KAR DVA IZOLANA V VLADNI EKIPI?
KOLIKO STANOVANJ BO DODELJENIH? I FESTIVALSKI MENEFREGIZEM
ATLETIKA - SIROTA SPORTA
NOVOLETNI SEJEM IN SILVESTROVO
Na današnjem sestanku ožjega odbora komisije za prireditve v občini Izola bo verjetno padla odločitev, da se letošnje pričakovanje novega leta pripravi še bolj bogato in raznovrstno kot doslej. Pripravljen je namreč predlog, da bi v decembru mesecu na območju Verdijeve ulice in Manziolijevega trga postavili večje število prodajnih stojnic s praznično ponudbo za najmlajše, hkrati pa naj bi na samem trgu dnevno pripravljali krajše prireditve za obiskovalce sejma. Tudi letos bo decembra potekala prodajna akcija December v Izoli in spet bo eden od kupcev dobil v dar osebni avtomobil. Višek decembrskih praznovanj pa bo seveda silvestrovanje na prostem, ki naj bi bilo še bolj veselo in praznično kot lani, saj meteorologi napovedujejo nič kaj hladno zimo.
(Melj Problem pomanjkanja športnih objektov je v Izoli že nekaj časa pomaknjen v ozadje in celo novinarji smo v glavnem spregledali dejstvo, da smo dejansko brez nekaterih najpomembnejših objektov za normalen telesni in športni razvoj mladih.
Res je, imamo dve dvorani, vendar nobena od njiju ni primerna za še kaj drugega kot za rokomet ali odbojko, imamo tudi lep nogometni stadion, ki pa je iz dneva v dan v slabšem stanju, saj na njem trenirajo in igrajo vsi, od pionirjev do članov. Tukaj pa se seznam pravih športnih objektov počasi neha, če seveda izvzamemo nekatere klubske prostore, ki pa niso športni objekti v primarnem
{C Banica Koper
pomenu besede. Dejstvo je, da nimamo nobenega pravega igrišča za mali nogomet na prostem (z izjemo šolskega igrišča), da nimamo nobenega pravega košarkaškega igrišča, da nimamo bazena, kjer bi lahko deloval plavalni ali celo vaterpolo klub, da nimamo kegljišča, čeprav imamo prvoligaško ekipo in predvsem nimamo niti ene atletske steze na kateri bi lahko telovadni učitelji osnovnošolcem pokazali kako dolga je v resnici 400 metrska tekaška proga. Projekt gradnje igrišča z atletsko stezo v neposredni bližini OŠ Livade je utihnil v pozabo, ministrstvo, ki naj bi sofinanciralo to gradnjo pa se seveda veseli dejstva, da v Izoli ni vseh soglasij za takšno investicijo. Stadiona, kot je ta v olimpijskem Sydneyu res ne potrebujemo, za začetek pa bi se zadovoljili že s kakšnim otroškim igriščem več in s kakšnim igriščem, ki bi najstnikom lahko zamenjalo ulico in dvorišča od koder jih preganjajo miru željni sosedje. Seveda se samo od sebe ne bo nič premaknilo, zato bo očitno pitreben pritisk javnosti, če že telovadni učitelji, center za šport in drugi odgovorni za te dejavnosti v občini skušajo problem pomesti pod preprogo.
www.slo-istra.com
izolske spletne strani
'splošno gradbeno podjetje
To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača.
Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali.
Dan in še mnogo dni potem
Mislim da volitve 2000 še dolgo ne bodo šle Izolanom iz spomina. Seveda, ne zaradi izida volitev za državni zbor, ker ta ni v ničemer presenetil, ampak zaradi izida referenduma o nameravani gradnji garažne hiše pod cerkvijo sv.Mavra. (Ko bodo občani spoznali, da oblast v Izoli na enak način pristopa do volivca, naj bo za referendum ali pa za volitve na oblast, z lepimi slikami, rožicami in lažnimi fotomontažami, se bodo tudi na volitvah morda drugače odločali.)
Da predlagatelji zazidalnega načrta Pri svetilniku niso poudaijali ureditev plaže ampak gradnjo garažne hiše ni bila napaka, ampak objestno prepričanje, da je oblast sposobna znižati tudi hrib "sv.Mavra", če se tako odloči. Šele v predvolilni kampanji se je tej oblasti zjasnilo, da je zlonamernost posega v prostor z gradnjo garažne hiše razkrita in da bi bilo bolje, če bi volivce zavajali s ponujanjem lepo urejene plaže ob prikriti misli na garažo, apartmaje in lokale.
Če ni modrosti oblasti in če oblast ne dela za ljudi (kar bi moralo biti osnovno poslanstvo vsake oblasti!), potem je prav, in celo nujno, da spregovori ljudska volja. Ker gre danes (mislim zadnjih deset let) v Izoli predvsem za grabež v različnih oblikah, v prvi vrsti pa gre za grabež v prostoru (drugo je že več ali manj razdeljeno), bi morala biti osveščenost občanov tako visoka, da bi se takšnim posegom odločno upirali, dokler ne bi dosegli vsebine, ki bi bila občanom v splošno dobro. Namreč, občani vedo, kaj je njim v splošno dobro, kot ve oblast kaj je njej v korist. Da pravilno razsojajo, pa morajo biti občani informirani o vseh dobrih in slabih straneh vsakega posega. Ni res, da je bila volja ljudi v zvezi s "Svetilnikom" takšna, kot so jo izrazili, že dolgo pred referendumom. Jasna je bila samo volja prizadetih krajanov. Drugi so potrebovali informacije, da so se pozitivno odločili, sicer bi se odločali za "napredek". Prav zaradi tega bi morali vsi posegi v prostor skozi dobro pripravljen referendum od prejšnjih, kot so marina, Aqualandija, turistična naselja, do tem podobnim, ki prihajajo. To ne bi pomenilo ovire razvoju občine, ampak pravilnost razvoja. Da, pomenilo bi oviranje požrešnosti nosilcev oblasti.
Pogovarjal sem se z osebo, ki se strokovno, na visoki ravni, ukvarja in spozna na oblikovanje prostora in na urbanizem. Slišal sem takšno mnenje: "V mestu Izola se ne bi smelo nič ali čim manj pozidavati in urejati, dokler je ta politična garnitura na oblasti. Ta namreč ne more in ne zna drugače delati, kot dela. In to je za mesto zlo."
Referendum ni vladavina ulice, ampak tehten in razumen razmislek prebivalcev za splošno dobro in če drugače ne gre, bi morali ljudje tudi tako vladati.
Frane Goljevšček Izola, 24.10.2000
Neodvisna kandidatka Mojca Ferie Brezavšček (Neodvisna lista MOJCA), se zahvaljujem vsem, ki ste me volili. Iskreno upam, da ste me izbrali na podlagi programa in ne zaradi - "novi obraz", "ne vem, katero številko bi obkrožil", "u, s’m flu", itd. Če ste me volili zaradi "novi obraz"...m si preberite določene članke v zadnjih treh Mandračih in program, ki sem ga zasnovala ter ga bom z vašo podporo, s časom, tudi uresničila. Tako boste vsaj vedeli, zakaj naj bi in tudi ste obkrožili mojo številka____________________________________________________
DAN SPOMINA NA MRTVE
Upravni odbor združenja borcev in udeležencev NOB Izola vabi vse občane, da se v čimvčjem številu udeležijo komemoracije ob Dnevu spomina na mrtve, ki bo
v Kortah, 27. oktobra 2000 ob 11. uri
pri spomeniku padlih pred kulturnim domom
in
v Izoli, 27. oktobra 2000 ob 16. uri pri
spomeniku padlih na Trgu padlih.
Vabilo na Martinovanje
Društvo invalidov Izola, društvo upokojencev Jagodje-Dobrava, organizirata martinovanje v hotelu Delfin Izola, dne 10. novembra 2000 ob 19. uri. Pridružilo se nam bo prijateljsko društvo invalidov Ilirska Bistrica s približno 50 člani. Vabimo članice in člane društva invalidov Izola in društva upokojencev Jagodje-Dobrava da prijemamo prijave vsako sredo od 15. do 17. ure v prostorih društva invalidov, Kraška ulica 1. Cena večerje 1500 SIT.
Vabljeni
PRIMORSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC IZOLA
ulica ALME VIVODE 3-STARI ITALIJANSKI VRTEC
27., 28., in 29. OKTOBER od 9.00 do 18.00 ure
RAZSTAVA
MOSTRA
IZOLA
KIŠD VABI VSE ŽIVO
Klub izolskih študentov in dijakov se nahaja v Gregorčičevi 34, nasproti stare italijanske šole. V klubu je dejavnih kar nekaj študentov in dijakov, ki se ukvarjajo z številnimi zanimivimi projekti, od žurov pa do mednarodnih sodelovanj, organizacijo tečajev itd itd. Možnosti za sodelovanje je ogromno, izkušnje in prijatelji, ki jih pridobiš pa neprecenljivi. Bi rad potoval po Evropi, vodil tečaj, organiziral žur ali pa le pomagal pri vsakdanjem delu v klubu? Najmanjši problem, v (bolj) večernih urah nas dobiš na klubu v Gregorčičevi 34, v vseh urah na internetnih straneh www.kisd-klub.si , lahko pa tudi pokličeš Matjaža na 041/404355 ali Darjana na 031/323248. Dej, oglasi se!
f ŠPORTNO DRUŠTVO
vlv7±'udio (°p$Cp
IZOLA/Ljubljanska51 /tel. 6418-042	(cj
URNIK
pon-sob od 9 -12 in 16.30 • 22 ure
na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
Vpis in vadba vsak torek in petek od 17.30 do 19. ure na OŠ Dante Alighieri pod STROKOVNIM vodstvom športnega pedagoga Iztoka Babiča Inf: GSM 041 / 893 192
20. REDNA SEJA ORJNSKEGA SVETA
REKORDNO HITRA POVOLILNA SEJA
Izolski občinski svetniki so se v ponedeljek ponovno sestali na 20. redni seji, ki je pred volitvami odpadla zaradi nesklepčnosti. Pravzaprav je bila takratna odsotnost nekoliko presenetljiva, saj je bila vsebina takšna, da so jo tokrat odpravili v dobrih dveh urah. Še najdlje so se zadržali pri vprašanju prodaje nenaseljenih stanovanjskih objektov (o tem pišemo na naslednji strani) ter ob dodelitvi prostorov veslaškega kluba Argo v uporabo in upravljanje temu klubu. Večina dokumentov pa je bila tako ali tako v prvi obravnavi in bodo zdaj šli skozi roke poslanskih klubov, čez kakšen mesec pa bo razprava o njih gotovo konkretnejša.
