Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorske ulico štov. 15.
Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje se popuot.
ljubljanski Ust
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnifitvu:
za colo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
»a celo leto 10gl., ■a pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesoo 86 kr.
Štev. 126.
V Ljubljani v sredo, 30. julija 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S	1. avgustom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je lia pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec	........................gld*	—'SO
do konca	septembra ................»	1'
» n decembra..........................  ^50
donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po poiti:
na mesec	........................gld.	—•85
do konca	septembra.................n	1’70
ii „	decembra.................,,	4’20
0 notranjskem kandidatu.
La recherche de la paternite est interdite,
—	pravi sloveči francoski zakonik, C ode Napoleon — »Prepovedano je, očeta iskati nezakonskemu otroku.* Zaradi tega si tudi mi ne bodemo glave belili, da iztaknemo modrijana, kateri je priobčil uvodni članek s tem naslovom v 172. štev. „Slov. Naroda". Stopala njegova so sicer kaj oblastna, in užo po mogočnem koraku bi se dalo sklepati, da nikdo drugi nego cvet naših radikalnih odvetnikov ni pregrešil tega novinarskega umotvora. Sodili bi po karakterističnem slogu, po nekem komičnem samosvestji, da je dr. Ivan T—, toda o pravem času smo se spominali, da je baš ta gospod lansko leto po deželnozbor-skih volitvah kakor besen tekal okolo po Ljubljani ter vsakemu, kateri ga je maral poslušati, iz polnega grla na uho zatrobil, da hode on uničil „to lenobo, impotentnega
arilika.“ In sedaj naenkrat ta čudoviti prevrat? Ne, ne, to je absolutno nemogoče! Sicer nas tudi ne briga pisateljevo ime, nam
Listek.
Meni gre maščevanje.
(Dalje.)
Milan je dobro vedel, kako globoko bo zadelo njegovo pismo nežnočuteče dekle, ka-tero so uže tako ali tako rade obhajale smrtne Zdaj jej je zdravnik usodne te misli še b?'j utrdil. Maščevalni zdravitelj pa B tem še ni bil zadovoljen. S svojim maščevanjem preganjal je svojo žrtvo, kjerkoli je mogel. Kamor je šla Zora, tam je memo nje priplaval Milan ter jej z mračnim pogledom prebudil nesrečne misli: »Umrla boš.H Kakor ga je ugledala Zora, spomnila se je: »Na mojo zdravniško pošteno besedo vas zagotavljam, da dčbe 25 let ne boste dosegli.“ Zmeraj jej je šumelo po ušesih: »Zame niste marali." Tudi sicer je zdravnik porabil vsako priložnost v Zori nesrečne misli zbujati.
je le za stvar, katero razpravlja v svojem duševnem proizvodu.
V	tem oziru pa moramo odkrito obžalo vati, da je položaj dosedaj še tako meglen, tako nejasen! »Slov. Narod" je sicer uže na-orožil svoje mirmidone; v uvodnih člankih in eksotičnih dopisih se prepeva Zarnikova slava, kakor na velikem sejmu razbijajo po turškem bobnu ter vabijo občinstvo, da pristopi in — glasuje za slavljenega veljaka. Le on, kateremu velja vsa dithyrambična navdušenost, molči trdovratno ter se ne zmeni za koryban-tični hrup v svoji okolici. Le on dosedaj še ni ust odprl, da bi se izjavil nasproti vo-lilcem, iz katerih razlogov je slovo dal svojim kolegom v deželnem zboru, še ni povedal, če se še potrudi za mandat ter če je pripravljen, zares sprejeti zopetno volitev.
Doktor Zarnik molči, a njegovi privrženci kričč tem glasneje, in to nam nalaga dolžnost, resno in odločno, vsakemu razumljivo povedati razloge, vsled katerih se mi nikakor ne moremo strinjati z njegovo kandidaturo.
Ne da bi prezirali zmožnosti omenjenega gospoda in njegove zasluge za narodno stvar. Priznati se mora, da je bivši zastopnik notranjskih kmetskih občin nenavadno nadarjen ter da mu je dobrotljiva narava naklonila redki dar prirojene zgovornosti. Istiua je sicer, da dr. Zarnik ni parlamentaren govornik; njegova zgovornost ni podobna elegantnemu rapirju, njegova postava ni ustvarjena za poročevalčevo tribuno, na ljudskih shodih, po taborih, tam mu gladko teče beseda, tam vpliva, tam ogreva hrupno množico. Vprašanje pa je, če bi Notranjci v sedanjih razmerah pravo pogodili, ako zopet govorniku te baže izročč častni mandat narodnega poslanca ?
Kajti tudi najbolj vneti čestilci dotičnega gospoda nam bodo morali priznati, da dvojna napaka krati in znižuje parlamentarno delavnost njegovo. Nadejali smo se, da bode spremenjeni položaj potolažil tudi njegovo nebrzdanost, a varali smo se, tudi v zadnjem zasedanji deželnega zbora se ni predrugačil niti za pičico, ničesar ni pozabil in ničesar se
Nekoč pride Milan v K. knjigarno. Knji-žarski pomočnik je ravno vrejal podobice, ki si jih je Zora naročila, da bi jih gospodičui domov poslal. Milan pokaže še na dve podobici, češ, da ste silno lepi in genljivi. Ena podobica je predstavljala nagrobni spomenik, postavljen devojki z napisom: stara 25 let. Milan je znal stvar tako priravnati, da je bila ta podobica na vrhu. Vtis, ki ga je ta podobica naredila na njeno srce, bil je pretresljiv.
—	Drugikrat je našla v cvetličnih loncih ci-presne vejice. Dasitudi je cvetlice ko edine prijateljice neskončno rada imela, jih je ven-der raje pustila, kakor da bi jo spominale na njen bližnji konec.
Ni čudo, da v takih okoličnostih je zdravje Zorino vidoma slabelo, in čem bolj se je bližal odločeni trenotek, tem veči je bil njen strah in njena muka. Da bi imela saj nekoliko pokoja, prosi Zora očeta, naj bi šli raje na deželo, ven na kmete stanovat. Oče jej vesel dovoli, videč da je res bolehna, zelo bolehna, in misleč, da zdravi in čisti vetrovi i mile sapice jej bodo ugajale in zdravje učvrščevale.
naučil, ostal je stari Zarnik z vsemi posebnostmi svojega političnega temperamenta.
