229. štev. V Ljubljani, petek 24. septembra 1920. Po5,niDa i”a{aM' *aia,i”L IH. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: CtJO ItlO rol leta iclrl leta is mesec telo leto pel leta. tetri leta ta mesec ti K 240-- K 400-200 — 100 35 Za inozemstvo: Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarja četrtletno. . . 2 dolarja Nevi naročnic! saj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračnnajo po ^avgsi . - -wistorn in sicer ni ‘r*ak» ® 5a mm .nitrat 2 K Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telclon štev. 3C0. — Upravništvo je na U-aijinem trgu štev. 8. Telefon štev. ~ 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. LMij (Opusi. Vprašanjem glede inseratov i. or. vor dopisni^jali znamka. — Dopisi naf se ^ .... ■ — — Rokopisi se ne vračajo. odgo- ajo. — Predpogoji za koroški plebiscit izpolnjeni. -- LDU Uubiiana. 23. sept. Iz Celovca se nam poroča: Plebiscitna komisi ia ?e n ero tov i! n. da so sedai izo;>fi’;.oii vsi nrednogoii. doočeni v senžertoenski mirovni Doslodbl za izvedbo plebiscita, ki se bo vršil v coni A na dan 10. oktobra t l. Italijani izkrcujejo svoje vojaštvo v Draču. Podgorica, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) Včeraj so Italijani Izkrcali v Draču celo divizijo svojega vojaštva. V Albaniji sploh se zadnje dni opaža živahnejše gibanje; katerega komentirajo jugoslovanski politični krogi tako-le; ali bočejo Italijani potisnili našo vojsko Iz albanskih obmejnih krajev, ali pa hočejo s pomočjo svojega vojaštva na našem ozemlju Izzvati nemire, da bi'Imeli pri pogajanjih z našo delegacllo lažje stališče. Odkrito gnezdo ponarejevalcev bankovcev pri Zagrebu. Zagreb, 23. sept. (Izvirno coic-čilo.) Zagrebška policija je izsledila v Vugrovcu pri Zagrebu sedemčlansko družbo nonaretevalcev 20-dinarskili bankovcev. Falsifika-torji so imeli za ponarejanje urejeno celo tvornico s potrebnimi stroji, kemikaliiami in klišeji. Ponarejevalcem je policija zaplemla od ponare- jenih 16.000 komadov 20-dinarskih bankovcev v skupni vrednosti 1,280.000 K, 15.200 kosav. stroje, kemikalije in osem klišejev. Ponarejevalci so hoteli bankovce prepeljati na Dunaj, kjer so jih hoteli razpečati v prometu. Zaplenjeni fal-sifikatj se ■ znatno razlikujejo od blejskih ponaredb. SESTANEK BALKANSKIH MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV. London. 22. sept. (Izvirno poročilo.! Dailv Chronlcle poroča, da se bo vršil v kratkem v Bukarešti razgovor ministrskih predsednikov vseh balkanskih držav, ki bo 00 mnenju lista mnogo pripomogel do mirneea razvoia miru potrebnih balkanskih držav. Bolgarski ministrski predsednik Stamboliiski namerava o- tei priliki nreprlčati Ve-nizelosa. da ie p.oložai Bolgarije neyzdržliiv. ker nima izhoda na Egeisko mori e. Volilne koalicije. Ilerand — predsednik Francije. Versailles, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) Na današnjih volitvah hi so se vršite ob 2. uri popoldan od senatorjev In poslancev jo bil izvoljen za predsednika Irancoske republike Millerand. Zanj ie bilo »ddanih 695 glasov od 892. Pariz, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) »Petlt Parislen« poroča, da bo Mllle-raud nastopil predsedniško mesto tako) In 110 kot Je bilo v Franciji dosedaj običajno, f-elc en mesec po izvolitvi. Novi predsednik Franclje, Aleksander Millerand je bil rojen 1«. iebruarja 1859. I. v Parizu. Po 1. 1880. jo začel svojo politično življenje s tem, da jc stopil v uredništvo Clemenceaujev ega lista »La Justice«. 1881. leta ic bil. Izvoljen v pariški mestni svet, lota 1885. pa v poslansko zbornico. Tuln-tam jo pripadal socialistični stranki, katere zaupanje sl i« pridobil z nebrojnlmi Interpelacijami, v katerih se le zavžemal za izboljšanje delavskega položaja. L. 1889; Je 'ustanovil lastno glasilo »La Vohr«. MIHcrand {e po številu enajsti predsednik francosko republiko. RIMSKI ROMUNSKI POSLANIK O MALI ANTANTI. Berlin, 23. sept. (Izvir, poroč.) Temps prinaša iz Rima • intervju z romunskim poslanikom v Rimu. Poslanik Dovdaria enotnost postopanja Romunije, Jugoslavije, Celio-slovaške in Grške, ki bodo tvorile malo antanto. Na opazko, da so Jugoslavija, Češkoslovaška in Grčija protiitalijanske, a Romupiia italo-filska, je dejal, da mala antanta ne bo imela proti nikomur agresivnih namenov in da ne bo izzivala konfliktov. SEIA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd. 23. sept. (Izvirno poročilo.) Jutri se bo vršila seia min. sveta, na kateri se bo raznravlialo o ukaznem zakonu in o iadranskcni vnrašaniu. Sodi se. da bo ukazni zakon umaknien. ker bi sicer radi nieea utegnilo nrifci do nove vladne krize.. SESTANEK FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 23 .sept. (Ivirno por.) Včeraj se je sestal na posvetovanje finančni odbor. Finančni minister Stojanovič je na sestanku izjavil, da se državne finance ne bodo megle urediti vse dotlej, dokler se ne omeji draginja. Ministrstvu za obnovo ie bilo naročeno, naj izdela načrt za pobijanje draginje, ki stalno narašča. Finančni odbor ie sklenil, da se država proti draginji ne sme boriti samo z naredbami, temveč tudi z ekonomskimi sredstvi. — Prihodnji sestanek finanč. odbora bo v torek. 28. t. m. POBIJANJE DRAGINJE. Beograd. 23. sept. (Izvirno poročilo.) Do konca tekočega tedna bo izdelan zakon o »obiianiiu draginie. ki pride v kratkem nred parlament. V drž. odboru, ki bo imel pravico in oblast pobiiati dravinio. bodo zastopani vsi., družabni slon RUSKE MIROVNE TENDENCE. Dunaj, 23. septembra. (Izvirno poroči- lo.) Iz Varšave poročajo: V Rusiji so vedno bolj opaža naglbanlc k miroljubnosti. Lje-nln, člčcrln In Radek so,odločno za mir.'le Trocky še vedno rožlja s sabljo. Radi tega je prišlo med Trockyjera in Radckoin ie večkrat do hodih prerekanj. Poljski listi so vopče mnenja, da se bo mir med .Rusijo In Poljsko sklenil v najskrajiem čas«. 1 Skoro v vsaki volilni borbi, zlasti pa v politično posebno važnih, Iščejo manjše, sorodne stranke medsebojne opore In sklepajo koalicijo, da se morejo tem uspešneje boriti proti močnejšim nasprotnim strankam. Znano je, kako važne vloge so Igrale v hrvatskl politiki ponovno razne koalicijske stranke In sicer ponavadi ne v škodo narodni stvari. Tudi danes, ko se bližamo morda- najvažnejšim volitvam, Id jih je kdaj opravil naš narod, jo postalo vprašanje volilne koalicije zelo aktualno. Pri naših volitvah bo šlo med drugim tudi za to, ali bo obdržala v Sloveniji še naprej absolutno večino Slovenska Ljudska Stranka ali ne. Ta stranka jo bila pri nas na vladi poldrugo desetletja. Popolnoma se je oživela v gospodovalno vlogo In ic danes nastopa in postopa tako kakor da je ona In samo ona reprezentan-ttnja vse Slovenije. Pri vsakem vprašanju ki se pojavi pri nas, slišimo In beremo v klerikalnih vrstah o stališču »našega slovenskega ljudstva«, In sicer vedno v pomenu: slovensko ljudstvo — to se pravi ml kot njega polnomočni izvršcvalnl organ. Medvojna In povojna revolucija duhov je omajala stebre klerikalne pozicije tudi med slovenskim ljudstvom. Volitve bodo pokazale; kolik je ta preobrat in koliko pristašev šteje še SLS med slovenskim narodom. Po dosedanji negotovosti bo rezultat prihodnjih volitev merodajen in odločilen za daljšo