SPREMEMBE STANOVANJSKEGA PROGAMA
Zaradi zamud pri pridobivanju dokumentacije ali drugih težav so opravili nekatere prerazporeditve sredstev za stanovanjski program in tako so zaradi počasnega sondiranja in izdelave konservatorskega programa na Smrekarjevi 51 ter zaradi nepridobljenega gradbenega dovoljenja za Smrekarjevo 55 zmanjšali sredstva za sanacijo teh dveh objektov, namesto tega pa so v program vnesli dokončanje objekta na Koprski 21.
Alietova 16 in 18, Koprska 9 in Ljubljanska 17 so izločene iz programa, ker stanovajna niso izpraznjena, Pittonijeva 4 bo deležna le sanacijskih del, ker so tako odločili etažni lastniki. Namesto tega bo v program uvrščena prenova Dvoriščne 20.
Ker ni soglasij etažnih lastnikov so iz plana izpadla dela na Gregorčičevi 42, Koprski 2, Livade 5, Trubarjeva 4 in Smrekarjeva 50. Ker objekt na Velikem trgu 3 ni izpraznjen je iz programa izločeno zavarovanje tega objekta. Zaradi soglasij etažnih lastnikov bodo zmanjšana tudi dela v Pittonijevi 4 in Ceglarjevi 13, zaradi pridobivanja dokumentacije pa na Gorkijevi 2. Zaradi omenjenih odloženih ali zmanjšanih del se v plan dodatno vnesejo popravila na naslednjih objektih: Alma Vivoda 3, Alietova 6, Aškerčeva 6 in 9, Dvoriščna 13, Gramscijeva 11, Krpanova 5, Postojnska 5, Premrlova 3, Smrekarjeva 14, Trg republike 4, Trinkova 4, Tržaška 4, Tržaška 2, Kumarjeva 7, Trinkova 8 in Trubarjeva 24.
Nekaj sprememb je tudi pri poslovnih prostorih in sicer se delno zmanjšajo sredstva za razširitev zobne ambulante v CAnkarjevem drevoredu 16b, ker ni soglasja etažnih lastnov, za Koprsko 21 in Ljubljansko 43 pa imajo pritožbe na gradbeno dovoljenje. Z dokumentacijo zamujajo pri Istrskih vratih 2 in v Koprski 2, ter povečati sredstva za poslovni prostor na Kristanovi 2 in Morovi 4. Počakali bodo še z investicijami v nekatere druge poslovne prostore, namesto tega pa bodo obnavljali poslovni prostor na Kristanovem trgu 2 in 3 ter še dopolnjevali dela pri vrsti drugih objektov v Izoli.
VK ARGO - STAVBA DA, IGRIŠČE NE
Občinski svetniki so sprejeli sklep s katerim so veslaškemu klubu Argo dodelili v uporabo in upravljanje stavbišče (verjetno stavbo) s čolnarno in zimsko veslamo s telovadnico, dvorišče in kombinirano igrišče pa ostaja v lasti in upravljanju občine.
Takšna odločitev je seveda imela tudi nekaj drugače mislečih, saj je znano, da so igrišče urejali prav veslači, vendar so ga zdaj, tako kot dvorišče ogradili in na ta način onemogočili uporabo drugim občanom in šolarjem.
PEŠATI IN DVOJEZIČNOST
Italijanska samoupravna narodna skupnost je predlagala, občinski svet pa potrdil predlog, da se pečati krajevnih skupnosti, ki so dvojezične, dopolnijo tudi z imeni v italijanskem jeziku. Seveda pripomb na ta predlog ni bilo z izjemo vprašanja, kako je z italijanskim imenom za Jagodje Dobrava. Odgovor je stari: dokler ni drugega je to tudi italijansko ime.
NADA MORATO (S POPRAVKI) ZA NAGRADO
Občinski svetniki so soglasno podprli predlog za dodelitev letošnjega priznanja in nagrade Alojza Kocjančiča upokojeni učiteljici, kulturni delavki, pisateljici in zbirateljici zgodovinskega gradiva, Nadi Morato. Komisija za mandatna in kadrovska vprašanja je soglasno potrdila predlog, hkrati pa v utemeljitvi črtala odstavke, ki so (po mnenju komisije) enostransko opisovali povojno obdobje pri nas in ki za samo utemeljitev nagrade niso bili pomembni. Za tiste, ki jih to zanima objavljamo del utemeljitve, ki gaje podpisal tudi predsednik komisije za podeljevanje priznanj in nagrad Alojza Kocjančiča, Miran Žlogar, občinska kadrovska komisija pa jih je iz utemeljitve umaknila.
PARKIRANJE TOVORNJAKOV
Med obsežnejše pobude te seje sodi gotovo tista, ki jo je podpisal svetnik ZZP, Aleksander Krebelj, namenjena pa je urejanju parkiranja tovornjakov na prostoru bivšega skladišča Mehano v neposredni bližini stanovanjskih hiš Polje 7 in 7a. Stanovalci obeh hiš se že dolgo pritožuejjo, ker jim tam parkirani tovornjaki včasih celo onemogočajo dostop no njihovih hiš, predvsem pa ustvarjajo neznosen hrup in sploh onesnažujejo okolje. Občina Izola je že obljubila redno kontrolo redarjev na tistem delu industrijske cone, vendar to ni dalo nobenih rezultatov. Županja je obljubila natančen odgovor, zavrnila pa pobudo svetnika, češ da naj pripravi rokovnik nalog za rešitev tega problema. Omeniti velja še pobudo Valdija Morata za sanacijo ceste v Kortah, od križišča pri spomeniku NOB do središča stare vasi.
SLOVENSKEGA FORUMA NI VEČ
Nekoč je bil izolski poslanec Janez Jug, ki je kot kandidat LDS prišel tudi v državni zbor. Potem so se njegve poti razšle s to stranko in postal je član ter kasneje tudi prvi mož Slovenskega foruma, politične stranke, ki si je zaman prizadevala, da bi postala parlamentarna stranka. Tudi v občinskem svetu stranki ni šlo najbolje, saj je imela običajno le po enega svetnika in tako je tudi v tem mandatu, ko jo zastopa Marjan Pavlič. Sredi poletja pa je s političnega prizorišča izginil tudi Slovenski forum, ki se je preimenoval v Novo demokracijo Slovenije (NDS), njegovi kandidati pa si niso izborili vstopa v nov državni zbor, saj niso sodelovali na letošnjih volitvah.
vfc;
w/fl
r

SLIKE ZA OSEBNE DOKUMENTE,
NA KATERIH Sl BOSTE ZAGOTOVO VŠEČ!
Z DIGITALNIM FOTOAPARATOM LAHKO NAREDIMO VEČ RAZLIČNIH FOTOGRAFIJ IZMED KATERIH BOSTE IZBRALI NAJBOLJŠO.
4 FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE 1000 SIT.
Tel.: 066/ 647 - 050, Drevored l.maja 4a, Izola Tel.: 066/ 646 -211, HTP San Simon, Morova 25
m
*3
CENZURA ALI KOREKCIJA?
Iz prvotnega teksta utemeljitve za nagrado Nadi Morato je pred obravnavo na seji občinskega sveta izginil odstavek, ki ga objavljamo na tej strani. Zagotovo velja, daje opis povojnega obdobja nekoliko enostranski, vprašanje pa je, če ni komisija presegla svojih pooblastil s spreminjanjem teksta utemeljitve. Njen predsednik Vinko Gregorič je o dejanju sicer obvestil občinske svetnike, ker pa nihče temu ni nasprotoval je bolj ali manj jasno, daje prvotni tekst nastal v drugem okolju. V obrazložitvi zdaj ni več naslednjega teksta, njegovo težo pa lahko ocenite sami.
... Je pa Moratova tedaj doživela tudi svoja prva razočaranja in udarce, predvsem spričo pritiskov na cerkev ter verne in različno misleče ljudi v povojnem obdobju. Ozračje je tako začelo postajati zatohlo, vendar je ni zlomilo. Vpisala se je na višjo pedagoško šolo, jo v normalnem času končala, si s tem obogatila znanje, razširila obzorje in ustvarila pogoje za njen kasnejši ustvarjalni razcvet. V Dekanih je bila priča veliki razdvojenosti ljudi ob ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, ki se je kasneje končala s tragičnim eksodusom. Iz Dekanov je bila prestavljena v Korte, ki jih je tudi močno prizadelo odhajanje ljudi v Trst in v obalna mesta. Te kuge odhajanja ni mogla preprečiti niti še tako zagnana prosvetna in kulturna dejavnost mladih učiteljev, med katerimi je bila vedno v prvih vrstah tudi Moratova, upajoč, da bodo s temi svojimi napori prepričali ljudi, da ostanejo. Kortežanska skupnost je bila ob njenem prihodu še pod dodatnim šokom zaradi izgona istrskega Čedrmaca Karla Esiha in zaradi odhoda učiteljice, ki ji je bilo prepovedano obiskovanje verskih obredov. Bogato kulturno in družbeno življenje, ki je vzbrstelo po končani vojni v istrskih vaseh, polnih pričakovanja in zanosa, je počasi uničila kuga eksodusa in salano povojnih svinčenih let. Učiteljstvo se je znašlo pred veliko opustošeno njivo, ki jo je bilo treba na novo zorati in posaditi. V Kortah so bile zaradi povojnih migracij ukinjene najprej malijska in baredska šola in kasneje še preneseni višji razredi kortežanske šole v Izolo, s katerimi je odšla tudi Moratova...
AQUALANDIJA (ZAENKRAT) STOJI
Na gradbišču imenovanem Livade 2, kjer naj bi v kratkem začeli z gradnjo poslovne stavbe s prehrambeno trgovino in začeli vrtati za pridobivanje tople mineralne vode, je zaenkrat vse tiho, čeprav bi po rokovniku zdaj že morali videti prva izkopavanja zemljišča. Do zastoja je menda prišlo zaradi pritožb večjega števila krajanov na izdajo gradbenega dovoljenja za omenjena dela. Investitor ima zaradi tega gotovo določeno škodo, v več političnih strankah pa so nam zagotovili, da pritožbe krajanov nimajo strankarskega ampak čisto zaseben značaj. Torej bo treba počakati na zadnjo besedo Ministrstva oziroma sodišča, če bo zaplet prišel tako daleč.
