Einzelverkaufspreis RM 0.15 KaraiPdtiknBote Verlag und Schriftleitung: Klagenfurt, Blsmarckrtng 13, Poetfach 115 / Bezugsprels (im voraus zahlbar) monatUch RM 1 — frel Haus (elnscnilefiUch RM 0.20 Ziiatellgebtilir AbbestelluiigeQ der Zeltung fUr den nachXolgenden Mo&at werden nur echrifUich und nur bi* 25, dee laufesden Monate angenonunen Nr. 1. Kralnburg, den 5. JKnner 1944. Odbili močni sov|elsh;i napadi pri Zilomirn Srditi krajevni boji pri Vltebsku - Začasni boljševiški vdori odpravljeni Oberkommando der Wehrmacht ]e dne 3. januar)* objavilo: Ob mostišču pri Nikopolu in jugozahodno od Dnjepropetrovska Je bojno delovanje včeraj popustilo. Slabejii sovražni napadi so spodleteli. Južno in jugovzhodno od Zitomira smo se, odstrelivžl številne oklopnjake, ubranili močnih sovjetskih napadov v hudih bojih, zapad-no od mesta smo preprečili poskuse obkoljen] a. Dalje proti severozapadu stoje naše čete v težkem boju s sovražnimi napadnimi četami. Pri Vltebsku so v srditih bojih spodleteli močni krajevni napadi Sovjetov. Ko smo odvrnili več nasprotnih napadov, smo z lastnimi napadi vrgli sovražnika, ki je začasno vdrl v naše položaje, zopet nazaj, dasi se je zagrizeno upiral. Na ostali vzhodni fronti so se ob deloma živahnem snežnem metežu vršili samo boji krajevnega pomena. Na južnoltalijanski fronti je potekel dan mirno. Težka nemška bojna letala so pri nočnem napadu na sovražno oskrbovalno oporišče Avgusto zažgali neko tovorno ladjo srednje velikosti ter materialna skladišča in porušila pristaniške naprave. Britanski zastrahovalni bombniki so pod zaščito oblakov v pretekli noči nadaljevali svoje napade na razne stanovanjske okoliše državnega glavnega mesta, razen tega so posamezne bombe padle na nekaj krajev v Zapadnf Nemčiji. Nočni lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so uničili, v koli kor ]e bilo doslej ugotovljeno, 31 itirimotor-nih sovražnih bombnikov. Opolnoči so nemška letala ] oletela na vznemirjevalne napade proti Londonu. „USA stoje pred najhujša, Krizo" Bern, 4. januarja. „Severna Amerika stoji pred njhujšo krizo od izbruha vojne', piše washingtonski dopisnik švicarskega lista „Neue ZUricher Zeitung' in nadaljuje: „Na stotisoče delavcev v Zedinjenih državah, ki so zaposleni v vojnogospodarskih obratih, hočejo prenehati z delom. Položaj je brez dvoma resen. Sedanji spor je znamenje za to, kako malo se brigajo širši krogi severnoameriškega prebivalstva za vojno. Prvi zatelki ravno taki kol pri Sovfelski zvezi Titova tako zvana „ustava" jasno dokazuje, da je Balkan Izročen boljševizmu Berlin, 4. januarja. Noben politično misleči človek na Balkanu ni bil nikdar v dvomu o tem, da predstavlja, odkar je „maršal ban-ditov" Tito zbujal mnogo pozornosti v bivši Jugoslaviji in so začeli v njegov glavni stan kakor v Mekko romati odposlanstva boljše-viških in angleških častnikov, izročitev najprej tega dela na Balkanu boljševizmu zadevo v razvoju, ki si utira po načrtu pot v političnem konceptu tako zvanih zaveznikov. Kladalfe ležak obrambni boj na Vzhodn Huda borba pri žltomiru - Prodorni poskusi in napadi Sovjetov spodleteli Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. januarja objavilo: Ob mostišču pri Nikopolu so se pred našimi položaji zrušili sovjetski пвр«Л- S'let-klml sovr»intfcoTtmi z^uoaml. jugozapadno od Dnjepropetrovska so bolj-Seviki z več divizijami ponovili svoje napade. Na nekaterih mestih lo v teku srditi boji. Na bojišču pri Zitomiru traja huda borba. Posebno jugozahodno od Berdlčeva je prišla do težkih bojev s sovražnikom, ki še nadalje močno napada. Pri Vltebsku *o spodleteli sovražnikovi včeraj ■ slabejšlml silami izvajani prodorni poskusi. Pokrajinske odseke, ki smo jih z lastnimi nasprotnimi napadi zopet osvojili, smo očistili od razkropljenih sovražnikovih oddelkov. Severozapadno od Nevla so naše čete zavrnile krajevne napade Sovjetov in razbile nared stoječe čete. Od južnoltalljanske fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Jadranski otok Mljet smo s pomočjo vojne mornarice očistili tolp. Državno glavno mesto je v nedeljo v ranih jutranjih urah zopet napadlo večje število britanskih bombnikov. Z breznačrtno odvrženimi razstrelnimi in zažigalnimi bombami 10 nastale v nekaterih mestnih delih škode, zlasti na stanovanjskih hišah. Nekaj vznemirjevalnih letal je razen tega vrglo bombe v prostor ob Rhelnu na Westfalskem. Sile zračne obrambe so po dosedaj došlih poročilih odstrelile 30 štirimotornih bombnikov. Število 19 sestreljenih sovražnih letal pri napadu na Veliki Pariz, ki ga je sporočilo poročilo oborožene sile z dne I. januarja, se je po dopolnilnih poročilih zvišalo na 31 sovražnih letal, izmed teh 29 štirimotornih severnoameriških bombnikov. Številne vojne ladje potopljene decembra Oberkommando der Wehrmacht je dne 1. januarja objavilo; Ob mostišču pri Nikopolu so Sovjetl po močni pripravi topništva podvzeli s podporo oklopnjakov in bojnih letal zopet svoje na-fade. Zavrnili smo jih ali z nasprotnim sun-*etn odbili z visokimi sovražnimi zgubami. ■Ittrellll smo številne oklopnjake. ^Udl zapadno od Zaporožja s • je izjalovilo sovražnih napadov. S*verno od Kirovograda smo ugonobili sovražno bojno skupino, ki se je žl-branila. ih Zltomlru smo včeraj v srdi kov bojih odstrelili 59 oklopnja- Vmlevn* mestih so naše čete prešle v Kr.mK« ""»Protne napade, v teku težke Zitomlr '»Чке smo zopet opustili mesto znova spodleteli vsi so ' rražnikovl prodorni poskusi. Severozapadno od Rečice so čete vojske ki jih vodi General der Panzertruppen Harpe v »edemdnevnih težkih bojih zadelale vrzel v fronti, ki je obstajala že več tednov, in pri tem uničile močne sovražne sile. Sovražnik Je utrpel izredno visoke krvave zgube. Pri peljali smo veliko število ujetnikov. Uplenil) aH uniCni ,mo 58 oklopnjakov, 266 topov vsake vrste in številna druga orožja. Na }uzaoU«lijanskl fronti je sovražnik včeraj podnevi po močni pripravi topništva pod- vzel nekaj sunkov, ki so se zrušili pred našimi položaji. Britansko-severnoameriške letalske skupine so napadle včeraj podnevi Veliki Pariz in več krajev v zasedenih zapadnlh ozemljih. Prebivalstvo je imelo visoke zgube, zlasti v nekateri; mestnih delih Pariza. Sile zračne obrambe so pri teh napadih po dose danjlh ugotovitvah uničile 19 sov.ažnili tal, večlhoma štirimotorne severnoameriške bombnike. V boju proti britansko severnoameriški plovbi sta zračno orožje in vojna mornarica potopile v mesecu decembru 35 trgovskih ladij z 225.200 hrt. Po bombah in torpednih zadetkih je bilo 24 nadaljnjih ladij s 122.000 brt tako težko poškodovanih, da se mnogo teh ladij lahko smatra za potopljene. Izmed sovražnih bojnih ladij sta vojna mornarica in zračno orožje potopile 18 ru-illcev, en brzl čoln in dva topniška čolna. Dve kriiarki, ena bojna ladja srednje velikosti, en ruiilec in pet brzih čolnov je bilo tako težko poškodovanih, da se lahko tudi del teh šteje med zgubljene. Sovjetl so po zračnem orožju in vojni mornarici v Istem razdobju zgubili 6 podmornic, štiri brze čolne, dva topniška čolna, enega ledolomilca, 15 čolnov za izkrcanje ter večje število lahkih vojnih vozli. Razen tega so bile poškodovane številne podmornice, dva brza čolna in en topniški čoln. Morebitne dvome v tej smeri je razpršila te dni tako zvana jugoslovanska radiood-dajna postaja iz Londona s tem da je objavila iz več točk obstoječo ustavo, ki naj postane temelj za „provizorično jugoslovansko vlado", ki jo je Tito oživotvoril. Za dobo vojne naj se ustanovi kot vrhovni zakonodajni in izvršujoči organ „protifašistični svet narodnega osvobodilnega pokre-ta". Ta svet mora potem izvoliti predsedstvo, ki naj izvršuje zakonodajne in izvršilne funkcije. Samo ob sebi se razume, da ne manjka tudi „narodnega komiteja", ki se naj izvoli za osvoboditev Jugoslavije in naj postane najvišji izvršilni organ. Kakor pravi ustava dalje, naj ima komitć značaj „narodne vlade" in naj bo odgovoren predsedstvu. Nadalje pravi da se sestavlja narodni komite iz predsednika, podpredsednika in „primernega števila komisarjev". Tej po Titu za neko zasebno .Jugoslavijo „proglašeni" ustavi se na prvi pogled poznajo vsi za komu-rlstično izgradnjo države karakteristični znaki. V svojih temeljih ustreza tisti ustavi, ki jo je nekoč Lenin izdelal za rusko socialno federacijo sovjetskih republik in. ki je bila pozneje zapisana v ustavi Sovjetske zveze. Označba „predsedstvo" in oblast, ki ga ima organ s tem imenom, .je že od nekdaj elementarna in značilna za notranjo organizato-rično izgradnjo boljševiške državne oblike. Tudi po Titu postavljeni „narodni komite" je konstruiran po zgledu „sveta ljudskih komisarjev", ki ga v Sovjetski zvezi tudi namešča najvišji svet odnosno njegovo pred-sedništvo. Sicer Je pa v tej zvezi značilno, da je moral maršal banditov iz razlogov prikrivanja izbrati označbo „narodni komite" namesto „sveta ljudskih komisarjev". Ta ne-pobltna paralela po celem svetu razvpitega državnega ustroja z načrti bandita Tita dokazuje nedvoumno, da je Anglija na Balkanu odpovedala in ga prepustila Stalinu in boljševizmu. Podniornire potopile sedem lirilan klh rnUIrev V ilveh dneh uničenih 240 sovražnili oklopnjakov - Boji pri žltomiru in Vltebsku Oberkommando der Wehrmacht je dne 31. decembra objavilo: Severno od Kirovograda smo po štiridnevnih napadnih bojih kljub žilavemu sovražnemu odporu in močno podminiranem ozemlju zadelali neko vrzel v fronti. Razen številnih ujetnikov smo pripeljali obsežen plen. Na bojiščih pri Žltomiru in Vitebsku se z nezmanjšano silo nadaljujejo težki boji. Z uspešno obrambo nadmočnih sovjetskih sil so se menjavali lastni nasprotni napadi, s katerimi smo zopet osvojili številne vasi in prevladujoče vrhove. V obeh zadnjih dneh smo uničili na vzhodni fronti 240 sovražnih oklopnjakov. Pri težkih ob ambnih bojih v prostoru pri Žltomiru se je z zgledno bojevitostjo odll kovala ^^-Panzerdivlsion Leibstandarle ,,Adofl Hitler", ki jo vodi ^^-OberfUhrer. Wisch. V zapadnem odseku italijanske fronte sn^ z nasprotnim napadom vrgli nek sovražni bataljon, ki se je od morja sem izkrcal zfi hrbtom naših sprednjih straž jugovzhodno od Minturna. Na ostali fronti je sovražnik 7 močno pripravo topništva izvajal več krm jevnih napadov. Vtem ko se mu je severoz." hodno od Venafra posrečilo pridobiti si ne) vrh, smo ga na vseh drugih mestih krvavo odvrnili. V boju proti sovražnemu prometu z novi mi pošiljkami so nemške podmornice na Atlantskem in Sredozemskem morju potopila pet ladij s 35.000 brt In s torpednlml zadetki težko poškodovale štiri nfdfltnje ladje. Od bojnih sil, ki lo bile poslane za za- ščito, so bili ob ameriški obali, v severnem Atlantiku in v Sredozemlju potopljeni trije rušilci. Skupine severnoameriških bombnikov so pod zaščito lovcev vdrle včeraj podnevi v Zapadno Nemčijo in izvršile zastrahovalen napad na mesti Mannheim in Ludwigshafen. V teku srditih zračnih bojev z oddelki naših lovcev ter po obrambi protiletalskega topništva je sovražnik nad ozemljem Reicha in v zasedenih zapadnlh ozemljih zgubil 39 letal, med temi večje število težkih štirimotornih bombnikov. V včerajšnjih večernih urah je nekaj britanskih letal odvrglo bombe v ozemlju ob Rhelnu. Nemška letala so podvzela vznemirjevalne napade na obmestje Londona. Kakor je bilo ob|avl|eno ■ posebnim poročilom, |e utrpela britanska mornarica pri večdnevnih bitkah v Biskajskem zalivu, o ':aterih se fe predvčerajšnjim poročalo, težke zgube, ki lo |i jih prizadele nemške po-«rUam z razvito zastavo potopili en nemški rušilec 4. Jahrgang. in dva torpedna čolna. Dali nfihoTih poMdk •o bili rešeni. Nek nadal|n|i britaniki rušilec ]• bH po« topljen po nemških podmornicah v vodov« jih pri neuiundlantki pUtvinL Tako mora britanska mornarica znova obžalovati Ixpad sedmih rušllcev. ki jih nujno potrebuje m naloge konvojev. Izjalovljeni sovjetski prodorni poskusi Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. decembra objavilo: Severno od Kirovograda