Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 151.	Ljubljane 8 vin.	\ LjUbljaDU V P* 4, jlllijfl 1913,
Leto XLI.
5 Velja po pošti: s Za oelo Isto naprej . . K 26'— aa en oeaeo „ . . „ 2'20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za cela leto naprej . . K 24'— sa en mete* ......2'—
V	spravi prijema, mesečno „ 1*70
s. Sobotni izdaja: =
za celo let' ....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 8--za ostalo Inozemstvo „ 12--
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat......13 „
za trikrat
10
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila. zM. osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
■ ■ Poslano: "
enostolpna petitvrsta po 30 vin
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedeljo in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
p2r Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne e=> sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. —
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7583. — Upravniškega teleiona št. 188.
t** Današnja številka obsega 6 strani.
1 mir, ne vojska, pa vendar vojska.
VOJSKA SE JE TUDI FORMALNO ZAČELA?
Sofija, 3. julija. Ruski poslanik jc obvestil bulgarsko vlado, da Srbija in Grčija vojnih operacij nc ustavita,
Bulgarski poveljnik jc dobil vsled tega povelje, začeti z ofenzivo na celi črti.
Zato jc treba vojsko smatrati tudi formalno za začeto, in sicer od danes ob 1. uri popoldne,
»TIMES« POROČAJO RAVNO NASPROTNO.
London, 3. julija. »Times« poročajo: Na prigovarjanje Rusije sta Srbija in Grčija "lali povelje sovražnosti ustaviti.
GRČIJA ZA VOJSKO.
Atene, 4. julija. Uradno se poroča: Danes izide posebna poslanica kralja na narod in se zbere zbornica. Grški poslanik v Sofiji Panas se odpokliče.
SRBIJA ŠE NI NAPOVEDALA VOJSKE.
Belgrad, 3. julija. Politični krogi pričakujejo, da kralj v najkrajšem času odpotuje v Skopi je, nakar sledi formalna napoved vojske. Dvorni posebni vlak je bil že včeraj pripravljen, vsled česar se je govorilo, da je kralj s Pa-Sičem že odpotoval. — »Mali Žurnal« poroča, da je bulgarski poslanik Ton-čev že vse pripravil, da odpotuje iz Belgrada. Tončev sc je danes posvetoval z ruskim poslanikom Hartvigom. i— Iz Skoplja sc poroča: Na željo načelnika generalnega štaba Putnika se je že pripravljena napoved vojske Bul-gariji zadržala, dokler ne bodo vse vojaške čete koncentrirane. - • »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Belgrada: Kralj clanes dopoldne še ni odpotoval; dvorni vlak stoji na belgrajskem kolodvoru pripravljen. Toda vojni oklic, jc že dotiskan. Kraljevo potovanje so je odgodilo najbržc zato, ker sc zastopniki trojnega sporazuma še pogajajo glede na bulgarski predlog, naj se sovražnosti prekinejo.
VARSTVO PODANIKOV.
Dunaj, 3. julija. Avstro-Ogrska je sprejela varstvo Bulgarov v Grčiji. Rusija jc varstvo Srbov v Bulgariji odklonila.
DANEV JE DEMISIONIRAL?
Pariz, 3. julija. »Temps« poroča iz Sofije: Ministrski predsednik dr. Danev je carju predložil demisijo, katere pa car ni sprejel.
Sofija, 3. julija. Posebni dopisnik »Reichsposte« brzojavlja svojemu listu: Demisijo Danevega kabineta je car končno le sprejel. Imenuje se koncentracijsko ministrstvo, ministrski predsednik postane Petrov, vojno ministrstvo pa prevzame gene-ralisimus bulgarske armade Savov. Višje poveljstvo bulgarske armade sc poveri Ratku Dimitrijcvu, zmagovalcu pri Lozen-gradu.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA V RUMU-NIJI. — PROTIAVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE.
Bukarešta, 3. julija. Uradni list jc izšel danes ob pol 6. uri popoldne v posebni izdaji in jc objavil sledeči dekret rumunskega kralja: Mi, Karol I., po božji milosti in volji naroda rumunski kralj, vsem navzočim in njih potomcem zdravje! Na predlog mojega vojnega ministra ukazujem: 1. Aktivna armada z rezervami se mobilizuje in formira operacijska armada. 2. Mobilizacija sc izvede po službenih predpisih o mobilizaciji armade. 3. Za izpopolnitev vojnega stanja se vpokličejo potrebni linijski in mitični kontingenti. Kontingenti, ki šc niso potrebni, se vpo-
kličejo po potrebi, i. »Ordre de bataillc« bo tista, za katero jc že po dejanskem mobilizačnem načrtu preskrbljeno. 5. Našemu vojnemu ministru sc naroča, da izvede ta. dekret.
Bukarešta, 3. julija. Mobilizacija, ki se je razglasila danes ob 12. uri opoldne, obsega vseh pot, armadnih zborov, katerih poveljstva so v Bukareštu, Krajovi, Galacu, Jasi ju in v Ivonštanci.
Bukarešta, 3. julija. Od ranega jutra sem so vse ceste in ulice napolnjene s prebivalstvom. Ob 9. uri dopoldne so se razširile prve govorice, da je mobilizacija žc izvedena, pol ure pozneje so izšle posebne izdaje, ki so žc poročale, da jc mobilizacija izvedena. Ko je zapustil opoldne prestolonaslednik Ferdinand kraljevo palačo, ga je pozdravljala. navdušeno množica z ovaci-jami. Kjer so se člani vladarske rodbine pokazali, jih jc množica obkolila in njim in armadi klicala »Živio«. Ljudje so razburjeno razmotrivali dogodke. S strašnim sovraštvom sc govori »o perfidni Avstriij«, ki da jc izdala rumunsko življenjske koristi in se nagla-šalo, da se Bolgarom zdaj pokaže, kaj da v vojski pomeni rumunska armada. Opoldne so v neki kavarni, kjer se politiki shajajo, nabili oklic, ki poziva prostovoljce, naj v armado pristopijo. Pozivu se je že veliko oseb odzvalo. Popoldne sc je že uradno mobilizacija proglasila, kmalu nato jc izšel razglas policijske prefekture, ki jc občinstvo o splošni mobilizaciji obvestil in pozval občinstvo, naj vzdrži najstrožji red in naj se vsakega izgreda vzdrži. Ob 6. uri zvečer jc bila patriotična manifestacija pred spomenikom Mihaela Močnega. Zbrala sc jo desettisočera. množica. Govorilo jo veliko govornikov, ki so vojsko proti Bulgariji zahtevali in naj-ostrejše napadali Avstrijo. Velikanska množica jc korakala prod kraljevo palačo, kjer jo klicala »Živio« kralju in zahtevala vojsko. Pred izprevodom so nosili deske z napisi proti Avstriji in z zahtevo vojske proti Bulgariji. Avstrijsko poslaništvo jc straži 1 cel dan močan policijski kordon, da zabrani vsako demonstracijo pred poslopjem, kar so je tudi posrečilo.
Pariz, 3. julija. Ob rumunsko-bul-garski meji se pripravlja koncentracija bulgarske armade, da se bulgarska armada pripravi na rumunsko prodiranje.
Bukarešt, 3. julija. »Adeverul« piše, da zahteva. Rumunija vse ozemlje do črto Ruščuk—Varna.
Bukarešt, 3. julija. Transporti čet se začno v 1—2 dneh. Mcrodajni krogi vale od sebe vso odgovornost, ker da je kriva položaja Bulgarija, ki noče nič odjenjati. Kronskega sveta sta se udeležila tudi prestolonaslednik in šef generalnega štaba Avcrescu.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA V ČRNI-GORI.
Cetinje, 3. julija. Kralj jc podpisal dekret, s katerim se ukaže mobilizacija črnogorske armade.
BULGARSKI DEMENTI SRBSKIH USPEHOV OKOLI ŠTIPA,
Sofija,, 3. julija. »Agencc Tclogra-phiquc Bulgare« jo pooblaščena, da v najformalnejši obliki demontira vsa belgrajska, poročila o uspehih, ki naj bi jih bila priborila srbska armada na,] bulgarsko kakor tudi srbska poroč., da so se Bulgari pred Srbi umaknili. Resnično dejansko stanje jc sledeče: Po prvih izzivanjih srbsko armade so naše čete, ki so odbile prve srbske napade, pričele z ofenzivo in so, ko so zasledovale Srbe, zasedle kraje Sušcvo, Takovo, Dobrovo in Imorieo, ki ložo na desnem bregu rek Sbitonovskc, pritoka Bregalnice. Nato so naše čete na došli ukaz predvčerajšnjim ob 10. uri dopol- ! dno ustavile ogenj in so so na prejšnje i postojanke na levi breg reke Zletovo I
podale. Medtem so sc odposlali parlamentarci, da o tem Srbe obveste in jih pozovejo, naj prenehajo streljati. Mesto da l>i bili Srbi ustregli pozivu, so pridržali parlamcntarje in so z vsemi silami pričeli splošno ofenzivo, to jc tista ofenziva, o kateri se v poročilih trdi, da so bili Bulgari zasledovani. Vsi srbski napadi so bili včeraj popoldne z velikimi izgubami odbiti. Izmišljeno je tudi poročilo, da so jc bolgarskim vojakom prečita! oklic, ki napoveduje Srbiji in Grčiji vojsko.
POROČILA WAGNERJA O USPEŠNIH BULGARSKIH OPERACIJAH.
Sofija, 3. julija. Vojni poročevalec »Reichspostc« brzojavlja svojemu listu: Sedanji položaj preciziram takole: Predvčerajšnji navidezni uspeh Srbov pri Štipu so Bulgari že z uspešnim protisunkom izravnali, obšli so tudi Kratovo in Krivo Palanko in prodirajo že tudi proti Kumanovu in proti srbski meji. Tudi obkolilna operacija na desnem bregu reke Vardar uspešno napreduje, tako da jc srbsko stališče pri Velesil nevzdržljivo in se bodo morali Srbi umakniti. Tudi ofenzivo proti Solunu Bulgari uspešno nadaljujejo, četudi Grki nasprotno poročajo in so se že znatni deli grške armade morali umaknili.
Sofija, 3. julija. Vojni poročcvalcc »Reichspostc« poroča: Od Srbov poročani uspehi se reducirajo na krajne dogodke, ki so za splošen položaj brez pomena in ki so jih Bulgari s primernimi protiakcijami v 24. urah izravnali. Bulgarski vojni načrt je značilno ženialno drzen in radi težavnih terenskih razmer zahteva veliko naglico od vojakov. Od Srbov za odločilno akcijo razglašeno prodiranje čez Štip jc primerjati z maršom v lijak, katerega zgornji del leži v črti Kočana—Radovišta—Krivolak. Srbski napad na Štip je nameraval razbiti zvezo obeh bulgarskih skupin na desnem in levem bregu Bregalnicc in dati duška srbskemu stališču pri Velesu ter rešiti srbsko timoško divizijo pred obkolitvijo po Bulgarih, ki so Vardar pri Krivolaku in Djevdjeliju forsirali. Oba načrta sta sc izjalovila. Bulgari sc nahajajo zopet na Ovčjem polju in so izolirali timoško divizijo ob desnem bregu reke Vardar.
SRBI NA OVČJEM POLJU PORAŽENI?
Sofija, 3. julija. Vojni dopisnik »Reichs-poste«, Wagner, brzojavlja svojemu listu: Prva odločilna bitka je odločena. Bulgarska armada ic na Ovčjem polju Srbe popolnoma porazila in uničila.
POROČILA O SRBSKIH USPEHIH NA ČRTI KRIVA PALANKA —KOČANE-ŠTIP.
Belgrad, 3. julija. Včeraj zvečer (2. t. m.) so Srbi po pravkar došlili poročilih zopet ujeli 17 bulgarskih častnikov in 1165 vojakov. Pri Rotki Bukvi, ki jo je donavska divizija pod poveljstvom podpolkovnika Sturm - .1 urišica opolnoči zavzela,, so ujeli Srbi nad tisoč bulgarskih vojakov. Tu so Srbi poveljnika bulgarske Rilo-divizijc polkovnika. Ilijeva s celim njegovim štabom ujeli.
Belgrad, 3. julija. Črnogorske pomožne čete so stopile včeraj v akcijo v smeri Kriva Palanka — Kočanc. Bile so sc izredno hrabro in so sc zlasti v boju na nož odlikovale.
Belgrad. 3. julija. Srbski brzojavni urad poroča: Srbi so v zadnjem boju pri Relki Bukvi izgubili do 3000 mrtvih in ranjencev. Bulgarske izgube so veliko večje,
Belgrad, 3. julija. Po avtentičnih poročilih Srbi povsod prodirajo. Do zdaj niso izgubili šc nobene postojanke in so veliko bulgarskih postojank osvojili. Bulgarsko poročilo, da se jc Bulgarom posrečilo končno Gjcvgjcli zavzeti, nc odgovarja res-nici. Nasprotno jc Gjcvgjcli v srbskih rokah. Posebne izdaje objavljajo povelje generala Slcpanoviča vojakom III. poziva, v katerih slavi sijajne uspehe čet prvega in drugega poziva. Povelje končuje: Ker nam hočeio Bulgari z nadčloveškim napo-
rom osvojeno ozemlje proti vsaki pravici odvzeti, sc moramo tudi starejši izkazati vredne mlajših naših bratov. Zmagovito moramo prodirati na listi poti (v Sofijo), na kateri smo se morali svojčas neslavno obrniti. Zmagovitemu srbskemu orožju moramo nov sijaj pridobiti!«
Belgrad, 3. julija. Po soglasnih, če« tudi uradno še ne potrjenih poročilih, so Srbi po večurnom strašnem boju bulgarsko divizijo Kovačev popolnoma uničili. Kovačeva divizija jc stala na najsevernejši točki napadalne črte. Uničenje te divizije pomenja, da so bili uspešni srbski poizkusi, da se prodre bulgarska črta severno od Kočanc.
