lic
Leto LXXV., šU 219
BpođliJouo ln abbonomesto postale. Poštnina plačana v gotovini.
Ceaaftceot
- ~ I
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCENUKVA OUCA 6 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-34, 33-26 ta 31-23 — Iztaaja mk dan opoldne — Meseca a naročnina 13«— Ur, aa IniiMiiuiUn 36.20 Br IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa ogla«« te Kraljevine Kanje to momnsira tam Racani pri postno čekovnem zavodu: OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per te p«bbticlta cM piuvenžema ita&ono o*
UNIONE PUBBLICITA ITALJANA 8. A-, MILANO Ljubljana ster. 10-351 estera: UNIONE PT7BBOCITA ITALIANA 8. A^ MILANO.
Bombniški napad na oporišče v Gibraltarju
Topniško in izvidniSko delovanje v Egipta
Glavni stan Italijanskih oboroženih Sil
je objavil 25. septembra naslednje vojno poročilo št. 851:
V Egiptu streljanje topništva in izvid-njško delovanje letalskih oddelkov.
Snoči so naši bombniki za daljne polete napadli oporišče v Gibraltarju; na ciljih so nastali požari.
Vsa letala so se vrnfla na oporišče.
Zaskrbljenost v Gibraltarju
La IJnea 26. sept. s. Zaskrbljenost v gibraltarski trdnjavi, katero so povzročili nedavni vdori napadalnih sredstev italijanske mornarice, se je še povečala zaradi močnega, napa 1 a italijanskih bombnikov v noči na 24. t. m. Nervoznost branilcev se kaže zlasti v stalnih neopravičljivih alarmih zaradi domnevnih napadov podmornic in letal. Zaradi tega zlasti letalstvo neprestano nadzoruje trdnjavo, toda razpoloženje
pilotov gotovo ni pretirano vedro, kajti letalskih nesreč je vsak dan več in z njimi tudi vedno več žrtev.
Zahvala maršala Bastica
Operacijsko področje, 25. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Maršal Italije Bastico je prispel z letalom v Džalo, junaško italijansko gar-nizijo na jugu. ki se je oblegana šest dni upirala napadom močnejših sovražnih sil. Po skrbnem ogledu zelenice in proučitvi raznih faz hude borbe je maršal odlikoval za vojaško hrabrost vojake posadke in člane kolone, ki so po naglem m brezhibnem maršu prišli oblegancem na pomoč. Maršal je pripel na prsi hrabrega poveljnika odlikovanje ter izrekel besede tople zahvale njemu in vsem branilcem zelenice.
Obnova Grčije s pomočjo
italijanskih zasedbenih oblasti
rAfene, 24. sept. s. Vsi Irsti objavljajo z velikim poudarkom izjave profesorja Cor-rfollinija s fcr. univerze v Cataniji. ki jih je da! zasr« polkom tiska o nekaterih važnih vprašnnjrh in zlasti o oskrbovan ju clavnesja mosta z vodo-, o proizvodni! kum-a in o ponn■: -k:h in železniških zvezah. Za kritje ogromnih potreb pitne vode v Atenah, je omenil prof. Cordcllini, je začel obratovati leta 1931 velik moderen vodovod v Mara-osns, ker stare vodovodne naprave in dva nadaljnja gr'ka vodovoda niso več zadostovale. Normama kapaciteta teh vodovodov je 24 milijonov ktrb. metrov na leto. toda obenem s porastom prebivalstva Aten in Pirreja od 800.000 prebivalcev v letu 1927 tka 1.124 (XX) v letu 1940 se je znatno povečala letna poraba vode, m sicer od 4.5 imlijona kub. metrov v letu 1°27 na 23 milijonov kub. metrov v letu 1^40. V tem letu se predvideva poraba 27 milijonov ku<b. metrov vode. Vodovod v Maratonti tudi zaradi tega ne zadošča, ker je v zadnjih dveh letih pa-dlo na tem ozemlju dežja pod povprečjem. Zaradi te£a je na£lo padel nivo Maratonskega jezera in je danes 9 m pod najvišjim nivojem. Ce bo prihodnje leto potreba pitne vode ostala taka aLi pa bo še večja kakor letos in če bodo padavine takšne kakor v zadnjih dveh letih, obstoji nevarnost, da se bo Maratonsko jezero izčrpalo. Za odpravo te nevarnosti se bodo
pospešila dela za povečanje vodnega rezervoarja ob Maratonskem jezeru. Ta dela grška vlada že podpira s prispevki oblasti in italijanskih okupacijskih oboroženih sil.
Prof. Cordcllini je potem BJaroa, da italijanske oblasti posvečajo vse zanimanje v problemu lignita, da bi vsaj deloma zaščit ovile grško avtarkijo v kurivu in da je že v gradnji železniška proga za takojšen prevoz lignita v elektrarne. Glede električne energije je prof. Cordellind na vprašanje novinarjev zatrdil, da ima Grčija v nasprotju s splošnim mnenjem na podlagi starih naziranj slapove, katerih izkoriščanje bi dalo do 400.000 mi'li'jonov ktfovatn-ih ur. Prof. Cordellini je tudi poudaril da se je že pričelo izvajanje programa za povečan>e obstoječega železniškega omrežja, za gradnjo mostov hi izvrševan je osuševalnih deL V ta namen so italijanske okupacijske sile opravile že 180.000 delovnih ur.
Atenski listi komentirajo te izjave m pišejo med drugjim: Prof. Ck}«rdeUnra je ob-razložil zgovorno podatke m. številke o dejanskem stanju teh problemov in je odpravil korenito mnoge predsodke Pred našimi očmi se razgrinja slika delovne Gržije. Ne vemo, ali se naj čudimo zaradi podprtih argumentov prof. Cordellini'ja ali zaradi tihega dela italijanskih tehnikov ali pa zaradi indolence naših politikov, ki niso nikoli skušali resno izkoriščati v tej blagoslovljeni zemlji skritih gospodarstev.
Borbeni duh madžarske vojske v Rusiji
Budimpešta, 25. sept. s. General Szom-
bathelv, šef madžarskega glavnega stana, ki se zdaj nahaja na fronti ob Donu, je podal zanimive izjave članom madžarske propagandne čete. Sef glavnega stana je podčrtal, da madžarske čete prevevata izreden borbeni duh in globoka vera v zmago. Letos madžarska vojska ni sodelovala v velikih ofenzivnih akcijah, je izjavil general, vendar je opravila in še opravlja izredno važno nalogo, ko brani za vsako ceno postojanke ob Donu. S tem ni rečeno, da je borba v madžarskem odseku Dona pasivna, temveč gre za napade in protinapade," v katerim sovražnik obrablja svoje sile in vojne potrebščine. V teh akcijah je prilika, da se izkazujejo bojne sposobnosti madžarskih čet. Madžarske čete na vzhodni fronti se borijo z enako vnemo in neomajno vero v zmago, ki preveva zavezniške vojske, s katerimi se bore ob strani v tovariškem bratstvu.
Izredno važne bojne akcije — je nadaljeval general Szombathelvi — samo potrjujejo vsak dan visoko vojno kakovost madžarskega vojaka. Bombe, ki jih sovjetsko letalstvo meče na obljudena središča Madžarske, povzročajoče nedolžne žrtve, samo še bolj utrjujejo železno voljo madžarskega vojaka do nadaljevanja bor-
be v prepričanju, da bodo sovražni letalski napadi imeli samo ta uspeh, da bodo še bolj utrdili žilavost civilnega prebivalstva. Vsak madžarski vojak ve, da brez žrtev ni mogoče doseči zmage. Tudi v tehnični vojni na ruskih bojiščih se je popolnoma izkazala inteligenca in osebna pobuda madžarskega vojaka. Delež pri raznih operacijah je znaten. Podčrtati je treba delovanje letalstva in zlasti izvidniških letal za dolge polete.
Sef glavnega stana je ob zaključku pozdravil madžarsko mladino in jo pozval, naj se vzgledu je po vojakih, ki se bore v Rusiji.
Budimpešta, 25. sept, s. Poslanci ki so
se prostovoljno javili pod orožje in služili na fronti ob Donu. so se vrnili v Budimpešto, da sodelujejo v parlamentarnem delu. Danes so se udeležili sestanka vladne stranke. Po pozdravu šefa stranke je poslanec Erko, oficir prostovoljec, govoril o vojni na vzhodni fronti in podčrtal velik prispevek madžarskih čet v vojni proti boljševizmu. Izjavil je ob navdušenem odobravanju zbranih, da se Madžarska bori za evropsko kulturo proti boljševiškemu barbarstvu ter za integriteto in neodvisnost države.
Moskva vztraja
pri drugi Sronti
Bern, 25. sept. s. švicarski listi in zlasti »Berncr Tagcblatt« opozarjajo, opirajoč se na brzojavke iz Moskve, kako v Rusiji vztrajajo še vedno pri drugi fronti. Katastrofalno stanje Stalingrada. pravijo v Mo-svi. bi moralo biti izpodbuda za zaveznike, da odgovorijo na nujne pritiske Moskve, kjer pravijo tudi, da bi rmela pomen samo operacija Anglosasov. če bi se poskusila v tem letu. Dopisniki ameriškega in angleškega tiska iz Mo.-kve tudi poudarjajo, kako obupno vztraja Kremelj pri zahtevi druge fronte, pišejo pa tudi, da ruski narod ne verjame več anglo-ameriškim obljubam in je v tem pogledu zdaj globoko razočaran in skeptičen.
Sovjetsko nezadovoljstvo
z zavezniki
Lizbona, 25. sept. s. Agencija Reuter je dobila iz VV-ashingtona naslednjo doslovno brzojavko: »Zanimanje diplomatskih krogov je osredotočeno danes na nenadno Wi.ll-kiejevo izjavo o razočaranju in nezadovoljstvu Sovjetov zaradi izostale druge fronte. Vesti iz Londona o nesporazumu med An-
glijo tn Rusrjo zaradi druge fronte oo podV
žgaile debato, ki postaja vedno bolj ognjevita z ojačenimi nemškimi valovi, ki butajo r razbito skalo Stalingrada.«
Protisovjetska struja
v angleški javnosti
Bnenos Aires, 15. sept. s. Londonski dopisnik lista >Nacion« poroča o polemikah v Londonu glede druge fronte in o vedno hujših moskovskih kritikah, ki prihajajo v Lonion. List piše, da obstoja v angleškem javnem mnenju vplivna skupina, ki je neizprosno nasprotna Rusom in se skupina zanima samo za velike ruske vire v upanju^ da jih bo lahko izkoriščala v prid kapitalizma in velikih angleških trgovskih podjetij. Ta skupina opravičuje svoje zadržanje z izgovorom, da Sovjeti ne bi pomagali Angliji, če bi se nahajala v smrtni nevarnosti.
Zimska pomoč v NemSip
Berlin, 25. sept a. Prvi dan akcije za zimsko pomoč 1942/43, ki je bU v nedeljo, je prinesel skupno vsoto 39.7 miMjona mark. Prvi zbiralni dan lani. ki je bil 14. septembra, je vrgel 29 mrilijonov mark. To kaže, da je bilo letos za 34 •/• več prostovoljnih darov nemškega naroda za zimsko pomoč.
Japonske vojne ladje na Atlantiku
Najtesnejše sodelovanje med velesilami trojnega pakta-* Skupno
vrhovno poveljstvo nad pomorskimi silami
Berlin. 25. sept. s. Vrhovno poveljništvo Oboroženih sil objavlja:
V sklopu skupnega poveljništva pomorske vojne sile trojnega pakta so japonske vojne ladje stopile v stik z enotami sil osi, delujočih na Atlantiku. Doc i m so nemške pomorske sile sodelovale od vstopa Japonske v vojno z japonskimi enotami na Indijskem oceanu, z japonskimi podmornicami, se je sodelovanje prvikrat doseglo na Atlantiku na vojaškem polju. Ta dogodek ima veliko važnost z ozirom na operacije. Ena japonska podmornica, poslana v neko nemško oporišče, je že odpotovala v odsek svojih operacij.
Tokio, 25. sept. s. Japonski glavni stan
objavlja^
En del japonskih pomorskih sil je dospel na Atlantik in je zaposlen v strateških operacijah, ki se vrše v tesnem sodelovanju z ladjami osnih velesil. Ena japonska podmornica, ki deluje na Atlantiku, je nedav-vno prispela v neko nemško pomorsko oporišče, odkoder je nato odpotovala na prizorišče peracij.
Cesarski glavni stan poudarja, da so operacije, ki jih je izvršilo japonsko bro-dovje na Atlantiku skupno z nemškim bro-dovjem in ki se vrše sporedno z nemškimi operacijami na Indijskem oceanu, zelo značilne .ker predstavljajo skupno akcijo Japonske s silami osi proti neprijateljem osi.
*
Berlin. 25. sept. s. Berlinski krogi tn tisk podčrtavajo poročilo, da operirajo japonske podmornice na Atlantiku v tesnem sodelovanju s silami Osi. Prvič, pravijo v Berlinu, je nastala dejanska tesna zveza med oboroženimi silami trojnega pakta. Posebno je značilno, da se je to zgodilo v operacijskem prizorišču, o katerem je Anglija še te dni trdila, da je izključno pod njeno oblastjo.
Izgube, ki so jTh Japonci že zadali na drugih morjih Angloameričanom, so izredno visoke. S temi udarci, katerih obseg je bil objavljen s poročili japonskega glav_ nega stana je dokončno zatonila angloame-riška nadoblast v Pacifiku in Indijskem oceanu, V devetih mesecih vojne so Japonci na fronti, ki se razširja ob Beiin-govega morja do Indije v dolžino nad 10 tisoč km dosegli vrsto velikih zmag.