je lattnl napad tudi včeraj zopet napredoval. Na bojišču pri 2itomiru še traja z naraščajočo silo težka borba, v katero sta obe strani poslale ojačenja. Odstreljenih je bilo 72 oklopnjakov. Mesto Korosten smo po hudih bojih zapustili. Pri Vitebsku so spodleteli ponovni prodorni poskusi Sovjetov ob žilavem odporu naših čet. Krajevne vdore smo zajezili ali odpravili z nasprotnim napadom; odstrelili smo 28 sovražnih oklopnjakov. Težko topništvo vojske je z dobrim uspehom obstreljevalo vojnovažne cilje v Leningradu. Na južnoltalijanski fronti smo jugozapadno od Minturna vzdignili neko sovražno oporišče, ujeli posadko in pripeljali plen. Ponovni sovražnikovi napadi severozahodno od Venafra in ob Jadranski obali so se Izjalovili v srditih bojih. Fiihrer je za novo leto izdal porav nemškemu narodu, v katerem mu daje obsežen pregled o sedanjem političnem in vojaškem položaju. Besedilo tega novoletnega poriva bo Reichspropagandaamt priobčil gorenj« skemu prebivalstvu s posebnimi letaki. Ponoven zastrahovalni napad skupin britanskih bombnikov na Berlin v večernih urah včerajšnjega dne je težko zadel več ozemelj državnega glavnega mesta. Povzročena so bila razdejanja zlasti v stanovanjskih četrtih. Vznemirjev4lni napadi so bili nadalje naperjeni na nelaj krajev v Zapadnl Nemčiji. Nočni lovci In protiletalsko topništvo zračnega orožja so kljub močni oviri po vremenskih prilikah sestrelili po dosedanjih ugotovitvah 23 izmed napadajočih bombnikov. I Izdajstvo zapadnlh sil vedno jasneje Stockholm, 4. januarja. Tako zvani kabinet poljskih emigrantov v Londonu še vedno nI končnoveljavno sklenil in se ni odločil, ali naj sprejme „povabilo", da pristopi k Bene-ševemu paktu ali ne. Eden je tako zvanemu poljskemu ministrskemu predsedniku tik pred božičem razločno izjavil, da si Anglija želi konca „neprikladnosti* med kabinetom poljskih emigrantov in sovjetsko vlado. V krogih poljskih emigrantov so si zato pod pritiskom not zmislili, da apelirajo na Roo-sevelta, in objavili da bo poljski ministrski predsednik v kratkem odpotoval v Washington. Angliji in Ameriki pa to potovanje ni po volji in ga zato preprečujejo. Izdajstvo zapadnih sil nasproti bivšim zaveznikom postaja vedno jasneje, in kmalu bo konec kabineta poljskih emigrantov v Londonu, kakor je konec „kraljevske jugoslovanske vlade* ▼ Kairu. Balkan - sovjetsko lovišče Lizbona, 4. januarja. Pod naslovom „V sov« jetskem lovišču" objavlja portugalski časo« pis „A Voz" članek, v katerem med drugim pravi: „Ni nobenega dvoma, da se je notra« nja politika Jugoslavije spremenila razločno v sovjetskem smislu; ali zato, ker lO bili Anglo Amerikanci v Teheranu prisiljeni, da smatrajo ta pas za sovjetsko lovišče, aH ker niso mogli preprečiti, da stvari tako poteka« jo. Dejstvo je vsekakor, da so dogodki v Jugoslaviji jasen pohod boljševiškega položaj« v Srednjo Evropo. Bivšega kralja Petra la vlado v preganstvu so rabili samo, dokler so bili koristni. Kakor hitro to nI bil več slu« ''ч!, so jih odrinili vstran. * Lopov sporoča „zadnji pozdrav" Rim, 4. januarja. Iz neke sicilske luke le je le v sredo odpeljal nov transport ж Italijanskimi otroci v Sovjetske zvezo. V nasprotju s prvimi šestimi ladjv mi, ki so jih zavlekli začetkom tedna s sicll, skimi otroci v sovjetski raj, je Prdogllo ta. krat odposlal osebnega zastopnika, da v njo« govern imenu sporoči „zadnji pozdrav oče^ ijave" odhajajočim otrokom. Kakor pripominja rimska radiooddajna po-i 'taja, je bil po Badoglijevem zastopniku rab-'ienl izraz ,,zadnji pozdrav" v resnici ume' sten, ker bo najbrž le prav malo teh nesrečnih otrok zopet videlo svojo domovino. stran 2. — štev. 1. K Л B A W A N K K X BOTE Sreda, g. jaatimrla 1944. IVova nemška snper-razslreliifa Orožje moderne vojske - Zagotovljena le njegova naprava v velikih količinah v teku te vojne se je v vedno naraščajoči meri pokazalo, da je razstrelivo prav za prav orožje modeme vojne. 2 njim poskušajo v tisočemi obliki in s pomočjo, topov, oklopnjakov, letal in vojnih ladij priti do sovrafeika, tega moralno omajati in mu uničiti njegove položaje, njegove pomočke in njegove oboroževalne tvoraice. Z nočnim bombnim zastrahovanjem, ki so ga iznašli Angleži, je tudi civilno prebivalstvo potegnjeno v krog uničenja, proti kateremu se uporablja orožje razstreliva. Pri bombnih napadih na stanovanjske četrti v mestih se posebno pokaže uničujoč učinek orožja razstreliva in daje splošnosti povod, da se bavi s to grozljivo snovjo, o kateri vedo podrobnosti prav za prav le strokovnjaki. še na nekem drugem področju vojskovanja se v vedno še naraščajoči meri posebno pojavlja razstrelivo kot uničevalec samih na sebi zelo velikih vrednosti. Z razstrelivom napolnjeni torpedi naših podmornic pošiljajo ogromne vrednosti ladij in njihovih tovorov na dno morja. Brez dvoma se mora računati s tem, da bodo tukaj kakor tam uporabljali v tej vojni razstreliva v vedno naraščajoči meri, in prijatelji kakor sovražniki bodo vedno bolj in bolj spoznali, da je razstrelivo pravo orožje modeme vojne. Čim bolj se bo javnost zavedala tega spoznanja, tem bolj bo naraščalo zanimanje za te snovi. Standardno razstrelivo Splošnost, da cel6 vojak in častnik, danes jedva pozna imena razstreliv. Mnogi tisoči snovi imajo lastnosti razstreliva, toda le malo je takih, ki so vojaško uporabne. To postane takoj razumljivo, če na pr. pomislimo, za kaj vse se razstrelivo uporablja v izstrelku pri odstrelu. Medtem ko na eni strani zahtevajo od njega tako občutljivost, da na сДјц, kadar se vžge zažigalnik, v najmanjših odlomkih ene sekunde popolnoma razvije svojo uničevalno moč, naj bo pa na drugi strani hkrati tako neobčutljivo, da vsekakor vzdrži ogromni udarec pri odstrelu, pa tudi večjo uporabo pri sovražnem obstreljevanju, da ne ogroža lastnega moštva. Vsebina bombe V sedanji vojni je k vojski In vojni mornarici pristopilo zračno orožje kot nov potrošnik razstreliva, ki po količini lahko daleč prekaša oba druga dela oborožene sile glede uporabe orožja razstreliva. Vtem ko vsebuje 15-cm granata pri lastni teži 43,5 kg približno 5 kg torej okroglo eno desetino svoje teže kot razstrelivo, je delež razstreliva pri bombah pri lastni teži do 1000 kg in več okroglo polovica do dveh tretjin. To razmerje hkrati izraža, da nastopa tukaj razstrelivo neposredno kot orožje. Te za celotno oboroženo silo potrebne ogromne količine razstreliva se na noben način niso več dale kriti po razstrelivih, ki so jih poznali preje. Morali so iskati in nastopiti nova pota. Slaven list nemške kemijske industrije, zlasti nemške industrije razstreliv in ne nazadnje tudi Heereswaf-fenamta je, da mu je uspelo v kratki razpoložljivi dobi zamašiti to vrzel glede razstreliva, pri čemer so se na široko odprl^ vrata v nov svet razstreliv. V raziskovalnih laboratorijih tovarn za razstreliva so našli nova razstreliva z največjo storilnostjo, ki so sposobna izpolniti vrzel. Ta prekašajo cel6 standardno razstrelivo trinitrotoluol glede razstrelne tehnične činilnosti. Z njihovo pomočjo se lahko dosežejo na pr. pri municiji za zlom oklopnjakov učinki, ki jih doslej ni bilo moči doseči Џ trinitrotoluolpm, doslej najboljšim izmed vojaških razstreliv. , Naprava novih razstreliv Pri razstrelivih, ki so, v kolikor jih po-snamo, najmogočnejši glede uničenja, se je posrečilo, priti v pičlih razpoložljivih letih do mnoštvenega izdelovanja. Sicer ne brez žrtev, toda v obsegu, ki se lahko smatra kot eno izmed mnogih »čudežev«, ki. so spremljali podvig Velike Nemčije. Možje, Id so na poti razvoja teh novih razstreliv zastavili in žrtvovali svoje življenje, so padli kot junaki fronte v domovini. Vskočili so drugi in so še dalje možje na svojem mestu. Mesec za mesecem se dviga proizvodnja teh modemih razstreliv — super-razstreliv, kakor 80 jih imenovali Amerikanci in Angleži — In se bo dvigala Se vedno dalje. Izdelava teh novih razstreliv temelji na predhodnih proizvodih, ki jih naša kemij- ttm MWfjd* W# тгЛпШг ne. Njihovi praviri so premog, apnenec, mavec, zrak in voda, ki so dosegljivi v praktično neomejenih količinah. Količino razstreliv, ki jih lahko izdelujemo, potem ko smo se naučili, da v veletehničnem obratu obvladamo postopek, omejuje na zgoraj izključno delovna sila evropskega prostora in njenih ljudi, če je razstrelivo v resnici pravo orožje te vojne, nam je v veletehničnim postopkom in v napravah do njega dan v roke ključ do neoviranega pristopa k temu odločilnemu orožju. Več se iz lahko razumljivih razlogov še ne more povedati, toda naši nasprotniki so lahko prepričani, da je Nemčija tudi na tem področju izkoristila čas in da bo ustvarila svoji oboroženi sili vedno toliko razstreliva, kolikor ga potrebuje v svojem boju. Reg.-Baurat dr.-ing. Manecke pri Oberkommandu des Heeres. Šest ladi] z ngrablienimi Italijanskimi otroki le odplnlo v Sovjetsko zvezo Rim, 4. januarja. Z globoko žalostjo poroča rimski radio o ugrabita južnoitali-janskih otrok in da se sedaj že nresničnje načrt, zvleči južnoitalijanske otroke v Sovjetsko zvezo, češ da je v obeh zadnjih dneh odplulo šest ladij z sicilskimi otroci iz sirakuškega pristanišča z namembo v neko sovjetsko pristanišče. Kot se zve po zanesljivih porodih, se pripravljajo nadaljnji taki transporti. Sovjeli zahtevalo baltske držaie Surova Izjava sovjetskega tiska - Vaba za Poljake - Beneš kot snnbač za Sovjete Stockholm, 4. januarja. Komaj je bila ratificirana pogodba med Stalinom in Be-nešem, že zahteva sovjetski tisk v čisto surovi obliki, da se včlenijo tri baltske države. Sovjetski časopis »Vojna in raboči klas« odklanja kratkomalo vse federacijske načrte in zahteva z ostrim udarcem od strani proti severnoameriškim krogom, ki jih odpravlja kot graditelje federativnih hiš iz kart, »po-vratek« baltskih držav »v sovjetsko rodbino«. Hkrati mobilizirajo Sovjeti boljSeviške zastopnike baltskih držav v Ameriki, ki bi jih radi napravili za govornike dozdevnih baltskih želja glede podpore sovjetskih zahtev v Evropi. Tako javlja »Tas« iz New Yorka, da je »800 odposlancev 180 litvan-skih društev« sklenilo topogledno resolucijo in odposlalo brzojavko državnemu tajniku Hullu, v kateri zahtevajo, da severnoameriška vlada »ne bi priznala prejšnje fašistične državne oblike v Litvi, Estoniji in Letoniji«. To bo, tako pravijo dalje, koristilo okrepitvi prijateljskih odnošajev med Zedinjenimi državami in »slavnim zaveznikom« Sovjetsko Rusijo. Preveč prozorno je, da stoji za to manifestacijo tako zvanega »nacionalnega sveta litvanskih demokratskih organizacij т Ameriki« Moskva. S temi sredstvi si poskuša Stalin ustvariti ozračje,, iz katerega upa potem nekega dne proglasiti, da so baltske države same želele, da bi bile sprejete v Sovjetsko zvezo. Tudi Poljakom nastavlja Stalin svoje vabe. Kakor poroča Reuterjev dopisnik v Moskvi, Harold King, objavljajo sovjetski časopis iz Zedinjenih držav izvirajoče informacije in pozive Poljakom, naj storijo primerne ukrepe, da se bodo zboljšali odno-šaji s Sovjetsko zvezo. Moskovski časopisi so, tako javlja Reuterjev dopisnik, zlasti pozorni na poziv nekega Langeja, ki je baje poljski vseučiliški profesor v Čikagu. Ta Lange zahteva, naj se združijo »poljski domoljubi« v UdSSR s »poljskimi demokratskimi skupinami v Veliki Britaniji in Zedinjenih državah«, da sestavijo novo začasno poljsko vlado. Hkrati razširja Reuter iz Moskve predlog sovjetskega časopisa »Vojna i raboči klas«, po katerem se naj združijo Poljaki in Če-hoslovaška. . Tudi Beneš se udejstvuje nadalje in snubi za zvezo malih držav pod sovjetskim pro-lektoratom. Beneš je dovolil Reuterjevemu posebnemu dopisniku v Moskvi intervju, т katerem je zagotavljal, da bodo Spvjeti vestno spoštovali in izpolnjevali pogodbe ▼ Moskvi in Teheranu »po njihovem smislu in črkah«. Podčrtal je baje obstoječe »naravne zveze, med Sovjetsko zvezo in čehoslo-vaško« in plediral, da je potrebno, zediniti ee glede »zveze narodov Vzhodne Evrope, proti kateri se bo zaman zaganjal nemški