Belgrad, julija. Boji med Srbi in Bulgari se koncentrirajo med Štipom in Kočano. Bulgarska armada je vsled srbskega prodiranja žc razcepljena v dva dela. Štip jc v razvalinah, srbska kavalerija jo skozi Štip večkrat jezdila, a za Štipom se Bulgari obupno branijo. Bulgarske čete za Štipom sta dva srbske oddelka obkolila. Po neki brzojavki, ki je danes ponoči došla, so Bulgari žc tako daleč nazaj potisnjeni, da Štip nc loži več v bojni coni. Neka uradna brzojavka poroča, da so zaljubili Srbi ob severni fronti veliko bulgarske municijo in pušk. Sodijo, da je to niunicija uničene Kovačeve divizije. Desno bulgarsko krilo pri Štipu sc jc v paniki umaknilo in jc pustilo na bojišču mrtve in ranjence.
Belgrad, i. julija. Iz Skoplja se poroča: V torek so Srbi po krvavi bitki vrgli VII. rilsko divizijo, ki je bila 24 bataljonov in 70 topov močna, nazaj na levo obal zletovske reke. Kavalerija jo je zasledovala. Srbi so zaplenili pri tem veliko topov in municije. Vjcli so komandanta 13. polka s 1000 možmi. Bulgarske izgube znašajo tu 600 mrtvili in 1800 ranjenih. Najhujši boji se vodijo na srbskem desnem krilu (pri Velesu), kjer so Bulgari navalili z vso silo, a so jih Srbi vrgli nazaj na desni breg Bregalnice in vjcli 19 častnikov, 198 podčastnikov in 1500 mož.
BeJsgrad, 3. julija. (Oficijelno.^ Semkaj so došli prvi bolgarski vjetni-ki in sicer 1600 mož, med njimi podpolkovnik Manov, poveljnik 13. polka pri Rctki Bukvi.
Belgrad, L julija. Boji med Srbi in Bulgari sc z vso ljutostjo nadaljujejo. Srbi sistematično napredujejo, vsled hudega pogorskoga terena pa so boji strašni in sc napadi ter protinapadi izmenjujejo. Ko so Srbi zavzeli Retke Bukve, so so polastili Carevega vrha, visokega 2100 m ,in sedaj traja borba za centrum osogovske planine Rujan, visok 2220 m.
KOLIKO MRTVIH, KOLIKO RANJENIH, KOLIKO VJETIH.
Belgrad, 3. julija. Po poročilih iz vojaških krogov jc padlo dozdaj 7000 mrtvih in ranjencev na srbski, 23.000 mrtvih in ra-njcnccv pa na bulgarski strani. Srbi so vjcli 4000 Bulgarov. Včeraj ponoči in danes sc jc pripeljalo v Belgrad 2000 ranjencev.
BULGARI O SVOJIH USPEHIH PROTI GRKOM.
Sofija, 3. julija. Dnevnik poroča, da prodirajo bulgarske čete proti Solunu in da sledi neposredno velika bitka. Po informacijah iz poučenih vojaških krogov so velikopotezne operacije bulgarske armade uspešne. Največ uspehov so Bulgari dosegli proti Grkom, ki so jih Bulgari skoraj v vseh spopadih vrgli. Izjalovili so sc poizkusi grških polkov, da bi Bulgare pri Gevgeliju zadržali. Tu so Bulgari končno prekinili zvezo Grkov s Srbi. V Gevgeliju plapolajo bulgarske zastave. Nove bulgarske postojanke so Bulgari s poljskimi utrdba mi utrdili. Bulgari so gospodarji velikega dela žcicznicc, ki vozi v Solun, in sicer dela proge, ki vozi iz Skoplja v Gcv-geli. Boji pri Gevgeliju in Zletovu, kjer so nastopali Grki z bajoneti proti Bulgarom,
so bili zelo krvavi in je veliko vojakov padlo. Govori se, da so Bulgari izgubili pri Gevgeliju veliko vjetnikov in topov,
Sofija, 3. julija. Bulgarske čete prodirajo proti Solunu. Bulgari so dosegli izvrstne strategične uspehe, vrgli Grke nazaj in prekinili njih zveze s srbsko armado. Srbska in grška armada sta zdaj ločeni. Bulgari so gospodarji-železniške proge, ki vodi v Solun. General Ivanov izjavlja, da še danes napade Solun.
Sofija, 3, julija. Semkaj je došlo 137 grških in 66 srbskih vjetnikov, katere so spravili v Odrin. — Glasom listov so Bulgari vjeli 1500 srbskih vojakov in 20 častnikov.
GRKI TUDI ZMAGUJEJO. GRKI ZOPET ZAVZELI DJEVD,ELI.
Atene, 3. julija. Generalni štab poroča iz Balze, da je druga grška divizija, ko so bili vjeti Bulgari v Solunu, napadla griče pri Kilkišu, ki leže vzhodno od Abačinja in jih po obupnem bulgarskem odporu zasedla. Bulgari so veliko ljudi izgubili. Druga divizija prodira naprej. Peta grška divizija je napadla utrjeno bulgarsko postojanko pri Sarnigolu. Bulgari so bili tudi tu po hudem odporu vrženi nazaj. Izgube so bile na obeh straneh velike. Pri Juresmiu sta napadla Bulgare 8. in 9. evzonski bataljon in sta jih po hudem boju na nož vrgla nazaj.
Solun, 3. julija. Grška armada je na svojem zmagovitem pohodu došla včeraj dopoldne pred Kilkiš, kjer so zgradili Bulgari velike obrambne utrdbe, da ustavijo prodiranje Grkov proti severu. Grška armada pa jc Kilkiš z navalom z nepopisno hrabrostjo vzela. Na pritisk vojakov, ki so vsak počitek odklonili, so poveljniki ukazali marširati naprej proti severu. Grki so sicer veliko ljudi izgubili, a manj kakor Bulgari.
Atene, 3. julija. Grška armada je iztrgala Bulgarom iz rok Djevdjeli in Kilkiš. Pogum grških čet je velik. Častniki ofenzive čet skoraj ne morejo vzdržati. V bitki pri Kilkišu je bilo 250O Grkov ranjenih. Grški generalni štab sc je premaknil v Kilkiš.
ČUDEN DIPLOMATIČNI POLOŽAJ.
Peterburg, 3. julija. »Rječ« poroča: Bulgarska vlada je predvčerajšnjim ruskemu zunanjemu ministrstvu naznanila, da je Bulgarija pripravljena sovražnosti prekiniti in odposlati dr, Daneva v Petrograd, da sc udeleži razsodiščnih pogajanj tako glede na bulgarsko-srbski kakor tudi z ozi-rom na bulgarsko-grški spor. Na takojšnje tozadevno obvestilo ruske vlade v Bel-gradu do sinoči zvečer srbska vlada ni odgovorila. Ruski diplomatični krogi kljub temu še upajo, da se spor mirno reši. Sa-zonov se je podal k carju v finske čeri.
Dunaj, 3. julija. Diplomatični krogi sodijo, da je znana dr. Daneva brzojavka ruskemu carju zadnji bulgarski poizkus, da sc po neuspešnih korakih v Bclgradu in v Atenah doseže prekinjenje sovražnosti. V Bulgariji osobito opozicionalni krogi šc vedno nc umevajo, zakaj da dr. Danev šc vedno omahuje in ga zato ojstro napadajo. Gotovi, dobro poučeni bulgarski krogi pa trde, da je dr. Danev še do zadnjega mislil, da se tako mir kakor balkanska zveza ohranita. Zelo se obžaluje, da Danev še ni dobil sredstva, da pomiri Rumunijo, dasi postaja položaj za Bulgarijo vedno bolj neugoden.
Sofija, 3. julija. Ker je Srbija sprejela rusko razsodišče po ruskem predlogu, zahteva Bulgarija pojasnila radi izraza »širši temelj«, kar se še ni pojasnilo. Bulgarija izjavlja, da je v najskrajnejšem slučaju pripravljena, da po uvedbi kondominija v spornem ozemlju dopusti odločitev na podlagi ljudskega štetja.
Pariz, 3. julija. Petit Journal« poroča, da jc car Nikolaj ruski poslal bulgarskemu carju lastnoročno pismo, v katerem mu svetuje, naj sc Bulgarija in Srbija sporazumeta glede ustavljenja sovražnosti in pošljeta svoje odposlance v Peterburg.
BULGARIJA ZAHTEVA OD GRČIJE ZADOŠČENJE.
Sofija, 3. julija. Car jc sprejel včeraj dr. Daneva in Teodorova ter načelnike strank v skupni avdienci. Glede na razoroženje bulgarske posadke v Solunu zahteva Bulgarija od Grčije: 1. Takojšnjo oprostitev vseh vojakov in vrnitev orožja. 2. Vpostavo prejšnje-gas tanja v Solunu. 3. Vrnitev vojaških objektov v Solunu, i. Odškodnino.
Razobešenje bulgarske zastave in izkazanje časti v Solunu.
PRITOŽBE ZOPER BULGARSKE GRO-ZOVITOSTI.
Atene, 3. julija. (Oficielno.) Glavni stan objavlja na ukaz kralja, da so Bulgari na kolodvoru v Karasuli 12 vjetih evzonov trpinčili in masakrirali.
Belgrad, 3, julija. /Samouprava« poroča, da gorje sedanje vojske pomnožujc žalostno dejstvo, da bulgarski vojaki ranjence in vjetnike neusmiljeno masakri-rajo. S tem seveda podžigajo maščevalnost na srbski strani. Bulgari ne prizanašajo niti častnikom. Evropa se mora spričo tega povpraševati, čemu je neki bilo potrebno pregnati Turke iz Evrope?
TURČIJA SE TUDI GIBLJE.
Berolin, 3. julija, »Presszentrale« poroča iz Carigrada: Vojna stranka sc je zopet oglasila in živahno agitira, naj se Turčija na novo vojsko pripravi. Trdi sc, da je ministrstvo že vpoklicalo pod orožje rezerviste, ki so bili domov odpuščeni. Cari-grajske ceste nudijo zopet slikovito vojaško sliko. Po ulicah korakajo kolone pehote, rezervnikov in deželne brambe, kakor tudi artfljerija in kavalerija.
London, 3. julija. »Times« poročajo: Porta je bulgarsko vlado opozorila, da imajo bulgarske čete šc vedno zasedeno turško ozemlje in zahteva, da sc čete takoj odpokličejo.
X X X
Rumunska armada.
V Rumuniji je uvedena pri pehoti dveletna, pri kavalcriji in artileriji triletna, pri mornarici, orožništvu in pri mejnih četah štiriletna službena doba. Vojno stanje obsega 169 pehotnih bataljonov, 12 obmejnih stotnij, 83 kavalerijskih eskadronov, 124 modernih in nekaj starejših baterij, 19 trd-njavskih baterij, 30 tehničnih stotnij. Ob mobilizaciji se poviša mirovno stanje 90.000 mož na vojno stanje nad 400.000 mož, in sicer 250.000 mož prve in 200.000 mož druge linije. Čc poseže Rumunija v sedanjo vojsko aktivno, sc rumunska armada naj-bržc razvrsti v ozemlju zahodno od Bukarešta od Nikopolja do Vidina. Mobilizacija in razvrstitev armade ob Donavi bo trajala 10 do 14 dni. Armada prve linije je mobilizirana tako hitro, da že prične lahko drugi teden po mobilizaciji operirati.
Izpred sodišča,
POROTNA OBRAVNAVA PROTI OKRAJNEMU ŠOLSKEMU NADZORNIKU FINŽGERJU IN URADNIKU OKRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA RO-SINI V GORICI.
Tretji dan.
Gorica, 2. julija 1913.
Razprava sc začne točno ob 9. uri zjutraj.
Besedo povzame dr. Franko: Poudariti moram, da časopisje o razpravi netočno poroča. Zdi se, da poroča na način, ki je sposoben, da napravi javno mnenje proti Finžgarju. Jaz sem čital samo »Sočo«. >Soča« pravi, da se jc zagovarjal g. Finžgar, da jc prišel 1. 1905. na Jesenice, kjer jc dobil od očeta denar, po državni železnici. V resnici pa železnice takrat niti bilo ni. Da je prišel gosp, Finžgar na Jescnice po drž, železnici, sc ni govorilo, ampak da je sploh prišel. Šel je lahko tudi čez Pontebo.
Drž. pravdnik: Jaz sc strinjam z gospodom zagovornikom, da naj časopisje prinaša samo resnico, vendar mislim, da to na gg. porotnike nikakor ne bode vplivalo.
Predsednik: Prosil bi gospode žurna-liste, da poročajo samo to, kar se pri razpravi ugotovi.
Tukaj imamo dve nakaznici na davkarijo v Gorici:
1.	da izplača gosp. Finžgarju 1300 K za poravnavo gradbenega računa nove šole v Kalu, nakaz z dne 12. januarja 1911;
2.	da izplača gosp. Finžgarju 220 K za poprave v šoli v Kalu, nakaznica z dne 22. julija 1911 pod št. 1492.
Obe nakaznici in pobotnici sta pisani in podpisani od gosp. Finžgarja.