Nemški narod. p4-še »Dieutsche AUge-meine Zeitung« zaradi tega ponosno pozdravlja japonske podmornice, ki se prvič bore na Atlantiku skupno z nemškimi in italijanskimi v gotovosti, da je to najboljše jamstvo za dosego še svetlejših zmag. >B6rsen Zcitung« omenja, da ta dogodek sovpada z obletnico trojnega pakta, ki bo prihodnjo nedeljo. Združene v skupni borbi za dosego skupnih ciljev, piše berlinski list, utrjujejo sile trojnega pakta vedno lx>lj tudi vojaške vesel ter dejansko sodelujejo na vseh področjih. Na Atlantiku se sodelovane zdaj izpopolnjuje s podmorni-škimi silami.
Pomen tega sodelovanja na Atlantiku je
podčrtalo tudi vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil. V današnjem poročilu se navaja, da je to dejstvo z operativnega vidika temeljne važnosti. Sodelovanje je naraven rezultat tesnega splošnega sodelovanja med silami Trojnega pakta na vseh področjih, kajti vse tri sile hočejo neukrotljivo doseči zmago in s tem blagostanje ter obstoj svojih mladih narodov.
Nova faza vojne
Tokio, 26. sept. s. Komentirajoč poročilo, da japonske rx>drnolrnice operirajo na Atlantiku in sodelujejo z ladjami osi, je admiral Nobusama Suethuu izjavil, da se pričenja s tem sodelovanjem na Atlantiku, v Pacifiku in v Indijskem oceanu nova važna faza vojne. Oceani so postali enotno morje za ladje trojnega pakta in zato se ni treba čuditi, da japonske ladje operirajo na Atlantiku, edinice osi pa v Indijskem oceanu. Možnost zaveznikov za obdržanje odprtih prometnih zvez proti Indiji okrog Rta Dobre nade in proti Rusiji po Severnem morju je problem življenjske važnosti, ki bo določil bodočnost evropske vojne. Napad ladij trojnega pakta na pota zaveznikov je za te usoden problem.
Admiral je razen tega zatrdil, da se bl*-ža propad angleške Indije, ki bo tudi propad angleškega imperija, kateremu bo sledila izolacija Amerike. Ni treba komentirati položaja, v katerem se bo znašla Amerika, ko bodo njeni zavezniki zrušeni. Čeprav se vojna razvija v prid osi, pomeni vest o japonskih podmornicah na Atlantiku novo fazo in obnovljen sklep Japonske, ki hoče zmagovito dokončati vojno skupno s silami osi
Vsa svetovna morja pod kontrolo trojnega pakta
Tokio, 25. sept. s. Vsi listi ob javi j vk) z velikim poudarkom na uvodnem mestu poročilo jap. glava, stana, ki naznanja sodelovanje Japonske v bitki za Atlantik, poudarjajoč ogromen pomen sodelovanja pred obletnico podpisa trojnega pakta. Japonske bojne ladje, ki so si priborile po komaj desetmesečnih voja&Kih operacijah oblast na Pacifiku in v Indijskem oceanu, prihajajo na Atlantik ter se združujejo s pomorskimi silami osi, da bi skupno z njimi delovale proti skupnemu sovražniku. To dokazuje, podčrtava tisk, da je pomorsko sodelovanje trojnega pakta še popolnejše in da so vsa morja na svetu pod kontrolo vojne mornarice treh velikih zavezniških siL
V uvodniku lista »Japan Advertisser« se komentira poročilo, in se omenja, da se je svet čudil spričo drznosti podvzetia, ko so japonske podmornice vdrle v ameriško pomorsko oporišče Pear 1 Harbour, kar se je pred tem smatralo za nemogoče. Toda to je bil samo pričetek. kaju odtlej je japonska mornarica nadaljevala svoja zmagoslavna dejanja na vseh točkah Pacifika in Indijskega oceana. Zdaj se naznanja, da se japonske ladje, potem ko so prevalile nad polovico sveta, borijo na Atlantiku in da nemške pomorske sile operirajo v Indijskem oceanu, torej v ja-ponsk. akc. območju, japonske sile pa v območju podmornic osi. To dejstvo ima izreden pomen, ker ne dokazuje samo čudovitega udejstvovanja japonskih vojnih ladij, temveč tudi potrjuje tesno sodelovanje med Japonsko in osjo. Združitev pomorskih sil trojnega pakta, zaključuje list, je izredno huda nevarnost, za sovražni načrt zlasti na Atlantiku, ki je za sovražnika zdaj najvažnejša morska pot. Ta dogodek, torej ne more ustvariti utvar pri sovražniku.
Uspehi in cilji
trojnega pakta
Berlin, 25. sept. s. Ob tretji obletnici podpisa trojnega pakta, ki bo 27. septembra, pi£e politični dop;sn'k DNB mod drugim, da so se težke in tvegane naloge, katere so bile tri velesile poklicane rešiti ob podpisu pakta, pretvorbe medtem v prav toliko zmag. ki dajejo cflavn i-m metom ogromne sa političnega in vojaškega trikotnika Berlin— Rim—Tokio pravico proslavljati obletnico s svečanimi manifestacijami. Tn vc,:ke sile. nadaljuje dopisnik DNB. ki so jim .-nle odvzete najsvetejše pravice in ki so bile izključene od uživanja zemeljskih dobrin, so sc borile in s<e bore zmatjovito, da vzposta-
vijo na svetu dokevnčno rod in provdčno ravnotežje. Ta borba ni naperjena proti nobenemu narodu, temveč proti predstavni kom mednarodne zarote, ki ji je ufrpoK> be enkrat sprožiti krvavo svetovno vojetoi Trojni pek t se vedno bolj odkriva kot srod»-srvo za ustanovitev novega reda, ki jamči trajen mir v smislu p<>£*ojev v samem paktu, da ima vsak narod na svetu pravico dd prostoru, ki mu pripada.
Polcmizir.i joč s sovražno rro»r<i"[*ando, pr4. p^minja politični dopisnik DNB, da to t©-me! ino načelo trojnega pik ta nima niče^nr skupnega s ftn-mulami Atlantske dekla-n*-cijc, ki ščiti roparsko politiko m politiko nadvlade anglosaškega sveta. Granitni W<4c 230 rrrlijoneA- ljudi trojnega pakta je dokazal, da ie tudi mogočen instrument napada m narodi, ki trojni pikt predstavljajo, so danes bolj prepričani ko kdaj prej, da mor« beseda »zmaga« stari pred besedo »mar«.
Poslanice zunanjih ministrov
Rim, 25. sept. s. Jutri ob 18.30 bodo po* staje Al AR oddajale poslanice grofa Cia« na in zunanjih ministrov sil trojnega, palt« ta ter ostalih pripadajočih držav v pro* slavo obletnice podpisa pakta.
Minister za ljudsko kulturo bo jutri 'klV«
cal zastopnike tiska držav trojnega pakta1 in drugih pripadajočih držav.
V nedeljo ob 20.50 bodo postaje odda* jale poročilo o sestanku političnih in dl« plomatskih osebnosti, ki ga bo sklical grof Ciano.
Konferenca v Tokiu
Tokio, 25. sept. s. Novi zunanji mmsrreij Tani je danes sprejel ital > jan-ke^a in nem* škega veleposlanika v Tokiu,
Zavzetje novih oporišč v notranjosti Stalingrada
Nadaljnje pridobivanje terena na Kavkazu — Italijanske čete odbile sovražni poskus prekoračiti Don
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. sept. Vrhovno poveljništvo nemžke vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na kavkaškem področju so nemške in zavezniške Čete v borbah proti trdovratno branjenim postojankam pridobile dalje na terenu in zavrnile vse protinapade. Pri letalskih napadih na ladijske cilje pred kav-kaško obalo sta bili z bombami hudo poškodovani dve transportni ladji.
Na mestnem področju Stalingrada so napadalni oddelki v hudih bojih med hišami zavzeli nadaljnja utrjena oporišča. Razbremenilni napadi sovražnika proti severni ključni fronti so bili v hudih bojih zavrnjeni in je bilo pri tem uničenih 36 sovjetskih tankov. Letališča vzhodno od Stalingrada so bila bombardirana podnevi in ponoči. Pri nočnih letalskih napadih je bilo zažgano veliko skladišče olja pri Saratovu.
V izlivu reke Volge in vzhodno od nje sta bila potopljena dva vlačilca, dva prevozna čolna pa poškodovana. Razen tega je bila povzročena eksplozija v nekem skladišču municije.
Na fronti ob Donu so italijanske čete odbile poskus boljsevikov, da bi prekoračili reko.
Pri Voronežu je sovražnik ponovil svoj*
brezuspešne napade.
V srednjem in severnem odseku front* so se nadaljevale lastne napadalne akcija, Sovražnikovi protinapad; in krajevni napa* di jugovzhodno od Hmenskega jezera so aQ zrušili v obrambnem ognju.
Na  vzhodnem   Sredozemskem  morju JM nemška podmornica potopila prevozno drnico.
Angleški bombniki so zadnjo noč podvzO« li nočne motilne polete nad Vzhodnim in Severnim morjem, pri čemer so nočni lov* ei sestrelili eno angleško letalo. Mornari« ško protiletalsko topništvo in stražne ladjo so sestrelile še 5 angleških letal.
Prj uspešnih nizkih napadih, ki so ilN izvedla lahka nemška bojna letala podnevi na vojaške cilje ob angleški južni obali, so med drugim obmetavala z bombami tud] važno železniško križišče v jugovzhodnem delu otoka.
Pri obrambi hudih razbremenilnih napa* dov na področju Stalingrada se je posebno; odlikovala brandenburška 76. pehotna di* vizija. •
Nemške čete so dosegle Volgo
že na raznih točkah Stalingrada
Berlin, 25. sept. s. V berlinskih vojaških krogih podčrtavajo stalne uspehe nemških čet v napadih na Stalimrrad. Četam je uspelo prodreti do obrežja Volge na raznih točkah mesta. Vojašnice GPU na zapadnem obrežju reke, upravna poslopja, šole. žitna skladišča, čeprav so postala kupi ruševin po letalskih bombardiranjih, še vedno nudijo boljševikom priliko za izredno trdovraten odpor, ki so mora streti z napadi pehote in z delom inženjercev. Po vesteh iz vojaškega vira je bilo več utrjenih Četrti zavzetih,
Boljševiške oklopne sile, ki so skušale napasti nemške čete, so bojna letala in ruš:led razpršili. 23 tankov je bilo uničenih. Jate bojnih letal so uničile v boljševiškem zaledju 50 tovornih avtomobilov, ki so vozili potrebščine na fronto. Nadaljnje hudo razdejanje je nastalo na progah in na kolodvorih. 14 tovornih vlakov je bilo hudo zadetih. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili nadaljnjih 16 sovjetskih lovcev. Superiornost nemškega letalstva se je ponovno izkazala v zadnjih izredno učinkovitih akcijah v področju spodnje Volge od Astrahana do Sara t ova ter v sovražnem zaledju vzhodno od Volge. Nemške letalske skupine tudi odločilno prispevajo k borbam po cestah Stalingrada.
Nemške oborožene sile so kljub izredno hudi sovražni reakciji dosegle nadaljnje uspehe tudi južnovzhodno od Novorosijska, v gorskih prelazih srednjega Kavkaza in v področju Tereka.
Helsinki, 25. sept. s. Današnje vojaško poročilo finskega, poveljništva pravi, da se ni zgodilo nič važnega na frontah.
V luki Tuapse uničene sovjetske ladje
Berhn, 25. sept. s. Iz voja:kc>(?a vira so doznava, da nemška bojna letiila 24. septembra s»:!no bombardirala pristanišče Tuan*. se. Naprave v prstani^u s*ni bile hudo pon -kodovane. Neka v srdrlšču zasidrana potniška fcdja je bila zadeta z več bombami in je zgorela. Neka sovr^na tovorna ladjo s ropfA-.i na krovu, ki je plula ob obali jo bila napadena, zadeta in hudo poškodovana* Neka bo!jvuka podmornica, ki so jo nemški mornari :ki izvidniki opazil i, je bilo napadena z bombami m z omžjem. Edinico je b:la tako hudo po3codovanja, da je računati z njeno potopitvijo.
Bombardiranje vojaških naprav v Angliji
Berlin, 25. sept. s Iz vojaškega vira so doznava, da so lahka nemška bojna letala izvedla 25. septembra silne napade na južnovzhodno obalo Anglije tn odvrgla bombe na mesto Seaford. Nenadno je bilo napadeno tudi mesto Metchrich. Bombe so povzročile obširne požare. Na povratku sq nemška lahka bojna letala obstreljevala postojanke angkške protiletalske obram* be. V noči na 25. september so nemško bojna letala metala eksplozivne ta za£N galne bombe na neki fcraj vojaške važno* sti severno od Palmoutha.
Odlikovan nemški letalec
Berlin, 25. sept. s. Hitler je odlikoval po* ročnika Friderika Karla MUUerja, povelj« nika eskadre nekega lovskega odreda, o hrastovim listom na železnem križu ob pri* liki Miillerjeve stote letalske zmage.
Visoki komisar na Gorjupovi razstavi
Včeraj popoldne je Visoki komisar po-setil razstavo slikarja Tineta Gorjnpa v Jakopičevem paviljonu. Tu sta ^a sprejela predsednik Narodne galerije dr. Fr. Win-discher in predsednik Združenja likovnih umetnikov g. Saša Santel. Navzoč je bil tudi slikar Gorjup sam.
Eksc. Grazioli se je živo zanimal za razna razstavljena dela in je naposled izrazil svoje priznanje g. Gorjupu. Nato se je dalje časa razgovarjal s predsednikom Narodne galerije o raznih vprašanjih. tiČcčih se tega kulturnega zavoda.