dobo. Tega se zavedajo protiklerikalne in sploh neklerikaine stranke, pa jo. zato umljivo, da se pojavljajo na vseh straneh uačrtl proti klerikalni volilni akciji, kalil proporčni volilni sistem ie- malim strankam skoro ravnotako neugoden, kakor Je bil stari sistem. Pri sklepanju koalicij pa Je treba resno preudariti vse razloge, ki govore za In preti, kajti sicer se lahko zgodi, da koalicija več škoduje kakor koristi. Vzemimo n. pr. našo Samostojno kmetijsko stranko. Ta Je brc-zdvomno najresnejši in najnevarnejši nasprotnik klerikalcev. Postati more močna agrarna stranka Slovenije in Jugoslavije. Njena najjačja stran je, da nastopa kot sa-mo-kmetska stranka. Zato bi se kompromitirala in izgubila mnogo privlačnosti, ako bi se vezala s kako meščansko stranko n. pr. z demokrati. Takšna koalicija b| proti klerikalni stvari več škodila kakor koristila. Podobno je z NSS. Ta je nastala «* nezadovoljnežev In razočarancev demokratske In soc. dem. stranke. S klerikalci nimajo, nobenih stikov, socljalistom desnim kakor levim, je škodljiva bolj Indirektno, to sc pravi, oni številni proletarlzirani inteligenčni malkontent, ki Iz demokratskih vrst gredo med socijallstc, se ustavijo v njenih redovih. Ako bl narodni socijaltstl sklenili koalicijo z demokrati, bl s tem protiklerikalni stvari prav ulč ne koristili, preje obratno, ker bl radikalne nezadovoljneže vrgli mimo sebo na levo. Druge koalicije ne prihajajo v poštev. Socijalnl demokratje ne morejo pafctirat! ne s samostojno kmetsko, ne s klerikalno, ker sami silijo na kmete In skušajo manjše kmete organizirati proti obema. V poštev pa prihaja še ena možnosti ki bi se pojavite na novo z volilnimi listami, na primer dobro vol jel ali uradniki, bl se mogle z uspehom nasloniti na stranke, ki so politično še nove, ki bl pa morate biti radikalne v vsakem oziru. Prcdstoječa volilna borba bo oslabila vse ene, k) bl se grupirali na kompromisih In bo dajala uspehe onim, ki nastopajo r novimi, radikalnimi socijalno-gospodarskl-ml gesli. URADNIŠKE PLAČE. Beograd, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) Minister za linance je sedaj končno-veljavno določil definitivne doklade za uradnlštvo. Samci v Srbiji dobe 12% na dosed. prejemke v ostalih krajih pa 15%. Poleg tega dobe dodatke za ženo in otrobe. Na ta način bo prejel n. pr. uradnik, ki je Imel doslej I8.209 K plače 23.232 K itd. Finančni minister je Izjavil, da se ne more zakon o uradniških plačah urediti toliko časa dokler sc ne uredi zakon o draginji. MONOPOL NA SLADKOR. Beograd. 23. scot. (Izvirno oo-ročilo.) Urejen ie zakon glede monopola na sladkor. Držaja bo vse nokraiine Dreskrbliala 9 sladkorjem no enotni ceni. in sicer bo kg slad-koria velial 11 dinariev. Tako bo imelo liudstvo sladkoria dovoli. Državi bo novi monoool nesel 160 mil. din. na leto. UVEDBA ZIMSKEGA ČASA. Ministrstvo za socialno politiko odreia: od 1. oktobra t. ). preneha ravnanie do letnem času. uvedenem 10. aprila t. L In da se Čas zopet računa do srednie-evroDskem času: 2. da se dne 1. oktobra t. 1. ob treh ziutrai yse ure Domaknefo zonet na drugo uro nazai. tako da bo to noc čas od dveh do treh tralal dve irri. Po tako izvršeni časovni Izpremem-bi se moralo ravnati vsi državni in občinski uradi in ustanove ter vsa Industriiska In trgovska podietia REGENTOV POVRATEK A BEOGRAD. LDU Beograd. 23. sept. Snoči ie dospel prestolonaslednik z avtomobilom iz Saraieva preko Ložnice in Sabca v Beograd. Spremljal ga Je ministrski predsednik. Danes" dopoldne so došli ostali ministri ter kraljevičevo spremstvo. Radi tega se seia ministrskega sveta, ki ie bila odrejena za danes, ni vršila. ODMEVI KMEČKIH NEMIROV NA HRVATSKEM. , LDU Zagreb. 23. sept. 1, okto-bra 1.1. se vrši pred zagrebškim sodiščem glavna razprava proti posestniku Blažu Tanku, ki le za zad-mih kmečkih nemirov pri sv. Ivanu /.clini z voiaško Duško ustrelil okrajnega Predstojnika Spileria. Državni pravdnjk kot iavni tožitell predlaga zani kot kazen smrt na vešalih. ROMAN NA ZADNJI STRANL NOVI NEflllRI V ITALIJI. LDU Pariz, 23. septembra. Kakor javlja »Journal« iz Milana, sq včeraj lz tvor-nlce streljali na vojake, ki so ravno hoteti pokopati nekaj zadnje dni ubitih rdečih gardistov. Vojaki so odgovorili z ognjem. Ker pa so delavci streljali s strojnico, so morali vojaki poklicati na pomoč oklopnl avtomobil. Po daljšem boju so uničili strojnico. Čete so zasedle poslopje, Iz katerega se je streljalo. V boju sta bila ubita dva delavca. Nekaj oseb je težko, približno 30 oseb pa lahko ranjenih. LDU Berlin, 23. septembra. »Berliner Tageblatt« javlja Iz Rima: Nezaslišana stanovanjska beda In *2led zasedbe tvornlc sta dovedla do tega, da so ljudje, ki nimajo stanovanja, zasedli več praznih ali pa še ncdozldanlh hiš v Rimu. Proti večeru je vdrla množica tudi v staroslavno vilo Albank V parku so na sohi razobesili rdečo zastavo. Redarji so pregnali množice In aretirali 20 oseb. STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV PREPREČENA? LDU London, 23. septembra. Splošno menijo, da so včerajšnja pogajanja ustvarila možnost, da se prepre« stavka rudarjev. Sporno Je samo še, ali se bodo povišane plače rudarjem takoj Izplačale, ali ako pride vsa zadeva pred razsodišče. Javno mnenje so zavzema za vlado. AVSTRIJSKI POŠTNI NAMEŠČENCI GROZE S ŠTRA.1KOM. LDU Duiiai. 23. sent. Lokalna korespondenca iavlia: Poštni na- meščenci so sklenili. Pričeti v soboto 25. t. m. stavkati, ker oogaia-nia zveze strokovnih organizacil poštnih nameščencev z vlado glede reforme plač niso^iiticla uspeha. Oh-rat na vseh poštnih uradih na Duna-iu ter tudi v provinciii se ustavi. Stavkalo bo približno 20.000. organiziranih članov strokovnih organi-zacii. ■- SESTANEK ALBANSKEGA PARLAMENTA. LDU Rim. 23. sept. Listi iavliaio iz Albanije, da se ie v Tirani včeraj prvič sestal albanski parlament. DR. SMODLAKA V BEOGRADU. Beograd, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) Semkaj je dospel dalmatinski poslanec dr. Smodlaka, da se posvetuje z dr. Trumbičem glede volitev In glede pogajanj z Italijo. RIBARČEVp GLASILO. Beograd, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) Stojan Ribarac Je osnov si novo glasilo aSrpska zastava«. Govori se, da bo Rlbarčeva skupina pri volitvah nastopila z republikanskim programom. BUDIENY TEŽKO RANJEN? LDU Pariz. 23. sent. Po brezžični brzoiavkl Iz Varšave le bil general Budienv težko ranjen. KONGRES SOVJETSKIH DELAVCEV V MOSKVI. LDU Moskva, 23. septembra. Danes se je otvorll kongres sovjetskih delavcev. PREPOVEDANI GRAŠKI LISTI V HRVATSKL LDU Zagreb. 23. sept. Ban je prepovedal širiti 00 Hrvatsikl in SlavoniH naslednie graške liste: »Orazeor Tagesnost«. Orazer Volks-blatt« in »Arbeitervville«. TRGOVINA Z DEVIZAMI. Zagreb. 23. sept. Z ozirom na ukinjenje devizne centrale priobčuje današnja „Ri]eč“ še naslednie podatke: Strogo se bo kontroliralo, ah tujezemski kupci kupujejo naše devize na domačem trgu, ali ne. Trgovina z devizami se bo razširila na ta način, da bo Narodna banka vršila zavarovanje valute, odnosno odkup inozemskih valut od inozemskih kupcev, za kar bodo poleg nje pooblaščene še njene podružnice in vsi pooblaščeni denarni zavodi v državi. Pogoj bo, da se tretjina deviz ki so bile na ta način odkupljene. odstopi državi, oziroma Nar. banki. Končno se bo kontrolirala prodaia deviz za potrebne uvozne trgovine. To so načela, ki so se določila v sporazumu z vsemi gospodarskimi krogi v državi. Za prodajanje deviz bo imela dovoljenje samo tista banka, ki ima najmanj en milijon dinarjev akcijskega kapitala. POGAJANJA JUŽNE ŽELEZNICE V RIMU. Dunai. 