190. Številka. Ljubljana, v torek 21. avgusta XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOD. Uhaja VS*k dan nv©*cr, inimii nedelje in praanike, ter velja po poeti prejeman aa avstro-ogerske deželo aa vae leto 15 gld., la pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., ca jeden ■hm> 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bran pošiljanja na dom sa vae leto 18 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raftnna ne po 10 kr na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tuja dežele toliko veft, kolikor poštnina znaša. Za oi na ni I a plačnic ae od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., Če se osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj ae ievol* frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravni Atva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vs« administrativne stvari. Z dejanji na dan! Ko je naš deželni predsednik gospod baron Hein pisal avoj znani ukaa glede samoslqvenskih javnih napisov v našem mestu, je najbrž sam Čutil, da je tega ukaza utemeljevanje kaj slabotno in nedostatno. Da to kolikor toliko prikrije, je svojemu ukazu dodal nekaj opomenjt ki no tam sicer tako malo umestne, kakor slovenščine nezmožni nemški aristokrati pri kranjski deželni upravi, od katerih pa je brez dvoma pričakoval, da narede" na prebivalstvo dober utis, da se bode reklo: glejte, nag deželni sef je sicer sila „energičen■, ali razvoj in napredek stolnega našega mesta mu je vender zelo pri srci, in to je tudi nekaj vredno. V rečenih opomojah je gospod deželni predsednik povedal, kar vsi Že davno vemo, da je namreč za mesto fie marsičesa storiti in obljubil je, da sporoči občinskemu svetu dotične svoje predloge. Dobro idejo je uvaievati, naj jo sproži kdorkoli — to je v vseh gospodarskih zadevah naše staliSče, žal, da ne tudi stališče naših političnih nasprotnikov, vaaj kranjske hranilnice ne, ki je na precej neotesan način odklonila znani predlog glede vojaškega skladišča in vojaške bolnice. Gospod de* lelni predsednik je lahko prepričan, da bo naš občinski svet, če mu bo kaj pametnega nasvetoval, vse njegove nasvete z največjo skrbnostjo uvaževal, seveda Ce bodo ti projekti tudi izvedljivi. Kolikor nam je znano, ni občinski svet doslej Se dobil nasvetov gospoda barona Hema, nestrpen pa Se ni postal, ker ve, da so dobri Bveti ceneni in da bi si vlada zaupanje prebivalstva dosti prej pridobila, če bi z dejanji dokazala, da jej je napredek iu razvoj nafiega mesta res pri srci. Priznati je treba, da vlada za naše mesto de ni ničesar storila, ako odštejemo poročila o zdravstvenem stanju, vsied katerih je mesto prišlo na tako dober glas. Dočim trosi za druga mesta neštete milijone in stori zanja — če so nemška ali italijanska — karkoli mogoče, ne žitvuje za Ljubljano nobenega groša. Navedli bi lahko — začenši LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) III (Dalje) — To ravno ni bilo potrebno, moj prijatelj, da ste svojo vilo kot neprijazno popisali, reče St. Louis, ko sta z della Itocco zapustila hotel. Pozoal je svojega tovariša še izza mladih dnij. — Svojega siromaštva se ne sramujem, reče della Rocca nekako hladno. Sicer pa — je pristavil smehljaje — je naše siromaštvo tako znano, kakor mestno. Mislim, da bi tega uajnapredoejši della Rocca ne mogel zatajiti, kakor ne more Fiorenca zatajiti svojih javnih dolgov. — To je vrfo prav in lepo, ali zato ni treba ni vam ni mestu, da svoje siromaštvo vsakomur na nos obešate, odgovori St. Louis, ki od svojega nazora ni nikdar odnehal. Najprej treba, da Vas bo malo rada imela, potem šele jej povejte popolno resnico. Tako zamolčanje je vedno dovoljeno. Ni treba, da kaj poveste ali da kaj tajite. Pustite, da gre vsa stvar svojo pot. — Moj dragi vojvoda, odgovori della Rocca nekako pikro, pomislite tamo položaj te žene in pri vojaški bolnici — več zadev, pri katerih se je pokazala vladna nenaklonjenost Ljubljani, a omejiti se hočemo na jedeu uprav malenkosten in ravno radi tega drastičen slučaj, pričakujć, da po rabi gospod baron Hein to priliko in pri tej malenkosti dokaže z de j a n j e m avojo skrb za Ljubljano, katero je doslej izražal samo z besedami. Mmolu je že kakih osem ali devet let, kar se je mestna občina bavila s vprašanjem o napravi telefona. B lo je že vse pripravljeno, oglasilo se je tudi že nad petdeset naročnikov, a izvedla se ni naprava samo zategadelj, ker se je občini reklo, da napelje država v kratkem teh fon z Dunaja v Trst in da se napravi takrat tudi v Ljubljani posebna postaja. Telefon z Dunaja v Trst se je res napeljal in državna uprava je tudi res hotela napraviti v Ljubljani postajo, a le s pogojem, da se takoj oglasi zadostno število naročnikov. Kakor drugod tako se tudi prt nas pri nobeni stvari ne doseže uspeha, čh ni agitacije. Oglasilo se je na — inenla dvakratni — poziv nekaj naročnikov, a ker se jih ni takoj oglasilo zadostno število, je vsa stvar splavala po vodi. Ker so za popolno število manjkali, če se ne mofrmo, samo štirje naročniki, bi bila uprava pač lahko napravila postajo, a ker ni imela dobre volje, ni tega storila. In vender ni dvoma, da bi se bilo tekom nekaterih tednov po otvoritvi postaje oglasilo še nekaj več naročnikov, kakor treba. Glejte, gospod baron Hein, če Vam je res kaj za naše mesto, če hočete, da verjamemo Vašim besedam, porabite svoj veliki upliv in svoje zveze ter preskrbite, da se ustanovi v Ljubljani telefonska postaja. Da