LETO 1932
13. JANUARJA Jf^fat, ---—---.
Kdo je močnejši ?
V evangeliju nekje beremo: Če te kdo udari v desno lice, mu ponudi še leva!« Judje in pogani so menili in menijo še danes, da je to evangeljska stra-hopetnoat, ki ne velja za može, ampak le za uboge polljudi, ki se ne znajo branili in so preboječi, da l>i udarec znali vrniti s krepkim udarcem.
Toda Učenik je dobro vedel, kaj je rekel. Poskusimo to pogledati na pri-prostem primeru. Prideš čez cesto in naenkrat se zaleti vate besen pes, te oblaja in že kaže zobe, da jih zasadi v tvojo nogo; ti se postaviš tja, se razjeziš, vpiješ, pobiraš kamenje, namesto, da bi z malim gibom palice odpodil psa. Ali se pozneje ne sramuješ, da si s psom imel vojsko?
Ali pa prideš čez cesto in pijanec te napade, zmerja, okoli in okoli pa stoje ljudje in si ta prizor ogledujejo. Ali boš v tem slučaju tudi ti razgrajal, ali se celo pretepal s pijancem? Seveda, če si eden izmed najslabših ljudi, potem pač; če pa si pameten in kaj držiš na svojo čast, potem si boš mislil, da te takle siromak, ki ga je strast spravila ob pamet, ne more zasramovati. Prav tako bi bilo, Če kdo smeši tvoje versko prepričanje. Vedel boš, da je to manj vreden Človek. Njega je satan strasti uahujskal ali pa brebožen časopis, ki vedno računa na sovražnost svojih čitateljev. Sicer bi prav gotovo ne bil tako nizkoten in bi te ne žalil v tem, kar ti je najsvetejše. Toda če je manj vreden človek, kaj se boš spuščal z njim v zmerjanje in pretep? Saj potem bi izgledalo, kakor bi se valjala dva sovražna psa v blatu. Če pa greš mirno svojo pot lit se ne spuščaš v pogovor, kakor da bi to tebi ne veljalo, potem si ti zmagovalec. Vsak
pošten človek bo rekel, da si imel paw večjo moč pa tudi višjo kulturo.
Pa praviš, da se je tvoj nasprotnik bahal pri svojih ljudeh, kako te je ugnal. Pa ne boj se, prijatelj, ta baha-vost je brez plačila. Le pomisli, kako je tedaj, če se gosak vrne h gosem in jim naznani, da je nasprotnika pognal v beg; potem so samo gosi, ki gagajo svoj amen k temu, ki pa je sovražniku, ki se niti v boj ni spustil, popolna ničla.
Pa ti nisi samo kulturen človek, ampak tudi kristjan in to je še mnogo več. Iz ljubezni do Boga se moraš naučiti tudi tu ali tam sramotenje prenesti, v zavesti, da pravega božjega otroka nizkotna zasramovanje niti ne doseže. Lahko pa pogledava tudi še drugačno sliko, kjer boš sam odločal, kdo je večji med obema!
Postavili so ga na sramotilni kamen, ogrnili s škrlatnim plaščem in trnjevo krono so mu položili na glavo. Potem so pljuvali nanj in ga zasramovali. Zadostovalo bi, če bi samo s prstom mignil, pa bi jih uničil. Pa tega ni storil, ampak je surove hlapce celo opravičeval pri svojem nebeškem očetu, ko je rekel: Saj ne vedo, kaj dejajo.«.
In s tem trpljenjem je postal Odre-šenik sveta in je tudi nam zaslužil nebeško kraljestvo. Ko občudujemo to njegovo božjo moč. ki jo je pokazal pri tem prostovoljnem trpljenju, venio, da je prav s tem postal zmagalec sveta in kralj neba.
Mirko se opraviči v šoli. da ni mogel prejšnji dan priti k pouku, ker ga je bolel zob.
Učiteljica: »Ali te danes še boli?«
»Ne, ga je zobozdravnik prldržal.c
V pravo smer
Zoper stisko, v kateri se nahaja naše kmečko gospodarstvo, se je treba za-la razne načine najprej v go-samem. Eden izmed poglavitnih in najvažnejših načinov je pre-uredba gospodarstva v tem zmislu, da opustimo, kar se ne izplača in se bolj živo poprimemo tistih panog, ki kažejo za bodočnost večjo veljavo, zlasti na svetovnem živilskem trgu. Ni treba, da bi naštevali, katere panoge naj se omejijo ali popolnoma opustijo. To bo že vsakdo izlahka pogodil sam, če le količkaj opazuje in pravilno presoja položaj na trgu kmetijskih pridelkov. Težje pa je pogoditi pravo, ko treba obrniti gospodarstvo v drugo smer. — O tem hočem napisati par besed.
