Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si
2 G£
Akcija!
u
Lm
Boxspring postelje že od 699 € dalje!
PohišKo
O
■o
■iTi
|,1J	>	CE
=	-¡—>	PO 8™.
.m	c	ce
!-	"d	m
.f--	1—1
-	>	OJ
Štajerski
Ptuj, petek, 6. decembra 2024
Letnik
• št. 95 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Podravje • Uspešna zgodba Ptujskih pekarn in slaščičarn
Praznične dobrote izdelujejo ročno
December je čas priprave prazničnih slaščic. V PPS so ročno izdelali okoli 40.000 parkljev, ta mesec bo večja tudi proizvodnja potic, kijih prav tako pripravljajo ročno in po starih, tradicionalnih receptih. Več na strani 5.
Aktualno Podravje •
Komercialni Božičkovi nabiralniki otrok niso prepričali
O Stran 2
V središču Ptuj • Krožišče pri minoritskem samostanu
na čakanju
O Stran 7
Ljudje in dogodki Zavrč • Pri
Smiljanu Ivančiču letos kar 33.000 lučk in nove jaslice
O Stran 19
Kronika
Dornava • Svetniki župana pozvali k odstopu
O Stran 12
S
>!
i
"a
V
,-T
á
V N
v
r
V središču •
Neurejeno lastništvo občinskih cest - tržna niša za ljubljansko podjetje
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Štajerski TÉDI .radioPTUJ 1
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado.
iffy
Aktualno •
Zvišanje
cene vrtca jjy je neizbežnd^^
SLADKI DECEMBER
BREZPLAČlsjAnka
ZDENKA za
«če naročnike
"ki-
nase
INPLAN
Več na strani' 8
2 Štajerski
Aktualno
torek • 10. decembra 2024
Podravje • Ameriška komercializacija Božička se marsikje ni obnesla
Božičkov nabiralnik nekaterih občin in otrok ni prepričal
V decembru večina občin Spodnjega Podravja poskrbi za pestro praznično dogajanje. S prireditvami in okraševanjem želijo razveseliti domačine ter pritegniti obiskovalce od blizu in daleč. Miklavž, Božiček in dedek Mraz so stalni gostje prazničnega časa in z obiskom prinašajo čarobne trenutke najmlajšim. Nekatere občine so lani decembrsko dogajanje obogatile še s posebnimi Božičkovimi nabiralniki.
Gre za mrežo standardiziranih Božičkovih nabiralnikov, v katero je letos vključenih enako število občin kot lani, in sicer 29. Kljub nespremenjenemu številu sodelujočih občin se je sestava nekoliko spremenila - nekatere občine so na novo pristopile k projektu, druge pa izstopile. Božičkovi nabiralniki so letos postavljeni v sedmih podravskih občinah (lani so bili v desetih): Kungota, Lenart, Videm, Markovci, Ruše, Lovrenc na Pohorju in Hoče-Slivnica. Za občine, ki se odločijo postati del te mreže, to predstavlja finančno obveznost, saj osnovni strošek sodelovanja znaša med 2.500 in 3.500 evri, z dodatnimi storitvami pa tudi več. Na zemljevidu Božičkovih nabiralnikov letos ni več občin Majšperk, Ptuj, Poljčane, Rače-Fram in Selnica ob Dravi. Omenjene občine so lahko standardizirane nabiralnike, kupljene ob začetku sodelovanja, vrnile podjetju, ki projekt trži in zanj prejele povračilo (približno 560 evrov).
Majšperk: »Posebnega zanimanja ni bilo«
Občina Majšperk je k omenjenemu projektu prvič pristopila v lanskem letu, svoja pisma pa je v Božičkov nabiralnik prineslo okoli 50 otrok, kar ni ravno veliko. Letos so sprejeli odločitev, da v projektu ne bodo več sodelovali. »Ker imamo decembra res veliko vsega, ni potrebe po še enem dogodku. Polega tega je pri nas bolj tradici-
onalno Miklavževanje, ki ga želimo ohranjati in predstavljati kot naš osrednji praznični dogodek,« je pojasnil župan Sašo Kodrič. Pogodbo so prekinili in standardizirani Božičkov nabiralnik tudi vrnili. »Lani smo projekt poskusno izvedli, da sploh vidimo, kako bi vse skupaj izpadlo, sodeloval je tudi vrtec. Nekaj otrok in staršev se je odzvalo, vendar pretiranega zanimanja ni bilo,« je še dodal Kodrič. Takšen odziv ni presenetljiv, saj ni vsaka skupnost pripravljena sprejeti novih prazničnih aktivnosti, ki se zdi, da so bolj usmerjene v ustvarjanje
potrošniške niše kot pa v pristno praznično doživetje. V nekaterih občinah so ugotovili, da ni potrebe po dodatnem projektu, kot je ta, saj že imajo dobro uveljavljene prireditve, ki jih obiskujejo tako domačini kot obiskovalci.
MO Ptuj: »Otroci želijo pisma oddajati vse do božiča«
Tudi Mestna občina Ptuj letos ni več vključena v mrežo Božičkovih nabiralnikov. V odgovoru so pojasnili, da so želeli z vključitvijo v
ta projekt nadgraditi že obstoječi božični nabiralnik mesta Ptuj. »Žal pa smo ugotovili, da - čeprav je koncept zelo dober in izredno simpatičen - ne odgovarja potrebam našega mesta, saj želijo naši otroci pisma oddajati vse do božiča,« so zapisali na MOP. Sredstva, ki so jih prejšnje leto namenili za Božičkov nabiralnik, bodo namenili za druge dogodke Ptujske pravljice, s katerimi želijo obogatiti ponudbo in dogajanje v mestu. Lani je sicer v Božičkov nabiralnik svoja pisma oddalo 171 otrok iz MO Ptuj in 224 iz okoliških občin.
Nekatere občine so na novo pristopile k projektu Božičkov nabiralnik, druge pa izstopile, med njimi sta tudi Ptuj in Majšperk.
Kljub temu da v večini občin ne bo več komercialnega nabiralnika, bodo prav povsod poskrbeli za otroke z različnimi prireditvami in obdarovanjem.
Božičkov nabiralnik ostaja v Vidmu in Markovcih
Občina Markovci je ena izmed tistih, ki bo tudi letos del projekta Božičkov nabiralnik. Po besedah župana Milana Gabrovca so z lanskimi izkušnjami zelo zadovoljni. »Lani je sodelovalo okoli 120 otrok iz naše občine, kar pomeni, da smo uspešno spodbudili njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Tudi letos smo se odločili, da bomo nadaljevali s tem projektom, saj prinaša veliko veselja in povečuje praznično vzdušje,« je dejal Gabrovec. Tudi letos bodo organizirali poseben dogodek pisanja pisem Božičku v Božičkovo deželo, ki bo v ponedeljek popoldne, 9. decembra, v avli vrtca. Ob oddaji pisma bodo palči-ce poskrbele, da bo vsak otrok na roko prejel Božičkov žig, možno bo
tudi fotografiranje. Božičkov nabiralnik bo dva dni postavljen v avli občine, nato pa bodo vsa pisma odposlana na Laponsko. Vsi otroci, ki bodo oddali pisma v Božičkov nabiralnik, bodo s Severnega pola prejeli uradna potrdila, da je Božiček njihova pisma prebral in da so darila na poti. »Projekt Božičkov nabiralnik ni tako velik strošek za občino, da ga ne bi izpeljali. Poleg tega financiramo veliko stvari, ki za občino mogoče niso tako nujno potrebne,« je še dodal Gabrovec.
V občini Videm bodo Božičkov nabiralnik slavnostno odprli na prižigu lučk, v soboto, 7. decembra. Za najmlajše pripravljajo sladki kotiček in Božičkovo pisarno, kjer bodo lahko napisali svoje pismo. Po dogodku bodo nabiralnik preselili v avlo občine, kjer bo stal do 11. decembra.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • Po pritožbah zdaj vložen še upravni spor
Zakaj še ne gradijo bloka za avtobusno postajo
Po nekaterih ocenah bi v mestu potrebovali vsaj 200 dodatnih stanovanj. A tudi tam, kjer obstaja namera in možnost gradnje, se zatika. Gradnja večstanovanjske stavbe s 43 nepro-fitnimi stanovanji na Potrčevi cesti, za avtobusno postajo, še vedno ni stekla. Sprva zaradi pritožb, zdaj pa še zaradi vloženega upravnega spora.
Vrednost izgradnje bloka s 43 stanovanji je po projektantski oceni okrog 3,8 milijona evrov.
Za izgradnjo je 18. junija letos Upravna enota Ptuj izdala dokončno gradbeno dovoljenje kljub vloženim pritožbam nekaterih stanovalcev okoliških blokov. Mestna občina Ptuj je trenutno v fazi pridobivanja pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, a je vprašanje, kako se bodo zadeve razpletle. Vložen je bil namreč upravni spor, o katerem bo odločalo Upravno sodišče. Časovno gledano pa je velika razlika, ali bodo na sodišču odločali o vsebini tožbe ali zgolj o njeni upravičenosti s formalnega vidika. »Če bo sodišče odločalo o vsebini, bi to lahko pomenilo dve ali celo tri leta čakanja, v nasprotnem primeru pa nekaj mesecev,« so pojasnili na ptujski občini. Vsekakor pa to pomeni daljši čas do začetka del. Na Ptuju sicer upajo, da bo gradnja stekla čim prej: »Stanovanja v mestu nujno potrebuje-
mo, to je najhitrejša in najboljša varianta, da pridemo do njih. Zaradi pritožb posameznikov smo izgubili že veliko časa. Vsi se strinjamo, da želimo stanovanja in da se jih zgradi; ko bi zadeve lahko izvedli, pa naletimo na težave.«
Časovnica odvisna od tega, o čem bo sodišče presojalo
O tožbi, ki naj bi bila po naših informacijah sicer vložena prepozno, bo zdaj odločalo Upravno sodišče. Če je vlagatelj dejansko zamudil roke, bodo presojali zgolj s formalnega vidika, v nasprotnem primeru bo postopek daljši in do začetka gradnja lahko mine več let. Tožba se sicer nanaša na odločitev UE Ptuj, ki je junija izdala dokončno gradbeno dovoljenje, občina je kot investitor le stranka v postopku.
Če bi vse pritožbe in tožba padle v vodo, so na MO Ptuj prepričani, da bi gradnja lahko stekla zelo hit-
Foto: vizualizacija MO Ptuj
Takšen objekt je predviden na Potrčevi cesti. Nekateri stanovalci se bojijo, da bo premalo zelenih površin in parkirišč ter da bo nov objekt senčil njihova stanovanja v starih blokih.
ro. Stanovanjski sklad RS namreč mora po planu graditi nove kapacitete, če ne na Ptuju, pa drugje. Na občini zagotavljajo, da imajo dogovor s Skladom za gradnjo na Potrčevi. Seveda, ko bodo zadeve pravno-formalno zaključene.
Kar se tiče samih razlogov za pritožbe in nestrinjanje posameznih okoliških stanovalcev z gradnjo, se nanašajo večinoma na zmanjšanje zelenih površin, parkirnih mest in senčenje njihovih stanovanj.
Na občini se s tem ne strinjajo, saj pravijo, da bodo zelene površine v sklopu te naložbe dejansko urejene, kar trenutno niso. Načrtovana je postavitev igral, fitne-sa na prostem, ureditev potk ... »Novi blok v obstoječe površine sosednjih objektov, tako zelenih kot parkirnih, ne posega. Kar se tiče senčenja, pa smo že večkrat pojasnili, da bo nov objekt 40 metrov oddaljen od prvih obstoječih stavb,« so odgovorili na MO Ptuj.
Dženana Kmetec
petek • 6. decembra 2024
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj, Podravje • Strošek višjih plač v vrtcih spet na plečih staršev in občine
Zvišanje cene vrtca je neizbežno
Z nedavno sprejeto plačno reformo v javnem sektorju se bodo z novim letom seveda zviševale plače tudi vsem zaposlenim v vrtcih. Vrtec Ptuj že pripravlja sistemizacijo delovnih mest v skladu z novo Kolektivno pogodbo za področje vzgoje in izobraževanja. Medtem ko se te spremembe veselijo zaposleni, pa bodo starši in lokalne skupnosti soočeni z dodatnimi finančnimi obremenitvami. Dvig ekonomske cene vrtca bo namreč neizbežen. Za koliko odstotkov se bo slednja zvišala, za zdaj še ni znano.
135 zaposlenim v Vrtcu Ptuj se bodo drugo leto plače zvišale dvakrat, in sicer 1. januarja za 100 in 1. oktobra še za dodatnih 100 evrov. Postopni dvigi se bodo nato nadaljevali vse do leta 2028. Prav tako je z novim plačnim sistemom odpravljena dosedanja praksa, da je del zaposlenih prejemal manj kot minimalno plačo. Trenutno je kar 23 % zaposlenih v Vrtcu Ptuj (čistilke, kuharji, hišniki, perice ...) prejemalo plačo pod minimalnim zakonskim standardom. Skupni mesečni strošek teh zvišanj bo za Vrtec znašal približno 16.900 evrov.
Če bi ta znesek razdelili med 757 otrok, bi to pomenilo, da se cena vrtca na otroka poveča za vsaj 22 evrov mesečno. Takšno zvišanje predstavlja minimalni 3,2-odstotni dvig ekonomske cene, vendar je precej bolj realno, da bo končni delež še višji zaradi drugih dejavnikov, kot so višji regres, napredovanja in uskladitve plač z inflacijo. Višja cena vrtca pa predstavlja dodatno finančno breme za starše in občinske proračune, ki morajo kriti nastale stroške.
Plače zaposlenih v vrtcih bi morala kriti država
Po mnenju ravnateljice Vrtca Ptuj Mateje Lobenvvein bi morala država prevzeti strošek dela zaposlenih v vrtcih, saj je prav ona tista, ki določa politiko zaposlovanja, napredovanja in plačnega sistema. »Država posega v stroške dela z zakonodajnimi spremembami,
Starejši kader tudi več stane
V vrtcih, kjer je kader starejši, so stroški dela višji, predvsem zaradi napredovanj in dodatkov za delovno dobo. V Vrtcu Ptuj so le tri strokovne delavke stare manj kot 40 let, 20 % kadra je starega med 40 in 45 let, medtem ko kar 80 % strokovnega kadra pripada starostni skupini med 46 in 63 let. To pomeni, daje večina zaposlenih že izkoristila vse možnosti za napredovanje v plačilnih razredih, kar dodatno zvišuje stroške dela.
vendar hkrati ne zagotavlja financiranja teh dvigov. Plače zaposlenih bi morala kriti država, občine pa bi prevzele materialne stroške in stroške investicij,« poudarja Lo-benweinova.
Dodaja, da se ob nenehnem dvigovanju stroškov dela zvišuje tudi cena vrtca, kar občinam jemlje
iS®1




sredstva za nujne investicije in razvojne projekte. Poleg tega vsaka podražitev vrtca še dodatno obremeni starše, ki se že sedaj soočajo z vse večjimi finančnimi pritiski. Mnogi že komaj zmorejo poravnati obstoječe zneske na položnicah, zato bodo dodatni stroški za številne družine veliko breme.
Plače zaposlenih Vrtca Ptuj se bodo naslednje leto dvignile dvakrat po 100 evrov, nato pa nekaterim postopoma še do leta 2028.
Zaradi višjih stroškov dela bo Vrtec Ptuj primoran dvigniti ekonomsko ceno, kar pomeni dodatno finančno obremenitev tako za starše kot Mestno občino Ptuj.
Neživljenjski roki za uskladitev z novim plačnim sistemom
Ravnateljica Mateja Lobenwein med drugim opozarja na izjemno kratek rok, ki so ga prejeli za pripravo nove sistematizacije delovnih mest. Kolektivna pogodba za področje vzgoje in izobraževanja je bila namreč v uradnem listu objavljena konec novembra. »Za preverbo delovnih mest oz. uskladitev z novim plačnim sistemom imamo na voljo zgolj tri tedne, kar je zelo malo za tako zahtevno nalogo. Poleg tega mora Mestna občina Ptuj omenjeni dokument potrditi do 15. decembra letos. Ti roki so res neživljenjski in država si tega ne bi smela dovoliti. Gre namreč za izjemno pomembne podatke, ki so ključni za financiranje zavoda,« je poudarila Lobenweinova.
Šele ko bodo imeli potrjeno sistematizacijo novih delovnih mest, bodo lahko začeli pripravljati pre-
Javnim uslužbencem v povprečju 20 odstotkov višje plače
Spremenjen plačni sistem v javnem sektorju bo zaživel 1. januarja 2025. Plače se bodo v skladu z dogovorjenim prvikrat zvišale zjanuarsko plačo, ki bo izplačana v začetku februarja 2025, drugo zvišanje bo sledilo 1. oktobra 2025, tretje 1. junija 2026, četrto 1. decembra 2026, peto 1. julija 2027, prehodno obdobje pa se bo končalo 1. januarja 2028 z zadnjim zvišanjem plač. Prehodno obdobje bo veljalo tudi za delavce, ki bodo kot zaposleni v tem obdobju prvič vstopali v javni sektor. Po zdajšnjih ocenah, ki pa niso dokončne, bo skupni strošek prenove plačnega sistema v javnem sektorju znašal 1,4 milijarde evrov, ob čemer se bodo v prihodnjih treh letih plače javnim uslužbenkam in uslužbencem v povprečju zvišale za 20 odstotkov.
vedbo plač in nato še predlog nove ekonomske cene vrtca. Ker mora
predlog potrditi tudi ptujski občinski svet, je malo verjetno, da bo nova cena uveljavljena pred januarjem. Postopke sprejemanja odločitev pa bodo najverjetneje dodatno
upočasnili prihajajoči prazniki. To lahko pomeni, da bo vrtec začasno ostal brez potrebnih sredstev za nemoteno delovanje, saj se bodo plače zaposlenih prvič zvišale že januarja 2025.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Podravje • Tudi v letu 2025 bodo mnogi javni zavodi brez javnih delavcev
Ptuju najmanj denarja za javna dela
Ogromno javnih zavodov si delo pomaga organizirati s pomočjo javnih del. Na ptujsko-ormoškem območju se je za sofinanciranje stroškov javnih del v letu 2025 prijavilo 50 prijaviteljev, uspešnih je bilo le 21. Glede na delež sredstev, ki pripada območni službi Ptuj, to sploh ni presenetljivo.
Javno povabilo je bilo odprto od 14. novembra do razdelitve sredstev, najkasneje do 30. aprila 2025. Gre za sofinanciranje stroškov zaposlitve dolgotrajno brezposelnih v javnih delih. Razpoložljiva denarna sredstva znašajo 19,2 milijona evrov, zaposliti pa nameravajo 2.000 dolgotrajno brezposelnih oseb.
Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe (pod katero spada tudi UE Ormož) Zavoda RS za zaposlovanje, je pojasnil, da so za izvajanje javnih del v letu 2025 prejeli 50 ponudb: »Razpoložljiva sredstva, namenjena za Območno službo Ptuj, niso zadostovala za sprejem vseh prejetih ponudb. Sprejetih je bilo 21 ponudb za vklju-
Delitev sredstev po območnih službah ZZRSZ
čitev 32 oseb. Preostale ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem, bodo v primeru dodatno dodeljenih sredstev sprejete po merilih in vrstnem redu v skladu z določili javnega povabila."
Ptujski območni službi najmanj sredstev med vsemi
Na podlagi izkušenj zadnjih let sicer pričakujejo še nekaj dodatnih sredstev in nekaj možnosti za programe, ki v tem naboru še niso bili izbrani. Trenutna statistika pa gotovo ni najboljša, saj so javna dela odobrili le za 42 % vseh prejetih ponudb. „Kvote sredstev javnega povabila po območnih službah
Območna služba	Kvota sredstev (v evrih)
Ptuj	384.356
Nova Gorica	384.356
Trbovlje	672.622
Kranj	768.711
Sevnica	960.889
Koper	960.889
Velenje	1.345.245
Murska Sobota	1.691.165
Celje	2.306.133
Novo mesto	2.498.311
Maribor	2.690.489
Ljubljana	4.554.614
zavoda se določijo na podlagi zadnjih uradnih podatkov o povprečni stopnji registrirane brezposelnosti tekočega leta, ugotovljeni v posamezni območni službi zavoda, in deleža vseh dolgotrajno brezposelnih oseb, prijavljenih v posamezni območni službi zavoda, glede
Kdo je bil uspešen na ptujsko-ormoškem območju
Ars vitae, CSD Spodnje Podravje, CSO Ormož, Javne službe Ptuj, Ljudska univerza Ormož, občini Sveti Tomaž, Središče ob Dravi, Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ozara, Zveza Sonček in osnovne šole: dr. Ljudevita Pivka, Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič.
na celotno Slovenijo in glede na regijske razlike," je pojasnil Žirovnik.
Kvota za leto 2025 za Ptuj in Ormož znaša 384.356 evrov, toliko je prejela tudi Nova Gorica, Trbovlje je na tretjem mestu s precej večjim deležem, 672.622 evrov.
Dženana Kmetec
Tudi v prihodnjem letu bodo javna dela očitno velik problem.
Vir: ZZRSZ
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 6. decembra 2024
Žetale • Soglasno potrdili novega ravnatelja
Prvi mož šole bo Dejan Kokol
Vodenje OŠ Žetale bo 1. februarja prevzel Dejan Kokol, ki že zadnjih nekaj let domuje v tej haloški občini, sicer pa je ravnatelj OŠ Gornja Radgona, ene večjih pomurskih šol. Soglasno gaje podprl kolektiv šole, prav tako svetniki, zeleno luč za imenovanje je podal tudi svet zavoda, končno potrditev mora izdati še ministrstvo za šolstvo, kar pa je bolj kot ne formalnost.
Foto: Marina Vrbnjak, Vestnik
Ravnatelj OS Gornja Radgona Dejan Kokol, ki naj bi predvidoma 1. februarja zasedel ravnateljsko funkcijo OS Žetale.
Na razpis za ravnateljsko mesto v Žetalah so prispele tri vloge, in sicer so kandidirali Peter Lipavšek, Vesna Ačko ter že omenjeni Dejan Kokol. »Odločili smo se za Kokola, saj ima od vseh kandidatov največ ravnateljskih izkušenj, z njegovo predstavitvijo so bili zadovoljni pedagoški delavci, ob tem pa je tudi domačin,« je dejal svetnik Janez Vodušek. Matjaž Kopše pa je dodal: »Menim, da imamo dobrega kandidata.«
Dejan Kokol, sicer profesor nemščine in sociologije, je pred sedmimi leti zasedel ravnateljsko mesto na OŠ Gornja Radgona s podružnično šolo dr. Janka Šlebingerja, šolo s prilagojenim programom. Pred vodenjem šole je poučeval na radgonski šoli, katere učenec je bil v mladosti, v enem od pogovorov pa je dejal: »Naša naloga je, da izobražujemo in vzgajamo za jutri, za prihodnost.«
Foto: MV
OŠ Žetale obiskuje okrog 100 učencev, v vrtcu je 50 otrok.
Kokol bo nasledil dosedanjo dolgoletno ravnateljico Silvestro Kle-menčič, ki je sicer mandat predčasno končala z upokojitvijo konec novembra. O negativnih rezultatih poslovanja šole, pod okrilje katere sodi tudi vrtec, pa je župan Anton Butolen dejal: »Zavezal sem se, da bomo razčistili, kaj je z vsemi minusi, ne želimo namreč, da bi novi ravnatelj začel s starimi zgodbami.« Za začetek naj bi naročili revizijski pregled, ki bo razkril dejanski obseg morebitne 'izgube'. Ta naj bi po podatkih AJPESA lani znašala 12.866 evrov, leto predtem pa 17.511 evrov.
Mojca Vtič
Slov. Bistrica • Zdravstveni dom z novo direktorico
Vodenje prevzema Milena Oblonšek
Vodenje zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici, kjer je donedavna direktorica Urška Sedmak odstopila po težavah pri vpisovanju pacientov k novi zdravnici, je za zdaj kot v. d. direktorice prevzela Milena Oblonšek.
Svet zavoda je po opravljenih razgovorih odločal med kar 12 kandidati, med katerimi sta bila dva zaposlena v zdravstvenem domu, direktorski mandat pa je zaupal magistri zdravstvene nege, ki je doslej delala kot medicinska sestra v zobozdravstvu ter na področju vzgoje, izobraževanja in preventive. Najverjetnejša direktorica, ki prihaja iz Oplotnice, je takoj po imenovanju s strani sveta zavoda že prevzela funkcijo v. d. direktorice.
Sta
Cirkulane • Proračun 2025je težak 6,3 milijona evrov
Občina bo sanirala pet večjih plazov
»Pri pripravi predloga proračuna za prihodnje leto smo bili izjemno pogumni, tudi investicijsko je zelo bogat,« je povedala županja Antonija Žumbar. Prihodki znašajo približno 5,5 milijona evrov, odhodki pa 6,3 milijona evrov, proračunski primanjkljaj bo občina pokrila s prenosom sredstev preteklih let v višini 810.000 evrov. Zadolževanje ni predvideno.
Ena izmed večjih investicij je gradnja novega gasilskega doma v Cirkulanah, ki se je začela letos. Pogodbena vrednost naložbe znaša približno 560.000 evrov, od tega v letu 2025 za izgradnjo objekta planirajo 348.000 evrov. Naslednje leto nameravajo dokončati tudi prizidek k večnamenski športni dvorani. Precejšen del proračuna je namenjen vzdrževanju in sanaciji cestne infrastrukture, in sicer 2,7 milijona evrov, od tega večina za investicijsko vzdrževanje in gradnje. Občina namerava v prihodnjem letu sanirati pet večjih plazov v skupni vrednosti približno 1,9 milijona evrov. Preostala sredstva bodo namenjena modernizaciji krajših cestnih odsekov ter urejanju obmejnih cest in kolesarskih poti. Županja je v razpravi povedala, da se je letos na različnih koncih občine dodatno pojavilo še šest ali sedem plazov. »Ugotavljamo, da za nastalo situacijo ni krivo le nepravilno odvodnjavanje, temveč tudi vplivi podnebnih sprememb. V nekaterih obdobjih prevladujejo suše, primanjkuje zmrzali, nato pa v kratkem času pade velika količina padavin. Zaradi tega se zemlja izsuši, razpoka, nato pa začne ob močnem deževju drseti,« je dejala županja. Velike težave so tudi zaradi zapuščenih vinogradov, ki jih nihče več ne vzdržuje.