Pod št. 1492 je vložena pritožba šol. vodstva v Kalu na okr. šol. svet radi slabega ometa pri šoli. Saksida je izjavil, da je poprave moral izvršiti brezplačno.
Glede poprav, o katerih govori nakaznica za 220 K, pričam niso znane. Nakaznica za 220 K je bila izdana ob času, ko jc bil Rozina na dopustu v Toplicah. Finžgar pravi, da ga je morda Rozina slabo informiral, preden jc šel na dopust in da je izročil Rozini denar, ko sc jc ta vrnil. Vprašal bi gosp. Finžgarja, kako da se je na te informacije tako dolgo spominjal.
Finžgar: Sem se spominjal.
Predsednik: In vendar pravite, da sc vsled raztresenosti mnogih reči ne spomnite.
Finžgar: Morda sem si napisal na kak listek, morda sc jc Rozina vrnil kdaj domov. Zakaj se pa naglasa, da jc bil Rozina 1. 1911. v Toplicah.
Drž. pravdnik: Jaz sem vprašal, ali jc bil Rozina 1. 1910. ali 1911. v Toplicah in izvedel, da jc bil 1. 1911.
Predsednik: Kako da nosi nakaznica za 220 K št. 1492, katero število nosi že omenjena pritožba.
Finžgar: Morda je bilo radi šole v Kalu več aktov skupaj in se je napisalo na nakaznico številko enega izmed aktov.
Predsednik: Včeraj ste rekli, da so sc izvršile za Kal morda kake naprave, toda nakaznica govori o popravah (Repara-turen).
Finžgar: Pomota je mogoča.
Predsednik: Rekli ste, da so sc izvršile morda kake naprave.
Finžgar: Da.
Predsednik: Kje ste te naročevali.
Finžgar: Pri raznih firmah v Gorici; na deželi smo to prepustili šolskim vodstvom.
Predsednik: Kako ste poravnavali račune?
Finžgar: Firme v Gorici so dvigale same denar na davkariji ali pa prišle k meni in sem jim denar izročil jaz.
Predsednik: Kje ste naročili tc poprave za Kal?
Finžgar: Ne vem. Izrecno pa zavračam, da bi ta denar pridržal jaz.
Dr. Franko: Morda je prišel 1. 1911. Rozina iz Toplic v Gorico.
Rozina: To žc ne, ker bi rabil za pot pet dni.
Predsednik: Ali ste dali pred dopustom slabe informacije.
Rozina: Ne.
Drž. pravdnik (Finžgarju): Vi ste rekli, da ste morda obdržali denar zase, ker ste prej morda izplačali iz svojega.
Predsednik: Zakaj ste pa prej vedno trdili, da so šli vsi zneski Rozini v žep.
Finžgar: Jaz sem popolnoma prepričan, da jc šel ta denar Rozini v žep.
Drž. pravdnik: To je v protislovju.
Finžgar: Drugega ne morem obdolžiti, ker drugega ni bilo.
Zagov. Gabršček: Če bi Rozina prišel med tem časom v Gorico, bi bilo razvidno iz knjige tujcev v Toplicah.
Finžgar: Jaz sem le rekel, da je to možno.
Gabršček: Mislite, da jc mogoče, da bi prišel Rozina za en dan v Gorico, da Vas slabo informira in dvigne 220 K.
Finžgar: Jaz sem se tudi vračal.
Gabršček: Kako pa, da se niste čudili, da se je vrnil za cn dan.
Finžgar: Jaz nisem trdil, ampak le rekel, da jc to možno.
Predsednik: Gre za to, ako so imeli pri okr. šol. svetu posebne račune za šolske oprave.
Pokliče se kot priča dr. Pavlin, ki pa večinpma izpove, kako se dela sedaj, ne pa, kako je bilo pod Finžgarjem.
Dr, Franko (Rozini): Vi ste bili 1. 1911. od 6. do 27. julija v Toplicah. Ali se morda spominjate, če jc prišla nakaznica in pobotnica med mesečnimi izkazi davkarije v Vaše roke?
Rozina: Je preneumno.
Dr. Franko: Pa ko ste vpisovali svoto, bi morali to opaziti.
Gabršček: Saj Rozina ni Finžgarjev nadzornik.
Rozina: Jaz sem vpisoval šele čez eno leto, ko je prišla revizija, prepisoval sem v glavno knjigo iz mesečnih izkazov, pobotnic nisem imel pred sabo. Vpisal sem izdatke za celo leto v 14. dneh.
Predsednik: Vi ste vpisovali v glavno knjigo samo znesek, ki je bil na nakaznici.
Rozina: Da, čc jc bila svota res izplačana, to nisem bil opravičen kontrolirati.
Predsednik: Kje pa so bile prejemnikove pobotnice.
Rozina: V aktih.
Predsednik: Ali ni Finžgar zahteval, da se vpiše postavke v glavno knjigo vsak mesec.
Rozina: Ne.
Drž. pravdnik: Koliko postavk je bilo na leto?
Rozina: Približno poldrug tisoč; torej nisem mogel vedeti za prejemnikove pobotnice.
Dr. Franko: Ali niste teh pobotnic predložili revizorjem.
Rozina: Saj jih niso zahtevali.
Predsednik: Če jih niso revizorji zahtevali, zakaj bi jih kontroliral Rozina.
Kanal. Nakaznica davkariji v Gorici z dne 19. decembra 1907, da izplača Finžgarju za delno odplačilo za stavbišče za šolo v Kanalu 2000 K. Nakaznica in pobotnica, spisana in podpisana od gospoda Finžgarja. Po pogodbi, ki je bila podpisana od gosp. Finžgarja in prodajalca Koc-jančič dne 8, marca 1908, bi dobil poslednji 5752 K.
Nakaznica z dne 22. januarja 1909 na davkarijo v Gorici, naj izplača Finžgarju 600 K za obzidanjc šolskega vrta v AvČah. Pobotnica in nakaznica spisani od podpisani od Finžgarja.
Obe listini sc nahajale v stavbnem aktu za Kanal. Stroški za gradbo šole v Kanalu so znašali po konečni likvidaciji 52.939 K. Poslopje je bilo preplačano; med ta znesek spada tudi svota 600 K.
Predsednik: Kot zadnji obrok jc prejel podjetnik 2930 K 10. avgusta 1910 za zgradbo šole v Kanalu. Med izplačanimi zneski se nc nahaja svota 600 K. (Finžgarju): Kako si to razlagati.
Finžgar: Na enak način, kakor pri dosedanjih slučajih.
Franc Gorjup iz Kanala izjavi kot priča, da jc gradil šolo v Kanalu. Plačan je popolnoma. Razne obroke jc prejel deloma na davkariji v Gorici, deloma v Kanalu. Zneska 600 K ni prejel.
Priča Josip Debenjak, ki je gradil šolo v Avčah izjavi, da je popolnoma izplačan. Denar je prejemal na davkariji v Gorici. Šolskega vrta v Avčah ni on obzidal.
Drž. pravdnik: Pogodbo za šolsko poslopje ste napravili 9, marca 1908, znesek 2000 K pa ste plačali že prej, kar Vam nj bilo treba.
Dr. Franko: Morda se je prej napravila ustna pogodba. Zato se je tudi 2000 K plačalo, preden sc jc napravilo kupno pogodbo pismeno.
Finžgar; NavacffrB smo delali tako.
Drž. pravdnik: Zakaj ste pa pozneje plačali cclo svoto za stavbišče, to je 5752 kron, in sc niste spomnili, da ste plačal? že prej 2000 K.
Finžgar: Rozina me jc slabo infor« miral,
Kozana. Predsednik: Glede šole v Ko« zani imamo tri nakaznice: 1. Nakaznica z dne 24. aprila 1911 davkariji v Gorici, da plača Finžgarju za delno odplačilo za vodnjak pri šoli v Kozani 550 K.
2.	Nakaznica z dne 16. junija 1911 na davkarijo v Gorici, da izplača Finžgarju za nove naprave v šoli v Kozani 800 K.
3.	Nakaznica z dne 31. julija 1912 na davkarijo v Gorici, da izplača okr. šol, svetu za poravnavo stavbenega računa v Kozani 2000 K.
Nakaznice so pisane in podpisane ožv Finžgarja. — Pri konečni likvidaciji se je ugotovil račun za zgradbo nove šole v Kozani na 32.398 K. Šolo je gradil Valentin Vuga. Svota 550 K za vodnjak je bila všteta v r-kupen račun. (Finžgarju): Ali je nakazilo tc svotc opravičeno?
Finžgar: Nc.
Predsednik: Kaj imate temu priponi«
niti?
Finžgar: To, kar pri prejžnjiH sltf« čajih.
Priča Val. Vuga jc izjavil preiskoval« neinu sodniku, da je popravljal pri šoli streho, ko jc bila pokvarjena po burji. Naročil mu je to nadzornik Finžgar.
Predsednik: Kako da ste izplačali 31. julija 1912, zadnji dan, ko ste bili V službi, vsoto 2000 K, ki ni bila opravičena.
Finžgar: Nisem bil v položaju, da bi jasno mislil.
Rozina: Finžgar je sam obvestil Val4 Vuga, ki jc prosil, da bi sc mu še kaj dodalo za zgradbo šole v Kozani; jaz denarja nisem dvignil.
Drž. pravdnik: Naj se pokaže gg. po* rotnikom obvestilo, katero jc poslal Val, Vugi Finžgar, v katerem mu naznanja sklep seje okr. šol. sveta, da je bila njegova proš« nja zavrnjena.
To obvestilo se prečita.
Drž. pravdnik (Finžgarju): Svojemu na« sledniku ste pustili veliko aktov v reševanje, kako da. ste pa teh 2000 K nakazali, zakaj niste tega tudi pustili nasledniku? Spomniti bi sc morali tudi na prej-šnje obvestilo, saj ste sc prej spominjali tako dolgo na informacijo gospoda Rozine,
Finžgar: Ta dan sem bil psihično skoraj mrtev, lahko se je izrabila moja raz* burjenost.
Valentin Vuga, zidarski mojster, !z« pove, da je bil za gradbo šolskega poslopja popolnoma izplačan. Denar je dobival v obrokih na davkariji. Zadnji obrok 568 K jc prejel 6. marca 1912 na glavarstvu. Znesek 2000 K mu ni znan. On je zidal tudi vodnjak, toda ta svota je zapopadena v skupni svoti za celotno zgradbo. Popravil je tudi streho; stroški so znašali okoli 100 kron; kje jih jc prejel, se nc spominja.
Predsednik; 800 K niste dobili za poprave?
Val. Vuga: Nc.
Josip Vuga, sin Valentina, izpove ist^
kar oče.
Predsednik: Prošnja za doplačilo radi zgub pri zgradbi jc bila od okr. šol. sveta zavrnjena.
J. Vuga: Da.
Drž, pravdnik: Ali ste prišli še pozneje kaj prosit radi tega?
J. Vuga: Ne, tudi oče ne,
Drž. pravdnik: 10. aprila 1911 ste pisali Vugi, naj gradi vodnjak in dva dni po. zneje ste že nakazali svoto 550 K.
Finžgar: Rozina mc jc slabo informiral, morda pa mc jc Vuga prosil, naj mu danr kako predplačilo.
Rajmund Vuga, učitelj v Kozani, izjav! kot priča, da sc jc popravila pod njim streha pri šoli. Bilo jc le par malih naprav. Denar za stroške je dvignil on pri davkariji. Naprave za 800 K mu niso znane.
Lokavec. Nakaznica z dne 19. oktobra 1911 na davkarijo v Gorici, da plača okr. šol. svetu za naprave pri šoli v Lokavcu 330 K. Pobotnica istega dne.
Nakaznica 16. marca 1912 na davkarijo v Gorici, da plača Finžgarju za naprave pri šoli v Lokavcu 230 K. Pobotnice in nakaznice izpolnil in podpisal Finžgar.
Gradba šole v Lokavcu je stala 34.384 kron, katera svota jc bila podjetniku Jos. Lozarju izplačana. Preveč sc jc vrhutega
izdalo 4440 kron, kamor so prištete tudi zgoraj omenjene nakaznice.
Med listinami je notes pok. Jos. Lo-zarja, kamor je Finžgar zapisoval posamezne obroke in iz katerega je razvidno, da je bil podjetnik izplačan. Izvršile so se pri šoli še razne poprave z 8061 K, ki so bile tudi izplačane pri davkariji v Gorici.
Predsednik: Kaj imate k temu pripomniti.
Finžgar: Vobčc imam pripomniti, da sem izdal nakaznice in pobotnice na temelju informacij od strani Rozine, Vendar se mi zdi tukaj čudno; morda je kaka napaka. Ne morem pa pripoznati, da bi denar jaz obdržal, kakor v vsakem drugem slučaju.
Po zaslišanju tozadevnih prič pride na Vrsto slučaj Lokve. Nakaznica z dne 25. junija 1912, št. 1220, na davkarijo v Gorici, da izplača okr. šolskemu svetu za gradbeni obrok šole v Lokvah 1000 K. Pobotnico in nakaznico je izpolnil Finžgar. Konečna likvidacija se še ni izvršila. Podjetnik Val, Leban ima še nekaj dobiti. Preveč se jc nakazalo za zgradbo 2000 K, med temi tudi zgoraj omenjenih 1000 kron.
Predsednik: Kaj pripomnite k temu?
Finžgar: Kakor vselej. Vendar, kaj pa Je z drugimi 1000 kronami?
Predsednik: Druge nakaznico niste vi pisali. Vas obdolžuje pravdništvo samo slučajev, kjer ste vi nakaznico in pobotnico izpolnili in podpisali.