KDO (N)HOCE MLADINSKI SVET
Občinski svetniki so na zadnji seji obravnavali tudi osnutek "pisma o nameri" s katerim naj bi postavili temelje bodočega konstruktivnega sodelovanja med novoustanovljenim Mladinskim svetom Občine Izola in izolskim občinskim svetom. Glede na to, da je gradivo v prvi obravnavi se zaradi vsebine nihče ni posebej razburjal, vendar je bilo iz nekaj pripomb moč zaslutiti, da vsi niso ravno naklonjeni takšni vlogi tega novoustanovljenega organa. Iz dokumenta je razvidno, da so pobudo za podpis takšnega pisma podali svetniški klubi ZLSD, Italijanske narodnosti, SKD in Nove demokracije Slovenije (bivši SF). V številu poslancev bi to pomenilo 11 svetnikov, to pa je manj od potrebne polovice oziroma večine. Zato gre pričakovati še poglobljene razprave o tej vsebini.
ZAKON O MLADINSKIH SVETIH 2. člen
V	Mladinski svet Slovenije se združujejo društva, zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah, registrirane po določbah zakona, ki ureja politične stranke, različnih družbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino, in ki imajo najmanj 70% članstva in 70% članov vodstva v starosti od 15 do 29 let.
V	mladinske svete lokalnih skupnosti se združujejo društva, zveze društev in notranje organizacijske enote mladinskih organizacij v političnih strankah, registrirane po določbah zakona, ki ureja politične stranke, s sedežem v lokalni skupnosti, različnih družbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino, in ki imajo najmanj 70% članstva in 70% članov vodstva v starosti od 15 do 29 let.
Združevanja v Mladinski svet Slovenije in mladinske svete lokalnih skupnosti temelji na načelih svobodnega združevanja, enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja avtonomnosti vsake organizacije.
Mladinski svet Izola so ob koncu maja meseca ustanovile nekatere mladinske organizacije v občini in sicer: Društvo tabornikov RJS, Gasilska zveza Izola - gasilska sekcija, Klub študentov in dijakov FORTJM, Mladi forum Združene liste, Mladi krščanski demokrati Izola, Mladinska skupina pri Evangelijski cerkvi Izola, Mladinski izolski center - MIC, RK Slovenije - mladinska sekcija Izola in Socialdemokratska mladina Izola. Predsednik Mladinskega sveta je Aleksej Skok (Mladi forum ZLSD), podpredsednik pa Janez Glažar, eden od ustanovnih članov izolske Nsi.
POOBLASTILA IN DEJAVNOST 6. člen
Vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti.
Za pripravo dokumentov za ustanovitev tega organa, ki naj bi zastopal interese mladih je Občina Izola za leto dni preko javnih del zaposlila
Tomaža Kovača, ki je pripravil dobro gradivo za ustanovitev in delo tega novega organa mladih, ki je zdaj zapisan tudi v republiškem zakonu. Vseskozi podpira takšno uveljavljanje interesov mladih županja Breda Pečan, vendar vsi ne delijo njenega tosmemega prepričanja. To je še posebej razumljivo zdaj, ko so nekateri mladi samostojno, preko svojih "odraslih" strank ali preko stranke SMS na volitvah dobro premešali politično sceno v Sloveniji in tudi v Izoli. Pismo o nameri je zdaj v rokah svetniških klubov, napovedovanje njegove usode pa je Ribari se niso odločili za sodelovanje trenutek zelo tvegano dejanje, v izolskem Mladinskem svetu.
STROKOVNI OLJKARSKI VRH NA BELVEDERJU
Na strokovnem posvetu o kakovosti oljčnega olja poteka seminar na Belvederju nad Izolo in se ga udeležuje preko 50 udeležencev iz 14 držav.
Izbrane teme za dvig kakovosti oljčnega olja podaja na sedemdnevnem seminarju, ki ga organizira COI (Mednarodni svet za oljčno olje s sedežem v Madridu) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar devet strokovnajkov iz Španije, Italije in tudi Slovenije.
V Slovenski Istri je kar 99 odstotkov vseh Slovenskih oljčnih nasadov. Pridelek se iz leta v leto dviguje zaradi mladih nasadov, ki prihajajo v rodnost in vodenega strokovnega dela. Tako so ocene, da bo letošnji pridelek (sicer zaradi suše manjši) okoli 2200 ton oljk ali 400 t oljčnega olja. Večina tega olja pa nebo prispela na police, zaradi velikega povpraševanja in osveščanja potrošnikov o zdravem načinu prehranjevanja. Sicer je poraba oljčenga olja v Sloveniji nekaj čez 0,5 litra na prebivalca, kar pa je 20 in več krat manjša kot je poraba oljčnega olja v Španiji, Italiji ali Grčiji. Oljkarji se zavedajo, da je potrebno za prodor na trge zagotoviti potrošniku vrhunsko kakovost oljčenga olja, kot tudi urediti kataster oljčnikov in drugih spremljajočih evidenc, tako kot imajo to urejeno v npr. Italiji in drugih državah EU.
Seminar bo nakazal smernice nadaljnjega dela za razvoj in ohranitev oljkarstva pri nas. Seveda pa je potrebno še veliko postoriti na nivoju države (Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) v smislu zagotovitev pogojev za izvajanja pravilnika o kakovosti oljčnega olja in drugih v Mednarodnem svetu za oljkarstvo sprejetih normativov kakovosti.
S temi spoznanji pa seminar ne bo izvenel kot dogodek, ki seje zgodil izven sezone, temveč bo prinesel miselni in kakovostnejši prestop, ki ga pristojni morajo narediti za razvoj panoge, ki je po intenzivnih nasadih v Sloveniji takoj zajabolkami.
(MD).
zavarovalnica triglav d.d.
Območna enota Koper
VABI K SODELOVANJU
vse, ki jih zanima delo pri prodaji osebnih zavarovanj
OD VAS PRIČAKUJEMO:	PONUJAMO VAM:
■	najmanj srednjošolsko izobrazbo
■	veselje do dela z ljudmi
- samoiniciativnost in iznajdljivost
■	ustvarjalno delovno okolje
■	strokovno izobraževanje
-	stimulativne zaslužke
■	samostojno in dinamično delo
-	možnost redne zaposlitve
Vaše pisne prijave pričakujemo do 15.novembra 2000 na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d., OE Koper, Pristaniška 8, 6000 Koper
CILJ JE KAKOVOST
V Sloveniji imamo naravne danosti za proizvodnjo kakovostnega oljčnega olja, četudi znaša domača pridelava le okrog 400 ton letno, kar je neznatna količina v primerjavi s skoraj 2 milijoni ton olja, ki ga pridelajo v svetu ( največ v Italiji, Španiji in Grčiji).
Eden od predavateljev na seminarju, ki v teh dneh poteka v Izoli Antonio Cimato z Nacionalnega raziskovalnega inštituta za oljkarstvo CNE iz Firenc, pravi, da je prihodnost slovenskega oljčnega olja le v ustreznem marketingu in oblikovanju blagovne znamke. "Zgodovinsko dejstvo je, da oljka raste na tem območju. Najprej je pomembno razumeti, kakšne so organoleptične lastnosti vašega olja, kar morate seveda povedati vi sami. Nato pa bi morali te lastnosti povezati s kulturno in kmetijsko tradicijo vaših krajev, z imageom vašega področja in znati to pokazati svetu. Naslednji korak je discipliniranje proizvodnje olja v celotni verigi s spoštovanjem pravil, ki jih narekuje Evropska unija. Vaša prednost je recimo v tem, da gre za eno najsevernejših leg, kjer še raste to drevo. Oljka na tem področju trpi mraz, kar ne dovoljuje, da bi sadeži preveč dozoreli in zato je vaše olje zelo aromatično. Poleg tega je proizvodnja skoncentrirana na manjše geografsko območje in nerazpršena, zato je uvajanje ukrepov za kakovost olja lažje." Po njegovem mnenju ne moremo govoriti o boljših ali slabših oljih, ko gre za enak kakovostni razred. Gre le za različne arome in okuse, ki morajo najti svoje kupce.
V Sloveniji imamo še veliko manevrskega prostora, da z ustrezno promocijo povečamo porabo oljčnega olja, saj ga posameznik porabi v povprečju le okrog 0,51 na leto, skupaj okrog 800 ton olja. V Franciji je na primer poraba olja dokaj nizka, kljub temu pa znaša 6 1 na prebivalca, medtem ko je v Italiji ta količina okrog 11 1 na prebivalca, v Grčiji pa doseže okrog 20 1 na prebivalca.
Kljub temu pa, kot je znano, domači proizvajalci pri nas nimajo težav s prodajo olja, saj ga prodajajo v rinfuzo stanju kar doma. Stekleničenega olja domače proizvodnje v trgovinah skorajda ni, na policah je le uvoženo olje. Težava pa je v tem, da potrošnik ob nakupu trenutno nima nikakršnih nedvoumnih zagotovil, da olje, ki ga kupuje zares ustreza kakovosti, ki je deklarirana na etiketi. V laboratoriju LABS v Izoli so pred nedavnim po naročilu mejne in tržne inšpekcije analizirali 18 vzorcev uvoženih stekleničenih olj in kar polovica j ih ni ustrezala deklarirani kakovosti. Res pa je, da se kupec tudi ob nakupu pri domačih proizvajalcih in v oljarnah lahko zanaša zgolj na prodajalčevo poštenost in mu verjame ter plača zahtevano ceno.
Četudi pravilnik o oljčnem olju obstaja že dobro leto in pol, in bi se moral izvajati že od oktobra lani, temu ni tako, saj ministrstvo še ni poskrbelo za to. Koncesijo za izvajanje laboratorijskih kontrol so dodelili Kmetijsko veterinarskemu zavodu iz Nove Gorice, kjer pa še nimajo ustrezno usposobljenega kadra za delo v laboratoriju in usposobljene degustacijske komisije za izvajanje organoleptičnih testov. V okviru Društva oljkarjev Slovenske Istre sicer taka komisija deluje že osem let, prav tako pa v zasebnem laboratoriju LABS že od leta 1992 opravljajo laboratorijske analize oljčnega olja v skladu z normativi EU. Kljub temu niso uspeli pridobiti koncesije s strani ministrstva, kjer menijo, da v LABS opravljajo tudi svetovalno delo, kar ni združljivo z nadzorno funkcijo. Po besedah Milene Bučar - Miklavčič iz omenjenega laboratorija pa to ne drži, saj svetovalnega dela ne opravljajo, temveč zgolj opravljajo analize za posamezne naročnike in se ukvarjajo z raziskovalnim delom v sklopu Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru.