Pustimo glavne panoge našega kmečkega gospodarstva na strani, pa se ozrimo po drugih panogah, ki so veljale doslej za bolj ali manj postranske. Na prvi pogled opazimo, da so prišle nekatere popolnoma ob veljavo (n. pr. vinarstvo, pridelovanje žita), druge pa so stopile iz najzadnjega ozadja prav v ospredje. To velja posebno za sadjarstvo. Če pogledamo 20 let nazaj, se moramo čuditi, koliko je v tej kratki dobi poskočilo v veljavi uprav sadjarstvo. Uporaba sadja je po vsem svetu tako narastla, da kljub ogromni produkciji po nekaterih državah še vedno primanjkuje tega pridelka. Pa kakor vse kaže, glede tega še davno nismo na višku, kajti uporaba sadja leto za letom narašča in bo brez dvoina naraščala, vse do tje, ko bo večina ljudi spoznala, kako važno in potrebno živilo je sadje in ga bo še v večji množini hotela uživati. Prav zato pa ima sadjarstvo v naših krajih poleg živinoreje najbolj nadepolno, lahko rečemo zanesljivo bodočnost, pred vsem v tistih krajih, ki imajo posebno ugodne podnebne razmere in prikladno zemljo. In taka je z majhnimi izjemami vsa naša banovina. Saj se vsako leto iznova uverjamo, da ima naše sadje povsod, kjer ga poznajo, najboljši sloves, ker glede okusa nad-kriljuje vsako drugc^
Toda kako težko je našega povprečnega človeka, zlasti po vinorodnih krajih, prepričati o važnosti sadjarstva in mu dopovedati, da bi videl v sadjarstvu sredstvo za izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Neznansko težko je splošnost pripraviti do tega, da bi s prepričanjem in odločnostjo krenila v drugo smer in se oprijela negovanja sadnega drevja, zasajanja novih sadovnjakov itd. s tisto vnemo in s toliko ljubeznijo, kakor neguje n. pr. vinograd, njivo in druge bolj priljubljene kulture. Še posebno neumljivo je to, ako pomislimo kako malo dela je s sadnim drevjem v primeri z drugimi panogami, ki nekatere sploh niso nikoli opravljene.
Temu je največ kriva neka prirojena konservativnost ali starokopitnost v kmetovanju, ki se tako težko loči od starega načina obdelovanja zemlje in od starih navad, pa če so še tako slabe, in se tako težko loti česa novega, nenavadnega. Mnogo je kriva tudi ta dozdevna neprilika v sadjarstvu, ker je to bolj počasna kultura. Traja namreč precej let, preden mlad nasad zarodi. Pa tudi redna ni rodovitnost sadnega drevja tako kakor so redne letine pri drugih rastlinah. Pa vse te dozdevne nevšečnosti v sadjarstvu odtehtajo razne ugodnosti, ki jih druge kulture nimajo.
Zelo potrebno se mi torej zdi, da uprav sedaj, ko začenjamo z novim koledarskim letom tudi novo sadjarsko leto, prav v živo opozorim vse naše gospodarje. da brez odloga krenejo v to smer in se v svoj lastni prid odločijo žrtvovati nekaj več skrbi in časa za izboljšanje in razširjanje svojih sadnih vrtov. Vsakdo, ki bo z živim prepričanjem in s trdno voljo krenil v to smer, se bo kmalu prepričal, da je na pravi poti in bo že v malo letih hvaležen za to pobudo. Vsaj skromna navodila, ki jih bo prinašal Gospodar«, naj pazno prebira in se ravna po njih. Kdor pa more, naj se pridruži strokovni sadjarski organizaciji, k Sadjarskemu društvu	H.
Žzdr. Hugon Turk:
Orientalska goveda kuga
Ivar je bila v prejšnjih dobah za vse človeštvo »črna kuga«, to je bila do ne-iolgega časa za živinorejce orijentalska ali azijska goveja kuga: strah in groza brez meje. Iz svoje prvotne domovine Azije se je ta resnična kuga razširila že v zgodnjem starem veku po Evropi. S preseljevanjem narodov je šla bolezen cd Ornega morja preko našega ozemlja na zapad, se mnogokje udomačila in se pojavljala nepretrgoma do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja, nekako do 1. 1879. Tega leta se je ravno v naši ožji domovini bivši Štajerski in Kranjski poslovila od za-padne Evrope. Straši še vedno ob južnih mejah naše države (v Turčiji). Stalno nastopa še po vsej Aziji in celo v Afriki, kjer je v novejšem času močno razširjena. Zato moramo biti vedno zelo oprezni, da se ne priklati čez naše državne meje. Zanimivo je, da se je orijentalska goveja kuga pojavila stalno ob in po vsaki večji vojni, tako tudi v in po zadnji svetovni vojni posebno leta 1919. do 1921. v Rusiji, Poljski, Bukovim, potem pa v Belgiji in Franciji.