je potrebna in da bi bila jako koristna, o tem pač ni treba še poseb* govoriti. Ako se morda prvi dan ne oglasi zadosti naročnikov, se še ni treba ustrašiti, našli se bodo kmalu! Ako pa že nikakor ni mogoče, da bi država kak krajcar žrtvovala za naše mesto, potem naj pa občinstvu vsaj ne zadržuje tega, kar je že gotovo, kar se lahko brez vseh novih troškov da napraviti. V razmh malih mestih ni telefon napeljan po posameznih h šah, ampak obstoji le jedna poBtaja. recite sami, kaj bi jo moglo napeljati, da ga premini. Samo jedna stvar. Bigataš jej ne more ničesar dati, dostojanstvo in čast, težko, da bi jo očarala, ona ima vse, kar bi želi, ako je le mogoče izpolniti njene želje, o čemur dvomim. Samo Iju bežen bi jo mogla očarati, ako je sploh spoBobna ljubiti, o čemur tudi dvomim. A recimo, da se zaljubi. Kaj jej je potem za bogastvo ali siromaštvo svojega ljubovnika, ko si je s svojim imetjem zgradila zlat stolp, raz kateri gleda vse bolesti tega sveta? OJbila je nemškega princa — to vem, ker mi je to princ sam povedal iu navadno se možje ne ponašajo z dobljenimi košaricami. Vprašam Vas, kakov položaj jej ugaja, ko je tega princa odbila? A od ni bil samo knez, nego pravi gentleman. — Dobro, vse to priznam, ali če svoje siromaštvo tako očitno povdarjate, kažete s tem bvoj namen in jo nanj opozarjate kar ni ravno pametno, reče St. Louis, ki |e vse take zadeve jako mirno sodil. — Caro mio, odgovori della Rocca nekako ostro, bodite preverjeni, da jaz kaj takega sploh ne nameravam. Lady Uilda je prepametna, da bi tega koj prvi dan ne zapazila. Ali jaz nič takega ne.nameravam. Ne maram Žene, ki puši. Želeč prijatelju lahko noč, jo krene proti svoji, samo dve ali tri ulice oddaljeni hiši. Stari vojvoda se je na tihem smejal, ker se ni čutil pobitega. Taka .Surecristelle'1, a le za uradne stvari, je tudi v Ljubljani in ko bi bila vlada našemu mestu količkaj naklonjena, vsaj toliko, kakor zadoji gališki vasici, že davno bi bila naredila to ,Sprechstelle" pristopno občinstvu, da bi mogli vsaj z Dunajem in s Trstom govoriti. Tako je a to malenkostno stvarjo in sedaj Brno radovedni, kaj poreče na naša izvajanja gospod deželni predsedpik baron Hein. Zagotovljamo ga pa novic, da v Ljubljani s s imuni besedami visoke vlade že davno več ne računamo in da verjamemo jedino le dejanjem. Politični razgled Notranje dežele. V Ljubljani, 21. avgusta. Dr&avnozborskc volitve. Nemški listi prinašajo dolga poročila o volilnem gibanji na Štajerskem in na Koroškem. To gibanje je kaj zanimivo, ker kaž-, kako gmeva nekdaj vaegamogočni upliv nemškoliberalne stranke. Izpraz-meni so trije mandati, in sicer dva na Koroškem, jeden na Štajerskem. Jeden teh mandatov (St. Vid-\Vo.fiberg na Koroškem) je že pred več leti prešel v nemakonacijonaine roke, ostala dva pa sta bila v rokah čistokrvnih liberalcev. Jeden teh mandatov je že izgubljen tako za nemško liberalce, kakor za nemške nacijonalce, namreč mandat St. Mohor-Spital. Ta okraj je skoro 30 let zastopal levičarski patrijarh Niscbelvvitzer. Pri sedanjih volitvah so levičarji umaknili svojega kandidata in prepustil okraj nemškim nacijonalcem, ki pa bodo propadli proti kandidatu združenih konservativcev in Slovencev Janezu Peitlerju v Reunvvegu Murda bodo ravno slovenski glasovi odločili iu potem bomo videli, ali sa izkaže Peitler hvaležuega. — Najhujši boj bijejo pa levičarji in nacijonalci na goreniem Štajerskem. Levičarski kandidat je prof. Lorber iz Praga, nacijonalni pa župan Walz Kdo bo zmagal, je sedaj še negotovo. Agitacija z obeli strani) je velikanska. Sedaj se čuje, da jo začela tudi konservativna stranka agitovati in da postavi svojega kandidata, će se to zgodi, pride gotovo do ožje volitve, pri kateri bodo konservativci bvojb glasove lahko drago prodali. Ta volilni boj v treh okrajih je zanimiv zategadelj, ker kaže, da so levičarji izgubili v narodu mnogo zaupanja, če tudi še ne vse, kakor je časih čitati. »Italijan se vedno roti, da tega ali onega ne stori, kadar je že odločen, da to Btori v jedni uri" — mislil je sam pri sebi iu vstopil v čakajočo ga kočijo. IV. Palača della Rocca je bila oddana raznim stanovnikom ; vojvoda je za se jirulrial le nekoliko sob z razgledom na mirni starinski vit, kateri je obdajal visok zid in po katerem se je tako harmonično, tako muzikalno razlegalo ploskanje fontane. Šel je čez mirno dvorište in b trdimi koraki hitel po počrnelih stopnicah v svoje samotDo stanovanje. V sobi je gorela lampa, pes mu je veselo skočil nasproti. Obleče se v staro baršuuasto sobno obleko, zapali cigaro in bede v naslonjač. Svetov in osnov Saint-Louiaovih ni ravno tako popolnoma za-metaval, kakor je kazal. Čudil se je Hildi, ni mu ugajala, niti vedel ni, ali mu sploh na njej kaj ugaja, ali u videval je tudi, da je to naposled najlepša priložnost, povzdigniti in popraviti svoj položaj. On ui bil tako miren, kakor je zatrjeval St. Lcuisu. Pa če je Hilda tudi res tako hladna in brezčustvena, kakor je svet pripovedoval, vender ni bil ne trouotek v strahu, da zmaga, Batno če se je resno loti. Italijanom je ljubezen znanoHt, zato je bil tudi on uverjen o končnem dvojem uspehu. Vrh Sodbe o koaliciji. V dveh listih čitamo zanimive sodbe o koali' ciji, Neki Češki fevdalec pravi v Dunajski ,Extra-post": Tisti govore resnico, ki trde, da zadobi koalicija smrtni udarec na Češkem, motijo se pa tisti, ki pravijo, da se da to doseči po brezobzirni opoziciji. Ako hočejo Ćehi