Za delovanje javnega zavoda 60.000 evrov
V predlog proračuna 2025 so vključili tudi investicije participativ-
Na zadnji letošnji seji občinskega sveta v Cirkulanah so svetniki soglasno sprejeli predlog proračuna za leto 2025.
nega proračuna: naravoslovna in kolesarska krožna učna pot, Debe-lakova domačija, obnova oglasnih panojev v Gradiščah, postavitev mize in dveh klopi na razgledni plo-
ščadi v Gradiščah ter vzpostavitev lokalnega televizijskega programa. Občina se namerava prijaviti na razpis Interreg Slovenija, računa pa tudi na sredstva z naslova evrop-
Prižig lučk je uspel
Po zaključku zadnje seje občinskega sveta, kije trajala dobro uro, je županja Antonija Žumbar skupaj s svetniki simbolično prižgala praznične luči v centru Cirkulan. Dogodka seje udeležilo tudi nekaj domačinov, ki so uživali ob domačih dobrotah. Prižig lučk je bil uvod v pestro praznično dogajanje tako v centru Cirkulan kot na gradu Borl.
ske kohezijske politike, in sicer za projekt Zeleno središče Cirkulane. Županja je v predstavitvi proračuna poudarila, da za potrebe vzgoje in izobraževanja naslednje leto planirajo približno 600.000 evrov. Osnovna šola jih je prosila za pomoč pri postavitvi učilnice na prostem in nakupu nekaterih šolskih pripomočkov. Prav tako bodo razmislili o sanaciji vodovoda in prenovi šolske kuhinje. Pomoč ob rojstvu otroku nameravajo z dosedanjih 200 zvišati na 300 evrov. Z enakim zneskom bodo nagradili tudi uspešne diplomante. Poleg tega želijo začeti obnovo vodnjakov, predvsem v turistične namene. Za delovanje Javnega zavoda Belana, ki upravlja grad Borl, pa je namenjenih 60.000 evrov. Predlog proračuna za leto 2025 so svetniki soglasno sprejeli brez dodatnih vprašanj. Dokument je dostopen tako na spletni strani kot sedežu občine, morebitne predloge ali pripombe pa sprejemajo do 14. decembra.
Estera Korošec
Foto: EK
Foto: EK
Ptuj • 40 let Podravske gasilske regije
Organizacija s 15.000 člani
Podravska gasilska regija letos zaznamuje 40 let delovanja. Jubilej so s svečano akademijo proslavili v veliki dvorani dominikanskega samostana na Ptuju. Med gosti na prireditvi sta bila tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Janko Cerkvenik in Zvonko Glažar.
Podravska gasilska regija pokriva območje od Pohorja do Dravskega in Ptujskega polja, Ormoško, Haloze in Slovenske gorice. Vključuje 29 občin, v okviru 15 gasilskih zvez in 106 gasilskih društev združuje 15.000 gasilcev. V regiji so gasilske zveze Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidri-
čevo, Lenart, Majšperk, Markov-ci-Cirkulane-Zavrč, Ormož, OGZ Ptuj, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Trnovska vas-Vitomarci in Videm. Osrednja vloga gasilske regije je povezovanje prostovoljnih gasilskih društev in gasilskih zvez.
„Leta 1984 se je začela pisati
zgodovina Podravske gasilke regije. Podravski gasilci se v slovenskem merilu uvrščamo med aktivnejše, kar je rezultat dolgoletnega sistematičnega dela v naših vrstah. Ob tej priložnosti se zahvaljujem sedanjim in nekdanjim funkcionarjem ter vsem gasilkam in gasilcem, ki so osnovna celica naše velike or-
ganizacije. V Sloveniji letos obeležujemo 30 let Zakona o gasilstvu, ki lokalnim skupnostim nalaga odgovornost za izvajanje gasilske dejavnosti. Zato tudi zahvala županom ter drugim predstavnikom lokalnih skupnosti za skrb in podporo," je v slavnostnem govoru na prireditvi dejal predsednik Podravske gasilske regije Dejan Jurkovič. Na govorniški oder sta stopila še podžupan MO Ptuj Boštjan Šeruga in predsednik GZS Janko Cerkvenik.
V dolgih desetletjih je v Podra-vski gasilski regiji delovalo mnogo dobrih in srčnih ljudi, ki so vedno znova dokazovali svojo predanost ideji gasilstva. Vodstvo organizacije se jim je ob jubileju zahvalilo z izročitvijo priložnostnih medalj in plaket. Izdali so tudi zbornik, ki ga je uredil Janez Liponik. Obsega 292 strani, bogati ga kar 1.080 fotografij. Prav tako so pripravili predstavitveni film, v katerem so povzeli 40 let delovanja gasilke regije.
MZ
petek • 6. decembra 2024
Podjetništvo
Štajerski	5
Podravje • Uspešna zgodba Ptujskih pekarn in slaščičarn
Ponovno v vlogi ene večjih pekarn v državi
Jagrov prevzem lastništva Ptujskih pekarn in slaščičarn (PPS) pred petimi leti je podjetju dobesedno prinesel novo i^h rojstvo. Pred desetletjem je bilo podjetje na hudi preizkušnji, ujetnik menedžerskega prevzema in dejansko na robu preživetja. Vprašanje je, kako bi se končala pot nekoč paradne pekarne na Štajerskem, če ne bi vajeti poslovanja v rokah držal Igor Ranfl s skupino sodelavcev. Ranflje bil v preteklosti vodja prodaje, v ključnih trenutkih lastniške preobrazbe podjetja je postal direktor.
„Res smo ponosni, da smo del uspešnega kolektiva podjetja Jagros, ki nam zaupa, verjame v nas in skrbi, da postajamo moderna pekarna ter vodilni proizvajalec kruha, pekovskega peciva in slaščic v regiji," je poudaril direktor PPS Igor Ranfl. Podjetje Jagros je lastnik PPSa postalo maja 2019.
Ko je družina Jager prevzela lastništvo Ptujskih pekarn in slaščičarn, se je začelo obdobje investicij. Direktor Ranfl je izjemno zadovoljen nad odločitvijo lastnikov, da podjetje in proizvodnjo ohranijo na obstoječi lokaciji na Ptuju. „Več kot 75-letno tradicijo proizvodnje pekovskih in slaščičarskih izdelkov na Ptuju ter ime Ptujske pekarne in slaščičarne nam je uspelo obdržati na obstoječi lokaciji."
Foto: CG
Foto: CG
Ptujska pekarna se danes ponovno postavlja ob bok najboljšim in največjim v državi. Po direktorjevih besedah sta temeljni vrednoti v podjetju kakovost surovin in izdelkov ter skrb za zaposlene. „Poudarek dajemo nabavi kakovostnih in dobrih surovin, da lahko kupcem ponudimo kakovostne in okusne izdelke. Uporabljamo samo slovensko moko iz ioo-od-stotno slovenske pšenice. Naša posebnost ostaja ročno delo v proizvodnji, kar izdelke naredi okusne in domače. Veliko damo na tradicijo, zato nekatere produkte še vedno izdelujemo na star, tradicionalen način. Tukaj moramo omeniti ptujske krofe, ki jih delamo iz jajc in z veliko ročnega dela, orehovo potico, pekovske parklje, jabolčni zavitek, ptujske kraljeve mlince ..." je pojasnil direktor Ranfl, ki vodi podjetje s 87 zaposlenimi. „Zaposleni so srce pekarne oziroma podjetja. V delo vlagajo izjemno veliko truda, znanja in energije, da so našim zvestim kupcem vsak dan na voljo kakovostni pekovski izdelki. Skrb za zaposlene in delovno okolje sta osnova za uspešno zgodbo. Velika večina naših sodelavcev je iz lokalnega okolja, imamo tudi nekaj zaposlenih z obmejnega območja sosednje Hrvaške."
Letos več kot 20 milijonov kosov pekovskih izdelkov
Ptujske pekarne in slaščičarne so lani ustvarile 7,3 milijona evrov prihodkov, poslovali so z dobičkom. Rast prihodkov je bila glede na leto prej skoraj 30-odstotna. Tudi letos bo rezultat poslovanja dober, kaže celo na rekordno proizvodnjo zadnjih dveh desetletij. „Proizvedli bomo več kot 3.500 ton oziroma več kot 20 milijonov kosov pekovskega peciva, kar je največja letna proizvodnja Pekarne
Ptuj v zadnjih 20 letih. Proizvodnjo in prodajo smo prilagajali spremenjenim razmeram, nekoliko smo povečali obseg dela ter podjetje pripeljali do višjih prihodkov. Glavnino pekovskih izdelkov prodamo v trgovinah Jager, kjer imamo odlično razvito in dodelano peko na
prodajnem mestu - dopeko, za katero zelo dobro skrbimo in jo redno razvijamo. Sodelujemo tudi z različnimi kupci, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgovskimi verigami, javnimi ustanovami (bolnice, šole ...) ter drugimi distributerji pekovskih izdelkov."
Med obsežno prenovo proizvodnja ves čas tekla
Obnova pekarne na Ptuju, ki jo izvajajo zadnjih nekaj let in še ni končana, je zares temeljita, vse od komunalnih napeljav, strehe, fasade, stavbnega pohištva, do
elektro instalacij, tlakov, zunanjih silosov za moko in opreme v sami pekarni. „V zadnjih letih smo skoraj v celoti prenovili proizvodnjo pekarne. V mešalnici smo dotrajana mešalca za mešanje testa nadomestili z novima in obnovili dozator surovin. Zamenjali smo celotno linijo za izdelavo kruha, linijo za izdelavo mehkega testa, komore za vzhajanje testa, dotrajano dvigalo, kompresorje, kondenzatorje in uparjalnike v hladilnicah. Nabavili smo novi stroj za
izdelavo drobnega peciva, s tem pa povečali hitrost in količino izdelave izdelkov. Postavili smo sedem popolnoma novih rotacijskih peči Wachtel, kupili nove rezalne in pakirne stroje ter posodobili vozni park za dostavo zamrznjenih izdelkov. Z novo opremo smo povečali učinkovitost in kakovost proizvodnje ter nekoliko zmanjšali porabo energije. Letos smo obnovili in uredili še zunanji videz pekarne in začeli obnovo notranjosti objekta. Prenovili smo dotrajane garderobe za zaposlene in sanitarije, v teku sta obnova hodnikov in pisarn. Pekarna je dobila res lepo, novo, moderno zunanjo podobo." O vrednosti obnove je direktor Igor Ranfl sicer redkobeseden. Pravi, da bo znesek investicije znan po končanju vseh preostalih načrtovanih del.
Posebej zahtevna je bila obnova proizvodnega dela, saj je proizvodnja ves čas tekla nemoteno. „Vse investicije načrtujemo res skrbno, ker jih izvajamo vzporedno s proizvodnjo, ki nikakor ne sme biti motena ali se ustaviti. Veliko je prilagajanja in usklajevanja, da proizvodni procesi tečejo s čim manjšimi težavami."
Mojca Zemljarič
Ročna izdelava prazničnih slaščic
December je čas priprave prazničnih slaščic. V PPS so ročno izdelali okoli 40.000 parkljev, ta mesec bo večja tudi proizvodnja potic, ki jih prav tako pripravljajo ročno in po starih, tradicionalnih receptih. Praznični čas bo hitro mimo in po novem letu se bodo že začele priprave na peko pustnih krofov, ki so eden od paradnih konjev pekarne. Sestavine in ročno delo so ključni za njihovo odličnost, je poudaril direktor Igor Ranfl. „Letos v času pusta smo jih proizvedli okrog 800.000. Proizvodnja krofov je najbolj odvisna od dolžine pustnega časa. Glede na to, da bo pust naslednje leto bistveno daljši od letošnjega, načrtujemo večjo prodajo. Pustni čas je na našem območju res nekaj posebnega, zato se vedno organiziramo tako, da krofe cvremo čez celi dan, s tem poleg kakovosti zagotavljamo tudi svežino izdelka."
JT •
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Lani je 13. plačo prejela tretjina zaposlenih
ZSSS s pozivom delodajalcem k izplačilu poslovne uspešnosti
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poziva delodajalce, da delavcem skladno z ureditvijo v kolektivnih pogodbah oz. splošnih aktih zagotovijo izplačilo poslovne uspešnosti -13. plače, letne nagrade ali drugega izrednega izplačila za letos.
Če je to predvideno v aktih, pa naj zaposlene nagradijo tudi v obliki dodatnih plačil ali prejemka v nedenarni obliki. Lani je izplačilo z naslova uspešnosti poslovanja konec leta prejelo 35,3 odstotka zaposlenih. Povprečna višina tega izrednega izplačila je znašala 977,91 evra.
Rezultati poslovanja gospodarskih družb so se v primerjavi s preteklim letom še dodatno izboljšali, so poudarili. Neto dobiček gospodarskih družb se je namreč po podatkih Ajpesa povečal za deset odstotkov. »V skladu z uspešnostjo
poslovanja gospodarskih družb pozivamo podjetja k izplačilom poslovne uspešnosti v maksimalni višini oziroma v višini, ki odraža poslovne rezultate družbe. Pri tem posebej opozarjamo, da je plačilo poslovne uspešnosti namenjeno za nagrajevanje uspešnosti za nazaj ter pričakujemo, da napovedi o prihajajoči krizi ne bodo razlog ali izgovor za morebitno neizplačilo poslovne uspešnosti,« so podčrtali v ZSSS. Kot so še spomnili, davčna zakonodaja določa, da je do višine 100 odstotkov povprečne mesečne
bruto plače zaposlenih v Sloveniji izplačilo poslovne uspešnosti oproščeno plačila dohodnine, plačajo se zgolj prispevki za socialno varnost. Neobdavčeno izplačilo se lahko do neobdavčenega zneska izplača dvakrat v koledarskem letu. Za vsa izplačila, ki presegajo neobdavčen znesek, pa velja, da se na razliko obračuna dohodnina in prispevki za socialno varnost.
Letos so sicer podjetja glede zneskov izplačil nagrade oz. 13. plače precej bolj skrivnostna kot lani. Iz trgovin Hofer in Lidl so sporočili,
da bo božičnica za zaposlene znašala 400 evrov bruto, v Sparu bodo izplačali različne zneske za delovno uspešnost, povprečje pa naj bi znašalo 548 evrov bruto.
Božičnice bodo izplačali tudi v Impolu in Talumu. V podjetju Lek bodo sredi decembra izplačali bo-žičnico, v začetku naslednjega leta pa nagrado za delovno in poslovno uspešnost. Tudi zaposleni v Krki se bodo kmalu lahko razveselili božičnice, prav tako v Petrolu, Gorenju, Telemachu...
Ur
Ax
Foto: Pixabay
6 Štajerski
V središču
petek • 6. decembra 2024
Podravje • Občinske ceste po zasebnih zemljiščih lahko občine stanejo precej denarja
Neurejeno lastništvo občinskih cest postalo tržna niša
V Sloveniji naj bi bilo okrog 20.000 km občinskih cest, ki so sicer javne ceste, vendar pa potekajo po zasebnih zemljiščih. Z zatečenim stanjem nerešenega lastništva prometnic se občine spoprijemajo že dobro desetletje, vendar vsaka na svoj način in tudi z različnim uspehom. Ponekod pa so se postopki v zadnjem času vendarle pohitrili, tudi zaradi posredovanih dopisov lani ustanovljenega podjetja Tvoja cesta iz Ljubljane, ki občane poziva k uveljavljanju odškodnine za uporabo njihovega zemljišča. Nekateri predstavniki lokalnih skupnosti so prepričani, da gre za neke vrste nagovarjanje, hujskaštvo občanov, v podjetju pa pravijo, da zgolj pomagajo občanom in tudi občinam, da slednje postanejo tudi zemljiškoknjižni lastnik infrastrukture, za katero skrbijo in jo upravljajo.
Problem neurejenih lastninskih razmerij pri občinskih cestah, ki izhaja še iz preteklega družbenega sistema, so skušali najprej urediti na podlagi leta 1997 sprejetega Zakona o javnih cestah, ki je občinam naložil, da vzpostavijo kategorizacijo občinskih cest, in omogočil, da se zemljišča, uporabljena za občinske ceste, četudi so potekale po zasebnih zemljiščih, vpišejo v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku. Ta določba je omogočila poenostavljen vpis lastninske pravice države ali občine v zemljiško knjigo in je imela neposredni razlastitveni učinek.
Na tisoče kilometrov cest zemljiškoknjižno neurejenih
V naslednjih dveh letih je stekel proces prve kategorizacije javnih cest na osnovi obstoječega stanja cest v javni uporabi, vendar pa se takrat ni nadziralo, ali potekajo občinske ceste po zasebnih nepremičninah. Na problematičen odvzem 'lastninske' pravice je pred 20 leti opozoril urad varuha človekovih pravic, ki ga je takrat vodil Matjaž Hanžek. V uradu so bili mnenja, da so občine ravnale nedopustno, ko so z odloki kategorizirale javne poti, ki potekajo preko zemljišč v zasebni lasti, čeprav lastnikov s tem niti niso seznanile niti plačale odškodnine za odvzeto zemljišče.

ero je ¡mil dcH'oljcnje, «m, Jji i pe lito rji od
Podjetje Tvoja cesta je posameznim občanom, za katere je ugotovilo, da so lastniki nepremičnine, po kateri poteka javna cesta, poslali dopis, v katerem so zapisali, da jim lahko ponudijo pomoč pri pridobivanju odškodnine, če jim je upravljavec še ni izplačal. Dodali so še, daje neurejeno lastniško stanje cest predvsem dediščina obdobja družbene lastnine.
Podjetje Tvoja cesta je bilo glede na podatke Ajpesa ustanovljeno lani aprila, lani pa so zabeležili le 4.457 evrov prihodkov.
Direktor podjetja je Boštjan Trobiš, kije pooblaščeni inženir ter sodni izvedenec za nepremičninske evidence. Trobiš je tudi direktor podjetja Geonep, ki pa deluje že od leta 2003 in je lani ustvarilo slabih 289.000 evrov prometa. Strankam ponuja informacije glede nepremičninskih evidenc, katastra nepremičnin, evidentiranja in legalnosti objektov.
Večji mejnik se je zgodil leta 2011, ko je ustavno sodišče zaradi neaktivnosti občin na področju urejanja lastništev začelo dajati prednost lastninski pravici pred javnim interesom in odloke o kategorizaciji cest v spornih delih razveljavljalo. V Državnem svetu so na to problematiko opozorili pred devetimi leti ter razkrili, da podatki kažejo, da je več kot 23.000 kilometrov kategoriziranih cest neodmerjenih ali zemljiškoknjižno neurejenih. Predlagali so ureditev podatkov in določitev meril za cenitev zemljišč, saj da nekateri pričakujejo in zahtevajo nerazumno visoke odškodnine, predlagali so tudi poenostavitev postopkov.
Občani naj bi s posredovanjem podjetja prejeli več denarja
In ravno na posvetu državnega sveta se je Boštjanu Trobišu, sicer geodetu, ki se ukvarja z evidentiranjem nepremičnin, porodila ideja o ustanovitvi podjetja, ki bi občanom pomagalo, svetovalo in jih spodbudilo k uveljavitvi odškodnine za nepremičnine, po katerih potekajo občinske ceste.
Dopise podjetja, kjer jim je podjetje prijazno priporočalo svoje storitve za uveljavljanje odškodnine, so prejeli tudi posamezni občani Podlehnika, za katere je podjetje Tvoja cesta ugotovilo, da občinska cesta poteka po njihovem zemljiš-
Zemljiškoknjižno urejanje cest bi lahko potekalo hitreje, če bi bili postopki vsaj malo enostavnejši.
»Večina cest, ki jih odmerimo, se zamenja z nova javne ceste,« pravi podlehniški župan
ču. »Veliko lastnikov misli, da jim pripada le odškodnina v vrednosti zemljišča, vendar jim pripadajo še drugi pripadki, npr. morebiten izpad dohodka in še zakonite zamudne obresti. Kljub naši proviziji običajno občani prejmejo več, kot bi sicer, če bi se z občino sami pogodili,« pravi Boštjan Trobiš.
Občine seveda tovrstne pozive razumejo kot napad, neke vrste hujskaštvo občanov, kajti lokalne skupnosti leta 2024 niso krive za zatečeno stanje, čeprav težave z lastništvi po svojih močeh rešujejo. Tako župan Podlehnika Sebastian Toplak pojasnjuje: »Do sedaj nismo nikogar, ki je izrazil interes oz. dal pobudo za ureditev lastništva, zavrnili, torej ne razumem, zakaj bi nekdo potreboval odvetnika iz Ljubljane, če je tudi občini v interesu, da se zadeve postopno uredijo. Vsako leto celo presežemo načrtovan znesek za odmere, tako smo zgolj letos zanje namenili okrog 30.000 evrov. Na tem mestu zahvala vsem za strpnost in sodelovanje. Večina cest, ki jih odmerimo, se zamenja z zemljišči, po katerih so potekale stare poti. Veliko je tudi brezplačnih prenosov zemljišč na občino, čemur pogosto sledi obnova javne ceste. Sicer pa veliko težav izvira iz spremembe tras povezovalnih poti v naravi. Namreč, nekdaj so kolovozi potekali po grebenih, nato so ljudje, precej tudi tedanji kmetijski kombinat, urezali nove, uporabnikom prijaznejše poti. Kar pa pomeni, da gre na primer vrisana pot, ki je v javnem dobru, nekomu čez dvorišče in se dejansko sploh ne uporablja kot cesta, ampak je v naravi lastnikovo dvorišče, sedanja in dejanska
Foto: CG
petek • 6. decembra 2024
V središču
Štajerski	7
za ljubljansko podjetje
Foto: OM
zemljišči, po katerih so potekale stare poti. Veliko je tudi brezplačnih prenosov zemljišč na občino, čemur pogosto sledi ob-Sebastian Toplak.
Foto: Arhiv
Letos je občina Podlehnik namenila okrog 30.000 eurou zgolj za odmere lokalnih cest.
kategorizirana cesta pa istemu lastniku teče po drugem koncu tega zasebnega zemljišča. Velikokrat je potrebna le odmera in gremo v postopek zamenjave.«
Trobiš: »Naj si občine za te primere izpogajajo dodaten denar od države!«
Direktor podjetja Boštjan Trobiš razume omejenost proračunov občin, vendar brez slabe vesti pravi: »Verjamem, da imajo občine neki proračunski plan, vendar zmeraj lahko naredijo rebalans. Če je bila pred desetletji neka krivica storjena, zakaj bi se morala vleči še naprej. Dejstvo je, da občine iz-
vedejo veliko pozitivnih načrtov, projektov, kot so obnove vrtcev, vodovod, čistilne naprave ... Seveda smo vsi za te izboljšave, vendar pa se krivice, ki so bile storjene, ne smejo pozabiti. Morda bi si morale občine od države izpogajati dodatna sredstva za te zadeve in tukaj imamo še ogromno rezerve na državni ravni, saj bi lahko država prišla do teh odškodninskih sredstev tudi z večjim nadzorom nad nelegalno zgrajenimi objekti.«
Več denarja za odškodnine pomeni manj za projekte
Toda dotlej, ko dodatnih sredstev za izplačilo odškodnin
občanom še ni v občinskih proračunih in lastninska razmerja še vedno rešujejo zgolj občine na svojih plečih, je vpletanje odgovornosti oz. bolje rečeno pomoči države občinam brez pomena. Niti novih nepremičninskih davkov, ki bi pomenili dodaten proračunski vir, v kratkem še ni pričakovati. Bi pa lahko država ukrepala na področju poenostavitve postopkov. »Postopki zamenjave zemljišč bi lahko bili prijaznejši. Sedaj moraš imeti na kvadratni meter natančno urejeno menjavo. Če se zamenjane površine ne ujemajo, je predlog zavrnjen. Tako smo imeli primere, ko je moral občan celo plačati za dodatno odmerjene metre, ki jih je pridobil z zamenjavo zemljišča. Prav tako moramo praktično o isti stvari večkrat odločati na občinskem svetu. Če želimo izvesti menjavo, odmeriti zemljišče, moramo obstoječo javno pot najprej izvzeti iz javnega dobra, kajti ceste so javno dobro, jo prenesti na občino, nato narediti menjavo ali jo odmeriti, ter preostanek ceste ponovno prenesti v javno dobro. To so zgolj dodatni sklepi in administrativno delo.«
Zaprtih ali nevzdrževanih prometnic si verjetno nihče ne želi, prav tako ne ustavitve razvojnih projektov v posameznih občinah, še posebej ne zaradi več desetletij zatečenih stanj v naravi, na drugi strani pa je lastništvo cest treba urediti. Slednjega se zavedajo tudi v Podlehniku, kjer pravijo, da vsak primer, ki pride na občino, rešujejo in skupaj z občani skušajo najti najprimernejšo in najboljšo rešitev, brez posrednikov.
Mojca Vtič
Ptuj • Vsaj do leta 2026 večjih naložb na cestni infrastrukturi ne bo
Krožišče pri minoritskem samostanu na čakanju
Neštetokrat smo poročali o neustreznosti krožišča pri Minoritskem samostanu na Ptuju. Plastično »začasno« krožišče« kazi vstop v starosto slovenskih mest, ob tem povzroča še številne težave. Tudi če odmislimo, da so kolone vozil vedno daljše in da niti pretočnost ni več najboljša, je drugih težav ogromno. Reševalci in druge intervencijske službe se vsakodnevno srečujejo z izzivi. V prometni konici se velikokrat nikakor ne morejo prebiti iz smeri Osojnikove proti podvozu. Ker jim drugega ne preostane, v nujnih primerih pač povozijo plastične elemente. Ti sicer niso še popolnoma uničeni, se pa prestavijo, zato jih je treba popravljati.
Foto: CG
Novega krožišča očitno še precej časa ne bo; tudi na ostalih cestah v državni lasti na Ptujskem ni pričakovati delovišč.
Prav v ponedeljek zjutraj so delavci Cestnega podjetja Ptuj, ki je koncesionar za urejanje državnih cest na Ptuju, poskrbeli za čiščenje listja in trave na tem delu krožišča in odstranitev trave.
Ker gre za cesto v državni lasti, je za urejanje pristojna Direkcija RS za infrastrukturo. Že pred časom je bilo neuradno možno slišati, da sicer načrtujejo ureditev navedene problematike, a ne pred letom 2026.
Obljube na obljube ...
Ponovno smo jih zaprosili za podatke o časov-nici, prestavljanje izvedbe tega za mesto še kako pomembnega projekta namreč Ptujčanom že preseda, obljubam politikov pa ne zaupajo več.
Na Direkciji so ponovno, kot že večkrat, povedali, da je projekt ureditve križišča na Ormoški cesti pri minoritskem trgu na Ptuju uvrščen v predlog proračuna za leti 2025/2026: »V teku so aktivnosti za pridobitev potrebnih zemljišč. Izdelana je tudi PZI projektna dokumentacija za umestitev podpornega zidu in protihrupne ograje pri igrišču, za katero je pridobljeno pozitivno mnenje Mestne občine Ptuj.« Potrebujejo pa še pozitivno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Težav ne pričakujejo, ureditev je usklajena tudi s spomeničarji.
Kar se tiče začetnih pomislekov o samih posegih v mestni park, bodo bojda v predlagani zadnji varianti minimalni, kljub temu da bodo uredili zid in protihrupno ograjo. Predlog je usklajen tudi s strokovnimi službami MO Ptuj.
Konkreten začetek del na terenu pa bo očitno treba še počakati. Sledi namreč priprava razpisne dokumentacije za gradnjo, predvidoma konec leta 2025. Ocenjena vrednost gradbenih del znaša približno 1,2 milijona evrov, kar je precej optimističen scenarij. Pred gradnjo pa bo država z občino sklenila še sporazum o sofinanciranju.
Kaj bodo sploh delali
Še nekaj naložb bo v Podravju prihodnje leto izvedenih na področju urejanja državnih cest. A bistveno manj, kot je potreb. Izdelana in recenzi-rana je PZI projektna dokumentacija za ureditev površin za pešce in kolesarje ter avtobusnih postajališč za Slovenskogoriško cesto, v Novi vasi pri Ptuju. Ocenjena vrednost gradnje znaša 1,7 milijona evrov, v teku so odkupi potrebnih zemljišč. Graditi naj bi začeli v drugi polovici naslednjega leta. Tudi za to naložbo bo občina morala zagotoviti svoj delež sredstev. Predvidena je še
V Podravju se v urejanje cest vlaga bistveno premalo
Očitek, da v Spodnjem Podravju država vlaga premalo sredstev v urejanje cest, v DRSI zavračajo: »Naš cilj je razpoložljiva sredstva vložiti tako, da bo zagotovljen ustrezen nivo storitev za uporabnike cest, da bo stanje glavnih in regionalnih cest primerljivo s podobno razviti državami v Evropi ter da bo omogočen enakomeren razvoj prometnega omrežja, ki bo nudilo ustrezno podporo gospodarstvu.« Stanje velike večine ptujskih, pa tudi podravskih cest, žal še zdaleč ni primerljivo podobno razvitimi državami. Tudi o tem, da nudijo ustrezno podporo gospodarstvu, bi težko govorili. Ne nazadnje so pristojni za en izvoz z avtoceste na Turniščah prosili vrsto let, tako dolgo, da seje o tem predlogu nehalo sploh govoriti.