Prva glavna napaka njegova je, da se od nekdaj ne zanima za nobeno resno parlamentarno delovanje. Mi, ki smo večkrat in vestno prečitali stenografične zapisnike kranjskega deželnega zastopa vseh 14 let, v katerih je prisostvoval dr. Zarnik njegovim sejam, se pač nismo mogli ubraniti miloval-nega smehljaja, ko smo čitali hvalisanje na njegovo »gospodarsko razumnost*. Prav mogoče, da imamo občudovati v bivšem zastopniku notranjskih kmetskih občin odličnega izvedenca v gospodarstvenih zadevah, ali zakaj je mož vedno skrival to svojo modrost, zakaj ni na dan stopil s predlogi in nasveti v prid svojim siromašnim volilcem? Ali tega ni čutil brezimni pisatelj »Narodovega" članka? Zakaj ni nas osramotil, naštevajoč postave, katere je dr. Zarnik, star in izveden parlamentarec, dovršil, poročila, katera je on izdelal ter zbornici predložil, odseke, v kojih se je mučil in potil za narodni blagor? Nabirali smo in nabirali po stenogramih, a rezultat našega truda bil je uprav žalosten! Redkokedaj smo ga našli kot poročevalca, težavnejšim odsekom se je navadno izogibal, in ime njegovo se sveti običajno le med člani odseka za letno poročilo ali v blagodejni temini peti-cijskega odseka. Njegova maksima je, udeleževati se le onih odborov, kateri imajo malo ali nič pravega posla.
Toda ugovarjalo se nam bode, da je dr. Zarnik svojo delavno silo moral razkrojiti in razcepiti, kajti preveč bremen so mu bili naložili. Bil je v istini ob svojem času ud deželnega šolskega svšta, deželni in, kakor dandanes, mestni odbornik. Ali če bode pozni preiskovalec zgodovinar brskal po prašnih arhivih dotičnih uradov in zastopov, teško, da mu bode obilica gradiva preglavico delala! Iles je, da je bil 1. 1875 dr. Val. Zarnik po smrti vztrajno-delavnega dr. Coste izvoljen v deželni odbor. Ne sicer od večine narodnih poslaucev, katerim je bil tedaj še dr. Bleiweis priznani voditelj. Ti so se
Gospod Seljak sam gre s svojo hčerjo. Ko se ustavijo med potjo in stopijo iz voza — kdo pov6, kako je Zora ostrmela, ko ugleda zdravnika Milana. Vender se Zora ohrabri, saj očetu ni smela povedati, kaj jo je tolikanj zabolelo. Milan, meni nič tebi nič, pristopi k gospodu Seljaku, prične nevažen razgovor, in potem dene: »Gotovo potujete v T., gospod Seljak; in torej imam srečo, biti na potu vam družnik; poklican sem v T. k nekej bolnici, milujem tega 251etuega dekleta, ker bo teško rešiti."
Zora obledi. Prav ta trenotek se pripelje kočija, ki obstoji. Postarna gospa namigne gospodu Seljaku. Gospod Seljak dč Milanu: „Zdaj pa, gospod zdravnik, boste morali uže brez nas potovati, jaz ostanem danes pri svoji prijateljici, jutri pojdem pa dalje; torej srečno!"
Ker je ravno poštni voz prišel, v katerem je Milan mesto plačal, se kratko pozdravijo, in kmalu na to oddrdrata oba voza.
»Ljubo mi je,“ pravi gospod Seljak, „da oholega zdravnika nimamo sabo; videti je,
mu odločno protivili; protikandidat njegov je bil dr. Poklukar, in sedanji načelnik naše skrajne stranke, prototyp narodnega radikalstva, dr. Val. Zarnik, bil je prodrl 1 e vsled tega, ker so zanj — baje vsled dogovora — kakor en mož glasovali vsi toliko sovraženi — Nemci: Deschmann, Schrey e tutti quanti! Takoj po njegovi izvolitvi
—	glasovali so zanj poleg 12Nemcev le pet narodnjakov in on sam—je poudarjal svoje stališče s krepkimi besedami, rekoč; „Na tej podlagi, na kateri sem bil voljen kakor narodnjak in liberalec, bom v deželnem odboru odločno deloval", ali uže v prvi seji mu je bridko očital dr. Schrey, da se je izneveril liberalnim načelom, in zastonj ga je tolažil zgovorni doktor z frazo: „Mojliberalizem najbolj dokaže tista (Bleivveisova) stranka, ki se me je bala v deželni odbor, kakor satan križa." Ne bodemo dalje brskali po starih zapisnikih, le to moramo naglašati, da je toliko hvalisani Champion naših „Narodovcev“ jako, jako malo „delal“ v deželnem odboru ter da zlobni jeziki celč trdč, da so mesečne pobotnice v deželnem odboru bile najobširnejši njegovi uradni spisi.
In v deželnem šolskem svčtu, v oni pre-važni korporaciji, kateri je izročeno vse deželno šolstvo in ž njim mladina slovenska, up naše bodočnosti? Leta in leta je sedel v njej, a komaj trikrat prišel je k sejam? Pač se je čestokrat izgovarjal, da se ničesar ne da doseči v tem zastopu, ali vender je bila večina tedaj še narodna, ali vsaj dvojljiva, in tudi, potisnen v manjšino, imaš vedno še priliko, tli koristiti kakemu narodnjaku, tam za-braniti kako krivico. Kdor prevzame tako dostojanstvo, temu mora biti resna volja, izpolniti natančno vse svoje dolžnosti. Žal, daje baš dr. Zarnik, po svojih zmožnostih poklican, biti vzgled svojim tovarišem gledč plodunosnega delovanja, od nekdaj se brez upora udal svoji naravni malomarnosti ! Tak je bil od onega trenotka, ko je nastopil parlamentarno karičro, tega ne tajg niti najboljši Djegovi prijatelji, in uže zaradi te pomanjkljivosti ga ne moremo priporočati notranjskim rojakom, katerim je v prvi vrsti treba delavnega poslanca.