Proslava 150 letnice
rojstva G. Rossinija
Koncertu v cpernem gledališču je prisostvoval tudi Visoki Komisar Eksc« Grazlali z mnzgžmi dostojanstveniki
Ljubljana, 26. septembra
Ljubljann se je snoč; lepo oddolžila spo-mmu slavnega italijanskega skladatelja Giacoma Rossinija. V opernem gledališču je bil prirejen simfonični koncert, ki so njegovo svečano obeležje povzdignili s svojo navzočnostjo Eksc. Visok! Komisar Emilio Grazioli s soprogo, general Premieri, ki je zastopal odsotnega generala Robottija. Zvezni tnjnik Orlando Orlandi-ni, Kr. tiskovni ataše dr. De Ceeeo. predstavnik prosvetnega ministrstva, podžupan dr. Tranehfda kot zastopnih obolelega župana ter drugi številni predstavniki oblasti, uradov, ustanov ter ljubljanskega kulturnega in glasbenega življenja.
Italijanski kulturni institut v Ljubljani je dal vse hvnle vredno pobudo, da se proslavi 150-letnica rojstva enega najgenial-m-jših. najplodovitejših in najpopularnejših skladateljev — Gioacchina Rossinija, prvega v blestečem trozvezdju Rossini — Verdi — Fuce:ni. Po krvi, duši in vsem značaju svojih glasb nih. zlasti opernih umotvorov so vsi trije najbolj tipični najbolj zmagoviti in na visok- razvoj svetovne opere najbolj vplivajoči italijanski skladatelji, ki so postali — kakor vsi svetovni vrhunski stvaritelji vseh umetniških zvrst — last. ljubezen in večno sveže spoštovanje vsega kulturnega človeštva.
Tako so se Institutu italijanske kulture pridružili naše operno gledališče z opernim orkestrom, Glasbena Matica. Radijski orkester in njegov agilni dirigent Drago šijarer. da so nam snoči priredili koncert v Operi, orkestralni koncert s prilastkom simfonični. Obsegal je v resn:ci 8est.ro prediger, znanih in priljubljenih tudi med Slovenci: oratorija štabat mater in petorice oper.
Sestavljale! sporeda so postavili najboljše in najmočnejše tri predigre v prvi del koncerta. Veličastna Stabat mater ;ie dala začetek, ki mu je sledila predigra Obleganja Korinta z genijalno slikanim bojnim metežem in za zaključek predigra Viljema Telia, glavnega Rossinijevega dela, s katerim se je od lahke italijanske opere usmeril v francosko veliko opero. Po pre-
moru smo čuli troje prediger Rossinijevih lažjih in starejših oper, polnih skladateljeve početne lahkotne pristnosti: predigre Italijanke v Alžiru, Kradljive srake in Semiramide, dražestne umetninice, ki jih pozna pač vsakdo, gaj jih svirajo radi vsi orkestri, celo bolj5i kavarniški, in uživajo torej najširšo popularnost po reprodukcijah raznih sijajnih orkestrskih korpusov, ki jih poslušamo vsaj z gramofonskih plošč.
Spored je po svoji sestavi moral zbujati čustvo monotonije, zlasti še v drugem delu čegar tri točke so si melodično, ritmično in vobče formalno zelo slične in neprestano vzbujajo željo po višku, ki bi ga mogli slišati v Brivcu seviljskem. Obžalujemo torej, da ni "mel koncert nobene pevske točke, saj bi arije iz Rosslnijevih oper pokazale velikega mojstra z najrazličnejših vidikov.
Orkester blizu 60 sodelujočih je lahkotno vodil elegantni in spretni praktik — di_ gent Drago šijanec. Zopet pa se je izkazalo, da naša Opera ni ugodna za koncertne priredbe, ker se zvoki ob platnenih stenah ubijajo in ne najdejo v stavbi pravilnega odmeva. Morda je oder za koncert previsoko, skratka koncertna dvorana edina ustreza zahtevam velikega orkestra.
Odlične so bile I. violine z gosp. Ruplom na čelu; vobče pa se je čutilo, da sodeluje premalo čelistov in kontrabasistov ter ena sama samcata oboa.
Občinstvo je uživalo vse točke zelo hvaležno ter je živahno izražalo svoje zadovoljstvo orkestru in dirigentu, ki je prejel dosti cvetlicja.
Uvodoma je spregovoril o Rossiniju. njegovih delih in njegovih stilnih vplivih na naslednike v imenu Instituta v italijanščini gosp. prof. Budrovič, za njim pa v slovenščini gosp.  prof. Marijan Lipovšek.
Ob zaključku zelo lepe manifestacije je Izrazil Visoki komisar svoje živo zadovoljstvo ravnatelju Italijanskega kulturnega instituta, ravnatelju EIARja in Glasbene Matice za skrbr?o organizacijo in dirigentu šijancu za popolno izvedbo.
Lepa prireditev je Opero skoro napolnila. Fr. G.
D-sber frini dan na živilskem trgu
Bilo je več zelenjave kakor navadno — Tudi s sadjem trs dobro zalsžen
Ljubljana. 26. septembra. Naša prideđovaJci povrtnine so zdaj še <3otyno / ' /eni s številnimi pridelki in zato tudi lahko precej dobro- zalagajo trg. Vendar med tednom ni posebno1 mnogo blaga, a zato ga je bilo d.mes tem več in živlicnie na trgu je živahno kakor ob dobrih tržnih dneh.
Tudi danes se ic življenje na trgu začelo precej zgodaj. Mesarji so n-nsp-cli na trg tudi navsezgodaj, kakor so bili vajeni včasih, ko še ni=o imeli t-žrrce in so meti pre-oej dela z razstavljanjem mesa v lesenih lopah. Do S. se je torg precej d< bro napolnil, a posamezne prodajalke so še vedno dovta-ža<le zelenjavo, Menda zdaj zeknjad.-.ricc raj^ prihaja io na trg. odkar vlada večji red. teko da neovirano prodajajo in se jim ni treba bati, da bi kdo kupoval brez denarja.
Sorazmerno živahno je tudi pri braniev-cih, čeprav prodajajo predvsem sadje. Branjevci so bili tudi danes :e d« brc založeni s paprko. Sezona paprike traja letos tcs nenavadno dolnjo in zdi se. da se še ni nihče preobjcdcl te poslastice, sicer bi je ne uvažali toliko. Zelo pa tudi čislamo grozdje, ki je sicer med sadjem najdražje, a zato tudi najboljše. Grozdja uvažam© stalno večjo količine. Po večini je dobro (hranjeno rn navadno ne gnije. Prav zarada tu _m se tudi branjevci rajši zalagajo z njim, kajti če bi se ga več p oik varilo, bi ga ne kazato pro-
dajati. Z dragim sadjem so zailoženi malo slabše, vendar ga imajo dovolj. Posamezni prodajalci prodajajo se hruške, skoraj vsi pa imajo naprodaj jabolka. Sorazmerno s povpraševanjem je naprodaj rudi suhih smoKev. Kostanja doslej še ni biilo naprodaj, smemo pa pričakovati, da bo trg prihodnje tržne dni že založen z njim.
Na zelenjadnem trgu je bilo danes tudi bolj pestro blago, ne le, da ga je biđo več. Mnogo je endivije. Se vedno je precej zelene kolerabe, ki je letos tudi zelo čislana. >pinače je bilo danes v jutrnjtfi urah na izbiro. Tudi špinačo radi kupujejo, čeprav baje po najnovejših dognanjih ne vsebuje železa, kakor so včasih mfotoli. Mnogo bi lahko prodali cvetoče, ki je doslej naši zelen iada rji niso pridelaj i toliko, da bi založili trg z njo. Prodajalke lahko tudi vedno razprodajo zel j nate glave, zlasti še. ker zdaj ni naprodaj na debelo zelja. Zadnjič smo omenili, da gre dobro v denar tudi že novo kislo zelje. Tudi danes so ga gospodinje zelo kupovale. Naprodaj je bilo še nekaj domačih paradižnikov, vendar po večini le zeleni. Zdaj paradižniki ne zore več tako hitro kakor prejšnje tedne in odpadajo zeleni. Na sprehodu v Trnovo pa Lahko vidimo da imajo naši najboljši pridelovalci po vrtnine še precej paradižnikov. Letina za paradižnike je bila letos res izredno dobra in menda se je z njimi lahko založili vsak, če jih že ni sam prideloval
Izpred okrožnega sodišča
Živahna razprava proti nepoštenemu tihotapcu — Med razpravo se je izkazalo, da spada na zatožno klop tudi
glavna priča
Ljubljana^ 26. septembra Pred malim senatom okrožnega sodišča se je v četrtek zagovarjal 391etni na Vranskem rojeni šofer Ivan Brišnik zsradi prestopka utaje okoli 13.500 lir. Senatu je predsedoval dr. Felaher, kot sodnika pa sta sodelovala s. o. s. Ivan Brelih tn Rajko Lederhas. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. obtoženca, pa je zagovarjal dr. 2vokelj.
Lani julija sc je obtoženec mudil skupno Z nekim K ori tn i kom v št. Vi.lu. V gostilni pri Z. se je sestal z nekim trgovcem iz Trbovelj. Trgovec ga je nagovoril, da je sprejel 1800 RM, da bi jih pretihotapil v Ljubljano. Obtoženec je skupno s Korit-nikom ponudbo sptrefcl :n -prevzela, sta denar ter kovčeg z večjo količino masti, moke in riža. Kot garenciio je Brišnik izročil trgovcu prometno knjižnico svojega kolesa, Marke je skril v hlačnicab spodnjih hlač in se nato s kolesom peljal preko meje pri Kleč ah. Denar je brez nezgole spravil v Ljubljano, prav tako pa je tudi Ko-ritnik srečno prenesel kovčeg. Oba tihotapca sta obljubila trgovcu, da se šesta-nejo pri Figovcu. Toda niti ob domenjeni uri, niti kasneje ni bilo k Figovcu ne enega ne drugega in trgovec je bil ob ves denar.
Na včerajšnji razpravi je Brišnik zanikal krivdo. Ko je prišel v Ljubljano, je denar vzel iz skrivališča in ga spravil v listnico. Trdil je, da je tedaj prišel \ njemu Koritnik in zahteval, naj denar izroči njemu. On se je branil, češ da ga da le
pod pogojem če dobi vrnjeno prometno knjižico. Res'mu je Koritnik kasneje knjižico prinesel, nakar mu je Brišnik denar izročil ter si prilržal samo 100 RM za nagrado in 50 RM, ki jih je zastavil v La-sanovi gostilni. Ko so ga kasneje aretirali, je povedal, da je denar izročil Koritniku. Na poti s policije je srečal Koritnika in ta mu je rekel, da je denar sežgal, ker se boji posledic. On seveda Koritniku tega. ne verjame in misli, da se je Koritnik z denarjem okoristil. Obtoženčevemu pripovedovanju so se pa sodniki smejali, saj je že v preiskavi popolnoma drugače izpovedal, pa tudi priče so izpovedale, da ni tako nedolžen, kakor bi rad bil.
V preiskavi je namreč trdil, da je bil med potjo tako vinjen, da je bruhal Ju nekje zaspal. Ko je prišel v Ljubljano in odveza! hlače, denarja ni bžlo več. Moral ga je izgubiti. Brišnik je to svojo izpoved orni! je val na razpravi s tem, češ da se je bal Koritnika in je zato tako izpovedal. Med svojim zagovorom je večkrat ihtel in hotel na vsak način prepričati ves avditorij _ da je nedolžen.
Kot prva priča je bdi zaslišan trgovski zastopnik FL Povedal je, da je bil a trboveljskim trgovcem v trgovskih zvezah. Denar, ki ga je prinesel s seboj, je bil deloma namenjen sestri kot dota, del cena za plačilo nekega stroja. Moralo ga je biti celo še več kakor 1800 RM. Opisal je natančno, kako sta skupaj s trgovcem v Ljubljani iskala oba tihotapca. Najprej so srečali Koritnika ki jima je dejal, da so
Brišnika na meji aretirali in ker ni imel prometne knjižice, da so mu odvzeli kolo. Zahteval je od trgovca, naj mu izroči prometno knjižico, da poj de na mejo in ga reši. Bila je to seveda samo pretveza^ ki pa mu je gladko uspela. Trgovec je Koritniku knjižico izročil. Nato je čakal še naprej Koritnika, tega pa od nikoder ni bilo. Skupno s pričo sta nato šla najprej k La-sanu, od tam pa h Koritniku na dom. Nikjer nista našla ne Brišnika, ne Koritnika. Na povratku sta se zopet oglasila pri La-sanu in tamkaj sta naletela na Brišnika. Rekel jima je, da je dal denar Koritniku in povedal tudi, da ni nič rest da bi bil aretiran. Ko sta pritiskala na njega, jima je zaupal, da je Koritnik denar skril na svojem domu v omari. Priznal je tudi, da sta si hotela denar razdeliti. Prosil ju je, da ga ne izdasta Koritniku, ker se ga zelo boji. Ko sta se oglasila nato pri Koritniku, je ta odločno zanikal, da bi imel denar. Kovčeg je bil pri njem, večino živil pa je manjkalo. Koritnik ni dopustil, da bi preiskala stanovanje. Priča je med drugim zvedel, da. sta oba tihotapca na Brišniko-vem domu štela denar in da je Brišnik ponudil pri Lasanu v nakup okoli 1000 RM, iz Cesar izhaja, da Brišnik le ni tako nedolžen, kakor bi rad bil. Ovadbo na državno tožilstvo je napravila trgovčeva sestra.