Takšna počasnost pri urejanju razmer na tem področju pa najbolj škodi potrošniku, po svoje pa ustreza tako uvoznikom, kot tudi domačim pridelovalcem, ki se na ta način z lahkoto izogibajo zunanjemu preverjanju kakovosti olja. Zaenkrat je odločitev ali bodo vzorec poslali v analizo prostovoljna, vsako leto pa tovrstne akcije izvaja Društvo oljkarjev. Vzpodbudno je, da je med olji, ki jih ocenjujejo, vsako leto vse več takšnih, ki sodijo v razred najkakovostnejšega ekstra deviškega oljčnega olja. To dokazuje, da se tudi naši oljkarji vse bolj zavedajo pomena kakovosti. Vedo namreč, da olja ne bodo mogli večno prodajati zgolj na domu, saj je v EU to celo prepovedano in ga morajo proizvajalci stekleničiti.
Prav kakovost je tudi po besedah Ahmeda Touzanija, podpredsednika Mednarodnega sveta za oljkarstvo (COI), eden osrednjih ciljev te mednarodne organizacije, ki združuje države pridelovalke oljčnega olja (članica je tudi Slovenija) in določa standarde za kakovost na katerih temeljijo tudi normativi EU. V COI celo razmišljajo, da bi zaradi svoje majhnosti Slovenija lahko služila kot vzorčna država za pilotski projekt za pridelavo kakovostnega olja, saj bi drugod tak projekt lahko izvedli le na nivoju posamezne regije, pri nas pa kar na ravni države.
Seveda je izvedba takšnega projekta možna le ob primernem interesu in angažiranosti pristojnih služb na Ministrstvu za kmetijstvo, ki sicer s subvencijami zadovoljivo podpira razvoj oljkarstva pri nas, še vedno pa je prepočasno pri izvajanju predpisov s tega področja na mednarodno primerljiv način. (K.B.)
ŠE POMNITE JOLANDO KOS?
Morda se tisti z več leti na hrbtu nše spominjajo nekdanje predsednice piranske občinske skupščine, Jolande Kos, ki je pred kakšnimi 25-timi leti predlagala občinski odlok s katerim bi občani Pirana imeli prednost pri nakupu zemljišč za gradnjo hiš pred vikendaši iz drugih krajev Slovenije. Takrat je ta njen predlog povzročil ostre reakcije v metropoli in posebej v političnem vrhu tedanje slovenske oblasti. Očitali so ji, da krši pravilo enakosti državljanov, dobila je tudi partijski opomin in njene politične kariere je bilo takrat konec.
Posledice tega boja za "enakopravnost" državljanov so zdaj vidne na vsakem koraku piranske občine, ki je postala vikendaška občina z vsemi dobrimi in slabimi posledicami, ki jih to prinaša.
Izolski občinski svet je v ponedeljek obravnaval osnutek pravilnika o prodaji stanovanjskih objektov znotraj obdelovanih kmetijskih površin in razprava, kije sledila, je v marsičem spominjala na tisto izpred četrt stoletja. V predlogu odloka je bilo namreč zapisano, naj bi prednost pri licitaciji imeli lastniki ali najemniki okoliških kmetijskih zemljišč. Takšni dikciji so ostro nasprotovali svetniki Zveze za Primorsko (Branko Mahne in Aleksander Krebelj), saj naj bi bila v nasprotju z ustavnim načelom, da so vsi državljani pred zakonom enaki in imajo tudi enake pravice. Seveda je bilo slišatu tudi nasprotne predloge in nekaj dodatnih dopolnil, končno pa je občinski svet sprejel sklep, da daje predlog v 60 dnevno razpravo med svetnike in klube svetnikov. Ob sprejemu tega sklepa je Silvano Sau, svetnik narodnosti in predsednik Komisije za vprašanja narodnosti in Odbora za gospodarstvo in finance polglasno komentiral: Seveda, treba je narediti tako, da bomo na podeželje dobili še več ljubljanskih pravnikov in njihovih vikendov."
Za boljše razumevanje problematike je treba poseči tudi slabo leto nazaj, ko je ta isti občinski svet med obravnavanjem klasičnih predlogov za odprodajo občinskih zemljišč (zaokrožanje zemljišča, odkup dvorišča, prizidka ali podstrešja) obravnaval tudi vlogo Franka Markoviča za odkup porušene stavbe, ki se nahaja ob vinogradu, ki ga ima v najemu in v kateri bi želel urediti vinsko klet ter shrambo. Ker ima ruševina hišno številko in je njena namembnost stanovanjska so takrat svetniki, po dolgi razpravi med pozicijo in opozicijo, sprejeli sklep, da poslopja ne prodajo dokler ne bo pripravljen občinski odlok, ki bo določil postopke za takšne vrste prodaje. Zadeva je takrat dobila precej politični prizvok, čeprav so vsi zatrjevali, da jim gre le za red pri prodaji občinske lastnine, občinske strokovne službe pa so v tem času le pripravile Pravilnik o pogojih in postopku prodaje nenaseljenih stanovanjskih objektov na območju občine Izola, ki so ga svetniki dobili v prvo obravnavo.
Predlagatelj je sicer zatrdil, da je za odkup potrebna licitacija in da bo v prednosti itak tisti, ki bo ponudil več, toda predkupna pravica naj bi sedanjim mejašem omogočala, da v primeru enake ponudbe oni postanejo lastniki objekta. Svetniki ZZP so poudarjali, daje takšnih objektov blizu 60 in zato je treba imeti v mislih zakonitost postopkov ne pa le denar, ki bi ga na ta način dobila občina, drugi pa so opozarjali, da to lahko pomeni enako število novih vikendov v občini.
Zdaj je predlog v obravnavi med svetniki in v njihovih rokah je odločitev, kako bo občina v bodoče prodajala takšne objekte, ki so največkrat le še ruševine sredi obdelanih ali celo zapuščenih kmetijskih zemljišč na izolskem podeželju. Morda pa le ne bi bilo napak, če bi, naprimer v KS Jagodje-Dobrava, Korte il Livade pripravili pogovore o tem, kako oni vidijo naselitveno politiko v svojem okolju. Seveda morajo na te posvete povabiti tudi občinske svetnike, sicer bo celotna problematika ostala na ravni političnega oziroma strankarskega. O tem pa bi Jolanda Kos vedela kaj pametnega povedati in svetovati. (DM)
Med svetniškimi pobudami oziroma vprašanji je bilo tudi tisto, ki gaje
občinski upravi naslovil svetnik DeSUS, Dino Dodič. Sprašuje ali je možno začrtati prostore na parkirišču pri Zdravstvenem domu, saj tam nastaja zmeda, da marsikdo ne more s parkirnega prostora.
Urad za komunalni razvoj mu je odgovoril, da so pripravljali izvedbeni načrt označitve parkirnih mest na tem parkirišču, vendar so ugotovili, da bi v skladu s predpisi lahko zarisali največ 54 parkirnih mest. Ta številka pa je približno za četrtino manjša od števila sedaj parkiranih avtomobilov. Glede na to, da trenutno potekajo dela pri gradnji novega Zdravstvenega doma in bodo omenjeno parkirišče večkrat morali prekopati in popravljati bi bilo sedanje zarisovanje parkirnih mest zdaj nesmotrno in bodo to storili takoj ko bo omenjena gradnja končana.	__________________________________
KOLIKO STANOVANJ BODO RAZDELILI?
V prejšnji številki Mandrača smo objavili prednostno listo prosilcev za socialna in neprofitna občinska stanovanja in časopisa je v nekaj urah zmanjkalo. Seveda je bilo to razumljivo, saj je bilo prosilcev bistveno več kot ponujenih stanovanj, možnosti nakupa oziroma poceni najema pa so v tem turističnem okolju seveda slabe.
Objavljene prednostne liste so pri nekaterih prinesle veselje v dom, pri drugih pa žalost, pač glede na to, kje je bil kdo uvrščen. Že naslednji dan smo tako prejeli prva vprašanja v zvezi s številom stanovanj, ki so na voljo. Povprašali smo na ustrezni občinski službi in dobili naslednje odgovore:
Neprofitnih stanovanj je 22, toliko kot so jih v občini zgradili z lastnimi sredstvi in republiškim kreditom. Stanovanja so v stolpiču v Livadah, tam pa bo tudi osem stanovanj za delavce Policijske postaje, ki jih je kupilo Ministrstvo za notranje zadeve. Zakon določa, da občina lahko razpiše le toliko stanovanj kot jih lahko tisti trenutek ponudi, zato lahko rečemo, da so neprofitna stanovanja oddana, na naslednja pa bo treba počakati dve leti, ko bo (po občinskih načrtih) dograjen drugi stolpič neprofitnih stanovanj. Povsem drugače je s socialnimi stanovanji, ki jih v občini trenutno nimajo, vendar se med letom nekatera stanovanja, ki so v lasti občine, izpraznijo in takrat v njih dobijo prostor prosilci s te liste. Število takšnih stanovanj je seveda težko točno določiti, res pa je, da so z liste prosilcev za socialna stanovanja, kije bila sprejeta pred leti, mnogi že vseljeni v socialna stanovanja.
Ob tem velja opozoriti na to, da stanovanj ne dodeljujejo po sprejeti listi kar tako ampak upoštevajo kako veliko stanovanje je bilo izpraznjeno. Če občina dobi vrnjeno trisobno stanovanje, potem ga ne bo dobil samski prosilec z vrha liste ampak ga bodo dodelili veččlanski družini, ki je morda globoko pod vrhom lestvice. Enako je tudi v drugačnem primeru: Če se izprazni mansarda bo takšno stanovanje dobil samski prosilec, čeprav bodo pred njim družine z otroci. Zato lahko zagotovimo le to, da se bodo v kratkem v stanovanja vselili prosilci za neprofitna stanovanja, tisti z liste prosilcev za socialna stanovanja pa bodo morali počakati na vsako stanovanje posebej. Sicer pa, potrpežljivost je božja mast.