koalicijo prevrati, ae morajo lotiti druge metode. Zapustiti morajo tvoje izolirano stališče in postati v pravem pomenu besede mogoča stranka. Obstanek take mogoče stranke bi tako Poljakom kakor konservativcem dovolil svobodnejše gibanje v koaliciji. Celjsko vprašanje ni koaliciji nevarno, pač pa šleako in tren-tinBko. To sta dve eminentno državni vprašanji in tu se zlagaio int«resi monarhije z interesi Čehov in Poljakov. Slesko vprašanje je na Lvovski razstavi postalo tako akutno, da Poljaki ne morejo več nazaj. Na potu naprej pa morajo trčiti ob Nemce. Gosp. Madevski ni samo koalicijski minister, ampak tudi zastopnik Pollakov v kabinetu. Kar je Gautsch odrekal ali zavlačeval, to mora on izpolniti, če se pa da Poljakom drž. gimnazija v Tešinu, potem je tudi češko gimnazijo v Opavi podržavili. — V istem zmislu piše tudi „Wiener AHg. Ztg." Pravi, da so začeli levičarji postajati nezadovoljni in da se bo njihova stranka na jesen najbrž razcepila. Uzrok temu bo ustanovitev slovenake male gimnazije v Celji in naskok Poljakov na Slezijo. Posamni provincijalni listi uvažujejo že sedaj, ali bi za levičarje ne bilo bolje, da izstopijo iz koalicije, tudičezgube ministerBka portfelja. Rečeni liat je uverjen, da je razdvojenje levičarjev neizogibno. 1- nanje države. Srbska tniniaterska kriza Liberalna ministra Andonović in Jovanović sta umaknila svoji demisijski prošnji, ker sta se baje porazumela o vseh vodilnth načelih z ministerskim predsednikom N kolajević *m. Poročila, da je bil v te odpravljene diference zapleten tudi minister unaniih del Lozan c, kot *igar naslednik se je imenoval general Franasović, se zavračajo tficijozno kot netočna. Lozanć baje ni mislil odstopiti, ker ni v nikaki zvezi več z liberalno stranko. Volitve v Jlolf/arakl. V nedeljo so ho v c ;li Bolgarski vršile volitve v okrajne zastope. Povsod so zmagali kandidatje narodne ali vladne stranke. Stambulovljeva stranka se je le v nekaterih kraiih volitev udeležila, pa je še tam propadla. V Silistnji in v Trinu je prišlo me i vladnimi pristaši in Stambulovci do boja. V Sitiji bo baje volilci hoteli ministerskemu predsedniku Stojlovu prirediti ovacijo, katero je pa ta odklonil. Ponekod so vladni pristaši svojo lahko zmago slovesno praznovali. Korejsko vprašanje. Londonski „Staudart* je javil, da je Rusija že pripravila večjo vojsko, da jo pošhe v Korejo. Ta vest se oficijelno prereka, ker je Rusiji na tem, da se korejsko vprašanje reši mirnim j o le m in čim prej mogoče. Kot dokaz ruske miroljubnosti se navaja, da je predstojnik azijatskega departementa ruske vlade, grof Kapnist, šel na dopust. Nemiri v Maroku. Maroška vojska je naskočila uporne Kabile, pa se je morala umakniti, izgubivši mnogo vojakov. Ma morda druge slabosti doma. Toda vse te rane bi lahko izrezal deželni odbor, ako bi občinsko gospodarstvo bolje nadziral in podane pritožbe bolj .pridno" reševal. — Toliko smo hoteli za aedaj omeniti, ker se nadejamo, da bode kak poslanec gradivo zbral ter v deželnem zboru možato besedo govoril. (Dali smo — sine ira et studio — mesta tej pritožbi, ker nam je došla od odličnega in zanesljivega sotrudnika. Želimo, naj bi deželni odbor v interesu ugleda deželne oblasti javno opravičil svojo, tu grajani počasnost. Opomnja ured ) Prosvota. Rimljan3ki napisi v Celju. Pito dr Janko Pa j k. V. Omenjena Apolooova glava spominja me neke druge, njej nekoliko podobne, tudi velikanske glave, katera je vzidana v obok „antikentbora". Slednja g ava — za spoznanje manjša od preje opisane — je na desnej nje strani precej poškodovana, sicer pak vsa vidna in precej dobro ohranjena, iz trd* ga mramorja. Značaj tega obraza določno kaže, da ni grško-rim^kega pokolenja. Obrazu je nedvojbeno nekaj divjrg*, Mbarb*ričnega" lastno; to kažejo naduti lici in nelepa usta, tudi divje oči. Tudi ta obraz je golobrad. Po mojem mnenju on predočuje neko galsko božanstvo, katerega kip je utegnil stati svoj čas v kakem posebnem velikem svetišču. Nenavadna velikost glave in pa neklasički nje izraz ova-jata galski nje proizhod. Galcem ali Keltom je po Caesarjevem op'su bilo lastno, da so svoja božanstva v ogromnih podobah oblikovali. Catsarjeve dotične besede so: Ahi (Gallorum) inmani magnitudine si-mulacra (deorum) habeot (B. G. VI 16, 4) Slutiti je dovoljeno, da je ta glava predstavljala ali gal-skega Apolona ali pa vrhovnega njih Boga, M e r k u r i j a , ki je bil po Caesarjevej povesti najviši in prvi VBeb galskih bogov (B G. VI 17, 1), viši nego Jupiter sam, katerega Caeaar postavlja na četrto mesto (B. G VI. 17, 2). Ako se sklicujem na Caeaarja in ga smatram za najvažnejšega Bvedoka in poroka o Galcih, delam to iz tega razloga, ker je baš Gaesar imel najlepšo priliko — kot deželski poveljnik blizu Norika in kot pobeditelj Galcev —, opazovati in proučevati Galce. Najbrž je ta glava iz predrimljanske dobe Norika, ko je Ce-leja še bila svobodno mesto. O tem bo ne sme nikdo spotikati, če trdim, da so v porimljaojenej Celeji stala .barbarska" svetišča in „barbarski" spomeniki. Da je mej meščani v jeziku, nošah, običajih, duševnem življenju, v rodbinskih in tudi verskih razmerah vladaril v Csleji d u a I i z e m , to potrjujejo brez vse dvojbe isti napisi. Prebivalstvo njeno je bilo, kar sem že sgorej omenil, po pasmi in narodnosti vsaj do podjarmljenja galsko ali „vlaško", Id to najbrž skoz in skoz. S prihodom Rimljanov jelo je izgubivati svoj galski snačaj, a jako polagoma, sekaj