(Konec prihodnjič.)
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Gospodarski odsek državnega zbora, kateremu se je oni predlog izročil, je postavil pododsek, da se posvetuje o predlogu, in ta pododsek je predložil uže gospodarskemu odseku svoje poročilo.
V	tem poročilu se je pododsek izjavil, da se soglaša s predlogom a) ter je dotični postavni predlog poslanca Pacherja, naj se naznani množina pri blagu, katero se trži v zavitku, priporočal, naj se predloži zbornici.
Zora, da se mu rada umakneš; pa tudi nima nobene prave omike, ni nič obrušenega vedenja."
„In vender mi mora pod nož,“ mrmra ozlovoljeni zdravnik sam sabo v svojem vozu. „Kako je zagorel uže sam spomin! Jutri bom na njiju prežal v T. in ko bi moral tamkaj ostati še do večera.11
Zmračilo se je uže, ko se Milan pripelje v T. Med potjo si je osnoval maščevalni svoj črtež, sam sabo govoreč, kajti bil je sam v poštnem vozu. Doslej se mu je vse tako stekalo, kakor je hotel, zdaj pa je hotel svoje nehvalno delo okončati. — Ta ženska, ki se je osmelila ga odvrniti, zapirala je oči uže vsem pozemskim nadam. Videl jo je žalostno, potrto, bledo, tresočo, mrklega pogleda, trepetajočo pred odprtim grobom. Vozeč se žnjo hotel jo je mučiti z dobro premišljenimi opazkami ter jo domučiti, da bi se nikdar več ne zravnala. To bi bila njegova zmaga! In vender tega zmagodobitja ni mogel biti nič kaj prav vesel. — Bodi človek še tako hudoben, po polnem vender ne more zatreti v
Gledč predloga b) je poudarjal pododsek gospodarskega odseka, da ta zakon zahteva konkretno rešitev različnih tehničnih pred-vprašanj ter dalje zahteva pri izvedbi, osebito gledč prometa z inozemstvom, natančno poznanje dotičnih odnošajev in veliko previdnost pri formuliranji njegovih določeb. Pododsek se je torej zadovoljil v tej točki s tem, da je postavil nekatera vodilna načela ter jih odel v obliko resolucije, po kateri bi se, če jo vzprejme odsek in poslanska zbornica, zahtevalo od vlade, da izdela zakon. Vsebina te resolucije se glasi:
Vladi se naroča, da skrbi, da pride kmalu v življenje zakon o dolgosti štren in dobrot-nosti preje in cvirna. Zakon ta naj izraža naslednja načela:
1.) Določi se obligatorna dolgost štren in oznamenuje se dobrotnost predenine za ves tuzemski tržni promet;
2.) kot vodilo se postavi metrično-deci-malua numeracija po jednoglasnih sklepih štirih kongresov za numeracijo prej ;
3.) dokler se ne prepovč vvoz drugače razdeljenih prej v avstro-ogersko carinsko ozemlje, se določajo kot do zdaj navadne reelne dolgosti štren in oznameuilo izrečno kot po postavi dovoljene izjeme;
4.) vse druge, namreč krajše štrene se prepovedo pri trženji ter se dotičnikom naloži kazen; razen tega pa se bodo dotičniki še kazensko-pravnim potem kaznovali, ker škodujejo s krajšimi štrenami;
5.) potrebna svoboda prometu pri direktnem importu drugače razdeljenih prej, če so te namenjene, da se izvažajo, se bode s posebnimi postavnimi propisi varovala;
6.) naposled se bode dolžnost, da se naznani množina in dobrotnost pri prejah v trdih zavitkih, jeduako splošnemu postavnemu predlogu, v dotičnih policijskih kazenskih določilih normirala v trdih zavitkih.
Vlada, od katere se zahteva, da se peči tudi s to zadevo, ne zanikava, da se nahnjejo nedostatnosti, katere se omenjajo v Pacher-jevem predlogu in se v njegovem spisu: »Zakonito varstvo proti obrtnim ponaredbam. Na Dunaji, 1882“, obširno razpravljajo in katere je 1. 1882 pri dolenje-avstrijski trgovinski in obrtni zbornici zborujoča enketa konstatirala. Pripravljena je zaradi tega tudi in spozna za svojo dolžnost, da ukrene naredbe, katere branijo konsumente pred goljufuim počenjanjem, pred katerim se sami braniti ne morejo, da se olajša poštenim fabrikantom boj proti nereelnim tekmecem ter da na promet sploh v etičnem zmislu vpliva.
Da pa se ta namen v istini doseže, ne da bi se na drugi strani izvozu avstrijskih izdelkov škodovalo in bi se sploh svoboda prometa na neopravičen način ne ovirala, je nepogojno potrebno, da se postavna dolžnost, da se določi mera, število in teža, tiče samo notranjemu prometu določenega blaga, naj je v notranjih deželah izdelano ali importirano.
sebi glasu, ki oporeka proti hudemu; in naj ima še tako zlobno srce, kamenito srce, da ga ne gane bližnjega muka, vest je vender še oni pelin, ki mu greni tudi zlobno veselje.
Tako se je godilo Milanu. Izkusil je, da sovraštvo iu mir skupaj prebivati ue moreta. Za to tudi v T. ni našel Milan pokoja. Ves razmišljen je hojeval okolo. Zdajci se ustavi pred župno cerkvijo, lepim hramom božjim; gre okolo nje, ogledajoč jo, in ko pride do vrat, postoji, posluša: pridiga je. Stopi noter, gleda semtrtja, vse mu je kakor novo. Milan uže dolgo ni bil v nobeni cerkvi, kajti pridiga in služba božja sta se mu studile, od kar je v viših naukih zanemarjal odgojo srca. Na misel mu pride, kako je z materjo v cerkev hodil, kako je žnjo molil, kako je bil tedaj vesel in zadovoljen. Pridigar povzdigne glas: „Boljši je človek, ki ima pičlo modrosti in razuma, ki pa se Boga boji, kakor pa človek, ki ima veliko razuma, ki pa božjo postavo prelamlja" .... „Ivdo ti je dal pravico maščevati se nad svojim neprijateljem ? Meni grč maščevanje, “ govori Gospod ....