Kako je strah pred to kugo upravičen, naj zato navedem nekaj številk. V letih 1711—1714 je poginilo v Evropi radi te bolezni 1 in pol milijona govedi. Nekoliko pozneje je izgubila Holandska vso svojo govejo živino. Tekom 18. stoletja je poginilo v Nemčiji 30 milijonov govedi; v nemško-francoski vojni leta 1870-71 je radi te bolezni izgubila Nemčija nad 21 tisoč govedi in 4000 ovac, Francija pa nad 56 tisoč govedi v vrednosti 15 milijonov zlatih frankov. Sredi prejšnjega stoletja je imela radi te kuge težke izgube posebno Galicija in Buko-vina. Nazadnje se Je pojavila v času avstrijske okupacije Bosne in Hercegovine 1. 1878., potem v Dalmaciji (1. 1879.) in v Slavoniji ter hrvaški granici, prav nazadnje pa pri nas v Sloveniji. V teh pokrajinah je poginilo v 3 mesecih 1785 glav goveje živine.
Te strahovite izgube so povzročile, da so evropske države zaprle in zastra-žile svoje državne meje proti vzhodu in bolezen se je obenem zatirala in popolnoma zatrla z največjo silo in največjimi gmotnimi žrtvami in celo z vojaško pomočjo, na kar se bodo starejši ljudje še spominjali.
Orijentalska goveja kuga je silno nalezljiva bolezen, ki se mora nemudoma naznaniti. Ona se prijemlje predvsem govedi,' prehaja pa včasih tudi na ovce, koze, bivole in prašiče. Kopitarji, mesojede živali in človek zanjo niso dovzetni.
Povzročitelja še niso mogli dozreti, tudi ped najboljšimi drobnogledi ne; tako majhen je in vendar povzroči strašno bolezen. Najrajše se razširi od bolne do zdrave živali, raznese pa se tudi po gnoju (blatu), smrklju, penah, dlaki in raznih surovinah bolnih živali, po mrhovini, po okuženi krmi, vodi, hlevski in živalski opremi, obleki, obutvi; prenašajo kužilo razne osebe in živali (kokoši in druga perutnina, miši, podgane, kunci, razni ptiči, da celo po zraku samem se širi. Za prenos so zelo nevarne živali, ki so bolezen prebolele (»b a c i 1 o n o s c i«), pa tudi le mala slamica iz gnoja bolne živine, katero človek prenese na svojih črevljih, ena sama dlaka bolne živali, ki se prime oblek ali travica, ki jo je onesnažil bolnik, prenese prav lahko to kugo in sicer tudi v daljne kraje, ali kakor pri zadnji svetovni vojni celo okoli sveta.
Goveja kuga je vročinska bolezen, od okužbe do izbruha mine 3—9 dni (inkubacija). Prvo znamenje obolenja je huda vročina. Telesna vročina naraste do 41.5° C. Drugače žival še ne kaže bolezenskih znakov, še je in prežvekuje; pač pa krave-molznice izgube skoraj popolnoma mleko Nekoliko potem, čez pol dne, malokdaj pozneje, zboli žival vidno; na ježi se ji dlaka in izgubi svoj blesk, živali ne jedo in ne prežveku-
jejo, podrhtavajo in se tresejo po/ vsem životu, glavo drže k tlom, slabe vidoma in izgube vso živahnost. Tu in tam je goved zelo vznemirjena, koplje z nogami, udarja z glavo ob jasli, včasih naravnost besni. Ti znaki trajajo malo časa, rekdokdaj več kot pol dneva. Potem nastopi splošna onemoglost in slabost. Bolne živali se na paši odločijo od drugih, stoje žalostne, se nerade gibljejo. V hlevih se naslanjajo z glavo na jasli, se krive v križu, koža na plečih, ob prsih in na lakotnicah pogsto podrhtava, ali se celo vedno trese. Okoli gobca se nabero pene v velikih množinah, toda se navadno ne vlečejo tako, kakor pri slinavki. Iz nosnic se prikaže začetkom vodeno, pozneje temnosivo gnojno žlemanje, ki se nabira okoli nosnic in spreminja v cele hraste. Iz oči s o} z e živali zelo in očesna beločnica se vname in postane rdeča. Bolniki stresajo z glavami in rožljajo z verigami. V nadaljnjem prično stokati ter naglo shujšajo in postanejo silno mrsavi. Sedaj nastopijo tudi driske, redki prolivi, ki strašno smrde in so pogosto tudi krvavi. Seveda je žival po zadnjih delih silno zamazana z blatom, gnojem in krvjo. Končno se debelo črevo (ritnik) popol-
noma odpre in blato se izloča brez volje živali.