zaradi tega, ker je galski livelj bil jako (vrst is mnogostrana«! izobražen; tega nas uči Caesarjsv opis tega naroda; sekaj zaradi tega, ker so ae Noričani z dobra Rimljanom ud ali, torej sne j tujci is domačini ni bilo rezkega razpora (prim. o tem povestsičkem razvoju, kar dr. Schoo (str. 3—4) v kratkem raspravlja po Moma-s o n u in M s r q u s r d t u). S prevladanjem rimske države v Noriku §e\6 ginil je tudi izključni galski značaj Celeje, tako kakor v onstranalpskih deželah. Sledovi aerimljanstva celejskega so it napisov še jasno rasvidai. V potrditev rečenega naj kdo poskusi očito neklaaična imena napisov izločiti od klasičnih; pokazalo se bode brž, da je domači živelj v rim-Ijanskej Celeji še bil dobro zastopan. V primdr na* vajam tu samo nekaj dotičnih imen: V i n d u , tudi V i n d o , nominativ — V i ■ d o pri Schonu št. 40, a V i n d u na kamenu v lapidariju, katerega Schon ni zapisal in ki počina s besedami: VINDV COMA • TILLAE itd. Po slovenski bi se slednji napis zval od besede (črke) do besede (črke): aVindu, Ko-matillin (sin), za života (svojega) postavil (namreč ta spomenik) sebi in Satulli, hčeri, tridesetlet(nej)." Vindu — od tod V i n d e I i c i a , Veneti in druga imena — pomenja mož& iz naroda Vindov; od tod novejše im6 Winde, vrindiach, t. j. prebivatelj — naslednik Vindov, tedaj Slovenec. Nadalje ima isti napis Scbtfnov (štev. 40) ime S o I i m [a] r u a , kateremu naj se prispodobi ime Caesarjevegs kness I n d u c i o m a r u s (B. G. VI 1, 1); Mlicovius (pri S c I1 o j u št. 60), L i c o v i u s , Dubna (isto) tam); R o r p i d a (pri Schbou št. 77) in več drugih. Isti dualizem kaže se v obrazih; naj se primerijo dobro ohranjeni moški in ženski obrazi na kamenih, vzidanih v stene Maksimilijanske cerkve in na kamenu v lapidariju pod št 5265 z obrazi, kateri se vidijo na kamenih „antikentbora I" Razlike so oči-vidne in take, da rezkejše biti ne morejo. Samostojno mitiiko bitje imsmo iskati v dveh popolnoma si podobnih slikah — vzvišen nah — mladega juuca; jedna je v lapidariju, vhodu nasproti, druga v veži „antikenthora". Podobe konj in bikov bo simboli vode. Voda je za zemljo plodna; v plodovitosti pa tiči tertium comparationis mej vodo in nekimi Živalmi, oziroma juncem. Tako je trdil Davorin Trstenjak; tako trdi tudi Conze o celejskih podobah junca. Conze sluti, „da mladeniško-možati glavi z bikovimi rogovi, bikovimi ušesi iu pfiio (vrimme), kojih je dvoje š s v Celju, predstavljajo Savinjo reko" (Scboa str. 20). Znano je, da starogrška bajka poznava Jupitra v podobi bika; da je bik Apis bil egiptsko božanstvo, in to vse zaradi plodovitosti. Stari, prvobitni narodi častijo kot božanstva vsa namišliena bitja, kolikor se jim zde" koristna ; kmetovalcu je plodnost zemlje nad vse. Od tod ts čaBtitev. Proti Coaze-jevemu tolmačenju se ne da kaj ugovarjati. Ker Brno že prestopili meje objektivnega razlaganja ter zašli na polje konjektur ali naslutjivanja, dovoljujem si izreči svojo posebno slutnjo o omenjenih dveh bikih. Da je bik simbol plodovitosti zem je, iz tega še ne sledi i gotovostjo, da mora on baš vodo ali reko znamenovati. Kaj, ko bi ti podobi bili simbola plodovitosti Norika? — Potem bi lahko značili aaravnost N 6 r i k ali n o r i S k o zemljo. AH pa menda celo mesto C e 1 e j o ? — Kakor so Atenjani v grbu imeli previdno sovo, Rimljani pa deročo volkuljo, tako bo Celejani utegnili v grbu imeti plodovitega bika, zuak rodovitoBti njih kraja. Tudi tega mnenja ne izrekam na podlagi trdnih dokazov, ampak samo kot slutnjo, zato prosim, naj se tudi smatra kot moja slutnja; dokler bo istina stvari t j. gotovi pomen tega bika ne dokaže. Dognati bi se stvar dala, akn bi se popolni imenik vseh v galskem bajeslovju rabečih ži-valij sestavil; tedaj bi se svedelo, v koji pomen je Noričanom služila podoba bika. Domače stvari. — (Nemška denuncijacija.) Dunajska salonska Židinja ,Neue Freie Presse" je priobčila smešen dopis, v katerem skuša neko revfie huJBkatl zoper družbo sv. Mohorja, češ, da je politiško društvo. To ni prvi pojav te vrste. Take neumne denuncijacije smo že večkrat čitali. Nemce pač jezi, da naša družba sijajno uspeva in da izobražuje prosti narod, dočim je nemški kmet v dobi fonografa in telefona še vedno na tisti stopnji duševnega razvoja, kakor za Časa križarskih vojak. Zagovarjati naše Mohorjeve drulbe pač ni treba. Nje delovanje je jasno ia Čisto ko solnce in kdor proti njej hujska, to je podla duša ali pa član ob pruski marki živečega Sch nI vere ina. — (Boj za Drago.) Pred kratkim je pre* vzvišeni goapod knezoškof v našem dekanatu delil zakrament sv. birme in je obiakal povodom te ka-nonične vizitacije tudi nafto ljubo, a od narodnih nasprotnikov naših tako razupito župnijo Drago. — Kakor je že navada, je prevzvišeni gospod ka-tehizoval otroke in je pri tej priliki izpraševal največ ono molitev, katero vsaka slovenska mati najprvo uči svoje dete : Očenaš. — OJ cele množice otrok — katerih je bilo do blizo stotine, molila mu je vsa ta mladina Gospodovo molitev v slovenskem jeziku —, ker nemškega niti ne zna — jedino le štiri otroci molili so jo v ko-čevskem narečji in še to ne popolnoma dovršeno, ker se jim je videlo, da je tudi ta jezik njim priučen, nikakor pa ne materni jezik. To nam je povedal častivreden duhovoik, kateri je bil pri celem izpraševanji navzoč. Kaj porečeta k temu gospod dr. Burger, katerega Draga tako zanima, in naš gospod okrajni glavar, čegar