Dalje je treba, da se določi blago, katerega se tiče postavna dolžnost, poznati dobro kraj, kjer so se pokazali taki primanjkljaji blaga, torej natanko in popolno določiti: a) pri katerih vrstah blaga, posebno za trženje na drobno odločenih pod pogojem gotove mere, teže in števila, je to običajno; b) katera prikrajšanja množine, katera so konsumentom v škodo, se nahajejo pri posamnih rečeh; c) v čem je posebnost dotičnega goljufivega postopanja in za katere vrste blaga in na kak način bi bilo priporočati, da se skrbi v zakonu z naredbami.
Glede pod a) predlaganega zakona pa je treba tudi, da sodelujejo strokovni krogi; tem bolj je še to potrebno pri onem delu Paclier-jevega predloga, kateri se tiče dolgosti štren.
To daje mi povod, da se na podlagi § 2., A, lit. c, zakona z dnč 29. junija 18G8, drž. zak. št. 85, obračam do slavne zbornice, naj se obširno izreče o omenjenih načrtih zakona, in sicer kar se tiče prvo omenjenega zakona, osebito o vprašanji, ali bi zadostovalo, da se izda zakon samo za tkanine (bombaževino, prtenino, volneno in svileno blago), ali naj velja tudi za drugo blago in katere druge vrste blaga. Gledč tkanin naj bi se izrazilo tudi, ali naj se tiče obligatorno naznanilo obsežnosti samo dolgosti ali tudi širokosti. Poročalo naj bi se naposled tudi, ali in na kak način naj bi se pri določenih vrstah blaga na dopustitev tako zvane napačnostne meje oziralo.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Iz Gradca došla je stari „Presse“ v6st, katera — ako se obistini — utegne provzro-čiti popolen prevrat političnega položaja na Štajarskem. Imenovani list namreč poroča, da hočejo volilci velikega posestva štajarskega skleniti kompromis med konservativno in liberalno stranko ter stvoriti po moravskem primeru tako zvano srednjo stranko. V tem slučaji imenoval se bode mestu odstopivšega dr. pl. Kaiserfelda član srednje stranke deželnim glavarjem. Pridobi li se štajarsko veliko posestvo za srednjo stranko, potem bi tudi odklenkalo nemško-ustavaškemu gospodstvu na Štajarskem. V interesu štajarskih Slovencev želimo, da se ta prevrat čim prej izvrši.
V	tirolskem deželnem zboru razpravljalo se je predvčerajšnjem o zakonski osnovi gledč urejenja zdravstvene službe v občinah. Po dolgi debati se je osnova sprejela. — O predlogu proračunskega odseka, naj se deželnemu odboru naloži, da v sporazumljenji z c. kr. vlado odredi način, kako bi v kratkem moglo prenehati delovanje zemljiško-odvezne komisije, govoril je c. kr. namestnik ter izjavil, da vlada z veseljem pozdravlja ta predlog in to tem bolj, ker je tudi ministerstvo notranjih zadev dalo sličen nalog. Namestnik
Milan skoro brezsapen posluša. Pridigar je zgovorno in goreče in pretresljivo risal strasti, kam človeka zapeljejo, kako mu duha zmešajo, kako mu srce stiskajo, kako mir življenja kale; kazal jim je, kakošen je človek, ki se pusti vladati nevoščljivosti, sovraštvu, maščevanju. Marsikdo je pobesil oči.
Ko pridigar izgovori, ko orgije zadonč, plane Milan vunkaj, bled in nem, in še tisto noč se odpelje nazaj v Lj. Kaj je zdaj med potjo snoval, ne \6 se; vrnol pa se je ves drugi človek. Nihče ni bolje vedel, kako hude strasti človeka tro, uprepadajo, ostrupljajo, pogubljajo, kakor Milan.
IV.
Med tem je preteklo 12 let.
Zimsko vreme je. Mrzel dež klopoče po oknih. Leden veter suče peteline po strehah. Kdor je pod streho, blagruje se, ter miluje one, ki morajo biti zunaj v takem pišu in dežju in mrazu. Vse hiše v K. so temne, le v eni je videti svetlobo. Notri pri mizi sedi postarna gospa pa šiva. Vitka njena postava
pravi slednjič, da bi se zemljiška odveza mogla dovršiti v treh ali štirih letih.
Iz Zagreba se poroča, da se je listoma „Pozor“ in „Sloboda“ prodaja po ulici in po trafikah prepovedala. — Neodvisna narodna stranka alias „Pozoraši“ imeli so včeraj v Zagrebu volilni shod, pri katerem se je zaključilo, da bode ta opozicijonalna frakcija vstvorila posebni volilni komitč.
Tuje dežele.
Prepričanje o potrebnosti kolonizacije se na Nemškem vedno bolj utrjuje. Osnovalo se je društvo Gesellschaft fur deutsche Colo-nisation, katero ima namen pospeševati kolonizacijske težnje. Vsled iuicijative tega društva sklenilo je mnogo Nemcev nakupiti zemljišča v južni Afriki. Delnice prodavajo se po 5000 mark, ter se bode podjetje oživotvo-rilo uže meseca septembra.
Iz Varšave poročalo se je te dni o velikanskem odkritji nihilistične zarote. »Pol. Corr." pa se piše iz Petrograda, da so ta poročila neosuovana. Zaprli so sicer res v Varšavi nekoliko oseb, no povod temu ni bila nihilistična zarota, nego prosta zločinstva.
Londonska konferenca imela je včeraj zopet sejo. Sporazumljenje se sevčda zopet ni doseglo, ker se Angleži in Francozi strogo držč svojih predlogov o egiptovskem finančnem stanji. Angleži zahtevajo, da se znižajo obresti egiptovskega državnega dolga, Francoska pa hoče, da se egiptovska uprava ceneje uredi ter znižajo obresti, katere ima Egipet plačevati Angleški. Ker se sporazumljenje ne da doseči, podaljšal se bo najbrže provizorij za nekoliko časa.