Po g o b c u se prikažejo že spočetka bele, potem rjave in pepelnosive ali rumene hrastice, ravno tako tudi okoli zob, v gobcu, na gornjih čeljustih, na nebesu, spodnji strani jezika; kra-stice se dostikrat odločijo in na njihovem mestu nastanejo površne rdeče ranice (ugnide) z razjedenimi robovi; v notranji strani lica se lahko povesijo v c e 1 i h kožicah. — Jednaki izpuščaji se lahko napravijo na sečnih delih (scalttih organih) ali pa se pokažejo samo rdeče lise ali pege. — Bolniki silno iu z bolečinami kašljajo, poskušajo kašelj zadrževati, zraven pa težko in s silo dihajo (p 1 j u č n i c a). — Pri koncu bolezni žival čisto oslabi, pade na tla in se ne more več dvigniti: telesna toplina pade pod navadno mero in tedaj hitro poginejo: prav malo živali preboli, navadno se uniči Vf»a goved ne samo posameznih krajev, ampak cclo cclih pokrajin. — Podobno z bol« lahko tudi ovce in koze, vendar veliko lažje in mnoge prebole. Še lažje zbole prašiči, cdfft?'? svinje navadno ozdravijo v 10—12 dneh.
Za izbolf lan "e živmore£e
Rodovniško pororilo živinorejske wuln!;re Slovcnigrade«.
Na predlog g. kmetijskega referenta Werniga se je pred poldrugim letom tudi pri nas začelo gibanje za uvedbo mlečne kontrole in rodovnika. Med članstvom naše živinorejske zadruge je postalo veliko zanimanje. Na sestanku se je izvolil odbor 4 članov, kateri je delo začasnega vpisa krav izvršil decembra 1030. leta. Ker so pa nastale ovire, ki jih je bilo treba premostiti, smo mogli šele čez 5 mesecev živino pravilno /.meriti in vpisati v rodovnik. Vpisali smo v rodovnik 95 krav, katere merijo po sledeči meri: višina vihre najvišja 143 cm. najnižja 118; višina križa najvišja 148, najnižja 120 cm; prsna širina najvišja 52 cm, najnižja 35 cm. Kočna širina naj
višja 51 cm, najnižja ''Sem; projria gtu-. bina najvišja 72 cm, najnižja 55 cm; dolžina trupa najvišja 164, najnižja 12? eni ter enega glavnega bika,' ki je star 3 leta. težak 720 kg hi ima mero: vlšiita vitm 138 (yn, višina .križa 138 cm, prsna širina 59 cm, kočna šir ina 57 cm, prsna globina 74 cm, dolžina trupa 164 cm. Bik se lahko kosa z vsakim originalnem iz Avstrije. Kupljen je l il od pokojnega g. Robiea iz LimbuŠ. Pri vsoK kravah se je vodila mlečna kontrola ter izkazuje sledeči letni zaključek:
Najnižja mlečnost 048 litrov, najvišja 4058 litrov letno. A' odsf !ki!: -le !eč: iz kaz: Do 2000 litrov od TOO" 3\>i' litrov 42%, od .3000 Hfrovv.aro j-j :
pripomniti moram posebno, da izkazujejo mlečnost nad '2000 litrov krave onih posestnikov, kateri imajo že povečini dobro urejena gnojišča in gnojnične jame, medtem ko posestnkii krav z mlečnostjo izpod 200(1 litrov s kravami vozijo in tudi nimajo še urejenih gnojišč in gnojničnih jam in je s tem tudi krma veliko slabša. Upam, da se bo mlečnost še znatno dvignila, čim se spravi v obrat mlekarna, ki je že na vidiku.
Lahko smo ponosni na izkaz letošnjega zaključka mlečne kontrole. Ni se nam treba skrivati pred inozemstvom, ni nam treba hoditi v tujo državo kupovat drago plemensko blago, katero si lahko sami vzredimo. Z radostjo moram pripomniti, da se nahaja v našem okolišu nekaj takih živinorejcev, ki vedo,
da se plemensko blago boljše proda, ka kor za mesarja. Saj lahko rečemo, da se je k nam svoj čas po zaslugi pokojnega g. Jelovska, g. živinorejskega inšpektorja Zidanška, g. višjega veterinarskega svetnika Pirnata uvozilo toliko originalnih bikov in krav, da hi lahko rekel, da ima slovenjgraški okraj samo originalno marijadvorsko živino, katere je še tudi precej in iz katere si moremo izrediti lepo plemensko živino. Moje geslo je: Manj živine, pa tisto lepo v mladosti od-gojiti, da bo živina lepa po obliki pa tudi izrazita po mlečnosti. Potem smemo pač upati, da se bo plemenski materija! iskal tudi pri nas, da postane naš slovenjgraški okraj jugoslovanski Marijadvor (Mariahof).