Podjetnik Val. Leban izpove, da je prejemal posamezne obroke na davkariji.
Drž. pravdnik: Na pristni nakaznici od 26. maja 1912 je ravno isto število kakor na inkriminirani.
Otlica. Nakaznica z dne 16. decembra 1905 davkariji v Gorici, da izplača Finž-garju za gradbo šole v Otlici 2000 K. Pobotnica manjka.
Nakaznica z dne 28. marca 1906 davkariji v Gorici, da izplača Finžgarju na račun gradbenega podjetja v Otlici 2000 K.
Nakaznica z dne 19. maja 1909 davkariji v Gorici, da izplača Finžgarju za gradbeni obrok v Otlici 1200 K. Pobotnice in nakaznice pisane od Finžgarja. Pri koneč-nli likvidaciji so se ugotovili stroški za gradbo šole v Otlici na 15.634 K. Podjetnik Bratina ima dobiti še okoli 2000 K. Preveč se je nakazalo 6000 K, med temi so vštete egoraj omenjene tri vsote,
Finžgar prizna, da so nakazila neopravičena, se zagovarja kakor do sedaj.
Predsednik: Zgradba se je začela dne 14. avgusta 1905, končala 15. oktobra 1906, nakazala pa se je prva svota že dne 16. decembra 1905. Saj po pogodbi niste bili dolžni plačati pred izvršitvijo. Bili ste pri pogodbi, in kako da ste nakazali, če ravno niste bili dolžni?
Finžgar: Morda je imel okr. šol. svet mnogo denarja, kar je bilo navadno oc 'decembra do marca. Potem smo izplačali, ko smo imeli denar.
Drž, pravdnik: Zakaj niste rekli podjetniku, da mu ne tiče nič denarja pred izvršitvijo?
Finžgar: Ako je bil denar, sem mislil da smem plačati tudi brez vednosti okr šolskega sveta.
Drž. pravdnik: Toda stranka denarja tli dobila.
Finžgar: Da, to je tudi neopravičeno
Drž. pravdnik: Je mogoče določiti stan premoženja okr. šol. sveta v začetku leta 1906.?
Dr. Franko: Ste bili postrežljivi do Strank?
Finžgar: Da.
Dr. Franko: Ste napravili strankam Itako uslugo?
Finžgar: Velikokrat.
Dr. Franko: Torej vi ste se zanesli na Informacije od strani Rozine.
Finžgar: Da.
Drž. pravdnik: To pa je bilo okr. šol. Svetu na škodo, bi raje plačali dolg na Montu, kjer ste morali plačevati obresti, medtem ko vam Bratini ni bilo treba,
Finžgar: Stanje premoženja je bilo takrat ugodno.
Drž. pravdnik: Ko je prišel Rozina in vam rekel, da čaka zunaj Bratina in zahteva denar, ali niste vprašali, kje je ta jnož, kateremu niste še dolžni plačati?
Finžgar: Jaz sem zaupal Rozini.
Predsednik: Kaj pravite vi k temu?
Rozina: O teh rečeh sem zvedel šele
V	zaporu.
Dr. Franko: Tiste nakaznice niso prišle pozneje z mesečnimi izkazi v vaše roke?
Predsednik: Vi niste preiskovali, ali je nakazilo upravičeno, ampak prepisovali
V	glavno knjigo samo številke?
Rozina: Da.
Predsednik: Torej pridemo vedno na isto,
Jernej Bratina, posestnik v Otlici, izpove kot priča, da jc zidal šolo v Otlici. Okr. šol. svet bi mu plačal po pogodbi v petih letih po izvršitvi gradbe. Prejeti ima še 2043 K, Preden je končal šolsko poslopje, ni zahteval denarja. Dobival je denar na davkariji v Gorici,
Puštale. Nakaznica z dne 22, dec. 1909 davkariji v Gorici, da izplača Finžgar-iU za gradbeni obrok uri šoli v Puštalah
1000 K. Nakaznica pisana in podpisana od Tinžgarja. Teh 1000 K se je izdalo za grad-
30	preveč. Prečita se izpoved Andr. Pod-gornika, ki je gradil šolo v Puštalah, Prejemal je denar na davkariji. Izključuje, da
31	on prejel teh 1000 K.
Solkan. Nakaznica z dne 25. maja 1905 davkariji v Gorici, da izplača Finžgarju 5000 K za podjetje pri zgradbi nove šole v Solkanu. Na pobotnici stoji, »da jih odrajta Jos. Lozarju«, Obe listini je izpolnil Finžgar. Preveč se je izdalo za zgradbo šole v Solkanu 9600 K, med temi je vštetih tudi omenjenih 5000 K. Finžgar je napravil Lozarju v njegov notes zapiske, kakor je prejemal obroke. Lozar je popolnoma izplačan, teh 5000 K pa ni prejel.
Predsednik: Kako pa se je nakazalo teh 5000 kron?
Finžgar: Mešali so gotovo že kaj pri prejšnjih obrokih, jaz sem se zanašal na informacije Rozine. Tukaj so morali biti predlagani ponarejeni akti.
Predsednik: Kaj bi se mešalo, pa ne veste povedati?
Drž. pravdnik': To je zelo čudno, da je Finžgar zabeležil v Lozarjev notes obroke od 20. aprila in 9. julija, onih 5000 K od 25. maja pa ne. Zakaj niste zapisali tudi teh 5000 K, saj niste vedeli, da jih Lozar ni dobil, marveč da jih je obdržal Rozina, kakor sedaj pravite.
Finžgar ne odgovori.
Dr. Franko: Saj vidite, da je zmešan. Povedal je že davi, da ni sproti vpisoval.
Nrž. pravdnik: Če ne more odgovoriti, je seveda zmešan. Prečita naj se pobotnica, kjer Finžgar izrecno pravi, da odrajta to svoto Lozarju. Tako jasno kakor v tem slučaju, se ni nikjer izrazil.
Finžgar: Mogoče sem ga pa dal Lozarju.
Drž, pravdnik: Prej pa ste trdili, da ga jc Rozina vtaknil v žep.
Poprave,
Šola v Št. Andrežu. Nakaznica z dne 20. marca 1905 na davkarijo v Gorici. Finžgarju za račun Al. Mozetiča za poprave pri šoli v Št. Andrežu 472 K 60 vin. Od teh je dobil Al. Mozetič samo 180 K 76 vin. Nakaznico in pobotnico je spisal in podpisal Finžgar.
Finžgar se zagovarja kakor vedno.
Al. Mozetič izpove, da je bilo 1. 1905 nekaj poprav, več pa ni prejel, kakor je označeno na pobotnici. Leta 1903. je na> pravil vodnjak za 475 K, ta denar je preje na davkariji.
Predsednik: Bilo je torej preveč plačano.
Finžgar: Jaz odklanjam vsako odgovornost.
Leop. Furlani, učitelj, izpove kakor Al. Mozetič.
Al. Mozetič jc dobil svoto 180 K na davkariji, tam je napravil tudi pobotnico katero mu je spisal Rozina.
Dr. Franko: Ste vi tukaj Finžgarja informirali?
Rozina: Mogoče, toda to je prvi slučaj.
Dr. Franko: Taki slučaji so bili že včeraj. Številke se niso vjemale. Rozina je rekel, da je tam najbrže denar sam pri držal.
Drž. pravdnik: Rozina priznava samo tam, kjer je na svoj način falzificiral, nc pa kjer je nakaznice in pobotnice pisal Finžgar.
Dr, Gabršček: Saj je tudi v začetku vse nase vzel, ko še ni vedel za te slučaje.
Dr. Franko: Ko se še ni kesal, da je priznal.
Iz zapisnika preiskovalnega sodnika se ugotovi, da ni Rozina priznal, da bi v slučajih, kjer jc Finžgar sam izpolnil nakaznice in pobotnice, on pridržal denar. Pet minut odmora. Ročinj. Nakaznica z dne 17. marca 1909, št. 422, davkariji v Gorici, da plača Finžgarju za popravo šole v Ročinju 350 kron.
Po izpovedbah prič so se večje poprave izvršile leta 1907., za katere je bil Jos. Lozar izplačan pri davkariji; v letih 1908. in 1909. pa le majhne poprave.
Finžgar se zagovarja na enak način kakor do sedaj.
Rozina hoče dokazati, da takrat ni bil v Gorici, ker mu je takrat umrla mati in je dobil 14 dni dopusta.
Ugotovi se pa v dnevni zapisnik že 14. marca, torej je bil 17. marca v Gorici.
Priča Ant. Križnič izpove, da je napravil v Ročinju pri šoli nekaj poprav. Dvakrat je dvignil denar na davkariji v Kanalu, enkrat pa mu je izročil Finžgar na okrajnem šolskem svetu 500 K. Vzel jih jc kar iz žepa in tako mu jc Finžgar tudi večkrat dal iz svojega, proti pobotnici.
Obravnava se prekine do prihodnjega dne, ker se čuti Finžgar slabega.
Cerkvene zadeve na Koroškem.
Važne izpremembe so clogojajo ravno zdaj na Koroškem. Nastavijo se sedaj v juliju kaplani; žalibog so samo š t i v j n Slovenci. Najmanj 10 bi jih rabili. Tu bi naj prišli Kranjci nam na nomočl Prestavlja sc pa tudi knezo-
škofijski kaplan in tajnik Franc Las-ser kot župnik na Brnco! — Od lota 1907. pride že četrti slovenski kaplan školijo. To jc kakor pri gotovih cvetlicah, ki sc jih mora venomer presajati iz vrta v hišo in iz hiše v vrt. To je vso na zraku ležeče. — Prestavlja se pa tudi knezoškofijski kancelar Janez Vidovic v kapiteljsko hišo. Slovenci z napeto pozornostjo pričakujejo, kdo bode novi kancelar. — Slovenci so v popolnoma primerni obliki prosili v Solnogradu za škofa, ki zna slovenski. Slovenci so z vso dostojnostjo prosili sedanjega knezoškofa za slovenskega generalnega vikarja. — Slovenci so tudi prosili knezoškofa za slovenskega kancelarja. Zdaj bo kancelar, oziroma nov kanonik imenovan! —Zdaj sc bo knezoškof lahko oziral na tako opravičene želje Slovencev. — Kot po celem svetu, posebno po celi Avstriji, duhovniki v materinščini dopisujejo zdaj tudi koroški slovenski duhovniki kne-zoškofijskemu ordinarijatu slovenski. Seveda spi'ejema knezoškofijski ordi-narijat vse slovenske vloge. — Slovenske vloge sprejemajo namreč prav vsi uradi brez ugovora. — Odslej bodo brezdvomno vsi slovenski duhovniki slovenski dopisovali. Kaj pa tucli pomaga vse delo, ako bi še tu nc bilo složnosii. Nek previden župnik (menda iz Libuč pri Pliberku) je vprašal: Jc li to modro? — Cela Koroška jc odgovorila: Pravično je to! Neumno pa to tudi ni. — Da! Nekdo se je celo zatekel k sv. pismu ter jc rekel: »Brate, izvleci najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, da izdoreš nemčurski pezder iz očesa slovenskega ljudstva.« — Še nekaj! Borovlje so razpisane! Govori se, da bo nek Albanec kompetiral! — Vlada namerava namreč ustanoviti v Borovljah albansko šolo, da bo že enkrat narodno vprašanje rešeno. Učenci bodo hodili vsi oboroženi! Pušk je itak zadosti tam!
Dnevne novice.
Kranjska deželna gasilska zveza v Ljubljani ima občni zbor v nedeljo, dne 13. julija t. 1., ob 10. uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani. — Dnevni red: Otvoritev občnega zbora; poročilo osno-valnega odbora; odobritev pravil; volitev odbora in načelstva; določitev doneskov in plačilnih rokov; določitev kroja in oprave; slučajnosti in razni predlogi.
4- čudne manire imata v političnih bojih »Primorski list« in »Gorica«. Mi se v boj stare in mlade^ struje na Goriškem ne vmešujemo. Če se naša želja, da bi sc dosegel pošten kompromis, nc more uresničiti, moramo pač čakati, kako boj izpade. Obrnili smo se pa v interesu katoliške stvari proti načinu toga boja, kakor sta ga začela »Primorski list« in »Gorica«, in si ne bomo dali vzeti pravice izreči o njem svojo sodbo. Dejstvo jc, da omenjena lista napadata dr. Breclja izključno le iz osebne strani, mu očitata drage honorarje in avtomobil, s katerim sc k bolnikom po deželi vozi in se zaniclji-vo izražata o njem, ker jc slučajno doma z Vipavskega, ki politično spada pod Kranjsko, po naravi pa pod Pri-rnorje. »Primorski« list skuša utajiti, da s tem vzbuja stari provincializem, vendar so to le izgovori. Saj nismo tako kratke pameti, da bi bili že pozabili, kako jo ta list klical vse Goričane na kora.jžo proti »Kranjcu«, kakor bi edinole na Goriškem rastla vsa modrost, na Kranjskem pa so vsi seveda sami tepci. Še zdaj agitira »Primorski list« s tem: Kranjec naj na Kranjskem ostane! Omejenost tega stališča leži na dlani, in kdor se takega orožja poslužuje, računa z najzaostalejšimi instinkti. Če je stališče »Primorskega lista« pravilno, potem Kranjci nikoli ne bi smeli poslušati Goričana dr. Malmiča in Hrvati bi ga morali glasom politične morale »Primorskega lista« čez morje nazaj v Gorico pognati. Saj jc tudi Mahnit- napravil »razdor«, ki ja pa bil jako potreben in zdrav. »Primorski list« obrokujc dalje, da se no-Vostrujarji potom »Slovenske Straže« iz Ljubljane gmotno podpirajo. Na to neresnico bo že »Slovenska Straža« primerno odgovorila. Mi pa se imamo odločno obračati proti temu, da »Primorski list« »Slovencu« očita, da je v zadnjih lotih sploh zelo neznačajno in nedosledno postopal«. To so pavšalna sumničenja, ki jih mi »Kranjci« ne razumemo. Mora že tako biti. Dosleden in značajen je edinole »Primorski list« in morebiti še »Gorica«, sploh ima v Gorici modrost svoj nepremakljivi sedež in drugo je vso neumno in zaničevanja vredno. Vendar pa »Slovenec« še ni tako neznačajen in nedosleden, da bi se vezni z iredentarskimi in ateističnimi laškimi nacionalnimi liberalci, uiiiilo iu koruptno kumoro, nc da bi
slovenska goriška dežela od tega kaj resničnega dobička imela!