imperializem«. Smatrati se mora, da je s tem končnove-Ijavno izjalovljen angleški poskus, zajeziti Evropo proti boljševizmu s tako zvanim Cordon Sanitaire. Stalin je prekrižal ta londonski manever. London je moral zapostaviti svoje načrte, da jih je naposled po konferenci v Teheranu končnoveljavno položil med spise. Namesto tega razvija sedaj Stalin živahno delovanje, da bi, kakor to imenuje Beneš, oživotvoril »zvezo narodov Vzhodne Evrope«. Seveda bi prišle tukaj v poštev samo tvorbe, ki bi se popolnoma podvrgle diktatu Kremlja in se od vsega začetka odrekle vsaki državni samostojnosti in suverenosti. Groteskno se zdi človeku, če si Stalin obeta nekakšne zaščite po takšnem pasu malih držav. CZRCA1€ CASyP Sovraina zastrahovalna letala so 28. d* cembra opoldne odvrgla na četrti ob robtf rimskega c^mestja bombe velikega kaUbra, po katerih se |e v stanovanjskih ozemljih porušilo več hiš. Ubitih ali ranjenih ]e bilo vi oseb. ScTcrnoamerlihe oblasti ▼ Neaplja so, ka^ kor. poroča „United Press", zaukazale nabor vseh za delo sposobnih mož v mestu. Te značilno odredbo je povzročilo veliko pomanjkanje delavcev za težka dela, kar postaja težak problem za oblasti ZedlnjenUi držav. AngleSM prostozidar)! so odposlali теВ funkcionarjev višjih stopenj v Južno Italijo, da ustanovijo tam zopet lože, ki stoje začasno pod angleškim vodstvom. Bordeaoxski nadikoi Feltin ]e v svojem р&л stirskem pismu zavzel stališče do boljševii^ ma, ki ga označuje kot nevarnost za Evropo^ ki stoji preteče pred vratml krščanske civi-i lizaclje. Hkrati je označil nadškof za nevar^ na podjetja zveze, ki so bile sklenjen« s boljševizmom. Neka skupina zračnega orožja, ki Je bfl« poslana na izvid v srednjem odseku vzhodne fronte je tik pred božičnimi prazniki do« segla svoj 10.000 polet proti sovražniku. Izvidniki so se odlikovali posebno, ko м J# topništvo izurilo v s'.reljanjn. Neka nemška podmornica Je, kakor Javlja Reuter iz Rio de Janeira, pred nekaj dnevi potopila na višini pri Maranhavu v angleški službi stoječo bivšo norveško ladjo, ki )# bila 16.000 brt velika. Stalina opisuje kot brezvestnega trinoga William Henrv Chamberlain v knjigi „Ruska uganka", ki je ravnokar izšla v Zedinjenih državah. Z nediplomatično ostrostjo se opisuje v tej knjigi Stalinova brezobzirna časti* lakomnost za samodrštvo v Sovjetski Rusiji« Kakor poročajo iz Teherana, se kolera močno razširja na Jugozapadu Irana zlasti T indijskem obmejnem ozemlju. Kralj. Ibn Saud J« za svojo udeležbo pri razgovorih o arabski zvezi In o vprašanju glede Palestine stavil pogoj, da ostane Palestina arabska. S tem zastopa Ibn Saud nasprotno stališče, kct egiptovski ministrski predsednik Nahas paša. Državni poglavar maršal Pttaln Je ▼ četrtek opoldne sprejel bivšega guvernerja na Martiniqueu admirala Robertsa. Izmed 591 severnoameriških letal, ki so od IS. decembra naprej poskušala napasti Japonce v prostoru pri Rabaulu, je bilo od-streljenih 182, kakor poročajo japonski mornariški krogi. Kal pravi sovražnik? »Morilski boji te vojne.« Nasprotnikov odpor na fronti v Italiji je še vedno izredno močan«, izjavlja neko uradno vojaško severnoameriško poročilo. Boji se lahko smatrajo za najbolj morilske te vojne. Enote generala Clarka so imele zelo občutne zgube. Težke zgube Severno-Amerikancev ▼ Južni Italiji V poročilu o boj^i v Južni Italiji poudarjajo švedski listi, da bo bile amerikanske zgube zelo velike. Tako je od 100 mož neke amerikanske stotnije ostalo le še 14. Vojaški zvedenci zaveznikov ugotavljajo, da je vojskovanje v Italiji obtičalo. Lid-del Hart dvomi, da bi pomenilo »zmagovito prodiranje v Italiji« kako dragoceno pridobitev. Zavezniki so marveč ustvarili po vsej Italiji zmedo. Morajo tudi tukaj računati • psihologičnimi reakcijami razdejanj in be- Anglija se |e nklonila diklaln Mosbve Glavar bandltov „Tito" Imenovan za „pooblaščenega zavezniškega poveljnika" ženeva, 4. januarja. V neki tajni konferenci med vojaškimi zastopniki zaveznikov in nekim Titovim odposlanstvom je bil banditski vodja Tito, »maršal« po milosti Moekve, povišan v »pooblaščenega zavezniškega poveljnika«. Istočasno objavlja »Svobodna jugoslovanska oddajna postaja«, da je bilo sklenjeno na konferenci »antifašističnega narodnega sveta za osvoboditev Jugoslavije«, da ne bodo priznali jugoslovanski vladi v pregnanstvu v inozemstvu nobenih pravic in prepovedali bivšemu kralju Petru vrnitev v deželo. Posebni dopisnik Reuterja v Kairu meni, da dokazuje dejstvo, da bivši kralj Peter s svojo emigrantsko kliko o razgovorih s Titovim odposlanstvom, ni bil poučen, da Mi-hajlovićevemu delovanju ne pripisujejo več nobene važnoetL Zopet pa so si o tem na jasnem, da Titova vojaška sila ne zadostuje. Radi tega svari Reuter pred pretiranim upanjem. Zaslombo, ki jo imajo Titovi ljudje pri Sovjetih, jim daje pogum, še enkrat v naj-MibMUW obliki oitra&mati s jugoekMwaho kliko bivšega kralja Petra. Očitajo jim, da so zavzeli sovražno stališče »proti jugoslovanskim patriotičnim močem« in da so »širili laži in obrekovanja o osvobodilni armadi maršala Tita.« Nadalje dolžijo vlado v pregnanstvu, ^a je organizirala »sistematično mnoštveno iztrebljenje moslemov, Hrvatov in srbskih patriotov«; dalje so se dogajali v varstvu kraljev^e zastave in monarhije najgnusnejša sleparstva in zločini«. Vse pogodbe in obveznosti te vlade v pregnanstvu proglašajo za neveljavne. S tem razvojem je postal zlom med Londonom in jugoslovansko emigrantsko kliko dokončen. Emigrantski strankarji, ki jih je London še varoval in podpiral, se čutijo sedaj po Angliji izdane in prodane Sovjetom. To dejstvo je značilno za stališče Londona proti Moekvi, katera je tudi v vprašanju vlad v pregnanstvu zopet uveljavila svojo voljo proti Anglo-Amerikancem; na drugi strani pa osvetljuje Staiinov taktični postopek pri uresničevanju sklepov v Mo-mkvl ia de, ki so bile ustvarjene v Italiji. Slika, ki jo nudi zavojevanje Italije s procesom počasne razdrobitve, bo težko napotila druge narode v Evropi, da bi z veseljem pozdravili poseg Anglo-Amerikancev. Besede Liddela Harta o zmedi v Italiji potrjujejo tudi »kugi anglo-ameriški dopisniki v Južni Italiji. Bridka ugotovitev »Daily Maila« »Nemec, ki se spominja na zimo kolerab v 1917. letu, ve, da mu danes veliko bolje kaže. Hrana je zadostna in mož s povprečno polnim želodcem lahko veliko napravi. Sovjetska armada je še vedno daleč proč. Britanci in Sevemoamerikanci niso preprečkali severnih vodovij. Tako se bojuje in dela Nemec naprej, njegova morala je nezlomljena.« Do teh omembe vrednih ugotovitev prihaja uvodni članek angleškega lista »Daily Maila« o vojnem božiču 1943. »S trudom napredujemo«. Novoimenovani vrhovni poveljnik zavezniških invazijskih sil v Evropi, general Eisenhower je izjavil zastopnikom časopisov: »Naš pohod na Rim je bil razočarajoče počasen. Zopet se nahajamo T dobi, ko se moramo proti sovražniku, ki nudi trdovraten odpor, ■ težavo riniti skozi blato.« 3n tatio le reftel pvefe: 1939. Dr. Chaim Weizmann, predsednik •vetovnega Vdovstva, piše v nekem pismu Ж dne 2. septembra 1939. ministrskemu predsedniku Chamberlalnu: »V posebno resni obliki bi rad potrdil izjavo, ki so jo oddali moji tovariši tako med zadnjimi meseci in posebno med preteklim tednom« namreč izjavo, da stojimo mi Židje na (rtra-ni Velike Britanije in da ле bomo bojevali ob strani demokracije. Naša želja je, da nam demokracija da učinkovite smernice. Pripravljeni smo, storiti to v soglasju % glavnim načrtom britanskih prizadevanj. Ik tega razloga se podvržemo v najmanjših, kakor v največjih rečeh združenemu vodstvu britanske vlade. Zastopstvo Zidov je pripravljeno, skleniti takojšnje dogovore, da se koristno uporablja vsa človeška šir dovska moč, njena tehnika, njena pomožna: sredstva in vse njene zmožnostL Vcrlas und Druck: NS.-Gauverluc and Druckerei Karnten GmbH.. Klaeenfnrt. — Mittn'ooh. 5. .Tanner 1944. KAKAWANK EN BOTE Selte S. — Nr. 1- Die Pai eigenossen im akiivsien Kiiegseinsaiz UberdurAsdinittlidier Anted am Fronteinsatz, den Lasten und Gpfern des Kampfes Berlin, 4. Janner. In eincm bodcutsamen Auf-satt bdaBte sich dcr „VolkLsche Boobadilcr" mit dcni Kriegieinsati ict I'ariei und vcroflcntliditc crstmali^ zahlenniiiKige Angaben, die ihren iiberdurch.tchnitt-lichen Anteil em Fronteinsetz und an den Opfern zeigen. Fast zweieinhalbmal soviel Parteijcnowen ale ihrem Anteil an dcr GesamtbeviSlkcrunj; ent-spricht. leisten jejjenwiirtig den Khrendienst fur das dcutsche Volk Dabci sind in dicser Ziffer noch nicht einma) dip Giiedcrunjjcn und anjcschlossencn Ver-bandc der Partei bcrlicksichtigt. Sic ailein zeigt schon daS sich die Parteijjenossen auch In ihrem aktivslen Einsatz an der Front an die Spitze jcstellt haben so wcnig dies auch die feindliche Agitation wahr-haben michte Wenn cine: Tages die Archive ohnc Gefahrdung der Reichssicherheit geoffnct »-crden kinnen, wird die Welt von Bewunderung dariiber er-fiillt sein mlissen. wle bedingungslos das Wort des Fiihreri vom 9 November 1943 wonach die Partei-genossenschaft in erster Linle die Lasten des Kampfes zu tragen hat. seine Erfiillung fand. So findcn wlr im einzclnen foigcnde zah'enmaBige Angaben: „Von 6.5 Millioncn miinnlichcn Parteimrt-Sliedem befinden sich jegenwartig iibcr 40 v. H. bei der Wehrmacht oder in einem ahnlichen Ein«atz (Waffen-^^f. NSKK-Transportverbiinde. Polizeidivi-sionen, Reichearbeitsdienst, Organisation Yodt u. «.)• weitere 6 Prozcnt haben einen solchen Einsatz bereits hinter sich - Diese Zahlcn gewinnen sclbstverstiindlich nur Gewicht bei BerCcksichtigung der Altcrsgliederung der Parteigcnos-sensdiaft. Nur 40 Prozent der miinnlichcn Mitglieder der NSDAP gehdren niimlicb den Jahrganjjefl 1906 und jiiagercn an. ziihlen also zu der Altersstufe dje fiir den Fronteinsatz vorwicgend in Frage kommt Hiet aber, unter den Parteijcnossen also, die 37 Jahre alt und jlinger sind. stehen 68 Prozent, also mchr als zwei Drittel. im Wchr- oder Kriegsdienst, weitere sind dort. zumeist infolge Ver-wundung, wieder ausgeschieden. Nur wetiiger als eln Fiinftel dicser Altersstufe hat am Wehrcinsatz keinen Aivteil. Dieses Funftel sctzt sich eus jenen, Mannern 2u.4aramen, die «us Grunden ihrcr korperlidien Kon-etitution fiir den Wehrdienst untauglich sind oder aber zugunsten der Rlistungsproduktion und lebeiw-wichtigcn Versorgung uk gestcllt wurden. Von knapp drei Millioncn im Wchr- und Kriegs-dicnst eingesetzten oder eingesetzt gewesenen Partei-mitgliedern befinden sich etwa 237.000 im Bcsitz des schwerzcn silbcrnen oder goldenen Vcr*'un-detenebzeichcns 429.000 erhielten Tapferkcits- und 726.500 enderc Kricgsauszeichnungen. Von den An-gehorigen der oben gekennze.ichneten Altcr.vitufe beispiclsweise, soweit sic sich im Wehrcinsatz befinden oder befanden. wur'de ungefiihr jeder neunte verwundct. jeder secbste erraog cine Tapferkeiteaiui-zeicbnung. 3,5 V, H. eller miinnlichcn Parteimitglieder sind gefallen oder vermifit, innerhalb der fronttflug-lichen Altersstufe verlor jeder Dreizehntt sein Leben. Audi dIese Vcrlustziffern iibertreffen bei weitem die durchschnittlichen Kriegsverluste des deutschen Volkes. Bemcrkenswcrt ist dabel. deB dieter Anteil ■ m Blutzoll des Krieges um so hohcr steigt. jc mchr die dariiber unternommcnen Erhebungen sich auf fuhrende Partcikrcise konzentriercn. Die Alte Garde bcispieisweisc hat schon jetzt — relativ geschen — ein mehrfaches der Blutopfcr gebracht, die der mann-lichcn deutschen Beviiikerung im Durchschnift «uf-erlejit wurden, obgleiA bei den Ehrenzeichentragem Batur;emafi die jiingstcn Jahrgange fehlen. Stidiproben in einzelnen Groftstiidten ergeben, daS die Politischen l.eitcr und FUhrer der Gliederungen der NSDAP im Verhaltnis drei. bis viermel to viel Gefallene aufweiscn wie der Durchschnitt der mann-lichen Einwohner. Das Sdiulungslager ..Toll;" z. B. verlor von zehn Abteilungsleitern neun. die f(ihren-den Krifte dcr Reidisstudentenfiihrung blieben %u mchr als zum Drittel vor dem Fcinde, von 39 Gau-studentenfiihrem fielen 23 und im mittleren and hoheren Fuhrcrkorpa der Hitler-Jugend find die Ver-haitni^se ahnlich. 