Gostilničar Lasan je v glavnem potrdil navedbe prejšnje priče. Izrecno je n:? glasil, da mu j<9 Brišnik ponudil okoli 1000 RM v nakup, kar pa je odklonil. Dal mu je v zastavo za 50 RM 200 ali 300 din. Obtoženec je ugovarjal, da je sicer res imel toliko RM pri sebi, vendar, da jih ni ponujal v nakup. Priča Lasan pa je odločno vztrajal pri svojih trditvah. Razprava je pri tem bila zelo razgibana. Če je kdo prej morda verjel Brišnikovemu zagovoru, je sedaj ta vera vedno bolj kopnela. Obtoženec sam se je zave Jal, da postaja njegov položaj vedno bolj kritičen. Obenem pa je bilo očitno, da spada na zatožno klop tudi Koritnik, ki je bil vabljen na razpravo kot priča. Mož je najbrže zavohal nevarnost in ni prišel.
Zaslišana je bila nato delavka Tončka N., ki je bila podnajemnica v Brišnikovem stanovanju. Poleg drugega je izpovedala, da je vedela, da se Brišnik bavi s tihotapstvom, in da pri tem ni bil vedno najbolj natančen do svojih klientov. Nekoč je slišala neko gospo, ki se je kregala nad obtožencem, češ da jo je ogoljufal. Misli, da Brišnika ogoljufani niso prijavili sodišču, ker so se bali posledic in njega,
Ko je Brišnik zanikal, da bi bila ta izpoved resnična, mu je predsednik dejal: »No, le počakajte, sedaj bo prišla vsa stvar v časopise in bomo že videli, če se bo kdo oglasil, ali ne.«
Končno je še trgovčeva sestra opisala, kako sta jo Koritnik in Brišnik vodila za nos, ko sta šla na njuna domova, da bi dobila denar. Masti je iz kovčega zmanjkalo okoli 3 kg. moke 5 kg in slalkorja 2 kg.
Tu je nadaljevanje razprave prekinil državni tožilec, ki je predlagal, da se ves spis vrne preiskovalnemu sodniku, ker bo obtožen tudi Koritnik. proti kateremu bo izdano zaporno povelje.
Športni pregled
Drugo kolo tekem za pokal
V nedeljo se bo nadarfjevailo nogometno tekmovanje v Italiji, nakar bo prekinjeno, ker se bo začelo že prvenstvo. Ker je Mo-dena brez borbe prepustila Juv. Palermu vsrjop v dru<jo< kelo, bodo v nedeljo pari razvrščeni tak ode:
Torino: Torino—Atalanta. R:m: Roma— Triestina, Torino: Juvenrus—Laz;o. Bologna: Bologna—Medena, Palermo: Palermo—Ve-nezia, Cremona: Cremoneso—Ude nese. Vi-c en za: Vicenza—Genova m Livorno: Livor-no—Milano.
Ce ne bo presenečenj, predvidevamo zmago Torina, Rome. Juvenrusa. Bgi' o<fne, Ve-nezne. Cremoneseja, Vicenze in Livoma. Ne da bi niti ne upoštevali skušnje, da je žo*ja okrogla, je v nekaterih točkah ta napoved problematična. Lazio, Genova m Milano bodo gotovo napeli vse sile, da jo ovrže j o.
Mladinska športna tekmovanja v Milanu
V petek so se začela v Milanu mladinska športna tekmovanja, ki se jih udeležujejo zastopniki 12 držav. Pni dan je bila na sporedu cestna kolesarska dirka na 92 km dolgi progi. Dirka se je zaključila z naslednjimi rezultati:
1. Logi i v 2:22:34.4 ali s povprečno hitrostjo 38.714 km na uro, 2. Coppi. 3. Pi-na-rello, 4. Brignole (vsi Italija), 5. Zadalza (Španija), 6. Krsis (Madžarska), 7. Gonza-les Baena de Diego (Španija), 8. Tobias (Madžarska). 9. Gargfci Peres (Španija), 10. Šipo® (Madžarska). 11. Vodopija (Hrvatska), 12. Frolich (Madžarska), 13. Kerkhof (Nizozemska), 14. Menendez (Španija). Sledita še dva Danca in kot zadnji Hrvat Ivan Lakner.
Istočasno se je začel rudi teniski turnir. V igrah poedincev se je Slovak Vrba plasiral v drugo kolo, ker njegov nasprotnik von d en H curek ni nastopil. Italijan Bofli je premagal Holandca Kruvsa. Madžar Fe-her Hrvata Sedmaka 6:2. 6:4, Nemec Blan-ke pa je premagal Hrvata Brixyja 6:3, 8:6, Slovak Koši nar Madžara Forro in Italijan Scribani Holandca Doormana. V tekmovanju žensk poedink sta izpadli tudi obe Hrvatici Crnadkova in Konigova.
Nogometno prvenstvo v Franciji
Četrto kolo nogometnega prvenstva v nezasedeni Franciji je dalo naslednje izide:
Marseftk—S t, Erienne 3: L Setc—Brive 1:0. Gremoble—N*mes 2:1. Armecy—Mont-peHier 0:0. Lvotn-Avignon 4:2. Clermont— Ales 4:1. Canne*—Perpignan 1:1 in Tou-louse— Nizza 4:1.
V tabeli je na prvem mestu Grenoble s 7 točkami pred Marseillom, Toulousom, Cicrmoutom m Lvonom s 6 točkami. Na zadnjem mestu je Nizza z 2 točkama,
Lahkoatletska tekma
Francija—Švica odpovedana
Iz Marseilla poročajo, da je krajevna radijska postaja objavila kratko obvestilo, da je generalni komisariat za šport v Vichvju brez navedbo utemeljitve smatral za umestno odpovedati v zadnjem trenutku lahko-atletsko tekmovanje Francija—Švica.
Obe moštvi sta bili že v Lvonu in bi se moralo tekmovanje začeti v četrtek na lyon-skem stadionu.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja. 27. sept., ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene, od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzol.
OPEKA
Sobota. 26. sept., ob 17.: Seviljski brivec Izven. Cene od 24 lir navzdoL
Nedelja, 27. sept., ob 17.: Seviljski brivec. Izven. Zaključena predstava.
R iio Ljubljana
NEDEI 7.  SEPTEMBRA 1042-XX
8.: Nap^.^ sa — Poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert Michela Na-politana. 11.: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.: Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (O. G. S^kovanić). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert tria. Prek. 13.: Napoved Časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13.50: Vojaške pesmi. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sija-nec — Slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. Greif Anton: Naša ovčereja — kmetijstko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert kvarteta »Fantje na vasi«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa
— Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Pet minut gorrpoda X. 20.45: Klasični orkester vodi dirigent Mano. 21.15: Filmsko glasbo izvaja orkester Cetra, vodi dirl-gefat Barzizza. 21.45: Predavanje v slovenščini. 21.55: Nagradni glasbeni natečaj. 22.25: Koncert Adamičevega orkestra. 22.45:  Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK.   28.   SEPTEMBRA 1942
7.30:   Lahka  glasba.   8.:   Napoved časa
— Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Kon-
cert sopranLstke Reelke LdpuŠVWt-Koritnik. 13.: Napoved časa — Poročila v ltalt-janičinl. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljništva Oboroženih Sil v »lovenAčinL 13.17: Operna glaba na ploščah. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent L. M. fiija-nec — Glasba za godalni orkester. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncett Leona Pfelferja (violina) in Marijana Li-povška (klavir). 19.: iGovorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.40: Pet minut gospoda X. 21.15: Preda, vanje v slovenščini. 21.25: Koncert basista Toneta Petrovčiča 22.15: Reprodurirana glaaba — ploSče aitistke Cloe Elmo. 22.45:
Poročila v italijanščini.
<8e/
•sa ico
K O I   K 1> A U Dan«1: Sobota, 26.  septembra: Ciprijan. Jutri: Nedelja, 27. septembra: Kozsna in E^mjan.
DANAANJE   PRIREDIT V F
Kino Matica: Poslednji ples. Kino Sloga: Glas v viharju. Kino 1'nlon: Očka za eno noč. Kino MoMe:   Sneguljčica in Zdravnikov roman.
Slikarska razstava Tineta Gorupa v Jakopičevem paviljonu. Vodstvo po razst vt bo imel ob 11. uri prof. I. Vavpotic.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kinematografi noizpremenjena.
DEŽURNE LEKARNE Danes ln jutri: Mr. Piccoli, Blehveisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
NEDELJSKO   DEŽURNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO
bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni višji z 1 ravnik dr. Ah čin Marjan, Koritnikova 18.
VZROK
— Zakaj pa pretepate mojega psa? Saj vas je samo povohal.
— Mar naj čakam, da me še ugrizne ?
Križanka
Rešitev zadnje križanke
Vodoravno: 1. parazit, 8. polovnjaki, 17. olikanec, 19. siva, 20. Eden, 21. ležarina,
22. Ineni, 24. Ant, 25. jun(iorji, 26. judje, 28. osata, 30. to, 31. uta, 32. Arendal, 33. Damjan, 35. bipl, 37. Iran, 38. etilen, 39. ovna, 41. ilj, 43. ji, 44. IC, 45. molji, 47. mana, 50. uinci, 53. objekt, 55. samostani, 58. otok, 59. Ante, 60. alga.
Navpično: 1. poljub, 2. Aleuti, 3. rižna polja, 4. Aka, 5. zarja, 6. iniuria, 7. ten-der, 9. osi, 10. linolej, 11. oves, 12. vanadij, 13. je, 14. Ada, 15. kenta, 16. intonacija, 18. čajna, 23. Italija, 27. ednina, 29. ime, 34. jn, 36. ivje, 40. Niko, 42. lama. 44. IC, 45. moč, 46. Ob, 48. ASK, 49. ost, 51. Una, 52. Nil, 54. tt, 56. on, 57. te.
Besede pomenijo
Vod°ravno: 1. pokrivala, 5. duh, breztelesno bitje, pojav, 11. čajno pecivo, 15. smrtni boj, 17. površinska mera, 18. glavnica, gmotna sredstva, 20. oblika glagola, ki pomeni premikanje, 21. računski znak,
23. vaba, opojna pijača, droga, 24. znamenita družina izdelovalcev gosli iz Cremone, 25. gledališki igralec, 27. močan dež, 28. kratica za kemično prvino, 29. Izrek pra-
I va,   sodba,   30. nikalnica,   31. belocvetoče travniške rastline, 35. star, častitljiv mož,
36. del sobe v vilah in hišah bogat i Sov, 39. seznam vsebine, seznam prepovedanih knjig, 41. od Anv, 42. Rusi bivajoči v Za-porožju, ob Donu in na Uralu, 43. oblika osebnega zaimka (žen.), 44. afriška luka, 45. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja, 46. Istrani, 47. medmet, 43. južno sadje, 49. oseba Shakespearove tragedije, 50. neplodna, nerodna.
Navpično: 1. pokrajina v Italiji, 2. mitološki grški kralj, vodja Grkov prod Trojo, 3. drža, obnašanje, 4. kratica za italijansko turistično ustanovo, 5. na Štajerskem pravijo tako fantu, 6. egipčanski solnčni bog, 7. se vidijo iz Ljubljane. 8. španska pokrajina, 9. nasprotnik Lutra (fon.), 10. množinska'oblika osebnega zaimka, 11. dremlje, sklanja glavo, 12. kemična spojina (CoH5), 13. pisec romana >žen3ke in mefeilhi«, 14. naša domovina, 16 premikati se. 19. gozdni bog, češko pomeni gospod, 21. imeniten del prašičjega mesa, 22. zemljišče, tla, 25. sp rabi mesto tri v sestavljenih besedah. 26. okrajšava za deciliter, 32. latinski predlog (k), 33. drag plin (reklamna razsvetljava!), 34. ribje jajčece, 36. zavetišče v planinah, 37. zavetišče ubogih, 38. začetek marca, 40. pripadnik starogermanskega plemena, 42. orodje.
V neizmerni bolesti me je zapustil za vedno moj predobri mož
Franc Praprotnik
mizarski mojster v Šiški
dne 25. septembra 1942 v 47. leta starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. septembra 1942 ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. septembra 1942.
Žalujoča Žena OLGA in ostalo sorodstvo
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 28. !• m. zjutraj do objave
novega cenika
Ljubljana, 26. septembra. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov. pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržnj urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom štev. VIII-2 št. 4191-22 Vis, Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 28. septembra 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v cenrku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave na drobno 1 50 L: zalna-te glave na debelo 1 L; kislo zelje 4 L; ohrovt 2 L; repa 0.75 L; kisla repa 2 L; buče 1 L; bučke 3.50 L; stroČji fižol 4.80 L; glavnata solata 3.70 L; endivija 3 L; radič
3 L: mehka špinača 4 L; trda špinača 3 L; karfiola brez listov 5 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; peteršilj
4 L; zelena 4 L: šopek zelenjave za juho 0.25 L: rumena koleraba 150 L; kolerabi-ce 3 L; črna redkev 1.50 L; čebula 2 L; šalota 4 L; češenj 7 L; paradižniki 2.30 L;
zelena paprika 5.30 L; osnaženi hren 4 L; namizna jabolka 4 L; jabolka za kuho 3 L: hruške I. vrste 5 L; hruške II. vrste 4 L: slive in češplje 4 L; liter svežih bezgovih jagod 3 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; liter lisičk 3 L; jajca 2 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 21 na svetlo zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, oireblje-no in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna m oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajanih po vsej mestni občini ljubljanski.
VNE VESTI
— Odlikovanje. Zlato svetinjo je prejel v spomin poročnik. Lenart Madoni, ki je po hrabri letalski borbi žrtvoval svoje mlado življenje. Srebrno svetinjo pa so prejeli junaško padli poročnik Timolati Raoul iz Rima. poročnik Usai Ivan iz La Maddalene, kurjač Fera Salvatorico iz Ter-ranove pri Pausaniji.