•4~ »Hrvaški narodni svet« v Bosni je
imel te dni svojo sejo v Travniku, katere so sc udeležili tudi disidenti hrvaškega saborskega kluba dr, Čabrajič, Jclavič iu Džamonja. Sprejeli so sc ti-le sklepi: 1. Hrvaški narodni svet pozdravlja edinost hrvaškega saborskega kluba (t. j. disidenti so zopet stopili v klub); 2. Člani hrvaškega saborskega kluba ne smejo vladi votirati ne proračuna, ne sodelovati pri kakem drugem delu, dokler narodnemu zastopstvu ne bo zajamčeno, da bo v vseh področjih javne uprave, in tudi v notranji železniški službi, uradni jezik izključno hrvaški. Istotako ima bili hrvaški jezik obvezni učni jezik v vseh bosensko-hercc-govskih šolah; 3. v vseh narodnih vprašanjih ima v bodoče odločati v prvi vrsti plenum hrvaškega narodnega sveta. Dalje jc narodni svet z odobravanjem vzel na znanje sklepe vrhovne uprave stranke prava v Trstu dne 1. in 2. junija ter sklenil, da sc ima začeti živa akcija za ustanavljanje klubov stranke prava po deželi. Osnovati se ima tudi nov hrvaški politični dnevnik.
-j »Mir«, je bil danes konfiscirari.
—	Umrl je v Olševku pri Kranju včeraj č. g. zlatomašnik Andrej Vole, župnik v pokoju. Pokojnik jc bil rojen dne 7. maja 1834 in 30. julija 1857 v mašnika posvečen. Eno leto jc bil semeniški duhovnik, potem pa jc služboval kot kaplan v Selcih, na Bledu, v Srednji vasi v Bohinju. v Boštanju, kot župnik v Beli cerkvi in Št. Vidu pri Ljubljani. Od leta 1891. pa je živel v pokoju in po svojih močeh pomagal v dušnem pastirstvu. Pogreb bo v soboto ob desetih dopoldne. Svetila mu večna luč!
—	Pastoralna konferenca za ribni-ško dekanijo so bo vršila dne 10. julija v Ribnici. Začetek ob 10. uri.
—	Dolenjska podružnica »Slomškove zveze« bo zborovala dne 10. julija v Ru-dolfovem. Ob tej priliki predava nadučitelj Janko Polak »O pazljivosti s stališča eksperimentalne pedagogike«. Na razgovor« bo tudi najnovejši, to je Krulčev abecednik. Izvolil se bo obenem odbor za dolenjsko podružnico, Na zborovanje vabimo vse dobromisleče učiteljstvo, duhovščino in vse druge naše somišljenike in prijatelje.
—	Novomeški dijak Konrad Sušnik ni umrl med operacijo, ampak šele drugi dan po operaciji, in sicer na otrpnenju srca.
—	Nesreča. Ignacij Železnik, posestnikov sin iz Volčjih jam, si je po nesreči med tesanjem odsekal dva prsta na levi nogi.
—	Armadni nadzornik general pehote Aufienberg se je podal inšpicirat na Tirolsko, nakar nastopi večtedenski dopust na Kranjskem.
—	Mestna občina v Kranju je prejela brzojavko od nadvojvode Jožefa Ferdinanda, v kateri ji izreka najlepšo zahvalo za patriotično poklonstvo in za mnogoštevilne cvetke, s katerimi so gospodične obsipale avtomobiliste povodom alpske vožnje dne 28. junija t. 1,
—	Poštne razmere v šmartnem pod šmarno goro. Na sobotno notico z dno 28. junija pod naslovom »Antidi-luvijalno poštne razmere v občini Šmartno pod Šmarno goro« prosim, da objavite resnici na ljubo te vrstice: Ni res, da bi bile krive škandalozne poštne razmere tukajšnje pošte, da županstvo v Šmartnem pod Šmarno goro ne dobiva pravočasno uradnih spisov, temveč krivi so oni, ki napačno naslavljajo pisma. Županstvo Šmartno pod Šmarno goro je v Tacnu, ne pa v Šmartnem, torej nc na tukajšnji pošti, nanj naslovljena pisma so naslovijo v Tacenj ter se vrnejo s prvo obratno pošto na glavno c. kr. pošto v Št. Vidu nad Ljubljano, odkoder so takoj odpošljejo na c. kr. poštni nabiralnik v Taenju. Ni pa dolžnost tukajšnjega poslovodja, da bi županstvu osebno dostavljal pisma, ker to ne spada v njegov delokrog. Josip Rotar, poslovodja c. kr. poštnega nabiralnika v Šmartnem pod Šmarno goro.
—	Nesreča. Dno 1. julija jc brala črešnje 19 let stara Franca Skubic iz Staro vasi pri Polici na črešnji Martina Jlovar iz Gozda pri Prcžganjem. Franca pa jc tako nesrečno padla, da je takoj umrla.
—	Najden mrlič. Iz Zalega loga. Dde 2. julija, ko sc ravno na Zalem logu obhaja veliki romarski shod iz raznih krajev, zlasti iz Novakov in Lcskovce, so našli dopoldne ob cesti pri Strojevccvi žagi mrtvega ko-parja Janeza Frelih. Bil jc žo trd. Vkladal jc kopo, da bi jo žgal, a ga jo smrt zalotila. Bil je star že 77 let. Najbrže je oslabel in ga je zadela kap.
—	Pred usmrtitvijo pomiloščen. Iz Pittsburga poročajo: Slovenec Frank Mali, ki je čakal smrti na vešalih, je dobil večer pred določenim dnevom poročilo o po-miloščenju. Vsled odloka guvernerja jc bila smrtna obsodba izpremenjena v dosmrtno ječo. Zanimivo je, da jc bilo usmrčenie štirikrat preloženo in vsakikrat ic Drišla
vest o izpreinembi skrajno zadnji čas, ko je bil Mali že oblečen v črno obleko in takorekoč že stopal proti vešalim. Vsi ljudje, posebno pa sodniki, so se zanimali za ta izvanredni slučaj. Ko je dobil jetniški paznik poročilo o pomiloščenju, je ves vesel vzkliknil: »Nestrpno sem pričakoval tega poročila, ker sem se za fanta izredno zanimal. On ni zločinec, ampak je le žrtev stanovanjskih razmer,« — Mali je bil večer pred eksekucijo čisto miren. Vrata njegove celice so se odprla, vstopil je paznik in mladenič je kot okamenel poslušal guvernerjev odlok. Nato je padel na kolena in se s povzdignjenimi rokami zahvalil Bogu za milost, zahvaljeval se je solznih oči vsem dobrotnikom, ki so kaj pripomogli k njegovemu pomiloščenju. S tem jc končan zadnji akt te tragedije, ki je vse tako razburjala, posebno pa pittsburško slovensko javnost. Hvala gre župniku Mer-telju in drugim rojakom, ker so se za celo stvar pošteno zavzeli.
—	Tintorettova slika v kapitelski cerkvi v Novem mestu. Ta znamenita slika, edina od tega umetnika na Kranjskem, sc je morala po naročilu c. kr. centralne komisije za umetnost in zgodovinske spominke poslati na Dunaj v dvorni muzej za zgodovinsko umetnost. Ondi jo bo popravil c. in kr. restavrator Herman Ritschl. — Skoro gotovo ima kapitelska cerkev še eno Tintorettovo podobo; če nc celo dve; preiskava bo to dognala. Prva podoba sc je rabila do dohoda prošta dr. Elberta kot navadna kulisa in jc bila popolnoma zamazana, tako da se ni poznala nobena figura. Akademični slikar Vavpo-tič jo je po navodilu svojega profesorja osnažil. Podoba predstavlja sv. Nikolaja kot glavno osebo v škofovskem ornatu, ko se bliža z razprostrtimi rokami proti sveti Trojici na nebu; Kristus visi na križu; spremljevalca sv. Nikolaja sta sv. Mohor in Fortunat. Podobo cenijo najmanj na 50.000 kron.
—	»Dr. Šlajmer«-Zore obsojen. Friderik Zore iz Novega mesta, ki sc je v Zagrebu izdajal za sina ljubljanskega zdravnika dr. Šlajmerja, in nekaj oseb ogoljufal za manjše zneske, je bil te dni v Zagrebu obsojen na šest mesecev strogega zapora, poostrenega vsakih 14 dni s temnico. Po prestani kazni sc izženc iz Hrvaške.
—	Slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu. Ker se je dosedanji predsednik Fran Samsa na svoji časti zahvalil, je bil izbran za predsednika g. Ivan Bah-čič in za podprednika g. Josip Podbev-šek. — Sklenilo so jo naročiti nadalje sledeče slovenske časopise: »Edinost«, »Ilustrovani Tednik«, »Narodni List«, »Slovenca« in »Slovenski Narod«. Društvo šteje le 27 zvestih članov ter ima pri pičlem številu članov imovine 500 K 96 vin. — Odbor.
—	Smrt v tujini. Utonil je v reki Bo\v pri Calgaryju Matija Shaltz, doma iz Damelj ob Kolpi. — Umrli so:
V	Pittsburgu rojak Jakob Košir, v Little Fals N. J. Valentin Marovšek, v Beau Creek Mont Andrej Andolšek.
—	Vilfanova koča na Begunjšici se otvori v nedeljo, dne 6. julija 1913. Turisti se opozarjajo na krasno floro.
—	Razpisani c. kr. poštni uradi na Kranjskem. Razpisani sta mesti poštarja \ Begunjah pri Lescah (II. 2) in Moravčah (II. 2), nadalje mesti poštnega ekspedienta v Beli cerkvi na Kranjskem (II. 6) s pavšalom 378 kron za poštnega sla in v Kokri (III. 4) s pavšalom 140 kron za poštnega slugo. — Na Primorskem je razpisano: mesto poštarja v Ronchi (II. 1) ter mesto poštnega ekspedienta v Lupoglavi.
—	Žrebanje izredne državne loterije. Prvi dobitek 200.000 K je zadela št. 460.645, drugi dobitek 50.000 kron št. 4-92.606, tretji dobitek 30.000 kron št. 137.241 in četrti dobitek 20.000 kron št. 488.506: poji dobitek 10.000 kron je zadela št. 202.752.
Primorske vesii.
p »Slovenski klub« v deželnem {boru tržaškem. Slovenski zastopniki tržaške okolice v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem so si ustanovili svoj »slovenski klub«, ki šteje 12 članov, to jc vse slovenske poslance. Načeluje mu dr. Otokar Ribaf, podpredsednik je dr. Edvard Slavik, zapisnikarja sta dr. Ferdinand Černc in dr. Josip Wilfan.
p Pred poroko ustreijsn. Kakor smo že v zadnji številki poročali, so našli v ponedeljek zjutraj med Ose-kom in Dolenjem ustreljenega 261elnc-ga Rijavca, po domače Jobov, ki je imel prihodnjo soboto stopiti pred oltar s svojo nevesto. Sedaj pa poročajo o tem umoru še sledeče podrobnosti.
V	nevesto Rijavčcvo jo bil zaljubljen tudi Anton Remec iz Oseka. Dekle ga pa ni maralo in je obljubilo zvestobo Rijavcu. Remec je moral k vojakom, a vroča ljubezen do Rijavčevc nevesto ga ni zapustila. Minuli teden jc prišel od vojakov iz Ljubljane na tritedenski
dopust na košnjo. Bil je z Rijavcem skupaj še minulo nedeljo in mu rekel, da si je njegovo (namreč Rijavčevo) nevesto izbil iz glave in da mu želi srečo ž njo. Rijavec je bil s i o Remeco-vo izpovedjo zadovoljen ter rekel, da pojde še danes obiskat svojo nevesto. Poprej kakor Rijavec pa je zapustil gostilno Remec. Ko se je Rijavec napotil proti stanovanju neveste, ga je nekdo ustrelil v glavo in revež se je zgrudil mrtev na tla. — Sum, da je Rijavca ustrelil, je koj padel na Ilemeca. Zato je bil koj drugi dan aretiran in priveden v goriški vojaški zapor, odtod pa v ljubljanski vojaški zapor, kjer pride pred vojaško sodišče.
p Afera Nikolič—Šmuc. Iz Pulja poročajo: Preiskava se nadaljuje neumorno. Priče se zaslišujejo do pozno v noč. Dasi se preiskava vodi tajno, vendar se more soditi, da še ni donesla doslej zaželjenega uspeha: ni še pojasnjen pravi vzrok, zakaj je Nikolič dajal Šmucu toliko denarja. Ljudje ugibljejo to in ono in ni izključeno perverzno občevanje med imenovanima. O špijonaži ni dokazov. Revizija je ugotovila baje, da primanjkljaj v blagajni znaša 38.000 K. Ker Nikolič ni naenkrat poneveril te svote, ampak sukcesivno, kaže, da so bile revizije, ki se vrše navadno po enkrat na leto. zelo površne, kar zasluži največjo grajo za dotične organe. Od druge strani se trdi, da manjka nad 60.000 kron, ki jih je pa Nikolič najbrže tazposodil svojim prijateljem in tovarišem. Narednik Šmuc je sam priznal, da je dobil od Nikoliča 32.000 kron. — Čuje se precej zanesljivo, da so aretiranci zagrešili poleg defravdacije še drugi zločin: homoseksualnost. Te blodnje sta posebno osumljena glavna krivca poštar Nikolič in narednik Šmuc.
p Neurje v Pulju. Dne 3. t. m. ob
pol 6. in četrt na 7. uro zjutraj se je nad Puljem med hudo nevihto utrgal oblak. V 50 minutah je padlo 116 nun dežja. Tako močnega naliva ni bilo, odkar se vodijo meteorologična opazovanja.
p Vojašnica v Gradišču. Domobransko ministrstvo je v spoi*azumu s finančnim ministrstvom dovolilo gra-diščanski občini 300.000 kron erarske-ga posojila za gradnjo vojašnice,
p V pokoj je stopil obrtni nadzornik ing. Dominik Coglievina, ki je celili 20 let vodil obrtni inšpektorat v Trstu.