23. sept. Upravni f svet Južne železnice ie sklenil, poslati k Dogaiamiem. ki se orično v kratkem v Rimu. generalnega ravnatelja dr. Falla in nekai : strokovnih refereu- VALUTNI TIHOTAPCI V GRADCU Gradec, 23, septembra. (Izvirno poročilo.) Tukajšnja policija je Izsledila štiri osebe, ki so se pečale s tihotapstvom ponarejene dinarske valute v Gradec. Odkod Izvira te denar, je še nepojasnjeno, sumi pa se, da so bili tihotapci v zvezi s ponarejevalci, ki jih je razkrila policija na Bledu In v zagrebški okolici. BORZNA IN TRŽNA POROČILA 23. septembra. Valute in devize. LDU. Zagreb, 23. septembra. Berlin 196JS0—200, Bukarešta 230-0, Italija 520 do 525, London 400—425, Nowyork 117 do 118, Pariz 782—785, Praga 162—170, Švica 1700—0, Dunaj 39.25—39.50. — Valute: ameriški dolarji 112—114.25, avstrijske krone 40—41, carski rublji 122—127, napo-leondorl 413—416, nemške marke 198 dor 200, romunski leji 224—228, Italijanske lire 502—505, turške Ure v zlatu 0—480, češkoslovaške krone 170—180. Beograd: Francoski Iranki 197 do 198, dolarji 28—28.50, lire 125, marke 47.50 do 48, leji 56.50—57, levi 40—42, avstrijske krone 10.30—10.50, napoleondori 105 do 106. C ur ih: Berlin 10.30, Newyork 620, London 21.68, Pariz 42.20, MUan 26.65, Praga 8.35, Beograd 22.50, Zagreb 5.15, Budimpešta 2.20, Dunaj 2.85, avstrijske žigosano krone 2.40. Dunaj: Zagreb 246—266, Budimpešta S6—106, Praga 405—431, Varšava 100 do 116, češkoslovaške krone 404—430, dinarji 99—1040. Praga: Dinarji 245, nemške marko 121.25, švicarski Jrankl 1204.50, lire 326, francoski franki 476, dolarji 72, avstrijske krene 22.75, poljske marke 25. Efekti. Zagreb: Eskomptna 1640—1655, Jadranska 2380—2400, Jugoslovanska 740 do 750, Ljubljanska kreditna 12.90C, Prva hr* vatska 10,550, Rijcčka Pučka 432-435. 229. etev. Naša vlada in Reka. Poeatanla z Italiio za rešitev Jadranskega vprašanja so tik pred nami. Na niih se bo reševal tudi reški Droblem. Kakšno ie stališče naše vlade v reškem vprašanju? Podoba ie. da vlada erlede Reke popušča. Vsai iz-iave. ki tih čitamo zadnile dni. cikajo nekako na popustljivo stran. Vlada baie stoii na stališču, da mora Reka v »naislabšem slučain« postati avtonomna nod okriliem zveze narodov! Kai pomeni to vladino stališče, če ie resnično, ne bomo razpravljali. Dejstvo pa ie. da ie tako stališče naidalekosežneišeera ooinena. Upira se naravnost volit naroda, ki se nikakor ne strinja ■/. misliio. da bi usodo Reke prepustil tisti zvezi narodov. ki obstoia samo na naniriu in ki fo oriznavaio samo saniači in norci. Ne utecrnemo sj predstavljati, čemu ie vlada izoremenila svoie miš-1 lem'e vlede ReV<» Lani nekoč ie celo Pašič oovdarial. da ie Reka za .ueoslaviio živiiensketrn pomena. Ali se ie noloZai v času eneca leta tako izDremenil v našo škodo, da se moramo seda? Reki odpovedati? če premišljamo, kako hladnokrvno ie naša vlada prenesla vsa D'Anmiinziieva nasilia nad reškimi Jugoslovani, se seveda ne moremo čuditi da se sedal odpoveduje tistemu. kar ie bilo pred kratkim zanio , živilenski navoj. ! Krivdo na noložafu. ki vlada na Reki. nosimo naposled sami. Resnica ie. da nismo deiansko uodvzeli n;ti cneua koraka proti D’AnnunzJ-1u. ki ie ueonab!?al. zaoiral in Izsanjal naše Hudi- Z ničooinembnimi orotesii smo daiali italijanski vladi celo potuho, in ii kazalj da proti pustolovcu ne bomo nastopili. Tako le prišlo celo do proklamacije reške »retrvenze«. o kateri ie sicer iziavil Trumbič v beouraiskem parlamentu. da ie ne priznava, katera ua kHiub vsej D'Annunziievi neresnosti še vedno obstoia. Naša vlada ie torei eilede Reke na napačni poti. Niena naloea in dolžnost bi bila. da vztraia na nrin-ciniJelnem stališču in zahteva Reko brezoovolno zase. Toda ona tega ne Stori, temveč dela narobe, in izjavita že v tianrel. da bo Reko v »skrajnem slučaju« prepustila zvezi narodov. To le resnica o naši vladi in o Reki. Dokazuie nam. da nimamo pričakovati od naše vlade tudi v zunanji nolitikf nobeneea pravičnega ukrepa. Na poseben način so naše vlade zapravile državi Istro in Goriško. in niihovim stopinjam sledeč izroča Vesi'čev kabinet Reko zvezi narodov, preko katere bo dobila mandat Italiia. Pa kai ie naši vladi in nienim zastopnikom na mirovnih konferencah potrebna Istra. Goriška in Reka! Vesnič se zadovoliuie z udanostnimi iziavami. id Jih oo-Jdania našim rablieni. za Trumbiča oa ie dovoli, da ohrani Jugoslaviji Split, kar seva čez te meie. bo itak izvoievala razočarana sreneraciia narodovih sinovi nte stvari. Kakor se zdi. se ta oo-ealania ne bodo vršila tako kmalu, kakor se ie poročalo. Predhodna Dogaiania bodo vsekakor traiala do konca tega meseca in ie šele potem pričakovati odhoda našega zunanjega ministra dr. Trumbiča k direktnim poeaianiem z Italiio. Beograd. 22. sept. Iz Rima poro-čaio: Grof Sforza ie potrdil v odboru za zunanie stvari, da se bo iadransko vorašanie rešilo z direktnimi noga’anii in da se bodo ta Dogaiania na želio Milleranda in Llovd Georgea v kratkem pričela. Beograd. 22. sept. V ministrstvu za zunanie stvari so ie vršila seia odbora za zunanie stvari, ki so sc ie udeležili ministri Milorad Draško-vič. dr. Drinkovič in Pavle Marinkovič. Minister za zunanie stvari dr. Trumbič ie poročal članom odbora o oogaianiih ki se bodo v kratkem pričela z Italiio radi raziasnienia iadranskega vnrašania. »Politika« poroča, da se vrše predhodna Dogaiania o kraiu. kier nai bi bila Dogaiania z Italiio. Kalcor sedaj stoie stvari bi imel biti sestanek z grofom Sforzo v Švici. LDU Povišane in nove trošarine. Delegacija ministrstva financ za Sloveniio cbiavlia: Povišane so trošarine za sladkor. nivo, kresiva alkohol, sadno žcanie in kvas. Na novo na so se uvedle trošarine na kavo. kavne nadomestke. riž. jedilno obe. fina vina. liker kcnink. esence za oiiače. rum. sveče, električno razsvetljavo, svetilni olin. kalciiev karbid, ocetno kisino in mineralne vode. Kdor ima trošarinske predmete v zalogi 20. septembra. mora naikasneie do vštetega 27. t. m. prijaviti s vole zaloge pristojnemu oddelku finančne stiaže in plačati razliko oz. novo predpisano trošarino v roku petih dni. Plačila oproščen ie. kdor nima v zalogj več kakor: 10 kg sladkorja. 5 kg kave. 10 kg kavnih nadomestkov. 10 kg riža. 10 1 olia 25 1 piva. 25 1 finih vin. po 5 1 likerja, koniaka in ruma. 1 liter esence za pijače. 10 kg sveč. 10 kg karbita, po 5 litrov špirita in žeania, 1 liter oetove kisline ter do 20 litrov mineralnih in n Tim sličnih voda. S Žarnice Iti kresiva. inštalirane in ' v rabi pred 20. septembrom, ne plačajo naknadne trošarine. Za opuščeno ali netočno orifavo trošarine bo moral orestoonik olačati globo v višini 4 do 8kratne zatajene tro Sarine. Predhodna pogajanja z Italijo. Beograd. 