Vodja rodovnika: Anton Apat.
Gospodarske vesti
Donar
a Ljubljanska borza. Zaradi praznikov je bil denarni promet na ljubljanski borzi v poslednjih štirih tednih bolj pičel ter je znašal v prvih treh na teden po 11, 11.6 in 8.2 milj. Din, zadnji teden pa le 5 milijonov. Temu je pa bil kriv prehod deviznega prometa na nov način dodeljevanja oziroma prodaje deviz od strani Narodne banke. — Naš dinar je v Curihu notiral 9.10 Din. Na borzi, v Ljubljani so se inozemske devize kupčevale po naslednjih tečajih: 1 angleški funt je stal 192.50 Din, 1 ameriški dolar 56.16 Din, 1 nemška marka 13.40 Din. 1 holandski goldinar 22.60 Din, 1 švicarski frank 11 Din, 1 belgijska belga 7.83 Din, 1 španska pezeta 4.65 Din, 1 italijanska lira 2.86 Din ali t Din je 35 centezimov, 1 Iranc. frank 2,21 Din, 1 češka krona 1.67 Din.
g Nove odredbe glede deviznega prometa. Kakor večina naših obmejnih držav je ludi naša država izdala stroge na-redb« glede deviznega prometa in vseh pltčil v inozemstvo. Po novem letu bo samo Narodna banka opravičena izda-inti inozemska nakazila za blago, ki smo uvozili ali ga hočemo uvažati. Tudi
našega dinarja se bo smelo izvoziti le po 3000 Din na potni list. S tem hoče vlada podpreti naš dinar in omejiti uvoz nepotrebnega blaga ter na ta način dvigniti našo trgovsko bilanco. Te stroge mere so potrebne, kev tudi naši mejaši izvajajo strogo kontrolo o njih uvozu in ovirajo izvoz našega blaga. — Tako je bil promet z Avstrijo, ki je prepovedala vsako plačevanje šilingov v inozemstvo in s katero imamo tesne trgovske zveze, skoraj popolnoma prekinjen. Da se te zveze zopet upostavijo, je naša država sklenila z Avstrijo novo pogodbo, s katero se uvede kliring med obema državama, to je. plačevali ne bomo več v šilingih ali dinarjih, ampak z dobropisom, kakor to izvaja pri nas poštna hranilnica.
g Sprememba zlatih zalog v razuib državah. Ko je Anglija sredi septembra pref. leta ukinila svoj zlati standard in je funt močno padel, je nastalo po vsen svetu nezaupanje v denar. Posledic: tega je bilo, da je zlato začelo odtekal iz držav, kjer je bilo nezaupanje vecj \ države s trdnejšo podlago. Tako so ti konca leta 1931 pritegnile štiri evro' ske države nase za 800 milijonov d>
larjev ali 45 milijard dinarjev zlata, ki je šlo večinoma v Francijo, Švico, Belgijo in Nizozemsko. Zgubile so zlato pa največ ameriške Zedinjene države, potem Nemčija, Anglija in Japonska. — Med državami, ki so povečale svojo zlato zalogo, je tudi Jugoslavija, ki je potom svoje Narodne banke od dobe, ko je stabilizirala svoj dinar na zlati standard, do konca leta povišala svoj zlati zaklad od 1100 na 1758 milj. Din.
Cene
g Žitne cene. Na ljubljanski blagovni borzi ni že precej časa nobenih kupčij z žitom, zato navajamo cene iz novo-sadske borze. Tu navedene cene veljajo za žita (brez pšenice, ki je monopoli-zirana) v vagonskih pošiljkah franko nakladalna postaja v Vojvodini za 100 kg. Rž baška 150—155 Din; oves baški. sremski. slavonski 127.50—132.50 Din; koruza baška 58—60 Din, baška, srem-ska za januar 61—63 Din, za marec— maj 75—77.50 Din; baška sušena 72 do 74, sremska sušena 74—76 Din, okolica Šid 76—78 Din; ječmen sremski 63/64 kg težak 122.50—127.50 Din. — Moka baška, banatska »Ogg« in »Og« 360 do 380 Din, >2« 340—360 Din. Otrobi baški in sremski 85—90 Din, banatski 80 do 85 Din. Fižol baški, sremski beli -brez vreč 187.50—192.50 Din.
g Doplačilo mlinov za pšenico. Privilegirana izvozna družba je določila, da znaša od 5. t. m. nadalje doplačilo mlinarjev za pšenico 7000 Din pri vagonu brez ozira na provenienco blaga. Dose-daj je znašalo doplačilo na podlagi sedanjih cen 8500 Din za baško blago, za sremsko po 7000 Din. S tem se je doplačilo izenačilo za vse vrste blaga.