Zadnje vesli.
Ljubljanske novice.
lj Umrl je danes ponoči pisatelj J o s. P i- e m k, star 25 let.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo
priredi v nedeljo dne 6. julija izlet na Vrhniko. Odhod z vlakom ob pol osmi uri zjutraj. Na Vrhniki sv. maša pri sv. Trojici ob 9. uri. Po kosilu izpre-hod v Retovje, Verd itd. V Ljubljano povratek ob pol desetih zvečer.
lj Smrtna poškodba. Josipa Sever-ja na Poljanah v Ljubljani je pritisnil voz s tako silo, 1'da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Sever je v bolnici vsled dobljenih poškodb umrl.
lj Umrli so v Ljubljani: Egidij Čeme, delavec, 63 let. — Frančiška Pogačnik, posestnikova žena, 22 let. — Anton Mi-helčič, posestnikov sin, 12 let.
lj Prostovoljno gasilno društvo v Štepanji vasi pri Ljubljani ima veselico v nedeljo, 6. julija 1913 na vrtu g. Jos. Anžiča, po domače pri Šoržu v Štepanji vasi. — Začetek ob 3. uri popoldne. — Vstopnina 30 vinarjev za osebo, gasilci prosti.
Ij Semenj. Na včerajšnji semenj so pripeljali 453 kronj, 347 prašičev za rejo, 197 krav, 374 volov in 59 telet.
lj Poizkušena tatvina. Danes ponoči so neznani tatovi posestnici Ivani Dobni-karjevi na Ježici iz hleva ukradli telico, a so bili po tatvini prepodeni in so morali telico popustiti v nekem grmovju, da so zamogli odnesti pete.
REKORD PRI OBČINSKIH VOITVAH NA CETINJU.
Minuli teden so sc na Cetinju vršile občinske volitve. Izvoliti je bilo 12 odbornikov in 6 namestnikov. Volitev sc jc udeležilo kakih 1% volivcev. Uspeh skruti-nija: 170 kandidatov, izmed katerih jc dobil največ glasov dosedanji župan Vuko Vulctič (131). Kandidat s 55 glasovi jc prišel med namestnike.
ZOPET POIZKUšEN NAPAD NA ŠPANSKEGA KRALJA.
Iz Madrida poročajo z dne 3. t. m.: Ko se je danes dopoldne kralj v avtomobilu pripeljal pred vladno palačo, da sc udeleži ministrskega sveta, jc neki sumljiv moški skočil zadaj na voz. Policija ga je takoj zgrabila. Kralj dogodka niti opazil ni. Pri neznancu so dobili v žepih steklene črepinje; piše sc baje Paol Fcrnandcc.
Hupaite le vžiialice: o horist obmeinim Slovencem'!
VOJSKA OFICIELNAf
Sofija, 4. julija. Avstro-Ogrska jc prevzela varstvo bulgarskih podanikov v Grčiji. — Varstvo srbskih podanikov v Bulg ariji jc prevzela Anglija, ker se Rusija ne sme na nobeno stran eksponirati. — Varstvo Grkov v Bulgariji je prevzela Francija.
Atene, 4. julija. Bulgarski poslanik je danes odpotoval. Arhiv bulgarskega poslaništva sc je prenesel v avstrijsko poslaništvo.
Zemun, 4. julija. Bulgarski poslanik v Belgradu, Tošev, je danes odpotoval.
»SRBIJA JE REŠENA.«
Bukarešt, 4, julija. Član ministrskega kabineta jc nasproti uredniku »Adeverula« izjavil; Korak Rumunijc ima namen v zadnjem trenutku doseči mir. Kar se tiče ravnotežja na Balkanu, je Srbija zdaj lahko pomirjena. Ona je rešena. Ako pa naš korak ne bo miru povzročil, bo Rumunija šla do skrajnega in si zagotovila svojo bodočnost s tem, da prepreči motenje ravnotežja na balkanskem polotoku.
PROMET V RUMUNIJI USTAVLJEN.
Bukarešt, 4. julija. Tovorni promet jc na vseh progah ustavljen. Osebni promet jc omejen na vseh progah na en osebni vlak tja in nazaj. — Policija jc v Bukareštu dala nabiti razglas, ki poživlja prebivalstvo, da ostane mirno in ne kali reda.
POGAJANJA MED BULGARIJO IN RUMUNIJO.
Dunaj, 4. julija. »Neue Fr. Presse« prinaša iz Sofije vest, da sc vršijo vsled posredovanja Avstrije med Bulgarijo in Ru-munijo pogajanja glede odstopa teritorija in so ta pogajanja, kakor se govori, do-vedla do bistvenega približanja.
BULGARSKA OFENZIVA. — VOJSKA SE JE ZAČELA. — SRBSKI USPEHI SO LE DOZDEVNI.
Dunaj, 4. julija. »Siidslavischc Korres-pondenz« poroča iz Sofije: Vrhovno poveljstvo je dalo povelje za splošno ofenzivo, ker Srbi in Grki niso sprejeli roka za ustavljenje sovražnosti. Bulgarski ccntri na severu in jugu so podvzeli napad in se je vojska danes začela. Vsako diplomatsko posredovanje je končano in se vojska tudi oficielno neposredno napove. Vesti vojnega ministrstva slikajo glasom častniških izjav položaj bulgarskih armad ugodno. Srbi so glasom izjav krogov vojnega ministrstva pri Štipu dosegli le dozdeven uspeh, ker so zavzeli od Bulgarov zasedene kraje samo zato, ker so Bulgari vsled danega povelja kraje na desnem bregu Zletova sami zapustili. Vesti o pobijanju ranjencev in vjetnikov se kategorično dementujejo.
GRKI RES ZAVZELI DJEVDJELI IN SO
BULGARE POTISNILI NAZAJ.
Atene, 4. julija. Kralj je poslal z bojišča sledečo depešo: Naše čete so sovražnika vrgle na celi črti nazaj. Osvojili smo veliko topov, mitraljez in pušk. Na več točkah so naše čete sovražnika z bajonetom nazaj pognale. Grki so vdrli v Nigrito, katero so bežeči Bulgari zažgali. Bulgari so tako v Nigriti kakor v Bogdanski masa-krirali prebivalstvo. Iz Djevdjclije, ki smo jo zopet zavzeli, so Bulgari bežali v paniki in je več Bulgarov v Vardarju utonilo. Železniška zveza Solun—Djevdjeli jc vpo-stavljena.
WAGNERJEVE DEPEŠE NISO šE POTRJENE.
Dunaj, L julija. Depeša Wagner-ja o velikem porazu Srbov na Ovčjem polju se dozdaj še od nobene struni ni potrdila. »Reichspost« izraža nad tem začudenje. — Istotako se ne potrjuje vest tega lista, da bi bil dr. Danev demisioniral, čeprav je verjetno, da se v Sofiji stvori koncentracijski kabinet.
SRBI IN BULGARI SE MERIJO ZA
ŽIVLJENJE IN SMRT. STRAŠNE POSLEDICE BRATOMORNEGA KLANJA.
Belgrad, 4. julija. Sem je danes zopet dospelo šest vlakov z ranjenci.
Belgrad, 4. julija. Semkaj dospejo danes prvi bolgarski vjetniki. Občinstvo je na Bulgare tako razi j učeno, da se je bati izgredov. Zato je vlada občinstvo opomnila k miru. Ranjencev je dospelo semkaj že okoli 7000, ki so skoraj vsi z bajontom ranjeni. Klanje je grozovito.
Belgrad, 4. julija. Okoli Kočan sc vrši dalje ljuta bitka.
Zemum, k julija. Srbi so v bilki, ki divja na Osegovski planini, zavzeli Čarov vrh (glej prvo stran), drugo najvažnejšo točko na potu proti Sofiji. Artilerijski ogenj se z vso strahovi-tostjo nadaljuje.
ZADNJA VEST.
SRBI ŽE NA BULGARSKIH TLEH I
Dunaj, 4. julija. Po semkaj došlih o f i c i e 1 n i h vesteh sc srbska armada nahaja že na bulgarskem ozemlju. Srbi so priborili veliko odločilno zmago na osegovski planini. Zavzeli so močni Carev vrh po strahovitem boju in se polastili, kakor poroča »Neue Freie Presse«, tudi Rajče-vega brda, kjer so bile razpostavljene velike bulgarske artiljerijske mase.
Srbi so vrgli Bulgare, ki so se V paničnem begu umikali, proti Koča« nam in operirajo zdaj na bulgarskem ozemlju. Srbska armada prodira v smeri proti Ktistendilu na poti proti Sofiji. Pri Ktistendilu je zbrana velika bulgarska armada in bo tam padla od« ločilna bitka. Strašni boji za Carev vrh so trajali dva dni in dve noči.
v X X X
BORZA.
Dunaj, 4. julija. Današnja predborza je slabotno poslovala. Vsled vesti o demi-siji dr. Daneva so papirji še bolj padli, in sicer vsi.
SPOR MED PRAVAŠI V BOSNI.
Sarajevo, 4. julija. »Hrvatski Dnevnik« izjavlja, da konferenca Hrvatskega na. rodnega sveta« nima nobene kompetence. Bil je le konventikel pravaških disidentov pod vodstvom dr. Sunariča. Njegovi sklepi za bosanske pravaše niso veljavni.
UPRAVNA KOMISIJA ZA ČEŠKO SE PONESREČILA.
Dunaj, 4. julija. Načrt ustanoviti za
Češko upravno komisijo, se je izjalovil.
OPERACIJA NADVOJVODE.
Dunaj, 4. julija. Danes je bil operiran
lSletni sin nadvojvode Karola Štefana, nadvojvoda Viljem, na slepem črevesu.
UMOR SCHMIDTOVE.
Draždane, 4. julija. Tukaj zaprti knji«
goveški pomočnik Klasen ni kriv umora dunajske javne ženske Schmidt,
S!a
novice.
š Obstrukcija v konjiškem okrajnea zastopu. Dne 28. junija jc bila sklicana seja okrajnega zastopa konjiškega. Posekova stranka, kateri so sc pridružili tudi možje z odličnim nastopom naprednega duha« — liberalci — jc začeia z obstrukcijo ali tihim štrajkom, ker nima upanja, da bi pri vol i t vi načelništva r.mrgala s svojim gra-ščakom Posekom.
s Celjski nemški tuvnarji so imelj v nedeljo oOJetnico obstoja svojega društva. Slavilo so ;je celjsko nemštva na vse pretogc. Glavno besedo so imeli ljudje, ki nosijo slovanska, imena,, k a-kor- Skoberne, Ambrožič. Jabomik, Gorjup. llontak, Postiček, Kučera, Mar-linčevič, Kudrinka, Kolenc, Kobilaj Janskv, Breg, Jošt. Laznik, Marki, Te-poj itdd. Vsiljuje sc nam le vprašanje: Kako je mogoče, da h turnarjem pristopajo tudi ljudje, ki so bili poprej v sokolskih vrstah?
š Iz finančne službe. Deželno finančno ravnateljstvo za Štajersko je imenovalo davčne asistente Vinko Gala, Emerika Maycr, Antona Hodi, Ludovika Ullreich, Antona Kuncj, Jožefa Turner in Karla Cisler za davčne oficialc desetega činov-nega razreda.
š škandal na graški trgovski aka« rteirujj. Profesor dr. Hlaha na gra-ški trgovski akademiji je radi svoje zbad-ljivosti skrajno nepriljubljen med dijaki. Zlasti v abiturientskem tečaju jo že dalj časa vrelo proti njemu. Dne 3. t. m. je profesor Blaha ;:opet jel zasmehovali nekega, dijaka, kar je tega tako razburilo, da je profesorju pripeljal zaušnico.
^ Netaktnost trboveljskega župana, V ponedeljek 30. junija i. I. se je pripeljal nov župnik gosp. Fr. Časi v Trbovlje. Pristaši našo stranke so novo-imenovanega župnika, ki je poznat po celem laškem okraju kot vrl organi-zalor, prisrčno pozdravili in mu priredili lep sprejem. Doslej so imeli tudi trboveljski župani navado, da so se udeležili sprejema vsakega, če tudi malenkostnega novodošleca v Trbovljah. n. pr. kakega liberalnega učitelja ali nemškutarskega uradnika. Sedanji župan, šolski ravnatelj Gustav Vodu-šek pa, ki hoče veljati pred Bogom in pred ljudmi za nepristransko osebo, je tokrat čepel za nekim zidom in le od daleč opazoval prihod novega župnika.