Kljub zavedanju, da Direkcija kot upravljavec skrbi za skoraj 6.000 kilometrov državnih cest, seje težko znebiti občutka, da se v Podravju dela premalo. Vztrajajo sicer, da enakovredno obravnavajo ceste v vseh regijah: »Razlike so najbolj očitne glede na rang ceste, saj večja gostota prometa zahteva boljše stanje vozne površine, zato take ceste terjajo večji vložek pri rednem vzdrževanju.« Glede na gostoto prometa bi vsaj navedeno krožišče pri minoritskem samostanu moralo biti že zdavnaj urejeno.
ureditev Ormoške ceste, pa križišča v centru naselja Spuhlja ...
Kmalu naj bi začeli pridobivati potrebna zemljišča in prav tako skleniti sporazum o sofinanciranju z MO Ptuj. Ocenjena vrednost investicije (projekt pred recenzijo) znaša 2,7 milijona evrov. Direkcija RS za infrastrukturo ima v letu 2025 v okviru rednega vzdrževanja predvideno izvedbo del v skupni vrednosti približno 260 tisoč evrov.
Dženana Kmetec
8 Štajerski
Podravje
petek • 6. decembra 2024
Odgovornost, da Radio Ptuj obdržimo, je na nas vseh
Podravje • Radio Ptuj na prelomnici leta in prelomnici prihodnjega oddajanja
V času napredne spletne tehnologije, ko z vseh strani prejemamo številne informacije, kijih ni moč preveriti, je pomen domačega, lokalnega medija še toliko večji. Radio Ptuj je radijska postaja s statusom posebnega pomena z več kot šestimi desetletji tradicije. Ves ta čas poslušalcem prinaša informacije o dogajanju v celotnem Podravju; od Ptuja, Ormoža, Haloz in Slovenskih goric pa vse do Slovenske Bistrice. Radio je naš sopotnik domala povsod - doma, v avtu, službi in hlevu ter predstavlja vir informacij in dobre glasbe od jutra do večera.
Foto: CG
Radijska ekipa
Poslušalci namreč želijo slišati informacije o dogajanju v lokalnem okolju, med domačimi ljudmi, v domačih društvih. Skozi leta se je seveda tudi radijski program prilagodil in se nenehno spreminjal; vsebine so postale bolj strnjene, oddaje usklajene z našim tempom življenja, tematika prilagojena dogajanju v domačem okolju in življenjskim trendom.
Radijski program je zasnovan tako, da poslušalcem že zjutraj, ko ob delovnikih ob 5.30 začne delo ekipa Štajerske budilke, ponudi prve informacije o dogajanju v naših krajih. Novinarska ekipa ves dan skrbi za lokalne novice, s katerimi poslušalcem prinese vse aktualne informacije o lepih in manj lepih dogodkih v okolici. Programska zasnova omogoča, da poslušalcem lahko ponudimo tiste prve, hitre informacije kot tudi poglobljene in obsežnejše prispevke, na osnovi katerih dobijo širšo sliko o dogajanju v domačem in širšem okolju. Narava radijskega dela je takšna, da se je zmeraj treba odzvati takoj, ko se nekaj zgodi - tudi če je to zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj.
Poslušalci tako dobijo informacije takoj.
Res je, da radio že dolgo ni samo radio, temveč je svoje delo razširil tudi na splet in družbena omrežja, a bistvo Radia Ptuj ostajajo preverjene in zanesljive informacije na vseh njegovih platformah. Na različnih portalih in družbenih omrežjih namreč lahko preberemo marsikaj in velikokrat gre pri teh vsebinah za govorice, za katerimi se skrivajo neznani avtorji. Morda so tovrstne vsebine na prvi pogled res zanimive in privlačne ter prinašajo všečke, a v resnici povzročajo zmedo, izkrivljeno sliko realnosti in lahko povzročijo tudi gospodarsko ali drugo škodo. Novinarsko ekipo Radia Ptuj sestavljajo novinarke, ki svoje delo opravljajo vestno in z zavedanjem, da so za naše poslušalce najpomembnejše resnične informacije. Skozi leta pokrivanja terena so spletle bogato in široko mrežo stikov, po zaslugi profesionalnega in korektnega odnosa in dela pa jim sogovorniki zaupajo, saj vedo, da bodo informacije poslušalcem predstavljene realno, brez senzacionalizma.
Sliši se glas preprostih ljudi
Za radio, ki ima bazo poslušalcev predvsem v domačem okolju, je pomembno, da ga poslušalci vzamejo za svojega. Tako v našem programu dobijo prostor in pozornost prav vsi - politiki, gospodarstveniki, zdravstveni delavci, kulturniki, gasilci, društva, gospodinje - v številnih rubrikah se sliši glas preprostih ljudi, ki s svojim delom bogatijo lokalni utrip ali pa se srečujejo s težavami, ki jih sami v nekem trenutku ne zmorejo rešiti. Velikokrat se na naše novinarke obrnejo ljudje, ki jih je sistem pustil na cedilu ali so se jim zgodile krivice - s prispevki jim pomagamo najti rešitve ali pa opozorimo na sistemske nepravilnosti. Dejstvo je, da poslušalci našemu radiu in novinarkam zaupajo, saj so domačinke, ki poznajo lokalni utrip življenja in probleme domačih krajev, z ljudmi komunicirajo preprosto, razumljivo in pošteno ter na takšen način tudi poročajo.
Če si novinar v domačem kraju, drugače kot pošteno ne moreš delati, saj ljudem, o
katerih in za katere poročaš, vsakodnevno gledaš v oči. Naši poslušalci to vedo, nam zaupajo in verjamejo našemu delu. Prav zato želimo tovrstno delo nadaljevati, še naprej pošteno in uravnoteženo poročati o dogajanju v občinah in med ljudmi.
Verjamemo, da pomen domačega radia prepoznavajo tudi lokalne skupnosti in bomo z njihovo podporo lahko tudi v prihodnje poslušalcem nudili informacije, ki jih v drugih, večjih medijih ali na družbenih omrežjih ne najdejo. Radio Ptuj ostaja domači, lokalni radio za vse generacije, bogat z informacijami o dogajanju med domačimi ljudmi. V globalnem svetu se je še vedno izkazalo, da se lokalno izgubi. In ugašanje lokalnih medijev, ki bi nekaterim zelo odgovarjalo, je pot k izgubljanju - pa ne le lokalnih informacij, ampak tudi projektov, pomembnih za naše življenje tukaj. Če se v prihodnosti to zgodi, nas na zemljevidu Slovenije - ne na informativnem, ne na političnem in ne na gospodarskem - pravzaprav ne bo več; izginila bo naša lokalna identiteta. Pri mediju je pač tako - ko pride
Lokalno ni globalno, je pa naše!!!
Hiter tempo življenja nas je prisilil, da informacije „konzumiramo" vse hitreje. Podrsamo po telefonu in v hipu izvemo vse. No, skoraj vse. Ob poplavi informacij, tudi lažnih, pa se jih veliko med nami nemalokrat vpraša, kaj je sploh res, če je kaj res. In zdi se, da Slovenci kljub trendom, ki kažejo na priljubljenost družabnih omrežij, še vedno najbolj zaupamo in verjamemo tistim tradicionalnim, klasičnim medijem, kot so časopisi, TV in radio. Vedno bolj pa postajajo pomembne tiste naše, lokalne zadeve, čeprav bi radi vedeli prav vse, saj je svet danes samo še ena zelo, zelo velika globalna medijska vas. Vsi namreč pišejo in govorijo o vsem, bolj ali manj isto. Le lokalni mediji poročamo o tem, kar res zadeva nas in naše domače okolje, prijatelje, znance ... In prav te informacije so ob nasičenosti neprecenljiva vrednost in tudi prednost lokalnih medijev. Če je ta medij radio, kot je naš in vaš Radio Ptuj, ki večji del dneva oddaja v živo in lahko v trenutku preko radijskih valov iz prve roke poda informacije o poplavah blizu vas, novi investiciji ali, žal, tudi tragičnemu dogodku ... , verjetno ni treba izgubljati besed o prednostih radijskega poročanja pred drugim.
Lokalno res ni globalno, je pa naše in tisto, kar vsi mi najbolj potrebujemo. S Trumpom se verjetno nikoli ne bomo srečali, župana, ki ima v rokah škarje in platno za obnovo cest, sanacijo plazov in tudi financiranje klubov, kulturnih dogodkov ... , pa bomo morda še kako potrebovali. In o njem, proračunu občine, ki jo vodi, ter načrtih največ poročamo prav lokalci - ptujski radijci... Se strinjate?
do trenutka, da radio ugasne, je to za vedno. Odgovornost, da Radio Ptuj obdržimo, je na nas vseh.
Natalija Škrlec, Marija Slodnjak in Anemari Kekec
Poročati o svojih krajih in ljudeh je velik privilegij in - odgovornost
V	časih, ko življenje teče v ustaljenih tirnicah, se mogoče sploh ne zavedamo pomena lokalne informacije, saj imamo občutek, da imamo vse na družabnih omrežjih. A še zdaleč ni tako. Tisoče naših novic z zgodbami naših ljudi bi bilo brez lokalnega, regionalnega medija izgubljenih, veliki uspehi naših otrok, mladih, pa tudi starejših, bi ostali skriti. Ostali bi brez informacij o delu naših podjetij, naših občin, krajevnih skupnosti, društev, naših kmetov... Pa tudi brez številnih humanitarnih akcij, ki smo jih radijci sprožili tudi z našimi številnimi oddajami in tako pripomogli k reševanju velikih stisk ljudi v Podravju. Tudi narava nas je v zadnjih desetletjih že večkrat opozorila, da se stvari lahko hitro spremenijo. V takih primerih vedno znova potrebujemo lokalno preverjene informacije, kijih kot lokalna novinarka preverjam pri naših gasilcih, Civilni zaščiti, županih in drugih odgovornih. To so informacije, ki so zelo pomembne pri reševanju življenj in zaščiti premoženja.
V	najrazličnejših oddajah na Radiu Ptuj gostimo številne goste, pomagamo reševati njihove stiske, iščemo rešitve... V kmetijskih oddajah predstavljamo pomen doma pridelane hrane in v njih vedno predstavljamo lokalne kmete, njihove uspehe, pa tudi težave. Kot lokalni medij ves čas opozarjamo tudi na to, da morajo imeti naši prebivalci dostopne zdravstvene storitve. Zato smo se aktivno vključili tudi v prizadevanje za pridobitev program Dora in nujnost Urgentnega centra Ptuj. Oboje nam je skupaj z lokalnimi skupnostmi in bolnišnico tudi uspelo. Vsa ta leta smo s poslušalci našega radia gradili tudi most zaupanja.
KUPON ZA NAGRADO
Ime in priimek:
Naslov: Telefon: Podpis:
Datum:
Kupone pošljite po pošti na naslov: Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj	IN P L A N
alijihprinesitevtajništvodo7.decembra.	^
DECEMBER
Decembra v Štajerskem tedniku razveseljujemo naše redne naročnike z akcijo Sladki december. V sodelovanju s podjetjem Inplan bomo nagradili 10 zvestih naročnikov s slastno torto Marlenka (800 g). Na voljo bosta dva okusa Mar I en ke kakav ali oreh.
Kako sodelujete?
Izrežite kuponček iz časopisa in ga najkasneje do 7. decembra 2024 pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Nagrajence bomo obvestili, nagrade pa bodo prevzeli v trgovini Inplan
petek • 6. decembra 2024
Podeželje
Štajerski	9
Podravje • Po letu 2025 spremembe kmetijske svetovalne službe
Združevanje sprejemljivo, centralizacija nikakor
Javni službi kmetijskega svetovanja, ki pod okriljem kmetijske zbornice deluje na osmih kmetijskih zavodih, se sedemletna koncesijska pogodba izteče konec decembra. Vlada je pred časom koncesijo podaljšala, a le za eno leto, obenem pa ministrstvu za kmetijstvo naložila spremembe zakona o kmetijstvu in s tem tudi dela javne kmetijske svetovalne službe. Kako bo svetovalna služba organizirana v prihodnje, na kmetijskem ministrstvu ne razkrivajo.
Temelji današnje kmetijske svetovalne službe segajo v 70. leta, ko je bila zaradi strokovne pomoči kmetom v okviru zadrug ustanovljena pospeševalna služba. Z ustanovitvijo kmetijske zbornice leta 2000 je javna služba prešla pod zbornično okrilje. Vlada je konec oktobra izdala uredbo o javni službi kmetijskega svetovanja, a le za leto 2025 in ne za daljše obdobje, kot je bila praksa do sedaj. Prihodnje leto se namreč obeta priprava novega zakona, ki bo prenovil dosedanji sistem javnih služb. Po sprejemu novega zakona bo imenovan izvajalec za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja. O spremembah se je govorilo že lani, ko je ministrstvo vodila Irena Šinko. Eden izmed razlogov za spremembe pa naj bi bil, da so strokovne aktivnosti svetovalne službe podrejene stališčem članov KGZS (torej kmetom), namesto da bi svetovalci (slepo) sledili usmeritvam politike kmetijskega ministrstva. Eden izmed scenarijev je tako bil, da bi vlada ustanovila javni zavod za kmetijsko svetovanje s sedežem v Ljubljani. Nanj pa bi z zbornice prenesli vse zaposlene, ki tam izvajajo JSKS, teh je okrog 330.
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2023 so svetovalci podali več kot 47.000 nasvetov, največ, 12.000, s področja govedoreje, izvedli več sto predavanj in napisali desetine Člankov.
Kmetijsko ministrstvo: »Povezovanje bomo še okrepili«
Ali je nov zavod ena izmed možnosti oz. kakšne spremembe pričakovati, smo vprašali tudi kmetijsko ministrstvo, kjer pa načrtov za zdaj še ne razkrivajo. Odgovorili so, da se pogovarjajo s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in direktorji območnih zavodov. »Ministrstvo je skupaj z njimi prišlo do zaključka, da je treba sedanjo obliko kmetijskega svetovanja osvežiti in morda reorganizirati, ob tem pa je treba obdržati dobre prakse ter jih dopolniti in nadgraditi s sodobnimi
pristopi, ki jih kažejo nove smernice kmetijstva,« so dejali. Povedali so še, da mora kmetijska služba kmetom na terenu zagotavljati to, kar potrebujejo. »V prihodnje je treba okrepiti komunikacijo in povezovanje med kmeti, kmetijskimi svetovalci, stroko in odločevalci. Le tako lahko javna služba kmetijskega svetovanja kmetom nudi odgovore na to, kako naj kmetujejo
in delujejo v prihodnosti ter kako naj ohranijo svojo kmetijo ekonomsko vzdržno in se morebiti pravočasno preusmerijo na sodobnejše kmetijske prakse. Ministrstvo trenutno išče rešitve in načine, kako bi lahko to dosegli, predvsem v smeri še boljšega servisa za kmete in kmetijstvo ter hitrejšega prilagajanja na vse spremembe v kmetijstvu, ki smo jim priča.«
KGZS se boji odhoda svetovalcev
Javna služba kmetijskega svetovanja zaposluje 330 ljudi v osmih zavodih oz. v 60 izpostavah ter na sedežu zbornice, proračun svetovalne službe iz državnega proračuna pa je v letu 2023 znašal 11,2 milijona evrov. Po številu zaposlenih in ob-
Javna služba kmetijskega svetovanja KGZ Ptuj
Število kmetij: 8.677
Kmetijska zemljišča v uporabi (ha): 62.224 Vodja oddelka: Peter Pribožič Terenski kmetijski svetovalci: 29 Svetovalci specialisti: 9
Svetovalci za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: 5 Izpostave: Ptuj, Lenart, Radlje ob Dravi, Ormož in Slov. Bistrica
Regije se razlikujejo, težave so zelo različne
Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je poudaril, da zavodi nikoli niso nasprotovali prilagajanju služb aktualnim
spremembam v kmetijstvu, strinjajo se tudi z racionalizacijo službe. »Kmetijstvo potrebuje močne inštitucije, ki bodo odgovarjale na izzive. Ali bo to pomenilo združitev ptujskega in mariborskega kmetijskega zavoda, ne vem, saj gre za politično odločitev. Obstoječa zavoda se dopolnjujeta, ne podvajata, tako je pri nas najbolj močno področje živinoreja, prioriteta je tudi namakanje, medtem ko je v Mariboru v ospredju rastlinska proizvodnja. Zagotovo pa bi bila odločitev o centralizaciji službe kmetijskega svetovanja napačna, saj bi oslabila zavod, po črnem scenariju celo vodila v njegov propad, obenem pa se tudi slovenske regije med seboj izjemno razlikujejo in so problemi okolja regijsko povsem drugačni.«
segu proračuna nikakor ne gre za majhno službo, zato zgolj o enoletnem podaljšanju koncesije in s tem negotovosti glede organizacije v prihodnje na KGZS pravijo: »Javna služba kmetijskega svetovanja za stabilen razvoj storitev za kmete potrebuje dolgoročno stabilnost. Kadri, ki nam jih je uspelo izgraditi za to področje dela v kmetijstvu, na trgu dela ne obstajajo, zato je neugodno, če ne bodo v tem poklicu videli svoje dolgoročne karierne prihodnosti in finančne stabilnosti.«
Mojca Vtič
Foto: CG
Lenart • Vila pekarna - trajen spomenik nekdanjega pekarstva
Povezali sedanjost s preteklostjo
Pekarna v stavbi na Trgu osvoboditve 11 je nekoč daleč naokrog slovela kot eden od zaščitnih znakov Lenarta, iz katerega se je vil omamen vonj po sveže pečenem kruhu.
V njej namreč ni bilo mogoče dobiti le kruha in pekovskih izdelkov, pač pa so se Lenartčani in drugi Slovenjegoričani tam ustavili na kavi ali se posladkali s torto oziroma sladoledom. Lokal je vrsto let služil tudi kot družabno stičišče, prostor, v katerem so se ljudje srečali, poklepetali in izmenjali novice. Pekarna je svoja vrata dokončno zaprla leta 2006, zato ta simbol starega trškega jedra ni več del spomina mlajše generacije. Stavba je bila dolgo prazna, grozila ji je usoda mnogih njej podobnim, ki so na očeh vseh propadle, a se je zanjo bolje izšlo. Pred tremi leti jo je kupilo domače podjetje Jasama Vide in Bogdana Šavlija, ki je javnosti znan kot nekdanji direktor lenarškega giganta TBP, danes pa je z dobrim 15-odstotnim deležem tudi njegov največji lastnik-posa-meznik. Objekt sta zakonca Šavli temeljito prenovila, ga v spomin na nekdanjo pekarno poimenova-
Nekoč je iz nje dišalo po sveže pečenem kruhu, danes pa so v stavbi sodobna stanovanja. Na stare čase danes spominjata ime Vila pekarna, v avli pa stalna razstava o lenarškem pekarstvu.
la Vila pekarna, v njej uredila pet stanovanj, na zagrajenem dvorišču pa še varovano parkirišče. Pri tem pa se nista ustavila zgolj pri ohranitvi stavbne dediščine trškega jedra, pač pa sta se v avli stavbe poklonila tudi zgodovini njene dejavnosti.
Hkrati z nedavnim odprtjem prostorov stanovanjskega kompleksa
so namreč slovesno odprli tudi manjšo stalno razstavo z naslovom Vila pekarna - hiša spominov, ki se je je udeležilo kar nekaj nekdanjih zaposlenih v pekarni. »Odprtje obnovljene stavbe ni le arhitekturni uspeh, temveč tudi poklon tradiciji in ljudem, ki so zaznamovali lenar-ško pekarstvo. Družina Šavli je s projektom pokazala, kako lahko
propadajoči stavbi vdihnemo novo življenje in obenem ohranimo njen zgodovinski pomen. Ta projekt je primer dobre prakse, kako ob obnovi ohraniti ne samo stavbo, ampak tudi spomin na dejavnost, ki je v njej nekoč potekala,« je dejal zgodovinar Marjan Toš, ki je prispeval gradivo za razstavo.
SD
Podlehnik • Turistično društvo ohranja tradicijo
Adventni venec velikan
Člani Turističnega društva Podlehnik so pred prvo adventno nedeljo s skupnimi močmi že 21. leto zapored izdelali adventni venec - velikan in adventni venček za cerkev.
Foto: Sandi Sprah
Izdelovanje venca ima bogato simboliko in govorico, je znamenje upanja in zmage.
Delo je bilo zahtevno, zahtevalo pa je tudi več priprav, nabiranja najrazličnejšega materiala, predvsem zelenja in seveda spretnih rok, ki so venec spletle. Projekt izdelovanja adventnega venca vodi Zvonko Mlakar s pomočniki. Prvo svečko na adventnem vencu - velikanu pred cerkvijo sv. Trojice na Gorci je prižgal župan Sebastian Toplak, blagoslov pa je pred mašo opravil pater Jože Petek.
Zdenka Golub
10 Štajerski
Kultura
petek • 6. decembra 2024
Knjigarnica
NARISATI PTICO
December je, zraven vsega prazničnega, tudi tisti mesec na našem dvorišču, ko začnemo skrbeti za zimsko ptičjo krmilnico. Letos je prijatelj Milan skrbno izdelal novo, saj je stara popolnoma dotrajala in bi se lahko vsak čas sesula. Bila je temno rjava, umetelna, z dvema prostoroma in jo je nekoč izdelal moj življenjski sopotnik. Tudi zato je skrb za ptice v zimskih mesecih skoraj obredno dejanje. Nova ptičja hišica je enopros-torna in iz svetlega lesa, s posebno lepo streho. Ta je klasična, dvokapna, a pokrita je s skodlami. Pticam je verjetno vseeno, da le lahko mirno pristajajo in kljuvajo semenke. No, morda pa ne čisto, kajti prejšnja hišica je imela streho pokrito z luknjastimi bambusovimi paličicam, v te »cevke« se je naselil žuželčji drobir in ptički so streho tako rekoč snedli. Pri tem so bili najbolj vneti detli in brglezi, a tudi velike sinice so se je lotile. Koliko lepih prizorov nudi tako ptičje krmišče! Prihajajo močvirske sinice, vrabci, ščinkavci, dleski, čižki, taščice, zelenci, pinože,
če je zima močnejša, liščki... Redni gostje so tudi plavčki. Zatorej je ta Knjigarnica namenjena odlični pesniško-slikaniški noviteti Narisati ptico založbe Mladinska knjiga, ki me je navdušila v letu, ki vse bolj odhaja. V njej je tudi ta pesem:
Plavček
Nekoč je živela sinica, ki si je želela modrost. Da bi razumela, od kod vsa človeška norost.
Vprašala je modro nebo, zakaj človek poseka drevo. Ali ne čuti, ko poči, da se v srcu nekaj zlomi ..
Za tiste, ki slišijo, poj, za tiste, ki čutijo, poj. Sinička - modra, zdaj veš.
Knjiga z devetimi pesmimi različne dolžine je prava bralska poslastica. Obe avtorici, pesnica Kaj a Teržan (1986) in ilustratorka Ana Maraž (1985) sta ustvarili presežno knjigo za knjižne navdušence vseh starosti, četudi je izšla v zbirki za najmlajše knjigoljube (Čebelica št. 480), ki jo ureja Irena Matko Lukan. Likovne podobe in pesniški izraz so si v tej knjigi tako lepo podali roke, da je slikanica prav darilna in vabljiva med poljane premišljenih verzov in podob. Kot vabilo k branju je tu začetek pesmi Želja:
Fant z velikimi očmi
je imel eno majhno željo.
Ves čas je misli nanjo.
Zato je rasla in rasla,
dokler ga ni prerasla.
Kako izgleda želja? ...
To in o tem, kaj si je fant tako želel, preberite sami. Dragi bralci, tudi ta Knjigarnica je namig decembrskim možem.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Koncert Skupna leta s Francem
Spomnili so se izjemnega dirigenta in prijatelja
V Narodnem domu na Ptuju je zadnjo novembrsko soboto potekal koncert Komornega moškega zbora Ptuj ob 10. obletnici smrti Franca Lačna, dolgoletnega zborovodje, kije zbor vodil v letih 1979-2005, sicer pa je v zboru prepeval že od leta 1968.
Foto: Jure Meško
S koncerta Komornega moškega zbora Ptuj ob 10. obletnici smrti Franca Lačna, dolgoletnega zborovodje, pod naslovom Skupna leta s Francem (1979-2005).
Še danes zboru z notnimi zapisi iz svoje bogate zbirke pomaga Mitja Gobec, za kar so mu zelo hvaležni. Na spominskem večeru so se pevci spomnili izjemnega dirigenta, glasbenika, poznavalca zborovske pesmi in prijatelja Franca Lačna. V letu 2024, ko je dirigentsko palico prevzel njegov sin Gregor Lačen, dolgoletni član zbora, sta se v vrste komornikov vrnila nekdanja pevca Jože Foltin in Martin Ozmec, pridružili pa so se mu tudi novi člani, tako da v njem trenutno poje 23 pevcev. Na nastopih se morajo sedaj spet postavljati v dve vrsti. S tem pa zbor neguje svojo tradicijo, se spominja pomenljivih besed svojega nekdanjega zborovodje Franca Lačna, ki je ob neki priložnosti dejal: „Zbori, ki pozabijo na mlade, se hitro postarajo in izgubijo stik s publiko."
Občinstvo, ki je napolnilo Narodni dom, je uživalo v železnem repertoarju zbora, večinoma tekmovalnih pesmi, s katerimi je osvojil številne prestižne nagrade na pevskih tekmovanjih doma in na tujem. Izjemen pevski večer, ki ga je vodil Frančev sin Vid Lačen, prav tako pevec v zboru, v katerem poje tudi prvi Frančev vnuk Žiga Lačen, so obogatili tudi nepozabni spomini zbora, ki neprekinjeno deluje od leta 1953. V njem poje že več generacij pevcev nekaterih družin, tudi četrta generacija Lačnovih, saj je v zboru pel že oče Franca Lačna, pa
tretja generacija Kotnikovih, druga generacija Polancev, Foltinov in Novakov. Na njem so se spomnili tudi svojih nekdanjih pevcev, s katerimi so preživeli veliko lepih trenutkov in tudi vseh dosedanjih dirigentov ter Nataše Petrovič, ki je povezovala program na večini njihovih koncertov.
Vedno, koje bilo najtežje, je našel rešitev
Nataša Petrovič, Franc Lačen in Branka Bezeljak so sodelovali tudi na področju kulturne dejavnosti na Ptuju, v tistem času so bili gonilna sila na Ptuju; vsak na svoj način
so budili ptujsko kulturo. Branka Bezeljak se je na koncertu spomnila teh skupnih trenutkov. Ko je bilo težko, ko so potrebovali več moči, so vsi trije stopili skupaj. Kot najmlajši so ji bile v močno oporo v najtežjih trenutkih bodrilne Fran-čeve besede: „Kaj se sekiraš, saj bo šlo, ti samo po svoje naredi, pa bo vse v redu." To je zmeraj pomagalo. Spomnila je tudi na njegovo rav-nateljevanje, vodenje družbe Radi-o-Tednik Ptuj in festivala NZG, ki je po njegovi zaslugi najkakovostnejši festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Izjemna pa je njegova vloga za mreže ljubiteljske kulture, kar so nekateri želeli ukiniti. Za vse
to bi si zaslužil tudi spominsko ploščo v Narodnem domu.