g Živilski trg v Ljubljani. Cene na ljubljanskem živilskem trgu so precej nizke, ker so prazniki minuli in ker je druga polovica meseca. Jabolka prodajajo po 3—5 Din kg, orehe v jedrcih po 16 Din kg, zeljna ta glava stane 50 par do 1 Din, prav tako glava ohrovta, merica domačega radiča 1.50—2 Din, kilogram tržaškega radiča 6—10 Din in kilogram tržaške karfijole 6 Din. Govedina kilogram od 6—10 Din, volovsko
meso 10—12 Din, teletina 10—14 Din in prašičje meso 12—16 Din. Jajca so po 1.25—1.50 Din.
g Tržišče z jajci. Jajca za izvoz so se pocenila, ker je nastopilo toplejše vreme, ki pospešuje novo produkcijo. Posebno v Nemčiji je prišlo nepričakovano mnogo blaga na trg, kar je povzročilo znaten padec cen. Bati se je, da bomo letos pomladi dosegli dosedaj najnižje cene za jajca.
g Tržišče kož divjačine. Kupčija s kožami divjačine je sedaj vsled izredno nizkih cen popolnoma zastala. Tako plačujejo za kune zlatice po 500—600 Din, belice 450—550 Din, lisice gorske 170—200 Din, poljske 100—120 Din, vidre 400—500 Din, dihurje 80—100 Din, divje mačke 60—70 Din, zajce 4 in veverice 4 Din. V primeri z lanskim letom so cene znatno nižje.
Živina
g Živinski sejem v Ljubljani. Zadnji živinski sejem v Ljubljani se je vršil v torek 5. t. m. namesto v sredo na praznik. Zaradi tega, ker kmetje niso o tem vedeli, in zaradi slabega vremena, je bil dogon zelo slab. Pripeljanih je bilo le 67 konj, 38 volov, 36 krav, 10 telet in 24 prašičev. Prodanih pa 18 konj, 27 volov, 16 krav, 6 telet in 17 prašičkov. Cene so ostale nespremenjene, le teleta so se podražila za 50 para do 1 Din pri kg. Za kg žive teže so plačevali kupci: za vole I. vrste 5—5.50 Din, II. vrste 4—4.50, III. vrste 3—4 Din, za krave debele 4,—4.50 Din, za krave klobasa-rice 2—3 Din, za teleta 5—6.50 Din.
g Živinski sejem v Ptuju. Na sejem 5. t. m. je bilo prignanih 150 krav in telic, 139 bikov in volov, 58 konj, skupaj 347 glav. Prodanih pa je bilo 171 glav. Cena za kg žive teže je bila: voli 2.50 do 4.50 Din, biki 2—4.25 Din, krave 2.50—3.50 Din, telice 3—4.50 Din. Konji so dosegli cene od 400—2400 Din za komad. — Na prašičji sejem 7. t. m. so pripeljali 109 prašičev, od katerih je bilo 56 prodanih. Pitani prašiči so dosegli za kg žive teže po 6.50—7 Din, poldebeli 5—6 Din, pršutarji po 5 do 6 Din.
g Širjenje vesti o nizkih cenah živine. Živinski prekupčevalci in meše,-tarji so po listih posebno na Hrvaškem začeli širiti vesti o sramotno nizkih cenah živine in prašičev. S tem zbegajo kmete, ki jim nasedejo in jim prodajo živino po res nizkih cenah. Opozarjajo se vsi kmetje, naj bodo previdni in naj ne gredo na lim takim brezvestnim izkoriščevalcem. Kdor hoče svojo živino prodati, naj jo prižene na sejem, kjer bo zvedel za pravilne dnevne cene. V zadnjem času gredo cene živini in prašičem kvišku, torej ne prodajajte jih prehitro in prenizko.
Davčne zadeve
g Skupni davek za poslovni promet za vino in žganje. Koncem decembra se je v finančnem ministrstvu vršila konferenca radi spremembe stopenj skupnega davka na poslovni promet za nekatere predmete. Tako je bil dosežen sporazum glede tega davka na vino, ki je dosedaj znašal 3 odstotke od kupne cene in bo predvidoma določen v novem letu na 10 par za liter vina vsake poljubne kakovosti. Tako bo odslej pobiranje tega davka enotno in bolj enostavno kakor dosedaj, ker ^je odmera po nakupni ceni povzročala ponovno ne-sporazumljenja in pritožbe. — Tudi za žganje se je predlagal enoten davek od 50 par na hektolitersko stopinjo. Upati je, da bodo navedene spremembe stopile v veljavo že tekom januarja t. 1. — Pavšalno pobiranje skupnega davka bo izključevalo dosedanje različne ocene vrednosti posameznih vrst vina.