Francoski listi poročajo, da se bode fran-cosko-kitajski razpor kmalu definitivno rešil. Kitajska vlada popustila je skoro v vseh točkah; vsled tega je tudi Francoska vojno odškodnino znižala na samo 20 milijonov frankov kot odškodovanje za rodbine onih, ki so padli vsled zavratnega kitajskega napada pri Lang-Sonu.
Razne vesti.
— (V moki so zadušil.) Štirinajstletni Albert Hlebeca v Budimpešti je pred nekatorirai dnevi v mlinu vejal moko ter jo z jedne strani metal na drugo. Kup moke je bil obširen, segal je do stropa. Najedenkrat pa se kup posuje ter pokoplje nesrečneža. Delavci prihiteli so hitro na pomoč, premetali moko, a našli so svojega tovariša uže mrtvega. Kevež se je v moki zadušil.
— (Izpoved umirajočega.) Iz Brodija so poroča: Pred 14 leti bil je v Piaseczniji pri Brodiji umorjen gostilničar L. Bandeison s svojo družino vred, sestoječo iz šestih oseb. Izmed cele družine ostala je pri življenji le tedaj tri leta stara hčerka Roza. Grozni ti morilci pobrali so vse premoženje. Kdo so bili ti morilci, tedaj nihče niti slutiti ni mogel. Počasi pozabil se je ta dogodek. Dne 16. t. m. pa je poklical kmet v Pia-
je nekoliko sklonena, lepi obraz je nekako vel, lica in ustnice prej blede kakor rudeče; toda iz oči ji sije neskončna milota in na čelu ji stoluje vedri mir. Ta gospa je Zora Seljakova, ki je uže davnej prestopila 25 let, ki je sicer se tudi šibkega telesa ali močnega duha. Koliko jih je videla v grob legniti, katerim so dejali, da bodo stoletje učakale. Živi Bama, ker oče so ji umrli pred nekoliko leti, ne živi pa brez veselja in brez namena, ker jo obiskavajo ubogi, zlasti pa ubogi otroci, katerim daje pila in jela in obleke, pa dušne hrane tudi. »Gospodična Zora" je občno spoštovana in mnogo čislana, kakor sestro jo imajo in kakor mater. Služinčet ima le malo oseb. Ena starikava postrežnica, ena dekla, pa vrtar, ki stanuje v nasprotni hiši. Po zimi jo obišče večkrat njen brat za uekoliko dni. Tako živita „gospodična," ki so jo tolikanj pokopavali, še zdaj, živi tiho in mirno ter ne toži preteklosti iu se ne straši prihodnosti.
(Konec prihodnjič.)
seczniji J. Mahalčuk na smrtni postelji duhovnika in sodnika k sebi, češ, da bode napravil oporoko. In razodel jima je na smrtni postelji, da je on in še drug kmet izvršil ta grozni zločin nad Band-eisouovo družino. Da nekoliko poravna svojo krivdo, postavil je Rozo Bandeisen univerzalnim dedičem. Na to je umrl. Izpoved ta razglasila se je naglo po vasi, kmetje so se sumnivo spogledovali: kdo jo še morilec med nami? Zvečer istega dne pa so našli kmeta F. Pankoviča obešenega na drevesu v vrtu. Sodi se, da je bil ta Pankovič drug Mahal-čukov. Sodnijska preiskava se je zopet pričela.
— (Telegrafično ga je umoril.) Dva Italijana sta se sprla zaradi nekih poročil v listih. Jeden bil je sourednik nekega lista, drugi bankirjev sin. Bankirjev sin piše listu, kateremu je bil nasprotnik urednik: »Vaš urednik je plašljiv laž-ujivec. Misli naj si, da sem ga klofutal. “ To pismo dobili pa so tudi drugi listi in je priobčili; na to brzojavi žaljeni urednik bankirjevemu sinu: „Pis-meno klofutan, vas s tem telegrafično umorim. Mislite se, to prejemši, po polnem umorjenega. Pričakujem, da mi naznanite dan in uro svojega pogreba."
— (Sežiganje vdov.) Barbarična navada, da se vdove po moževi smrti samo sežgč, je v Indiji še vedno globoko ukoreninjena. Pred kratkim sežgala se je na gromadi vdova v radšputansklh državah. Tamošnjo sodišče je vse udeležence kaznovalo.
— (Proti zapitini.) V Parizu jol je izhajati list „L’Antipourboire“ (Proti zapitini), kateri se obrača z vso odločnostjo proti navadi, da se mora dajati natakarjem, natakaricam in drugim strežajem v gostilnah, kavarnah itd. še nekaj novčičev po vrhu na plačilo. List navaja vse slučaje, v katerih mora človek prazniti po nepotrebnem SToj mošnjiček: Naj si le kdo privošči v gostilni malo merico krepčalne pijače, uže mora dati natakarju par soldov zapitine. No, kaka je bila jeza natakarjev in markerjev, ko se je na pariškem boulevardu prvikrat prodajal ta list, skoro ni možno opisati. Jednemu prodajalcu tega lista so razjarjeni taki strežaji prav dobro pretipali kosti.
— (Najboljše in najcenejše letovišče.)
V	Bostonu vprašali so uradnika, kateri kraj bi on priporočal za poletinsko bivanje. Kraj bi moral biti blizu in ne smolo bi biti življenjo tam drago. In on je svetoval: „ Zaprite prednja vrata, podajte se v poletinsko kuhinjo in preživite tam nekaj tednov v mirnem brezposlji. Prihranite si vse potne troške, uživajte vse prijetnosti, katere daje hOtel na deželi ter si prihranite mnogo denarja."
— (Novo.) Iz Baltimora so poroča, da se je te dni dogodilo nekaj posebno novega, izrednega; obsojen bil je namreč človek zaradi »laži", t, j. zaradi goljufije pri kupovanji konj, v zapor tri mesece in v globo 25 dolarjev. Sodnik je dejal, da jo to prvi slučaj, odkar on posluje, da so mogli sleparja prepričati laži.