42 Reichscagsabgcordnete gaben bisher ibr Leben an der Front, wahrend in eritHi Wcltkrieg zwei den Soldatcntod starben. All dicsc Zahlen scheincn im Widcrspruch zu stchcn zu den Uk-Sicllungcn. Jcdoch ist das optischc Bild. das sich uns hicr bietct. ausgesprochcn irrc-I'iihrcnd. Hie ,M;inni.r in dcr braunen Uinfcrm, scien sic nun alt oder jung tun ihrcn Dienst in dcr Partei ja ehrenamtlich und zu.'^atzPch. Eine Ausnahmc bildcn hicr Icdiglich die hauptamtlichcn Mitarbciter dcr NSDAP sic aber machcn innerhalb dcr gesamten Amtstriigcrschaft nut etwa 0.5 Prozent aus Gcradc von ihnen aber soweit sic den kriegsvcrwcndungs-fiihigcn Jahrgangcn angehorcn, verlangt die Partci-fiihrung cine Bcwahrung an der Front. Wchrmacht-angehorigc, die hauptamtl'cli im Dienst der Partei .stehen und dem .lahrgang 1901 oder eiilem jiiiigeren angehorcn diirfen noch «iner Vereinbarung zwischen Parteikanzlei und OKW nicht in ruckwartigen Ge-bieten edcr in E satzeinheiten eingesetzt wcrden, son-dern miissen eine wirkliche Frontvcrwendung findcn. Die Fordcruns iet iibcrdurchschnittlich streng. denn gewohnlich stellt man nur die Jahrgange von 1906 an zur kampfenden Truppe ab. Diese Strenge driickt sich auch in dcr Handhabung der Uk-Stelluno dcr hauptamtlichen Partcikriifte aus. Von den 85.000 hauplamtlichcn Amtstriigern dcr gesamten nationalsozialistischcn Bewegung befinden sich gcgenwiirtig 48.600 bei dcr Wehrmacht, von den vcr-bleibcnden 37.200 gehorcn allein 26.000 wcltkriegs-gcdientcn Jahrsangcii an mchr als die Hiilfte davon sind vor 1900 geborcn und ein weitcres Drittel ver-tcilt sich auf die Jahrgiinge 1901 bis 1905. kame also im Normalfall nur fiir die Ersatzwehrmacht in Frage. Es bleiben nur 2000 Angehorige der front-verwendungsfahigen Jahrgange Obrig. von .diesen aber sind wiedcrum 1200 nicht fronteinsatzfiihig. weil sic als Kricgsversehrte odcr wcgcn Krankheit ausgeschic-den sind. Von den 800 Mannern. die nun also wirk-lich noch fiir die kampfcnde Truppe in F rage kamen. haben aber weitaus die meiiten eine Igngere Frpnt-bewaiirung bereits fainter sich. Die gesamte SA im Reich einsdilicfilich der an-gcglleJerten nnj bcsetzten Gebicte verfii^t unter den hauptamtlichen Kraften. die nach den Grundsatzen dcr Wchrmacht tls frontverwendungsliihig gelten. nur iiber 66 Uk-jiestellte. bei der HItlcr-Jugend sind cs 14 beim NSKK 42 bei dcr NSV 538 und bei der OAF 812. Werfen wir nun einen Biick auf die Masse der hauptamtlichen Amlstriiger die nicht an einen Heimatauftrag gebunden sind. sondeni an der Front ihre Pllicht erfiillci so ol'fenbart sich uns audi hief ein vorbildlicher jedes DurchschnittsmaB iibersteigen-dcr Amtstrager als besonders exponierte und ver-pllichtete Vertretcr der NSDAP. Wenn auf 48.600 bei dcr Wehrmacht befindliche hauptamtlich im Dienst der Partei stehende Manner 33 Ritterkrenze (davon 1 mil Eichcnlaub) 117 Deutsche Kreuze in Gold und 2490 Eiseine Kreuze 1 Klasse kommen so iibertrifft ein soldier Anteil den Durchschnitt der verliehenen Auszeichnungen bei weitem. Die Partei verlor durch den Krie; jeden ncunten ihrer hauptamtlichen. zur Wehrmacht einberufenen Aratstrager. jeder achte ungefahr wurde verwundct. Eine Steige-run; erfahrt dicser Einsatz noch bei einzelnen Gliede-rungen. vor allem innerhalb der SA und besonders in dcr Hitler-Jujcnd. Das hauptamtliche SA-Fiihrer-' korps. das allcin elf Ritterkreuztrager aufweist. verier 16,39 V. ,H. dcr Einberufenen als gefallen oder vcrmiBt. 19 V H. ungefahr wurden verwundct. Von den hauptamtlichcn. an der Front eingesetzten HJ-Fiihrcrn. die 14 Rittcrkreuztrager fdavon eins mit Eichenlaub) stellen, blieb jeder vicrte vor dem Feind. den gleichen Anteil ungefahr nehmen die Verwun-dcten ein. Wenn audi die militarisdj notwendige Gcheimhaltung einen Vergleich dicser Ziffern mit dem allgemeinen Durchschnitt verbietet, so verraten diese Zahlen doch ЈаК sic d?n Blutzoll der Gesamtwehr-macht um ein Viclfachcs iibersteigcn. Ein Volk. das cine solche Fiihrung bcsitz',. wird niemals die Nerven verlieren und zu keiner Stunde an die Unterwerfunj denken," Roosevelt zabite in Teheie einen hohen Preis Sensatlonelle „Sriauterungen" der amerihanisdien Presse zur Teheran-Konfereni ein Tempo đer alliierten Kriejfuhrung verlangte. wie es die Anglo-Amerikaner bisher nicht gewohnt waren. So beđingunjsios Stalin aber die cngliscae Verwirklidiung eine*. nun schon iibet Jahre hinaus-gczogerten alliierten Unternehmcns I'orderte. so scharf und konzessionslos hat er leuen Versuch der Anglo-Amerikaner, die Erollnung dcr zwenen I'ront ihrerseits von Bedingungen abhiuigig zu madien zu-riickgewiesen Er gosiattete Icdiglich jin Go.schwatz, das zu nichts verpfliditete, gestaitete die dicnsteilri-gen Versicherungen, dafi die bolschewistischen Forde-runger schnellstens beriicksichtigt wcrden sollten, und gestattcte dariiber hinaus kein Wort iiber irgtnd-welche politischen oder geographischen Probleme Europas oder des Mittelmeetraumcs. Es ist wohl anzunehmen. daB Roosevelt mit der Absicht nach Teheran kam, verschiedene Fragen, die dem alliierten Prestige Abbruch tun, zn besprechcn. So das Schicksal. das die Sowjetunion den baltischen Staaten bereiten will, oder die polmschc Angelegen-heit oder Belange and Zukunftsprobleme des Balkans oder Mittelmeerraumes. Nadi des Prasidemen eigenen Worten wurde uber alle diese Einzelheiteti kein Wort gesprochen. nidit wei] alle Beteiligten den Kri eg fiir widitiger als alle Einzelheiten angcschen batten, son-dern weil es der Wille des Sowjetdiktators war. daR dariiber nicJit gesprochen wurde. Das ist mit den Differenzen gemeint. Denn dafi vide Fragen zu bcspredien gewescn waren. das kann wedei Roosevelt noch die alHierte Presse leugnen. Im Gegenteil, die bolschcwistische Grausamkeit gegeniiber den Balten und dtn Polen mu6 selkst in britischen und amerikanischen Zei-tungen immer wieder angesprochcn werd.'n. Aber Roosevelt hat nichts zu fragen, er iibergeht alle diese Grausamkeiten, ihn interessiert der unsagliche Jammer, den er iiber Europa bringcn will, wenn er mit dem Bolschewismus zusammengeht. nidit Er iagt allein der Fiktion seiner Wcltherrscliaft nach und opfert dicser gewissenlos alles, was in seiner Macht steht. Gerade weil Europa dies erkannf hat. wird es den alliierten Verrat endgiiltig zunichte machcn. Die Erfiillung der in Teheran eingegangenen Ver-pflichtungen wird zugleich das Ende der europaischcn Einmischang dee nordamerikanischen Kapitalismus bedenten. Berlin, 4. Janner. Der fiihrende Washingtoner Korrespondent der ,,Ncw York Times', Artur Crock, erklart in einem Artikel, auf den Konferenzen von Teheran und Kairo hiitten sich erhebliche Differenzen ergcbcn, Roosevclts Vcrhalten nach seiner Riickkehr habe in Washington bereits eine nervose Stjmmung ausgeliist. Vor allem die Tatsache, daB der President den Kongrcli auseinandefgehen licB, ohne iiber die Ergebnisse von Teheran zu berichten. sei mit MiB-trauen aulgenommen worden. Nun sei auf anderen Wegen. nimlich iiber die verschiedeuen Militars und Politiker. die den Prasidenten nach Teheran beglei-teten. mancherlei Aulklarung iiber die wirklichen Ge-schehnisse auf den Konferenzen an die Offentlichkcit gckommcn. Es werde bcriclnct. _daB sich die Gcgen-siitze zwischen den Alliierten teilweise draniatisch zugespitzt hatten und dafi Stalin einen gefadezu er-presscrischen Druck ausgeiibt habe. Zu diescr Enthiillung des USA-Joumalistcn passen die ^^uBerungen, die Roosevelt selbst auf seiner Pre«sekonferenz von sich gab. ausgezeichnct Dfr USA-Prasident formulierte sein peinliches Einge-standnig Ton den MtBhelligkeitcn der plutokratisdi-bolschewistischen Alllanz rait der gewundenen. nichts-aagenden Phrase, man miisse bedenken. daB die Alliierten „erst im Stadium der grundsiitzlichen Er-orterungen" standen. Die Verantwortung fiir die bolschewistischen Methodcn suchte Roosevelt dadurch von sich abzusdiieben, daB er sagte. das Stadium der Einzelausflihrungen werde spater kommen. Da aber Moskau keineswegs darauf verzichtet. gerade die Einzelausfiihrung ungehcuer wichtig zu nehmen. ist die Diskrepanz innerhalb der Konfoderation der Deutschenhasser ohne weiteres ersichtlich, Es kann kein Zweifel daran entstehen. daB Stalin anf der Teheraner Konferenz seine Forderungen mit einer britsken Unnachgiebigkeit durchsetzte, daB er Roosevelt vor die Notwendigkeit stellte, sidi bedin-gungsloa den Moskauer Forderungen zu unterwerfen. Es ist wahrscheinlich kein Zufail, dafi der Bcgriff dcr bedingungsloscn Kapitulation, dcr sonst auf alien alliierten Tagungen stets im Vordergrund stand, in Teheran nicht cin einzigesmal in die Offentlichkeit drang, gerade weil er in dec internen VerhandlungeB eine so groEe Rolle spielte. Aus den verschiedenen zur Teheraner Konferenz in-zwischen yeroffentlichten Berichten laBt sich immer kiarer der Verlauf dieser Zusammenkunft in seinen grundsatzlichen Ziigen erschliefien. Die verdachtige Kile, mit dcr Roosevelt in seiner Weihnachtsbotschaft die Eroffnung der sogenannten ..zweiten Front ' dcfinitiv ankundigtc. mit dcr Eisenhower zum Ober-kommandiercnden der Invasionstruppen emannt wurde. bcvor er seine italienischen Aufgaben auch nur halbwegs einem gewissen AbschluB zufiihren konnte, dies alles beweist, daB Stalin In Teheran GISckwnnsche zur fohreswende Berlin, 4. Janner. ЛпИвНсћ des Jahreswedisels fand zwischen dem Fiilirer und zaiitreichen Staatsoberiiauptern und Regierungsdiefs des Auslandes, insbesondere derjenigen der verbun-deten Linder, ein telegrafisdier Austausch von GIfldtwunschen statt Die in Berlin anwesenden Botsdiafter, Ge-sandten und GesdiaftstrSger braditen dem Fiitirer ihre eigenen and die GliidcwQnsdie der von ihnen vertretenen Staatsoberhiiupter. Regierungen und Volker durch Eintragung in das in der Pra-sidialkanzlei ausgelegte Beeuchsbudi zum Aus-drudc. Ferner fand gieidizeitig audi ein Teiegramm-wechsel zurisdien Reidismmister des AuswSrtigen V. Ribbentrop und den Staatsmannern der mit Deutsdiland rerbQndeten und befreundeten Staaten statt. London ićitselt iiber Beginn der „zweiten Front" Die ungekldrten Fragen - BrnOditerte Betraditungen Uber die dentsdie Starke l>r. F. J. Luke* Aiieechnplden! Aufheben! methodiSjeh und puiktiseh 240. STUNDB. Wttiuche. 1. Sie eellen hoch leben! — Živlo! Na,j tivl-jo! 81veli! 3. Hoffentllch geht alles flUcklich voriiber! — Upajmo, da bo vse srečno minilo! 3. Wean er nur achon d» w&re! — Ko M (on) le že bil tukaj! 4 Passen Sie doch auf! — Pazite vendar! 5- Leben Sle wohl! — Bodit« zdravi! Zbogom! Srečno! * Prosit Neujahr! — Sre„t„ zmprta 9. von Jugencl auf — izmiada. iz mladeg- ' 10. von jeher — od nekdaj 11. den Sommer Uber — čez ptdetje Ж langs der Eisenbahm — ob želeanici, vzdolž železnice 16. Im beeonderen — poeebej, zlasti 17. znm Teil — deloma 18. zum GlUck — na srečo 19. zur Welt kommen — rojen biti 20. Ubere Jahr bin ich wieder bei Dir! — čez leto dni sem (bom) zopet pri tebi! Kiirz, aber gut. In einer Geeellschaft, wo bei Tische viel an-gestolten wurde, fragrte ein Gast einen Nach-bar, warn m man eigentlich mit dem Weine anatoQe. »Da« will ich Ihnen sagen«, versetzte der Gefragte: »im Weine liegt Wahrheit und mit der Wahrheit stoflt man Uberall an.« Eln Pommer, der in der Leipziger Schiacht belde Beine verloren hatte, sagte ganz kalt-blUtlg: >Dae let wohl nur meine Schuld. Ich habe so oft dem lleben Gott Leib und Seele empfohlen, aber an die verdammten Beine habe ich nicht gedacht.« 1 2 trčiti (s 13. Im Ernst (Im Spafi-i šalo) zeres, resno (*a 14. im Geg,ntedl — ЗА, &и^лгиУп4п чш; Gesellechaft, die — družba anstoBen (mit den GlSeern), kozarci) S. die Wahrheit stoflt Uberall an — nad re?