Za koncert v spomin dolgoletnega zborovodje Franca Lačna je zboru čestital tudi Mitja Gobec, ki so mu vsi zelo hvaležni, saj jim še danes pomaga z notnimi zapisi iz svoje bogate zbirke. S Francem Lačnom sta pela v Akademskem pevskem zboru, sodelovala na glasbenem področju. Na koncert je prinesel note dveh skladb, ki sta za vse Ptujčane, posebej pa še za Komorni moški zbor Ptuj, zelo zanimivi. Ena je pesem Lahko noč, druga Geslo podravske podružnice.
Na koncertu je zborovsko darilo prejel Jože Foltin, ki je pred kratkim praznoval 80. rojstni dan, po vrnitvi v zbor je postal njegov najstarejši član. Pri pripravi foto-albuma s fotografijami Martina Ozmeca sta se še posebej trudila Janko Grdiša, doslej najstarejši član zbora, in njegova hči Metka. Predsedniku zbora Boštjanu Maj-cenoviču pa je pripadla čast, da se je zahvalil za tako lep obisk koncerta, pevskim prijateljem in dirigentu za nastop, ki ga bodo še vsi dolgo pomnili, ne samo zaradi njegove kakovosti, temveč tudi zaradi poklona izjemnemu glasbenemu pedagogu, poznavalcu zborovske pesmi in velikemu prijatelju Francu Lačnu. Posebej pa se je imenu vseh zahvalil ženi Silvi Lačen.
MG
Foto: Jure Meško
Na skupna leta v ptujski kulturi in prizadevanje za ohranitev ljubiteljske društvene kuture je spomnila Branka Bezeljak, ptujska kulturnica in častna občanka MO Ptuj.
Ptuj • Kloštrski večeri
Mladi umetniki navdušujejo
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj tudi v šolskem letu 2024/2025 nadaljuje s tradicionalnimi kloštrskimi večeri, ki jih namenja svojim učencem in širšemu občinstvu, vsem, ki cenijo kakovostno glasbo.
Na teh koncertih tudi ne pobirajo vstopnine, saj želijo, da tudi klasična glasba doseže čim več ljudi. V novi sezoni je občinstvo uživalo že na treh navdihujočih koncertih: septembra so gostili trio baročnih flavt, oktobra so se predstavili njihovi učitelji, novembra pa sta z vrhunskim muziciranjem navdušila Ptujčanka Mojca Menoni Sikur. Vrhunsko muziciranje z izbranim programom sta namenila izpove-
di čustev stisk in sočutja ob vojnih grozotah.
„V pomladnem ciklu koncertov pa bomo gostili študente Akademije za glasbo iz Ljubljane in Zagreba ter Glasbene pedagogike, Univerze v Mariboru," je povedala ravnateljica ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, kjer se že zelo veselijo novih vrhunskih koncertov v okviru cikla Kloštrski večeri.
MG
Foto: zasebni arhiv
Z vrhunskega koncerta Ptujčanke Mojce Menoni Sikur na violini in Martina Sikurja na violončelu.
petek • 6. decembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Cirkulane • Barbarno letos prvič dva dni
Na Bori se je vrnila srebrna ploščica
V središču Cirkulan je bilo minulo nedeljo veselo in pisano. Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) je namreč skupaj z Javnim zavodom Belana in društvi organiziralo Barbarno - tradicionalni dogodek ob godu farne zavetnice sv. Barbare. Letos prvič je praznovanje potekalo kar dva dni.
Prvi dan Barbarnega se je začel na gradu Borl, kjer je bila ponovno blagoslovljena 350 let stara kapela sv. Trojice, ki sta jo leta 1674 postavila Jurij Friderik in njegova soproga Marija Barbara. Blagoslov je opravil župnik Jože Pasičnjek. V grajski kapeli bo odslej možno opravljati tudi cerkvene poroke. V DgB so poudarili zgodovinski pomen kapele in vrnjenih originalnih elementov, kot sta prižnica in vrata v zakristijo ter reprodukcija oltarne slike, ki prikazuje Marijino kronanje, ob straneh pa sta upodobljena zakonca Sauer. Posebno pozornost pritegne tudi srebrna napisna ploščica, najdena med obnovo kapele leta 1982, zdaj pa ponovno razstavljena v vitrini. Na njej je zapisano, da je leta 1678 posvečeno kapelo dal postaviti grof Jurij Friderik Sauer, temeljni kamen pa je položila njegova soproga.
Veselo dogajanje na semanjem dnevu
V nedeljo se je praznovanje preselilo v središče Cirkulan,
Foto: Mateja Gole
V grajski kapeli je reprodukcija oltarne slike, ki prikazuje Marijino kronanje, ob straneh pa sta upodobljena zakonca Sauer.
kjer je tradicionalni semanji dan vabil obiskovalce že od zgodnjih jutranjih ur. Program se je začel z rano sveto mašo in nadaljeval z bogato ponudbo na stojnicah. Lokalni ponudniki so predstavljali domače dobrote, od sadnega kruha in medenjakov do medu in cvetja iz krep papirja. Iz bližnjega Vareža pa je dišalo po vroči Barbarini kisli župi. Otroci so uživali v animacijah, ki sta jih pripravila brata Malek, odrasle pa so nav-
dušile brezplačne vožnje s kočijo. Tradicionalno je sejem obiskal tudi grofovski par Sauer, prvič letos pa še Hubert in Ana Marija Herberstein z Vurberka. »Zadovoljni smo tako z obiskom kot ponudbo na stojnicah. Barbarno je danes predvsem družabni dogodek, hkrati pa si prizadevamo za ohranjanje tradicije in kulturne dediščine,« je povedala Mira Petrovič, predsednica DgB.
Estera Korošec
Smanji dan na Barbarno v središču Cirkulan
Foto: Društvo za oživitev gradu Borl
Juršinci • Lučke v Gabrniku
Zasijalo 100.000 drobnih zvezdic
Naselje Gabrnik v občini Juršinci je letos ponosno zasijalo v soju prazničnih lučk. Okrasili so krožišče, kapelico ob njem, gasilski dom, drogove cestnih svetilk in nekaj sto metrov ograj.
Foto: Miran Muhlč
Praznično okrašeno središče Gabrnika je že v nedeljo obiskal Miklavž.
„Po laični oceni bi dejal, da je lučk okoli 100.000. Letos jih je nekaj tisoč več, kot jih je bilo lani,
ko smo vas prvič tako okrasili. Lučke smo napeljali po celotnem Gabrniku in upam, da nam je uspelo pričarati praznično vzdušje. Pri nameščanju lučk smo strnili vrste gasilci in vaški odbor, ki ga vodi Marija Plohl. Pravzaprav je Marija gonilna sila in pobudnica, da smo šli v okrasitev. V krožišču imamo adventni venec, okrasili smo kapelo ter drogove javne
razsvetljave in ograje ob glavni cesti proti Juršincem in v smeri Vitomarcev. Lučke smo priskrbeli v vaškem odboru in gasilci. V veliko pomoč nam je bil elektri-čar Andrej Čeh, brez njega vsega tega verjetno ne bi zmogli urediti. Lučk imamo okoli 700 metrov, če ne še nekaj več," je povedal predsednik PGD Gabrnik Miran Muhič.
Preden so v Gabrniku na prvo adventno nedeljo prižgali lučke in prvo svečo na velikem adven-
tnem vencu v krožišču, so v gasilskem domu pripravili program za najmlajše. Odigrali so predstavo o živalih, ki jih je pozimi zeblo, po predstavi pa je v spremstvu parkeljnov prišel Miklavž. Vsi otroci so dobili darila, nato se je dogajanje preselilo pred gasilski dom, ko so prižgali vse lučke po vasi.
Obiskovalci so se lahko ogreli s kuhanim vinom in čajem, za najmlajše so pekli palačinke.
MZ
Ormož • Praznični december bo tudi letos čaroben
Od drsanja do silvestrovanja
S ponedeljkovim odprtjem pravljične Severolandije in drsališča so se v Ormožu začele tradicionalne božično-novoletne prireditve.
_ r^1 *
Foto: JZTKS
Učenci ormoške osnovne šole so pripravili bazar z unikatnimi božično-novoletnimi darili, ki so ga poimenovali Srečo je treba deliti.
Mesto je zasijalo v decembrski krasitvi in pisanih lučkah; še posebej čarobno je pred Grajsko pristavo, kjer ima sedež dežela Severo-landija, v organizacijo katere so vključene številne organizacije in zavodi: od vrtcev, osnovnih in glasbene šole, gimnazija, knjižnice do enote PMPO, Medobčinske zveze prijateljev mladine Ormož, Mladinskega centra in Kulturnega društva Obrež. Učenci ormoške osnovne šole so postavili bazar z naslovom Srečo je treba deliti in na stojnicah so ponujali voščilnice, adventne venčke in druga unikatna božič-no-novoletna darilca, zadišalo pa je tudi po cimetovih sladkarijah in toplih napitkih. Čarobni gumb za prižig prazničnih lučk so pred mno-
žico obiskovalcev družno pritisnili župan Danijel Vrbnjak, mini županja Eva Kirič in mini podžupanja Živa Kosajnč.
Do konca leta pa se ne bo dogajalo le pred Grajsko pristavo, ampak na več koncih Ormoža: čarobne urice pripravljajo v Knjižnici Franca Ksavra Meška, v Domu kulture Ormož bo na sporedu predbo-žični koncert Tria Vivere, otroke bo obiskal in obdaril Božiček, v športni dvorani Hardek pa bo potekal 46. tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Ormož. Tudi letos pripravljajo silvestrovanje na prostem; na prizorišču pred Grajsko pristavo bo obiskovalce zabaval ansambel Prleški zvoki.
Kot je povedala Simona Cizar, kulturna menedžerka na Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport, drsališče že vabi rekreacije željne. »Med tednom bo odprto od 14. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 20. ure. Drsanje bo, kot je to običaj, brezplačno, kdor nima drsalk, pa si jih lahko izposodi po simbolični ceni dva evra.« Drsališče bo, če bodo to dopuščale temperature, odprto do 19. januarja. Malčkom bodo pri prvih korakih na ledu in v izogib padcem gotovo v pomoč posebna igrala, odraslim začetnikom pa Cizarjeva hudomušno svetuje, da si v hlače zataknejo mehko blazino.
SD
Promocijsko sporočilo
December v Qcentru bo čaroben
V	največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi, bo decembrsko dogajanje prineslo najlepše dogodke in najbolj toplo praznično vzdušje.
V	Ocentru smo še kar pod vtisom dveh dogodkov, ki sta napolnila naše nakupovalne ulice - črni petek, ko so obiskovalci uživali v ugodnih nakupih, ter Miklavževanje, ko je Ocenter obiskal prvi od dobrih mož, sveti Miklavž. Njegovega obiska so se razveselili tako otroci kot njihovi odrasli spremljevalci, dogodek pa je bil poln topline, veselja in pričakovanja v otroških očeh. Malčki so komaj čakali, da uzrejo Miklavža in mu zapojejo, čisto vsi otroci, ki so se udeležili letošnjega obiska svetega Miklavža, pa so prejeli lepo darilo. Seveda pa se bomo v Ocentru ob obiskih dobrih mož še družili, saj zadnji mesec v letu prinaša še kar nekaj priložnosti za praznična obdarovanja.
V	prazničnem času pa pridne gospodinje pripravljajo tudi slastne dobrote in tista, ki ne sme manjkati v decembrskih dneh, je slastna domača potica. V soboto, 14. decembra, od 9.30 bodo nakupovalne ulice Ocentra zadišale po slastnih domačih poticah, ki jih bodo v ocenjevanje prinesle gospodinje iz okoliških krajev. Družba Ra-dio-Tednik Ptuj namreč organizira tekmovanje za najboljšo potico, ki je že lani navdušilo, zato verjamemo, da bo letos ocenjevalna komisija ocene podelila še več vzorcem domačih potic. Za vse tiste, ki uživate v prazničnem nakupovanju, je Ocenter v teh dneh pravi raj, saj boste vsa
darila za vaše najdražje lahko kupili na enem mestu. Ne glede na to, kakšne so želje vaših domačih, otrok in prijateljev, v prodajalnah Ocentra Ptuj boste našli točno tisto, kar jim bo polepšalo praznike. Da bodo darila lično zapakirana, obiščite prodajalno Tedi in izberite najlepše darilne škatle s prazničnimi motivi, vse za okrasitev doma boste našli v prodajalnah Jysk in Obi. V Obiju vas čaka prava miniaturna božična vas, ob pogledu nanjo vam bo zaigralo srce. Ker pa prazniki ne morejo miniti brez božične zvezde, obiščite še cvetličarno Sončnica ter izberite najlepše božične zvezde, ki bodo krasilevašdom. Naj bodo prazniki čarobni - s Ocentrom Ptuj.
Popolno darilo obstaja! Vrednostni bon Qcentra Ptuj!
Boni so na voljo v optiki Sentina!
©•ocenter Ptuj
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 6. decembra 2024
Varaždin • Tragedija blizu državne meje
Smrt otrok zaradi zanemarjanja
Iz okolice Varaždina prihaja pretresljiva novica o tragični smrti dojenčkov, katerih trupelca so našli zakopana na dvorišču ob stanovanjski hiši. Preiskovalci sumijo, da so bili otroci - domnevno zaradi verskih razlogov - zanemarjeni. Sumijo tudi, da sta trupelca pokojnih otrok zakopala starša, stara 34 in 38 let.
Foto: Varaždinske vijesti
Od naselja popolnoma odmaknjena hiša, ob kateri so preiskovalci na dvorišču našli zakopana trupelca dveh dojenčkov. Detomor naj bi zagrešila versko blazna starša.
Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinovič je izpostavil utemeljeni sum, da so bili otroci v družini zelo zanemarjeni, prav zanemarjenost naj bi pripeljala do smrti dveh od treh otrok, starih okoli leto dni. Tretji otrok naj bi bil star štiri leta in vidno zanemarjen, kar naj bi po poročanju lokalnih medijev pri krajanih vzbudilo sum, da se z družino dogaja nekaj nenavadnega. Sumi so sprožili prijavo, ki je odkrila tragično usodo dveh dojenčkov. „V zvezi z dogodki smo globoko pretreseni in užaloščeni," je poudaril minister Božinovič in dodal, da v preiskavi sodelujejo policisti treh policijskih uprav, poleg varaždinske še zagrebška in splitsko-dalmatinska.
Policisti so osumljenima staršema v torek popoldan odvzeli prostost in ju privedli na zaslišanje pred državno odvetništvo, preiskava poteka v sodelovanju z županijskim državnim tožilstvom v Varaždi-nu. Vzrok smrti dojenčkov bo pokazala obdukcija.
Sosedje o družini niso vedeli veliko, saj je živela odmaknjeno od vasi, na jasi med gozdovi. V občino Ljubeščica, ki spada v Varaždin-sko županijo, se je preselila pred petimi leti. Oče je Splitčan, za katerega so znanci povedali, da je postal član verske sekte, tam naj bi tudi spoznal svojo partnerico. Po poročanju Varaždinskih vijesti je mati otroke rodila doma in zdravstvene oskrbe niso imeli.
MZ
Ptuj • Sojenje Tomažu Arkliniču
Zahrbten in grozovit umor
Po tem, ko je Aleksandra Škamlec 14. novembra priznala umor 33-letne mamice štirih otrok Sabine Arklinič iz Mar-kovcev, bo danes, v petek, ob 9.30 pred sodnika ptujskega okrožnega sodišča predvidoma stopil še mož pokojne Tomaž Arklinič. Tudi njega obtožnica bremeni kaznivega dejanja umora, za katero je predpisana najmanj 15-letna zaporna kazen.
Škamlečeva in Arklinič sta Sabini na okruten način po življenju stregla konec letošnjega marca. Tomaž jo je pripeljal na dogovorjeni kraj, kjer jo je njegova sodelavka in domnevna ljubimka 11-krat zabodla, izhaja iz obtožnice. „Tomaž Arklinič in Aleksandra Škamlec sta skupaj z zavestnim sodelovanjem na zahrbten in grozovit način umorila Sabino Akrlinič," piše v obtožnici, ki jo je v sodni dvorani v četrtek, 14. novembra, brala višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak.
Pokojna Sabina ni niti najmanj slutila, kakšen načrt sta skovala njen mož in njegova pomočnica. Ko jo je Tomaž pripeljal na dogovorjeni kraj, sta oba stopila iz vozila, tam ji je Škamlečeva z nožem zadala smrtne rane. „Brezbrižno jo je na vratu in glavi zabodla ter porezala 11-krat. Tomaž je medtem brezčutno poslušal ženino kričanje. Med izživljanjem sta Sabini povzročala močan strah in hudo psihično trpljenje, ob zavedanju, da se ji ob prisotnosti moža in očeta otrok, ki jo je predal in prepuščal tako mukotrpnemu umiranju, izteka življenje," je predstavila tožilka.
Pravosodni policisti bodo danes iz mariborskega pripora pred sodišče privedli še Tomaža Arkliniča. Ali bo priznal ali pa se namerava pred sodiščem zagovarjati, bo znano že med predobravnavnim narokom.
MZ
Dornava • Zaupanje med člani občinskega sveta in županom porušeno
Svetniki župana pozvali k odstopu
V sredo popoldan je bila Dornava v središču medijske in policijske pozornosti. Novinarji so se odzvali na povabilo vseh članov občinskega sveta, da bodo v tajništvo občine vložili zahtevo za sklic izredne seje s pozivom županu, da odstopi.
Varnostni organi so dogodek očitno ocenili kot tvegan, zato je bilo središče občine polno policistov.
Posebnega dela možje v modrem niso imeli, predaja zahteve za sklic izredne seje je minila popolnoma mirno. „Spoštovani župan, žal moramo izraziti resne pomisleke glede vašega županovanja, saj smo bili priča dogodkom, s katerimi ne bi smel biti povezan nihče, še najmanj pa župan kot najvišja moralna avtoriteta občine. Mnogi občani se soočajo z občutkom nezadovoljstva in neodobravanjem vašega početja. Situacija v občini s tem postaja vse bolj napeta in kritična. Glede na splošno mnenje občanov vam je podpora drastično padla, zato smo mnenja, da zaradi izgube zaupanja in podpore občanov občine več ne morete voditi, s tem pa posledično tudi ne svetnikov. Verjamemo, da je v takšnih okoliščinah edina pravilna odločitev, da stopite na stran in novemu vodstvu omogočite, da ponovno vzpostavi zaupanje in stabilnost v občini," so svetniki zapisali v izjavi za javnost. „Kolikor smo se pogovarjali z občani, je županu podpora v kraju padla. Pričakovali smo, da bo ta korak (odstop) naredil prej in poziv z naše strani ne bi bil potreben. Vemo, da ga v odstop prisiliti ne moremo, zdi se nam, da bo edino logično potezo opravil," je v imenu svetniškega zbora povedal Domen Horvat.
Občan: »Imate dokaz ali ga nimate!?«
Ob predaji poziva k izredni seji je pred kamere stopil eden izmed občanov Dor-nave, ki ni želel biti imenovan. „Povejte, ali je župan kaj kriv! Imate dokaz ali ga nimate!? Dokler nisi obsojen, si nedolžen. Če imate dokaze, jih pokažite. Pa povejte, koliko ste bili plačani, ker se vse ve, koliko je kdo bil plačan. Sram naj vas bo. Če želite vedeti izvor, ga lahko izveste. Od kod so plačila in od kod je vse nastavljeno. Da pa se svetniki spustite na tako nizki nivo ... Naj dvigne roko tisti, ki je absolutno nedolžen! Vemo, kaj se dogaja,
„Glede moralne odgovornosti menimo, da bi moral odstopiti, narediti ta korak," je v imenu svetnikov dejal Domen Horvat in dodal: „V zvezi s pozivom imamo mirno vest in ocenjujemo, da občinski svet v takšni situaciji več ne more delovati."
Županu Zorku smo po elektronski pošti poslali vprašanje, kako komentira poziv k odstopu in ali bo odstopil. Predstavili smo mu izpoved občana, kije v sredo stopil pred kamere in ga zagovoril - daje vse zrežirano, plačano nastavljeno. „Če ste žrtev, zakaj tega ne poveste javno?" smo ga vprašali. Župan se tokrat na naša vprašanja ni odzval.
Foto: MZ
Občan Dornave, ki je župana vzel v bran.
sramota od sramote. Vse skupaj je bilo županu nastavljeno. Naj se mu dokaže, da je krivec in sledijo sank-
cije. Zakaj mu svetniki v hrbet po tiskate nož? Vse je zrežirano in plačano. Dečki so tam dobili po sto, dvesto evrov, ljudje božji. Telefon so vrgli v reko. Zakaj? Dokaz držiš, pokažeš policiji, vsem. Kdo pravi, da je res, kar se piše? So dokazi? Ne moreš trditi, da je nekdo lopov, zločinec, ne moreš!" so be sede, s katerimi je možakar vzel župana v bran.
Včeraj, v četrtek dopoldan, smo prejeli klic občanke Dornave, ki je povedala, da niso vsi v občini za odstop župana. „Poteka preiskava, ne vemo, kako je. Ne morejo svetniki govoriti v imenu občanov, govorijo lahko zase, v mojem imenu zagotovo ne."
Županu v bran tudi podžupan Brumen
Podžupan Jože Brumen se je
pod zahtevo za sklic izredne seje sicer podpisal, a nas je prav tako naknadno kontaktiral in povedal: „Nimamo nobenega dokaza, ki bi potrjeval, da je župan kriv, odgovoren za očitke. Gre za sume, nič konkretnega. Naj organi povedo svoje (kriv-nekriv), ne pa da mi človeka pribijamo na križ in mu oblačimo suknjo. Čez pol leta smo lahko priča sodbi, da ni kriv. Bo sto-
Podžupan Jože Brumen
pil takrat kdo pred novinarje in se opravičil z besedami: 'Oprostite, bil je konstrukt?1 Takrat bo prepozno. Kako mu potem seči v roko? Naj bo sram tiste, ki širijo krivo vero. Zame bo verodostojno, kar bodo povedali organi pregona. Župan je bil med ljudmi priljubljen, dobil je 75 odstotkov glasov, občino smo peljali v pravo smer, dogajalo se je na vseh vaških odborih, pripravljene imamo projekte za naprej."
Brumen je spomnil na dogodke izpred 15 let, ko so zaradi domnevne spolne zlorabe mladoletnih aretirali nekdanjega, danes že pokojnega župnika na Polenšaku Slavka Šteta. „Prisilno so ga odvedli, po enem letu je bil oproščen vseh obtožb. Kaj spet delamo v naši občini? Res nimam besed."
MZ
Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima,
Danes bo spremenljivo oblačno, v notranjosti bodo popoldne prehodno možne kratkotrajne rahle padavine. Jutro bo po nekaterih nižinah megleno. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperatur bodo od -8 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 2 do 8 °C.
OBETI: Meja sneženja se bo v noči na nedeljo spuščala in se proti jutru večinoma spustila do nižin.
Napoved za Podravje
Nedelja 8.12. I Ponedeljek 9.12.
pretežno oblačno
snrgi
t ■ dež s snegom
Vir: ARSO
Foto: MZ
Foto: arhiv
Rokomet
Slovan premočan za Dravo, Ormož skozi šivankino uho Stran 14
Namizni tenis
Cirkovčani še naprej 100 %, prvi remi Ptujčanov
Stran 14
Strelstvo
Sašo Stojak in Majda Raušl v finalu
Stran 15
Footgolf
»Opravili smo vse potrebno, da se prikažemo v dobri luči« Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 2. SNL
tednik
{Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pričakovan scenarij: Aluminij na vrhu, Drava pri dnu
Po zaključku jesenskega dela sezone v 2. ligi je čas za prve analize in poglede na opravljeno. Aluminij in Drava sta v sezono štartala z različnimi cilji, prvi so ciljali na vrh, drugi so se v prvenstvo podali z željo po obstanku. Skladen s temi pričakovanji je tudi razplet prvega dela sezone, saj si Aluminij s 33 osvojenimi točkami deli prvo mesto z Gorico, Drava pa je z 12 na predzadnjem mestu.
Svoje poglede na opravljeno so podali trener Aluminija Jura Arsič, trener Drave Edo Flego (te dolžnosti je prevzel po odstopu Saša Gajserja) in kapetan Drave Luka Lovenjak.
Jura Arsič: »V najtežjem položaju smo bili na samem začetku sezone«
„Naše izhodišče za spomladanski del je zelo dobro, a najprej nas čaka polnjenje baterij. Nedvomno bomo poskušali v pripravah na pomlad dodati še kakšen segment in ga začeti še boljši in močnejši," je v uvodu dejal trener Aluminija Jura Arsič in se nato dotaknil enega od poglavitnih segmentov iz jesenskega dela: „Eki-pa je bila v veliki meri sestavljena na novo, veliko je bilo novincev, ki so potrebovali določen čas za privajanje na naše zahteve. Susso, Kočar, Šubarič, Silajdžic in še nekateri drugi so se ekipi priključili praktično šele pred samim prvenstvom ali že celo med njim, tako da z nami niso od-delali priprav. V najtežjem položaju smo bili na samem začetku, ko smo še gradili ekipo, ob tem pa smo morali dosegati tudi pozitivne rezultate. Tukaj je bilo izjemno pomembno, da smo ostali v stiku z vrhom. Do konca tega dela sezone smo večino želenega pripeljali do nivoja, s katerim smo lahko zadovoljni, še vedno pa obstajajo možnosti za napredek. Te se skrivajo v podrobnostih."
Verjetno je 33 osvojenih točk (10 zmag in po trije remiji in porazi) in delitev 1. mesta z Gorico izpolnitev
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave in Aluminija so se med seboj pomerili v 2. krogu, izid na Mestnem stadionu je bil 2:3 za goste iz Kidričevega.
večine ciljev, ki ste si jih zastavili?
J. Arsič: „S tem smo seveda zadovoljni, treba pa se je zavedati, da so bili naši cilji že od samega uvoda postavljeni zelo visoko. Želeli smo si ostati neporaženi, kar nam v treh primerih ni uspelo. Želeli smo biti trdni in kompaktni ter v največji možni meri neprebojni v obrambi, kar se ob 16 prejetih zadetkih tudi da izboljšati. Pomembno je, da vemo, kako zadeve izboljšati in tega se bomo tudi lotili."
V boju za najvišja mesta se je izluščilo pet ekip, ki jih na vrhu loči le pet točk: Aluminij, Gorica (oba 33), Tabor (32), Triglav (30) in Brinje Grosuplje (29).
J. Arsič: „Vse te ekipe smo si zaslužile svoje uvrstitve in ciljamo na vrh. Prvenstvo v 2. ligi je prav zaradi
te izenačenosti zelo zanimivo. Kdor želi kandidirati za vrh, si ne sme privoščiti praktično nobenega opuščanja, točke je treba zbirati iz kroga v krog. Sam seveda verjamem v našo ekipo in našo kontinuiteto igranja na visokem nivoju."