— (Knez iz Monaco) hotel je pred kratkim obiskati Rusijo. »Oskolski," rusk šaljiv list, pripravljal je svoje čitatelje na ta način na visok obisk: Monaco je deželna obsežna 8000 štirijaških vrst z 10 000 prebivalci, izmed katerih je 8000 tujcev. Tujci se bavijo z rouletto (hazardno igro), domačini so natakarji. Vvaža se denar, izvažajo se citrone in prazni žepi.
— (Največja ura na svetu.) Nova ura na stolpu westminsterskem v Londonu je naj-večja na svetu. Kazalo s štovilkami je 22 črevljev obsežno in vsako minuto so pomakne kazalec skoro za 7 palcev naprej. Ura gre, jedenkrat navita, 8'/j dnij, bije pa samo 71/8 duij, ter tako sama naznani, kdaj ni navita. Navijanje te ure traje dve uri. Nihalo je 15 črevljov dolgo, kolesa so od litega železa. Zvon, na katerega bije, je visok 8 črevljev in ima 9 črevljev premere, zvon tehta 15 ton, kladivo samo 400 funtov.
— (Majhen lokomotiv.) Pri razstavi v Filadelfiji 1. 1876 videti jo bil majhen lokomotiv (hlapon), kateri je bil samo 12 palcev dolg; svoj posel obavljal je s čudovito natančnostjo. Zdaj pa je izdelal Honry Case v Pensilvaniji še štiri palce manjšega, in ta tohta samo 1 ’/, funta. Umetnik izdeloval ga jo tri leta ter delal vsak dan po doset ur. Niti joden del pravega lokomotiva mu no manjka; potrebovalo so je 585 vijakov, da so se vsi doli tega umotnoga stvora sostavili.
— (Velik živinorejec.) V Zjedinjenih Državah v Ameriki ima posestnik A. H. Svan 200 000 glav živine. Kako obširno mora biti njegovo posestvo, da se preredi toliko živine!
— (Plavajoč žonski trg.) Pred kratkim pričel se je na Amu-Darfi, na glavni reki srednjo Azije, živahen promet z ženami in deklicami. Afganistanske ženske so baje zelo žive in lepe in vsak knez in plemenitnik mora imeti v svojem haremu vsaj dve Afganistanki, drugače meni, da je harem nepopoln. Zaradi tega pa je kupčija z Afganistankami zelo živahna. Nekateri trgovci naložijo zdaj vsak mesec po dvakrat jedno ladijo z afganistanskimi ženami in deklicami ter jih vozijo na prodaj v obrežna mesta; trgovci hvalijo svojo kupčijo, češ, da jim „to robo" kar iz rok trgajo.
Domače stvari.
— (Mestni magistrat ljubljanski) izdal je naslednji razglas: Podpisani magistrat naznanja, da je mestni zbor v svoji seji z dne 10. junija 1. 1884. sklenil naslednje prenaredbe obstoječega regulativa za ljubljansko mestno klavnico: 1.) Izvažanje drobu iz klavnice v posebnih za to pripravljenih mestnih sodih se tudi po dnevi dovoljuje, nadzorništvu klavnice pa naroča, da te sodo kadar treba desinficira. 2.) Mesarjem se dovoljuje, da meso zaklane živine puste viseti tudi čez jedonajsto uro prihodnjega dopoludne, toda klavnica ne prevzame nobenega poroštva za meso.
3.) Živino v klavničnih hlevih je na troške lastnikove še le tedaj krmiti po zavodu, ako ji lastnik sam v 24 urah ne da klaje. 4.) Vpeljavanje mesa v mesto, ne da bi treba bilo izkazati se z oglednim listkom, omejeno je na 30 dekagramov.
5.) Noogledano meso, če ga jo nad 30 dekagramov, ga je treba v klavnici ogledat dati in zato ogledne takse po 3 kr. od kilograma plačati.
6.) Kavcija 50 kr. odslej odpade za goveda in prašiče, pridrži se pa pri drugih za klavnico namenjenih živalih. 7.) Klavno pristojbino je samo za prašiče pobirati in pri vstopu na klavnično dvorišče plačevati proti potrdilu.
— (Sanitetne naredbe) so se zoper kolero po mestnem zdravstvenem svetu in magistratu uvele in se za njih spolnovanje strogo skrbi. Kosti se ne smejo več skladati po prosto-riščih v mestu, marveč izven mesta, kože se morajo nasoliti in prostori, kjer so spravljene, zapreti. Stare cunje se imajo vse desinficirati, jame za človeške odpadke se morajo pridno čediti in tesno zapirati. Posestnikom vodnjakov, katerih voda je po kemični analizi za slabo, zdravju škodljivo spoznana, imajo svoje vodnjake popraviti, drugače se bodo isti za porabo zaprli.
—	(Na tukajšnji	šoli	za	babice)
vršili so	se dne 28. t. m.	izpiti	za	babice, in
sicer v nemškem jeziku. Predsedoval je izpraševalni komisiji c. kr. poročevalec g. dr. vitez S10 c k 1, izpraševala sta c. kr. vladni svetnik g. profesor dr. Valenta in primarij g. dr. vitez Bloiweis.
— (Gosp. dr. Karel Slanec) je, kakor naznanja odvetniška zbornica, vpisan v vrsto advokatov s sedežem v Rudolfovem.
—	(Prvo grozdje)	prišlo	je	včeraj iz
Trsta na trg v Ljubljano.
—	(Tatvine.) Jože	Bricelj iz	Bezovika
zaspal je včeraj med 1. in 5. uro popoludne na Mirji. Med spanjem mu je ukradel neznan tat dežnik, suknjo in žaklje, vse vkupe v vrednosti
6	gld. — Danes zjutraj ob 9. uri ukradol jo neznan tat v sv. Petra vojašnici vojaku domačega pešpolka baron Kuhn Francetu Rešeku iz sobo za vojake srebrno cilindersko uro s srebrno verižico in srebrnim ključem v vrednosti 15 gld.
— (Občinske volitve.) Pri novih volitvah v občinski zastop za občino Semič bil je županom izvoljen Janez Šušteršič, svetovalci pa gg. Janez Ivanetič, Janez Brunskole in Matija Ogulin.