-nico se povsod epodtikajo (resnica v oči kolje) 4. Bein, das — noga 5. kaltblUtig — hladnokrven e. dajs ist meine Schuld — tega sem jaz kriv 7. dem lleben Gott Leib und Seele empfehlen — priporočiti ljubemu Bogu telo in dušo 8. (lie verdiinmtcn Beine — pioiclete (presnete) noge 9. an etwas denken — misliti na kaj, spom-вШ M dOM hw. Stockholm, 4. Janner. (Eigenbericht.) Ein grolSer Teil der englisch-amerikanischen Kombinationen um die geplante „zweite Front" gilt der GewiBheit groBer Verluste der Angrciler, wozu noch die UngewiBheit liber den Ausgang des Unternehmcns kommt. „News Chronicle" erklart, die Verluste an Menschenleben wurden Richer sehr schwer werden. Die „Times" welst darauf hin, das Ziel konne nicht anders erreicht werden als durch Vernichtung der gesamten Kriegsmacht des Feindes. diese sei aber weiter-hin intakt. Seine in drei Jahren ausgebauten Befestigungen seien Hunderte von Kilometern vor den deutschen Grenzen errichtet und Deutsch-land ware zudem im Besitz grofier Industrien mit Arbeitskraften aus ar.nz Europa. Derartige Hinweise auf Deutschlands ungebrochene Starke finden sich auch in zahlreichen anderen Betrach-tungen. An zweiter Stelle steht die Frage der Metho-dik. Zugunsten des Luftmarschalls Tedder wird angcfuhrt, daB er niemals Anhanger jener Schule gewesen sei, die an die Moglichkeit geglaubt habe. den Krieg allein durch Terrorbombarde-ments zu gewinnen. Zu erwarten sei die Bildung einer Art Expeditionskorps der englisch-amerikanischen Luftstreitkrafte, zusammengesetzt aus alien verfiigbaren Typen. Als mit am schwach-stcn wurde die Wahl des englischen Generals Wilson zum Oberbefehlshaber fiir den gesamten Mittclmeerraum empfunden, da ihm wirklich beim besten Willen keine Erfolge nachgeriihmt werden konnen. Eisenhower zum Trost wird amerikanischen Krelsen versichert, die Organi-sationsarbeit fiir die zweite Front werde nicht allzuviel Zeit in Anspruch nehmen, da sie zum Tell schon vorbereitet sei. Von ihm wird vor allem eine moglichst glatte Gleichschaltung von Englandern und Amerikanern erhofft. wie sie im Mittelmecrgebiet im wesentlichen gegliickt sei. Auch hier liegen jedodi betriichtUche Sdiwie-rigkeiten. Die groBte Sorge bildet der Zeitpunkt. Die von amerikanischer Seite ausgehenden Kommen-tare orakeln um groBe Operationen „binnen der nachsten neunzig Tage", gind aber in London mit erheblichen Vorbehalten aufgenommen worden — vielleicht schon deshalb, weil die Eng-liindcr selbcr diese geheimnisvolle Ziffer allzu-oft in ihren Prophezeiungen verwendet und meistens Pcch gehabt haben. Als Hauptargument gegen die Realisierbarkeit einer so groBen Auf-gabe binnen des von amerikanischer Seite ge-nannten Zeitraumes wird das Wetter im Kanal angefuhrt, das in den ersten Monaten des Jahres ..meist entsetzlich schlecht" zu sein pflege. Selbst die geiibtcsien SloBirupiw wiirdcn duri± See-krankheit nadi einer Kanalreise in scnlechte Form versetzt, besonders, wenn sie in einem clsigcn Maizwind ux Land {esetzt wuj:d№ Hier eđialtet sich wieder ein knderes Problem ein, namlidi das der Syndironisierung mit der bolscliewistisdien Winteroffensive. Soil das von sowjetischer Seite kategorisch verlangte Problem eingehalten werden, so muSte, wie schwedische Meldungen aus London hervorheben, die eng. lisch-amerikanische Aktion Anfang Februar stei-gen, weil im Marz bereits mit Unterbindung der Ostfrontoperationen durch Tauwetter zu redinen sein wurde. Das sowjetische Drangen nach be-■schleunigter Einlosung der Zweiten.Front-Ver-sprechungen hat offensichtiich die Englander und Amerikaner bereits jetzt in alleriei Ungelegen-heiten versetzt, noch lange ehe die befiirchteten Verluste iiberhaupt akut werden. Roosevelt sudit ein neues Programm Genf, 4. Janner. Auf einer Pressekonferenz nahm Roosevelt zu den kritischen AuKerungen iiber seinen kiirzlichen Vorschlag Stellung. dafi der New Deal beendet werden solite. Der Pra-sident gab einen langen Oberblick uber das inner-politische Programm der New Deal und warf seinen Kritikern vor. sie erinnerten sich nicht dessen, daB der New Deal im Jahre 1933 als ,,Arzt eines sehr kranken Patienten" gedient habe. Jetzt'brauche er ein neues Programm, um in der Zeit nach dem Krieg mit der Lage fertig zu werden. Damit gab Roosevelt das Scheitern seines New-Deal-Programmes offen zu. Was er aber nicht sagte. ist, dal) er sich iiber das Fiasko durch eine maftlose Aufriistung hinwegrettete, durch die schliefilidi das Land in den Krieg ge-trieben wurde. Der Krieg war eben die letzte Rettung. alg Roosevelt mit dem New Deal nicht fertig wurde. Und nun schreit er nach einem neuen Programm, um die Schwierigkeiten, die er in der Zukunft fflr die USA sieht, meistern zu konnen. Sdiwere Bandenverluste in Bosnien Berlin, 4. Janner. In den letzten zehn Tagen erlitten die kommunistisdien Banden im bos-niachen Raum erneut schwere blutlge Verluste. Im Verlauf der Kampfe in Ostbosnien verloren sie 1600 Tote, eine noch hohere ZahI von Ver-wundeten sowie 700 (ijfangene und Dberlauler. Aufierdem wurden 546 Gewehre, 24 Maschinen-gewehre, drei Granatwerfer, ISO Pferde, grofie Nengen Infanteriemunition sowie Bekleidung und Ausriistung erbeutet. Das uniibersicbtll^he, ur-waldahnliche Gebiresgeliifide stellte be! starken Schneefailen an die Truppen des Heeres uod der Waffen-f|, die durdi VerbSnde der Luftwaffe ■atcfetfitx viudcu. hodiBU Anforderuogea. i 1 stran 4. — štev. 1. K A R A W A N K E X BOTE Sreda, 5. Januarja 1944. ^ako be je koneaCa 3*i90&Cavija Spisal Danilo Lircgoric ' 'oo.vn^m 1943 by VVtlhelm Golamann Verlag /n Leipzi;; 29 Ce se bo le vse ujemalo z aretacijami, da se tu ne bi nič pripetilo. Upajmo, da se tudi po-ereči, kakor je bilo predvideno, preprečiti, da bi posegli vmes drugi polki in v zadnjem trenutku povzročili kakšno nezgodo. Telefonski poziv je prepričal Mirkoviča, da so bili na letališču pripravljeni vsi veliki vojaški aparati za start. To je bila glavna stvar. Mirkovič je zaprl boleče oči. Sedaj je moral čakati. Znenada je zabrnel telefon. Bil je Simović. Z od veselja vriskajočim glasom je vzkliknil po žici: >Vse je v redu. Položaj je trdno v naših rokah. Pridi takoj sem z ostalimi«. Mirković se je globoko oddahnil. Torej se je le posrečilo. In že je oprt na obe svoji bergli, stal v sosedni sobi. >Simovič nas kliče. Pojdimo tja.« Deseto poglavje. 27. marec 1941. leta. Dne 26. marca je kraljev namestnik dr. Stan-kovlć po prlnčevem nalogu in sporazumno s Cvetkovičem obiskal patriarha Gavrila, da bi še enkrat poskusil pridobiti ga za pakt in nagniti ga k temu, da bi na seji cerkvenega zbora, če ga že nI hotel preklicati, vsaj pomiril tiste škofe, ki so hoteli aktivno nastopiti proti politiki pakta, in jim prepovedal, javno nastopiti zoper politiko krone in vlade. Po dolgem razgovoru se je vrnil dr. Stan-kovič k princu. »Težaven mož, ta Gavrilo. Trdovraten In nedostopen za vsak utemeljen poskus, da bi ga človek poučil o čem boljžem. Vse, kar sem mogel doseči ,je bilo, da pristane na to, sprejeti pred cerkvenim zborom Cvetkoviča in Cincar-Markoviča, da prevzame poročilo obeh o paktu«. Cvetković je bil obveščen. Zaman je poskušal dobiti s patriarhom telefonsko zvezo ,da bi se z njim pogovarjal o zadevi tega poročanja. Končno ob osmi uri zvečer se je Cvetkoviću posrečilo dobiti patriarha na telefon. »Stankovič ml je sporočil, da hoče Vaša Svetost sprejeti Cincar-Markoviča in mene, da bi vam poročala o paktu treh sil in o vsem, kar je Jugoslavija dosegla s svojim pristopom. Najraje bi to storil takoj sedaj«. »Sedaj takoj? Saj je že vendar pozno zvečer; sedaj pač tudi Cincar-Markovič ne bo Imel nobenega časa«, se je slišal glas patriarha. Cvetković je postal nestrpen. »Seveda, sedaj takoj. Saj še ni tako pozno. Cincar-Markoviča sem že obvestil. On je že pripravljen z vsemi svojimi papirji«. »Ampak vendar je bolje če se poda poročilo pred cerkvenim zborom, v vsej obliki«. »Nasprotno. Jaz bi rad vas in člane cerkvenega zbora še točno informiral, da bi potem jutri pri posvetovanju videli že popolnoma jasno in lahko izločili iz debate vsa vprašanja glede pakta treh sil in vse, kar je s tem v zvezi«. . »Ne, ne«, je vztrajal Gavrilo pri svojem stališču. »Sedaj je že pozno, sinko moj, člani cerkvenega zbora so utrujeni od svojega potovanja v Belgrad in se hočejo spočiti. Pustimo to za jutri predpoldne ob 10. uri. Pridite potem s Clncar-Markovičem k meni, In se bomo o vsem lepo razgovarjali...« Gavrilo je pokašljeval in še pristavil: »...če bom6 jutri še vsi živi in zdravi«. Tako se je tudi ta pogovor končal brez uspe- Ob 2.30 url ponoči, po težkem dnevu, ki je bil Izpolnjen z razgovori in razburjenji, ee je Cvetkovlč znenada zdramil iz prvega spanja. Telefon je brnel. Bil je policijski predsednik Drlnčič. »Gospod predsednik, v mestu se premikajo čete in oklopnjaki v polni bojni opremi. Nekaj se dogaja«. Glas je bil razburjen. Skoraj brez sape. Skoraj preveč brez sape. Cvetkovlč je vprašal še enkrat nazaj. Mislil je ,đa ni prav dobro razumel, ni bil še popolnoma zbujen. »Kakšne čete? Kakšne čete? Kje so te čete?«' »Tu, sredi mesta«. Cvetkovlč je molčal nekaj trenutkov. Moral si je šele urediti misli kako je prišlo do tega, da korakajo čete v mestu in da on ne ve ničesar o tem. In naenkrat je doumel, kaj se je dogajalo. To je moral biti puč, o katerem je bil govoril še pred nekaj dnevi z njim bivši poelanec in sedanji vodja oddelka predsedstve-ne pisarne Mikič. Mikič je bil takrat planil к njemu, iz ust so mu vrele besede brez zveze, da letalski častniki nekaj pripravljajo, nek puč, nek državni udar. Cvetkovlč ga je bil osorno zavrnil. Mislil je, da nekdo zo^et poskuša napraviti paniko ,da bi preprečil že sklenjeni podpis pakta. In ni manjkalo malo. pa bi bili zaprli Mikiča. Ali mu ni bil v svojem odkritem načinu sporočil nekaj dni popreje tudi nemški generalni konzul Neuhausen ,da se boji, da bo puč, in da Simovič, Ilič in Mirkovič nekaj pripravljajo? On pa je bil takrat Neu-hausnu, ki zaradi tega ni hotel odpotovati k važnim pogajanjem, katera bi moral opraviti v inozemstvu, da bi ostal pri svojih rojakih, če bi nastal kaik prevrat, z vsem poudarkom izjavil da je izključeno, da bi prišel državni udar, kajti generalstvo drži s kraljevim namestnikom in vlado. In Neuhausen mu je bil izjavil, da bi se vkljub podanim zagotovilom z velikim nemirom podal na svoje potovanje. Vse to je šinilo Cvetkoviču skozi glavo, ko je s hripavim glasom dal policijskemu predsedniku nalog, naj pride takoj k njemu na Dedinje. Cvetkovič je preudarjal. Nekaj trenutkov je še sedel zatopljen v misli. Nato pa je naenkrat poskočil, poln odločnosti. Klical je po telefonu kraljevega službujočega pobočnika, ni ga pa mogel doseči, moral je čakati in si končno Izbral telefonsko številko dvornega ministra Antiča.' Skozi okna je bil videl, da se majhno krdelo čet premika iz vojašnice garde, ki je ležala nasproti njegovi vili, ven in vzdolž dolgega drevoreda Kralja Aleksandra proti mestu. Antič se je javil takoj. Naglo in sedaj sam razburjen, mu je Cvetkovlč kratko sporočil, kaj je slišal od Drinčiča in kaj je bil sam videl. Toda sredi tega kratkega in odsekano vodenega govora se je slišalo neko kovinsko brnenje po vodu. Zveza je bila pretrgana. še enkrat je poskušal Cvetkovič pozvati po telefonu kraljev grad. toda tokrat je opazil, da je bil njegov aparat mrtev, izločen. Moral je sedaj dobiti hitro kašen voz, da bi prišel v mesto, v predsednfštvo ali kakšno vojašnico in takoj organiziral odpor. Enega izmed desetih orožnikov svoje straže, ki so se opozorjeni po nočnem nemiru v vojašnici garde, že zbrali pri vrtnih vratih, oboroženi s puškami, je pozval k sebi! JVagel razvoj odločilnih dogodkov . >Teci hitio doli k najbližnjemu revirju policije in mi pripelji vodjo ter voz«. Orožnik je udaril s petami, strumno pozdravil in v dolgih skokih zginil v temi. Cvetkovlč je bil stopil na ulico. Kolona s ponjavami pokritih tovornih avtomobilov se je peljala po cesti proti mestu. Nek orožnik mu je bil sporoiil ,da je ravno ista kolona nekaj minut preje prišla od mesta navzgor. Cvetkovlč je ukazal: »Zadrži zadnji voz!