g Znižanje zemljarine kmetovalcem. Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znižanja dopolnilnega davka zemljarine, morajo predložiti zadevne prijave davčnim upravam do 31. januarja 1932 leta. Poznejše prijave, ki se ne opravičijo s tehtnimi razlogi, se ne bodo upoštevale. Dopolnilni davek se zniža pod naslednjimi pogoji: 1. če se davčni zavezanec izključno bavi samo s kmetijstvom; 2. če obdeluje svoje posestvo samo s člani svoje družine; 3. če ima v domačem skupnem gospodarstvu več kakor pet
rodbinskih članov; 4. če dopoiniini davek k zemljarini ne presega 5000 Din; 5. če vloži prijavo v odrejenem roku na predpisanem obrazcu. — V smislu omenjenega zakona se za člane skupnega domačega gospodarstva po tem zakonu ne morejo smatrati: 1. osebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne se ne smatrajo osebe, ki bivajo izven doma zaradi odslužitve kaderskega roka, šolanja, zdravljenja itd. 2. osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva ali izključno z obrtom, industrijo ali drugim pridobitnim poslovanjem ali s samostalnim poklicem, ki je zavezan pridobnini. 3. osebe, ki so v razmerju stalne javne ali privatne službe. 4. žene in otroci oseb omenjenih v točkah 2. in 3. — 5. hišno služabništvo in nameščenci. — Prijave se morajo vložiti pri pristojnem občinskem oblastvu.
Razno
g Danski moratorij za kmetske dolgove. Iz Danske poročajo, da bo vlada predložila parlamentu predlog za moratorij v korist kmetom, ki so močno prizadeti od krize. Predlog določa po vzgledu nemške odredbe o imobilizira-nih kreditih, da se lahko kmetje, ki ne morejo izpolniti svojih obrestnih obveznosti, obrnejo na inoratorijski odbor s prošnjo za odgoditev plačil.
g Zlorabe pri prisilnih poravnavah. V zadnjem času se množijo slučaji, da nepošteni dolžniki pod krinko splošne krize zlorabljajo zakon o prisilni poravnavi izven konkurza in se na ta način skušajo okoristiti. Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov je za to sklenilo predlagati poostritev zakona, da se obvaruje gospodarstvo pred škodo, ki mu jo povzročajo taki brezvestneži. Tako predlaga društvo, naj v vsakem slučaju državno tožilstvo izvrši preiskavo, če ne obstoja kako kaznivo dejanje. Nadalje naj se minimalna poravnalna kvota poviša od 40 na 60 odstotkov, kar bc. dolžnike prisililo predlagati poravnavo, preden je imovinsko stanje tako izčrpano, da more nuditi kvečjemu 40 odstotkov. Poostriti je tudi odredbe glede vodenja knjig.
Pravni nasveti
Preaplitev iz Nemčije v Jugoslavijo. J.
Ci. R. Vaša sestra, ki je pristojna v Italijo, ?.ivi v Nemčiji. Rada bi pa prišla k Vam v lugoslavijo. Kje naj vloži prošnjo za preselitev v Jugoslavijo. — Pri pristojni nemški oblasti naj sj izposluje potni list za v Jugoslavijo, ki naj ga da potrditi pri našem konzulatu (poslaništvu) v Nemčiji. Prošnjo za bivanje bo pa morala vložiti potom onega okrajnega načelstva (glavarstva) v Jugoslaviji, kjer se bo naselila in sicer na notranje ministrstvo.
Notarski račun. I. D, B, Če ste račun plačali, ste priznali višino in je brezplodno pisanje o tem aH je primeren ali ne. Pri plačilu procentov ne morete notarju ničesar odtegniti, ker procente plačate državi in ne notarju. Država vam jili pa zaračuna po zakonu in se ne da glede njih nič barantati.
Obresti pri »Kranjski hranilnici«. A. F. Vprašajte vendar pri hranilnici sami, kakšne obresti vam pripisujejo od vloge, ki jo imate tam.
Opfostiter davka. A. B. K. Imate 12 otrok, pa ste prejeli opomin za plačilo davka. Vprašate, če je zakon o oprostitvi davkov za očete z 9 otroki še v veljavi. — Ta zakon še vedno velja. Morda niste vložili prošnje za oprostitev. To je treba v vsakem slučaju posebej vložiti. Ali pa izterjuje.jo kakšen zaostanek ali morda kuluk, ki ga pa kljub 12 otrokom niste oproščeni. Vsekakor vprašajte, p red no plačate, pri davčni upravi, kakšen davek zahtevajo od vas.