Edo Flego: »Manjkajo nam tri točke«
Dravaši po prvem delu sezone z 12 osvojenimi točkami zasedajo 15. mesto na lestvici, za njimi je s točko zaostanka le Tolmin.
„Zadnja tekma z Dravinjo (0:4, op. a) je bila preslikava celotnega jesenskega dela: dokler nismo prejeli gola in smo imeli aktiven rezultat, smo izgledali solidno, ko pa smo se znašli v zaostanku in smo
morali doseči gol, pa je vse postalo težje. Enostavno nismo imeli dovolj kakovosti, da bi lahko kontinuirano napadali tekmece in jih držali na njihovi polovici," je dejal Edo Flego, ki je krmilo Drave kot trener prevzel po 9. krogu. Do takrat je imela ekipa na računu izkupiček petih točk (1 zmaga, 2 remija, 6 porazov).
Hrvaški strokovnjak je Dravo vodil na zadnjih sedmih tekmah, v tem času je bilo osvojenih 7 točk (2 zmagi, 1 remi, 4 porazi). „Ne bi želel sezone deliti na dva dela, vendarle gre za isti klub, isto ekipo in iste igralce. Ko potegnemo črto pod jesenski del, nam po mojem mnenju manjkajo tri točke. Ne bi s prstom kazal na kakšno posamezno tekmo, lahko bi jih osvojili kjerkoli. V načrtu, ki je bil postavljen realno, je bilo jeseni načr-
tovano osvojiti 15 ali 16 točk - približno tretjina vseh možnih. Vedeli smo, da se bomo s to mlado ekipo borili za obstanek in tretjina točk je nekje meja obstanka. Glede na vse težave, s katerimi smo se jeseni soočali in niso bile vezane samo na športni del, pa je izkupiček realen."
Kako naprej, je seveda vprašanje, ki si ga zastavljajo vsi v klubu in tudi navijači. „Najprej je treba sesti za mizo in si naliti čistega vina, nato pa začrtati smer, v katero želimo. V športnem delu zagotovo potrebujemo dve ali tri okrepitve, ob tem je treba osvežiti ekipo in narediti dobre priprave. Če nam to uspe, potem ne bo straha z izpolnitvijo cilja, to je obstanek v 2. ligi. Fantje so že zdaj pokazali, da so napredovali in da lahko igrajo za Dravo," je zaključil Flego.
Luka Lovenjak: »Situacija za pomlad ni brezupna«
Luka Lovenjak je bil jeseni eden najbolj konstantnih igralcev pri modrih, s 23. leti je tudi med bolj izkušenimi. Zaigral je na 15 tekmah, eno je izpustil zaradi kartonov.
Kako gledaš na razplet jesenskega dela z vidika Drave, sploh glede na to, da ste novinci v tem tekmovanju?
L. Lovenjak: „Pred sezono smo imeli močne in kakovostne priprave, konkurenca na treningih je bila velika, imeli smo veliko število igralcev. Skozi sezono je tempo glede tega močno padel in na koncu smo že komaj čakali, da se jesenski del zaključi.
Kar pa se tiče točkovnega izkupička, pa situacija za spomladanski del ni brezupna, še zdaleč ne, smo povsem realno v igri za obstanek. Izkupiček 12 točk pa je glede na prikazano povsem realen. V stereotipe o davku, ki ga morajo novinci plačati ob prehodu v višjo ligo, pa ne verjamem preveč. Resda smo mlada ekipa, a bi zato morali biti boljše fizično pripravljeni, tudi v taktičnem smislu bi lahko igrali bolje."
Jesenski del lahko razdelimo na obdobje s trenerjem Sašem Gajser-jem in po njem, ko je vajeti prevzel Edo Flego.
L. Lovenjak: „Po odhodu trenerja Gajserja smo postali kot klub slabše organizirani. Takrat smo zaradi različnih poškodb že imeli manj igralcev, ki jih nismo mogli ustrezno nadomestiti, posledično so bili tudi treningi slabši. Nekako je šlo vse skupaj rahlo navzdol."
Na domačem igrišču ste ob številnih težkih tekmecih dosegli le eno zmago.
L. Lovenjak: „V 2. ligi je tako, da se zna vsak dobro braniti, vse ekipe so čvrste. Tako je treba v napadu pokazati kar precej znanja, če hočeš doseči gol in osvajati točke. To nam je uspelo edino na tekmi proti Jadranu iz Dekanov, tudi z nekaj športne sreče. Precej zaslug zanjo ima vratar Jan Lampret, ki je celotno sezono oddelal zelo dobro."
Jože Mohorič
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Na najboljši možni način končali prvi del prvenstva
Z 9. krogom se je sklenil jesenski del državnega prvenstva v vseh kegljaških ligah. Ptujski ekipi sta ga zaključili z dvojnim uspehom: ženska ekipa je osvojila prvi točki na gostovanju v Litiji, medtem ko je moška ekipa v Radencih zmagala tretjič, in to proti ekipi Špedicija RCM iz Črne na Koroškem.
1. B liga - vzhod (ž)
1. MIKLAVŽ	9	9	0	0	55:17	18
2. CELJE	9	6	2	1	48:23	14
3. KRŠKO	9	6	1	2	50:22	13
4. ŠOŠTANJ	9	5	0	4	38:33	10
5. CERŠAK	9	5	1	3	38:34	9
6. F UŽINAR	9	5	0	4	34:38	8
7. REMOPLAST 2	9	3	1	5	31:41	7
8. LITIJA 2001	9	1	1	7	26:45	3
9. DRAVA	9	1	0	8	20:51	2
10. BREŽ ICE	9	1	0	8	18:54	2
Litija 2001 - Drava 3.5:4:5 (3118:3091)
DRAVA: Nada Fridl 535, Lidija Hrenko 466, Marina Kramberger 546, Marjana Šauperl 461, Milena Štampfer Golob 540, Melita Krušič
543
Kegljačice Drave so v svoji deveti tekmi z najtesnejšim rezultatom le prišle do prvih dveh točk v sezoni. Nasproti jim je tokrat stala mlada ekipa Litije 2001, gotovo najmlajša ekipa, ki je kadarkoli nastopala na državnem prvenstvu. Najstarejša v ekipi ima komaj 16 let, ena jih šteje 15, tri po 14 in najmlajša 13 let (12 let je spodnja dovoljena meja za nastopanje v ligi, op. a). Izkušene ptujske igralke so zmagale v štirih dvobojih (Nada
Fridl, Marina Kramberger, Marjana Šauperl in Melita Krušič), pol točke pa je prispevala še Milena Štamfer Golob. V seštevku podrtih kegljev so bile domačinke boljše za 27 kegljev, s čimer so osvojile dve točki za znižanje izida.
Pred mladimi igralkami iz Litije je ob rednem in zavzetem treniranju zagotovo še lepa prihodnost v kegljanju. Najboljša na tekmi je bila 14-letna Zala Rozina s 557 podrtimi keglji, pri Dravi jih je Marina Kram-berger podrla 546. Ekipa Drave se je tako odlepila od zadnjega mesta na lestvici in ga prepustila igralkam Brežic.
2. liga - vzhod (m)
1.	DRAVOGRAD TRO 9 8 0 1 56:16 16
2.	DORMEO ZAGORJE 9 6 1 2 45:27 13
3.	BREŽICE
4.CERŠAK2
5.	LITIJA 2001 2
6.	DRAVA PTUJ
7.	FUŽI NAR
8.	ŠOŠTANJ
9.	ŠPEDICIJA RCM
10.	TRO KOROTAN
9	5	1	3	37:35 11
9	5	0	4	32:39 10
9	4	1	4	34:37
9	3	2	4	34:38
9	3	1	5	38:34
9	2	2	5	30:42
9	2	1	6	27:45
9	2	1	6	26:46
Drava - Špedicija RCM 7:1
(3180:2994)
DRAVA: Robi Golob 559, Marko Godec 489, Janez Čuš 524, Mitja Kramberger 499, Boris Premzl 540, Bojan Krušič 569
V Radenci je moška ekipa Drave gostila še tretjo ekipo s koroškega konca, tokrat Špedicijo RCM iz Črne na Koroškem. Po razporedu naj bi se tekma igrala v Črni, toda Korošci vse
jesenske tekme igrajo kot gostje, saj je bilo njihovo kegljišče v vodni ujmi močno poškodovano in bo nared šele do konca leta.
Korošcem kegljišče v Radencih očitno ne leži, saj je Drava na njihov račun tokrat vpisala še tretjo zmago. Vodja ekipe Robi Golob je tokrat z Markom Godcem začel v prvem bloku igralcev. Poškodovanega Uroša Krušiča je v drugem bloku dobro zamenjal Janez Čuš, Bojan Krušič in Boris Premzl pa sta igrala v zaključku tekme. Pet zmag v dvobojih, brez nje je ostal le Mitja Kramberger, je prineslo zanesljivo zmago domačinom. Najboljši je bil s 569 keglji Bojan Krušič, pri gostih jih je Mitja Sometinget podrl 519.
Ptujska vrsta je z osvojenimi osmimi točkami umeščena v sredino lestvice, točkovne razlike med ekipami pa so minimalne - tako za napredovanje kot za zdrs na lestvici.
David Breznik
Foto: arhiv KK Drava Ptuj
Občasni član prve ekipe Janez Čuš - Ivek je pred dnevi dopolnil 70 let.
14 Štajerski
Šport
petek • 6. decembra 2024
Rokomet • Pokal Slovenije (m)
Slovan premočan, Ormož skozi šivankino uho
Pokal Slovenije (m), rezultati osmine finala:
Drava Ptuj - LL Grosist Slovan 26:38 (14:19)
Misteral Krško - Jeruzalem Ormož 24:25 (10:9)
Trimo Trebnje - Koper 33:24 (17:9)
Škofljica - Riko Ribnica 29:27 (13:14)
Mokerc-KIG - Sviš Cugelj okna Iv. Gorica 23:35 (7:17)
Urbanscape Loka - Krka 22:26 (11:14)
Slovenj Gradec - Gorenje Velenje 24:29 (11:13)
Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško 32:43 (15:20)
Foto: Črtomir Goznik
Drava je vodilni ekipi 1. A-lige nudila soliden odpor.
Dober odziv ptujskih rokometašev: Drava Ptuj - LL Grosist Slovan 26:38 (14:19)
DRAVA: Golež 2, Škrobot 4(3), Toplak 1, Pratnekar 2, Strašek, Škorc, T. Kocijančič 3, Krasnič 5, Lovšin, Verboten, Korez, Sven-šek 3, Bezjak 1, S, Kocijančič 1, Toš Antlej 4, Šestanj-Plohl; Trener: Uroš Šerbec.
SEDEMMETROVKE: Drava 3/3; Slovan 1/0.
IZKLJUČITVE: Drava 4 minute; Slovan 10 minut.
RDEČI KARTON: Pajt (18., Slovan).
Vodilna ekipa Lige NLB (1. A SRL) LL Grosist Slovan je med ptujske rokometaše prinesla dodaten zagon in energijo, da so zelo korektno in pogumno odigrali tekmo proti izrazito kakovostnejšemu nasprotniku. Rokometaši Drave so se proti Ljubljančanom zelo borili in so pred približno 100 gledalci, ki so si prišli ogledat tekmo osmine finala Pokala Slovenije v športno dvorano Ljudski vrt, pustili dober vtis.
V prvem polčasu so domači rokometaši dobršen del držali rezultatski stik z gosti, ki so šele v končnici prišli do opri-jemljivejše prednosti. Igralci
Konec tedna so bile odigrane tekme 4. kroga v 2. državni namizno-teniški ligi, po katerih še naprej na vrhu vztrajata ekipi Cirkovc in Ptuja. Vedno bližje je tudi njun medsebojni dvoboj, ki se bo v tem delu sezone zgodil naslednjo soboto, 14. 12., v popoldanskem terminu v dvorani Mladika.
Cirkovce I - Xiom Muta 6:3
Koren/Slodej - Kraser/Rems 3:1, Plajnšek - Rems 0:3, Slodej - Lapaj-ne 3:0, Koren - Kraser 3:2, Slodej -Rems 3:1, Plajnšek - Kraser 0:3, Koren - Lapajne 2:3, Slodej - Kraser 3:1, Koren - Rems 3:1.
Cirkovce I - Fužinar Inter Diskont II 6:2
Koren/Slodej - Homan/Jamšek 3:0, Plajnšek - Homan 0:3, Koren -Jevšnikar 3:0, Slodej - Pandev 3:0, Koren - Homan 3:1, Plajnšek - Pan-dev 1:3, Slodej - Jevšnikar 3:0, Koren - Pandev 3:0.
V tem krogu so bili uspešnejši Cir-kovčani, ki so v obeh srečanjih v domači dvorani vpisali poln izkupiček proti ekipama iz Koroške; dopoldan so ugnali Muto, popoldan pa še Fu-
obeh ekip so „divjali" po igrišču in zabijali zadetke s številnimi hitrimi centri. Obrambi sta bili šibkejši člen obeh ekip v prvih tridesetih minutah, ko je skupno padlo kar 33 zadetkov. Ljubljančani so jih dosegli kar 19, a bi jih lahko še bistveno več, če na vratih domače ekipe ne bi nekajkrat odlično posredoval tokrat razpoloženi vratar Domen Škorc. Varovanci domačega trenerja Uroša Šerbca so proti bistveno višji gostujoči obrambi pokazali veliko poguma in so bili uspešni v igri v napadu.
Ta igra se jim je ustavila v začetku nadaljevanja, ko je ekipa LL Grosist Slovan postavila bolj globoko, agresivno in gibljivo obrambo. Tako so nekajkrat ustavili napade dravašev, z nekaj lahkimi zadetki pa so si varovanci trenerja Uroša Zorma-na na drugi strani ustvarili varno prednost. Večina gostujočih igralcev se je želela pokazati svojemu trenerju v najboljši luči, tako da so zavzeto odigrali tekmo do konca. Priigrali so si največ 13 zadetkov prednosti, do višje prednosti jih s svojimi uspešnimi posredovanji ni spustil tudi drugi domači vratar Aljaž Verboten. Njegova posredovanja so dala soigralcem zagon tudi v napadu, kjer so po slabšem nadaljevanju prebro-
žinar. Njihova najmočnejša aduta -Matic Slodej in Aleks Koren - imata še naprej izjemno razmerje zmag in porazov, prvi 16:1, drugi 18:2, ob tem sta dobila še vseh sedem tekem dvojic.
Aleks je imel tokrat izjemno zahtevni posamični preizkušnji, z Boštjanom Kraserjem jo je dobil po petih nizih (5, 6, -10, -9, 13), proti Blažu Lapajnetu pa izgubil (-6, 7, 6, -8, -8).
Savinja ZIT - Ptuj 5:5
Fatur/Koželj - Krušič/N. Šegula 3:2, Srebočan Čebela - N. Šegula 1:3, Fatur - M. Šegula 3:0, Koželj - Kru-šič 1:3, Fatur - N. Šegula 1:3, Srebo-čan Čebela - Krušič 2:3, Koželj - M. Šegula 3:1, Fatur - Krušič 1:3, Koželj - N. Šegula 3:1, Srebočan Čebela - M. Šegula 3:0.
Ptujska vrsta se je tokrat odpravila na gostovanje v Luče, kjer domu-je trenutno najštevilčnejša ekipa v Sloveniji, Savinja. Ta ima v 1. ligi dva predstavnika, po enega pa v 2., 3. in 4. ligi - skupaj kar pet ekip v liga-škem sistemu!
Za ptujsko vrsto se dvoboj ni začel po željah, saj sta Luka Krušič in Nino Šegula izgubila dvojice. Dvoboj je bil
dili strelsko krizo in so do konca tekme uspešno zaključevali napade.
Strelsko najbolj uspešen pri Dravi je bil Domen Krasnič, dosegel je pet zadetkov, medtem ko so si gostje enakomerno razdelili strelski učinek. Večina igralcev Slovana se je vpisala med strelce, kljub skromni realizaciji meta je bil najuspešnejši levokrilni igralec Adi Mehmedčehajič, ki je dosegel sedem zadetkov. Sledil mu je visokorasli krožni napadalec Stefan Žabič s šestimi in levi zunanji igralec Leon Ljevar s petimi zadetki.
Z večjim angažmajem v drugem delu je LL Grosist Slovan prišel do gladke zmage in do
napet in izenačen, tako da je odločal peti niz. Še ta se je zavlekel v podaljške, pri čemer sta imela Luka in Nino dve zaključni žogici (10:11, 11:12), a sta ju Miha Fatur in Aleks Koželj ubranila in na koncu dobila dvoboj s 14:12.
Ta točka je precej usmerila tok dvoboja, in čeprav je Krušič dobil vse tri posamične dvoboje, Nino pa dva, se je srečanje končalo z delitvijo točk. Marselu Šeguli tokrat ni uspelo dodati kakšne točke, še najbližje je bil proti Faturju, s katerim je osvojil niz.
JM
2. SNTL (m)					
REZULTAT ZAOSTALE TEKME: Ve-					
sna - Cirkovce I 1:6.					
REZULTATI	4.	KROGA:			Vesna -
Fužinar Inter Diskont			Ii 3:6, Cirkovce		
I - Xiom Muta 6:3, Savinja ZIT - Ptuj					
5:5, Rakek - Arrigoni 2:6, Tempo -					
Murexin II 4:6, Savinja ZIT -					Murexin
II 3:6, Cirkovce I -		Fužinar Inter Dis-			
kont II 6:2, Vesna		- Xiom Muta 1:6.			
Tekma Tempo	- Ptuj bo odigrana v				
petek, 6. 12.					
1. CIRKOVCE I	Z	Z	O	O	42;lB l4
2. PTUJ	B	5	l	O	35:l3 ll
3. MUREXIN II	Z	5	l	l	3Z:23 ll
4. XIOM MUTA	S	5	l	2	3g:2S ll
5. SAVINJA ZIT	Z	3	l	3	32:32 Z
6. ARRIGONI	Z	3	O	4	3l:3O B
7. TEMPO	B	2	O	4	25:2g 4
8. RAKEK	Z	l	O	B	lB:3B 2
9. VESNA	Z	l	O	B	2l:3S 2
10. FUŽINAR II	S	l	O	Z	l2:45 2
4. SNTL (m)					
1. ŠENTJOŠT	g	B	2	l	4S:2S l4
2. MARIBOR II	g	5	3	l	4S:33 l3
3. MUREXIN III	g	B	l	2	45:32 l3
4. GORICA	g	4	3	2	45:3S ll
5. NTK B2 III	g	3	4	2	43:4O lO
6. LJUBLJANA	g	3	3	3	44:4l g
7. SAVINJA ŽALEC II	g	2	2	5	33:44 B
8. CIRKOVCE II	g	3	O	B	3O:43 B
9. VRHNIKA II	g	l	2	B	33:5O 4
10. ŠKOFJA LOKA II	g	l	2	B	2g:4g 4
napredovanja v Pokalu Slovenije, vsem rokometašem Drave pa gredo čestitke za prikazano igro proti trenutno najboljši slovenski ekipi.
Franci Toš Antlej, Drava Ptuj: „Za nas je bila to čast, da smo lahko igrali proti takšnim igralcem. Vedeli smo, da se bomo proti njim nekaj časa lahko enakovredno borili, ampak smo tudi vedeli, da nimamo dovolj dolge klopi, da bi jim lahko pa-rirali celotno tekmo. Smo se pa borili in smo lahko zadovoljni s prikazano igro proti najboljši ekipi v Sloveniji."
Stefan Žabič, LL Grosist Slovan: „Definitivno smo prejeli v prvih dvajsetih minutah tekme preveč zadetkov. Dogovorili smo se, da bomo igrali hitro tranzicijsko igro, ampak to ni pomenilo, da bomo spustili nivo igre v obrambi. Igro v obrambi smo v nadaljevanju popravili in smo na koncu mirno pripeljali tekmo do visoke zmage. Do nje smo prišli težje, kot kaže končni rezultat, saj so nas Ptujčani presenetili z borbeno predstavo. Morali smo pokazati pravi obraz, da je zmaga varno odšla z nami v Ljubljano."
Pred dnevi je umrl Dušan Korošec, ki je leta 2021 za svoje delo prejel nagrado za življenjsko delo na področju športa v mestni občini Ptuj. Rodil se je 19. novembra 1940.
V	otroških letih se je na Bregu s sovrstniki igral različne igre z žogo. Pri dvanajstih letih se je na prostoru za potokom Studenčnica začel ukvarjati z jahanjem. V tem športu se je udejstvoval v prostem in dre-surnem jahanju ter v preskakovanju ovir. Pri štirinajstih letih se je navdušil za veslanje in se je pridružil skupini, ki se je zbirala na Vičavi in skupaj veslala po reki Dravi. Sam je v tem obdobju v kanuju dvosedu tekmoval na mirnih in divjih vodah skupaj z Erikom Šaro. Skupaj sta dosegla kar nekaj dobrih rezultatov na prvenstvih Slovenije in na državnih prvenstvih Jugoslavije. Korošec se je preizkusil tudi v veslanju v spustu in slalomu.
V	nižji in delu višje gimnazije se je ukvarjal tudi s strelskim športom. Na šolskih tekmovanjih je nastopil z zračno puško in vojaško puško M48. Po osnovnem šolanju na Ptuju je Dušan Korošec izobraževanje nadaljeval na Srednji tekstilni šoli v Kranju, kjer se je pridružil tamkajšnjemu kajakaškemu klubu in z njim sodeloval na tekmovanjih v kajaku na divjih vodah. V času šolanja v Kranju se je
Misteral Krško -Jeruzalem Ormož 24:25 (10:9)
JERUZALEM: Zemljič (11 obramb -3x7m), Ranfl, Zemljič; Mlač Černe 1, Munda 1, Bogadi 1, Sok 5 (5), Bura 8, Šulek 2, G. Hebar 1, Lukman 2, Ude Tkalčec, Pungartnik, Korže Lesjak 1, Krabonja 2, Jerenec 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Krško 4/1; Ormož 5/5.
IZKLJUČITVE: Krško 6; Ormož 14 minut.
RDEČ KARTON: Jerenec (47., Ormož).
IGRALEC TEKME: Aleš Zemljič (Ormož).
POTEK REZULTATA: 0:3, 3:6, 8:7, 10:9, 12:11, 17:15, 19:17, 19:20, 24:23, 24:25.
Ormožani so v zelo izenačeni tekmi slavili na gostovanju v Krškem in se uvrstili med osem najboljših ekip v državi v pokalnem tekmovanju.
Prleki so odločno vstopili v tekmo in večkrat povedli za tri zadetke; prvič pri rezultatu 3:0 v 8. minuti in zadnjič v 11. minuti pri izidu 6:3. Domačini so svoj prvi gol dosegli šele v 9. minuti - vratar Jeruzalema Aleš Zemljič je tekmo odprl s tremi obrambami. V nadaljevanju so bolj-
f-
skozi izbirno tekmovanje uvrstil tudi v ekipo za šolska tekmovanja v orodni gimnastiki.
Po vrnitvi na Ptuju je bil aktiven v Smučarskem klubu Ptuj, za katerega se je udeležil manjših tekmovanj, prav tako pa je kasneje sodeloval pri organizaciji klubskih tekmovanj. Še bolj aktiven je bil v kartingu, s katerim se je začel ukvarjati leta 1970. Kar dvanajst let je nastopal v razredu do 100 ccm in je zelo dobro tekmoval za Avto moto društvo Ptuj. Kot voznik kartinga je dosegal mesta pri vrhu na različnih dirkah po vsej Jugoslaviji. Kot član AMD Ptuj je bil nekaj let tudi ekipni državni prvak Jugoslavije. Za piko na i je nastopil tudi na evropskem prvenstvu v kartingu, ki je potekalo v bližini Munchna. V času
šo igro prikazali Krčani, ki so pred kratkim zamenjali trenerja, in z novim obrazom na klopi (Jaka Peterlin) takoj presenetil do tedaj neprema-gano Celje. Kar osem obramb je do odmora v dresu Krškega zbral vratar Luka Zupančič, ki je bil poleg povratnika na rokometna igrišča Blaža Pintarja (poškodba) prvi mož gostiteljev. Krčanom je uspel preobrat in na odmor so odšli z golom prednosti (10:9). Zemljič je bil še enkrat junak Ormožanov, ko je v 30. minuti ustavil sedemmetrovko Balši Stevovicu in preprečil vodstvo Krškega s +2.
Domačini so v 2. polčasu večkrat povedli za dva zadetka in imeli kar nekaj priložnosti, da uidejo na +3. Te priložnosti jim je preprečeval Zemljič, ki je v 46. in 52. minuti ustavil še drugi ter tretji kazenski strel domačinov. V 47. minuti je pri neodločenem izidu (19:19) pordečel Filip Jerenec, kar je še dodatno podžgalo varovance trenerja Saše Prapotnika.
V dramatični končnici se je igralo „gol za gol", v rahli prednosti ene točke pa so bili do 60. minute ro-kometaši Krškega. V 58. minuti je Zemljič znova preprečil domačinom, da uidejo na +2. Stvari je v svoje roke nato prevzel Lucian Bura in z dvema goloma v zadnji minuti zapečatil usodo Krškega v letošnji izdaji pokalnega tekmovanja (24:25).
To je bila četrta zmaga Ormoža na zadnjih štirih tekmah (dvakrat Mistra, Koper, Misteral Krško). V soboto jih čaka prvenstvena tekma s Svišem.
David Breznik, Uroš Krstič
aktivne kariere je bil Dušan Korošec eden od pobudnikov ideje o postavitvi stalne proge za karting. Iz te ideje je kasneje nastala proga v Hajdošah, na kateri je tekmoval, prav tako pa je pomagal v različnih vlogah pri organizaciji dirk. Ves čas je v AMD Ptuj deloval kot član upravnega odbora.
Posebno mesto v športni zgodovini nagrajenca za življenjsko delo v MO Ptuj imajo aktivnosti, povezane z Brodarskim društvom Ptuj. Vanj je vstopil leta 1978 in je na Ptujsko jezero pripeljal surfanje. Iz tega razvijajočega se športa je leta 1980 nato nastala društvena jadralna sekcija, ki se je z leti razvijala in je postala nosilna panoga aktivnega ptujskega športnega društva. Zanj so prelomni še trije trenutki, pri katerih je zelo pomembno vlogo odigral tudi Dušan Korošec. Prvi je njegovo delo pri urejanju pristanišča, drugi je organizacija državnega prvenstva v surfanju leta 1982 in tretji je gradnja klubskih prostorov. Za gradnjo slednjega je podal osnovno pobudo, nato pa so s skupno akcijo društvenih prijateljev zgradili hišo na Ranci. Korošec je nadaljeval svojo športno pot, povezano z vodo, saj je s kanujem dvosedom tekmoval na manjših tekmovanjih, udeležil se je vseh veslaških tekmovanj Rancarij in je kot član BD Ranca Ptuj v različnih vlogah vse do konca sodeloval pri organizaciji vseh tekmovanj na reki Dravi.
Namizni tenis • Državne lige
Neporaženi Cirkovčani na vrhu, Ptujčani oddali prvo točko
Dušan Korošec (1940-2024)
petek • 6. decembra 2024
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo • MT 48. Pokal mladosti Zagreb
Sašo Stojak in Majda Raušl v finalu
Foto: Strelski klub Ptuj
Ptujčani Matija Potočnik, Majda Raušl, Sašo Stojak (na fotografiji s trenerjem Zlatkom Kostanjevcem) so v Zagrebu pokazali dobro streljanje in bili nagrajeni z dvema finaloma in osvojenim srebrnim odličjem.