« Orožnik je bil skočil naprej, dal vozniku znak, toda ta se ni pripravil, da bi se ustavil. Tu je orožnik na glaa »svpil nanj: >Postoj vendar! Predsednik te kliče!« Voz je obstal. Voznik se je sklonil "ven in vpraSal: »Kateri predsednik?« »Ministrski predsednik, ti tepec!« je razjarjeno zatulil orožnik«. Cvetkovlč je bil pristopil. Voznik je bil vojak. Poleg njega je sedela še neka postava. V temi pa se ni moglo videti ali je bil to podčastnik aH čaatnik. »Kam se pelješ?« je vprašal Cvetkovlč. >Ne vem natančno, za kolono, v mesto.« V tem hipu je po cesti navzdol pritekel odposlani orožnik s policijskim uradnikom. Cvetkovlč se je obrnil proč od voznika, ki je svoj voz takoj pognal In z največjo hitrostjo skušal dohiteti kolono, ki ga je prehitela. Občutil je, da je napravil orožnik pogreško s tem, ker je sporočil vozniku, da je Cvetkovlč tukaj. Policijski uradnik je javil na Cvetkovičevo vprašanje, da nima pojma o tem, kaj se je pripetilo. In kaj se še dogaja. Nihče ga ni bil poklical po telefonu, nihče ga ni obvestil. Cvetkovlč je naglo preudarll. Iti v vojašnice garde, je bilo morda tvegano. Kdo ve, kaj vse se dogaja pri gardi. Morda je ravno tam sedež vstaje. Tako se je kratko in malo obrnil In velel orožniku, naj mu sledi. S hitrimi koraki je šel po tihih cestah med spečimi vilami proti Banjici, kjer je hotel poiskati 18. peš- polk, čegar poveljnik je bil njegov osebni prijatelj. Toda komaj je napravil kakšnih sto korakov, je slišal za seboj bobnenje velikega tovornega avtomobila. Obrnil se je. Orožniki so stali okrog njega, pripravljeni na strel. Tovorni avtomobil se je bil s cvllečimi zavorami ustavil pred skupino. V hipu je skočilo raz njega nekaj uniformirancev. Nek oficir je pristopil k Cvetkoviču in nameril pištolo proti predsednikovim prsim. »Gospod predsednik, prosim da ml sledite!« Orožniki so čakali »a znak, da bi pričeli streljati. Cvetkovič je vprašal: »Kdo vas pošilja?« »Tega vam ne morem povedati, nikar se ne obotavljajte in pojdite z menoj.« Sedaj je opazil Cvetkovič, da je bil častnik nek stotnik, očitno pijan. Noge so se mu šl-bile, in iz njega je puhtel oblaik alkohola. »Dobro, grem z vami.« Vstopil je v voz In sedel med voznikom in stotnikom. V nagli vožnji je bučalo težko vozilo proti mestu, po dolgih cestah v smeri proti zemunskemu mostu. Cvetkovič je domneval, 3a je cilj vožnje poveljstvo zračnega orožja v Zemunu. Toda na mostu so voz ustavili. Nekaj kratkih povelj, In že se je voz obrnil ter z vratolomno hitrostjo hrumel zopet po cestah navzdol k poslopju generalnega štaba. Ob isti uri je šel z naglimi, dolgimi koraki samoten pešec po nočnih ulicah. Klobuk si je bil potisnil globoko v obraz in visoko zavihal ovratnik plašča. Očitno se je Izogibal temu, da bi preprečkal močno razsvetljene trge ali ceste. Sedaj je bil dospel pod Topči-derski grič, se tam za trenutek ustavil in globoko zasopel. Pogledal je na uro. Kmalu je bila tretja ura. Luč cestne svetilke je padala na, bledi obraz: bil je minister dvora Antič. Cvetkovič ga je bil vzbudil, na kar je poskušal dobiti zvezo z gradom, toda opazil, da I i Ein halbes Tagebuch / Vod Beril Febei Nun war er wieder ruhig geworden. Da saR er unbeholfen und hdrte nach dem lei-sen Trommeln der herbstlichen Regentrop-fen. Elne schOne Melodie, sagte er und lachte halblaut, elne sehr passende Melodi*. Dann starrte er auf seine Hand, die fiber die wei-Den Blatter des Tagebuches streichelte. Er beobachtete dlese Hand, als дећбге sie nicht Ihm. Dlese iremde Hand hob die noch lee-ren Blatter und lieB sie einzeln wieder fallen. Ein schOner Biatterschwall. Wunderlich, dafi sie leer blelben sollten, leer und wesen los Da stand doch vorne oben: „Tagebuch meiner Liebe" Er hstte )a damals auch „... unserer Liebe" schreiben кбппеп. Aber es war wohl so besser Das kann man wohl sagen, hShnte er bitter. Da, die ersten Sei-ten des Buches hielten ja auch, was das er ste Blatt versprach. Sie waren voll Liebe, voll Farbe. voll Sonne — oh, sie hielten es tausendfach Aber da war der Brief. Er holte ihn, den er vorher zornig гџ Boden geworfen, wieder hervor. „Wenn sich zwei angehdren wol-len, mUssen sie sich auch sehr liebhaben. Ich glaube aber, dlese groBe Liebe Dir ge-genfiber fehlt mlr." Fehlt mir, fehlt mir, wie-derholte er. Das nannte man also — das Ende? So kalte Worte zwischen zweien, die von Liebe und Ehe gesprochen haben? Son-derbar. WelBt du noch, sagte er beschwOrend, als mCiflte er ihr, die nicht da war, iwingend dus alles wachrufen. WelBt du noch, wie wir fiber den klelnen See ruderten und ich im Schilf nach dir haschte, als wSren wir Kinder? Du warst auch ein Kind, ein llebes un beiangenee. Mit dlesem Spiel hatte das Spiel begonnen, Denn, )a da stand es — es war ein Spiel gewesen. Hatten sle nicht mit dem Freund darfiber gelacht und elne Wette aul den Erfolg abgeschlossen, Er cjrttbelte nach. wann es denn dann solcher Ernst geworden •el, Und ergrfibelte еж doch nicht. Denn 1st es nicht leden Spieles Schlcksal, Ernst zu werden? Und alle die folgendtn helBen Sommer-tage. Wie hatte er sich gefreut, als er Ihre Neigung erwachen sah. Klndlsch gefreut, well er es spfirte, was sie selbst noch gar nicht spfiren konnte. Was war sle doch ffir ein Madchen. Scjhenkte sie ihm doch, was ihm noch keine schenken konnte, daB er werben durite um sie. Werben, nicht ertSn-deln, erkaufen, erwarten. Da war Ja wieder jener Abend, trSumte dir Mann am schweren Tisch mlt dem Tagebuch und dem Brief, da sie seine von Un-geduld zu frfih erzwungene erste Werbung erschrocken ablehnte. Der letzte Abend ei-ner unwahrschelnllch schOnen Reihe von Sommertagen, die sle gemeinsam verbracht. Die Arbeit daheim sog ihn wieder auf und gab ihm Raum. An einem der letzten Som-merabende kam sie dann zu ihm. Sie wuBte es vlelleicht nicht recht, warum, Aber sle geh6rte ja zu ihm. War es nicht damals erst, daB Spiel zu Ernst wurde? DrauBen prasselte es an die Schelben, der Wind schrie drohend und er muBle gehen, die Fensteriaden zu schlleBen. Vorher sah er nach der Strafle, von der der Regen hoch zurficksprfihte Wie oft war sie da herauf-gekommen, Wie oft war er, mil sorgendem Blick nach der Uhr, hinuntergeeilt. Was hatte sie doch da noch geschrieben? .....dlese groBe Liebe dir gegenfiber fehlt mlr. Ein einziges Mai habe ich so recht dieses hohe Geffihl gehabt, an jenem Nachmittag ..," Ja, das war ein wundersamer Nachmittag gewesen. Tag und Abend hatten sich gerade vor ihnen mitten im Zlmmer die HSnde ge-relcht. Im blauen Licht wurde der enge Raum гш welten Welt — zu einem kfihlen See, zu elner geliebten Sladt, zu einer Wald-bl6Be,, Leise sprachen sle manches alltag-llche Wert, Aber jedes lieh Glanz von dleser Stunde. Nur »Ines, das lie sagte, klang, wie wenn etwas zerbrache und fiele silbern klin-gend zu Boden. Sle horchten Ihm einen Au-genbllck nach, dann vergaflen sie es wohl. Nur da im Tagebuch stand am SchluB dieses Marchentages „Ich ffirchte —" Was hast du geffirchtet? fragte er sich, aber das wuBte er nicht mehr und auch das welBe Blatt da ahnte es nicht, denn es war nur mit Tinte geschrieben. Ein einziges Mai, sagte slet Und alles, was dazwischen war an Ausflfigen, an Spazier-gangen, an Theaterbesuchen, an GesprS-chen? „Ich weiB, Ich hatte es dlr fruher schreiben sollen." Schrleb sle und „VerglB. VergiB alles." Er wunderte sich, daB er den Brief nicht schmerzlicher empfand. Ja frei-lich, wie konnte er das. Er wuBte doch, sie kam zurfick zu ihm. Wie konnte er ohne sie seln und sie ohne ihn? Sie wfirde sich schon wieder selbst finden. Vlelleicht wenn sie seinen Spruch von der Selbsterkenntnls wieder zu Gesicht bekam. Er begann ein Lied zu pfeifen und riB da-bei den Brief in lauter kleine Stfickleln. Dann schnitt er das Blatt aus dem Tagebuch, das, wo er draufgeschrieben hatte; „Nun bin ich wieder alleln. Sinnlos allein mlt dlesem hal-ben Tagebuch." Sorgfaitig entfernte er das Blatt gegenfiber und kratzte die Papierreste von der Klammer. Dann dffnete er die Fen-ster und Laden, denn es hatte zum Regnen aufgehOrt Durch die vom Regen gelichteten Wolken fiel Licht. Unten klang ein Schritt auf der StraBe. Chinesische Weisheit Um einen Baum auszugraben, muBt du an der Wurzel beginnen. Ein blBchen Ungeduld verdirbt groBe Plane. Wenn du unabiassig eine Eisenstange schleifst. kannst du eine Nadel daraus ma-chen. Worte slnd leer, aber der Schreibpinsel hinterl&Bt Spuren. so telefonske zveze prekinjene, in je bil hitro odločen šel kar peš tja, ker tudi nI mogel telefonirati po svoj voz. Imel je namen, doseči vojašnico garde. In zasopel je pol ure pozneje stal pred generalom Stajićem, poveljnikom kraljeve garde. Na čuden način je bil general v svoji zelo razsvetljeni pisarni. »Kaj se dogaja v Belgradu, gospod general?« je vprašal Antlć hripavo in si s svojim svilenim robcem otiral mokro čelo, ker je bil še popolnoma brez sape od hitre hoje. General mu je brez besedi Izročil kos papirja. Bilo je pismo. Antič je pogledal na podpis, ki je stal lepopisno lepo na koncu besedila; major Ivan Kneževič. Pismo je bilo kratko. Kneževife je obvestil svojega poveljnika da je zapeljal svoj bataljon na ulico, ne da bi prejel kak ukaz svojega predstojnika, češ da mora to storiti, ker je njegova dolžnost, da kot domoljub z oboroženo silo izsili odstop vlade, ki je podpisala sramotni pakt z Osjo. Prosi generala naj mu oprosti njegovo samovoljno ravnanje, toda on ni mogel postopati drugače, in roti hkrati generala, naj se postavi na stran patriotičnega pokreta. Antič je pustil papir pasti. »In kaj pravite vi k temu, general?« General je molčal nekaj trenutkov, potem pa rekel počasi; »Ne vem kaj se dogaja. Zbudili so me, da mi izročijo to pisanje. Pozneje sem zvedel, da je nek poročnik odvedel tudi od tukaj en vod gardne pehote. Med ljudmi je nastaJ nemir. Nekaj poveljnikov bataljonov je dalo zbuditi svoja moštva. Ne vem pa kaj naj storim, kep ne vem, kaj se prav za prav dogaja « »Toda nekaj moramo vendar podvzeti!« le nestrpno vzkliknil Antič. ..Seveda«, je pritrdil general, »toda najprej moramo vedeti, kaj se prav za prav dogaja. Prišlo je nekaj častnikov iz mesta, ki trdijo, da je vojaštvo prevzelo vso oblast v vsej državi, in da je kralj soglašal s tem.« Antič je onemel. »Kralj? To je vendar popolnoma izključeno. Gotovo je to general Simovič in morda Ilič.« Vrata so se naglo odprla. Velik in širok je prircpotal general Kosič v sobo. On je bil spal zgoraj pri kralju na gradu Dedinju. Bil je tudi kraljev guverner in imel v gradu nekaj sob na razpolago. In tu so ga zbudili in obvestili, da se v mestu nekaj dogaja. Izbruhnili so nemiri, in vojaštvo se je vmešalo. Nekaj kratkih vprašanj, in že je Koeič energično in smotrno ter hladnokrvno izdal svoje ukrepe. »Pošljite takoj častnika po oba kraljeva namestnika Stankovlča in Petroviča. Zbudite takoj gardno topništvo, ki naj nastopi. Konjiča naj tako osedla. Bomo že videli če ne bomo opravili s temi možakarji.« Nsdmočen mir in odločnost generala sta pomirila tudi poveljnika garde In Antiča. In že nekaj minut pozneje eta bila tudi oba kraljeva sonamestnika v vojašnici. »Simovič dela svoj puč«, je Kosič kratko rekel obema gospodama. »Očitno Ima nekaj odredov za sebe in zaseda z njimi najvažnejše točke mesta. General Leko je po mojih informacijah odhitel k 18. pešpolku, da ga p ostro jI. Domnevno se Simovič poslužuje gesla, da je kralj z njim. Moramo takoj h kralju In ga spraviti sem, da obdržimo gardo v rokah.« Gospodje so soglašali s tem. In tako so к podali vsi skupaj gori skozi vojašnice v grad Dedinje. Kosič, kraljev vzgojitelj, je vstopil v Petrovo spalno sobo. Oprezno ga je zbudil. »Veličanstvo, oprostite, da vse budim, toda dogajajo se važne reči, ki nas silijo k temu.