teorijo, da Draga mora biti nemška, je prevzvišeni gospod knezoškof hoteč ali nehoteč — tako sijajno „ad abaurdum" speljal V Radovedni smo pa tudi, bode li goapod deželni predsednik, kateri se neki zelo zanima za to prašanje, zvedel iz najbolj verodostojnega vira, da hujskačev ni treba iskati v župnišču v Dragi, nego kje drugod, kjer ima on več upliva, kakor vsakdo drugI. Ta birma in kanonična vizitacija je pa tudi, sedaj po toliko letih — naJBijajniše opravičenje trditve bivšega šolskega nadzornika prof. Komljanca — da ga ni Nemca v Dragi, da je marveč vse, kar se tam imenuje Nemcem — po judeževih groših zloglasnega „šulverajna" sprideno slovensko ljudstvo. Prihodnjič več! — (Resnica o zdravstvenih razmerah v Cel j i.) Ko se je pred kratkim v raznih listih poročalo, da se je v Celji primeril slučaj kolere, je mestni magistrat Celjski to vest hitro popravil kot povsem neosnovano in neresnično. Upregel je celo c. kr. korespondenčni urad in s hvalevredno briž-noBtjo poskrbel, da so listi preklicali to neresnično vest. Storil je še več, zatrdil je namreč, da ao zdravstvene razmere v Celji izborne. To pa zopet ni res, kajti v Celji sta — glasom točnih, nam došhh informacij — škrlatica in davica epidemični, kar pa se z uradne strani prikriva, da bi tujci, katerih je letos v Celji skoro 250, ne zapustili mests. Celo deBinficiranje se baje ne izvršuje, kar je z ozi-rom na domačine in tujce najostreje obsoditi. — (Slov. fer. društvo „Sava") priredi dne 1 septembra t. 1. ob 7. uri na večer v društvenem lokalu (Gospodske ulice, Knežji dvorec) izredni občni zbor, ker vsled prepičle udeležbe zadnji občni zbor ni bil sklepčen. Program ostane neizpremenjen. Ker bo na programu točke, ki so za vzmnoženje ugleda .Save" zelo važne, naprošeni so gg. Btare-fiine in redni člani priti polnoštevilno. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila iu Metoda.) Uredništvu našega liata ao poslali: Rodoljubi pri Črnogorskem župniku gospodu Josipu Sattl er j u poleg Ptuja (za izgubljeno stavo) 6 kron. — Živeli vrli darovalci in njih nasledniki I — (Novo poštno poslopje v Ljubljani.) Govori se, da se poštna uprava dogovarja z g. Koslerjem radi nakupa njegove na oglu Selen-burgove in Koali j o ve ulice ležeče hiše, kjer bi ae zgradilo novo poštno poslopje. — (Ubegli prisiljenci.) Mej nedeljsko božjo službo bo pobegnili iz Ljubljanske prisilne delavnice trije prisiljnnci : Herman Gdgl s Tirolskega, Fran Rozman iz Bohinjske Bistrice in Nikolaj Pertot iz Nabrežme. — Da uhajajo prisiljeuci, je zadnji čas nekako na dnevnem redu, sploh se pa Čujejo o razmerah v tem zavodu jako čudne reči! — (C. k r. finančno ravnateljstvo v Ljubljani) nam piše: Od 1. januvarja 1895. leta naprej se bode pobiranje pristojbin pri sedmih, na podlagi znkona z dne 26. avgusta 1891. 1. drž. zak. štev. 140 novo urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem potom javne dražbe v zakup oddalo. Dotični razglas bo je v tukajšnjem uradnem listu objavil. Ta razglas je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka posa- mezna mitnica zase, kot poseben zakupen predmet izklicevala, ter dražba ali na lici mesta ali pa v neposredni bližini vršila; tedaj je vsakemu tudi manj imovitemu prilika dana, se dražbe z uspehom udeležiti. Osobito pa naj bi občine, v katerih bodo mitnice postavljene, kmetovalci, posestniki in veliki obrtniki mitniškega kraja, nikari ne zamudili ugodne prilike, ker so jim zagotovljena v dražbenih pogojih pi i vložitvi začasne varščine (vadijuma) važna olaj-šila, kakor tudi v drugem obziru marsikatera prednost pred drugimi udeležniki. — (Ažio za carinska plačila,) ki se plačujejo v srebru nameatu z zlatim denarjem, se je določil za mesec september na 24°/0. — (Nežna mladina delujoča za družbo bv. Cirila in Metoda!) Otroci v Šmartnu pri Litiji so minulo nedeljo iz laBtnega nagiba priredili čisto prosto otroško veselico na nekem „podu" in pri tej priliki nabrali mej seboj 1 gld. 60 kr. Mu hna deklica prinesla je še v nedeljo popoludne gospej Svetčevi navedeni znesek rekoč: „To smo nabrali danes pri naši veselici za družbo bv. C rila in Metoda". Ginljiv je ta čin otroški in krasen do-kuz zavednosti slovenskih starišev in vapešne narodne vzgoje. — (U a d e š k i most čez Savo) Obtežilne poBkušnje novega železnega mosta čez Savo pri Radečah so ee vršile včeraj. Kot tebn ški veščak deželne vlade je hI navzoč g. nadinžener WaBchca. — Železnica po Krški dolini.) Pripravljalna dela za železnico po Krški dolini na Koroškem napredujejo prav dobro. Prebivalstvo je že podpisalo blizu 100 000 gld. Minister i jal ni svetnik Wurmb je ogledal nedavno kraj, kjer bode tekla nameravana železnica. — (Nova firma.) Okrožno sodišče v Novem mestu kot trgovinsko sodišče je vpisalo firmo Jožefa Se ver j a v St. Jarneju, lastnika trgovine z mešanim blagom, v trgovinski zapisek za posamične firme. — (Nesreči.) Petdesetletni klepar Anton Pavlic iz Loke v Kamniškem okraji je padel pri sv. Primožu poleg Radne v Krškem okraji z vrha 25 metrov visocega cerkvenega stolpa in se poškodoval tako težko, da je umrl tri ure pozneje. — V Borovnici pa je padel s 6 metrov visoke lestve krovec Tomaž Kržišnik iz Ljubljane, ko je dela > na železniški postaji, in se je težko poškodoval. — (Ustanova.) V Gradci živeči jubilirani notar g. Ivan Ter p i n, rojen Idrijčan, je v trajen Bpomin na svojega pokojnega očeta, bivšega Idrijskega rudarja, poklonil bratovski skladnici rudarjev v Idriji 12 srečk Ljubljanskega posojila po 20 gld. Is obrestij dobitkov teh srečk naj se do zneska 20 gld. obdari vsako leto revna rudarska vdova, ki ima majhne otroke ter naj jim poBtavi Božično drevesca 8 primernimi darili. Ako bi bilo več dohodkov, naj se obdari več vdov. — (Javen shod) priredi katol. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na KoroSkem v nedeljo dne 26. t. m. v Mizici v gostilni „pri Rehtuu. Začetek ob 4. uri popoludne, na vzporedu ao govori o namenu društva, o šoli, o delavskem vprašanji itd. Po zborovanju bode prosta zabava, pri kateri 'sodeluje slovensko pevsko društvo „Go-rotan". — (Ob V r bake m jezeru) poleg Celovca se pripravljajo velike spremembe. Govori se, da hoče knez Rosenberg prodati svoji dve graščini Hodišče in Gorico (Loreto). Ves južni breg jezera hoče baje kupiti neka židovska družba. „Mir" opozarja slovenske kmete, ki imajo ob jezeru poseBtva, naj jih nikar ne prodajo dober kup, ker se bode svet ob jezeru vedno dražil. — (Slogi ni šola ki zavodi v Gorici) se morajo zopet razširiti, ker je Število učencev vedno večje. Početkom novega šolskega leta se odpre nov razred in jih bode torej šest Novonastav-Ijena je kot učiteljica gdčna. Irma Klavžerjeva. Na Sloginih zavodih je zdaj devet učnih moči, namreč jeden učitelj-voditelj, pet učiteljic, dve vrt narici in jedna suplentinja. To je najboljši dokaz, kako uspešno deluje društvo „Sloga" na šolskem polji in kako potrebne so slovenske šole v Gorici, katerih se občinski zastop tako trdovratno brani. — (Umetnostna razstava v Gorici.) se bode odprla v nedeljo dne 26. t. m. ob 11. uri zjutraj. — (Sla vjanska čitaonica v P ulju) je cesarjev rojstni dan praznovala s izredno lepo veselico, katere se je udeležilo številno občinstvo. Vrt je bil s trobojnicanr, ceaarskimi-avatrijskimi zasta- vami in lampijoni jako ukusno okičen. Tambura&i so pod vodstvom kapelnika goap. Lacka Križa jako dobro udarjali in tudi umetalni ogenj je bil krasen. — (Drzna tatica.) V Trstu je prišla v stanovanje neke slovenske rodbine v ulici „Cecilia*, ko je bil oče na delu, mati pa na trgu, kakih 16 let atara deklina, vprašaje je li ne stanuje tam tšiora Nani?" Ko je videla, da so otročiči sami doma, jela je kar drzno stikavati po stanovanji in jo hote a popihati z denarjem in nekaterimi dragocenostim i. V tem je prišla goapodinja b trga, ravno še prav, da je zasačila drzno tatico, katero je poklicani stražnik odvedel v zapor. — (Arbeologični kongres v Spletu) se je včeraj sešel. Mej zborovalci je mnogo odličnih strokovnjakov. Zastopane so vse evropske dežele. Kongresa ae udeleži tudi vrli nai slovenski arheolog gosp. prof Rut ar. — (Razpisani službi.) Na štiri razred ni ljudski šoli v Dobrepolju četrto uč.teljsko mesto s dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 10 septembra okr. šolskemu svetu v Kočevji. — Poštni praktikant bo takoj vzprejme pri poštnem uradu v Grosupljem. I__I Slovenci in Slovenke I ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda I k A --^ Bazne vesti. * (Kolera v Pragi.) Kakor se poročs, sa ie baje službeno konstatovalo, da se je pojavili-, v Pragi kolera. Koliko slučajev je bilo, ni znano. * (Zgoden sneg v Bosni.) Te dni e padel v Sarajevski okolici mej deževjem tudi sneg ter pobelil Treskavico, Bjelašnico in ostale plamua okolu Sarajeva. Na teh planinah je sneg zapadel kakih 10 centimetrov visoko. * (Učitelj morilec.) Te dni naMi bo v neki vasi blizu Brna vtopljeno Dietno deklico, T roče k, katero uo roditelji pogrešali že nad teden dni. Deklica je postala žrtva nečega razuzdanca, 58: t-nega pomožnega učitelja Valentina Havraneka, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi hudodelstev proti nravnosti Brezvestnega morilca so izročili sodiAčuu * (Najdeni stari bankovci.) V Nied-T-Abtdorfu na spodnjem Avstrijskem je našel n>kl kmetovalec za okvirom sveto podobe blizu 30 OOO gjfc, v starih bankovcih Kakor se je poizvedelo, je te bankovce skril leta 1866. neki kmet iz strahu pted PruBi. Dotični kmet je umrl pred več nego 10. I»t*. Ker so bankovci mej tem prišli ob veljavo, je m* danji njib lastnik vložil prošnjo na finančno upravo:, da bi mu dala kako odškodnino. Stvar je vzbud 1» velik hrup mej tamošnjim prebivalstvom. Knjllovnost — „Kmetovalec", ilustrovsn gosj>odanki list ima v št. 15. to le vsebino: Jesensko oskrbovanje špargljev; — Dolenjci pozor! —- Zboljšanja travnikov s Tomasovo žlindro in s kajnitom; —» Nekaj o lesni potrati; — Kaka tla ima rada roža; — Deset zapovedi bikorejcu; — Razne reči; — Vprašanja iu odgovori; — Gospodarske nevice; — Uradue vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dunaj 21. avgusta. Začasni glavni učitelj na ženskem učiteljišči v Gorici, Viktor Bežek, je imenovan stalnim glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Ljubljani. Dunaj 21. avgusta. Cesar je potrdil zakon o napravi deželne ceste z Gomile u* Kamno Goro. Dunaj 21. avgusta. Ministerski svet je sklenil, da se izjemne naredbe za Prago za sedaj še ne razveljavijo, češ, da še niso i»-ginili uzroki, vsled katerih so bile izdane. Dunaj 21. avgusta. Permanentni odsek za civilni pravdni red seje sklical na dan 17. septembra. Sodi se, da dožene posvetovanja v nekaterih tednih, tako da bo moči njegovo poročilo predložiti državnemu zboru, čira se ta snide. Tudi davčni odsek se skliče te dni. Beligrad 21. avgusta. Ministerski predsednik Nikolajević je hkrati sem prispel. Pričakujejo