Minuli konec tedna je v Zagrebu potekal tradicionalni 48. mednarodni turnir Pokal mladosti v streljanju z zračno puško in pištolo na 10 m. Na njem so med udeleženci iz desetih držav dobre nastope pokazali tudi slovenski strelci in strelke. Zelo uspešno sta nastopila člana SK Ptuj Sašo Stojak in Majda Raušl, ki sta se uvrstila v finale.
Stojak z odličnim zaključkom do srebrnega odličja
V moški kvalifikacijski tekmi z zračno pištolo je Ptujčan Sašo Stojak -aktualni državni prvak - dosegel 566 krogov (93, 95, 96, 88, 98, 96) in se uvrstil na peto mesto ter si zanesljivo pristreljal finale. Najboljši kvalifikacijski rezultat je s 580 krogi postavil srbski olimpijec Damir Mikec, med Slovenci pa se je v finale uvrstil tudi Klemen Tomaševič iz SD Lotrič Železniki. Med 73 nastopajočimi je bil
zelo uspešen tudi drugi Ptujčan Matija Potočnik, ki se je s 557 krogi (92, 91, 92, 94, 94, 94) uvrstil na 21. mesto in finale zgrešil le za štiri kroge.
V prvih petih strelih finala je bil Stojak zelo suveren (dosegel je štiri desetice) in je za vodilnim Mikcem zaostajal le za dve desetinki kroga. V naslednjih petih strelih je zadel tudi dve osmici, s čimer je za dobre tri kroge zaostal za Mikcem, prehitela pa sta ga tudi Klemen Tomaševič in srbski strelec Gabriel Dautovic. V nadaljevanju je Stojak znova ujel dober ritem streljanja in si s serijo desetic znova pristreljal vlogo prvega zasledovalca. Kočljiv trenutek je Stojak doživel po dvajsetih strelih, ko se je po dveh slabših strelih z 9,2 in 9,3 kroga srečno rešil s tremi de-setinkami prednosti pred Tomaševi-čem na četrtem mestu in si tako že zagotovil odličje. Stojak je v tistem trenutku imel le majhen zaostanek osmih desetink kroga za drugou-vrščenim madžarskim olimpijcem Miklosom Tatraiem-Fejesem, vodil-
ni Mikec pa je ušel s prednostjo dobrih šestih krogov. V zaključku finala se je Stojak znova zbral in v štirih strelih dosegel tri desetice, prehitel Madžara na tretjem mestu za pol kroga in z zaostankom 6,6 kroga za zmagovalcem Mikcem osvojil drugo mesto ter se veselil novega srebrnega odličja v sezoni.
Majda Raušl v finalu osma
V ženskih kvalifikacijah s pištolo se je odlično odrezala tudi Ptujčan-ka Majda Raušl, ki je s 564 krogi (91, 93, 93, 97, 94, 96) dosegla sedmi najboljši rezultat in se uvrstila v finale. Najboljši rezultat kvalifikacij je z odličnimi 576 krogi postavila Slovenka Anja Prezelj pred srbsko olim-pijko Zorano Arunovic (576), v finale pa sta se med Slovenkami uvrstili še Manja Slak iz Gorenje vasi (564) na šestem in Postojnčanka Denis Bola Ujčič (562) na osmem mestu.
V vedno stresnem finalu se Rau-šlovi v prvih petih strelih ni uspelo sprostiti, s slabšimi zadetki in brez desetice si je pristreljala zaostanek skoraj petih krogov za najbližjimi tekmicami. V naslednjih petih strelih je Raušlova ujela dober ritem in
Hn ■
no postavljene visoko, vendar o tem sedaj še ne želim razmišljati - pustimo se presenetiti."
Sestava slovenske reprezentance, veterani:
Sandi Mertelj (Ptuj) Renato Hvaleč (Pomurje) Viktor Hotko (Ptuj) Leon Šuntner (Šport klub M) Primož Zorč (Bovec) Vasja Kovač (Bovec) Robert Korošec (Maribor) Franc Nani Matjašič (Šport klub M) Peter Dimbek (Šport klub M) Simon Sladic (Bovec), kapetan Trener: Damijan Turk Selektor: Simon Detellbach
Optimističen je tudi Nani Franc Matjašič, eden izmed najbolj izkušenih pri veteranih: „Osnovni cilj je uvrstitev med osem najboljših ekip Stare celine, s čimer bi se izognili novim
se s tremi zaporednimi deseticami približala najbližji tekmici na tri kroge zaostanka. Po dvanajstih strelih se je morala posloviti s končnim 8. mestom in dvema krogoma zaostanka za srbsko mladinko Nadjo Marti-novič. Dobro streljanje sta v finalu
kvalifikacijam za naslednje EP in SP. Seveda pa imamo tudi skrite želje, ki so povezane z višjo uvrstitvijo, na kar pa ima vpliv več faktorjev. Želja je velika, samozavest tudi, dobro smo se
nesporni talent, saj je s tehničnimi komolci prisilila Nevo Žaček (Hus) v predajo že v 1. rundi.
Oceno nastopov svojih varovancev je podal Tadej Toplak: „Patrik je mlad nadarjen borec, ki je uspešno debitiral na tekmovanju v Osijeku. Prvo borbo je predčasno zaključil, medtem ko je v finalu naletel na bolj izkušenega borca, ki je unovčil ravno te izkušnje za končno zmago. Zelo pa sem zadovo-
prikazali Bola Ujčič in Prezljeva, ki
sta osvojila peto in četrto mesto. Novo osvojeno odličje pa je s srebrom proslavila odlična slovenska mladinka in aktualna svetovna mladinska podprvakinja - Manja Slak, ki je za srbsko olimpijko in zmagovalko Zorano Arunovic zaostala za pet krogov.
Nuša Žnidarič in Eva Petek brez finala
V moški konkurenci s puško je zmagal hrvaški strelec Josip Sikavi-ca (631,5), med Slovenci je najvišjo uvrstitev dosegel Kamničan Nejc Kuhar (624,2) na desetem mestu, kidričevska strelca Jan Soto Vargas (583,6) in Mark Berdnik (580,9) sta osvojila 62. in 66. mesto.
Med ženskami sta ormoški strelki Nuša Žnidarič (617,3) in Eva Petek (608,3) osvojili 25. in 40. mesto, kidričevska mladinka Bojana Mari-janovic (604,8) je osvojila 47. mesto v absolutni konkurenci in 31. mesto v mladinski konkurenci. Zmagala je madžarska mladinka Reka Toma (627,1), najboljši rezultat kvalifikacij pa je dosegla Srbkinja Aleksandra Havran z izjemnimi 633,7 kroga.
Simeon Cone
pripravili, a na samem prizorišču bo potrebno tudi nekaj športne sreče. V Turčijo v vsakem primeru odhajamo optimistično razpoloženi."
JM
ljen s prikazanim mlade Nives Jakolič, ki se je držala taktike in je poslušala nasvete s kota, kar jo je zasluženo pripeljalo do predčasne zmage."
Murka in Jakoličevo so v Osijek spremljali nekateri člani Kluba tajskega boksa Fenix, ki so se skupaj s tekmovalcema in trenerjema veselili prvih uspešnih nastopov na mednarodnem tekmovanju.
David Breznik
Footgolf • Pred EP v Turčiji
»Opravili smo vse potrebno, da se pokažemo v dobri luči«
Od 7. do 14. decembra bo v Turčiji potekalo evropsko ekipno prvenstvo v footgolfu, na katerem bosta nastopili tudi slovenski izbrani vrsti članov in veteranov. Na igriščih v letoviškem mestu Belek bo sicer nastopilo 16 moških in 16 veteranskih reprezentanc ter 10 ženskih.
»Velik del proračuna so pokrili sponzorji«
Za slovensko footgolf zvezo je naporno obdobje zagotavljanja proračuna za celoten projekt. Več je povedal njen predsednik Matija Brod-njak: „Zelo sem ponosen, da bomo s člansko in seniorsko reprezentanco tekmovali v Turčiji in se merili z najboljšimi ekipami Stare celine. Večina organizacijskih izzivov je zaključenih, vključno z zagotavljanjem več kot 60.000 evrov vrednega proračuna celotne poti, bivanja in tekmovanja. Velik delež nam je uspelo pokriti s spon-zorskimi sredstvi - izpostavil bi turško podjetje Ferro, pa ptujsko Reseda in Žiher hiše -, del pa so prispevali tudi sami udeleženci. Rad bi poudaril, da bosta imeli naši ekipi dobro logistično podporo in da se bosta lahko osredotočili na sam nastop na zelenici."
Kako je potekal zaključni del priprav? „Ekipa iz Bovca je zadnje
priprave opravila v Italiji, Štajerci in Prekmurci pa smo bili aktivni na Ptuju, kjer ste Golf igrišče Ptuj in podjetje Tames maksimalno podprla naše footgolfiste in jih sponzorsko nagradila za treninge v finalnem tednu pred odhodom v Turčijo. Sedaj se bomo povsem osredotočili na sam dogodek, na katerem se bo naša celotna ekipa v Turčiji maksimalno potrudila, da bomo igrali vidno vlogo v tem zanimivem ekipnem Match Play tekmovanju," je dodal Brodnjak.
Močan ptujski pridih
Selektor obeh reprezentanc Simon Detellbach je v obe ekipi uvrstil precej igralcev iz Footgolf kluba Ptuj, na žalost pa je v zadnjem trenutku zaradi poškodbe brez odhoda v Turčijo ostal Milan Kristovič, sicer eden najboljših slovenskih veteranov.
Člani se bodo v predtekmovalni skupini 2 merili z reprezentancami Madžarske, Škotske in Luksembur-ga, veterani pa v skupini 3 z izbranimi vrstami Nemčije, Portugalske in Škotske.
Sestava slovenske reprezentance, člani:
Viktor Belak (Pomurje)
Ian Emeršič (Ptuj)
Dalen Simonič Dabič (Ptuj)
Mihael Wajs (Pomurje) Sandi Podgoršek (Pomurje) Gaj Rosič (Bovec) Uroš Kajnc (Ptuj), kapetan Admir Ičanovič (Sport klub M) Boštjan Pek (Ptuj) Niko Režonja (Pomurje) Dejan Novak (Ptuj) Matej Lorenčič (Pomurje) Damijan Kaučič (Pomurje) Simon Detellbach, selektor in trener
Pričakovanja in občutke pred odhodom v Turčijo je strnil kapetan članske vrste Uroš Krajnc: „Sem zelo vesel in ponosen že na našo uvrstitev na evropsko prvenstvo. Že v samih kvalifikacijah je bila konkurenca res velika, vendar smo jih uspešno opravili. Sedaj smo v velikem pričakovanju, kaj nas čaka na samem prvenstvu. Trenirali smo res veliko in mislim, da smo opravili vse potrebno, da se pokažemo v dobri luči in da presenetimo marsikatero velesilo. Prvi cilj je napredovanje iz skupine, kar bi nam prineslo avtomatsko uvrstitev na svetovno prvenstvo 2026. Konkurenca je res velika, saj gre za 16 najboljših reprezentanc Evrope. Igra se vsak dan po eno ali dve tekmi, kar je seveda zelo naporno. Potrebna bo res velika zbranost in prava mera regeneracije, da nam uspe napredovati. Naše želje so ved-
Enega zadnjih treningou pred odhodom u Turčijo je štajerski del reprezentance oprauil na ptujskem igrišču za golf.
Foto: FGZS
Osijek je v soboto gostil mednarodno tekmovanje v tajskem boksu Muay Thai Osijek Open 2024. Na njem so se v ringu pomerili tekmovalci iz šestih držav: Hrvaške, Srbije, Črne gore, BiH, Madžarske in Slovenije. Prvič so se na tekmovanje odpravili člani nedavno ustanovljenega Kluba tajskega boksa Fenix. Pod vodstvom izkušenih trenerjev Tadeja Toplaka in Aleša Goloba sta na hrvaškem uspešno prebila tekmovalni led Patrik Murko in Nives Jakolič.
Patrik Murko je tekmoval med člani v kategoriji do 75 kg. Novinec se je najprej pomeril proti Fabijanu Ka-čavendu (Hus), ki ga je s preudarnim nastopom s tehničnim knockoutom premagal v 3. rundi. To ga je popeljalo v finale, kjer se je 22-letni borec zoperstavil Mariu Franiču (Marjan
2015). Slednji je imel za sabo že 12 obračunov in je na koncu zmagal,
Nani Franc Matjašič in Uroš Krajnc po zadnjem treningu na Ptuju
Tajski boks • Mednarodna tekma na Hrvaškem
Murko in Jakoličeva uspešno prebila led
vendar je Murko predvsem v drugi in tretji rundi prikazal pogumno
predstavo, s katero je bil zelo blizu končnega uspeha.
Tega si je v Osijeku med mladinkami zagotovila druga predstavnica Kluba tajskega boksa Fénix Nives Jakolič. Šele 15-letna borka je v svoji debitantski borbi dokazala svoj
Borca in ekipa v ringu v Osijeku
Foto: arhiv Muay Thai Gym Fenix
Fotka: SCM
V dveh mesecih do 60 članov
Zagojiči so vadbeni domicil novega športnega kluba Klub tajskega boksa Fenix. Ustanovitelja sta hkrati tudi trenerja in bivša odlična tekmovalca v tajskem boksu Tadej Toplak in Aleš Golob. Oba sta se projekta kluba lotila zelo resno, strokovno in vizionarsko. Svoje znanje sedaj v športni dvorani prenašata že na okrog 60 članov kluba. Ti redno trenirajo od oktobra, ko je bil klub ustanovljen. V njem vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 19. ure vadijo začetniki, medtem ko ob istih dnevih med 19.00 in 20.30 vadijo rekreativci in tekmovalci. Oba trenerja izvajata tudi kar nekaj individualnih treningov, prav tako pa vodita ob torkih in četrtih med 17. in 18. uro vadbo za otroke. Najmlajših in ostalih članov je vedno več, kar pomeni, da so njihova vrata odprta za vse, ki bi se radi spoznali s tajskim boksom.
2328 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 3. decembra 2024
Športne novičke
Judo • Novoletni turnir v Celju: našim judoistom nove medalje
Judo klub Ivo Reya je v soboto na 44. novoletni turnir v judu v Celje privabil 202 judoista iz 32 klubov. Na blazinah so se borili mlajši kadeti/ kadetinje, mlajši dečki/deklice in starejši dečki/deklice. Svoje predstavnike na tekmovanju so imeli tudi JK Gorišnica, J K Drava Ptuj in JK Ormož. Člani vseh treh so v Celju zabeležili nekaj lepih uspehov, medtem ko je največ uspehov s 24 medaljami zabeležil JK Bežigrad.
Trener Luka Maroh je svoje mlade upe iz JK Gorišnica dobro pripravil za tekmovanje, saj so se iz knežjega mesta vrnili s tremi medaljami. Drugo mesto si je priboril Gaj Purgaj v kategoriji do 66 kg U-14, medtem ko sta tretji mesti zasedla Jakob Horvat v kategoriji do 55 kg U-14 in Aljaž Horvat v kategoriji do 33 kg U-12. Iz go-rišniškega kluba je Jaka Purgaj zasedel še peto in Jaka Čuš sedmo mesto.
Na 44. novoletnem turnirju so se dobro odrezali tudi člani JK Ormož. Do zlate medalje je prišel Jakob Ku-kovec v kategoriji do 60 kg U-14. Me-
daljo srebrnega leska je dobil Sergej Kaučič v kategoriji nad 66 kg U-14. Brez medalje je tokrat ostal Tevž Škvorc, ki je v kategoriji do 42 kg U-14 zasedel peto mesto.
JK Drava je pod vodstvom trenerja Vlada Čuša nastopil z dvema judoistoma. Do medalje je prišel Jakob Kozel Rus v kategoriji nad 60 kg U-12, za srebrno medaljo je na blazinah dosegel dve zmagi. Iz ptujskega tabora je v drugem krogu tekmovanja izpadel Gregor Murko.
DB
Karate • Mladi člani Karate do kluba Ptuj v Trbovljah do ekipnega brona
Karateisti Karate-do kluba Ptuj so v soboto, 30. novembra, nastopili na močnem mednarodnem turnirju Trbovlje open 2024. Na njem je nastopilo 350 tekmovalcev iz desetih držav. Ptujski klub so zastopali Iris Belšak, Varja Kočevar, Katai Pongrac, Maksim Strakhov, Ariana Vertič in Lara Zavratnik, ki so tekmovali v katah posamezno ter katah ekipno.
V kategoriji mlajših kadetinj v katah ekipno so Varja Kočevar, Ariana Vertič in Lara Zavratnik z odličnimi nastopi osvojile odlično 3. mesto, ekipni uspeh so s petimi mesti v katah posamezno dopolnili Katai Pongrac, Maksim Strakhov in Lara Zavratnik
J*
Plavanje • Miting Miklavž 2024 v Ljubljani
Kurentovi najmlajši odlično
V soboto je v Ljubljani v organizaciji Plavalnega kluba Olimpija potekal 32. mednarodni miting Miklavž 2024.
Udeležili so se ga tudi tudi plavalci Plavalne akademije Kurent. Njihove barve so zastopali Tjaš Sel, Mare Kancler, Vid Petek, Jaka Krajnc, Tine Masten, Jakob Kolar, Eva Črepinko, Lara Mohorko, Zoja Kebrič in Ivonna Kiselak. Prve nastope so zabeležili Jaša Kiselak, Zala Golob, Patricija Vizjak, Maša Kučer, Lan Toplak, Matija Bek in Lana Črepinko.
Foto: arhiv JK Gorišnica
Mladi judoisti JK Gorišnica so si priborili tri medalje.
V katah ekipno so Članice Karate do kluba Ptuj med mlajšimi ka-detinjami osuojile 3. mesto.
Tjaš Sel (PA Kurent) je osvojil 3. mesto.
Najuspešnejši je bil tokrat Tjaš Sel, ki je v najtežji disciplini - 100 m delfin - osvojil odlično 3. mesto. Tako se nadaljuje serija Kurentovih športnikov, ki ne glede na starostno kategorijo pridejo z vsakega tekmovanja z medaljo ali več njih. Plavalce sta spremljala Borut Petrovič in Petra Koren Črepinko.
UR
Miklavževo darilo
za tri plavalce PK Terme Ptuj
Za nagrado za pridno treniranje so Plavalni klub Terme Ptuj v Ljubljani zastopali Jaka Murko, Klara Božičko in Tim Rozman. Za najmlajše ptujske plavalce je bilo to drugo tekmovanje letos.
V množični udeležbi niso dosegli vidnejših rezultatov po mestih, so pa od prejšnjega tekmovanja zelo lepo napredovali po časih. Doseženi
Foto: Plavalni klub Terme Ptuj
Trije plavalci PK Terme Ptuj v Ljubljani
rezultati, ki so bili za večino osebni rekordi, so plod načrtnega dela trenerja Bernarda Veršiča in bodo velika spodbuda za mlade plavalce za naprej.
David Breznik
Kikboks • Turnir v Milanu: Taja Šibila v Italiji do 3. mesta
Najboljša tekmovalka Kluba borilnih veščin Ptuj Taja Šibila je konec tedna nastopala na mednarodnem turnirju Point Fighting Milano v Italiji. Na turnirju je nastopalo okrog 600 tekmovalcev iz 15 držav.
Taja je v kategoriji nad 65 kg med starejšimi kadetinjami osvojila zelo dobro 3. mesto in s tem uspešno zaključila sezono 2024.
Franc Slodnjak
Šolski šport • Odbojka, učenke
Gostiteljice finalnega turnirja postale prvakinje
V zadnjih dveh mesecih letošnjega leta se nadaljuje izredno pester program šolskih športnih tekmovanj. V organizaciji Javnega zavoda Ptuj je med drugim potekalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke letnika 2010 in mlajše. Nastopilo je 11 ekip.
Te so bile v predtekmovanju razdeljene v tri skupine, le štiri ekipe pa so si prislužile nastop na finalnem turnirju. Med njimi so bile tri zmagovalke skupin (Kidričevo, Destrnik--Trnovska vas, Cirkovce) ter najboljša drugouvrščena ekipa iz skupin B in C (Ljudski vrt).
Finalni turnirje v začetku decem-
bra potekal na Destrniku. Domača ekipa je pustila najboljši vtis, saj je na vseh treh srečanjih slavila z izidom 2:0 in je brez izgubljenega niza prišla do naslova medobčinske prvakinje v odbojki za dekleta. Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Cirkovce, obe prvouvrščeni ekipi pa sta se uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati:
-	skupina A (ŠD Podlehnik): Pod-lehnik - Kidričevo 0:2, Kidričevo -Olge Meglič 2:1, Olge Meglič - Pod-lehnik 2:0. Vrstni red: 1. Kidričevo, 2. Olga Meglič, 3. Podlehnik;
-	skupina B (ŠD Destrnik): De-strnik-Trnovska vas - Gorišnica 2:0,
Gorišnica - Breg 0:2, Ljudski vrt - Go-rišnica 2:0, Ljudski vrt - Breg 2:1, De-strnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 2:0, Breg - Destrnik-Trnovska vas 0:2. Vrstni red: Destrnik-Trnovska vas, 2. Ljudski vrt, 3. Breg, 4. Gorišnica;
- skupina C (ŠD Markovci): Mar-kovci - Videm-Leskovec 2:1, Videm--Leskovec - Majšperk 2:0, Cirkovce -Videm-Leskovec 2:0, Cirkovce - Maj-šperk 2:0, Markovci - Cirkovce 0:2, Majšperk - Markovci 1:2. Vrstni red: 1. Cirkovce, 2. Markovci, 3. Videm-Le-skovec, 4. Majšperk;
Finale (ŠD Destrnik): Kidričevo -Ljudski vrt 2:1, Ljudski vrt - Cirkovce 0:2, Destrnik-Trnovska vas - Ljudski
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 18. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Celje - Domžale; OB 17.30: Bravo - Olimpija Ljubljana; V NEDELJO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Primorje, Maribor - Nafta 1903; OB 17.30: Mura - Koper.
Rokomet • Liga NLB
RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Gorenje Velenje -Krka; OB 19.00: Jeruzalem Ormož - SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica, Urbanscape Loka - Celje Pivovarna Laško, Riko Ribnica - Koper, Misteral Krško - Slovenj Gradec; OB 20.15: Trimo Trebnje - LL Grosist Slovan.
1.	B SRL (m)
11. KROG: Drava Ptuj - Črnomelj, Mokerc Kig - Velika Nedelja (obe v soboto ob 19.00).
2.	SRL (m)
11. KROG: Ankaran - Gorišnica (v petek ob 19.30).
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 19.30: ŽRK Sobota - Slovenj Gradec; V SOBOTO OB 17.00: Lendava - Turbina; OB 17.30: ŽOK Ptuj -Kajuh Slovan, OTP banka Branik II - Ljutomer.
Futsal • 1. SFL
RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 20.00: ŠD Mlinše - THE Nutrition Extrem, FK Dobovec - FK Dobrepolje, KMN Bronx Škofije - FC Trzin Mobi Arena; OB 20.30: Siliko Vrhnika - Avtocenter Crono Ajdovščina, PJ Joco Benedikt - KMN Oplast Kobarid.
V nedeljo smučarski sejem v Ljutomeru
Smučarska sekcija pri TVD Partizan Ljutomer prireja vsakoletni sejem zimsko-športne opreme. Najrazličnejši rekviziti, potrebni za sne-žno-ledene športno-rekreativne aktivnosti bodo na voljo po ugodnih cenah v nedeljo, 8. 12., med 9. in 12. uro v ljutomerski športni dvorani ŠIC.
Jože Mohorič, NŠ
Foto: Franc Slodnjak
Taja Šibila (KBV Ptuj) z osvojeno medaljo v Milanu.
vrt 2:0, Destrnik-Trnovska vas - Cir-kovce 2:0, Kidričevo - Destrnik-Trno-vska vas 0:2, Cirkovce - Kidričevo 2:1.
Vrstni red:
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	OŠ Cirkovce
3.	OŠ Kidričevo
4.	OŠ Ljudski vrt
5.	OŠ Markovci
6.-8.	OŠ Breg
6.-8. OŠ Olge Meglič 6.-8. OŠ Videm-Leskovec
9.	OŠ Majšperk
10.-11.	OŠ Podlehnik 10.-11. OŠ Gorišnica
UR
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki za dekleta Drugo mesto in napredovanje na območno tekmovanje si je prislu-
- PŠ Destrnik-Trnovska vas.
žila ekipa OŠ Cirkovce.
Šahovski kotiček
Pirčev memorial: med 109 udeleženci tudi štirje člani ŠD Ptuj
V spomin na enega najboljših slovenskih šahovskih velemojstrov že od leta 1969 prirejajo memorialne turnirje. Prvi je bil v Ljubljani prav omenjenega leta, od drugega turnirja leta 1973 in vse do letošnjega, 27. po vrsti, pa poteka v Mariboru v organizaciji ŽŠK Maribor Poligram, katerega član je bil tudi VM Vasja Pirc. Tri medalje na šahovskih olimpijadah, od tega zlata leta 1950 v Dubrovniku, in številni drugi vrhunski rezultati dovolj zgovorno pričajo o tem, kako veliko ime slovenskega in svetovnega šaha je bil VM Vasja Pirc. Na letošnjem memorialu se je zbralo več kot sto šahistk in šahistov, med njimi tudi štirje člani ŠD Ptuj, od katerih je bil najboljši FM Gregor Podkrižnik na 12. mestu.
Večina dosedanjih memorialov je bila v obliki večdnevnih odprtih turnirjev, tokrat pa se je organizator odločil za enodnevni turnir v hitropoteznem tempu. Udeležilo se ga je 109 igralk in igralcev iz šestih držav (Slovenije, Avstrije, Italije, Srbije, Irske in Ukrajine). Med njimi so bili kar trije člani slovenske reprezentance, ki je na šahovski olimpijadi letos v Budimpešti osvojila zgodovinsko 9. mesto. Prvi nosilec VM Vladimir Fedoseev je bil tudi naj-resnejšl kandidat za zmago na tem turnirju, kar pa mu nI uspelo, saj ga je v 6. kolu premagal MM Domen Tisaj. Oba sta ob koncu zbrala enako število točk, vendar je o zmagovalcu odločal medsebojni rezultat.
Ptujčan Gregor Podkrižnik je odlično začel turnir In bil po četrtem kolu celo na drugem mestu, vendar je v 5. kolu moral priznati premoč 1. nosilcu, v 9. pa še mlademu VM Janu Šublju. Kot 59. nosilec je odlično nastopil mladi član ŠD Ptuj Anej Zlato-las, ki je ob koncu s petimi točkami osvojil 37. mesto, kar je 22 mest višje od začetne pozicije, prejel pa je tudi nagrado za tretje mesto v konkurenci fantov do 15 let.
Preostala mlada člana ptujskega društva sta s 3,5 točke dosegla uvrstitev v okviru začetnih pozicij. Pri
Tiborju Vebru se je gotovo poznala
še rahla utrujenost, saj se je tri dni pred turnirjem vrnil s svetovnega kadetskega prvenstva v Italiji, Maks Mai Kokol pa je morda plačal davek neizkušenosti, saj glede na druge športne obveznosti šahu ne posveča toliko časa.
Končni vrstni red: 1. (3.) MM Domen Tisaj 8 točk, 2. (1.) VM Vladimir Fedoseev 8, 3. (2.) VM Jan Šubelj 7,5 ... 12. (7.) FM Gregor Podkrižnik 6 ... 37. (59.) Anej Zlatolas 5 ... 82. (81.) Maks Mai Kokol 3,5, 83. (73.) Tibor Veber 3,5 .