KANDIDATKA MOJCA IZ IZOLE
Ob prebiranju ponedeljkove "Mladine" je bilo mogoče opaziti tudi stran, naslovljeno "Kandidatka Mojca", v celoti posvečeno Mojci Ferle-Brezavšček, eni od neodvisnih kandidatov na nedavnih državnozborskih volitvah, dejansko najuspešnejši med vsemi slovenskimi neodvisnimi kandidati, izolanki in vodji Mladinskega centra Izola - MIC-a. Seveda so čestitke za uspeh na volitvah na mestu, članek pa kljub temu vsebuje nekaj nejasnosti, oziroma bolje rečeno netočnosti, ki so lahko plod novinarjeve bujne domišljije ali pa morda izvirajo iz vira samega.
Če ne drugo, kot bivši najemnik enega izmed prostorov na Gregorčičevi 21, kjer domuje tudi Mladinski center, mi je v oči najprej padla trditev novinarja, da bi prostore bivše italijanske šole "težko porabili še za jetijevo poljsko stranišče". Na žalost nimam nobene slike prostorov izpred približno dveh let, preden se je Občina Izola odločila jih prenoviti in jih dati v najem šestnajstini različnim društvom, ker če v sedanjem stanju niso primerni za poljsko stranišče, potem je proti prejšnjemu stanju Hirošima leta 1945 izgledala prav urejeno in prijazno. Po besedah gospe Kovačevič, uslužbenke Stavbenika, ki je koncesionar že omenjene stavbe, je bil dne 19. 9. tega leta opravljen pregled prostorov in zunanjosti objekta, ki so ga opravili ga. Kovačevič, njena sodelavka ter direktor Stavbenika, g. Marič Ugotovljeno stanje je bilo zadovoljivo, celo dosti boljše od stanja, ugotovljenega pri prejšnjem pregledu pred enim letom. Pritožb ostalih petnajstih društev čez objekt nimajo, pravijo na Stavbeniku. Edini problemi, ki se pojavljajo pri njih, je neplačevanje obratovalnih stroškov nekaterih najemnikov ter nekaj odpadnega materiala na dvorišču za stavbo, ki bi ga bilo treba odpeljati na deponijo.
Beseda v Mladini je letela tudi na "mačehovske zahteve", ki jih klubom postavlja občina. Treba je objasniti, daje v tej hiši 16 društev, ki se razlikujejo ne samo po imenih, marveč tudi po dejavnostih, ciljih ter seveda obiskovalcih, in ugoditi zahtevam vseh bi bilo možno edinole z razglasitvijo splošne anarhije. Resje, da to niso prostori, primerni za mladinski center. Res pa je tudi, da so to trenutno edini razpoložljivi prostori v Izoli in da MIC in ostala društva najemnine za te prostore ne plačujejo, obračunani so le obratovalni stroški (elektrika, voda ter delo hišniko in čistilk). Stavba sicer ima umik, ki za mladino ni primeren, vendar pa bi podaljševanje umika pomenilo tudi zaposlitev novih hišnikov, ki so obenem tudi redarji, kar bi spet povečalo stroške. Tudi dejstvo, da stavba leži v jedrn starega mesta, kjer je morda na vsaki strani pet metrov do naslednje hiše, bi morda lahko povedalo kaj o tem, zakaj bi bila stavba bolj težko nemoteno naseljena do treh zjutraj ali dlje.
Problemi naj bi bili tudi v hišniku, s katerim se morajo kosati obiskovalci MIC-a, ki naj bi "naključne obiskovalce od časa do časa osorno odganjal tudi na precej fizičen način". Po izjavah obeh sedanjih hišnikov ter enega, ki je delo zapustil avgusta letos, do česa takšnega ni prišlo nikoli. Ostre besede se seveda dogajajo, kar je razumljivo, če poizkušaš narediti red med množico mladostnikov, še posebej, če vemo, da, kot je pač praksa povsod, nekateri izmed njih niso ravno najbolj vljudni in komunikativni ljudje. Po fizični sili pa vseeno ni bilo treba poseči nikoli. Vsi trije so me napotili naprej še k gospe Orlando iz Centra za Kulturo, Šport in Prireditve Izola, ki skrbi za hišnike ter njihov umik in ureja tudi vse pritožbe v zvezi z njimi. Potrdila je besede hišnikov in povedala, da pritožb čez njihovo delo še ni bilo. To mi je kasneje potrdil tudi g. Vojvoda, direktor že prej omenjenega Centra, ki je upravitelj stavbe. Dejal je še, da nobeno od drugih društev ni dalo čez stavbo samo ali čez hišnike nobene pritožbe, niti ni bilo čez ostala društva vloženih nikakršnih pritožb. Opis hišnika, kot ga opisuje novinar Mladine - kot človeka "s konstitucijo, ki bi se sesedla sama vase že ob najnežnejšem žgečkljaju", pa nekako podira podobo monstruma, ki se spravlja nad množico "nemočne" mladine. Fizičnega obračuna med hišnikom in kakšnim od naključnih obiskovalcev ni bilo zaslediti niti v tedenskih poročilih Policijske Postaje Izola, in glede na to, da sem tudi sam delal v isti stavbi z njimi, lahko mimo rečem, da je to milo rečeno neumestna pripomba.
Za resnično verodostojnost sem stopil še do Mitje Cergolja, vodje izolskega navijaškega društva Ribari, ki že ravno toliko časa bivajo v isti stavbi in so po sestavi še nekje najbolj podobni mladinskemu centru, ki se nahaja kakšno nadstropje pod njimi. Pravi, da podobnih problemov niso imeli nikoli. Z njegovimi besedami: "Postavljena so bila pravila in tu ne moremo narediti nič. Mi se jih pač držimo in je vse v redu. Če je treba kdaj, če je kakšna tekma, urnik podaljšati za kake pol ure, se da s hišnikom zmeniti vse." Tudi na splošno urejenost stavbe ni imel pripomb. Pravi, da če bi bil umik daljši, bi bilo pač lepo. Ampak pač ni, in s tem seje treba sprijazniti.
Toliko torej o zanemaijeni ruševini na sredi mesta, v kateri vladata kaos in nasilje uslužbencev ter nemogoče zahteve občine. Dejansko edino poljsko stranišče z domofonom, gasilnimi aparati ter parketom, ki sem ga videl v življenju. Kot kaže, imajo tudi pravljice o princeskah, ki jih napadajo pošasti svoje ozadje, oziroma imajo pošasti dober razlog za napad. (MM)
Vsakemu kosu smo kos-tudi na podeželju
VEDNO VEČ POLNIH ZABOJNIKOV
Število polnih zabojnikov iz prvega tedna akcije (62) je bilo v krajevnih skupnostih Jagodje in Livade preseženo, saj so delavci Komunale izpraznili kar 75 polnih zabojnikov.
Akcija se je v krajevnih skupnostih Jagodje in Livade zaključila v nedeljo, 22. oktobra. V tednu dni so občani skupno napolnil 75 zabojnikov; kar 66 zabojnikov kosovnih odpadkov, 4 zabojnike železa, petkrat pa so komunalci izpraznili tudi mobilni zabojnik. Delavci Komunale so velikokrat priskočili na pomoč občanom pri odvzemu še uporabnih predmetov za Rdeči križ, kakor tudi pri odvozu odpadkov. Tako so kar trikrat pomagali občanom, ki so se želeli znebiti kosovnih odpadkov in so istočasno želeli oddati še uporabne predmete. Starejšim občanom pa so pomoč pri odvzemu kosovnih odpadkov nudili trikrat. Občani so delavce komunale sedemkrat poklicali za odvoz starih avtomobilskih karoserij in se dogovorili za datum odvoza. Zgornji plato komunalne deponije pa ponuja na izbiro že lepo število gospodinjskih aparatov in kosov pohištva. V drugem tednu akcije je bilo darovalcev še uporabnih predmetov in opreme 7.
Te dni akcija poteka v krajevni skupnosti Korte in v podeželskih zaselkih. Z iztekom tretjega tedna aktivnosti, se akcija s ponedeljkom, 30. oktobrom, tudi zaključuje.
Vita Krnel
BENCINARJI IN SINDIKALNI DOGOVOR
Vodstvo koprskega OMV ISTRABENZ-a in predstavniki sindikatov in zaposlenih so podpisali dogovor o načinu prehoda delavcev na bencinskih servisih k novim delodajalcem. Dogovor je povezan z uveljavitvijo sistema partnerskega upravljanja bencinskih servisov tudi na obalnem, kraškem in notranjskem območju.
OMV ISTRABENZ je začel intenzivneje oddajati bencinske servise v najem že leta 1992. Zdaj posluje po principu partnerskega upravljanja skoraj 70 odstotkov (65) bencinskih servisov. Učinkovit sistem, ki v tej dejavnosti, prevladuje tudi v svetu, je zasnovan tako, da sta objekt in oprema OMV ISTRABENZ-ova, servis pa upravlja samostojni podjetnik ali podjetje, pri čemer mu naftna družba zagotavlja vso potrebno oporo in pomoč. Neposredno pri OMV ISTRABENZ-u je tako zdaj zaposlenih še 178 delavcev na bencinskih servisih v obalnem območju, na Krasu in Postojnskem. V skladu s poslovnimi načrti OMV ISTRABENZ-a bodo do konca leta 2005 v partnerski sistem upravljanja prešli vsi servisi. Spomladi so se v pogajanja med vodstvom, svetom delavcev in sindikatom OMV ISTRABENZ-a vključili tudi Konfederacija sindikatov 90 Slovenije - Obalni sindikat delavcev trgovine in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, oblikovana pa je bila tudi posebna delovna skupina. S ponedeljkovim podpisom sporazuma so se dogovorili za način prehajanja delavcev k novim delodajalcem in obseg njihovih pravic. Visok standard zagotovljenih pravic delavcev na več mestih presega zakonske določbe, prinaša posebno zaščito pravic najstarejših delavcev in prednost pri prevzemanju bencinskih servisov v najem.