— (Postojinska jama.) Iz Postojine se nam poroča: Znano je uže, da se more zdaj o poletinskem času od 1. maja do 1. oktobra postojinska jama vsak dan pri električni razsvetljavi oglodati, in sicer za določeno vstopnino 2 gld. 50 kr. Dozdanja dopoludanska ura vkupuega obiskavanja pa se je zdaj preložila na popoludne na 4. uro,
Tako bolj ugaje Ljubljančanom, Tržačanom in potujočemu občinstvu; osebito Ljubljančanom je to zelo ugodno, kajti tako jim je možno, v jednem popoludnevu ogledati si ta biser prirodin. Tudi se je ukrenilo, da se vstopnina zniža, če se oglasi večja družba, in sicer če je 50 do 100 obisko valcev, znaša vstopnina samo 2 gld., pri 100 do 1000 obiskovalcih samo 1 gld. 50 kr., če si želi čez 1000 oseb ogledati jamo, tedaj se zniža celo na 1 gld.
— (Tatvina.) Iz Vipave se nam poroča: Dne 27. t. m. zvečer ukrali so neznani tatovi posestniku Antonu Pivku iz Straže (sod. okr. Cerkno) blizu 400 funtov težkega vola, kateri je gotovo 130 gld. vreden. Hitro jelo se je povpraševati, če je kdo videl vola, takega in takega, in res so pripovedovali ljudje, kateri so ob istem času šli iz Vipave v Idrijo, da so videli na potu takega vola, katerega je gnal neznan človek. Hitro se je brzojavilo na vse strani in se razposlali iskalci; posrečilo se je, tatu zasačiti uže blizu Vipave.
— (Požarna kronika.) Iz Begunj se nam poroča: Dne 28. t. m. okolo 3. ure popolu-dn6 jelo je goreti pri kajžarji Janezu Resmanu ; ogenj se je hitro razširil, v nekaterih minutah bila jo vsa hiša v plamenu. Zažgal je najbrže po-gorelčev štiriletni sin, igrajoč so z užigalicami v podstrešji, kajti prišel je, ko se je unelo, s podstrešja. Pogorelo poslopje je bilo zavarovano za 300 gld., a škoda morda znaša blizu 800 gld. Človek se pri tem požaru nobeden ni ponesrečil, tudi živina ni poginila.
— (Utonil.) Iz Železnikov se nam poroča : Dne 28. t. m. našli so v potoku Kajni truplo 601etnega moža Primoža Velikana, po domače Primec imenovanega, doma iz Železnikov. Mož je dn<5 27. t. m. popival po mnogih gostilnah v Dražgošah in se še le o mraku podal na pot proti domu, se v6 da uže nekoliko vinjen. Tako je mož v pijanosti padel v potok in se ponesročil.
— (Pretepi.) Iz Žirov so pišo: Dne 26. t. m. okolo 8. ure zvečer steplo se je več fantov pred gostilno A. S. v Novi Vasi. Pretep bil je hud. J. D. dobil je z nožem dve rani v levo stran prsij; J. Gr. ima tudi z nožem dve rani na desni srani prsij in dve rani na rami; L. K. ima z nožem prizadeti dve rani na glavi in jedno na rami. J. D. in J. G. morata ležati v postelji, kajti njih rano so velike. — Včeraj toden pretepla sta v Fužinah (okraj žužemperški) na Dolenjskem sredi vasi Pran G-rm, žebljar iz Globokega, in Naco Zupančič, mlinarski hlapec iz Zagrada, ljubljanskega mesarja Jožeta Ocvirka in mu prizadela na glavi šest ran. Ocvirk so je peljal s semnja v Binah, kjer je kupoval koštrune. V Fužinah sta ona dva fanta hotela na voz prisesti, a Ocvirk jima je to branil in grozil s samokrosom, češ, da takih postopačev, kakor sta ona, ne potrebuje na vozu, kor ima dosti denarja pri sebi. Tekla sta za vozom, ga dohitela in Ocvirka neusmiljeno pretepla. Pri sodniji v Žužemporku bosta dobila zasluženo kazen.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Gostin, 30. julija. Nadvojvoda Albrecht je v jutro došel. Dopoludnč obiskal je v uniformi svojega pruskega polka nemškega cesarja, kateri je obisk koj vrnil v avstrijski uniformi; slednji obisk je trajal pol ure. Ob
4.	uri je bil obed.
S k viri na, 29. julija. Grški kralj in kraljica odpotovala sta danes v Kodanj.
Pariz, 29. julija. V danes dopoludnč vršečem se zboru demokratične iu republikanske zbornične unije pojasnoval je ministerski predsednik Ferry položaj ter zahteval, naj bi izrazila večina svoje mnenje o članu VIII. Zbor se je kazal, kakor bi hotel zavreči član VIII., a neče svoje mnenje izreči prej, predno izrazi senat formalni votum.
Pariz, 29. julija. Senat je odbil Ferry-jevo zahtevo, naj se v/prejme član VIII. v revizijski načrt ter je vzprejel splošni načrt s 165 proti 111 glasovom. Misli se, da bode zbornica soglašala se in da bode kongres v
4.	dan avgusta se sešel.
Pariz, 28. julija. Od danes zjutraj do zvečer je v Toulonu 3, v Marseillu 5 in v Arlesu od včeraj zvečer 6 oseb za kolero umrlo.
Toulon, 29. julija, ob 10. uri dopoludnč. Od včeraj zvečer tukaj 7, v Marseillu 11 mrličev za kolero.
London, 29. julija. V včerajšnji seji konference stavil je nemški poslanik predlog, naj bi se posvetovalo tudi o reformi egiptovskih zdravstvenih naredb, a Lord Granville je zavrnil ta predlog odločno, ker ne pripada področju konference.
Belgrad, 29. julija. Patrijarha Angjeliča vzprejel je včeraj kralj v slovesni avdijenci. Popoludne obiskal je kralj v paradni uniformi patrijarha.