Turnir Ivanec: Zarja z dvema medaljama najboljša Ptujčanka
Šahovski klub Ivanec vsako leto organizira mednarodni turnir, imenovan »Ivanečki vitezovi«. Tekmovanje poteka v starostnih kategorijah do 12 in 16 let, na njem pa tradicionalno odlično nastopijo tudi člani Šahovskega društva Ptuj. Nič drugače ni bilo letos, ko je bila z dvema medaljama najboljša 10-letna Zarja Gomboši v konkurenci do 12 let.
Tretje mesto v absolutni konkurenci do 12 let in prvo mesto med dekleti je Zarji Gomboši, ki je bila deveta nosilka, prineslo tudi naslov najboljše udeleženke te konkurence. Njen uspeh je z drugim mestom dopolnil brat dvojček Svit. Na A-turnirju sta od Ptujčanov uspešno nastopila Jan Čurkovič in Elias Bender. Slednji je bil prvi nosilec, vendar je ob koncu zasedel peto mesto, saj je dvakrat moral priznati poraz - v zadnjem, 5. kolu tudi proti klubskemu kolegu Janu. Ta je ob samo enem remiju na koncu zasedel drugo mesto z enakim številom točk kot zmagovalec, s katerim je v tretjem kolu remiziral. S štirimi medaljami (zlata, dve srebrni in bronasta) je bilo ŠD Ptuj med najuspešnejšimi ekipami.
Vrstni red U12: 1. (5.) Dominik Bez-jak (ŠK Pregrada) 4, 2. (2.) Svit Gom-boši 4, 3. (9.) Zarja Gomboši (1. med dekleti) 4 točke (oba ŠD Ptuj) ...
Vrstni red U16: 1. (2.) Aleksander Konopatsky (ŽŠK Maribor) 4,5 točke, 2. (5.) Jan Čurkovič (ŠD Ptuj) 4,5, 3. (7.) Jakov Vereš (Caissa Zagreb) 3 ... 5. (1.) Elias Bender (Š D Ptuj) 3 točke ...
Silva Razlag
petek • 6. decembra 2024
Zanimivosti
Štajerski	17
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
zelenjavna	čebulna juha, svinjska	krompirjev narastek s	piščančji paprikaš,	čufti v paradižnikovi	špageti carbonara,	krompirjev golaž,
enolončnica z mletim	pečenka, pečen	kislim zeljem, zelena	široki rezanci	omaki, pire krompir	rdeča pesa	hrenovke
mesom, ajdov kruh z	krompir, motovileč v	solata				
orehi	solati, gibanica					
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Ajdov kruh z orehi
•	250 g ajdove moke
•	250 g pšenične moke
•	1 suhi kvas
•	1 žlička soli
•	3 dl mlačne vode
•	1 žlica olja
•	2 pesti narezanih orehov Presejte ajdovo moko, jo poparite z 1,5 dl vrele vode in premešajte. Počakajte, da se ohladi do mlačnega, nato dodajte pše-nično moko in suhi kvas ter premešajte. Prilijte preostanek vode in posolite. Gne-tite tako dolgo, da postane testo gladko in se z lahkoto loči od sklede (lahko si
pomagate s kuhinjskim robotom). Nazadnje na roko vmešajte narezane orehe. Testo oblikujte v kepo, prestavite v pomokano skledo, pokrijte s prtičem in pustite vzhajati na toplem, da se prostornina za dvakrat poveča (približno 1 uro). Testo ponovno pregnetite, iz njega oblikujte štruco, jo položite v pekač, obložen s papirjem za peko in pustite, da še eno uro vzhaja. Pečico nastavite na 230 °C in štruco pecite 15 minut, nato temperaturo znižajte na 170 °C in pecite še 40 minut.
Krompirjev narastek s kislim zeljem
•	750 g krompirja
•	1 rdečo papriko
•	1 zeleno papriko
•	1 kg kislega zelja
•	1 čebulo
•	1 žlico olja
•	sol po okusu
•	2 žlički mlete sladke paprike
•	2 žlički posušenega majarona
•	200 g smetane za kuhanje
•	200 g kisle smetane
•	2 žlički moke
•	2 jajci
•	50 g naribanega sira
Krompir olupite, ga operite in zrežite na tanke rezine. Približno 10 minut jih kuhajte v slani vodi. Vodo po kuhanju odlijte in počakajte, da para izpari. Očistite papriki in ju zrežite na koščke. Kislemu zelju iztisnite tekočino. Zmešajte kislo zelje in papriko. Olupljeno čebulo zrežite na kocke. V ponvi segrejte olje in na njem steklasto popražite čebulo. Dodajte mleto papriko in majaron. Prilijte smetano za kuhanje. Vse skupaj zavrite in ponev odstavite. Posebej zmešajte kislo smetano, moko in jajca ter mešanico dodajte smetani. Pekač namastite ali obložite s papirjem za peko. Vanj porazdelite polovico krompirja, nanj dajte kislo zelje in prelijte z 2/3 jajčne smetane. Po njej razporedite še preostanek krompirja in ga prelijte s preostankom jajčne smetane. Narastek potresite s sirom in ga pecite 30 do 40 minut pri 180 "C.
Podlehnik • FD Lancova vas na šesti, tokrat domači turneji
Pustili so sled, ki bo odmevala še dolgo
Več kot 60 parov čevljev na odru, ples, pesem, nasmejani obrazi plesalcev, zadovoljna publika in številni aplavzi... Člani in članice FD Lancova vas so v Podlehniku pripravili šesto, tokrat domačo turnejo, kjer so domačim podpornikom predstavili delo, plesno in glasbeno dediščino, ki so jo letos uspešno uprizorili na petih mednarodnih festivalih. »Povezali smo koreografije, ki smo jih pripravili z veliko mero odgovornosti, saj prikazujejo in ohranjajo našo kulturno identiteto,« je povedala neumorna in društvu predana predsednica Barbara Sitar.
Foto: Marko Vindiš
Polna dvorana, nasmejani obrazi, zadovoljna publika in številni aplavzi - to so trenutki, ki navdihujejo in spodbujajo folklornike, da z veseljem nadaljujejo svojo pot.
FD Lancova vas je še eno redkih folklornih društev, ki temelji in stremi k pristnosti in avtentičnosti plesov, plesalcev, kjer ni v ospredju natančno začrtana umetniška in umetna koreografija, omejenega števila parov. »Žal pa v zadnjih časih za to vrsto dela, ki temelji na avtentičnosti, zmanjkuje prostora,« opaža Sitarjeva. Tudi neumorna Nežka Lubej, ki je oblikovala idejno zasno-
vo za nastop Štelnga v Lancovi vasi leta 1932, pravi: »Pri folklori ne bi smela biti bistvena formacija na odru, temveč pristnost.« In slednje Lancovljanom več kot uspeva. Na odru je nastopilo, svojo vlogo odigralo več kot 20 mladcev in deklet, ki so vidno uživali, ki so bili pristni, ki so razumeli, kaj ohranjajo, kaj prikazujejo. Nežka Lubej si je na osnovi originalne fotografije
iz leta 1932, na kateri so v večnost ujeti štelngarji iz Lancove vasi, zamislila nastop, ki prepleta izdelavo voščenih rož, pesem, ples in številne ljudske igre, ki so jih gledalci pospremili z glasnimi aplavzi. Fantje so se namreč pred stoletjem z vojaščino postavljali pred dekleti in mlajšimi vrstniki, dan, ko so bili potrjeni z besedo tauglich, kar pomeni ustrezen, pa krepko in bučno
proslavili. Zgodovinsko popotovanje so pripravili člani mlajše odrasle folklorne skupine, člani starejše odrasle folklorne skupine pa so dokazali, da folklora ne pozna starostnih in drugih omejitev, temveč da je zanjo ustrezen vsak, če le premore veselje in naklonjenost plesu in domači dediščini. Zaplesala je še otroška folklorna skupina, zapeli sta dve skupini ljudskih
pevk, zagodle pa so kar tri skupine godcev. »Širimo bogato kulturno dediščino kraja in si prizadevamo ohraniti in spodbujati pristnost ter avtentičnost v vsem, kar počnemo. Hvala vsem, ki ste nas podprli in skupaj z nami ustvarili nepozabno vzdušje!« so še dejali Lancovljani po končanem nastopu.
Mojca Vtič
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 6. decembra 2024
Ptuj • Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Izdali osmi Zbornik
V nakladi 300 izvodov je z letnico 2024 izšel osmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki ga je uredil Martin Šteiner. Prinaša deset prispevkov in predgovor direktorja Aleksandra Lorenčiča, ki poudarja, da je bilo pomembnih prelomnic, pozitivnih in negativnih, v letih od nastanka muzeja precej. Izid zbornika, v katerem muzejski sodelavci predstavljajo svoje delo in dejavnosti, je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo.
Andrej Brence piše o nesnovni kulturni dediščini in Srečanju kulturne dediščine Slovenije na Ptuju v letih 2012-2017, Iva Ciglar o preselitvi arheološkega gradiva in izvedbi arheoloških raziskav na dvorišču dominikanskega samostana v okviru restavratorske obnove mestnega obzidja, Manica Hartman o ormoškem grajskem parku, mag. Nataša Kolar o svetovni razstavi druge polovice 19. stoletja v luči spominskih medalj ptujskega muzeja, Nevenka Korpič o podobah Ormoža na vedutah in razglednicah do konca leta 1945, dr. Aleksander Lorenčič o posebnem problemu vzdrževanja muzejskih stavbnih objektov (Delovanje ptujskega muzeja v letih 1967-1969), dr. Boštjan Roškar o hišnem oltarčku iz delavnice Velta Konigerja v ptujskem muzeju, Monika Simonič Roškar o Ptuju z okolico - mestu pokrajinskih praznovanj, dr. Branko Vnuk o drobcih iz Povodnovega rokopisa Antiquitaeten Poetoviens in Mojca Vomer Gojkovič o fibulah iz Petovione.
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: „Vesel sem, da nadaljujemo neprekinjeno izdajanje muzejskega zbornika. Izšla je že osma številka z naslovom Zbornik pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož 8."
Polstoletni problem: financiranje in vzdrževanje muzejskih stavb
V muzeju so veseli, da nadaljujejo neprekinjeno tradicijo izdajanja muzejskih zbornikov ne glede na vse težave, s katerimi se srečujejo. Že od nekdaj tudi v prispevkih o gradu in grajskem kompleksu v časopisnih člankih naletimo na podobne naslove in problematiko, s katero se v muzeju soočajo tudi danes, kot je neugodni finančni položaj, zaradi katerega ne more izpolnjevati svojih nalog, kakor jih želi. Poseben problem pa predstavlja vzdrževanje muzejskih objektov. Tako so pisali časopisi pred petdesetimi leti in več, tako pišejo danes. Četudi je v tem času prišlo do nekaterih sprememb, tudi v sistemu financiranja, od leta 1999 je ptujski grad kulturni spomenik državnega pomena, pri problematiki bistvenih sprememb ni.
Zagotovo pa je vsak prispevek iz osmega zbornika Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož vreden pozornosti bralca, ki želi odstirati posamezne segmente iz preteklosti našega okolja, s tem pa tudi iz bogatega, več kot 130-letnega dela ptujskega muzeja, katerega zbirke letno obišče več kot 66 tisoč obiskovalcev, dobro obiskane pa so tudi njegove druge lokacije.
MG
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK
Dornava • Razstava rokodelskih izdelkov upokojencev ohranja kulturno dediščino
Rokodelstvo - pomemben del ustvarjalnosti starejših
Tudi letošnja rokodelska razstava članov PZDU Spodnje Podravje, ki so jo povezali z nastopi pevskih skupin, godcev in recitatorjev, je pokazala, daje rokodelstvo med člani društev upokojencev na tem območju še zelo razvito. Rokodelstvo je pomemben del nesnovne kulturne dediščine in identitete slovenskega naroda.
Foto: Marjeta Moran
Tudi letos je Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje pripravila rokodelsko razstavo Članov, na kateri so nastopile tudi pevske skupine, godci in recitatorji.
Za sodelovanje na letošnji razstavi so se zahvalili: DU Ormož, DU Hajdina, DU Optimisti - klekljarski sekciji, DU Žetale, DU Podlehnik, DU Destrnik, DU Cirkulane, DU Gorišnica, DU Cirkovce, DU Markovci, DU Miklavž pri Ormožu, DU Dornava, DU Polenšak (predice), ZUDV dr. Marijana Borštnarja, enota Vičava, OŠ dr. Franja Žgeča in Občini Dornava.
„Zato je prav, da se ohranja in da se rokodelska znanja ter veščine prenašajo na mlajše rodove. Veliko tega se je že pozabilo in izgubilo. Glavni motiv, da se ljudje ukvarjajo s temi dejavnostmi, je prav gotovo ustvarjalnost, želja po druženju, pa tudi medgenera-cijsko sodelovanje in prenašanje znanja. Natančne evidence o članih, ki se v PZDU Spodnje Pod-ravje ukvarjajo z rokodelstvom, še nimamo, vendar jo želimo pridobiti. Društva in njihove sekcije pripravijo vsako leto veliko pestrih razstav v okoljih, kjer delujejo. Veliko jih tudi sodeluje na razstavi ročnih del, ki jo vsako leto organizira komisija za kulturo in tehnično kulturo pri PZDU Spodnje Podrav-je. Letošnja razstava rokodelskih izdelkov, članov društev v okviru pokrajinske zveze v Kulturnem centru v Dornavi, je privabila številne razstavljavce. Nekateri so izvedli tudi prikaz dejavnosti. Veseli smo, da jih je vsako leto več. Še posebej pa smo veseli, da je bila letošnja razstava medgeneracij-ska, saj so razstavljali tudi učenci OŠ Franja Žgeča Dornava in gojenci ZUDV dr. Marijana Borštnarja," je povedala predsednica komisije za kulturo in tehnično kulturo pri PZDU Spodnje Podravje Danica Kurež.
V otvoritvenem programu razstave, na kateri sta navzoče pozdravila Viktor Kokol, predse-
dnik PZDU Spodnje Podravje, in predsednica komisije za kulturo in tehnično kulturo Danica Kurež, so nastopili: ljudski godec Viktor Mu-nda, pevska skupina Stezice DU Optimisti in Silva Žabota, članica DU Ptuj, ki se je predstavila z avtorsko poezijo.
Živahno pa je sicer bilo ves čas razstave, ki je pritegnila številne obiskovalce, saj ni bilo izdelka, ki ne bi požel navdušenja. Za lepe in doživete utrinke pa so med samo razstavo poskrbeli: pevska skupina DU Hajdina in Cecilija Bernjak, ki je recitirala lastno poezijo, predice
DU Polenšak, ki so prikazale dejavnost preje volne in ob tem zapele, vaški godci DU Polenšak in ŽePZ DU Središče ob Dravi. To je bil še en lep jesenski dan, ki so ga skupaj preživeli člani PZDU Spodnje Pod-ravje, uživali v druženju, spoznavanju in izmenjavi izkušenj. „Znova smo pokazali, da se še kako zavedamo pomena ljudske dediščine. Še naprej bomo spodbujali rokodelske dejavnosti, organizirali tovrstne dogodke, znanje in izkušnje pa prenašali na mlade, da ne bodo šli v pozabo," je ob koncu letošnje rokodelske razstave še povedala Danica Kurež.
MG
Majšperk • Tradicionalno miklavževanje KUD Majšperk
Parkljev nasvet otrokom: »Bodite pridni!«
Rožljanje verig, črna podoba z dolgim jezikom, košem na hrbtu in tista znana starševska grožnja nagajivo-porednim otrokom: »Če ne boš priden, te bodo odnesli parklji.« Da, leto je naokrog in na dobrotniško pot seje odpravil prvi decembrski dobri mož sv. Miklavž, ki pa ne hodi sam, spremljajo ga tako angeli kot hudič oz. parklji.
Lik hudiča, parklja naj bi bil sicer precej starejši od Miklavža in naj bi izviral še iz predkrščanskih časov. »Parklji naj bi bili ostanki nekdanjih, poganskih predstav o duhovih umrlih,« je pojasnil etnolog Janez Bogataj. Ljudje so namreč nekdaj verjeli, da se njihovi umrli predniki v dolgih nočeh kot duhovi vračajo in gledajo, kaj nove generacije delajo dobro in kaj slabo. Cerkev je nato demone pokristjanila v hudiče in jim pridala dobrega svetnika, Miklavža, ki parklje kroti, pridnim otrokom pa vzgojno deli darove.
Pridni otroci so darilo dobrotnika Miklavža prejeli včeraj zvečer, šibo pa so pridali parklji, tudi v Majšperku, kjer že vrsto let tradicionalno miklavževanje prireja KUD Majšperk. Letos smo se pogovarjali s parkljem. Opravo tega, večini otrok strašljivega bitja, si je nadel domačin Matevž Vedlin, sicer dijak drugega letnika ptujske elektro in računalniške šole. »Prvič mi je bila vloga parklja zaupana pred štirimi leti, to je tudi neke vrste tradicija pri nas, da so bili parklji vedno mladi fantje, torej dijaki, študentje.« Svojo vlogo spoštuje, prav tako tradicijo, namreč zgolj oprava
Dobrotnik Miklavž v spremstvu angelov in parkljev
Foto: KUD Majšperk
parklja, ki jo nosi, šteje 30 let, sicer pa pravi, da dandanes parklji ne strašijo tako, kot so nekoč. »Včasih so otroke nalagali v koše, danes le malce poružimo z verigami. Tudi otroci se nas ne bojijo v tolikšni meri, kot smo se nekdaj mi, kljub
temu pa opažam, da preblizu vendarle ne upajo priti.«
O svoji izkušnji s parklji pa pravi, da se jih je vedno zelo bal, saj je dobro poznal stavek, 'če ne boš priden, te bodo odpeljali parklji'. »In eno leto sem vedel, da nisem
bil priden. Tako sem se skril, da sta me starša zadnji trenutek našla, da nisem zamudil miklavževanja.«
In kaj parkelj sporoča otrokom? »Naj bodo pridni in tudi prijazni ter spoštljivi drug do drugega.«
Mojca Vtič
petek • 6. decembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Zavrč • Smiljan Ivančič iz Hrastovca navdušuje s praznično okrasitvijo
Letos kar 33.000 lučk in nove jaslice
Smiljan Ivančič iz Hrastovca (občina Zavrč) je že znan po svoji izjemni božični okrasitvi doma, letos paje znova presegel samega sebe. Njegov dom namreč krasi kar 33.000 lučk, ob katerih zažari celotno posestvo. Letošnja novost so jaslice, za katere je hlev izdelal sam, figure paje kupil na Hrvaškem.
Foto: CG
Smiljan Ivančič iz Hrastovca je letos svoj dom in okolico okrasil s 33.000 lučkami.
Lučke pri Ivančičevih so letos zasijale na prvo adventno nedeljo, ki je bila tokrat prav posebna, saj je Smiljan prav na ta dan praznoval svoj rojstni dan. Priprave na okrasitev se sicer začnejo že sredi oktobra. Letos je dodal še 14.000 novih svetlobnih točk, kar je celotno okrasitev dvignilo na neverjetnih 33.000 lučk. »Po drevesih, okoli hiše, po garaži, strehi, lesenem nadstrešku in vseh ograjah -lučke so povsod,« opisuje Ivančič, ki je v zadnjem mesecu dni vsako prosto uro namenil okraševanju, za zadnje detajle si je vzel celo dopust. »Letošnje vreme mi je sicer nekoliko ponagajalo, vendar mi je kljub temu uspelo vse pripraviti pravočasno, da so lučke zasijale že ob prvi adventni nedelji.«
Letos je poleg lučk dodal novo atrakcijo - jaslice, za katere je hlev v velikosti 2 x 1,5 metra izdelal sam,
figure pa je kupil. Ivančič svojo strast do prazničnega okraševanja goji že 18 let, odkar z družino živi v novi hiši.
Za nove lučke bo treba zasaditi še kakšno drevo
Sprva je začel skromno, z nekaj okraski, nato pa vsako leto dodaja nove elemente. »Zadnjih pet let je okraševanje vse bolj intenzivno, zato okrog hiše že počasi zmanjkuje prostora. Ženi sem zato že predlagal, da bi na dvorišču zasadili še kakšno drevo, da bi lahko nanj obesil lučke,« se v smehu pošali Ivančič, ki ga razveseljujejo tudi številni obiskovalci, ki se pripeljejo mimo in občudujejo njegovo praznično okrasitev. Njegova želja za prihodnost je, da bi število lučk še povečal na kar 50.000.
Za Smiljana je praznični decem-
ber najlepši del leta. »To je mesec, ko imam rojstni dan, kar še dodatno popestri praznični duh.« Poleg lučk, jaslic in okraskov ima na dvorišču tudi napihljive figure, med njimi Božička, štiri jelenčke
in snežaka. Sredi zelenice pa je tudi letos spet postavil ogromni adventni venec, ki ima kar tri metre v premeru.
Po praznikih pospravljanje ni lahka naloga. »Za pospravljanje
lučk in okraskov porabim dva tedna. Vse skrbno pospravim v škatle, ki so označene z napisi, kam kaj spada. To zahteva disciplino, brez katere ne gre,« pojasni Ivančič. Njegova okrasitev ne navdušuje le
Strošek elektrike ne poskoči pretirano
Praznična okrasitev vsako leto prinaša nekaj dodatnih finančnih stroškov, ki pa so zanemarljivi. Večina je LED-lučk, ki so energetsko varčne. Lani so bili stroški električne energije za december za okoli 70 evrov višji.
družine in prijateljev, ampak tudi številne obiskovalce od blizu in daleč. »Vsako leto me z obiskom razveselijo moji sodelavci, kar je postalo že tradicija. Vedno imajo zame kakšen nov paket lučk. Tudi med darili za rojstni dan so lučke skoraj obvezne,« je povedal sogovornik, ki je s svojo predanostjo in kreativnostjo že prava legenda v svojem kraju. S svojo okrasitvijo ne prinaša le luči, temveč tudi veselje in božični duh, ki združuje domačine in obiskovalce od blizu in daleč.
Estera Korošec
Kidričevo • Koncert MoPZ Talum
V znamenju slovenskih pesmi
Pevci Moškega pevskega zbora Talum iz Kidričevega so se ob vstopu v praznični december predstavili s samostojnim koncertom. Zapeli so slovenske ljudske in umetne v priredbah za zborovsko petje ter eno slovaško.
-v'
f	V
\ -51	M
. i	g*«
Zbrani vsi nastopajoči, ki so koncert zaključili s pesmijo Mi se imamo radi.
Foto: MZ
Nastopili so pod vodstvom zborovodje Gregorja Lačna, ki se je zboru pridružil leta 2020. Dvorana restavracije Pan v Kidričevem je bila polna do zadnjega kotička, kar daje zboru potrditev, da dela dobro. „Namen prireditve je bil oživiti slovensko ljudsko glasbo. Menim, da je prav, da ljudsko pesem ohranjamo tudi v okviru zborovskega petja. Ljudske pesmi so prirejene za štiriglasno petje in se izvajajo kot zborovske. So nekoliko drugačne, bolj žive in temperamentne, ljudem so všeč. Glede na odziv v dvorani menim, da so
obiskovalci uživali, preživeli z nami lep nedeljski popoldan," je po uspešno izpeljanem koncertu povedal predsednik Kulturnega društva MoPZ Talum Kidričevo Edvard Hojski. „Koncertni program sestavimo tako, da je všečen mlajšim in starejšim, speven. Pevci otroškega pevskega zbora OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju so pika na i koncertu. Vodi jih zborovodkinja Liljana Krošl in res odlično sodelujemo. Tudi mi pevci se na koncert pripravimo z vso odgovornostjo. Ko izberemo repertoar, ga izpilimo in ocenjujem, da
nam gre dobro. V zboru nas prepeva 28 pevcev," je dodal Hojski.
Letos je obiskovalce skozi koncert z besedo premierno vodil eden od pevcev zbora Vid Lačen. Za uspešno izpeljan koncert in ves trud, ki ga vlagajo v področje ljubiteljske kulture, je zboru čestitala vodja ptujske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Iva Ferlinc. V imenu Sklada je pevcema Borisu Urbančiču in Janku Kirbišu za 40 let udejstvo-vanja v zboru izročila častni znački. Člani zbora so se s posebno zahvalo za sodelovanje in podpo-
ro zahvalili družbi Talum. Začetki zbora segajo v leto 1948, kot sekcija je bil ustanovljen v sklopu DPD Svoboda Kidričevo. Kasneje je deloval kot pevski zbor TGA Kidričevo, torej v okviru tovarne. „S preoblikovanjem društev smo ustanovili Kulturno društvo MoPZ Talum Kidričevo in smo tudi eden od ustanovnih članov Zveze kulturnih društev občine Kidričevo. Smo del širše skupnosti," je dejal predsednik Edvard Hojski in v zbor povabil pevce, ki bi se jim želeli pridružiti.
MZ
Ptuj • Mednarodni dan invalidov
Zagotoviti vključujoče okolje za vse
3. december je mednarodni dan invalidov, ki ga tudi v ptujski občini vsako leto obeležijo s prireditvijo. Letos je potekala v prostorih Stare steklarske, kjer so izvedli dogodek z naslovom Mobilni, aktivni in soustvarjalni.
Foto: CG
3. december je mednarodni dan invalidov.
Kljub oviram, ki so postavljene pred njih, invalidi nenehno dokazujejo, da zmorejo ogromno. Vsake toliko pa javnost več kot upravičeno na različne načine spomnijo na pomanjkljivosti, tako fizične kot v glavah posameznikov, ki jih je treba odpraviti, da bo življenje zanje lažje. Tudi temu je namenjen dogodek ob mednarodnem dnevu invalidov. Letos je potekal pod geslom Okrepimo vodilno vlogo ljudi z oviranostmi za vključujočo in trajnostno prihodnost.
Svet za invalide Mestne občine Ptuj, ki ga vodi predsednica Petra Šuster, je v ponedeljek pripravil dogodek, na katerem so se predstavili pevci dveh osnovnih šol, in sicer Mladike in dr. Ljudevita Pivka. Šusterjeva je poudarila, kako pomembno je zavedanje o pomenu zagotavljanja ustreznega okolja, ki vključevanje omogoča prav vsem, tudi tistim z različnimi ovirami. Svet za invalide deluje kot posvetovalno telo županje in se zavzema za kakovostnejše življenje oseb z najrazličnejšimi oviranostmi. MO Ptuj je sicer od leta 2012 naprej občina po meri invalidov.
Dženana Kmetec
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 6. decembra 2024
tolkalo iz dveh ? ~m školj-— kastih ploščic
novela antona íehova o težkem kmečkem življenju
rimski finančni uradnik
pokojni malteški državnik (dom)
mongo-lidni prebivalci arktičnih obval
delo fevdalnih podlož-nikov
nemška modna oblikovalka sander
pisec uspešnice IME ROŽE (umberto)
avtor: marko bokalič
?, dva, tri
oster glas pripihu skozi ustnice
voditeljica oddaje
priljubljen stirinožec
majhno naselje
sorta jabolk
lahtan
nekdanji jugoslov. novec za pet par
pobarvano jajce, pisanica
potapljaška dihalna naprava
staro-grski ep
največje
Škotsko
mesto
pregrada vnosu ali srcu
losc
mirno, ubrano stanje v naravi
nas
pesnik in musli-publicist manstvo (andrej)
nekdanji romunski terenski avtomobil
rodite-ljica
priprava zapre-cejanje
afriška država
pristas maove doktrine
nekdanji
Športni
direktor ferrarija (jean)
nekdanji „„,,,/, tiskarski brisača sta¥n|
stroj
poslovna enota
atlantski vojaški pakt
stari oče
norveška glasbena skupina
angleški komik (eric)
okrajšani arthur
Najdražji stadion se nahaja v Inglewoo-du v Kaliforniji v ZDA. Cena stadiona je verjetno presegla kar 5 milijard ameriških dolarjev. Delita si ga dve ekipi NLF: Los Angeles Rams in Los Angeles Chargers. Gradnja je trajala med letoma 2016 in 2020, prvo tekmo - med ekipama Rams in Dallas Cowboys - pa je gostil 13. septembra 2020. Zaradi epidemije bolezni covid-19 so bile tribune prazne. Stadion sprejme 70.240 obiskovalcev, sicer pa jih lahko največ 100.240.