Milan Vergan, glavni direktor OMV ISTRABENZ-a: " Nadaljevanje prehajanja prodajne mreže v partffbrsko upravljanje je za nas neobhodno, saj pozitivno vpliva na poslovanje družbe. Močno smo si prizadevali za sporazumen prehod delavcev, čeprav ni edini možen. Pomembno pa je, da gre za tristranski dogovor, saj ne obvezuje le OMV ISTRABENZ-a in delavcev, temveč tudi nove delodajalce"
Branko Pupis, predsednik Sindikata OMV ISTRABENZ: " Prehod delavcev k novemu delodajalcu bo nadzorovala tudi posebna komisija, v kateri bodo predstavniki vseh vpletenih strani. Dogovor je zelo natančen in ne pušča odprtih mest. Zadovoljni smo še zlasti zato, ker ponuja visoko jamstvo za pravice in socialno varnost najstarejših delavcev."
KAPUČINO
gpj&rt'
NOGOMET
OBA SKOPAI LE TOČKO
Izolska nogometna Ugaša sta tokrat osvojila vsega točko in še to doma, ko so nogometaši MNK Izole komaj izenačiU v srečanju z borbenimi gosti z Gažona.
Nasploh je prav pomanjkanje borbenosti verjetno botrovalo tako skromnemu iztržku, saj so Kortežani gladko izugubili proti zadnjeuvrščeni Idriji.
3. SNI - zahod
IDRIJA : AVTOPIUS KORTE 2:0 (2:01
A. Korte: Sirotič, Marinšek, Dovžak, Božič,
Vučenovič, Jankovič, Bašič, Bogdanovič,
Čendak, Baruca (Novak), Peršič
V	srečanju z Idrijo, ki je zanesljivo na zadnjem mestu prvenstvene lestvice so Kortežani zaigrali bolj na rutino kot zares in kazen je sledila zelo hitro. V 29. minuti so že dobili prvi zadetek, ob koncu polčasa pa še drugega. V nadaljevanju bso sicer imeli pobudo, vendar kljub priložnostim Božiča,
Peršiča in Jankoviča niso uspeli premagati domačega vratarja. Tako so igralci iz Kort v nekaj kolih z vrha lestvice pristali na osmem mestu, to je v spodnjem delu, sicer tesne prvenstvene lestvice.
V	nedeljo bodo Kortežani igrali doma z ankaransko Adrijo, ki je uvrščena mesto pred njimi.
PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
IZOLA : GAŽON Šavrin 2:2 (1:11
Strelca za MNK Izola: Gavrič (30), Mujkič (87)
MNK Izola: Horvat, Kompara, Čavar (Zaič), Hoti, Božič, Cerič, GAvrič, Maletič (Varljen), Starčevič (Aščič), Mujkič (Santin), Bauer (Hasič)
Izolani so v nedeljo izgubili prvi točki na svojem igrišču. Proti borbenim in kvalitetnim gostom "s hriba” so nastopili preveč samozavestno in tako so morali kar dvakrat loviti izenačenje. Drugič so ga dosegli le malo pred koncem, potem pa imeli celo možnost za zmago, ki pa bi bila po prikazani igri nezaslužena.
V	nedeljo bodo Izolani spet igrali doma, tokrat proti moštvu Košane, ki je v nedeljo zmagalo v gosteh pri Vodicah.
MLADINSKE NOGOMETNE LIGE
Primorska kadetska liga
A. Korte: Jadran Ž. 0:1 MNZ Koper - starejši dečki MNK Izola A.Koper 7:0 MNZ Koper - mlajši dečki Jadran Dekani: MNK Izola B 16:6 Jadran Železn.:MNK Izola A 8:7 MNZ Koper-Under 10 MNK Izola A:Tabor Sežana 0:2 MNK Izola B:Portorož-Piran 1:10
ODBOJKA-2. DOL-ženske
Tabor MariborJstracommerce Izola 3:0 (13.24,6)
Istracommerce Izola: Gluvajič, RAspor, Merkandel, Potočnik, Knap, Rudež, Stepanek, Jerman
MLade izolske igralke proti objektivno boljšim odbojkaricam iz Maribora niso imele veliko možnosti, vendar kljub odsotnosti preve organizatorke, Prodanove, niso razočarale. Trener Jovičič je v polje poslal tudi najmlajše igralke, ki morajo na takih tekmah pač pridobijati potrebne izkušnje. Povsem drugače pa bo v soboto, ko bodo v izolski dvorani OŠ Livade gostile ekipo Kamika, ki doslej še ni osvojila nobene zmage, vendar sploh ni tako slaba ekipa kot se zdi ob pogledu na prvenstveno lestvico.
3. DOL-moški
Igralci Simonovega zaliva so bili tokrat prosti, kljub tekmi manj pa še vedno držijo drugo mesto na razpredelnici. V soboto pa bodo gostovali pri solidnem Logatcu.
3. DOL-ženske
H. Simonov zaliv lzola:Črnomelj 0:3 (-16, -20, -24)
Igralke Hotelov Simonov zaliv, ki letos prvič nastopajo v tretjeligaškem prvenstvu so doma izgubile proti vodilnemu Črnomlju, vendar so v drugem in tretjem nizu nudile favoriziranim gostjam kar dober odpor. V soboto bodo gostovale pri moštvu Kostek-Elmont.
ROKOMET 1.B DRL-moški MRK Izola : RK Šmartno 20:19(9:9)
Izola - Športna dvorana v Izoli, gledalcev	200,	sodnika
Melanšek(Laško) in Dolanc(Kranj) MRK Izola:	Klobas, Božič 1,
Grujičič, Cetin 5, Muha M. 4, Muha B. 2, Vukovič 1, Žeger 1(1), Ropotar 2, Čebular 3, Cah 1, Bubnič, Sovdat A., Vončina 7-m: Izola 1(1), Šmartno 7(6)
Izklj.: Izola 14 min, Šmartno 10 min Izenačena tekma med dvema dokaj enakopravnima	tekmecema.
Vsekakor so si Izolani zmago zaslužili, saj so pokazali več. Vse skupaj pa bi v razburljivi končnici kmalu zapravili. Prvo presenečenje nas je čakalo že ob pregledu zapisnika. BOfUt SOVdat najboljši igralec na tekmi proti Kopru je sedel na tribuni, suspendiran po tekmi v Hrastniku. Brata Milita Ìli Cah pa opomnjeni in na klopi za rezerve. Na klopi pa je bil tudi povratnik Ropotar, ki se je ekipi med pripravami priključil kasneje. Mladi Izolani so dobro začeli in povedli s tremi goli prednosti(3:0) gostje pa so to ujeli in kmalu izenačili. Ob koncu polčasa ponovno dmače vodstvo 9:6, ki pa je v zadnjih treh minutah skopnelo. V drugem delu izenačena igra do zaključka ko so si domači priigrali kar 4 zadetke prednosti. V igro so vstopili vsi domači igralci in prispevali svoj delež. Zadnje vodstvo s 4 zadetki je bilo 20:16 v 56'. Sledil ke black-out domače ekipe in gostje so prednost nižali do 20:19 dve minuti pred koncem. Na žalost gostov in veselje domačih so oboji na koncu napravili kopico napak, tako da se rezultat ni spremenil in zmaga je ostala doma.
Goran čcbulsr. "Odigrali smo slabo, vendar seje na koncu srečno izeklo. Pomembne pa so točke. Po slabi tekmi v Dolu smo odigrali v krču in le uspeli premagati slabšo ekipo od nas. Med tekmo imamo določene mrke ko se izgubimo in napravimo kopico napak kar moramo popraviti, saj bi tudi danes skoraj zapravili zmago."
DarKO ŠUŠiar, trener Šmartna: "Izredno slaba tekma. Vsi akterji so bili na ravni tretje lige. Mi imamo v svojih vrstah nekaj izkušenih igralcev, ki so igrali že v prvi ligi in bi morali to tekmo odigrati bolje. Nasproti smo imeli mlado ekipo, kar smo vedeli in bi morali izkoristiti. Zasluženo smo izgubili."
Elvis Štader
/ \ POGLED ^ S STRANI
piše ŽARKO ^ za Kapučino Šporrt
Sobotna zmaga je prinesla prepotrebni mir in točke. Toda tudi tokrat se je trepetalo do zaključnega žvižga. Končnice nikakor niso v "čislih" pri naših rokometaših. Če jih v težave ne spravi nasprotnik, pa sami poskrbijo za to. Nepotrebna razburjanja in izključitve samo
omogočajo gostom, da so "glavni". Po zmagi se marsikaj pozabi, toda vedno se ne bo izšlo. Tokratko "smetano" je zaslužil Klobas, zadnjih pet minut je bilo njegovih. Če se v napadu še kaj naredi, pa v obrambi škripa. Pa vendar so Izolani kar dobro kontrolirali potek tekme, potem pa "klasika". Grešiti je človeško, dovoljeno je igralcem, malo manj sodnikom, vendar pa igrati in obenem tudi "soditi" pa ne gre. Veliko ledu bo potreboval trener, tudi gledalcem bo potreben, če nam igralci pripravljajo vroče zaključke tekem. Verjamem, da imajo igralci tudi tehtne razloge, zakaj tako, toda razmere v klubu se umirjajo in vse bo treba podrediti klubskim barvam. Rokometašice so zaradi reprezentance počivale. Pa ne dobesedno, v prijateljski tekmi so se pomerile s pirančankami in zmagale. Kot vedno so proti sosedam grizle, re niso bile kompletne, vendar pa zmaga prija in je dobra napoved za sobotno
gostovanje v Žalcu. Pričele so tudi mlajše kategorie in Izola zopet meri visoko. Začetne zmage torej kažejo na kontinuiteto pri delu In nov "rezervoar" za višje pozicije. Vsekakor moram omeniti tudi mlajše moške selekcije, katere tudi zmagujejo in obetajo boljše čase tudi na moški strani. Prihodnje sobotno kolo prinaša nov izziv za rokometaše. Stari znanci, kraševci, tudi dolžniki, saj so nam že v boljših časih grenili življenje.Napovedati izid po vsem videnem je težko, seežanci so v prednosti, morda pa Izolani le vse obrnejo. Izolanke v Žalcu tudi na zmago, in morda bomo imeli vse v plavem.
http//izola.gvcri.net
POD BELVEDER JEM
MINI ROKOMET
t. mednarodni turnir v mini rokometu Izola Cup'
Izola - Minulo soboto je bil v izolski športni dvorani prvi mednarodni rokometni turnir v mini rokometu za pokal Izole. Nastopilo je 21 ekip iz treh držav, Italije, Hrvaške in Slovenije. Konkurenca je bila zelo huda, saj so nastopile ekipe z dolgoletno rokometno zgodovino in uveljavljenimi rokometnimi šolami, ki vsako leto sproducirajo nove in nove vrhunske rokometaše. Vse tekme so bile odigrane v telovadnici osnovne šole Livade. Poleg organizatorja, športne agencije Sportmaestral club iz Izole so k odlični organizaciji tekmovanja veliko prispevali tudi starši. Med dekleti so bile najboljše sosede iz Umaga, ki so po odigranih tekmah v skupini osvojile največ točk in bile prepričljivo najboljše. Med fanti so med mlajšimi slavili Koprčani, ki os imeli v svojih vrstah tudi najboljšega igralca, Žigo Smolnika. Izolani pa so se morali zadovoljiti	z
najboljšim vratarjem,
Matjažem Lukežičem.