22. sept. »Pravda« poroča pod naslovom »Rim za Dogaiania« da se vodiio predhodni razgovori z italijansko vlado o času in kraiu obnovljenih neposrednih po-gaiani za rešitev iadranskega vpra-šania. V zvezi s tem se ie vršila seia ministrskega odbora za zuna- MB^,nrimTfif,f~TpT|TTiij^---|^i-jnp,j?gTii[!iiijirii£gaj zastopniki onih držav, ki niso člani te zveze, pravico Iziav in glasova-nia. Pogaianla so ureiena tako. da bodo izinve ne toliko mnenje vlad. temveč mnenie naivečiih avtoritet v svetovnem gospodarstvu in financah. Zato ie bilo nasvetovano, da nai bo v vsaki delegaciji tudi kak višii državni uradnik, slovit bankir in^ trgovec, ki dobro Doznaio praktično stran gospodarske situaciie v svoii zemlji. Člani delegacii glasu-ieio posamezno in ne v skupinah. Vsi skleni se smatralo le za nasvete, k? ne bodo za nobeno vlado obvezni. Na začetku konference ho zastopnik vsakega naroda predaval četrt ure o finančni situaciii. o številu notra-niih in inozemskh dolgov, o obtoku bankovcev in stanii« valute, v svoii državi. Potem se prično poeaiatiia o Javnih financah, deviznem obtoku, mednarodni trgovini in valutnih razmerah. O vprašanjih, v katerih se vrše še Dogaiatiia med zavezniškimi državami in njihovimi bivšimu neori-iatelii. diskusiia ni pripuščena. Ako na se tekom konference ta vprašanja razrešilo, ima bruselska konferenca pravico, razširiti svoio kompetenco tudi na te zadeve. Tudi ako bi bruseljska konferenca ne imela oonolnega usneha. vendar bo nien pomen za reorganizacijo svetovnega gospodarstva nai-večieea pomena. Na eni strani namreč le to prva res mednarodna konferenca. na kateri se ne bo razorav-Iialo o voinih odškodninah in stra-tegičnih tneiah. temveč o gospodarskih vprašanjih, na drugi strani pa mora oosvetovanie naivečiih svetovnih strokovnjakov dovesti k izkristalizirani!! ra,z!ičnih mneni o obnovi svetovnega gospodarstva, kar bo rodilo gotovo pozitivne uspehe. Mednarodna finančna konferenca v Brusi u. Danes so se pričela v Bruslju pod vodstvom zveze narodov in predsedstvom bivšega švicarskega zveznega sveta Adoria posvetovanja v mednarodnih finančnih vprašanjih. K konferenci so bili poleg članov zveze narodov, ki združuje 40 držav. pozvane tudi Zediniene države, ki dossdai še niso ratificirale mirovne pogodbe. Istotako se udeleže konference zastopniki Finske. Luksemburga. Estonske in Litve, ki ne moreio pristopiti k zvezi narodov nreie kot da se zbero niihovi parlamenti. Prvič do 6 letih bodo sedeli zastopniki celega sveta okoli ene mize. k kateri Jih ie privedla obupna finančna in gospodarska situacila sveta. Dasiravno ie konferenco sklicala Zveza narodov, bodo imeli tudi W8—WB— II komorni večer kvarteta Zika. Skoro neopaženo so lansko leto stiomladi stopili pred naše občinstvo štirie mladi, navdušenja za komorno glasbo prežeti glasbeniki brata Zika. Sancin in Černy ter so si s svoio igro takoi mahoma osvojili srca vseh poslušalcev. Pred volno Slovenci nismo Imeli sreče, da bi Ulegli goliti komorno glasbo. Medtem. ko le nemško filharmonično društvo dobivalo za svoie koncerte in posebno za goiitev in prirejanje komornih večerov poštene denarne Dodnore. ie moral naš edini glasbeni zavod životariti le ob doneskih Članarine in boiim se. da s© nam do dosedanjem zanimanju osrednje vlade v Beogradu za kulturne zadeve tudi v bodoče ne bo godilo dosti boljše. Brez iniciiative od koderkoli, brez vsake denarne oodnore se ie porodila v glavah štirih umetnikov (triie so siinovi češkega naroda, eden Slovenec) oredzna misel na ustano- vitev komornega kvarteta, ki bi se z vso resnostjo posvetil tei važr.i panogi glasbene reprodukcije. Ves svoi nrosti čaš so žrtvovali umetnosti in se vadili dan za dnem. dostikrat po oet In šest ur dnevno, odkrivali so drug drugemu napake igranja, da ie končno kvartet na svoiem drugem večeru lahko pokazal kolosalen. skoro neooimliiv napredek. Igra vseh štirih glasbil ie zlita v eno samo. tesno sldenieno celoto, dasi so si toni posameznih orecei različni Prednašanie ie te-matično naiskrbneiše izdelano, tehniških težkoč sploh ni opaziti. Občudovanja vredna dinamika še posebej napravila igro dovršeno lepo. Kako nrednašano nam ie kvartet Zika podal svetovna dela Beethovna. Kor-sakova. LJadowa. Borodina. Glazou-nowa in Griega, bi bilo s še tako lepo donečimi besedami povedati nemogoče, Treba le bilo poslušati. — Lahko ie žal vsem. ki so večer zamudili. Ker predobro poznam okus in smisel našega občinstva za resne kulturne prireditve, se mi prav nič kar naenkrat — do ttaoreduAoČeffa Pekinga. Gosnod urednik', pišetn Vjun to zato ker se ml zdi napredek za sto let premalo in v interesu naših za-na.'Jl?ev Podlagam za naš Jezik kitajščino. o kateri Dač smelo trdim, ce ta predlog izvedemo, da nas Dorine za nekai stoletii naprei. Zdravi bodite, pa nikar ne zamerite. kaiti od Knaflieve ulice oa do Senkiavža ie griža. Ouidain. piše Beležke. Josio Kremen brez glave. Dr. Fran Ilešič piše za sto let naorei. I Ker Je to težak norod. nai se v slučafu potrebe obrnejo interesenti na' št. 218 »Slovenskega Naroda«, Uradniško vprašanje. Res ie težavno. Se boli težavno zato. ker Dredvaia deputaciie društveni šef. kJ se kar krivi klečeplaze-r n Ja in naivečii revolter niihov Ima kremenito ime samo v psevdonimu, O. o. o. o____ O ti. ki veruieš. o ti. ki upaš. o ti, ki imaš ljubezen! O ti. ki imaš. o tl. ki si dober, o tl. ki si močan, o ti Id j si zdrav — iavi se na telefon št. 34. Ah oa Diši v Knaflievo ulico. Našli uodo že. Sai adresat. ki tako spre-i >ema. ie zelo redek. Jugoslavija. Albanci za spravo z Jugoslavijo. LDU Beograd, 22. septembra. »Tri- j buna« objavlja nastopno brzojavko Iz Skop-lja: Arnavtska vlada je poslala našim vojaškim oblastvom parlamenterja zaradi pogajanj o vzpostavitvi miru in prijateljstva med obema državama. Ker parlamenter svojega pooblastila ni imel popolnoma v redu, so ga naša vojaška oblastva zavrnila. Zdi se, da Je pri Arnavtib zmagala zavest o njihovih državnih Interesih, ki jih sSijo k čim prisrčnejšlm zvezam z nami In na popolno odstranitev naslanjanja na italijanske agente. Regent se ie vrnil v Beograd. Beograd, 22. sept. (Izvirno poročilo.) Regent se je vrnil iz Sarajeva v Beograd preko banje Koriljače z avtomobilom. Glasbeni konservatorij v Beogradu. LDU Beograd, 22. septembra. Umetnt-5ki oddelek ministrstva za prosveto Je začel Izdelovati načrt uredbe o glasbenem konservatoriju, ki se bo v kratkem otvorU v Beogradu. Razna poročila. Skok čez kitajski zid. Gospod urednik! Mi smo za sto let naprei — berem v »Slov. Narodu« od 24. t. m. Skenil sem bil že. da bom do 28. novembra sploh molčal. Ampak sakrament. ta konstatacija o silnem napredku mi Je bila Da šilo v neimenovani del rpoieva telesa. Sto let. bogme. to ie lepa cifra! Tn nrav nonosen sera. da To ima ori centralističnem SHS zadnil repek v našem grbu. oziroma mi Sovenci. Vsai tako nam pravi g. dr. Fr. I. Par kratkih stavkov ie napisal gospod ampak mene so tako prepričali o absolutni upravičenosti centralizma, da predlagam danes sedeče: Gospod DrFrI ie dal debelo natiskat, da se ne smemo oeradevati s kitajskim zidom, ki bi nas ločil od sosedov. To bi bil do nlegovem mneMu nadut egoizem. Gospod urednik! Svoičas sem se strašansko ma- tral 7, »Rassenkampfoin«. ki ga je bil na svetlo da! raniki Omnplowicz. Mož le vse do svoie smrti mislil, da gre in vodi