se velevažne dogodbe. Rim 21. avgusta. Oficijozna „Agenzia italiana" javlja, da sta se zadnji čas Francija in Italija druga drugi nekoliko približali, vsted česar je upati, da se doseže mej njima carinski modus vivendi. Rim 21. avgusta. Neapoljska policija je prijela dva anarhista in pri njih našla dokaze, da sta nameravala razstreliti francoski konzulat. Berolin 21. avgusta. Carevič odpotuje po vojaških vajah v Darmstadt, kjer ostane dva meseca. LiOndon 21. avgusta. V bitki pri Asanu so se korejski vojaki borili z Japonci zoper Kitajce in to na kraljev ukaz. Na Kitajskem se je začelo neko nevarno gibanje zoper tujce. Narodno-gospodarske stvari. — Slovenske hranilnice na Koroškem. Pod tem zaglavjem je dokončal ravnokar Celovški „Mn" vrsto člankov, v kater h je podajal zanimive podrobnosti o lepem razvoja b'ovensk h denarnh zavodov, katere ao ai ustanovili v poslednjih let.h koroški Slovenci. Tako ao ae koroški Slovenci osvobodili odvisnosti od nemških velikasev. Vseh 18 slovenskih posojilnic na Koroškem je tudi v minulem letu lepo napredovalo. Število udov je bilo v minulem letu 4C53, pomnožilo se je torej za 595, vplačanih deležev je bilo 115 430 gld., to je za 6050 gld. več nego I. 1892 Denarnega prometa ao imele vse hra nilnice 1 394011 gld., za 109 267 gld. več nego v ptejdnjem letu. L 1889 je bilo pri vseh tedanjih hranilnicah nekaj nad */«. milijona prometa, v pptih letih pa ga je bilu akupaj blizu 5 milijonov. Hra-u Inih vlog se je vložilo v letu 1893 akupaj za 298.062 gld., vzdignilo pa 167 102 gld, koncem leta jih je bilo za 717 655 gld. (vatevAi prejšnje vloge), ca 152 607 gld. več nego v prejšnjem letu. Posojil ae je dalo sa 451026 gld., vmilo aa je 297.064 gld, ostalo je izposojenih 826 335 gld. (vštevši prejšnja posojila), za 153 683 gld več nego v prejšnjem letu. Te Številke jasno govore o žilavosti slovenskega življa na Koroškem, ki bije tako trd boj za svojo narodno ekaistenco. — (loldinarski bankovci le jako počasno prihajajo v državne blagajnice, kjer j h pridržujejo in uničujejo. Občinstvo ae le nerado loči od bolj pripravnega prometnega sredstva in ne mara donti za okorne goldinarake srebrnike. Koncem druzega tedna tt ga meseca se je znižala imovina obestranskih finančnih uprav za 598.000 gld., za katero vnoto je banks izdala srebrni denar, da se zamenja proti goldinarakim bankovcem. V banko pa je moralo priti nazaj mnogo izdanih srebrnjakov, kajti srebrna zaloga se je zmanjšala samo za 275 000 gld. Došlo je torej 233.000 srebrn h goldinarjev zopet nazaj v banko, to je več nego polovica toliko, kolikor je bilo izdanih. Listnica uredništva. Gg. H. L. in M. v Grahovem. Hvala na pozdrava. Z „balonskim listkom" r<-s ne vemo kaj početi. Ceneno domaća zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prcbavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznnnega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-nraflka", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse teikote prebavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a. v. Po poStnem povzetji razpoSilja ta prašek vsak dan lekar A. NOIjL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-I.min- n i*. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOL L o v prepunit, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (16—9) r jJBUiHKi nor stoji voo leto 4 gld. 60 kr.; »a. pol leta 2 gld. 30 kr.; za ootrt leta i gia. 15 kr. i Tujci: 17. avgusta. Pri iHlonn i Srli»idi\vy, GOntl, Monaeheiiu z Dunaja. — Dr. Kalums, UmIlsicIi, 1'n-tuer iz Trsta. — Dr. VVild-ner iz Građoa. — IIhIiii iz Solnograda. Pri .vi»»n«i: Amun, ObermHnn, Flerdlifika, Heil, Sinek, U i-iii-, K'.tlilinl/. z Dunaja. — llOnicb iz Uudiuipe&te. — Šoki It, dr. Krt'k u Gradca. — Melzer i/. Prago. — Alas-bopiiHt ;z TratSv. — Kogoj iz Idrije. — Scuchevich iz Za-greba. — Ekhufl it Moiiukovega. Pri bavarskem dvoru t Sertič iz Gorico. — Se-nicn z Dunaja. Pri |u*ut»ui kolodvoru : Saje iz Litijo. — Ma-levc iz Ilirsko Bistrice — Schloin z Dunaja' — Stampfol iz Rekp. Pri »v siri j Hk<-m vesmrju: Pleako iz Idrijo. — 1'erpar iz Trst. Umrli so r Ljubljani: 19. avgusta: Oton Marchkard, ialezniskega sprevodnika sin, 14 dni, Koliiej. — Marija Volkar, poštnega slnge žena, 88'/, let, Rimska cesta it. 20. — Marija Peršin, delavčeva lici, 8 dni. Opekarska cesta It. 24. 20. avgusta: Marija Vertntk, crevljarjeva žena, 43 let, Stari trg it. 84. i . Sieteorologičao poročilo. 9 a Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ei b-cS o TJ 7. zjutraj 2. po pol. 9.zvečer 788 3 n«. 735-9 aB. 7838 *m. 8-6° C 19-8* C 13-8' C si. vzh. si. vzh. si. zah. obl. d. jas. jasno 0 1 ■■ megle. Srednja temperatura 140°, za 4 6° pod normalom. XD*uusi.a.5@Ica. borza dne 21 avgusta t. 1. Skupni drtavni dolg v notah..... 98 gld Skupni državni dolg v srebru .... 98 Avstrijska zlata renta....... 122 Avstrijska kronska renta 4°,..... 97 Ogerska alata renta 4*/0...... 121 Ogerska kronska renta 4°/6..... Avstro-ogersko bančne delnico .... 1012 Kreditne delnic«......... 364 London vista........... 124 Nemški drž. bankovci sa 100 mark 61 20 mark............ 19 tO frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 44 C. kr. cekini . . ........ 5 Dne 20 avgusta t I. 4*/0 državne srečke i« 1. 