« (Dalje prihodnjič.) Ein guter Redner 1st nicht soviel wert wis ein guter ZuhOrer. Hat man mlt einem Wort kelnen Erfolg, to nUtzen zehntausende nlchts. Turme mint man an Ihren Schatten, groBe Manner an denen, die Ubel von ihnen reden. Ohne klaren Spiegel kann elne Frau nicht wlssen, ob der Puder glatt 1st auf ihrem G*, sichtj ohne wahren Freund kann der ver-standlge Mann nicht wlssen, welche Fehler er hat. Der Mensch sleht den Gewlnn, nicht di« Gefahr. Die Vergeltung fUr Cut und BO## l*t Wl# der Schatten, der dem Кбгрег folgt. Betrachte die Vergangenhelt und du wiril die Zukunft kennen. Mitgetellt von H. B. Wagentell Mondnacht Wenn*in sternenklaren Nfichten Wlr die waider still durchschreiten, • Wenn in silberhellen Bachen Sprudelnd Ihre Wasser glelten, Wenn der Mond In ew'gen Bahnen Hoch am Firmament« schwebt, UAd ein sehnsuchtsvolles Ahnen Sanft in hohen Wlpleln webt, Schlagen lUf) die falnsten Salten unsrer belden Herzen an. Welten, Gott und Ewlgkelten Slnd in unsrer Brust gebannt. Hat der Mond uni aufgetan Dieses hell'ge Land zu schauen, Doch was unsre Herzen sahn, llegt in Deinen Mftrchtnaugen. В. Jannarja 1944. KABAWANKEN BOTE stran 5. — Štev. 1« Iz naše listnice ^ Iz kroga naših čitateljev Titu IB tovarišem! Iz krogov naših bralcev smo prejeli tale za razpoloženje prebivalstva na Gorenjcem značilni dopis: ! Gospodje kcenunisti! če Vas sm«n tako ime-! Ho vati, ali bolje bo, če Vas nazovem: prokleti ; Uničevalci narodći, morilci svojih bratov — to j Vam pišem za praznike, če verujete še sploh kaj v praanike, na tiste praznike, ki so vsakemu poštenemu človeku, vsakemu tistemu, ki veruje v pravičnost sveta^v pravičnost usode, najbolj sveti, — to pišem vam, ki ubijate mo-očete_ žene in otroke. Vam, Vi hinavci In prilizovalci Moskve. Naj Vam bo, saj ne zaslužite drugega, kot da Vas krogla pravičnega izbriše z zemeljske oble — to Vam za čestitke Za praznike. Gospodje Angleži in Amerikancl, ti navadni hlapci debelega krvoločnega Stalina, ti so Vam obljubljali prostost, lepo urejeno Jugoslavijo, ti so Vam obljubljali blagostanje in danes ti IzvTžki človeškega sveta, ki niso nič drugega kot sužnji Moskve in ne znajo kljub svoji premoči drugega, kot da prikimavajo rablju Stalinu, ti so Vam obljubjali vse in danes so Vas zapustili, zapustili so tistega, ki je bil včasih ideal — našega nekdanjega Petra, ki je danes postal hlapec gospoda oziroma morilca Hrvata Broza — po domače ali po morilsko Tita. Ta naš Peter se je uklonil tistemu človeku, kj je imel svoj sedež v Jajcu — živel je tam kot bubreg v loju — danes pa beži po hostah in hribih ter bregovih kot zver pred avlco, ki ga bo nekega dne gotovo dosegla jt vse tiste, Ш se imenujejo člani njegove lade. Gospod Broz — morilec Titp, želi si hvale Ш činov, od dneva v dan večjih_ danes že maršal morilcev. — beži po svoji prvi seji vlade v bregove, kot tudi vsi njegovi člani, in ta morilec naj bo naš vodja, -^aka zver v človeški podobi, če bi pri Novem mestu deset minut preje prišle nemške oborožene sile, pa bi ga bile ujele, tega zajca, ki se vsak čas vozi v i^rugem avtomobilu, samo da ga pravica o-rožja ne bi spoznala. Zver, zverinska, ta bo dajal naloge, naj se morijo naši otroci ,naSe žene, noseče matere in pobija in požiga vse, kar je nam najbolj sveto. O, nemoj, da se bri-než — beetijo Tito, ništa ti ne basni, da nas tmištavaS^ ali jednog dana češ ti da visiš pred nama svima, koji želimo na Balkanu mir, koji želimo, da se brinemo za našu porodicu, koja je nama svima sveta 1 prvi ideal, a Ti ,Ti nisi drugo nego maršal svih zveri u ljudskoj maski, nisi drugo nego da te ubljemo, kao što ubijaš nas poštene ljudi, koji želimo mir i pravednost. Pa če smo že tako daleč še malo več: •roda, misliš Ti, Ti prokleti izrodek Tito, da BO,to zbilja Tvoji prijatelji, zar misliš da češ Ti u slučaju, ako Moskva bi mogla pobjeditl, zbilja igrati nekaku - ulogu ? Zar ne vidiš, da si začeta igra neka od Moskve, a ako kada Pobjedl, onda češ biti—: i ako danas maršal ^ sa Tvojim veleštovanim i zvjerskim parlamentom — nista drugo nego rob Moskve. Kakor so Angleži in Amerikancl zapustili ■vojega Izvoljenega glavarja vsejugoslovan-ske vojske Mihajloviča tako bo tudi Tebe nekega dne Moskva zapustila in videl boš, kaj bo potem. Toda tega se ml pošteni delavci, oskrbovalci svoje družine, ki nam je edino sveta ,ne bojimo, bojimo se pa le, da morda le nisi tako slab, da se Te, morilec Tito ne bi dalo izpreobrnltl. Žal mi je, da ne morem temu mo-i-ilcu tega osebno povedati, čeprav ga poznam. Vendar bi mu šepnil v uho, kar mu ne bi bilo prijetno. Zadela Te bo kazen, kot vse take, ki so svoj narod zapustili. In kdo bo izrekel to kazen? Izrekel bo kazen eden, ki Ti je vedno za petami. — In to je nemška vojska. Zapomni si to, dragi gospod Tito, da Ti kazen ne bo ušla in da boš nekega dne visel na sredi trga tam, kjer si Imel prvo sejo svojih parlamentarcev. To Ti pa lahko prisežem. Ti si danes zaslepljen od Tvojih — tovarišev iz Moskve kadar pa boš uvidel, kdo je močnejši se boš kesal. če si tako mogočen. Zakaj si pa bežal iz prestolice Tvoje, Jajca. In upam kljub temu, da Te bo to pismo že dobilo na pravem mestu, saj Ti imaš dosti Slovencev v svoji vladi. Vsi Vi ▼ hostah, ki ste Sli prostovoljno ali »te bili odpeljani — še imate čas, vrnite se, ker še ne bo tako kmalu Moskva zmagala, kot 90 Vam obljubljali — ali ni lepše domače Ognjišče kot pa — hosta, sneg, mraz, nimaš kje spati, suženj moraš biti in drugo. Vrnite Se domov! Naši vojaki pozdravljajo domovino z Norveške: Slanjko Jernej, Starec Valen-^e.upetič Viktor, Vrankar Albin, Burja ^ Jf^er Maks, Bergant Anton, Bergant « ?x' Kari, Učatkar Franc, Jarc Franc, Petač stare Ivan Mali Anton, Drolo Albin, Nemec Enaii_ Eržen Ludvik, Čeh Jernej, Kostomal Rožič Kari, Cimermann Jože, švab Jane^ Prantar Anton, Zaje Jože, Rogel Anton, Omejgjj ^д^оп, Ropret Anton, Plrnat Ivan, Štefane ivan, Heiduk Valentin, Strelec Alois, Demšar Albin Koderman Anton, Guček Stanislav, Burjan Franz, Bauman Jože, Resman Jože, Augugu^ Ivan, Leber Franz, SemeS Mirko, Zorko Anton, Hols • Franc, Peserle Ivan. Z Vzhoda: Petritsch Johann, Zlrklach; Hrltsch Franz, Lauaach; Knifltz Stane, Ober Besnitz; Rovalar Gregor, Ltngenfeld; Janscha Rudi, Lengenfeld; Lahowetz Leopold, Stro-heim; Pototschnlg Rudnif, Selz; Jager Franz, Georgen Teli; Valleiwetz Viktor Scheraunltz; Anton Jekowetz, Lausach; Sehort Ivan, G6ri-wh bel Veldes ;Werhunz Ivan, Maoneburg; Uarkem Aloia, at Georgen. V novo lelo slopajmo s pogumom Im zaupanjem! d<» ФмжрижД« dm Zopet je minulo leto trdega boja. Nemški narod je odbil s težkimi žrtvami naval divjih krdel z Vzhoda, kot doslej že tolikokrat v zgodovini. Prostovoljci vseh evropskih narodnosti so se pogumno udeleževali hudih obrambnih bojev_ da bi tako skupno z nemškimi vojaki odvrnili najstrašnejše od domov in kmetij, žen in otrok v domovini. Če so bili v prejšnjih stoletjih Huni, Avarl in druge uničujoče množice z Vzhoda tiste, ki so hotele poteptati evropske kulturne narode, so to danes Stalinova boljševiška krdela. Kot takrat, leži tudi danes glavno breme obrambe na ramenih Nemcev in mnogi tisoči nemških vojakov so dali svoje življenje za obstanek evropejskih kulturnih narodov v borbi proti temu rdečemu navalu. Kakor taikrat se mora tuma nedvoumen nepeh. Dosedanje akcije, katere so morda obrati izvedli z neko skepso ali cel6 z omalovaževanjeiu, so vodile deloma do prav presenetljivih za« ključkov. Tako je zdravnik nekega obrata javil, da na podlagrl natančnih ugotovitev v tej zimi pri treh četrtinah osobja ni opazil pojavov gripe. In tudi ostalih običajnih obolenj radi prehlada je bilo razmeroma manj. V drugih obratih so na podlagi krivulj opravljenega dela nadzorovali pojave utrujenosti, ki je imela doslej v mesecih december do marca In aprila za posledico razločftj padec celotnega dela. 60 odstotkov obratov IZ te skupine je javilo znatno zmanjšano utrujenost uslužbencev. PrihajaJa so tudi poročila o nazadovanju pojavov revma-tlzma, boljšem spanju in večanju teka. Znanstveni dokaz, da vsebuje kri vitamine, so lahko povsod neoporečno dognali. Pri učencih, ki so jih eno zimo oskrbovali z vitamini, se je pojavilo v nasprotju z primerjalno skupino, ki ni dobila tablet, polovico manj obolenj. Dokaz o pomenu vitaminov je bil tu. Med tem je tudi uspelo tako poenostaviti krvAo preiskavo na vitamine, da jo lahko zelo enostavno izvede pomožno oeobje zdrav^kaga obrata », preiskavo po vrstnaitt rejju. _ ' Sedaj na veliko Urad za zdravje in zaščito naroda Je sedaj vpeljal vitaminske akcije v velikem. 2e v letu 1942/43 se je razdelilo v vojnovažnih obratih približno 300 milijonov tablet. V vojni zimi 1943/44 se bo akcija fe zvečala. 750 milijonov vitaminskih tablet in tudi drožja se bo razdelilo. Poleg delavcev v oboroževalni industriji te ToJoovažBlh podjetij pridejo na wwto tudi Bationen in der 58. Zuteilungsperiode Obroki v 58. dodelitveni periodi Von zustandiger Stelle wird mitgeteilt, daS die Lebensmittelrationen der gegenwartlgen 57. Zuteilungsperiode auch in dem 58. Zuteilungs-abschnitt, der vom 10. Janner bis 6. Februar 1944 lauft, gelten. Eine Anderung tritt nnr da« durdi ein, dafi die unverSnderte Nahrmlttelration von 600 Gramm in voUer Hohe in Getreidenahr-mitteln verteilt wird. Die Zutellung von Kar-toffelstarkeerzeugnissen entfalit. Demgemafi 1st auf den Abschnitten N 23 und N 24 der rose Nahrmittelkarten bzw. N 11 und N 12 der blauen Nahrmittelkarten SV/G der Aufdruck „St" we?-gefallen. Die Ration an Teigwaren ist nnve.*-andert geblieben. In den Gebieten, in denen die rosa Nahrmittelkarten 12 „T"-Abschnltte ent-halten, sind nurimehr auch die Absdinitte N11 und N12 der blauen Nahrmittelkarte SV/G mlt dem „T"-Aufdruck versehen worden. Femer ist hervorzuheben, daB auch in der kommenden 58., ebenso wie in der 57. Zuteilungsperiode auf dea iiber 62,5 Gramm Kakaopulver lautenden Ab-schnitt der Reichsfettkarte fiir Kinder bis zu 14 Jahren an Stelle von Kakaopulver 50 Gramm Tafelschokolade im Rahmen der bei den Ver-teilern vorhandenen Vorrate bezogen werdcn konnen. St. Martin u. d. GroBgiallenberg. (Svarilo) Med ruševinami gradu Rutzing in obeh gospodarskih poslopij se vidi postopati ljudi, ki jih žene tja вато radovednost. Radi velike nevarnosti, da se zidovje udre, se nujno svari pred vstopom v poslopja. Tudi se opozarja, da poslopje, če je že pogorelo še ni nehalo biti privatna last. St. Martin b. JLlttai. (Iz vaške kroni-k e.) Nedavno je umrl v Podroju znani gospodar Franz Mandel, pd. »Jurman«, za pljučnico; prepozno poklicani zdravnik ni več mogel pomagati očetu številnih mladoletnih otrok. Tudi 90 letna Gertrud GroBnik in posestnica Paula Supantschitsch, obe Iz St. Martina, sta umrli za Isto boleznijo. — Hitler-Jugend iz St. Martina je priredila v decembru dve večji samostojni prireditvi v prostorih KVB. Obe prireditvi,, ki sta se vršili v popolnoma zasedenih dvoranah, sta bili deležni obilnega priznanja ,posebno mladina je z navdušenjem sprejela razne vesele prizore. — Obmejna carinska straža je kljub svoji stalni naporni riužbi Izročila Stellv. Kreisleiterju Pg. Haberlu Izreden dar zai VAHW v znesku RM 5000.— Darilo so zbrali poleg ostale zbirke za Krlegs-WHW. Fronta in domovina sta neločljivo povezane. vojnovažnl rokodelski obrati. Pravtako bo oskrbljena tudi rečna plovba. Da bodo v prvi vrsti oskrbovani po zraku ogroženi kraji, je samo ob sebi umevno, prav tako se bo začela posebna akcija za Zapad. Tudi inozemska organizacija se bo vključila Prvič se je priključila vitaminski akciji tudi inozemska organizacija. V pokrajinah, kjer je nialo sonca, na. pr. na Norveškem in v Itenski se razdeljujejo vitaminske tablete. Zanimivo W bilo opazovati, kako se tam obnesejo te zdravstvene odredbe, kajti doslej so znana samo izkustva iz Nemčije in to po tukajšnjih klimatičnih in р(Љгај1п8кШ razmerah. Nemška kemična Industrija, ki je sedaj v vojni obsežno zaposlena v vojnem gospodarstvu, razvija tako tudi v farmacevtskem področju najvišjo dejavnost za nemško civilno prebivalstvo, popolnoma v nasprotju s kemično industrijo v sovražnih državah, ki ne morejo oskrbeti niti evojih vojakov z najvažnejšimi zdravili. O,kakih uredbah za preprečenje obolenj pa sploh ni govora. InozemeU delavci bodo priključeni ▼ krog, ki se bo oskrboval z vitamultinom bodo priključeni tudi inozemski delavci iz vojnovažnih industrijskih panog. Cel<5 delavci z Vzhoda, ki delajo v rovu bodo prejeli tablete. S tem daje nemška socialna politika zopet pri- Ob zračnih napadih se pokažite sr^ne, neustrašene in odločne! Najdene izstrelke, ki niso eksplodirali ali druga odvržena sredstva, prijavite čimprej najbližji orožnišld postaji. mer za to, da uživajo vse tiste moči ki delajo v Evropi za zmago, isto socialno skrbstvo kot nemški delavci. 