— Na polju slave je padel na vzhodnem bojišču na čelu svojega oddelka poročnik novarskih suličarjev Guido Caliterna. Pokojni je bil rojen 1. 1919 v Triestu. Na padovanski univerzi je živahno sodeloval v G. U. F.-u. V sudanskem ujetništvu je umrl v 16. glavni britanski bolnišnici gre-nadirski poročnik Alojz Orazi, ki se je udeležil že abesinske vojne. Na afriškem bojišču pa je junaško umrl pehotni poročnik Josp Valente. Udeležil se je zasedbe Albanije, bd je že preje med španskimi prostovoljci. Izšel je iz vrst fašijskih organizacij.
— 1200 vojakov v papeževi avdijenci- V
svoji plavni avdijenci je sprejel papež Pij XII. 1200 vojakov, razen tega številno skupino vojnih ranjencev ter pohabljencev, a katerimi se je zadržal v daljšem razgovoru. Sprejel je tudi 1000 parov mladoporočencev, skupno okoli 5000 oseb, ki jim je ob sklepu avdijence podelil svoj blagoslov.
— Tragična smrt protestantskega pastorja. V ulici kraljice Giovanne bolgarske v Rimu se je pripetil dogodek, ki je pritegnil pozornost vseh mimoidočih. 64 letni protestantski pastor Karol Maria Ferreri je namreč padel med vožnjo s tramvaja in prišel pod kolesje, ki mu je presekalo levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegel za poškodbami. Verjetno je starčka prijela slabost, pa je. stoječ ob izhodu, omahnil pod tramvajski voz.
— II. sestanek italijanskih znanstvenikov bo v Rimu od 27. septembra do prvega oktobra. Sestanek je organizirala Italijanska družba za znanstveni napredek. Zgodovina teh sestankov sega nazaj do 1. 1389. ko so se prvič sestali v Pisi italijanski učenjaki in izpričali s tem svojo duhovno edinost, ki se je potem razvila tudi na političnem polju. Na svojem 41. sestanku bodo razpravljali italijanski učenjaki o vseh sodobnih duhovnih in znanstvenih tokovih.
— Pozdrav italijanskem nevinarjem. Novinarji iz raznih evropskih držav, ki so se zbrali v Milanu ob priliki mednarodnih tekem evropske mladine, so smatrali za primerno, da pozdravijo svoje italijanske tovariše na sedežu sindikata dopisnikov, kjer ima svoj sedež tudi tiskovni urad. Sledd je prisrčen tovariški razgovor med italijanskimi novinarji ter predstavniki evropskega tiska. Goste sta iskreno pozdravila tajnik medpokrajinskega lombard-skega novinarskega sindikata De Angelis ter sef prefektovnega tiskovnega urada dr. Fusca. Oba sta se obenem zahvalila gostom za obisk ter tovariški pozdrav. Po obisku pri sindikatu milanskih dopisnikov so si ogledali uredništvo dnevnika »Popolo d" Italia« ter druge milanske znamenitosti.
— Inšpektor miličnih kaplanov mons. Michelangiolo Rubino, ki ima čin generala, je prispel v Trieste na povabilo pete legije železniške milice. V torek bo namreč daroval v Tarvisiu v cerkvi sv. Mhaela mašo za hrabre bojevnike vseh rodov orožja. Cerkvenemu opravilu bodo prisostvovali vojaški in civilni prestnvniki s poveljnkom železniške milice gen. Raf-faldijem na čelu.
— Vrnitev italijanskih vojnih ranjencev fz Rumunije. Težki italijanski vojni ranjenci, ki so bili skupno z nemškimi povabljeni po maršalu Antonescuju v Rumu-nijo na oddih, so se sedaj vrnili nazaj v Italijo. Polkovnik Renato di Ioria je izjavil ob tej priliki, da ne obstoja med ita-Iijansk;m ter rumunskim narodom samo latinska krvna sorodnost, ampak tudi močna življenjska skupnost.
— Otrok padel s četrtega nadstropja in ostal pri življenju. Triletni Nelo Petroni iz ulice Camilla v Rimu je v trenutku, ko je bila mati odsotna, zlezel na okno, od koder je padel na cesto. Fantek je dobil sicer nekaj poškodb, vendar pa je ostal po izredno srečnem naključju pri življenju.
— Rim ima 1,454.057 prebivalcev. Iz statistične zbirke guvernerstva rimskega mesta je razbrati, da je imela prestolnica Rima konec avgusta 1.454.057 prebivalcev.
— Najvišje cene semenski koruzi. Minister za poljedelstvo in gozdove je na podlagi veljavnih odredb določil za 1. 1942-43 sledeče cene pri prodaji semenske koruze: prva vrsta 250 L za m. stot.. druga vrsta 200 L, tretja 165, četrta 190 lir za m. stot.
— Diplomiraici so bili na pravni fakulteti Kr. univerze v Ljubljani gg. Stojan Cigoj, Marijan Hočevar in Maks Petelinšek, vsi Iz Ljubljane. Čestitamo!
— Nove kategorije pri de'ovnih tekjnah za liktorski znak. Iz Rima poročajo: Pravilnik   za  »Delovne   tekme   za liktorski
znak* je bil po potrebi preurejen in izboljšan. Tekme so bile pomnožene ter obsegajo vsa področja gospodarskega življenja: 12 tekem na poljedelskem področju, 8 na industrijskem. 8 na trgovskem. 9 na rokodelskem. 3 na bančnozavarovalnem.
— Nova grobova. V Šiški je umrl včeraj splošno znani mizarski mojster gosp. Franc Praprotnik, star komaj 46 let. Pokojnega ohranijo v najboljšem spominu vsi, ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob 16. uri iz kapelice Sv. Nikolaja na zalah na pokopališče k Sv. Križu. Po dolgi ic težki bolezni jj umrla \ Ljubljani £\,>pa Marija Krošolj. Njeno življenje je bilo posvečeno delu. BiLa je vestna raznašalka xSlovenskega Naroda« in tako si je služila skromen kruh do bolezni. Pogreb bo jutri ob 15. z Zal k Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin. Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
IZ UIUBLJ
—Ij Emonska cesta. Kot glavna prometna žila med Trnovim in središčem bo Emonska eesta v prihodnosti še pomembnejša, ko bo razširjena in zravnana v vsej dolžini. Doslej se ni mogel usmeriti živahnejši promet na njo zaradi ovinka in ožine med Cojzovo cesto in Krakovsko ulico, šele pred leti so jo razširili v spodnjem delu. Pred mostom je cesrta skupno s hodniki dovolj široka za najživahnejša promet. Ob dr. Brecljevi vili je ostal celo neizrabljen precej velik trikotni kos zemljišča, ki leži nižje kakor hodnik. Ko so cesto uredili, so jo tudi precej nasuli, da so nekoliko odpravili klanec med Mirjem in mostom in tako so zdaj tla ob nji nižja. Zato tudi še ni urejen trikotni prostor na koncu ceste in ga uporabljajo za odlaganje nasipnega gradiva, če bi ga nasuli ter zravnali s hodnikom, bi morali postaviti vzdolž sosednega vrta oporni zid, da bi nasip ne lezel na vrt in ne ogražal vrtne ograje.
—Ij Drevesa, ki so vedno manjša. V Tobačni ulici je drevored kostanjev in jesenov. Ime pove. da ulica leži ob tobačni tovarni. Ljubljana je imela tudi v starih časih, ko še ni bilo tobačne tovarne, Tobačno ulico, a ne na tem kraju. Sedanja Tobačna ulica je na Vrtači. Delno urejena je bila pred leti. Prej so bila tla precej nižja, zato so zasuli visoko drevesa, ko so na si pa vali cestišče. Zato se zdi, da so tam drevesa čedalje manjša. Krošnje dreves so skoraj neposredno nad tlami. Med drevoredom in tobačno tovarno je pa še pas nozravnanega zemljišča. Kazalo bi urediti tudi ta del ulice, da bi ga nihče ne uporabljal za smetišče. Nekateri tam odlagajo smeti, kakor da hočejo tla sami nasuti z njimi. To se pa bližnjim stanovalcem ne zdi priporočljivo, ker trohneče smeti ne diše posebno prijetno.
—Ij Vpisov»r je za III. deško ljudsko šolo (Vrtala) bo v vnanji uršulinski šoli v Nunski ulici za I. razred 28. septembra: za ostale razrede pa 29. septembra od 8. do 12. ure. Za vpis v I. razred je treba krstni list, potrdilo o cepljenju proti Tavici in proti kozam. Zdravniški pregled novo vpisanih učencev bo 29. spet. ob 11. uri v vnanji uršulinski šoli.
—Ij Umrli so v Ljubljani od 18. do 26. t. m. 1942. Pajek Jagida, roj. Zupančič. 23 let. zasebnica, Rleiweisova c. 121. Mit-toni Viljem. 29 let, brivski pomočnik, Groharjeva ulica 9, Jakac Anton, bivši gostilničar in trgovec. Pred škofijo 12. Baraga Marija, roj. Kogovšek, 69 let. po-sestnlea. Miklošičeva cesta 3. Kavčič Anton, 76 let, poštni poduradnik v p.. Fran-kopanska al. 23, Staniša Frančiška, 80 let,'kuharica. Prečna ul. 3. Pintar Antonija. 4S let. žena trgovca, Malgajeva 12. V ljubljanski bolnici so umrli: Dolenc Peter. 65 let. prosjak, Lesno brdo 37. Vrhnika. Vidrih Cecilija, roj. Jerin, 70 let. vdova gozdarja. Lončarska steza 8 b. Jane Helena. 3 leta, hči šoferja. Poljanska cesta 69. Bricelj Janez, 7 let, sin zidarsk. pomočnika. Bizovik 87, Zobec Pavel, 4 leta, sin r t cestnika. Blate 7, obč. Dolenja vas pri Kočevju. Porenta Jernej, 51 let, hišar. Dalnja vas 24, obč. Rudnik, Suha-dolc Ivan, 5 let. sin posestnika, Sujica 37, obč. Dobrava, Nagode Jožef, 63 let, posestnik, Velika Ligojna 38 rri Vrhniki. Peršak Ježe. 66 let, obč. blagajnik,, Črnomelj 106, Podobnik Viljem, 35 let, elek-tromonter. Topniška ul. 19, Strumbelj Pavla. 2 let, hči delavca, Crna vas 97, Su-Šteršič Helena, roj. Repina, 76 let. zaseb-nica, Predovičeva ul. 33. Anžur Breda. 2 leti, hči služ. mest. pogrebn. zavoda. Poljanska c. 39, cemič Alojzij Boris, 2 leti, sin sprevodn. elektr. cestne žel., Drasro-snjakova, Osanič Marija, 6 mesecev, hči metlarja, Rudnik 28, Zupančič Rudolf, 3 mesece, sin kroj. pomočnika, Reber 13. štirn Janez. 62 let. železničar, PodmllsČa-kova ul. 2. Jevšiak Julija. 41 let. Sena delavca. Mihov Stranom 19. Letonja Boštjan, 72 let, borovnriea. Sesek Uršula, roj. Lamovec,   48 let,   žena vvaniSniks.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 18 in 18.15. ob nedeljah in praznikih ot 10.3O   14.30   16-30 ID 18.30
KINO MATICA TELEF. 22-41
Izvrstna družabna komedija v najmodernejšem stilu
Pjslednji ples
Najboljši film elegantne Else Merlini V ostalih vlogah: Amedeo Nazzari, Paolo Stopa
KINO UNION TELEF. 22-21
Zapletena družabna zgodba o otroku, ki si ga lastijo kar trije očetje
Očka za eno noč
V glavni vlogi: Leonardo Cortese, Rosetta Tofano in drugi
KINO SLOGA TELEF. 27-30
Merle Oberon in Laurence Olivier
Glas v viharju
Drama, v kateri se zrcali žar največjega trpljenja! Znižane cene! Znižane cene!
Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji!
GridiSče 10, Pire Leopoldina, 49 let, žena žel. kurjača. Vrhovci 40. obč. Dobrova, Ileršlč Janez, 45 let, železniški delavec, Rakek 12.
—Ij POmnoften večerni promet na cestni žeđeznici. Redni promet na cestni železnici se je doslej vsak večer zaključil cb 19.12. ko so odpel jedi zadnji redni vozovi z Ajdovščine na končne postaje. Od 19.12 pa do 20.12 ni bilo doslej nobenega odhoda voz z Ajdovščine. Ker pa podaljšanje redn:ga voznega reda ni mogoče, a da se presledek m.ctt 19.12 Ln 20.12 vendar zmanjša, bo uprava cestne železnice s ponedeljkom 28. t. m. dopolnila večerni promet tako, da bo uveden še en izredni odhod ob 19.42 izpred Ajdovščine do končnih pos*aj proti remizi, v Moste, na Vič, k Sv. Križu in na Rakovnik. 2e dam?s po opominjamo vse potnike, raj do skrajnosti upoštevajo predpise ter čim najbolj pazijo na red na tramvaju, da ne bo neprestane nezadovoljnosti in nepotrebnih pritožb.