Prošnja za vstop k žandarmeriji. Z. J. M. Mladenič, ki je odslužil vojake, bi rad \stopil k iandarmeriji. Sodno še ni bil kaznovan, pač pa je bil pri vojakih disciplinsko kaznovan na 26 dni zapora, kar je vpisano tudi v vojaški knjižici. Ali bo sprejet v žan-darmerijo kljub tej disciplinski kazni? Za sprejem k žandarmeriji zahtevajo poleg drugega, da je prosilec neoniadeževanega vedenja v preteklosti. Disciplinska kazen se pa ne smatra aa omadeževani« preteklosti, zato še ni ovira za sprejem k žandarmeriji. O sprejemu pa odloča minister za notranje posle, ki seveda prosilca tudi lahko zavrne.
Zopet davek. T. A. 1). Vaš oče je oproščen davkov, ker ima 9 otrok Dobil po je položnico za plačilo davka pod naslovom Barjem Ali mora plačati? — Ugolovite prt lavčni upravi, za kakšen davek gre. Če tir-iaje zemljiški davek, nai predloži odlok, s katerim je bil oproščen. Tedaj mu ne bo treba plačati. Morda pa tirjajo kuluk?
Davtue olajšave iioviti zgradb. F- H. Zgraditi nameravate eno leseno odnosno mešano hišo in vprašate, če je glede oprostitve davka kaj razlike med zidano in mešano ter •a deželi in v mestu. — Davčne olajšave pri novih zgradbah se dovoljujejo % a 20 let v krajih z nad 50.000 prebivalcev, v ostalih pa
za 10 let. Pravica do olajšave se pridobi s posebno prošnja, ki se mora vložiti pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopnje od dne, ko se Začne davčna obveznost, Zakon govori o ' zgradbah .- Stvar interpretaci je J«, kaj se razume pod pojmom zgradba«, Me--rodajna bo seveda razlaga davčne uprave. Vsekakor spada pod ta poj m vsaka zgradba, ki je za trajno dobo postavljena na zemljišču, ki ima zidan temelj in se združi z zemljiščem ter postane njegova pritiklina.
Prestauek davčne obveznosti davka na dohodek od obratov in poklicev. O. F. H. Davčna obveznost preneha koncem onega meseca, ko je obrat odnosno izvrševanje poklica prestalo. Pravilno sle ravnali, da ste ob prenehanju obrti to javili davčni upravi. Obrtni list lahko pridržite. Kadar boste zopet pričeli obratovati, morate takoj javiti davčni upravi. Od obrtnega lista vam ne bo treba ničesar plačevati.
Kaznovanje po tinančui kontroli. G. L. J. Vaše vprašanje je nejasno. Ce tisti, ki so bili po finančni oblasti kaznovani, ne vedo. zakaj so bili kaznovani, naj vprašajo pji bližnji finančni kontroli, kjer jim bodo go^ lovo povedali, zakaj kazen in jih poučili o pravici pritožbe. Gotovo je pa to napisano tudi na kazenskem nalogu, ki naj ga prizadeti pazno prečitajo.
Dolžnosti zakoncev. A. R. S. Posestvo nameravate izročiti sinu in vprašate, če nitrate svojemu možu izgovoriti stanovanje. -Dolžnost zakoncev je mod drugim, da sc vzajemno podpirata. Zato je tudi dolžnost žene. da ob izročitvi posestva izgovori tudi Svojemu možu, ki je brez sredstev, dosmrtno stanovanje in hrano.
Dolg na najemnini. A. V. R. S. Imate na jemnika, ki pa noče plačati najemnine za stanovanje za meeeq december, češ, da je stanovanje tako vlažno, da se mu je oprava pokvarila radi vlage. Vlaga pa se je napravila le v kuhinji od sopare, ker ee edinole kuhinja kuri in uporablja za stanovanje lil prsmakr zrači. Kako -priti do plačila najemnine? — Zamudnega najemnika morate tožiti za zapadlo najemnino. Škode na lastnem pohištvu ut bo mogel ugovarjati v pobot, če je vlago sam zakrivil radi pomanjkljivega zračenja. Če borite dobili pHsojeno najemnino, brste lahka Aarubiii najemnikov zaslužek pri njegovem delodajalcu.
Prevzem posestva in jamstvo za dolg. J. š, M. Pokojni oč-e Vam je izročil posestvo, ne da bi Vam povedal, da je kaj dolžan svojemu sinu v Ameriki. Sedaj po očetovi smrti pa trdi Vaš brat v Ameriki, da je pred 17 leti posodil očetu več denarja za nakup poljedelskih »trojev ter zahteva od Vas povračilo tega denarja. Ali je k temu opravičen? — Ker ste kot sin po očetu prevzeli domačijo, jamčite /.a vse dolgove tega posestva, v kolikor ne dokažete, da Vam ti dolgovi ob izročitvi niso bili znani, niti Vam niso morali biti znani.