živlienie naravo v_ smeri splošnega kar naiboli zmešanega Mata ras in posameznikov. Po tem njegovem principu bi jaz predlagal, da se začnemo v najkrajšem času učiti kitaiščine. čemu bi se pač mučili recimo s srbščino, francoščino ali na kakim drugim iezikom. kq itak vemo. da se ta razvojni centralizem ne bo ustavil na Balkanu, am^k da gre doba do ene čede in enega nastiria preko Pekinga. Stric Juanšikai ie menda itak šišenski Slovenec Jančigaj. Res bi bilo neumno, da se mučimo z raznimi medstooniami mesto da skočimo do zadnie centralistične postavke T T‘"’ -fr 'j miraTT -"'T'" Millerand edini kandidat za predsednika Francije, LDU Pariz, 22. septembra. Pri današnji seji članov senata in. parlamentarnih skupin v svrho postavitve kandidatov za pred-sedništvo republike je bilo oddanih 813 glasov, In sicer 528 za Milleranda, 127 za Pereta in 113 za Bourgeoisa. Nekaj glasovnic je bilo praznih, a nekatere so se glasile na druga imena. Millerand je bil proglašen kot edini kandidat za predsedniško mesto. Millerandove Izjave. LDU Pariz, 22. septembra. Millerand je izjavil senatorjem, ki so ga včeraj poetih, da se bo predvsem zanimal za nujna vprašanja, zlasti za probleme zunanje politike in finančnega položaja. Senatorji so bili z njegovimi izvajanji zadovoljni. Nov ruski delegat na potu v London. LDU Berlin; 22. septembra. »Berliner Tngeblatt« javlja iz Bazla: Da bi mogla j nadaljevati pogajanja z Anglijo, je moskovska vlada angleški vladi nevšečnega dele- J zata Kamenjeva zamenila s komisarjem Rizanovim, ki je s šestimi tajniki na potu proti Londonu že dospel v Stockholm. Novi nemiri v Petrogradu. Ženeva, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) Francoski listi poročajo iz Helsingfor-sa, da so v Petrogradu izbruhnili novi pro-tiboljševiški nemiri. Iz Kronstadta se sliši že tri dni streljanje s topovi. Nadalje poročajo, da sc je pobunilo več oddelkov mornarjev. Iredenta v Trentlnu. Dunaj, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) »Popoio Romano« poroča iz Bozna, da je med prebivalstvom Južne Tirolske veliko protiitalijansko gibanje. Ljudstvo je oboroženo in sc pripravlja na odpor • Zatvoritev rumunske meje. Rumunskl ministrski svet le sklenil, da se meja zapre za 25 dni, da bi se na ta način preprečilo tihotapijanje rubljev, ki postaja vsak dan večje. Vzrok tihotapljenja je skora zamenjava rubljev in kron za leje. Gospodarstvo. čudno ne zdi. da Je moral doživeti II. komorni večer slab obisk. Ljubezen in požrtvovalnost izvajajočih umetnikov v Liubliam ni našla upoštevanja in razumevanja. Tolažimo so s tem. da Je II. komorni večer visoko dvignil duše nas vseh. ki ljubimo Dravo umetnost, nad topo vsakdaniost. Iz srca smo hvaležni umetnikom, ki orieio ledino ne pri nas naiboli neoranem noliu gilasbe in hvaležni jim bomo še boli. če bodo v začetem diel;t vztrajati. F Ulstrskim Ljubljančanom na pustimo svoje veselje: nai nemoteno še dahe nolitiziraio do gostilnah, nai pridno obiskuieio veselice, katerih končni efekt ie za kulturo naroda ^ bojda najpomembnejši, podpirajo nai s števil. obiski prireditve »umetnikov«, ki jedo ogenj in jim na prsih razbijajo skale, polniio nai žeoe raznih Rizabegov. samo tesno nai si usta zavežejo, kadar iim hočero uiti hinavske besede: Mi smo kulturni! Ljubljana komornih večerov ne zasluži!-?- P. Francojko-Italijanska alpska železnica. LDU Pariz, 21. sept. Te dni steče nova alpska železnica med Francijo in Italijo. Gradnja te železnice se je začela meseca avgusta 1918. + Bruseljska finančna konferenca. Listi javljajo iz Bazla: Po poročilih iz Pariza, bo bruseljska finančna konferenca, ki sc bo otvorila 24. sept. imela nastopni glavni program: Prvi trije dnevi bodo posvečeni proučevanju splošnega položaja, pri čemer bodo zastopniki posameznih držav govorili vsak 25 minut o gospodarskem in političnem stanju svoje države. Od 23. sept. do 2. oktobra se bodo obravnavala ona finančna vprašanja, ki naj služijo kot podlaga finančni upravi vseh držav. Dalje se bodo presojali pismeni predlogi, ki so jih prinesli delegati s seboj in jih tu dalje obdelali, pri čemer upajo, priti do kakih zaključkov. + Odgovornost železnice za sprejeto blago. Od 15. avgusta t. 1. je prevzela odgovornost za izgubljeno ali poškodovano blago železnica. Za blago je odgovorna železnica od predaje blaga na predajni postaji pa do izročitve istega na naslovni postaji. Radi tega ni potrebno, da lastniki blaga sami spremljajo vagone, ker v bodoče odgovarjajo za blago železniški organi In se vsled tega po predpisih morajo vagoni plombirati. + Nabiranje materfjafa za revizijo uvozne carinske tarife. Ministrstvo za trgovino in Industrijo je začelo predelavatl gradivo za revizijo uvozne tarlnske tarife In Je pozvalo potom okrožnic vse gospodarske institucije, da ji predložijo nabrano gradivo. V ta namen poživlja Zveza trgovskih gremijev In zadrug za Slovenijo v Ljubljani vse trgovce, da ]l takoj sporočijo svoje zadevne konkretne predloge. Poživljamo vse trgovce, da nam naznanijo vsak konkretni primer, kjer so plačali uvozne carine več kot 25 % fakturne vrednosti uvažanega blaga. Pri tem Je treba navesti 1. konkretno označbo ali opis predmeta, 2. po kateri carhiskl postavki je bilo blago klasificirano, 3. koliko je znašala takrat fakturna vrednost tega blaga. Ker so tl podatki najbolje razvidni lz carinsko pobotnice, prosi zveza trgovskih giomljev in zadrug, da se po možnosti priloži carinska pobotnica. Brez stvarnih podatkov so vloge brezpomembne In se ne Bioreio vooštevatl, Izpisjb«!Jsy*!m loge, katere morebitno stavijo posamezniki, je treba za vsako carinsko postavko posebej s kalkulacijo stvarno utemclilti. Na predloge splošne narave in brez konkretne utemeljitve se ne bo mogoče ozirati. Zveza trgovskih gremijev in zadrug poživlja vse interesente, da ne zamudijo dane prilike in iz lastne prakse navedejo vse primere, kjer je carina previsoka tn ovira nemoteno delovanje trgovine, oziroma obremenjuje konztimcnla kot fiskalna dajatev, ki ni gospodarsko utemeljena. + Tobak In vino v Hercegovini. Kakor javljajo iz Mostara, ne bo letina za vino in tobak najboljša. Trgatev grozdja bo znesla'največ 1 milijon kg. Tobaka je bilo mnogo posajenega, ali škodila mu je prevelika suša. Računa se da bo dosegel letošnji pridelek 20.000 centov proti 18.000 lanskega leta. + Prva Jugoslovanska tovarna gumbov se snuje v Slovenski Bistrici. Tovarna se opremi z najmodernejšimi stroji. Izdelovale se bodo vse vrste gumbov iz roga, lesa, kosti in pločevine. + Natečaj za nabavo vojaških postelj. Ministrstvo za vojno in mornarico je razpisalo natečal za nabavo 30.000 vojaških postelj. Ponudbe naj se vpošljejo do 1. oktobra. + Uvoz kave in čaja v Cehoslovaško se je omejil in sicer na 150 vagonov kave in 8 vagonov čaja za četrt leta. Dovoljen je samo uvoz kave Santos, Good, in Su-perior in čaja Souchong in Orange Pcc« co. Uvoz nasoljenih rib je dovoljen do 9 tisoč ton do konca tega leta. + Cena sladkorju In čaju ie padla na Angleškem. To je posledica padanja cene v Ameriki. Rjavi sladkor se je nudil po H' in pol penija za funt, a ni bilo kupcev, zanj. Ravnotako padajo cene vrstam čaja. Produkcija je tako velika, da se bode morala prihodnje leto v Indiji