—Ij Glasbena šela »Sloga« ima tudi v letošnjem šolskem letu v učnem načrtu skupinski pevsk; pouk. V tem oddelku poučuje v malih skupinah pevce, ki ne morejo obiskovati solopetja. pa se vendar žele izobraziti v lepem in pravilnem petju. Skupinski pevski pouk je posebno primeren za zborovske pevce. Sloga ga je uvedla z namenom, da bi izpolnila vrzel med nešolanimi pevci in onimi, ki so obiskovali pouk solopetja. Naša kultura zborovskega petja, ki je sicer že dosegla odlično stopnjo terja, da se tudi zborovski pevci nauče pravilnega načina petja, ker je od tega odvisen neoviran napredek zborovskega petja. Lansko šolsko leto je skupinski pevski pouk dosegel jako lepe uspehe in želeti je. da se čim več pevcev izvežba v tečaju. Oktobra se bodo v Slo-gini glasbeni šoli pričela tudi predavanja o glasbeni zgodovini in o glasbilih. S predavanji bo združeno tudj izvajanje skladb raznih dob in razkazovanje posameznih glasbil, kar bo nazorno osvetljevalo predavanja. Oba predmeta sta zanimiva tudi za odrasle ljubitelje glasbe, zato vabi »Sloga«, tudi nje. da se tečajev udeleže. Ker dela spremljanje na kitaro marsikomu težave, da zaide pogosto v nepravilnosti, bo »Sloga« otvorila tečaj pravilnega spremljanja na kitari, ki bo nudil kitaristom priliko naučiti se lepega in dobrega spremljanja. Vsj ti predmeti so zaupani odličnim strokovnjakom, zato je njih uspeh gotov. Prijave za te, kakor tudi za vse ostale predmete sprejme Slogina šolska pisarna v Pražakovi ul. 19.
KINO MOSTE
SNEGULJCICA
in
ZDRAVNIKOV ROMAN
Albrecht Schoenhals, Camilla Horn
Nedelja ob 14., 17., delavnik ob 17.30
Radi velikega zanimanja si preskrbi-te vstopnice v predprodaji v nedeljo od 10. do 12. ure
predmetov pa s 15. oktobrom. Podrobnejša navodila gl-xle vpisovanja bodo objavljena na oglasnih deskah zavoda.
—Ij Na sporedu koncerta za dva klavirja je med drugimi zastopan tudi skladatelj Rahmaninov in sicer s svojo Romanco, ki je zelo čustvena, romantična svar, v kateri so krasno izrabljene vse možnosti cbeh klavirjev. Poleg tega še skladba Tarantela z glavno temo, veselega značaja, ki je vzeta iz zaklada italijanskih melodij. Izredno efektna skladba pa je Reinbergerjev Koncert v treh stavkih. Skladba je bogata na najrazličnejših motivih in izredno lepo zveni na dveh klavirjih. Poleg tega so še na sporedu: Longo, Grieg in Matija Tome s svojim najnovejšim izvirnim delom Nizki rej, suito ljudskih plesov. Koncert bodeta izvajali pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak. — Valjalo v ponedeljek 28. t. m. ob pol 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
—Ij Fpraviteljstvo II. in IV. deške ter I. dekliške ljudske šole v Ljubljani naznanjajo, da bq vpisovanje šoloobveznih otrok 28.. 29. in 30. septembra t. 1. od 8.—12. ure v šoli na Grabnu, in sicer za vse razrede. Starši se pozivajo, da vpišejo svoje otroke v šolo zgoraj omenjene dni. Med šoloobvezne otroke spadajo po za Injih odredbah tudi on iotroci, ki bodo izpolnili do 31. decembra t. 1. 6 let. Novinci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev ali odraslih oseb. S seboj naj prinesejo otrokov krstni list oziroma družinsko knjižico, izkaz o uspešnem cepljenju koz in potrdilo o uspešnem cepljenju proti davici. Starši, ki menijo, da je njihov otrok nesposoben za obisk šole. morajo predložiti zdravniško potrdilo. Učenci in vičenke, ki so že lansko leto obiskovali šolo, pridejo lahko sami k vpisovanju. Iste dni bo tudi vpisovanje otrok v IT. mestni otroški vrtec. In sicer v mestnem zavetišču v Trnovem od 8. do 12. ure. VI.od v vrtec je na zapadni strani v Rihar-jevi ulici. V četrtek, 1. oktobra t- 1. prične šol. leto s sv. mašo v trnovski cerkvi ob
8. uri za učence IT. in IV. deške ljudske šole. V petek začne redni šolski pouk.
—Ij Tapetniški pomočniki so vabljeni, da se uieleže sestanka dne 27. septembra ob
9. uri dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze. Na sestanku bo poročilo o pripravah za sklenitev kolektivne pogodbe za tapetniško stroko. — Oddelek Industrijskih delojemalcev PDZ.
—Ij Gluhonemnica bo po odloku Visokega Komisariata pričela z novim Šolskim letom dne 1. oktobra t. 1. Zato poziva ravnateljstvo zavoda vse starše gluhonemih gojencev, da pripeljejo svoje otroke dne 1. oktobra v zavod z vso potrebno obleko, zaznamovanim pc-iilom, čevlji in copati. Gluhoneme otroke novince, ki se še niso poučevali v gluhonemnici, naj pripeljejo starši dne 2. oktobra v zavod k preizkušnji. S seboj naj starši prinesejo na ravnateljstvo gluhenemnice naslovljeno prošnjo, nekol-kovano, dalje otrokov rojstni Ust. domovnico, izkaz o premoženju in če je mogoče tudi zdravniško spričevalo. Za otroka naj starši prinesejo s seboj tudi vso potrebno obleko, posebno zimsko, zaznamovanim perilom, čevlje in copate. Za one gojence, katere bi starši dne 2. oktobra ne mogli pripeljat! v gluhonemnlco, naj jih pripeljejo gotovo do dne 10. oktobra, ko bo ponovna
preizkušnja vseh naknadno d os lih gluho*
nemih otrok. Vsa nadaljnja pojasnila bodo dobili starši pri ravnateljstvu tiunonem" niče. — Ravnateljstvo gluhonemnice.
—Ij <«o»podjo, pozor! Klobučarna jiPajk< vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klebuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra c. 38.
— Važno /.-i vinogradnike In sadjarje. Naši vinogradniki in sadjiirji so v zadnjem letu pogiešali domač savod, Id li vzgajal in od lajal č.ste kulture vinskih kvasnic. Povpraševanje po čistih kulturah vinskih kvasnic je bil j precejšnje. Zlasti so se iskale kvasnice r.a vrenje groadnega in sadnega mošta, ribizowu:a kn mal.novega soka ter medice. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je mesoca maja 1941 prevzela za Ljubij..ns'xo pokrajino preiskavo moštva, vina, sadja in sadnih proizvodov, ki je do sedaj s;-.; v delo-
krog Vinarskega in sadjarskega znvoda v Mariboru, in je začela tudi z vzgojo in odlajo čistih kultur vinskih kvasnic. Ciste kulture bo postaja oddajala v stckVnih cevkah, vzgojene na ž.ilatini oz. agar-agaru, kjer bodo naselbine kva.sn.- tudi prostemu očesu vidne v obliki bele mreniee. Vsaka cevka ima priloženo navodilo glede načina uporabe čistih kultur vinskih kvasnic in stane franko postaja 5 lir.
Jutri vodstvo p 3 Gorjupovi razstavi
Razstava del slikarja Tineta Gorjupa v Jakopičevem paviljonu, je vzluulila v naši javnosti splošno zanimanje. Mnogi so si jo že ogledali in so polni hvale o nji. Tiste, ki je še niso videli, opozarjamo na ta izredni umetniški užitek, saj so pri nas kulurni dogodki takega obsega bolj redki
Tine Gorjup: Mala Brodica in njen niedo
Jutri bo vodstvo po razstavi, na kar še posebej opozarjamo ljubitelje umetnosti. "Umetnikov razvoj ln njegova dela bo pojasnjeval posetnikom prof. X. Vavpo-tič. Vodstvo po razstavi se pri ('-ne ob 11. Gorjupova razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure.
Inseriraj v „Slov. Narodu44
POHIŠTVO
po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. ] Politiram oprave in j izvršujem vsa popra- j vila najceneje. — *lo- j sip Zcrman. Ljublja- 1 na, Breg 14.
—Ij Ravnateljstvo II. moške realm gimnazije v Ljubljani (Rakovnik) sporoča, da bodo popravni in sprejemni izpiti za učence, ki jih zaradi višje sile niso mogli prej opraviti, v sredo dne 30. septembra t. 1. ob 8.
—Ij Južno vreme bo še trajalo. Južno vreme z vsemi svojimi značilnostmi bo najbrž še trajalo prihodnje dni. Včeraj je bilo od Časa prijetno solnčno, sicer je pa bilo toplo tudi, ko se je solnce skrilo za oblake. Najvišja temperatura je znašala 24°, kar je za to dobo precej. Od morja še vel no priteka topel zrak. Zato je bilo tudi davi sorazmerno toplo, čeprav je bila noč pretežno jasna; današnja minimalna temperatura je znašala 14.2°. Zračni tlak je včeraj malo naraščal> a pozneje je zopet popustil, tsko da je bd davi celo malo nižji kakor včeraj zjutraj. Pričakovati moramo Še dež.
—Ij Seznami davčnih osnov za razna obrtna podjetja, starinarje, cvetličarne in vrtnarje, trgovine z barvami, oljem keramiko in bencinom bodo razgrnjeni do 9. oktobra t. i. me.-i uradrimi urami v mest nem odpravništvu. soba št. 19 v III. nadstropju na magistratu, Mestni trg št. 27.
—Ij Glasbena aK«wJemija ln Srednja glas. bena šola. Vpisovanje na Glasbeno akademijo traja od 1. do 15, oktobra, vpisovanje na Srednji Glasbeni šoli pa od 1. do 10. oktobra. Pouk individualnih predmetov začne takoj po vpisu,   pouk skupinskih
dop uri *6 op om*-
0J0J5COT ffJJOJtO
japppo rusr;8o ru
HHđSn hVTJVOcj
»naoHVN ~is«
A SVIOO
-Olg«  * »rcjSo 'ijo^ ivu
•cpdsn ^r;a* oivan   tp 'io
o
6
lia h l mi u u u u u h ii u b ii m h u ii m mi t' b h ojDDnnnnnnnnanDi
Soc   Coll.   di   R.   G a r o s I   & C.
ILfff AMA stabU: Via F. Argellati 22 — Tel. 37.662 mMEU%n%M Sede: Via Camperio  10 — Tel. 152.801
PRODOTTI AUTABCmCI Oomma lacca — Res ine — Ver-nicette — Petroli — Sgrassanti Deterslvl — Oliclne — Lubrifl-canti — Emrlsivl — Cere per pavimentl — Soiveatl.
AVTARKIČNI PRODUKTI Guma za lake — Smole — Ličila — Petrolejl — Topila za maSČobe — Čistila — Gliclne — Mazila — Emulzije — Vosek za tla — Raztopine.
11 11 I I 11 n l i n ii n n D innnnrrTTrTnnnrii nniy irtrTm
Domani: a mez^.anotte di do-mani domenica 27 scade Vultimo termine    per   tentare   di diventare fjkf*^ milionario   ris< hiando  soltanto 12 lire.
ffa S on dimenticare di acquistare subiio un bi-
glietlo. Dopodomani non potrai piu concorrere con questa s o m m a a circa 200 premi e a parecehi milioni! Fallo subito, appena hai letto questo ijiornale.
Jutri, v nedeljo 27. opolnoči, je zadnji termin poskušati z borimi 12 lirami postati milijonar. Ne pozabi, takoj kupiti srečko! Pojutrišnjem ne boš več mogel tekmovati s tem zneskom na približno 200 nagrad in na mnogo milijonov. Stori to takoj, čim si čital pričujoči časopis!
Loterija di Merano daruje milijone do 27. sept. opolnoči, nepreklicen zaključek prodaje srečk!
Per I*acquisto del blgnetti rivolgersi alPIntendenza di Finanza, Trieste, rimettendo L 12,— per ogni biglletto. piu le spese
postali.
Srečke lahko kupite pri Intendanza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12.— za vsako srečko in poštne stroške!
Al! se kdaj ustavite pri starinar jih?
Te« lahko vse kupiš, a tudi marsikaj prodaš — Od kupov knjig do čevljev
Ljubljana. 25. septembra Nekateri ljudje imajo »konjička«, da se ustavljajo pred izložbami dan za dnem, a brez namena, da bi kaj kupili. Srečni so že, da vidijo lepo blago in da žive v upanju, mcrda bedo ga kdaj imeli. Dokler se jim blago ponuja, se jim zdi le shranjeno pri trgovcu. Prihajajo si ga ogledovat kakor meti otroka, ki je v reji. Med te ljudi pa ne mcrenio prištevati onih, ki si radi ogledujejo blago pri starinar-jih, »na stari krami«, že zaradi tega, ker so starinarske izložbe znatno drugačne od navadnih trgovskih izložb. Toda ne razlikujejo se le izložb«?, temveč tudi blago. Sploh jc stari na rska četrt svet zase s svojim posebnim življenjem.
Aniikvar in starinar
Ne: antikvar ali starinar, temveč: in starinar; pri nas je treba ti besedi razlikovati. Antikvar, lastnik antikvariata pri nas prodaja le knjige, starinar se pa ni 2 specializiral « le na prodajo knjig, a jih tudi predaja razen druge starine. Antikvariati v pravem pomenu besede ne spadajo v starinarsko četrt, čeprav so morda blizu ostare krame«. Antikvarji so strokovnjaki, ki dobro poznajo stare knjige in ki se zato smejo prištevati med knjigarnarje, zato se pa zavedajo razdalje, ki jih loči od starinarjev. Seveda s tem ni rečeno, da starinarji. ki prodajajo razen vsega drugega bogastva tega sveta (razen vseh tistih reči, ki so tako rekoč oficielno doslužile ter še dočakale pokoja) tudi knjige, ne poznajo knjig. Morda res niso strokovnjaki, da bi vedeli povedati, kakšen tisk krasi knjigo, kako se strokovno imenuje vezava, v kakšni tehniki so izdelane ilustracije in kar je še podobnih strokovnih posebnosti; toda ne bodo se zmotili v ceni. Vedo, katero knjigo je treba ceniti bolj, katero manj, katera je redka in vsaj približno koliko je veljala (če je novejša), ko je bila nova. Antikvariatov, kakršni so pa n. pr. v Parizu, kjer ob Seini prodajajo napol na prostem knjige, pa pri nas ni.