š Umrla je v Celju hišna posestni-ea in inženerjeva soproga Marija Le-bič. Prepeljali so jo v Ptuj.
š Mursko polje. Poljski pridelki kažejo dobro letino. Ozimina, ki je vsled ugodnega vremena dobro prezi-miln, ohola veliko sadu. Pšenica jc že odcvetela. Polja so dobro obdelana in
skoraj brez plevela. Tudi jara setev prav dobro uspeva. Košnja je končana, sena pa vsled suše ni bilo toliko, kakor lansko heto. Posestniki goveje živine so prisiljeni radi pomanjkanja krme prodajati živino po zelo nizki ceni. Cena mesu pa se kljub znižanju cene pri goveji živini ni popolnoma nič znižala. Vinogradi so vsled pozebe 13. in 14. aprila več ali manj trpeli. Na vetrovnih krajih je pozeblo približno 50% mladik. Le v severno ležečih vinogradih, kjer trte ob času pozebe niso še pognale, bo še dosti grozdja. Splošno pa je treba priznati, da mraz v aprilu ni napravil toliko škode, kolikor se je v začetku mislilo. Če bo vreme ugodno, se bo pridelalo precej vina. Jablane in hruške bodo le v nižini obrodile, orehe, marelice in češnje pa jc umoril pomladanski mraz.
š Umrl je v Šoštanju eden najstarejših tamošnjih meščanov Leopold NValdl. Star je bil 86 let. Mož je bil splošno priljubljen. — Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je umrl vrl mladenič Kari Mavrič iz Tratkove.
š Škrlatica se pojavlja skoro v vseh večjih krajih Štajerske. Poleg Maribora je sedaj na novo izbruhnila ta epidemija v Eggenbergu pri Gradcu. Zbolelo je do sedaj nad 20 oseb.
š Deželna kopališča. Prijatelj nam piše: V vseh štajerskih kopališčih, ki so last dežele, sem že bil in povsod sem našel na javnih prostorih in po gostilnah nabiralnike za Sodmarko in Schulverein. Sitne nemške babnice nadlegujejo posebno ob koncertih vse goste z nabiranjem. Ali je to nepristransko, gospodje pri deželnem odboru? In mi Slovenci naj bi še deželni odbor in njegovo nemškonacionalno politiko podpirali z opustitvijo obslrukcije, kakor želijo liberalci!
š Nesreča pri telovadbi. Lončarski pomočnik Franc Vrečko je pri telovadenju na drogu v konjiški nemški šoli tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane.
š Pogorela je v noči od nedelje na ponedeljek 30. junija daleč na okoli znana gostilna pri »Najgliču« vrh križevskega klanca v Stranicah ob državni cesti Dunaj-Trst, Zgoreli so tudi hlevi in vsa živina: par kobil, žrebe, 6 glav goveje živine, vozovi, krma itd. Rešiti se ni dalo ničesar. Ogenj je nastal na hlevu. Zavarovalnina je nizka. Posetnik gosp. Janez Rečnik trpi ogromno škodo.
š Umrl Je v Celju mizarski mojster Sinkovič.
š Kandidat smrti, Franc Bizjak, ki služi kot pešec pri 26. brambovskem polku v Celju, je sprožil 30. junija proti sebi iz samomorilnega namena službeno puško. Krogla mu je odtrgala celo spodnjo čeljust. Bizjak je strašno razmesarjen. Kljub temu še zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Vzrok nesreče: nesrečna ljubezen.
Razne stvari.
Bivši portugalski kralj Manuel se oženi meseca septembra s princesinjo Avgusto Viktorijo Hohenzollern v Sigma-ringu. Slavnosti bodo 3. in 4. septembra.
Rudarsko zavarovanje proti nezgodam. Uradno se poroča: Vlada je predložila zakonski načrt o zavarovanju rudarjev proti nezgodam. Na podlagi tega zakona sc bo rudarsko delavstvo, ki je doslej pogrešalo posebnega varstva, ki ga zajamčuje postavodaja o nezgodnem zavarovanju, izenačilo z industrijskim delavstvom, ki že 25 let
o s tT

. „ SO 100 200 300^^-
R:UNGARN<
'	tVeM/rchen ^
vživa dobrote te postavodaje. To je rudarsko delavstvo že mnogo let želelo in vlada je to željo upoštevala že v svoji predlogi o socialnem zavarovanju. Vsled nujnosti stvari pa, katero po-vdarjajo vsi prizadeti — rudarji in rudniški posestniki, -je vlada sklenila to vprašanje že preje rešiti. Določbe vladne predloge bistveno vsekakor ne segajo preko okvira dosedanje zakonodaje, vendar pa se kolikor mogoče ozirajo na reforme, ki so se na podlagi dosedanje izkušnje izkazale za potrebne in so bile sprejete tudi v vladno predlogo o socialnem zavarovanju, zlasti kar se tiče zdravljenja poškodovancev. Z ozirom na posebno težke nezgodne nevarnosti, ki so zvezane z rudarskim delom, je kazalo rudarsko nezgodno zavarovanje organizirati na strokovni podlagi z lastno zavarovalnico, kar je tudi v smislu predloge o socialnem zavarovanju. Končno bodi omenjeno še to, da so se v predlogo sprejele posebne določbe o razmerju zahtev nezgodne rente in invalidske provizije iz bratovske skladnice, ki bodo te skladnice izdatno razbremenile. Na podlagi teh določb bo mogoče pripraviti pol, za potrebno temeljito reformo bratovskih skladnic, ki se bo seveda mogla izvesti le v zvezi s splošnim socialnim zavarovanjem.
Zdravljenje zoper debelost. Pred kratkim so izvajanja dr. Kaufmana v Halu o poizkusu z novim, »Liptinon« imenovanim sredstvom zoper debelost vzbudila opravičeno presenečenje, tako da lahko gledamo z napetostjo nadalj-niin poročilom o uspehih tega sredstva. Sedaj je dr. Kaufman obelodanil nove poizkuse s tem sredstvom, ki jc neke vrste paladium - preparat in sc obrizga v telo. Od zadnjega četrtletja sem so s tem preparatom napravili čez 200 poskusov, izmed teli je imel dr. Kaufman sam 30 slučajev. Skoro izjemno ugodni uspehi so se dosegli pri takih slučajih največje debelosti, pri katerih se je bilo strogo držati glede hrane. Pogosto sc je dognalo, da so začetniki shujšali na teden od treh do pet kil, ne da bi to vplivalo na splošen po-čutek. Posebno važnosti pa so počutki po izbrizgan ju, ki omogočajo, da se zmanjšanje hrane razmeroma lažje prenaša, po največ slučajih se celo vidno opaža pojemanje lakote. Mnogo pacientov zatrjuje, da morejo živeti od zraka in se postiti brez vsakoršne težave. Tudi ne tožijo več o prejšnji lahki ulrjenosti. Osebe, ki so prej lahko hodile po pol ure, so po vbrizganju prehodile lahko po 30 kilometrov na dan, kar je seveda pri zmanjšanju teže zelo merodajno. Pri suhih ljudeh je treba manj paladija. Da je to sredstvo neškodljivo, se najbolje razvidi iz tega, ker je dr. Kaufman med tem časom samemu sebi vbrizgal čez en gram paladija in se kar najbolje počuti.
Na obrežje za vozila je laška ladja Adelaide pri Oključiču.
O ruskem carju v Berolinu. Pred nekaj tedni je bil v Berolinu pri nemškem cesarju Viljemu v svatih ruski car Nikolaj. Prišel je k poroki hčerke nemškega cesarja. Car Nikolaj sc je v Berolinu prav dobro počutil, k njegovemu sprejemu v Berolinu je prišlo tudi šest čvrstih, leporaslih Viljemovih sinov. Pravijo, da so se carju solze posvetile v očeh, ko je videl teh šest čvrstih postav in se domislil svojega edi-
Jim,
fMCSOM . O Afphxrf/ n i

"rsoya
Cai Bulaarische Oivision S3 Seroische • • Griechische • •
O p*	N«.
R B fe -J/V/sa
J^f* \lf.Arifee
M/mmfa.o ^
Hm
, ^ "s
^"S&rurm/SeivriniA.
R U MY
^rajascfrarri
N
l/oren fin
i'
oti/ah
JŠJPtizrei7©|
ir
fS.b/or. /L.
<i/manmu\
}
Kra/dra \
_ T/Hagurele
~ , . Uiora^V Mopb/i fitflpgradschik ' -
terkorafz Vrjfo
° ° A R | E N
r
VOFM o
S/aMza far/ovo Sa/vafro>y _
OL'IOl'3
°flevna
^S.Gior. . ■Medus^
Jirs/73 o
^oOibra

. _ ^ „	CO nn/sehero
EMar .	a C e^cJij
tlbdsan ^ g Monashrš^J^&t
tUm	H™ \rrJ3!0n>
'C.'	f
%lrifsch o J ? g . -.v
■Z7/' Uramarmthi O "t, L o
ffovleii ffaridere o
nega bolehnega sina v Petrogradu. Bo-rolinci so si sploh v čast šteli, da imajo ruskega carja med sabo in večkrat se je slišal med njimi glas o njem: »No, bo imel vsaj mir par dni pred bombami in atentatorji.«
Fes in klobuk. Ivo se je bulgarski glavni stan premestil v Odrin, je general Savov opazil, da jo skoro vse turško prebivalstvo svoje narodno pokrivalo »fes« zamenilo z evropskimi klobuki. Nekega dne je Savov na ulici ustavil nekega Turka in ga vprašal, čemu nosi klobuk in ne fesa? Turek je odgovoril, da zato, ker so boji, da bi ga drugače kdo napadel. Nato mu reče Savov: »Deni zopet na glavo svoj fes in ne boj se nikogar. Reci svojim rojakom, naj brez strahu nosijo svoje fose in a i; o bi vam kdo radi toga kaj storil, potom se obrnite name in dotičnik bo takoj ustreljen!« Odsehdob so Turki zopet nosili svojo priljubljene fose.
NOVE IZNAJDBE.
Učeni profesor Silvanus P. Thompson jc nedavno preiskal in preskusil novo uro, katere nihalo gibljejo električni toki, ki jih ura sama, brez tuje pomoči črpa iz zemlje same. Znano je, da je tudi notranjost naše matere zemlje živa; vse polno mrgoli v njej električnih tokov, ki se v njenem osrčju časih bolj, časih manj živahno poigravajo. Saj so znane razne prikazni elektromagne-tizma, kateremu se pripisuje na primer krasna prikazen severne zarje itd. Kadar pa ti elektromagnetični »črvički« postanejo preveč živi, jim ura zakliče: mir! To se pravi, pritrjena je naprava, ki zemeljski elektromagnetizem toliko časa izloči — prekine kontakt — da sc nihalo umiri in more svoj tik-tak izvrševati redno in pravilno naprej po vseh pravilih urarske umetnosti.
Za danes naj omenimo še to, da so začeli delati vso karoserijo pri avtomobilih iz — papirja, to se pravi: ogrodje je železno, torej nekak železopapir. Na ogrodje se vlijc papirna masa. Kolesa železniških vozov so že preje delali iz take tvarine, Na Angleškem pa so začeli ceste tlakovati z — usnjem, to je z odpadki od usnja, pomešanimi s katranom in asfaltom. Izboren, neuničljiv tlak. Najnovejša iznajdba se pa bavi z izdelovanjem pohištva iz — mleka in karbolne kisline. Izdelki prekašajo po lepoti vsak marmor; napraviti sc pa dajo iz te tvarine tudi okraski, pred katerimi se smaragdi in briljanti lahko skrijejo!
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 4. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	IV27
Rž za oktober 1913.....S-71
Koruza za julij 1913.....789
Koruza za avgust 1913 ....	701
Meteorologlčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
K "i	Caa opazovanja	Stanje baroni etra v mm	Temperatura po Celziju	Votrovi	Nebo	111 s s > ^ >
2	9. zveč.	734-2	16-2	sl. jzah.	del. jasno	
	7. zjutr.	734 6	13-4	brezvetr,	del.jasno	00
■j|	2. pop.	732-4	22-0	sr. jjvzh.	»	
S;	9. zveč.	732-9	141	brezvetr.	pol. obl.	
1	7. zjutr.	732-5	7-8	brezvetr.	dež	6-2
	2. pop.	732-4	14-8 j	sl. vz!«;	oblačno	
Srednja predvčerajšna temp. Inorm. 19 2°. Srednja včerajšnja temp. 16 5", norm. 19-3°.
Vsemogočni Bog jc poklical dne 3. julija 1913, mojo iskreno ljubljeno predobro mamico
"J ,WJ'
po dolgotrajni bolezni in trpljenju.
Pogreb nepozabne ranjke bo jutri, dne 5. julija 1913. po sv. maši v župni cerkvi v Preski pri Medvodah, ki bo ob pol 9. uri dopoldne. Prosim vse sorodnike in znance: spominjajte v molitvi predrage, najblažjo umrle mame.
Z Bogom in na svidenje, ljubljena mati!
Fran Kristan,
deželni nadoficijal.
Sanatorium Emona ^S'.1,
Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalno kopeli, Lastnik in šef-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, prlmar. I. kir. odd. dež. boln.