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Ognjena energija vam bo dala krila. Označevala vas bo paleta sprememb in novosti. Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in odšli pogumno naprej. Seveda bo pomembno ozavestiti, da imate enake možnosti, igro dobiti ali izgubiti. Tedenski uspeh pri denarju!
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Skrivnostna narava bo v sebi skrivala magično sporočilo o preobrazbi. Tako bodo tudi vas privlačile skrivnosti in skrita dojemanja človekovega značaja. Zadeve se bodo obrnile tako, da boste imeli sami koristi. V ljubezni boste doživeli ekstazo močnih in intenzivnih čustev.
Ç3
¿
mh
Pozitivna energija vam bo poleg dobrega prilaganja pomagala v skupinskem delu. Ambicioznost na delovnem mestu boste postavili na eno od višjih mest in dosegli tisto, kar si boste želeli. Pomembno bo, da ne pozabite nase in na to, da potrebujete dodatne vitamine.
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Pričakovati je obdobje, ko boste reči znali brati med vrsticami in se odločno soočiti z novimi izzivi. Seveda bo pri tem veljalo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Na življenjske prelomnice boste morali pogledati z drugega zornega kota. Prihaja čas plodnosti in ustvarjalne energije!
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Simbolično boste delali zaključke in se odločili za nov ciklus. Pogumno se boste soočili z vsem tistim, kar vam bo uganka in v svoji zvedavosti boste dobili mnoge odgovore. Ključ do srca imate pri sebi, partnerja vzpodbujajte in mu pomagajte.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Privlačile vas bodo skrivnosti, tisto, kar tako ali drugače izstopa. Odločili se boste po notranjem smerokazu, kaj boste morali spremeniti. Na delovnem mestu bo zelo odgovorno in polni boste drznih načrtov in zamisli. V ljubezni boste pluli po valoviti reki strasti.
ENKALON - poliamidno vlakno nizozemskega izvora, MINTOFF, Dom(inic) - leta 2012 umrli dolgoletni malteški državnik, SUE, Peggy - opeval jo je ameriški rocker Buddy Holly v svoji uspešnici
Podravje • Projekt Hrana ni za tjavendan
Za odgovorno ravnanje s hrano
Program Ekošola in Lidl Slovenija sta z letošnjim šobkim letom začela prenovljeno sezono projekta Hrana ni za tjavendan. Z njim že 11. leto zapored ozaveščata mlade o izzivih, povezanih z odpadno hrano.
Lanski udeleženci projekta
Projekt vsako leto združi več tisoč vrtčevskih, osnovnošolskih in srednješolskih otrok ter mentorjev, ki se z raznolikimi aktivnostmi trudijo zmanjšati količine odpadne hrane. V letošnjem šolskem letu v projektu sodeluje več kot 300 šol in vrtcev, med njimi tudi iz Spodnjega Podravja. To so vrtci Starše, Ivanjkovci, Gorišnica, Središče ob Dravi in Kidričevo ter
d . t ...":'■ y
šole Starše, Markovci, Ljudski vrt s podružnico Grajena, Mladika, Olge Meglič in dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Cerkvenjak-Vitomarci, Anice Černejeve Makole, Kidričevo s podružnico Lovrenc, Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž.
Cilj projekta je vzgoja po načelih trajnosti, da se s hrano ravna odgovorno in se je čim manj zavrže. „Sodelujoči šole in vrtci
ugotavljajo, koliko odpadne hrane nastaja pri njih in zakaj, na podlagi tega vpeljujejo nove prakse za zmanjševanje odpadne hrane. Obenem projekt ozavešča o kakovostni in polnovredni prehrani ter uvaja spremembe nakupnih in prehranskih navad, ki sodelujoče spodbujajo k bolj premišljeni izbiri in porabi hrane, pravilnemu recikliranju in odlaganju ostankov
Foto: Marko Pigac
hrane," je povedal nacionalni koordinator programa Ekošola Gregor Cerar.
Projekt Hrana ni za tjavendan so začeli v šolskem letu 2014/2015, ko je sodelovalo nekaj čez 30 šol in vrtcev. Letos jih je že več kot 300, k projektu pa je pristopilo tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
MZ
£
n

SJ
^ RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Notranja moč se bo okrepila in zasvetili boste s plamenom čiste resnice. Zagovarjali boste tisto, kar vam je blizu in kar vam bo koristilo. Na delovnem mestu bo pestro, borili se boste za resnico in pravico. Pri tem boste dovolj modri in tako boste dosegli pomemben korak naprej.
LEV
(23. 7. - 22. B.)
Označevala vas bo jeklena volja in trma. Oboje vam bo po svoje koristilo in tako boste vsem obveznostim in zadanim nalogam kos. Pri vsem uživajte in se ne bremenite s tistim, česar nimate. Zgodba o resnici se piše na delovnem mestu tudi z vašo pomočjo.
DEVICA
(23. B. - 22. S.)
Vizualizacija sonca v lastni duši bo mnogim predstavnicam in predstavnikom tega znamenja koristila. Obeta se teden, ko se boste na intenziven način odločili in ločili od tistega, s čimer ste odlašali. Poglobljeno se boste lotili študijskih obveznosti in imeli boste več srečanj s prijatelji.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.
Čeprav ne spadate med pionirske predstavnike zodiaka, bo tokrat drugače. Odločili se boste stopiti v ospredje in narediti nekaj dobrega. Pri tem vam bo v pomoč okolica. Brez vaše spodbude bo na delovnem mestu pusto in tiho. Zdelo se bo, da se bo začel nov ciklus veselja.
VODNAR

(21. 1. - 1B. 2.)
Vrata lastne sreče boste odprli na stežaj. Čeprav boste nekoliko preveč drzni, boste imeli srečo in harmonijo. Reševali boste uganke glede prijateljstva in odnosov. Varujte se pretirane sebičnosti in imejte odprto srce. Narava bo naravni vir sprostitve in užitek za vašo dušo.
RIBI
(1S. 2. - 20. S.)
Napredek bo tako na duhovni kot osebni ravni. Sreča se bo skrivala v majhnih trenutkih in največ je bo v partnerskem življenju. S partnerjem bosta zaživela kot eno
in prižgal se bo ogenj ljubezni, ki
se bo razširil v požar. Če sodelujete s tujino, so nakazane priložnosti.
petek • 6. decembra 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
ČAROBNI ADVENT ob morju
Ogledali si bomo Reko z izjemno zgodovino, katedralo sv. Vida, Hišo Rossa, mestno tržnico ter glavno sprehajalno in nakupovalno ulico Korzo. Podali se bomo tudi do naselja Trsat s čudovitim razgledom na Kvarner. Po ogledih bo sledil prosti čas za kavo ali kosilo v eni izmed lokalnih restavracij. Kosilo je možno v lastni režiji, lahko pa ga proti doplačilu naročite ob rezervaciji izleta v TA Playa.
Sledi ogled Opatije, ki se decembra spremeni v razkošno praznično pravljico. Videli bomo orjaške hrestače na »straži« v rdečih opravah, drsališče tik ob morju, številne razstave, glasbene in odrske nastope. V prostem času boste lahko uživali v edinstvenem prazničnem vzdušju s prečudovitimi svetlobnimi okraski in osvetljenimi stoletnimi cipresami, si privoščili tople napitke ter raziskali lokalne trgovine in stojnice.
V poznih popoldanskih urah sledi vožnja proti Sloveniji, vrnitev na Ptuj je predvidena v poznih večernih urah.
Cena: 52 €/osebo
CENA VKLJUČUJE
1 prevoz s turističnim avtobusom, • ogled adventne Reke in Opatije, • slovensko spremstvo in organizacijo potovanja.
DOPLAČILA:
• kosilo v Reki
(cena z vključenim kosilom znaša 75 €).
radioPTUJ
Štajerski TEDNIK Vse informacije in rezervacije: TURISTIČNA AGENCIJA PLAYA, Qcenter Ptuj, mail: info@agencija-playa.si ali tel. 02 292 60 04.
Štajerski
^RADIOPTUI
VeUUa boŽiČNA dobROiklNA Akcij a	i
BaŠAjC^/^c^i/iJiJl^via^v^ai^cf^ajnl
■jfk
Pošlji SMS Z DESEQO
NADLANI5 ALI ^
NADLANI1Q-
NA 1919
Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj.
Informacije na radioptuj@radio-tednik.si.
HvaIa! S tvojo pOMOČjO bo dARilo Tudi NA TÍSTÍ dlANi, kjER SÍCER NE b¡ bilo.
Pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani5 boste darovali pet eurou, če boste zapisali NadlanilO, pa boste za otroke namenili deset eurou.
Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega.
V Qcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih.
Izbirali bomo NAJ POTICO
Kmečke žene, gospodinje, društva in vsi domači mojstri peke potic - pridružite se nam v soboto, 14. decembra, ob 9.30 in pokažite zakaj je vaša potica najboljša! Ocenjevalna komisija bo izbrala najlepšo in najbolj slastno domačo potico ter nagradila tri najboljše. Prijave zbiramo do 12. decembra. Za prijave in informacije je na voljo elektronski naslov: marjan.nahberger@radio-tedniki.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. decembra 2024
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PRODAM luščeno koruzo in svinjo domače reje, težko 200 kg. Tel. 070 896 108.
PRODAM prašiča, 140 kg. Tel. 041 876 460.
NEPREMIČNINE
V NAJEM vzamem garsonjero ali eno-sobno stanovanje. Tel. 041 298 959.
PRODAM gradbeno parcelo v občini Videm pri Ptuju, plačilo možno tudi z dobrim osebnim vozilom. Tel. 031 838 035.
ORMOŽ - Skolibrova ul. 6, dvosobno prenovljeno stanovanje v obnovljenem bloku, prodam, oddam ali zamenjam za drugo nepremičnino. Miran, tel. 040 585 412.
ODDAM garsonjero v bližini Ljudskega vrta, 32 m2, opremljena, poskusna doba do enega leta, cena po dogovoru. Kontaktna št. 041 809 635.
IABNUŠ OKNA VRATA d.o.o. ii^
www.roletarstvo-arnus.si
www.novareha.si
Roua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
PRODAMO - mešani gozd v enem kosu, skupaj 10.292 m2, stičišče Grajene in Krčevine pri Ptuju. Cena: 19.555 EUR.
Kontakt: 041 933 151 ali 02/6208 816
RE/MAX
W POETO VIO
www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM suha, mešana, kalana drva, dolžine 33 cm. Možna dostava. Tel. 041 557 553.
NESNICE, rjave, bele, grahaste, črne in rjave, sulmix, v 20. tednu starosti, prodajajo, dostava po celotni Sloveniji. Kmetija Rešek, Starše 23, Tel. 040 531 246.
PRODAM prašiča, težkega 180 kg, cena po dogovoru. Tel. 041 828 476.
ZELO UGODNO prodam dvojna garažna lesena vrata š 216 x 200 cm in š 219 x 200 cm. Tel. 051 330 492.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
¡POROČNA DVORANA LAVIE- KOSTANJEVICA NA KRKI
Poroka
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!

Za zdravo)!»!« '	. ftíMfcáoBwstwj»
vodo v Hatorah if 'sSätjm
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!

«
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Več informacij in rezervacija: 0 041595 595 info@center-lavie.si
Ljubljanska cesta 10, 8311 Kostanjevica na Krki
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
(	/RadioPtuj
/RadioPtuj
Vidovič Jože, Apače 300, Lovrenc na Dr. Polju v	telefon 041579 827
Čebelarstvo
Vidovič
Njihova ponudba zajema:
•	cvetlični med •
•	akacijev med •
•	gozdni med •
•	kostanjev med • • lipov med •
•	matični mleček •
•	cvetni prah •
So prejemniki naslova državni prvak za cvetlični med leta 2019, znaka kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij, več zlatih medaljna Agri, tudi za leto 2024. www.cebelarstvo-vidovic.si, https://www.facebook.com/cebelarstvo.vidovic
Največji pustni ? 2 13 2025
r karneval v Sloveniji

KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ
DUBI0ZA KOLEKTIV ♦ SEVERINA
UMEK * PRLJAV0 KAZALIŠTE VLADO KRESU N ♦ ŽELJ KO BEBEK
LETEČI ODRED GRUPA VIGOR NEDA UKRADEN
,<EMKEJ MAMBO KINGS ■ ROCKMANTIKA BURYANA
VSTOPNICE: WWW.CAMPUS.Sl
-U <#|iJ .'T SAVA ■W,"I!;PTU1 1 Ho,os™drtj. gfcKSU; SL'pfmov» *
-V —« SwiMÎTBHm 1 '
Snemanje porok
REC
BK
PRODUKCIJA
BK Produkcijä
Trždškd cesta 65, 2000 Mâribor
infosrbkprodukcijâ.si
031/3^-639



&/770	c
KOLO FON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
a: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 ev
torek • 3. decembra 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo (J. Medvešek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
Ivana Hvala
Z MESTNEGA VRHA
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, Cestnemu podjetju Ptuj, Javnim službam Ptuj, govornici za poslovilne besede, Cvetju Anja, pevcem in godbeniku za odigrano Golico. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Silva s sinovoma Zoranom in Tomažem
Za vedno si zaspal, v neskončni čas odpotoval, a hkrati si tu za vedno del nas ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedka, brata in strica
Vlada Boraka
IZ ZABOVCEV 72
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v bolečih, težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. Tončku za govor, ge. Alenki za molitev, g. župniku za obred ter pogrebnemu podjetju Mir. Tvoji vsi, hvaležni, da si za nas skrbel, lajšal naša bremena, nas vodil in bodril.
Žalujoči: žena Dragica, hčerka Anja z družino in sin Sašo z Dito
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se v naše sanje.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata in strica
Franca Bezjaka
IZ SPUHLJE 115
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga s svojo prisotnostjo pospremili na njegovi zadnji poti. Gospe Tei Gajšek hvala za prebran govor, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
V globoki žalosti tvoji najdražji
Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival in v naših zavesti prižgal lučke spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega partnerja, očeta, tasta, dedka, brata, svaka, strica in botra
Slavka Vučaka
IZ BRATISLAVCEV 55 28. 1. 1961-17. 11. 2024
se iz srca zahvaljujemo vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter druge darove. Hvala gospodu župniku Dušanu Todoroviču za opravljen cerkveni obred. Hvala govornici Metki Kokol za besede slovesa ter gospe Marti Čuš za molitev. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir za vse storitve, godbeniku za odigrano Tišino ter gospodu Janezu Šumenjaku za odigrano melodijo.
Hvala pevcem kvarteta Opoj za odpete pesmi, hvala sodelavkam in sodelavcem Boxmarka, Špara Ptuj in sodelavkam Nove Dore ter podjetju Modmed za prevoze.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Med mesečino se polje svetlika, topol, jagned in trepetlika tiho šepečejo preko polja z nekom od onkraj sveta. (S. Kosovel)
ZAHVALA
Ob slovesu od naše drage
Marije Bezjak
IZ OREŠJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji tuzemski poti, za izraženo sožalje ter za razumevanje in oporo
v času žalovanja.
V naših srcih bo večno živela.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do s. ure
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
majda.segula@radia-tednik.si,
tel. 02 749 34 16
ali marjana.pihler@radio-tednik.si,
tel. 02 749 34 10, za veije objave predhodno pokliilte.
Štajerski TEDNIK
noua
ODKRIVA
RAZGALJAMO SLAVNE
O ZGODBE
Utihnil je vajin glas, bolečina, žalost in samota so pri nas, zato pot nas vodi tja,
kjer mirno spita, a v naših srcih živita.
SPOMIN
24. novembra so minila štiri leta, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, sestra, babica in prababica
5. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, svak, dedek in pradedek
Marija Veršič	Marko Veršič
IZ SOBETINCEV 28
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu z lepo mislijo ter prižgete svečko.
Vsi vajini, ki vaju imamo radi
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedija in pradedija
Franca Habjaniča
IZ JUROVCEV 2A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter druge darove.
Hvala duhovnikom za opravljen cerkveni obred in molitve, hvala govornicama, pevcem, godbeniku, praporščaku in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
www.sa lomongroup.si
PETEK, 06. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
00:30 r-lic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Marti nova nje v Gonžnld
09:20 Katrejlno na Domlnkovl domačiji
10:00 Martinovanje na Goni
11:00 Utrip Ormoža
11:15 Ptujska kronika
12:15 Za prijatelje
13:20 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina ■ v živo
18:00 Martinovanje v jurovskem Dolu
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Za dušo in srce, 2024 l.del
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 07. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Srečanje starejših Iz občine Markove!
10:00 Ptujska kronika
10:30 Utrip Ormoža
11:15 Za prijatelje
12:15 Orfejčkova parada 2004 l.del
14:10 Video strani
17:00 Star pran t prodajno okno
18:00 Martinovanje v Juravskem Dolu
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Koncert ob 100 letnem jubileju godbe Markovci
22:00 Za prijatelje
23:00 Polka in Majolka
00:00 Starpoint prodajno okno
01:05 Video strani
0
NEDELJA« 08. december
00:00 Video Strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Martinova maša na Hajdinl 11:00 Dan gasilcev G2 Videm 13:00 Spomin na pevca še živi, l.del 15:00 Za dušo in srce, 2024 l.del 17:00 Martinovanje v Jurovskem Dolu 13:00 Orfejčkova parada 2004 l.del 20:00 Marjeta, 2 glasbo v veseli december 21:20 Starpoint prodajno okno 22:30 Video strani
PONEDELJEK, 09. december
) Video strani ) Jutranja telovadba ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja ) Martinovanje v Pobrežju ) Ptujska kronika ) Utrip Ormoža
) Martinovanje v Jurovskem Dolu ) Polka in majolka ) Starpoint prodajno okno ) Italijanska trgovina - v živo ) Dan gasilcev GZ Videm ) Mic Mengei - zdravstvena oddaja ) Koncert ob 100 letnem jubileju godbe Markovci ) Srečanje starejših Iz občine Markovci ) Starpoint prodajno okno i Video strani
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 6. decembra 2024
Dornava • Srebrni glasbenijubilej
Godba s tremi »jokerji«
vred prvo adventno nedeljo proslavili srebrni jubilej. V domači čeprav članice pevskega društva Okarina iz Ormoža pod vodstvom zborovodkinje Zlatke koncert, na katerem je z njimi zapela pevka Nuša Bezjak. Puklavec Banjanin redno nastopajo na prleških prireditvah, pa že nekaj let niso pripravile
samostojnega večernega koncerta.
Ormož, Ptuj • Dva večerna koncerta vokalne skupine Okarina
Okarinke o barvah življenja
Utrinek s praznovanja jubileja dornavske godbe
Glasbeniki so v dobro uro trajajočem koncertu nanizali 11 skladb, ki so jih predvideli po programskem listu, nekaj so jih zaigrali še na željo publike. Dirigentsko palico sta na koncertu vihtela dva dirigenta, Bojan Zelenjak in Jan Zver, občasno vlogo dirigenta v godbi prevzame tudi Boris Majcen. Na koncertu so vse tri zborovodje imenovali, da so to njihovi „jokerji".
„S 25 leti spadamo med mlajša društva v občini, po drugi strani pa tudi več nismo tako mladi," je v nagovoru poudaril predsednik dornavskih godbenikov Tomaž Plohl in nadaljeval: „ Postali smo
VID
MDNT
Velika zimska akcija
OKEN, NOTRANJIH VRAT, TALNIH OBLOG. Salon pred Q-centrom.
Akcija traja do 20. decembra 2024. Telefon 051 385 719 www.vdmont.si
modrejši in močnejši. Naučili smo se sodelovanja in povezovanja, reševanja izzivov in iskanja rešitev. Če nas na nastop pride premalo, si razdelimo glavne instrumente in je problem rešen. Seveda so tudi večji in težji izzivi na naši poti. Spomnimo se izolacije, ko se nismo smeli srečevati in skupaj igrati, to je bilo za nas nekaj najtežjega. Še težje je bilo vse skupaj ponovno zagnati. Seveda je veliko tudi lepih trenutkov. Zame so največji zmagovalci naše 25-letne zgodbe vsi ustanovni člani. Začeli so praktično iz nič, ko ni bilo dovolj godbenikov, instrumentov, znanja, prostorov, oblek, denarja ... Bilo pa je ogromno poguma, zato vsem ustanovnim članom globok poklon in velik aplavz."
Voditeljica prireditve Martina Horvat je dejala, da začetki delovanja godbe v Dornavi niso bili enostavni. „O srebrnem jubileju, ki ga danes praznujemo, takrat zagotovo niso razmišljali. A kjer je volja, je pot. Za uspešno delo godbe so nedvomno zaslužni vsi. Godba je vpeta v lokalno in širše regijsko
OKNA, VRATA & GARAŽNA VRATA
www.naitors.si
vi
NAIiORS„
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031703 204 Gorišnica 1, Gorišnica
Okarinke so z večernim koncertom najprej nastopile v domačem Ormožu, nato pa še na Ptuju.
dogajanje, člani so mladi, nekateri se ob ustanovitvi godbe še niso niti rodili. V 25 letih se je zvrstilo mnogo vaj, nastopov, sklenjenih prijateljstev," je med drugim povedala Horvatova. „Vztrajajte! Brez vas bi bilo prazno," je dodala.
Prvi dirigent dornavske godbe je bil Zlatko Munda, drugi Zmago Štebih, nato pa kratki čas še Vladimir Karničar. Godbo so ustanovili v času županovanja Franca Šegule, ki je bil tudi gost na jubilejnem na koncertu. Godbenikom se je za ves trud v imenu občine zahvalil podžupan Jože Brumen in jim čestital za vso opravljeno delo v 25 letih.
MZ
Kot je povedala Valerija Mun-da, predsednica društva in ena do dvanajsterice pevk, ki sestavlja vokalno skupino, so zadovoljne, da jim je to slednjič uspelo, in to ne le enkrat, pač pa kar dvakrat. Minulo soboto so namreč prvi koncert, ki so ga poimenovale Barve življenja, pripravile v Domu kulture Ormož, drugega pa nato še v nedeljo, in
sicer v dvorani ptujskega Narodnega doma.
Koncert, na katerem so zapele 14 pesmi, so razdelile v dva sklopa; najprej so bile na vrsti slovenske narodne, nato pa še angleške zimzelene melodije. Okarinke, ki se na vajah dobivajo enkrat tedensko, v skupini pojejo že tri desetletja. Pri nekaterih pesmih jih je na klavirju
spremljala Darja Žganec Horvat, za popestritev dogodka pa so na oder povabile tudi gosta - duet vokalistke Maje Gajser in kitarista Domna Obilčnika. Naslednji večji koncert pripravljajo že januarja, in to na Kogu, kjer bodo nastopile v okviru tradicionalnega Antonova-nja.
SD
1 os;\ za vsako lajauo psico
o
> bom obračal Hrbta.
Dotier ne Izuem, kakšna nagnjena
ima, Bogu ne
Gravitacijski paradoks: težja
so v
nasanja, dlje msljo
1 zraku.
AfORBWWWB»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Foto: CA
Foto: MZ
Franc Kukovec, prejemnik plaket
Državni svet RS je včeraj podelil plakete DS najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe za leto 2024. Plakete so podelili petnajstim posameznikom in organizacijam, ki se trudijo, da bi vsi živeli kakovostno, zadovoljno in zdravo življenje. S Ptujskega je plaketo DS prejel predsednik TD Polenšak Franc Kukovec za izjemen prispevek v okviru opravljanja prostovoljskega dela na področju turizma in ohranjanja kulturne dediščine.
Prvega decembra se je za kristjane po vsem svetu začel adventni čas, namenjen pričakovanju in pripravam na božič, ki je drugi največji krščanski praznik. Na adventnem venčku smo prižgali prvo svečo. Adventni čas še posebej povezuje, to je čas upanja, miru, veselja in ljubezni. V teh dneh so v številnih okoljih prižgali lučke in odprli praznične sejme. Na Ptuju se je bogato praznično dogajanje s prižigom lučk začelo 2. decembra.
Eden od prednovoletnih sejmov bo jutri potekal tudi v Stari steklarski. Od 10. do 22. ure bo več kot 20 ustvarjalcev predstavilo unikatne izdelke: nakit, keramiko, makra-me, naravno kozmetiko in druge izdelke, ki so lahko lepo praznično darilo. Sejem bo spremljal bogat program z ustvarjalnimi in plesnimi delavnicami za otroke in odrasle, prazničnim zavijanjem daril ter večernimi glasbenimi nastopi. Obiskovalcem bodo na voljo tudi naj- Na adventnem venčku smo prižgali prvo svečo.
različnejši topli in drugi napitki. Na praznično adventno dogajanje vabijo tudi v Rogatcu, kjer bodo vsak konec tedna potekali glasbeni nastopi, manjkal ne bo zabavni program, praznična tržnica bo polna lokalnih izdelkov in dobrot. Vabijo tudi v delavnice za odrasle in otroke, prihod sv. Miklavža in Božička. Praznične luči so prižgali 1. decembra, ko so začeli pisati praznične voščilnice.
Tiste, ki tudi v tem prazničnem času raje posedajo doma, kot obiskujejo praznične dogodke in koncerte, urednica Kamre za Spodnje Podravje Melita Zmazek vabi, da si ogledajo dve novi zbirki: o Francu Simoniču, bibliotekarju in bibliografu, ter Veri, Igorju in Lili Blumenau.
Foto: Črtomir Goznik
Izšla pa je tudi Pesmarica EU, ki združuje 164 pesmi iz vseh držav članic EU. Projekt, ki je nastajal skoraj desetletje in je vključil več kot 87.000 sodelujočih, je pomemben kulturni dosežek, ki s pesmijo povezuje narode Evrope. Slovenija je v pesmarico prispevala šest skladb, ki ponazarjajo slovenski melos, zgodovino in duha: Dan ljubezni, Slovenija, Od kod lepote tvoje, Oj, Triglav, moj dom, Kje so tiste stezice, Kekčeva pesem in Glej, zvezdice božje. Zastavljena je kot glasbeni most, ki povezuje evropske narode in ponuja vpogled v 600 let glasbene zgodovine. Projekt je podprlo 18 ministrstev za kulturo, vključno s Slovenijo. Aplikacija z vsemi skladbami je brezplačno dostopna v EU, Združenem kraljestvu in ZDA.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, v katero leto datira Peruzzijev portal na ptujskem gradu, da v čas okrog leta 1570 in velja za enega najbolj dognanih arhitekturnih elementov na ptujskem gradu, bo prejela Darinka Mojzer s Ptuja. Danes sprašujemo, katera ulica na Ptuju je bila nekoč Špitalska. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 13. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera ulica na Ptuju je bila nekoč Špitalska?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.