zmanjšati. + Povišanje cene masti na svetovnem trgu se opaža že dalj časa. Tako je n. pr. narastla cena ameriški masti ln mangarinu za 25 odstotkov. Letošnja francoska žetev žita znaša PO poročilih lista »Libertč« okroglo 60 milijonov meteršklh centov. + Madžarski budget. Prejemki znašajo 10.520 milijonov, Izdatki 20.210 milijonov^ deficit 9.690 milijonov kron, Dnevne vesti. — Vojaški glasovalci v plebiscitnem ozcmiiu. Vsi slovenski častniki in podčastniki, ki so bili od leta 1912 do začetka svetovne volne v garniziji v Celovcu, se Doživljalo. da vsai do 27. ali 28. sentembra prijavno plebiscitni komisiii v Celovcu .svoie ime in svoie pravice do elaso-vania v plebiscitnem ozembo. kaiti tretii odstavek člena 50 saint eer-inainske mirovne pogodbe ie plebiscitna komisiin po svoie prikrojila in se trlasi sedai: Kdor sicer ustreza oo«oiem tri e d e starosti in bivališča dne 1. ianuaria 1919 a ne tudi onemu, srlede reistneen krala. le treba da ie dne 1. ianuaria 1919 že naimani sedem let. to ie naikasnefe od 1. ianuaria 1912 vedno prebival ali bil pristojen v plebiscitnem pasu. — Obletnica Borštnikove smrti. Vre-ai ie preteklo leto dni. kar ie umri naiodličneiši zastopnik slovenske dramatične umetnosti Isrnacil Borštnik. — Za odpravo neznosnih carinskih razmer. V Mariboru se le sestala nosebna komisiia zastopnikov generalne direkciie carinam, prometnega ministrstva in tamkaišniih železniških in carinskih uprav, da iznova oretreseio vprašanle. kako bj se dale preurediti neznosne carinske razmere. Konferencam nriso-stvuie tudi češkoslovaška komisiia. na katere iniciativo se le carinsko vnrašanie soloh sprožilo in zahteva temeljite remedure. Po dovršenih ooeraianiih. ki bodo tralala naibrže dva dni. odide komisiia v Liubliano. Puati le. da se bodo carinske raz-m.pre ki tako silno oviralo naš promet v kratkem izbobšaie. — Določila finančnega zakona. Kakor nam iavlia Deleg.ac.fia ministrstva v Ljubljani. le odredi! finančni minister z brzolavnim ukazom. došlirn v Liubliano dne 22. t. m., da stoniio določila finančnega zakona za leto 1920/21 o davku na poslovni promet dne 25. septembra t. 1. v veliavo. Od te?a dne se pla-čuie ta davek na vsem ozemlht naše kralievine. Natančneiša določila o tem davku so razvidna lz razglasa delegacije ki ie oblavlien v »Uradnem listu«. — Doklade za fnvalide. Finančni minister je snreiel odposlanstvo vodnih invalidov .ki so orosili, na! bi se iim oodinore redno Izplačevale ter -i rešitvijo uradniškega vprašanja uredile tudi njihove d^lade JJwster ie obljubil, da se bo upo-Mmister ie obljubi!, da se bo ugodno zahtevam in da bodo rešene v nr.ka? dneh. —- Ekspresni vlak Bukarešt-Pa-rlz se ie moral vsled velikih oovod-nH v Italiii usmeriti kot brzovlak oreko Maribora. Gradca in Innsbrucka. Vsled silnega dežia na Tirolskem in zaoadnem Koroškem le tudi Drava narasla orez 2 m nad ormaluo višino. Iz kvesture ljubljansko univerze sc avlja, da bo trajala inskribcija za zimski emester od 1. do 9. oktobra. Naknadno opisovanje ie z dovoljenjem dekanatov mož-10 le do 16. oktobra. — Skrajšajo roka za prijavljanje ob-lavčcaega kuhanja žganja. Ministrstvo iinanc, generalna direkcija posrednih davkov je dovolila, da smejo vodje oddelkov finančne straže predpisani 48urni rok za prijavljanje obdavčenega narejanja žganja v kobkor je kontrola izvršljiva, primerno skrajšati. Kdor želi, da se mu dovoli skrajšanje predpisanega 48umega prijavnega roka, se ima zglasiti z £e Izpolnjeno tiskovino za prijavo davkovnega postopka pri pristojnem oddelku finančne straže v svr-bo vidiranja prijave. Nevidiranih prijav ^ obdavčene žganjekuhe, pri katerih znaša prijavni rok manj nego 48 ur, davčni uradi pod nobenim pogojem ne smejo sprejemati. — Perforacija znamk. Ministrstvo za Pošto in brzojav je izjavilo, da je perforacija poštnih znamk s črkami ali drugimi znaki dovoljena. stci 7~ ImeRovanlo v zdravniški službi. Asl-Je'pin»a» 8in6kološkem oddelku ljubljanske V Novem n“st„“”N“ žcnskl ,.iav"‘ bflici lajak. Primarij je strokov- — Nov akademski list v ne izhajati v Ljubljani »Vestnik Jugo"/n a' orodne omladine iz Slovenije«. List bo iz' bajal večkrat na mesec (p0 možnosti vsak teden) in si stavi nalogo, razbistriti razmere med omladino, vzdramiti jo iz brezčutne stagnacije do socijalnih in kulturnih vprašanj; politiko bo smatral kot znanost in jasno zavzemal svoje stališče proti vsemu mr posega v visoko- in srednje-šolsko živ-icnje. v to svrho se je konstituiral v ■ 'arr,° ,z akademikov), ki bode list izdajal, urejeval in upravljal. Od vseh naprednih ferijalnili organizacil in tovarišev po Sloveniji in od vse napredne jav- nosti pričakujemo prijaznega sodelovanja. Uredništvo te upravništvo »Vestnika« sc nahaja v Ljubljani, Narodni dom, mala dvorana, kamor naj se pošiljajo vsi rokopisi te naročila. — Umri je te dni v Budimpešti dolgoletni odgovorni urednik znanega lista »Pester Lloyd« dr. Sicgmund Schiller v starosti 73 let. — Vse premožnejše ljudi ta denarne zavode prosimo, da bi kaj darovali za po- < gorelce v Jesenjah pri Litiji. Darove sprejema v Ljubljani mestna blagajna. — Tatvina zimske suknje. Dijaku državne rudarske šole v Celju Valentinu Tiču je bila mod vožnjo po dolenjski železnici ukradena zimska suknja, vredna 2500 kron. Tat je povsem neznan. — Poizvedba. Rozalija Kuk iz Rot št. 23 pri Volčah naj naznani svoj naslov Posredovalnemu uradu za .begunce v Ljubljani. Ljubljana. — Kriminalna služba pri ljubljanskem policijskem ravnateljstvu se je preosno-vala. Opustila se je kolodvorska policijska ekspozitura in so se ustanovili trije kriminalni inšpektorati. Vsaki policijski stražnici je prideljeno primerno število detektivov. Inšpektoratu št. I je prideljen notranji del Ljubljane; vodi ga policijski revirni nadzornik Jože Habe, pridclil se mu Je okoliški nadzornik Podreberšdr; Inšpektoratu št H. so se prideliia predmestja Ljubljane ta okolica; vodi ga policijski revirni nadzornik Ljubič, prideljen mu je okoli9ci nadzornik Močnik; inšpektorat št. 10 nadzoruje tujce in kolodvore, vpdi 'kriminalno razv-idnico in obsega redakcijo »Policijskega lista«. Vodi ga revirni nadzornik TopH-kar, kateremu je prideljen okoliški nadzornik Cajnko. Zadeve cestnega policijskega reda so se poverile pol. adjanktu g. P. Modicu. Cenzuro, obrtne ta politične zadeve rešuje nadkomisar De! 'Linz; važno permanentno službo izvršuje pol. praktikant Dubrovič; pomožne urade v predsedstvu vodi adjunkt Fink, izdajanje potnih listov pa nadoficijal Žnideršič. Policijskemu ravnateljstvu je podrejen osrednji verižniški urad za Slovenijo, katerega vodi svetnik Kerševan in sta mu prideljcna policijski nadsvetnik VVratschko in nadkomisar Ger-zinič. — Nesnaga v Narodnem domu presega zadnji čas že vse meje. Nikjer pometeno, nikjer očiščeno. Tako je bila n. pr. velika dvorana še včeraj po nedeljski veselici neočiščena. Ce pride človek zjutraj v Narodni dom, mora imeti že dobre živce, da vsled smradu, ki veje iz vseh kotov, ne pade v omedlevico. Je potrebna metla, in tukaj enkrat metla v pravem pomenu besede. — Sprememba posestva. 