V najem se odda v novi hiši
vse staiovaii za letovlščarje
tik Save. 10. min. od bostaje Ježica, v bližini postajališča avtomobila Celje« Ljubljana. Ista hiša z vrtom se event. tudi proda. Več se poizve pri županu na Ježici.	2030
Kuharica
pridna in poštena, se sprejme takoj. Prednost ima taka z dežele. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 2036. (Znamka!) 2036
Ne glede
na 2038
vrednost blaga
dajem slamnike od zadnje sezije, ki so prej stali K 4—6 za —•60 K pa/tama slamnike................12—14 6-~
J	L ,	-	...	" " "	" "	» " - II
damske domače obleke . . „ „ ,,	/3_](j 7._
bele °bleke zadnje novosti . „ „' "„ "n " 40-50 " 14 ~ " prasne plašče.....„ „ „ „ „ ,8-20 „ W- „
Dalje največja zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po
najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5,
5.111/,
Vsem duhovnim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava v globoki žalosti, daje najin predobri stric, prečastiti gospod
Andrej Vole
zlatomašnik in župnik v. p.
previden s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal včeraj dne 3. julija 1913 v 80. letu svoje starosti po 55 letnem trudapolnem, neumornem delovanju v vinogradu Gospodovem.
Pogreb bo v soboto dne 5. julija 1913 ob 10. uri dopoldne v Olševku nad Kranjem.
Blagega pokojnika priporočava v molitev in blag spomin.
01 še vek, dne 4. julija 1913.
Josip Vole
župnik na Hovih.
Alojzij Vole
župnik v Soteski.
Pogled na srbsko-bulgarsko bojišče.

Bulgarsko pismo.
(Izviren dopis.)
Bulgarija in Turčija.
Verjetno je, da bo med Bulgarijo in Turčijo zavladalo prijateljsko razmerje. Bulgarija nimo nobenega vzroka, da bi nasprotovala Turčiji, ampak še nasprotno je za Bulgarijo koristno, ako se Turčija ohrani. Mohamedanei v Bulgariji so popolnoma zadovoljni z bulgarsko vlado in so dobri bulgarski domoljubi. Turčija bo pa tudi potrebovala miru in ji mora biti mnogo na tem, da ostane z Bulgarijo v miroljubnem razmerju. Predvsem pa govorijo za prijateljsko medsebojno zvezo gospodarske koristi.
Bulgarija bo odslej edini sosed Turčije v Evropi. Turčija more z cv-ropsok celino občevati po suhem le po posredovanju Bulgarije. Torej Turčija potrebuje Bulgarije. Turčija jc že doslej v Bulgarijo izvažala surovine in svoje specialne poljedelski" proizvode. Carigrajska industrija je imela v Bulgariji izboren trg. Bulgarija pa je Carigrad že doslej zalagala z živežem, posebno z mesom in z raznimi sirarskimi izdelki. Za bulgarsko industrijo je bila Turčija glaven trg. Odslej bo medsebojna gospodarska in trgovska zveza še bolj potrebna. Nova Bulgarija bo svoje proizvode izvažala predvsem v Turčijo. Turčija pa bo z izgubo svojih evropskih pokrajin izgubila svoj evropski trg in bo v tem oziru odvisna od Bulgarije. Bulgarija bo po svojih novih pristaniščih ob Egejskem morju lahko od drugod dobivala surovine in druge proizvode, ki jih je doslej dobivala iz Turčije. Turčija je torej v tem oziru zelo navezana na prijateljske razmere z Bulgarijo. Bulgarija in Turčija morata torej kmalu skleniti tesno medsebojno trgovsko in gospodarsko zvezo, ki bo trdna podlaga za medsebojno prijateljsko razmerje.
Bulgarska Makedonija.
Bulgarija ima po pogodbi pravico do Makedonije. Iz bulgarskega odgovora na srbsko noto je razvidno, da se o prekršenju pogodbe od strani Bulgarije in more govoriti. Male izpremembe v razvrstitvi vojaških čet so bile predvidene v pogodbi. Sicer bi pa bilo naravnost blazno, ako bi pogodba kar slepo predpisovala razvrstitev vojaških čet brez ozira na sovražnikove pozicije. Vojaški krogi so jasno spoznali, da je makedonska turška armada razmeroma majhna in zanemarjena, ker je Turik vsled akcije laškega in potem grškega brodovja niso mogli zadostno oskrbovati in dopolnjevati. Zato so pa Turki vsled akcije laškega in potem v Traciji se je odločila cela vojska in s tem tudi usoda Makedonije. Bulgari so Turkom takoj v začetku vojske pretrgali vse zveze v Makedonijo ter tako turške čete v Makedoniji popolnoma odrezali od glavnega opirališča. S tem je bila usoda turške vojske v Makedoniji zapečatena. Sicer so pa bulgarske čete tudi v Makedonij veliko pripomogle k zmagi zavezniškega orožja. Akcija bulgarske divizije v bitki pri Kumanovem in bulgarsko prodiranje proti Solunu ni bilo nič manj važno kakor pomoč Srbov pri Odrinu. A glavno je, da so se Bulgari sploh bojevali proti Turčiji samo zato, da svoje rojake v Makedoniji rešijo turškega jarma.
Vse to poudarja obširni odgovor bulgarske vlade. Bulgarski odgovor jc sestavljen v mirnem uradnem tonu; oni odstavek, ki govori o Makedoniji, je pa pisan z nekim posebnim ognjem. Ta odstavek je zelo poučen in zanimiv; zato ga hočem tukaj kolikor mogoče doslovno navesti.
Makedonija za Bulgare ni »res nul-lius« ali kolonija, ki sc more deliti in razkosati, ampak del živega bulgarskega narodnega telesa, s katerim jc bila od nekdaj zvezana po skupnih idealih in spominih. Makedonija je zibelka
bulgarske kulture, ki so ji položili temelj makedonska sinova sv. Ciril in Metod, prosvetitclja vseh Slovanov ter bulgarski) sedmeri škofje (sedmiči-slinici) pod vodstvom sv. Elementa. Makedonija je najdalje ohranila samostojno bulgarsko nadškofijo v Ohridi, kjer je bilo 750 bulgarsko cerkveno in kulturno središče. Makedonski menih Paisij je v osemnajstem stolet. prvi za-klical zasužnjenemu bolgarskemu narodu, da ima svojo zgodovino in da sme biti ponosen na svoje bulgarsko ime. V Solunu je bila prva bulgarska tiskarna. V mestu Struga ob Ohridskem jezeru sta se rodila brata Dimitrij in Konstantin Miladinov, odlična zbiratelja bulgarskih narodnih pesmi in velika bulgarska domoljuba. Makedonski Bulgari so se z drugimi Bulgari najbolj vneto borili za ustanovitev bulgarske cksarliije. Po osvoboditvi Bulgarije so makedonski Bulgari samo v bitoljskem vilajetu dali za svojo svobodo več krvnih žrtev kakor vsa srbska vojska pri zasedenju Makedonije. Bulgarija se je v Traciji borila predvsem zaradi Makedonije; v Traciji se je v bulgarski vojski borilo 20.000 makedonskih prostovoljcev iz onega ozemlja, katero so zasedli Srbi. Zato Bulgarija ne more dovoliti, dabi se Makedonija razkosala. Po dolgem omalio-hovanju je privolila, da se je določilo malo »sporno ozemlje«; to je največja žrtev, ki jo je Bulgarija sploh mogla dati zaradi zveze s Srbi. Več ne more in ne sme žrtvovati.
Iz navedenega odstavka jc razvidno, da Bulgarija ne more popustiti. Makedonci so najognjevitejši in najbolj požrtvovalni bulgarski domoljubi, ki so največ žrtvovali za bulgarsko narodno neodvisnost in so tudi v sedanjem srbo-bulgarskem sporu pripravljeni za skrajne žrtve. Makedonski čc-taši že komaj čakajo, da bi mogli udariti za svobodo bulgarske Makedonije. V bulgarski armadi je polno makedonskih vojakov in odličnih častnikov iz onih pokrajin, katere so zasedli Srbi. Umevno je, da bodo bulgarske čete izgubile potrpežljivost, ako bode sedanja negotovost še kaj časa trajala. Zadnje praske dokazujejo, da je velika nevarnost, da bodo makedonski četaši začeli boj ter za seboj potegnili tudi redno bulgarsko vojsko.
Kdo bo zmagal?
Vedno je še upanje, da se bo spor mirno poravnal. A v sedanjem trenot-ku je položaj skrajno napet; skrajno nevarno in težavno jc vzdrževati mir, ko si stojijo nasproti številne za boj pripravljene čete. Umevno je, da sc že računa z vojsko in da sc ugiblje, kdo bo zmagal. Bulgarski časnikarji ne ne smejo objavljati bulgarskih kombinacij o verjetnem razvoju bratomorne vojske, pač pa bulgarski časopisi objavljajo ugibanja tujih dopisnikov.
V tem oziru jc najzanimivejši članek sofijskega dopisnika ruskega dnevnika »Utro Bossiji«. Ta dopisnik trdi, da bulgarska armada kljub velikim izgubam v zadnji vojski srbsko še vedno presega za 100.000 mož. Poleg tega je bulgarski vojak neprimerno vz-trajnejši kakor srbski; to priznava sam srbski general Stepanovič. — Grška vojska je zelo slaba. Bulgarska bula-irska vojska bo popolnoma zadostova-, la, da izolira in potolče grško vojsko. • Bulgarom sc je že posrečilo, da so grško vojsko obkolili in jo bodo lahko že prve dni popolnoma odrezali od srbske vojske. Grško brodovje ne bo moglo igrati nobene vloge.
Glavno bojišče bo na črti Prizren, Tetovo, Skoplje, Vranja in Pirot. Za Srbe jc tako dolga fronta neugodna, posebno še, ker tej fronti v Makedoniji preti nevarnost tudi za hrbtom. Bulgari bodo na tej dolgi fronti lahko našli kako točko, kjer bodo Srbe obkolili in jim prišli za hrbet. Bulgari imajo pri tako dolgi fronti že to prednost, da po številu in kakovosti čet presegajo Sr-
be. Ako Bulgari napadejo, potem imajo brez dvoma mnogo prednosti pred Srbi; če bi Srbi napadli, bi bilo to za Srbe ugodneje kakor defenziva, a tudi v tem slučaju bi bil položaj Bulgarov ugodnejši kot srbski. Zelo važno je tudi ,da imajo Bulgari izkušene ženialne poveljnike, a srbski poveljniki so bolj neznatne količine. V vsakem slučaju je verjetno, da bo zmagala Bulgarija. Ako Bulgarija zmaga, potem Srbija skoraj vse izgubi in je ogrožena eksistenca srbske države, ako pa Srbija zmaga, polom Bulgarija izgubi le malo.
Tako meni dopisnik. Seveda se ne da nič prerokovati.
| ^ Ako še niste, ^ I J pošljite naročnino! {
železnato J{ma-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odtikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbora! okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 9000 zdravniških spričeval.
, g. in Kr. dvorni dobavitelj
TEST-Barkovlje.
Fotogr. aparate
in vse potrebščine ima v zalogi
Jdrija" drogerija in fotomanufaktura
v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte cenike! 1431 Zahtevajte cenibel

i postni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K5"60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoll, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
Prekrasne škatlje (doze) I
ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je starosrebrna imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napolnjene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg za K 4-50. Poštnino trpimo sami. Glede na kako nesporazumljenje opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo dokler bo še kaj te pičle zaloge, Prosimo za skorajšno naročitev.
Oldrich Vittček, Praga, Karlin 2, Češko.
Proda se veleposestvo
zapisano v deželni deski Krupa, pošta Gradac, okraj Metlika, na Kranjskem v izmeri 300 oralov; od teh je okoli 132 oralov izbor-nega polja in logov, 168 oralov 20 — 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu okoli grada. Višina nad morjem 130 - 150 m. Podnebje toplo, želez, postaja Gradac in železnica že grajena, 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če se posekajo, se napravijo zelo rodovita polja, loke in vinogradi. Grad s 36 prostori v I. nadstropju, z mlinom pod gradom na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Cena z vsem fundusom instruktom K 250.000. Proda se tam tudi zelo donosna opekarna za K 15.000. Ponudbe na Pozemkova banka v Pragi (Češko.)	2009 (6)
m s ti
m
D
Jatma dražba Predouičeuih posestev
sc vrsi
7.
8. in 9. iulija ots 9. uri dopoludne pri c. kr. okralnem sodišču v fiiuMiani, soba štev. 18.
Najmanjši ponudek znaša za hiše s pritiklino in sicer: na Ambroževem trgu štev. 7 (75.530 K) za gospodarsko poslopje istotam (9590 K), na Poljanski cesti štev. 60 (109.200 K), na Zaloški cesti štev. 67 žandarmerija (11.600 K), na Zaloški cesti štev. 18 pošta (11.480 K), ob Zaloški cesti štev. 9 (3.720 K), za žreb-čarno na Selu štev. 7, gostilniško poslopje (36.980 K), v liradeckega vasi štev. 20 (7610 K), za hleve in gospodarsko poslopje na Poljanski cesti 60 (56.280 K), za svinjsko pitališče z hišico in vodnjakom (17.470 K), hiša Predovičevo selo št. 22
(37.640 K).
Pojasnila daje:
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, soba št. 18. Ljubllanska kreditna banka in gosp. dr. Kari Triller. odvetnik v Ljubljani. 2017 (a,
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLFG PLINARNE),
Beton Zelezobeton Mostovi Stropi Dvorane Zazidki turbin
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne central« Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na željo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.