Obisk v antikvariatu
Prav je. da vsaj enkrat obiščeš enega »arih najbolj znanih antikvaristov v starem delu mosta. Tudi naši antikvaristi so ljubljanska posebnost ter imajo svojo barvitost in vonj, če hočete. No, v tem antikvariatu, kamor smo zašli, nikakor ni prostora zr» obiske. Zdi se. da si stopil v rov mo«l samo knjige. Paziti moraš, kam boš položil nogo. da ne stopiš na knjigo ali da se ne spotakneš in česa ne zvrneš. Nekaj časa se ne more otresti zadrege, ker si so znašel med gorami porumenelega in tudi že osivelega papirja, v ozračju, ki je nasičeno značilnega vonja starih knjig, v mračnem, prenapolnjenem prostoru — z cnčutkom krivde, da si prilomastil v svetišče, kjer ima pravico živeti samo knjižni molj. Kolikor toliko upravičeno to antikvar pogleda z nezaupanjem in ogovori skoraj bolj osorno kakor vljudno, čim si vstopil, bi moral povedati, česa želiš, toda želje bi se začele šele buditi, ko bi malo vtaknil nos med te grmade. Toda antikvar ti ne more dovoliti, da bi stikal in pretikal mod urejenimi knjigami, prevračal in premetaval, kar je položeno kakor za večno vse na svojem mestu. Knjig ne smeš listati, ne vlačiti iz kupov, omar in predalov, ne šariti med njimi, da česa ne zamešaš. Ni prostora za prelaganje; vse mora ostati na svojem prostoru. Zahtevaš katalog, pa ti povedo, da so ga včasih imeli ali, kratkomalo, da ga nimajo. Kako bi naj tudi vpisali ✓eč tisoč knjig! Kdo bi naj opravil to delo? Antikvar mora biti hočeš nočeš malo nevljuden ter odganjati več ali manj nadležne obiskovalce, da ne delajo nereda v njegovom kraljestvu. Ni prostoia. Večja prodajalna bi bila seveda dražja, zato bi pa bile dražje tudi knjige, čim delj časa loži knjiga v antikvariatu, čim delj je treba plačevati najemnino — to se pravi ležarino za knjige — tem dražja je. To ie treba povedati, da ne boste nepovabljeni obiskovali starega antikvariata ter da ne boste odhajali preveč razočarani. Obiskovalci antikvarijatov imajo največji užitek, če lahko brskajo po knjigah, občudujejo vezavo, tisk. čitajo z neko posebno naslado posamezne odstavke in iščejo v nekem transu svetove, ki jih Čarajo kniige, v tem antikvariatu pa naj tega ne iščejo.
Med starinskim blagom
Ko se pa ne moreš napasti dovolj v pravem antikvariatu, najdeš precej dobro nadomestilo  pri starinarjih  med grmadami
značilnega starinskega in starega blaga. Pri starinarjih sicer ni toliko knjig in pričakovati tudi ne smeš. da boš odkril kakšne posebne redkosti. Tcda. ker je knjig manj, si jih laže vse ogledaš in te ne boli srce, da morda česa nisi videl. Ne branijo ti, čeprav je tudi vse na tesnem, pre-tikati. Kakor v velemestnih antikvarijatib. lahko tu proučuješ knjige^ nihče te ne bo odganjal. Tudi silili te ne bodo, naj bi kaj kupil, ko boš končno vzdihnil: Ros škoda, nisem mogel najti, kar sem iskal! — Pa pridite še pcglelatl te tolažijo. Ob lepem vremenu imajo nekateri razstavljene knjige tudi na prostem, na Gallusovem nabrežju, ki so mu vprav prodajalne starinarjev vtisnile najznačilnejši pečat. Na nabrežju je tudi vselej večja ali manjša razstava pohištva. Lahko celo proučuješ sloge pohištva, čeprav morda ne nalepiš na Ludvika-- tega ali onega po številu. ?em-pir« ali »rokoko«. Novejšega pohištva navadno ni naprodaj. Morda ste čitali, da v velikih mestih starinarji. ki prodajajo dragoceno starinsko pohištvo, ponarejajo starinske postelje, omare itd., da dobe značilno starinsko patino tako da je pohištvo navi lez malo črvivo, zaprašeno in prepreženo s pajčevino. Pri nas tega ros ni treba. Naši starinarji še celo skrbno obrišejo prah in pajčevino, kar in kolikor se da. dobro prezračijo in to in ono popravijo, da je vse čim bolj novo. Pri nas namreč prihajajo ljudje na starino kupovat le, kar je čim bolj novo. Zelo redki so, ki iščejo na starini starine, redkosti, bodisi med knjigami ali pohištvom, med slikami, posodo, nakitom in vsem tem, kar je naprodaj.
»Vi bi pa radi kupili nove čevlje«
Kolikokrat morajo starinarji, ko kupci barantajo za blago in zabavljajo nad njim, češ da ni nič prila — zavrniti kupca: »Vi bi pa radi kupili nove čevlje (hlače, suknjo itd.)! »Blago bi naj bilo čim bolj novo in čim cenejše. Seveda, ko kdo prodaja starinarjem, so vloge zamenjane; prodajalec trdi, da je obleko, ki jo prodaja, komaj prinesel od krojača ali da prodaja čevlje samo zaradi tega, ker mu jih je čevljar izvrtal« pretesne, ne glede na to, keliko lukenj imajo. Starinar pa vidi se-\eda prav teko v vsem starino, ko kupuje, a pozneje, ko prodaja, prepriča sim seoe} da ni tako staro, kakor se zdi kupca.
Dobro so založeni
Starinarskih prodajaln je na. Gallusovem nabrežju cela vrsta. Večina je manjših, nekaj je pa tudi večjih. Prav velika, ni nobena, ker v starih hišah ob Ljubljanici ni
prostora za velike lokale in ker ce s sta-rinarstvom na veliko pri nas ne peča nihče. Večje prodajalne so vedno sorazmerno dobro založene. Človek se čudi, kam spravijo vse to blago, ki je razstavljeno se na j prostem na nabrežju, med tem ko so že prodajalne same nabasane, da se v n di ne moreš niti obrniti. Ob'^ke vise na zunanjem zidu ob vratih in nad njimi. Čevlji so razstavljeni enostavno v veliki košari, tu in tam je pred vrati na stari mizi še kup knjig, izložbe so pa. kjer jih že imajo, prava imobilna skladišča. Na zidu so se obešene izložbene omarice, 'udi polne V njh so razstavljene navadno knjige. Nf.j-več je naprodaj šolskih knji.t. Vsaj šolske knjige prodaja vsak starinar. Posamezni pa ima id tudi len j zaloge ra^n.n drugin knjig. Včasih nak »» ijo tudi reakejše knjige na zapuščinskih dražbah. Za:o se je pa treba večkrat ustaviti pri atajrmarjih, če se šteješ med ljubitelje knjig. Med redke knjige je treba šteti tudi tiste, ki iih nisi še nikdar zasledil v knjigarnah in kakršnih si nisi še zaželel. Kaj vse ljudje čitajo 1 Seveda, ko je pa mogoče napisati toliko nesmiselnosti, teorij, zgodbic in neslanosti, človeška umetnost je baje neizčrpen stuie-nec, toia koliko filozofskih in napol fdo-zcfskih. poljudno vzgojnih znanstvenih in laži znanstvenih knjig je bilo že napisanih, kakor da živimo zgolj v morju učenosti in modrosti. Vseh teh kniig pa nisi poznal, čeprav si že toliko prečital, dokler jih nisi našel pri starinarjih. Seveda ne smeš gledati na vse te knjige zviška. Marsikaj najdeš tu, celo klenega, česar ni niti v naši najbogatejši knjižnici. To velja predvsem za knjig3 v tujih jezikih. Pogosto pa najdeš na starini tudi dobre slovenske knjige — včasih zelo dobro ohranjene — ki jih ni več na knjižnem trgu. Da, tudi s knjigami so starinarji dobro založeni. Rali prodajo vse, najraje bi se pa : mebili šolskih knjig, ki doslej še niso šle dobro v denar, čeprav letos dijaški sejem še ni delal konkurence. Naprodaj so seveda tudi nekatere šolske knjige, ki so uporabne le za zasebni pouk. ker so v šoli uvedene že druge. Tudi med temi lmjigami naj led redkosti in pravi ljubitelj jih bo tudi kupil čeprav nima otrok, ki bi jih pošiljal v šolo.
Zdaj smo se pa pomudili že dovolj pri starinarjih in prav je. da se poslovimo. Čeprav si žele obiskovalcev, zlasti v »mrtvi sezeni«. Zdaj baje vlada mrtvilo pri njih, a upati smejo, da bo živahne je pred zimo, ko se na starini ustavljajo mnogi, ki si no upajo  niti  ogledovat  trgovskih   izložb z
nov:m blagom.
Požrtvovalnost
vojaških kaplanov
Povsod in vedno so pripravljeni izpolniti svoje vzvišeno poslanstvo
Operacijsko področje, 23. sept. s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v severni Afriki: /
Od tuniške meje do ožine El Alamein, povsod je v majhnih poljskih bolnicah, v puščavi, med Četami, ki so na oddihu, v kretanju ali v akciji navzoč vojaški kaplan. Tudi on nosi uniformo, pa se odraža od drugih oficirjev z mirnostjo v kretnjah, s stalno vedrostjo mnogo prej kot z rdečim križem, ki ga nosi na prsih. Povsod jc navzoč in deli življenje z vsemi ostalimi. V zaledju ga gostoljubno sprejme na večer kak majhen šotor, proti vzhodu, kjer je sovražna nevarnost stalna, pa tudi on živi v kaki tesni luknji kakor borci. Nevšečnosti, nevarnosti in veselje vojakov postanejo takoj bistveni del njegovega življenja. Srečal sem naše kaplane na Balbovi cesti in ob stezah, ki prepre-zajo golo puščavo, ko so se oddahnili na etapnih poveljnlštvih in ob cesti jedli kakor vsi ostali vojaki. Skromna je njih prtljaga, oltar v obsegu vojaškega kovčega, kadar je zaprt in majhen kovčeg z vsem kar potrer-ujejo. Pridejo povsod tudi v najbolj odaljene točke in v najbolj ogrožene odseke fronte, kakor mnogi, ki žive na tej zemlji, zaupajo sreči. Videli smo vojaške kaplane na brzih avtomobilih kot goste visokih oficirjev, pa tudi sedeče v kabini tovornega avtomobila, avtoambu-lance in tudi često jahajoče na motociklu. Dežela, ki smo jo zasedli do ožine El Ala-meina, je brez cerkev. Zadnja, ki so jo vojaki srečali na svojem zmagovitem pohodu, je bila cerkev v Bardiji, katere golo zidovje se je dvigalo proti nebu. Kljub temu naši vojaki opravljajo verske pobož-nosti. Naš vojak ima na kovčegu v tesnem
prostoru šotora ali kaki luknji, kjer je kovčeg obenem tudi miza, med fotografijami svojih dragih svetnika iz svojega kraja, ki mu ga je dala mati, ko je odhajal. Preprosta, toda trdna je vera našega vojaka. Sovražniki nosijo s svojo prtljago lepo vezano sveto pismo, ki ga je dal nalašč zanje tiskati angleški kralj in ki je seveda izdano s propagandnim namenom. Naši vojaki pa nosijo s seboj svetnike svoje zemlje. Pretežno so to kmečke madone z otrokom in s svežnjem klasja v rokah, kar so sadovi življenja in zemlje, če je mogoče vero meriti po zunanjih znakih, lahko trdimo, da smo tudi v tem nad sovražnikom.
Obširno je poslanstvo vojaškega kaplana. Ko postavi majhen oltar v senci šotora ali v goli puščavi in bere mašo. njegovo težavno delo še ni opravljeno. On ne ohranjuje samo baklo vere v vrstah tistih, ki so pripravljeni na žrtvovanje za visoki ideal pravice, ne neguje samo ranjence in tolaži umirajoče, temveč opravlja neprestano tudi zelo visoko moralno poslanstvo. Včasih zadostuje njegova ve-drost, njegova mirna kretnja ali ena sama njegova dobra beseda za tolažilo in zopetno poživitev trpečega srca. Tisti, ki žive pri borbenih edinicah, postajajo sami borbeni. Borijo se brez orožja v nekrvavi bitki, toda borijo se. Njih vera dobi junaško vsebino in vržejo se naprej skupno z vojaki proti sovražniku. Tekajo s patruljami, in tolažijo ter takoj negujejo ranjence. V neki izmed zadnjih naših akcij na fronti pri El Alameinu je neki nas vojaški kaplan pri neobhodnem delovanju sem in tja postal onstran črte. Sklonil se je. da bi negoval ranjence in jim stal ob
Italijansko topništvo v bojih na l>onu
strani,  doklea* ni  opravil  svoje dolžnosti,
petem pa se je napotil proti našim črtam. To je bilo skrajno tvegano, toda prestal je zaporni ogenj in se vrnil z nekaterimi vojaki. Slične prigode so del običajnega življenja vojaških kaplanov, ki opravljajo svoje poslanstvo. V prvih dneh junija je ranjen nelii vojaški kaplan, ki je služil pri neki veliki edinici. Rana se je zdela sprva lahka, potem pa je bilo vedno huje in hoteli so ga spraviti daleč od črte, da bi ga rešili. Kaplan je odklonil, hotel je ostati na svojem mestu med svojimi vojaki. Dne 9. junija je vedro ugasnilo njegovo življenje, potem ko je izrekel nekaj dobrih besed tistim, ki so ga obkrožali.