'Reharjevo hišo na oglu Rimske ceste in Valvazorjevega trga je kupil g. Jurij VerovSck, velc-tržec z železnino v Ljubljani. — Zlata ura ukradena. Pozor pred nakupom! V Tivolskem parku na otroškem Igrišču je bila dijaku L. E. ukradena iz telovnika zlata ura z dolgo zlate verižico. Ura ima le en pokrov z graviranim piki-častim okrasom. Verižica je tenka, moderno izdelana. Tatvine sumljiva sta dva kmečka fanta. Pred nakupom se svari. — Čaden upnik. Ljubljanskemu sodavi-čarju Bolteju je nekdo iz shrambe odnesel konjsko opremo, vredno 1600 'K. To opremo si je prilastil neki gostilničar, ki hna proti imenovanemu večjo tirjatev. Zadeva pride pred sodišče, ker sl je hotel gostilničar kriti svojo tirjatev brez vporabe zakonitih sredstev. — Okradena služkinja. Služkinji Franji . Blažiča je bila ukradena iz sobe denarnica z gotovino 800 K. Tat se je priplazil skozi okno ter ji odnesel denarnico. — Gostovanje g. Obradevlča-Rette bo v sredo 29. ta četrtek 30. sept. v Nar. domu. Vstopnice v trafiki, Selenburgova 1. — V nedeljo, dne 26. t. m. od pol 4 do pol 7. vrtni koncert v restavraciji Bel-levue. Svlra godba dravske divizije. Maribor. Kontrola Inozemskih vlakov. Da se kontrola iz Inozemstva prihajajočih vlakov more vršiti nemoteno, je komisar žel. poli-cije odredil, da se nihče, ki ne potuje s temi vlaki, ne sme približati -tem vozovom. Cene sadja na trgu v Mariboru so še vedno zmerne. Najlepša namizna Jabolka se dobijo po 2 do 3 krone za kilogram. Poceni je tudi grozdje ta hruške. Trgovci plačujejo v okolici najlepša jabolka po 1 K 20 v do 1 K 40 vin. na debelo. Sadjevca le v izobilju in se plačuje po 2 'kroni za liter, v gostilnah se toči navadno po 4 krone za liter ali pa še ceneje. Krajevna skupina ljubljanskega društva zasebnih uradnikov se osnuje v Mariboru. Ustanovni občni zbor je v nedeljo, 26. t. m., v Narodnem domu. Umrl je v sredo 23. t. m. v Studencih pri Mariboru g. Ivan Kavčič, železniški uradnik ta poručnlk v rezervi. Pobrala ga je jetika, ki si jo je nakopal na soški fronti. N. v m. p.i »O da, meta Oesterreich . . .« sta prepevali Pavla Špindler In nitma sestra na oknu niunega stanovanja y •Stoinl uHei *5. Zaradi svojega avstrijskega patrijoiizma se bosta morali zagovarjati pred sodiščem. »Deutsciiland, Dcntscliiand iiber alles« sta kričala te dni po polnoči natakarja Emtl Ham in Adolf Bračko. Zato bosta prejela svoje plačilo na sodišču. ■ Iz šale prepir. 161etnega zidarskega vajenca Franca Krancčka je skušalo več tovarišev v šali vreči v Dravo. Medtem so se sprli in je Kraneček pograbil kamen ter ga vrgel 19Ietnemu Henriku Cafarju v glavo. Čafar je ranjen nad desnim ušesom. Rana ni nevarna. Pred mariborsko poroto je bil obsojen na 18 mesecev ječe Franc Mulec iz Spodnjega Porečiča, ker je kot uslužbenec v Scherbaumovemu paromlinu na lastno pest prodajal moko. Tatvina. Matiji Brezniku, hlapcu pri Lorberju na Tržaški cesti, so neznani tatovi odnesli v noči od 22. na 23. t m. čevlja ta razno obleko. Z doma je odšel 21. t m. lOletai sinko žel. sprevodnika Alojza Ružiča, stanujočega na Jugoslo venskem trgu 3, in se ni več vr-nU. Deček je oblečen v temnosiv suknjič te v kratke modne hlače. Celje. Celjska plinarna je vkljub temu, da so se cene plinu znatno zvišale, mesečno še vedno za mnogo tisoč kron pasivna. Sklene se v sosvetu poslati J. Rebeka ta rud. svetnika Baeblerja v Gradec, da tam v plinarni preštudirata napravo za proizvajanje tako-zvanih mešanih plinov, katere bi potem event. proizvajala tudi celjska plinarna. Naprava bi stala okrog 1 milijona kron, vendar pa bi se dobro renttrsfla, zamogla bi plinarna oddajati plin po okrog 6 K kubični meter. Prvi razred na nemški meščanski šol! se je v začetku šolskega leta moral vsled pomanjkanja učencev opustiti. Celjski nemški listič vsled tega v svojem uvodniku vpije o gorostasnih krivicah, ki se gode •Nemcem v Sloveniji. Uvodnik je cenzura v celoti zaplenila. Ker naši Nemci toliko vpijejo o krivicah, ki se jim baje gode v Celju ta drugod na polju šolstva, bi jih mi samo malo spomnili na njih nasprotovanje ob času, ko je okoliška občina Celje hotela postaviti na mestnem teritoriju novo slovensko ljudsko šolo. Takrat je bil ves švab-skl Izrael pokonci, da so to preprečili z vsemi sredstvi, ki so jih Imeli na razpolago. Spomnijo naj se dalje svojih intrig ob priliki ustanovitve celjsko slov. nižje gimnazije itd. itd. Mi jim tega vsega ne bomo naštevali, ker bi takšna kronika bila preobširna. Zadovoljni in tihi naj bodo, ker pravice, katere jim pristajajo, uživajo že davno v polni meri. Električna razsvetljava se vpelje v mestni park, da se bD tako preprečilo poškodovanje mestnega parka od raznih nepridipravov. Tudi je odredilo okrajno glavarstvo, da v mestnem vrtu stalno patruljira straža. Gerentskl sosvet je protestiral v svoji seji proti ogromnemu povišanju monopolne takse na petrolej, sol itd. Zahteva se popolna odprava ali vsaj znižanje monopolne takse. Na meščanskih šolah, deški in dekliški, se je vpisalo v začetku šolskega leta 297 otrok. Nemška vzporednica k I. razredu se je opustila, ker se je priglasilo samo 5 nemških otrok. Osebne vesti. Okrajnim komisarjem na dosedanjem službenem mestu sta imenovana dežclnovladna koncipista dr. Franc Krašovec ta dr. Leo Brunčko pri okrajnem glavarstvu v Celju. — Gospod Ivan Sancin je imenovan kot referent pri okr. komisa-rijatu za agrarno reformo v Mariboru. S pošte. K poštnemu uradu v Celju sta premeščeni oficijantkl Gtzela Helmlch iz Tržiča in Dora Ercigoj iz Borovelj. Uradniško mesnico ustanove v Celju, ker celjski mesarji nočejo nič slišati o znl- žanlu mesnih cen. Iz celjskih akademskih starešinskih krogov; Kot zaslužen naroden delavec te prvoboritelj sokolske misli dobro znani, sedaj začasno v Zagrebu se mudeči g. dr. Teodor Ravnikar obhaja v torek 28. t. m. svojo poroko z vzorno sokolico gospico •Etnlco Klinc, podnačelnico tukajšnjih soko-llc. Fantovski poslovilni večer se vrši v nedeljo 26. ob 8. zvečer v gostilni Radej na Bregu, na kar opozarjamo vse celjske starešine. Nemški športni klub je očividno prevzel nalogo raznih bivših nemških bojnih društev. Z vso sistematičnostjo se v tem klubu goji nemška politika ta celjski Nemci z naravnost ogromnimi svotami podpirajo to društvo. Vedno več nezavedne mladine spravljajo Nemci v ta klub. Mi pa gledamo vse to prekrižanih rok in nekateri naši magnati mečejo našemu slov. športnemu klubu celo polena pod noge. Izprod celjske porote. V sredo so se vršile pred porotniki tri razprave ta sicer jo bil obtožen Anton Artič zaradi posilstva. Izvršil jc večkrat na neki 121etnl deklici v Negonjl pri Rogatcu nravnostih zločin. Obsojen je bil na 15 mesecev ječe. — Druga razprava se je vršila proti Antonu Sentočniku. Obtožen je, da je v spomladi na Dolu pri Hrastniku z motiko udaril Jožefa Koširja po glavi tako, da je isti umrl. Porotniki pa ga niso spoznali krivim In Je hU vsled tega oproščen. — Tretja razprava se Je vršila proti 171etnemn Albinu Lavrinc. Poneveril je v celjski Union-bankl okrog 3000 K, katere bi bil moral oddati na pošti. Izvenlcga je izvršil še več drugih tatvin, tako pri Južnoštajerski hranilnici v Celju ta drugod. Po krlvdoreku porotnikov ga Je sodni dvor obsodil na 15 mesecev težke ječe. Gosp. dopisniku iz Celja! Pišite Vaša poročila vedno le s črnilom. Opomba stavca. Šport m turistika. SPORED »ŠPORTNEGA