18&4 po 260 gld Državne srećke is I. 1864 po 100 gld.. 55 50 60 75 80 05 10 45 20 8* 45 89 Dunava reg. srečke b*L po 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4V,*/o dati zast listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke....... Etndolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramway druSt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ 149 gld. 196 126 123 198 24 23 168 312 1 kr. 50 50 50 25 33'/« Odhajajoč iz Ljubljane, kličem v svojem in svoje soproge imenu vsem prijateljem in znancem, od katerih mi ni bilo mogoče osebno se posloviti, prisrčno: Na zdravje! Josip Medved, (905) Dunaj, I., Esslingergasse 1. ■Mi Učenca vzprejmem takoj v mojo prodajalnico z manufakturnim in špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki. (899—2) F. Skušek v Metliki. Gospod l*a3e Htaiiuvanje a vso oskrbo a dnom 1. oktobrom. Ponudbe upravni&tvu „Slovenskega Naroda". brez marke se je pritepel na Tržaško cesto it. 12. Lastnik naj se uglasi istotaui. (904) v bližini ieleznidke postaje z dobrimi pogoji. — Več .Slovenskega Naroda". odda ne ua račun se izve v upravn>st\u (892—2) G. if. |lan« rariatvljm. avttr. M. zelenit. Izvod iz voznega reda -o noči ošabni Tlak t TrbU, Pontabel, Beljak, O*, loveo, rnnHOihiM, Ljubno, č«s Belsthal t Aiihm, Iichl, Omnn-deu, Sotnogred, Lend-Gastein, Zeli na jeseni, Inomoit, Bregens, Cuiih, Ganeva, Pariš, Sl»yr, Lino, BudajerleS, Pisanj, Marijina »ara, Bejer, Karlova vara, Fnancove Tmra, Prago, I.) »si jo, Dunaj Ti a Amitetten. Ob «. uri 7 »nin. mjutraf meianl vlak t Noto masto, Kočevje Ob 7. uri lO mitt. *)utrnf ošabni Tlak t TrbU, PonUbal, Beljak, Oa* Iotbo, Franienifeate, I.fubno. Dunaj. *e. Selsthel V Aussee, Iaohl, Gnmnden, Salnoirrsd, L>anđ Gasteln, Dunaj *ia Amstattan. Vb lt. str* SI mir*, dmpmiudn* mešani vlak v Novo mesto, Ko««»J<. Ob 11. MTt BO min. dofotudne oaebnl vlak v Trbli, Poutabel, Haljak, OaloTeo, franuasrasta, Ljubno, Salathal, Dnaaj. Ob 4. mH 14 min popmlndn* osebni vlak t Trbli, Haljak, Oaloree Vranaansfatta, Ljubno, čea SaUthsl t Bolaograd, Lnnd-Oastaln, Zsll na Jaseni, Inonuit, Hragtiio, Ourih, Oanero, Parts, Stejr, Lino, Oraun-dan, Iiehl, Budajavlea, Pisanj, Marijina vara, Kger, Pranoota vara, Karlova vara. Pratio. Lipsko, Dunaj vla Amslalten. Ob 9. uri SO min. »mm* maianl Tlak t Novo mesto, Koeevje. Prihod ▼ LJubljano (jui. kol.). Ob B. uri B9 min. mjutrut oaabnl vlak a Dunaja via AmaUttan, Lip. sije, Praa;*, rrannovib ▼arov, Karlovih varov, Nfra, Marijinih varovV Planja, Budajevio, 8olno(rrada, I.inca, Starra, Omundana, Ischla, Ana> aaea, Parisa, Ganeva, Onriha, Braganaa, Inomosta, Zelis aa jasarn, Land-Oaatalnn, LJubnacn, Oeioven, Beljaka, Franaanafasta, Trblta. Ob B. uri B min. «J»«c>«iJ metani vlsk is Novega rneita, Kočevja. Ob 11. url min. dopoHutn* oaebnl vlak a Dunaja vla Amatatten, Lipiija, Prage, Vranaovih varav, Karlovih varov, Bara, Marijinih varov, Planja, Budejevle, Solnograda, Liaea, Starra, Paiiaa, (Jenave, Ourlbe, Bregaioa, Inomosta, Zalla na jeieru, Land-Oastalna, LJabaaga, Celovca, Lianaa, Pontabla, Trblta. Ob 1». uri 4B min. popoludnm metani vlak is Novega mesta, Koievja. Ob 4. uri 48 min. popoindn* asabnl vlak a Dunaja, Ljubaege, SeUthala, Beljaka, Oalovca, Vranaansfasla, Poakabln, Trblta. Ob B. uri 34 min. ****#r meUnl vlsk Is Novega Mesta, Kočevja. Ob 9. uri »1 min. tiwr osebni vlak a Dunaja preko Amatattaaa ta LJubnege, Beljaka. Celovea, Vontabla, Trblta. Odkod la Iajnbljane (drL kol./ Ob 7. saH 1*3 min. mjutrmi v Kamnik. 9 9. k OA , pojHtiuitnn . B m • BO a erfčev . a „ jo. „ lO „ »vrrrr „ „ (aladnjl vlak la ob nedeUaJk In praanlkih.) Prihod v/ LJubljano (drž. kol.). Ob B. uri BO min. mjutrn) la Kamnika. , 11. a IS . Happtuđn* . „ •t a. ., s?o ., Bfl (4—188) (slednji vlak le ob nedeljah In praanlkih.) Dolenjsko vino! Le pristno blago ponuja po primerni ceni v množini od 56 litrov naprej vsem tistim, ki so prijatelji pristni in zdravi vinski kapljici, (889—8) IPr. ^ObiaHn, po«estnik v Št. Ruperta, železniška postaja Trebnje. Nizko kolo (890-2) je na prodaj po nenavadno nizki ceni. Ksslov ae it ve pri upravniltvu „Slovenskoga Naroda". stanovanje in hrano v Ljubljani se lice za 2 uftenki v starosti 10—11 let iz dobre obitelji. — Naslov se izve v upravniitvu „Sloven-akega Naroda". (893—2) Sposobnega zastopnika ki ima mnogo snanBtav, in bi imel tudi tukaj oskrbovati pubiranje novcev, vzprejmo neka prva tuzeinska životna zavarovalna družba proti stalni proviziji. — Ponudbe pod „A. P." ailfl" ainoueal ekspediciji L|. pl. NebOu-lioferja v Gratlel, Sporgaiaae hI. S. (sk)l- 1) Namizni raki. Na j izborne j 'c opleiuttnjutiu vrsru, lovijo bo vssk dan, da so vedno svnzi, rnzpoAilja j>od jtiLStvom, «la» tp6 Me šivi, v postnih kolaricah poitnine in colnine prosto po postnimi povz tju: llu kom. rakov za juho gld. 2-f}(), hO kom. srednjo loninzmli rakov gld. 'A'—, W kom velikanov z debelimi Akarjami gld. 3-50, 40 kom. solo-velika-nov gld. 4 50 iu S'- kom. solo-volikanov, jako riniti, čudo-vite živali, pld. 5-25. (854—6) Fm Schapira. Stanislav št. 274, Galicija. JaTHa.BaTaHHamTaTaTeftfeBb. VIZITN1CE pnporofia „Narodna Tiskani u4' po nizki ceni. 2024 dobitkov. IGlavni dobitki 60.000 oid.. 10.000 gin., 5. I (847—7) v gotovini samo a lO°/0 o«ll>Ilka. Levovske srečke po 1 gld. priporočata; Menjaluica J. C. Mayer in glavna tabačna prodajalni ca A. Gruber. »i eja i mm i ase i eaa i asa i asa i aa i eja> i eav i eavii Advokat <891-8) dr. Viktor Supan je otvoril svojo pisarno v Ljubljani na Bregu št. 16.1. nadstr. Izdajatelj iu odgovorni ureduik: Jouip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskamo". 38