Dne 26. junija je nekega vojnega kaplana presenetilo letalsko bombardiranje. Bil je zadet in je umrl skupno z generaloma Baldassarom m Piacenzo. Drugi so bili ranjeni v bojni črti. Drugi so izginili v besu bitke in se niso več vrnili. Ponižni in dobri, predvsem pa ponosni na svoje poslanstvo, prihajajo italijanski vojaški kaplani na vsa strani te afriške zemlje. Dvigajo križ z odločnostjo in trdnostjo, kakor naši voiaki svoje orožje, kajti tudi oni so vojaki, vojaki Kristusovi in domovine, izredno plemeniti in izredno vneti vojaki. In imajo kakor borci svoje mrtve, ranjene in pogrešane.
japons zunasip minister
Novi japonski zunanji minister Masayu-ki Tam je v svoji prvi izjavi svečano obljubil, da no v duhu ustanovitve japonske države in volje cesarjevega odloka o vojni napovedi, zastavil vse svoje moči za izgraditev Velike Vzhodne Azije in novega reda na svetu. Na drugi strani pa za odstranitev vseh ovir, ki jih postavljata Japonski na tej poti Anglija in Amerika. Japonska zunanja politika se ne bo prav nič izpremenila. Novi zunanji minister hoče vzdrževati še tesnejše stike z Nemčijo in Italijo kakor jih je njegov prednik.
Svet pozna Masayuki Tanija kot vodjo informacijskega urada japonske vlade. To mesto je prevzel lani jeseni in ga bo obdržal tudi kot zunanji minister. Ta japonski urad odgovarja približno nemškemu propagandnemu ministrstvu. Masavu-ki Tani je prišel v zunanje ministrstvo že leta 1914, ko mu je bilo 25 let. Diplomatska služba ga je privela v Kanton, Hamburg, Amsterdam, Pariš, "VVashington in Mandžukuo. Leta 1923. je bil državni tajnik takratnega zunanjega ministra, pozneje pa prvi poslaniški tajnik v VVashing-tonu. Deset let pozneje je bil ravnatelj vzhodnoazijskega urada v zunanjem ministrstvu in kot tak je imel velik vpliv na japonsko zunanjo politiko. V tem času je Japonska izstopila iz Zveze narodov in priznala Mandžukuo. Potem je bil Tani imenovan za poslanika v Mandžukou, pozneje pa za poslanika v Avstriji In na Madžarskem. Leta 1936 je bil odpravnik poslov na Kitajskem. Pod generalom To-jo je postal lani v oktobru šef informacijskega urada. Tani uživa popolno zaupanje ministrskega predsednika Toja.
olupljena tn očiščena Jabolka, temveč tet* dl olupki, ki nam služijo za zelo okusen čaj. Jabolčne olupke bi torej morali tudi sušiti, ker je škoda metati jih proč. Sušimo jih najlažje tako. da jih potrvsemo na papir in izpostavimo svežemu zraku. Sušenje na solncu ni priporočljivo.
Tudi Portugalska čuti vojno
Nazadovanje zunanje trgovine m podražitev življenjskih, potrebščin sta dva pojava, ki kažeta, da čuti posledice vojno tudi nevtralna Portugalska. Promet r portugalskih pristaniščih je zdaj osredotočen v prvi vrsti na portugalsko trgo/-sko mornarico, obsegajočo 270.000 br. rog. ton, kakor tudi na argentinske. JjMHMfcC m g edske trgovske ladjo. V teh razmerah je moral biti omejen tudi promet s J>Oitu« galskimi kolonijam5. Uvoz važm'i SirOTill in živil je bilo treba omejiti. To volja za volno, bombaž, čaj, koruzo, sladkor, U vo in kakao. Predlanskim je znata! portugalski i^rvoz še 744.S00 ton, lani pa UM 517.800 ton. V istem Času se je zmanjšal uvoz od 1.26 na 1.09 milijonov ton. V totem času se nje zmanjšal uvoz od 1.26 na, 1.09
milijonov ton. a 2^1 đ ovan je uvoza je akr-čilo tuli uvoz goriv,  t.ik > da je bila 1'
tugalska prisiljena omejiti porabo plina in električnega toka pa tudi železniškega prometa, slednjega za 10 odstotkov. Izvoz vina je nazadoval od 409.000 ton leta 1939 na 320.000 tor predlanskim, lani se je pa zmanjšal še za 75 odstotkov. Zvišanje življenjskih stroškov je razvidno iz generalnega indeksa, ki je narastel od 100 1. 1938 na 117 predlanskim in 139 lani.
Pospeševanje ovčjerefe
v Bolgariji
Za pospeševanje ovčjereje v Bolgariji jo bila sklenjena predlanskim spomladi pogodba mel berlinsko delniško družbo \Vo-tira g (Woll und Tierhare) in bo'irarskim kmetijskim ministrstvom, po kateri je berlinsko podjetje dobavilo Bolgariji 800 plemenskih ovnov in 500 plemenskih ovac nerinske pasme. Te ovce rede zdaj na farmi v Klementinu blizu Plevna. Tli leta bo* do še last berlinskoga podjetja, potem jih pa lahko kupi bolgarsko kmetijsko ministrstvo, ki bo kupilo tudi njihovo mladico in volno. Prve mladiče teh plemenskih ovac je ministrstvo že kupilo.
Kako sušimo Jahclka
Poleg drugega sadja so letos zelo dobro obrodile tudi jablane, ki so večinoma že obrane. Jabolka lahko porabimo za kompot ali marmelado, lahko jih pa tudi posušimo in si pri tem prihranimo precej sladkorja. Sušiti se pa ne dajo samo
Novi ukrepi proti Židom v Bolgariji
Komisarijat za židovska vprašanja v Sofiji je objavil naredbo, po kateri židjo ne smejo oblržati denarja in vrednosti v nobeni obliki, židje ne morejo razpolagati z vplačili zasebnikom, s hranilnimi in zavarovalnimi zneski, z darili in zapuščinami, z dohodki netrgovske vrste, z dohodki iz prodaje nepremičnin, in drugimi odškodninami. Od te določbe so izuzeti samo za življenje potrebni zneslut plače, in druga plačila za storjeno delo' kakor tuli potrebščine v vrednosti izpod 10.000 levov« Take predmete smejo Židje prodati samo z dovoljenjem komisarijata. Vse delnice, vrednostne papirje v židovskih rokah je treba deponirati pri Narodni banki na račun komisarijata za židovske zadeve, žttdja smejo priti samo enkrat v letu v Sofijo in, ostati v mestu največ 10 dni. Dostop imajo samo v hotele tretje vrste.
D. Dn Maurier:
102
Prva lena
Roman
Kakopak, posredno je vzrok v tem . .. Stvar je ta, da bi imel novico za gospoda de Winterja. a ne vem, kako naj mu jo sporočim...« Tako govoreč me je nepremično gledal z živahnimi sinjimi očmi.
»Kakšno novico, kapitan?«
Izvlekel je veliko belo žepno ruto in se useknil.
» Vidite, gospa, še vam je ne povem bas lahko. Povzročati vam in vašemu soprogu žalost ali neprilike, je zadnje, kar bi želel. Vsi, kar nas je v Kerrithu, imamo gospoda de VVinterja zelo radi; njegova rodbina je od nekdaj storila v okolici toliko dobrega. Zanj in tudi za vas je hudo, da ni moči pustiti preteklosti pri miru. A v teh okoliščinah ne vidim nobene možnosti...« Pomolčal je in spravil ruto v žep. Čeprav sva bila sama v sobi, je pritajil glas. »Spustili smo potapljača, da bi pregledal dno ladje, in ko je bil pod vodo, je nekaj odkril... Ko je našel luknjo, se je menda hotel prepričati, ali ni tudi na drugi strani kake poškodbe; pri tem je naletel na trup majhne jadrnice. Ležala je po strani, nedotaknjena in dozdevno nepoškodovana. Mož je tukajšnji domačin in je ladjico seveda takoj spoznal. Bila je jadrnica uboge gospe de Winter.«
»Hvala Bogu, da ni Maksima tu in da ne sliši...«
je bila moja prva misel. Novi udarec, ki se je na-dejano pridruževal nesrečnemu dogodku z mojim snočnjim kostumom, je bil pač res hudobija usode, in še strahotna povrhu.
»Škoda___«   sem rekla počasi.   »To je vsekako
nekaj, česar ni nihče pričakoval. Vendar, ali je nujno potreba, da moj mož zve? Ne bi mogli pustiti ladjice tam, kjer leži? Zdi se mi, da ni nikomur na poti, ali ne?«
»V normalnih okoliščinah bi jo lahko pustili. Jaz sem zadnji, ki bi me mikalo drezati v osje gnezdo. Kakor sem rekel, ne vem, kaj bi dal, da prizanesem gospodu de Winterju nevšečnost. A to ni vse, draga gospa. Naš človek, ki je obhodil potopljeno jadrnico, je ugotovil še nekaj drugega, mnogo važnejšega. Vrata v kabino so bila neprodušno zaprta, ne le prislonjena; tudi line so bile zaprte; Eno je s kamnom razbil, da je mogel pogledati v kabino. Bila je polna vode, ki se je očitno natekla vanjo skozi kakšno razpoko, kajti drugih vidnih poškodb ni bilo. In tedaj, gospa, tedaj ga je pograbila silna groza...«
Kapitan Searle je premolknil in se ozrl preko rame, kakor bi se bal, da ga ne bi slišal kdo izmed služinčadL »Na tleh kabine je ležalo človeško truplo. Bilo je seveda v razkroju, mesa ni bilo več na njem. Toda bilo je človeško truplo, z nepoškodovano glavo in okončinami... Mož se je neutegoma vrnil na površino in mi podal poročilo. In zdaj, gospa, boste razumeli, zakaj moram govoriti z vašim soprogom.«
V prvem trenutku nisem vedela kod ne kam, nato
sem prebledela. V grlu me je stiskalo, kakor bi me obhajala slabost.
»Kaj niso ves čas mislili, da je bila sama?« sem zašepetala, »To bi torej pomenilo, da je bil z njo nekdo drug in da ni tega nihče vedel?«
»Kakor kaže, je bilo tako,« je rekel kapitan.
»A kdo bi uteglnil biti? Ko bi bil razen nje še kdo izginil, bi ga bili sorodniki gotovo pogrešili. Listi so svoj čas toliko pisali o tem ... In kako je mogoče, da je bil nekdo zaprt v kabini, gospo de Winter pa so našli daleč proč, in to šele čez mnogo mesecev?«
Kapitan Searle je zmajal z glavo. »Nič več ne vem kakor vi, gospa. Vse, kar moremo doslej trditi, je to, da se je našlo truplo in da je treba obvestiti oblastva. Na žalost utegne nastati precej čenč, a možnosti, da bi se jih ognili, ne vidim. Stvar je mučna za vas in za vašega moža. Tako mirno sta živela, nič drugega nista zahtevala, kakor da bi smela biti srečna, pa se je moralo zgoditi baš to ...«
Zdaj sem vedela, kaj je bilo vzrok mojim žalostnim slutnjam. Zlovestna ni bila ponesrečena ladja, niti ne vpitje galebov niti ne tanki, temni dimnik, je je štrlel proti čerem. Nesrečo je pomenil molk črnih voda, pomenile so jo neznane reči, ki jih je zakrival. Nesrečo je pomenil potapljač, ki se je spustil v hladne, mirne globine ter spodaj naletel na Rebekino jadrnico in na truplo Rebekinega tovariša. Ta čas, ko sem nič hudega ne sluteč sedela na skali, je tipal po ladji in z očmi preiskoval kabino.
»Da mu vsaj ne bi bilo treba povedati, i sem za-
mrmrala. »Da bi mu vsaj lahko vse prikrili...«
»Saj veste, da bi rad, ko bi bilo mogoče,« je kapitan odvrnil, i Ali v slučaju, kakršen je ta, moram pustiti vsakršno osebno tenkočutje v nemar. Storiti moram svojo dolžnost. Javiti moram, da se je našld truplo ...«
Mahoma je obmolknil. Vrata so se odpirala, Maksim je stal na pragu. (
»Nu, kaj se godi?« je vzkliknil. »Nisem vedel, da ste tu, kapitan. Je mar kaj novega?«
Nezmožna, da bi se brzdala, strahopetnica, ki semt bila, sem zapustila sobo in zaprla vrata za seboj. Maksimu niti nisem pogledala v oči; imela sem zgolj nedoločni vtis, da sem ga videla razoglavega, trudnega in izmučenega.
Prišla sem do velikih vrat v veži. Jasper je glasno) lokal iz svoje skledice. Ne da bi nehal piti, je pomahal z repom, ko me je zagledal. Ko si je utolažil žejo, je planil k meni in se mi jel s šapami vzpenjati po krilu. Poljubila sem ga na glavo, nato pa stopila ven in šla sedet na teraso. Odločilni trenutek je bil tu, treba mu je bilo pogledati v oči. Moj nekdanji strah, moje nezaupanje, moja boječnost, moj neozdravljivi manjvrednostni kompleks ... vse to so bile stvari, ki jih je bilo treba premagati in vreči iz sebe. Če se mi zdaj ne posreči, se mi ne bo posrečilo nikoli več. To je bila skrajna preizkušnja. Slepo, obupno, z nohti zaritimi v dlani, sem prosila Boga, naj mi da poguma. Ne vem, koliko časa sem že strmela v zelene trate in v cvetje na terasi, ko sem začula hrlenje avtomobila, ki se je oddaljeval
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnJ del lista: Ljubomii Volčič — Vsi ? Ljubljani