15. Januarja 1944. se prične izdaja tablet In bo trajala do 16. aprila. Potem bo zopet trg oskrbljen z naravnimi nosilci, vitaminov a eo-čivjem in sadjem, da bo tako vsebovala hrana v gospodinjstvu in skupni oskrbi aadostno naravnih vitaminov in Je sintetična Izdelava od-ve«. Vesti iz Ljubljane in ol(olice Zaradi navijanja cen In veriženja je bilo nedavno v LJubljani obsojenih 90 oseb na skupno denarno globo 12.000 lir. Med temi jih je 51, ki so morMe plačati 84.000 lir denarne globe, ker so navijale i ene In prodajale razna živila po pretirano visokih cenah. Mnogo je med njimi gostilničarjev, ki so skupno plačali 37.500 lir globe. Zaradi nabave mesa bfez dovoljenja je bilo kaznovanih 11 oseb na 10.000 lir. Rojstva,, smrti in poroke v LjublJanL V zadnjih štirih mesecih je bilo v Ljubljani 319 rojstev, 248 smrti In 177 porok. V tem času ao se rodili trije dvojčki. Zaplenjena Imovina komunista. Z odlokom šefa pokrajinske uprave je zaplenjena Imovina komunista Svetka Franca, delavca in strokovnega funkcionarja, stanujočega v LJubljani, Miklošičeva cesta 22-Ш, z vsemi običajnimi pravnimi posledicami. Zaplenjeno je premoženje komunista Božidarja Jakaca ter njegovih rodbinskih članov po običajnem postopku o zaplembi premoženja upornikov. Izplačilo mezd rodbinam v NemSJl zaposlenih delavcev. S pristojnega mesta poročajo, da bo v kratkem mogoče izvršiti plačila predujmov na mezde delavcev^ ki so zaposleni v Nemčiji.'Ze v prihodnjih dneh se bodo v LJubljani preko Hranilnice ljubljanske pokrajine izplačevali predujmi na pričakovane mezde In sicer v višini 1000 lir za rodbine, katerih možje delajo v Nemčiji in po 500 lir za rentnike, ki imajo terjatve nasproti nemškim zavodom za socialno zavarovanje. Izplačilo se bo izvršilo onim pripadnikom rodbin, И predlože bančna potrdila, iz katerih so razvidna prejšnja plačila in potrdilo sindikata o tem, da so delavci dejansko zaposleni v nemški državi. Rentniki pa morajo predložiti rentnl odlok in dokazilo o zadnjem izplačilu. Izključena. Slovensko agronomsko društvo je izključilo bivšega kmetijskega referenta pri ljubljanskem mestnem poglavarstvu inž. Josipa Levstika ter komisionarja »Prevoda« inž. Jožeta Berkopca zaradi aktivnega sodelovanja s komunisti. Komunistična katastrofa v Kočevju. V Ljubljani se Je te dni mnogo namigavalo na kritičen položaj domobrancev v Kočevju. Nekateri so cel6 govorili o novem Turjaku. Pokazalo se je, kakor že tolikokrat, da ljudski glas v sedanjih izrednih časih ni zmerom božji glas. »Poraz« domobrancev in Nemcev se je izpremenil v katastrofo komunistov. Njihova velikanska premoč — število napadajočlh tolp so cenili na 3000 mož — je sicer maloštevilno posadko v kočevskem gradu spravila v nevaren položaj, a še preden je postalo kritično, so prihiteli na pomoč nemški tanki In pognali razbojnike v beg. Po poročilu srednega »Slovenca« so komunisti zgubili okoli 500 ljudi. Kočevje je od tolovajskega napada hudo trpelo: mnogo hiš je zažganih, vse mesto, do koder so bili komunisti prodrli pri napadu, pa izropano. svetu Kljub vojni porabi Belgija Se danes procen-tuelno največjo količino piva. Letna povprečna potrošnja znaša še vedno 167 litrov na osebo, torej približno dvakrat toliko kot pa Je poraba v Angliji In Nemčiji, obeh največjih potroS-nlc piva. Pred vojno se je zvarilo v Belgiji letno 14 milijonov hektolitrov piva, danes zna- * Sa produkcija 60 odstotkov teg^ Pivo je vsebovalo pred vojno 3 odstotke alkohola, sedaj ■ niha med 0,8 in 1,7 odstotka. V Belgiji Je bilo pivovarstvo pred vojno važen del gospodarstva. Indijski nčenchateai!(-p Voeelweidwrasee und Kara wan- kpiistraBe Veldpfier StraBe und Alte-Poet-Ga«*e FriSbeleame Horst-We*eel-Plafr, und SeclandstPsBp v. Nr. 41 - 80 Rteinereae«? und Garteninssp Sec-Iand^traBe Ton Nr. Š1 bi« 1?9 Trielav- Mjttvw>ch. den 2. Fpbru;r^1944: Altp StraBe un^d Am Weiher Donnereta*. I. Febma? 1)44: GoWonfpM. %um W^ai-rturm und Wicketrii« Freitae. den 4. Februar 1W4: BadsaMC un4 Habiehtiaeee Sneieta«. den 6. Febpiiar 1SM4: Spprbereasee den 7. Februar 1844; Falkendorf THenetav. den 8. Februar 1944: Urubi-ndorf ■ ^nttwoch, den 9. Februar 1»(4: Am Han* топ Ha;wnnmm»r l bie flO Denneratar. 10. Februar 1944: Am Hanr Ton HaueiMmiti^r PI bi« 130 Freitie, den 11. Februar 1944: Am Hang mir den ji'm-H nrht *p; nnnntpn Hau«nummpm. nipbei if t auch inbpgriff'o dip Wuhn-eiedlun? ..Neue Ueimit" Sameta*. den 12. Februar 19t4: Am Strand Mt)nta*. d»n 14. Februar 1M4; Feiaendorf Dlenata*. den IS. Februar 1944: St.-Manrarptpn-Her/ Mittwoch, Her 16. Februar 1»44: Т)«Ш1егв11к. IT. Februar 1944: FreitiiB. den 18. Fmhrumr 1944: Wart Ton Hsiwmiinmpr .1—10(1 Wnrt Ton Haueniiinmpr ".Ol -iOO \V»rt TOn Нжиж.пдтпрг 201- Simetar. dsn 1*. Februnr 10«: \V«rt топ HTieniimiu T »01 - ^00 Monta*. den 21. Februar 1M4; Wart mit i)fn noch nicht *f-nanntpn Hauemrnmprn konm* Ve'ib.n'tcn. *'i4chf bi« hent* noch keine Hauemimmern mr halten haben. Ich mach* di« Ha'.itbe^it'.^r. dercn Stejlvertreter oijjr Han«-T»rw*U(>r normal* aa'nierksam, daB die Vorla^ lor Haiwn«t»n ui)bА паМ dobri aoprog In etrlc goepod Dolsdian Franz p.d.Leslar. in ромаШк v RadmmMwdorfu v etaroftl TI. let. Pogreb pokojnika je bil v torek, 4.januarja leU. ob 8. url popoldne Izpred hI*# žaloeti lut farno рокораШбе. VRađmannedorfu, >I- 1M4. talujote aoprofa Marl* roj. ArtelJ ter oatalo »oredetvo. Honigznteilnng an Kleinstklnder Dm LundwernShrunKsamt KSrnten jribt ftir den Reich««u Kirnten und al* Referat Ernahruntr und Landwirtschaft d«* CdZ fUr die beeetzten Gebiete Karnten« und Krains beltannt; In tier Zeit vom 21. Februar big 4. Marz 1944 werden en die Kleinetkinder ini Alter von, 0—3 .lahren je 250 Gramm Bienen-honig (Naturhoniir) auseeeeben Die Verteilun« dee Honiee wird durch Vorbestfllunz eereeelt. Aug techniechen Griinden кЗппеп tiur in itrSBeren. zentral gelegenen Orten Ijebeiismitteleinzclhan-delegeechafte (diese eind am SchliiB an*efiihrt)_ in die HoniKvertei-lung einseschaltet werden. bei welch en die Vorbestellung in der Zeit Tom 4. .Tanner bis 23. .IKnner 1944 gctaticf werden kann. FUr die Vorbeetelhing ist der .\b«chn'tt N 36 der Nahrmittelkarle fiir Klein«tkinder von 0—3 Jahren fiir die 58. Zuteilungsperioile zu verwenden. Die in die Honizverteilune eiiiare.64-1 Fanta, ki ima veselje do dei-nikarske obrti sprejmem. Sprejmem tudi žensko moč, ki je vajena šivanja. Alois Jenko, Sdiirm-madier, Krainburg. 2163-1 Dva mizarika vajene«, hlape« in deklo iprejmem takoj. Markelj Tohann, Verd 16. P. Podnxrt. 2156-1 Prodam i lahke fijakerske lanke, 2 posmojke, i voz, enovprežen, 3 fijakerske »vetiljke, 1 laufram, 2 štangen-jermen«, 1 vajeti, 2 rukrem«, 8 ujzd, 3 manjše komate in več starega ielezja za kovače — vse v dobrem stanju. Dolenz Kari. Eisnern. 2190-6 Prodam velike leiene jaslice, kompletne, ki »o na ogled dnevno od 9. do I*, ure. _ Johann Markitsch, Neuijiarktl, Spinnerei gasse 2. 2191-6 Sprejmejo se en mlinar la valjčni mlin, en hlapec za kmetijstvo in ena dekla za kmetijstvo v mlinu. Juvan Mittergamling Nr. 20, a. d. S*we. S7^>5-^ Od 1. januarja dalje prejemamo ropet nojfa-vk* v repa.'tlranje. (pobiranje шаввпс.) F. Udill, Sdinhhans. Krainburg, ScMll«rstr&Be 13. Kliuč»vniž«riki {геиег, dve mehanični itruinici dva stoječ* vr-, t*ln» »troja in en „Revolver Dreh-I bank" prodam za ceno looo do looo RM. Stroji so rabljeni, a v odličnem stanju. VpraSati v mizarski zadrugi St. Veit-Sawe. 1189-6 Dobro kravo, < mesecev brejo ima na prodaj; Bergant Anton, Schwarzendorf 7. ai88-e prodam krave f metecev brejo, ali zamenjam za brzoparilnik in slično. Razlika »e doplača. 1"е-nič Vinzenz, Stanesdiitz 1, St. Veit a d. S>we. Prodam lepo, t mesecev brejo kravo. Naslov pri K. B. Rtam- burg.______ сГ.Лок, dobro otroiSki voziček prodam za RM 100.—■ Brenk Vera, Wart 66, Molkerei — Krainburg._1Г71-6 Wird Шг WSf di*Torrat kl«lii*r? Acht»n Si' eliimal darauf: W* ache 18Bt »ich heute iiur echwer nrsetzen. NVenn Sie merken. nap Ihr WHuchebeetand kleliier winl. dann tat hftchate Zeit. dae' gen etwaa mu tun — Sie »tPhen iipnat eine# Tazea »"Г SchrXnken. Beainnen mit »iner»T»tem*U*ph<»n W*»cn»-pflcK« und »ermeiden Rle alle Fchler die «0 miner Rwchlidt eiinjf fUhren Kine richtir* An leituns kur lingeren KrhaitmiR Ihrer WHsrherorrKt* finden S'* in der Henkel-Lishrachrift ,W<-»chMChllden and ihr* TerhO tune" Ziiaendune Icoatenlo«. Al« Drnckaarh* ani PBR8II. WRRKB nbawMnrt NaMi Ort! Prodam konja, pripravnega za kmetska dela ali vožnjo. Kravo mlekarico vzamem črez zimo v rejo. Mleka mora imeti dnevno najmanje 4 1. Meglitsdi Josef, Lom 69, P. Neumarktl. 1155-6 na K. B. Krainburg pod „Eventuelna menjava" 1099-7 K. B. Krainburg pod 1131-7. Kupim kravo mlekaricD ali dam v zameno 1 leti staro te-lico. Razliko doplačam. Mihelič, Veterno 4, pri Križah. 2144-7 najditelj naj jo proti vrednostni nagradi odda na K, B. Krainburg. li5t-22 Dynamo 6 do lo Ph in motor 6 do 8 Ph kupim, eventuelno zamenjam. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Prilika 2177- M K N .1 A M Menjam dobro ohranjeno novo kolo za tri ali iitiritonsko harmoniko. Ponudbe na K. B. Krainburg pod ?tev. 2168-15. Ženski Jivalni stroj dam za mo-Sko ali žensko kolo. P. Mat-kovitsdi, Am Hang 149, Krainburg. 2170-15 Zamenjam dobro ohranjeno mo-Jko kolo za ročno slamoreznico. Naslov pri K. B. Krainburg pod 8tev. 2175-15____ Zamenjam dobro srebrno uro za istotako damsko zepestno uro. Cenjene dopise je poslati na K. B. Krainburg pod „Dobra menjava". ___ _ 2173-15 Ročno slamorez- Menjam ročno slamorcfnico za nico zamenjam za slamoreznico na elektr. pogon Razliko dopla-čain. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2117-15 motorno ali p tudi kupim. — Slamorez.nica je v dobrem stanju. Volčič Maria, Godesdiitz 35, P. Laak. _ z E N I T v E Deklica y najlepJih letih želi dopisovati z gospodom do i; let. Le resne ponudbe s sliko nt K. B. Krainburg pod „Mogoča ženitev". V četrtek, 12. dec. v Krainbur- gu na cesti na Klancu med mostom in vrh poti izgubljena listnica z večjo vsoto denarja, Kennkarto in drugimi dokumenti, naj se proti prav izredni nagradi odd« naslovniku ali n« K. B. Krainburg 1141-21 V Krainburgu na Adolf-Hitler-Platzu sem dne 16. 12. 1943. zgubil ročno uro Fabrikat „Elr Watsdi" z črnim jermenčkom. Najditelja naproSam da jo vrne proti visoki nagradi na K. B. Krainburg 2103-2« RA7NO_ Opozorilo! Osebo, ki je dne 23. XIL 1943. pri vlaku med prhajo vozovnic zahtevala red pred Itlter-jem in njenega pomagač«, ki sta se polastila listnice z raznimi dokumenti in nekaj gotovine pozivam, ker sta osebi dobro znani, da listnico z vsebino takoj vrneta. Dokumenti so zame življenske važnosti, delavec sem, zato naj se vrnejo vsaj dokumenti na K. B. Krainburg ali na naslov, ki je v listnici. __________1176-4 Oseba, ki je dne 31. ХП. 1943. na glavni poŠti v Krainburgu morda pomotoma vzela cekar t čevlji in drugimi predmeti, je osumljena in se poziva, da istega vrne na poStnem uradu, ker bo sicer ovadena policiji. 2192-23 Čevlje, damske in moSke (StraSen-sdiuhe) na Bezugsdiein L izdeluje po meri. Mari« Peklenik, Krainburg, Bergstrafie xj. _ ii:7-*3 Gramofone popravlja po naj-solidnejSih cenah. Supan Valentin, Mannsburg 161. 2135-23 Preselitev pisarne naznanja mestni stavbenik Paul Brenn, Krainburg iz Hinterhausg«"« v Lejerg*'«« k. 12. ANTON STEFFE SCHUHFABRlk - TOVARNA ĆEVLJBT KRAINBURG