TEDNA". Soboto, 25. septembra. Ob 15. uri. Dirkališče. I. odddelek preizkušnje konj: ježa v terenu na 25 km. Ob 16. uri. Prostor: S. K. Ilirije. Lahkoatletične tekme: 1) tek na 400 m, 2) skok na višino z ta brez zaleta, 3) tek 1500 m, 4) metanje kroglje ta kopja, 5) tek z zaprekami, 6) štafeta 4 krat 100 m. — Nedelja, 26. sept. Ob 9. urL Prostor: S. K. Ilirije. Lahkoatletične tekme: l) tek na 100 m, 2) skok v daljavo z In brez zaleta, 3) tek na 200 m, 4) metanje diska, 5) finale na 100 m, 6) skok ob palici, 7) finale na 200 ra. Ob 11 url. Startmln cilj štafete na prostoru S. K. Ilirije. Propagandna štafeta skozi Ljubljano. Štafete menjajo: I) Prostor »Ilirija", 2) Gosposvetska cesta, 3) Blehveisova c., 4) Narodni dom, 5) Pošta, 6) Kavarna Evropa, 7) Gosposvetska cesta pred Južno železnico, 8) Gosposvetska c., 9) Prostor »Ilirije". Ob 14 urL Dirkališče. Ob pol 14 uri odhod posebnega vlaka od glavnega kolodvora. I. Kolesarske dirke: A) za prvenstvo, 1) 1 km brez vodstva, 2) 25 km z motornim vodstvom. B) Vmesne dirke: 1) 3, 5 ta 10 km ter 1 km preko zaprek. II. Dirke z motornim kolesom na 10 km. IIL 2) odddelek preizkušenj konj: a) šolsko jahanje In jahanje čez zapreke. Ob 15. uri. Prostor »Ilirije". Nogometne tekme: Sparta proti S. K. Celje. Ob 17. url. Prostor »Ilirije". Ilirija proti komb. moštvu ljub. nogomet, klubov. — Od ponedeljka 27. 9. do petka 2. 10. Od 9.—11. ure. Prostor: »Ilirija". Lahkoatletične predvaje vojakov Drav. div. Od 14.—16. ure vojakov alhkoatletične izbirne tekme. Od 16. do 18. Voj. nogometne tekme. Od 9.—11. ure. Lahkoatletični kurz za civilne športnike. Torek, 28» sreda 29« četrtek 3D. septembra. Dnevno ob 15. url. Na Kozlerjevem vrtu. Tenis tekme. — Soboto, t. oktobra. Ob 16. uri. Prostor: S. K. Ilirija. Nogometna tekma med kombiniranimi moštvi Hermes, Jadran, Primorje, Slovan, Sparta, Svoboda. — Nedelja, 3. oktobra. Ob 7.30. Kongresni trg. Start avtomobllne non-stop vožnje: Ljubljana, Kamnik, Gornji Grad, Mozirje, Vransko, Ljubljana. Ob 9. uri. Prostor: S. K. Ilirija. Dlstančnl marš v vojaški opremi (za civilne športnike In vojake). Ruta: prostor Ilirije, Gosposvetska cesta, Danajska cesta, Selenbur-gova ulica, Gradišče, Simon Gregorčičeva ulica, Večna pot, Koseze, Podutik, Št. Vid, prostor Ilirije (skupno približno 17 km). Od 9.—11. ure. Prostor: S. K. Ilirija. Lahkoatletične prireditve. Ob 14. uri. Prostor: Ljubljanskega športnega lduba. Regata na Ljubljanici. 1) Parove dvojke s krmarjem, 2) štirice s krmarjem event. z izjedna- čenjem, 3) Handikap za vse kategorije pif. javljenih čolnov, 4) Skiff (enojka). OS 16. url Prostor SK. Ilirije. Nogometna tekma: Atletik KS. Celje: Ilirija. Ob 17. uri. Kongresni trg. Cilj avtomobllne non-stop, vožnje. Ob pol 2. uri. Velika dvorana Union. Razdelitev kolajn, nato zabava s plesom. Nogometna tekma med mariborskim »Rapidom« in dunajskim »Horekanom« se vrši v nedeljo, 26. t. m. ob 10. dopoldne; v ponedeljek pa med »Mariborom« ta »Rote Elf« ob 4. popoldne. Obe tekmi se vršita v Mariboru. Aprovizacija. Aloka za krmo. Mestno tržno nadzorstvo bo oddajalo prihodnji teden moko za krmo. Oddajalo se bode vsaki stranki le pa 1 do 2 vreči. Prijave za nakup naj se takoj odda v mestnem tržnem nadzorstvu. Cena moki bode 3.60 K za 1 kg. Sokolstvo. »Sokol I. priredi v soboto, 25. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu predavanje. 'Poročal bo starosta br. dr. Pestotnik o Koroški, o sokolskih resolucijah mariborskih ta o najnovejših društvenih zadevah.. Obveščamo o tem naše brate in sestre ter odrasle od naraščaja pričakujoč njihovega poseta. Zdravo 1 Izobraž. odsek. Sokolska društva opozarjamo, da iz vrše takoj vse priprave za Koroški dan ▼, nedeljo 26. t. m. Vsako društvo mora prirediti predavanje o Koroški ali pa maniie-stacijsko zborovanje in pa zbiranje darov. Takoj drugi dan morajo poslati vsa društva vse nabrane prispevke svojim -župani in to takoj Savezu s pripisom »za Koroško*. Prispevki bodo objavljeni v časopisju. Bratje ta sestre! Storite kar je največ mogoče. Nemci so darovali ogromne svote za plebiscit Z darovi hočejo omamiti še nekatere omahljivce, z velikim agitačnlml sredstvi pa hočejo vplivati na ostale. Vsled tega Je naša dolžnost, da pomoremo našim bratom še v zadnjem trenotku ter jim damo vsa sredstva na razpolago, da vzdrže do zadnjega ta sijajno zmagajo nad brezvestnim ta surovim sovražnikom. Pričakujemo od vsega Sokolstva, da bo storila svojo dolžnost. Sokolski dan v Ljubljani. Vsa ljubljanska sokolska društva prirode »Koroški dan« skupno. V nedeljo 26. t. m. se zberejo val bratje ta sestre posameznih društev v svojfh društvenih prostorih ob 8. uri zjutraj. Bratje val v kroju. Tu dobi sleherni vsa potrebna navodila. Pri pobiranja darov sodeluje tudi »Splošno žensko društvo«, id Je prevzelo v svojo oskrbo 5 šotorov za razprodajo raznih sokolskih predmetov. Vsak nabiralec in nabiralka mora imeti vidno pripeto legitimacijo Saveza, da \ je opravičen pobirati darove. Centralne blagajne bodo v Mestnem domu ta v Narodnem domu. Ob 11. uri dopoldne se vrši v Narodnem domu v veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem govore zastopniki Korošcev, Mali oglasi. Proda se: NOVE MOČNE SODE lz ccpanega hrastovega lesa, sa vsak transport, od 300 do 1000 litrov, odda večjo množino po 3 K liter Franc Rudolf, sodarstvo, Konjice. ___________1816. NOVOIZDEI.ANI VOZ (Halbpartser) za konje In vole sa proda. Na ogled pri Jurij Kvas, Breg 15, pri Konjicah. 1830. LEPA ENONADSTROPNA HlSA t vrtom ta hlevom v Mariboru se .proda. Več se Izve v kavarni »Evropa«, Celje. 1819. FOTO-APARAT, Goelitz Doppel-Aristostigmat 10/15, kompleten, proda B. Bastač, Straža, Dolenjsko. 1818. vic VINSKIH TRANSPORTNIH IN NEKAJ VELIKIH SODOV (Lagerltter) in 25 malih od 35 do 60 litrov se proda. Vpraša se pri Anton Breznikar, Sodna ulica 11. ___________________1821- VINSKE SODE (hrame) proda takoj po 60 vta, liter. Franc Lenart, Ptuj, Srbski trg 2.______________180°- 7~~ STANOVANJSKO HIŠO prodam z vso opravo ta poljedelskim orodjem za 250.000 K. Hiša je še popolnoma nova. Cesta v Mestni log St. 9. 1806. - REOISTER-BLAGAJNA, velika, v dobrem stanu, sedem mladih čistokrvnih PREPELICARJEV (Forst-hunde) ter FOTOGRAFICN1 APARAT z opremo, na prodaj. 1789. LEPA NOVA HIŠA Z 12 STANOVANJI to vrtom na Selu (št. 34) pri Ljubljani, so proda. Cena 190.000 kron. Povprašati na Selu it. 7. _______________________________179L DVA ŽREBETA (kobHce), ena 2 in četrtletna, rajava, ponny, drUga 1 in polletna, črna, obe zelo lepi žfcvallci, pohlevni, na prodaj za K 13.500 na ORAJ-ŠCINI MOKRONOG. PolenJsko, Mar M »h lahko ogleda. 1822, Sluibe: DEČEK BREZ STARŠEV, star 14 let, bi se rad učil mizarstva. Mojster, kateri M imel usmiljenje, naj sporoči Antonu Vovk, MItao 94, Bled, Gorenjsko. ODGOJ1TELJ1CA k osemletnemu fantku In šestletni deklici se sprejme s 1. oktobrom t. L Ponudbe na naslov: Franc Lenart, Ptuj. KR5JugosIaviji“ imajo nai- § boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in ]o vsakdo rad eita # Naročite! Odvetniška pisarna Dr. Karl Koderman-a v Mariboru sta fe preselila m ras cesto 12 1541 (ob vogala Sodne ulice). 31 IZKUŠANO NA JBOLJI CIGARETPAPIR r GOLUB L konkurenčne cene ! Samo na