Kahira, 29. julija. Po Assuanu je razširjena vest, vender ne še potrjena, da so Osmana Digmo dnč 18. t. m. umorili člani Bišarskega rodu.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 30. julija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................81 • —
»	>	»	»	srebru.....................81'80
Zlata renta.........................................103'35
5% avstr, renta.....................................96 15
Delnice n&rodne banke................................. 862’	—
Kreditne delnice.......................................313	50
London 10 lir sterling..............................121'65
20 frankovec.......................................... 9,66('
Cekini c. kr........................................... 5	74
100 drž. mark.......................................59’55
Uradni glasnik
z dnč 30. julija.
Pod varuštvom: C. kr. okrožna sodnija v Rudolfovem proglaša Antona Mencina iz Zagradca zapravljivcem ter mu je postavila za varuha Jan Ferlina, posestnika iz Gabrovke.
Razpisane službe: Pri bratovski zadrugi tre-boveljskega premogokopa služba zdravnika s 1. novembrom. Letna plača 1200 gld., stanovanje, kurjava in svečava. Zadruga ima svojo lekarno. Zahteva se znanje slovenskega jezika. Molbenice predstojniStvu bratovske zadruge v Trebovljah.
Eks. javne dražbe: V Metliki zemljišče Janka Heraka iz Brašlevice v dan 2. avgusta in parcela M. Vančasa iz Bubnarc v dan 2. avgusta (2. narok).
Tuj ci.
Dn6 28. julija.
Pri Maliči: Ortenetzer, fabrikant; Auerschitz, trgovec, in Kessner, zasebnik, z Dunaja. — Pleskott, c. kr. pom. častnik, iz Pulja. — Firbas z rodbino iz Gradca.
— Gattorno, medicinec, iz Trijenta. — Waltz, trg. potovalec, iz Pečuha. — Verderber s sestro iz Retza.
— Ehrenlechner, tovarniški upravnik, iz Rogatca. Pri Slonu: Prettner z rodbino iz Alexandrije. — Ditt-
mar, trg. potovalec, iz Berolina. — Jelenc, prefekt v Terezijanišči; Hobert, zavar. nadzornik, in Schwei-ger, dvorni dodavatelj, z Dunaja. — Dr. Welden, advokat, s soprogo, iz Temešvara. — Kraushofen, zasebnica, iz Maribora.
Pri Tavčarji: Vit. pl. Friedrich, c. kr. polkovnik, m Retter, zasebnica, iz Gradca. — Sirola, zasebnica, iz Reke.
Pri Južnem kolodvoru: Schmidt, medicinec, iz Liv-landije. — Richter in Lippold, učitelja, iz Draždanj. Grkinič, zasebnik, iz Baga. — Zanetti, zasebnik, iz Trsta. — Santner in Benella iz Murane. — Payer, c. kr. okr. sodnik, iz Gradca. — Jenko, abiturijent, iz Kamne Gorice.
Pri Avstr, carji: Ruček, trg. potovalec, in Zusser, abiturijent, z Dunaja. — Weiss, Rogel in Schuscha, dijaci, iz Celja.
Umrli so:
D n 6 29. julija. Katarina Mavlan, soproga po-streščeka, 39 1., Vožarski pot št. 3, jetika. — Marija Dremel, soproga hišnika, 35 1., selenburgove ulice št. 3, mrtvoud.
V	b61nici:
Dn6 28. julija. Neža Majdič, strežajka, 46 1., plučna tuberkuloza. — Marjeta KoSir, gostinja, 60 1., kron. črevesni katar.
Meteorologično poročilo.
Čas
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje baro-motra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
735'28 735 02 736•08	+ 151 +19-6 +15-0	s vzh. sl. jrzh. sl. vzh. sl.	obl. d. js.	180 dež
V	zalogi naši so izišle in je moči dobivati v naši knjigoprodajalnici naslednje knjige:
Senekovič Andrej, c. kr. profesor v Ljubljani, Fizika za nižje razrede srednjih šol. V berilo vtisnenih je 200 slik.
Knjiga, o kojej se je kritika jednoglasno naj-povoljneje izrazila, priporočena je tudi za samouk in velja v platno vezana 2 gld.
Latinsko-slovenski Slovnik, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka, 28 pol, 8°. Mehko vezan stane 2 gld. 50 kr.
Lapajne Ivan, Prvi pouk. Navod za poučevanje na najnižji stopinji narodne šolo. Cena 60 kr.
Habsburžani v deželi Kranjski. Slavnosten spis ob godovanji šeststoletnice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal August Dimitz, poslovenil F. Cimperman. Cena mehko vezanej knjigi je 4 gld.
Schon-Anka, gorenjska povedka, spisal Alfred pl. Zett. Elegantno opremljena. Cena mehko vezani knjižici je 1 gld. 20 kr.
Knjige za mladino:
Pepelka, Sneguleiea, Trnjeva rožica. Tri krasne pravljice v zabavo in pouk ljubej mladini. V četverki z mnogimi barv. podobami, vsaka po 50 kr.
Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku. Tri knjižice v osmerki s mnogimi barv. podobami; cena vsaki knjižici je 25 kr. — Dalje O deželi lenuhov, Snegulčici, Pritlikovcu (Palčku) in Robinzonu po 15 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Za razkuževanje
stranišč, kanalov i. t. d.
priporoča
karbolno kislino, klor-apno in železno galico
materijalna in špecerijska trgovina
IU. E. Su pan
Dunajska cesta.
velja par dobrih
glace-rokavic
z dvema gumboma
za, g' o s p e
pri
•J. H. Benedikt-u
pri ,,Spinnerin (im Jireutx“, Stari trg.
Priznano najboljši
Prašnikerjev
romanski in portlandski
cement
železniške šine, okovanja pri stavbah, štukadore (sadrarije) in štokadorske štorije, štedilna ognjišča in posamezne dele za zidana ognjišča
in vse druge v železarsko to stroko spadajoče predmete priporočata najceneje
Terček & Nekrep
trgovina s železnino Mestni trg št. 10 v Ljubljani.
Vunanja naročila izvršujejo se brzo in jako po ceni.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Pod. Bamborg v Ijubljani.