Pri fantih letnika 1989 so bili najuspešnejši gostje iz Kozale. Vsi najboljši klubi in igralci so bili še posebej nagrajeni, brez tolažilnih nagrad pa niso ostali tudi preostali udeleženci tega turnirja.
Za uspešno izvedbo tekmovanja so zaslužni tudi številni sponzorji in donatorji, ki so omogočili izvedbo tekmovanja in prispevali za nagrajevanje udeležencev. To so:
HERVIS KOPER, LIVE D.O.O. IZOLA, SLAŠČIČARNA DIANA, SLAŠČIČARNA GALEB,TRGOVINA VANJA,VINA KOPER, SOČA KOPER, STEP D.O.O., UNION, PIVOVARNA SOVEC, DELMAR D.O.O. IZOLA, MORER D.O.O., EMONA OBALA, OŠ LIVADE, OŠ D. ALIGHIERI
Rokomet-MLAIŠI DEČKI A
V soboto, 21.10 so imeli mlajši dečki novo prvenstveno tekmo, tokrat v domači dvorani, kjer so gostili S6Ž3II0. V preteklih tekmah naši niso imeli težav s Sežančani in tudi tokrat ni bilo drugače. Kljub nekaterim napakam, so jih premagali kar z 19:8 in pokazali kdo je domačin na izolskem parketu. Kljub odsotnosti trenerja MfČOVlČS (vodil jih je Fredi RadOlkOViČ), so zaigrali zelo sproščeno in zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Izkazali so se vsi, ki so stopili na parket, v napadu pa sta mrežo tresla predvsem Srabotič in Jurman. Tako naši nadaljujejo serijo zmag, ki se verjetno ne bo tako hitro ustavila.
ŠPORTNI RIBOLOV
TUDI OČE IURIŠEVIČ DRŽAVNI PRVAK
Potem, ko je naslov državnega prvaka med pionirji osvojil njegov sinje isto uspelo tudi očetu, Francu Juriševiču, ki je zmagal na državnem prvenstvu v trnkarjenju s skalnate obale. NA tekmovanju v Zustemi je zmagal z nekaj več kot 4 kg ribe, Damir Komadina (prav tako Menola) je bil peti, Stojan Babič pa šesti. Deseti in enajsti sta bila MArtin Medved in JAnez Pucihar, MArko Vuk je bil 13-ti, Kristina MAttias pa 16-ta. Skupaj je tekmovalo 30 ribičev.
Na močnem tekmovanju ARBUNADA na MAlem Lošinju pa sta VAlenčič in Poropat zasedla drugo, Grgurevič in Bembič sedmo, Grah in MAttias pa 13-to mesto.
NAMIZNI TENIS
V nedeljo je potekal v Velenju 2. odprti turnir RS za kadetinje in kadete. Največ uspeha je imela Marika Jauševac, ki se je kot četrta nosilka turnirja uvrstila med osem najboljših. V četrtfinalu jo je zasluženo z 2:0 premagala Budihna iz Vrtojbenske Šampionke. Drugo mesto v predtekmovalni skupini je osvojila Petra Kukovec, ki dolgo časa ni trenirala zaradi bolezni. Pri kadetih je bil tudi tokrat najuspešnejši Blaž Lipovec, ki je v osmini finala zgubil s Kusom iz Radelj.
Konec meseca bodo v Kranski Gori priprave mladinske in kadetske državne reprezentance. Na priprave so poklicane Jana Ludvik, Erika Jauševac, Marika Jauševac in Petra Kukovec. Priprave bodo trajale pet dni, na njih pa bo sodelovalo 16 najboljših kadetinj in mladink v državi.
AVTOMOBILIZEM
IZOLANI SMO VLADALI V RALLY-jU
Po zadnji dirki rallystov na Bavarskem je znan dokončni vrstni red letošnjega državnega prvenstva v rally-ju v katerem so najvidnejšo vlogo igrali prav vozniki iz našega mesta. V absolutni konkurenci je naslov prvaka že pred zadnjo dirko osvojil Andrej Jereb s svojo Seat Ibizo kit car, v skupini N pa je drugi posadki Sava teama, Jerman - TonejC naslov zbežal za vsega 2 točki. Prehitel ju je kartist Klemenčič s katerim je Tonejc vozil ob začetku prvenstva. V razredu N do 2000 ccm je zanesljivo slavil BoriS BrŽan s Citroenom Saxo, Blaž Komadina iz ekipe Target motosport pa je bil tokrat bolje uvrščen a skupno zaostaja za Bržanom.
V organizaciji J.K. Olimpie je bilo v soboto in nedeljo v izolskem zalivu državno prvenstvo jadralcev v razredu Evropa. Praksa organiziranja državnih prvenstev v jesenskem čase se je pokazala kot uspešna, saj je udeležba na prvenstvu popolna in jadralci niso prenasičeni z različnimi domačimi in tujimi regatami.
DA je razred Evropa, kljub obrobnemu statusu znotraj Jadralne zveze Slovenije, eden najmočnejših razredov v Sloveniji priča tudi dejstvo, da je na prvenstvu sodelovalo 48 jadralcev, kar premorejo le še najmlajši -optimisti. Prišli so tudi najboljši "evropejci" s Hrvaške in sosedje iz bližnjih Milj, tako daje bilo prvenstvo res odprto, prav tuji jadralci pa so dobro krojili vrh končne razpredelnice. Organizator je zaradi nedeljskega brezvetrja izpeljal le 4 od predvidenih šestih regat, vendar so bile sobotne dirke tiste "prave". Tudi borbenost je bila na višku, saj je moral organizator zaradi prehitrih štartov dvanajstkrat poseči po diskvalifikaciji, kar je stalo boljših uvrstitev tudi nekatere znane slovenske jadralce.
Po štirih regatah je bil skupno najboljši hrvaški reprezentant Zoran Benčinič iz Opatije, od Slovencev pa so se v deseterico uvrstili še: MArko Sekardi - Jadro Koper (51, Primož Mislej (6) in Anja Dorošenko (91 - oba Olimpie Izola.
Naslova državnih prvakov sta šla tako v roke mladincema: Marku SekardijU in Anji dorošenko, ki sta tesno prehitela glavna favorita tekmovanja: Primoža MiSleja in Aljo Černe - Pirat Portorož ( 12). Rezultati (skupno): Zoran Benčičnič (5 točk), Theo Pizzul - oba Opatija (6 točk). Sledijo Andrea Tičal - Milje (9), Goran Ivankovič - Opatija (14), Marko Sekardi - JAdro Koper (16), Primož Mislej - Olimpie (18), Goran ZUban - ULjanik Pula (20), Joe JAklin - Opatija (20), Anja Dorošenko - Olimpie (22), Goran Cvek - Uljanik (25).
Državno prvenstvo mladincev: Marko Sekardi - Jadro, Gregor Lisjak
(ŠD Piran), Gregor MAcarol - Burja Izola.
Državno prvenstvo mladink: Anja Dorošenko - Olimpie, Teja Černe -Pirat, Leni FAfangel - Jadro. Priznanja najboljšim jadralcem v razredu Evropa je predala izolska županja Breda Pečan, že naslednji teden pa bodo nekateri najboljši slovenski jadralci v tem razredu odpotovali na hrvaško državno prvenstvo v Split.
Najprej na odbojko, potem pa na žur...
KIŠD, klub izolskih študentov in dijakov vabi na toplo in suho,
koristno in prijetno:
Vsak torek, od 20.30 do 22.00 se v telovadnici OŠ Livade dogaja odbojka za fante in punce, takšne in drugačne. Vabljeni vsi ljubitelji rekreacije s športno ______opremo. Razgibani in stuširani boste v nočnem živlieniu nepremagljivi!
OLIMPIADA JE NEKAJ MAGIČNEGA
Olimpijske igre v Sydneyu so končane, športniki so se vrnili domov in tako tudi edini izolski olimpijec Vasilij Žbogar, njgov trener Slavko Žbogar in rokometni trener ter naš sodelavec Boris Čuk. Boris je, za razliko od jadralcev, imel nekaj več časa za spremljanje celotne prireditve, ki je po svojem obsegu gotovo dogodek neverjetnih razsežnosti S seboj je prinesel množico propagandih gradiv, vodičev, fotografij in predvsem spominov. Nekatere smo zapisali tudi v naslednjem pogovoru.
-	Vsaj dva prava razloga sta, zakaj si odpotoval v Avstralijo.
-	Najprej me je vodila želja, da si ogledam Avstralijo, ki sem jo prvič obiskal pred 12-timi leti, ko smo bili tam taborniki na tradicionalnem "jamboree-ju", ki je nekakšno svetovno skavtsko srečanje in tekmovanje. Poleg tega sem dobil možnost, da si kot trener ogledam rokometne tekme na najvišji svetovni ravni in dobil sem nalogo, da za diplomsko nalogo posebej spremljam našo reprezentanco in še posebej delo vratarjev. Seveda pa je bilo odločujoče tudi to, da imam v Sydneyu bratranca pri katerem sem lahko živel in tako nekoliko zmanjšal stroške.
Omizje s predsednikom Društva Triglav, Karlom Pelcerjem, pri katerem je Boris stanoval pred 12-timi leti, nekdanji predsednik društva, Peter Krope in slovenska ambasadorka Helena Zorko Drnovšek.
-	Življenje v Avstraliji je precej drago?
-	Za naše plače prav gotovo, za njihove pa je verjetno kar normalno. Seveda so tudi tam ljudje, ki imajo visok in tisti, ki imajo nizek standard. Lahko govorim o bratrancu, ki je celo življenje delal v Sydneyu in je zdaj upokojen, s penzijo pa nekako preživi, kaj veliko več pa si ne more privoščiti.
-	UD olimpiadi so verjetno tudi Avstralci maio zamaskiran te socialne razlike?
-	Znano je že, da so pred olimpiado vse klošarje odpeljali iz Sydneya v nekakšno zavetišče in tam skrbeli zanje, da pač niso bili po mestu, zato teh razlik ni bilo opaziti.
Skupine aboriginov so v mestu predstavljale kulturo avstralskih staroselcev.
-	Zelo je bilo aktualizirano vprašanje aboriginov.
-	Aborogini se v velikih mestih enostavno ne znajdejo in so tam velikokrat postanejo alkoholiki, saj je njihovo pravo okolje povsem drugačno. Beli priseljenci, tudi Slovenci so med njimi, jih enostavno ne marajo, ker se obnašajo drugače. Za to okolje se pač obnašajo neobičajno. Bili so primeri, ko so dobili stanovanje pa so ga skoraj uničili in celo kurili v njem, približno tako kot seje nekoč dogajalo pri nas. Dve tako različni kulturi pač težko shajata skupaj. Razen v primeru Freemanove, ki je bila resnična zvezda in sojo tudi beli Avstralci sprejeli čisto za svojo.
-	Obiskovalcev prireditev je bilo zelo veliko.
-	Resje, skoraj vsa prizorišča so bila izvrstno obiskana, čeprav so bile cene
Trije holani in jota, servirana v krožnikih iz kruhovega testa.
vstopnic zelo različne. Tiste za ogled rokometnih tekem so bile najcenejše, saj sem za predtekmovanje plačal po 2.000 tolarjev. Če pa bi si hotel ogledati jadralno regato bi moral plačati po 60.000 tolarjev. Sicer pa je bila publika izredna, vseskozi so zelo športno navijali in ni bilo prav nobenega izgreda. Celo ko so igrali Avstralci se niso podcenjevalno ali žaljivo obnašali do nasprotnika.
-	Rokomet nas je "obdaril" z vsponi in padci. Kako si ti videl ta nastop?
Bili smo prva reprezentanca	v
kolektivnem športu, ki se je uvrstila na olimpijske igre in je s tem gotovo dosegla izreden uspeh. V prvih tekmah proti Švedski in Franciji so igralci potrdili, da sodijo v ta
Svetovni vrh in SO	Gledalcev je bilo na vseh tekmovanjih izredno veliko in tudi
,	■	•	dež	jim ni preprečil ogleda tako zanimivih tekmovanj,
sposobni npremagatl	kot je bUa, recimo, atletika.
vsako reprezentanco,
potem pa so me razočarali posebej s pristopom k igri. Porazov niti ne zamerim, toda odnos do igre in reprezentance je bil pasiven, neborben, tako da so zelo razočarali tudi naše zdomce, ki so organizirano prihajali na tekme. Sestavljali so celo zbore, da bi bolje navijali za naše, igralci pa so si že na polovici iger želeli domov, medtem ko je Slovenija ponoči bedela, da bi videla njihove tekme.
-	Bo Rokometna zveza ocenila ta nastop.
-	Zagotovo bo morala to storiti, čeprav je predsednik nekaj stvari že nakazal. Med drugim je dal vso podporo našemu selektorju, kar niti ni narobe, ker je večji del krivde vendarle pri igralcih, vendar bi selektor z malo bolj trdo roko lahko utišal katerega od reprezentantov in resnično prevzel vodenje ekipe v svoje roke.
-	Katero od tekmovanj si še videl?
-	Ogledal sem si eno košarkaško tekmo ter en dan atletskih nastopov, predvsem zato, da začutim to atmosfero stadiona s 110.000 gledalci in navijači. Pravzaprav je večina prišla prav zaradi tega občutka, saj je
Med nastopom kulturne skupine Slovencev iz Melbourna smo spoznali tri generacije. Najstarejša (čisto desno) še dobro govori slovenski jezik, najmlajša pa skoraj nič več.
spremljanje samih tekmovanj kar težavno, ker se istočasno dogaja več tekmovanj in dejansko vidiš bolj malo. Je pa vzdušje na takem stadionu zares nekaj posebnega, tako kot tudi okoli stadionov, kjer smo občudovali različne atrakcije, od ruskih plesalcev do kitajskih virtuozov.
Med 01 je bilo pred mestno hišo v Sydneyu mirno zborovanje za legalizacijo mehkih drog.
-	Prometnih težav ob prihodu in odhodu na prizorišča ni bilo veliko.
-	To je bilo zares vrhunsko organizirano in preračunano do potankosti. Vse te ljudi, ki so skoraj istočasno prihajali s stadionov (110.000 z atletskega, 10.000 s košarkaškega, 8.000 z rokometnega, 12.000 s hokeja na travi in tako naprej) so zbrali na ploščadi in potem so nas peljali na več različnih postaj, kjer so vlaki vozili na 4 minute in v roku pol ure smo bili vsi že na poti domov.
-	Je bilo v takšni gneči tudi kaj izgredov?
-	Ves ta čas nisem videl niti enega prepira, kaj šele pretepa ali kaj podobnega. To je za naše razmere nepojmljivo, toda tam je bilo vzdušje res veselo in sproščeno, celo ob zaključku, ko nas je bilo v Sydeyu več kot 2 milijona obiskovalcev. Tudi alkohola ni bilo veliko. Ob športnih objektih ga niso smeli točiti, v samem mestu pa tudi nisem videl, da bi bil kdo posebej "nadelan".
-	Slovenci smo imeli svojo hišo in svojo gostilno.
-	Slovenska hiša je bila v centru Sydneya, označena s 13 nadstropno zastavo in je bila res dobra promocija za Slovenijo. Poleg predstavitve gospodarstva, kulture in turizma je bila tam tudi gostilna "Pri Lojzetu" iz Zemona, kjer smo lahko dobili joto, bobiče, pršut in vsa priznana slovenska vina. Gostilna je bila vsak dan polno zasedena, tako da so bile potrebne rezervacije.
-	So bili tam v glavnem domačini ali slovenski olimpijci?
-	Olimpijci so bili tam bolj malo,
predvsem na začetku in koncu ter ob slavju pri medaljah. V glavnem pa so bili tam domačini pa naši izseljenci in seveda posebni gostje, kot predsednik Kučan, predsednik MOK Samaranh 13 nadstropij velika zastava je opozarjala na in drugi.	prisotnost Slovencev.
-	Bilo je kar nekaj srečanj z našimi izseljenci.
-	Res je. Milan Kučan je bil še z mnogimi iz slovenske
[ ^ delegacije pri društvu Triglav, kjer je ponovno odkril kip Ivana Cankarja, ' saj ga je prvič odkril še kot predstavnik slovenske mladine.
-	Tudi Izolani ste se srečevali tam.
-	Na dan, ko smo praznovali slovenske medalje smo končali v nekem lokalu in tam je igral nek jazz trio. S
presenečenjem smo ugotovili, da je bil pianist prav naš Izolan, Renato Chicco, ki je bil tam na turneji. Takrat so bili z nami v lokalu tudi naši
Milan Kučan je že drugič odkril isti spomenik. Prvič kot mladinski funkcionar, zdaj kot predsednik države.
izseljenci in med njimi tudi njihova znana pevka. Beseda je dala besedo in z Renatom sta nam skupaj igrala in pela skoraj do jutra.
-	Vrniva se na splošne vtise o Avstraliji.
-	To je dežela, kjer
imajo	razdalje
drugačen pomen kot pri nas. Dve uri vožnje na dan se nam zdi nekaj groznega, tam pa je odhajanje na delo, kot bi šel iz Izole v Žalec, nekaj normalnega. Stanoval sem v Sydneju a sem za pot v center mesta potreboval 20 minut z avtobusom in še 40 minut vožnje z vlakom. Ampak tam je to nekaj povsem običajnega.
-	Si sploh videl kenguruja?
-	Videl sem kenguruja, ebuja, kualo in vse ostale avstralske živali, vendar le v živalskem vrtu v Sydneyu. Žal sem videl premalo Avstralije, ki je res dežela vredna ogleda, vsaj po tistem kar sem videl iz zraka, med poletom domov in kar poznam s televizije.
Dva naključno srečana Izolana sredi daljnega Sydneya: Renato Chicco in Boris Čuk
Tri slovenske zlate medalje: Rajmond Debevec ( Primorec iz Postojne) in blejska veslača: Iztok Čop in Luka Špik na proslavi v Slovenski hiši
-	Kaj si si najbolj zapomnil?
-	Vzdušje, ki spremlja takšno tekmovanje. Človeka to kar potegne in veselim se že tiste olimpiade, ko bomo z nekaj našimi izolskimi rokometašicami sodelovali na takšni športni prireditvi.
-	Rokomet v Avstraliji je komaj zdaj dobil domovinsko pravico.
-	Res doslej ni bil posebej razvit, saj ga skoraj niso poznali. Kasneje pa so se Avstralci navdušili zanj in po tekmah so pred stadionom imeli akcije vpisovanja v rokometne klube. Odziv mladih je bil zares velik, tako da rokomet verjetno ima prihodnost na tem kontinentu.
-	Materiala za diplomsko delo je zdaj dovolj?
-	Ves čas sem pisal svojo statistiko, dobil sem uradno statistiko in zdaj si še doma ogledujem posnetke tekem ter jih obdelujem s posebnim programom za statistiko, tako da bom do konca leta verjetno končal nalogo in zaključil študij.
Še fotografija za družinski album z bratrancem Marjanom Žvanutom in njegovo družino pred njihovo hišo v Sydneyu.
1. FESTIVAL ANIMIRANEGA FILMA
DOBRO ZA
ZAČETEK
Prvi slovenski festival animiranega filma, ki so ga konec prejšnjega tedna družno pripravili Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Center za kulturo, šport in prireditve Izola in Filmski sklad Slovenije je ponudil nekaj dobrih temeljev za redno organizacijo te vrste kulturne prireditve.
Čeprav se včasih zazdi, da animirani film nikogar več ne zanima so bili organizatorji presenečeni, ko so na razpis dobili tolikšno število filmov, v glavnem mladih avtorjev, da so jih lahko razdelili v pet kategorij. Tako smo si v dveh dneh lahko skupaj ogledali toliko animiranih filmov, kot jih nacionalna televizija ne zavrti v celem letu in 29 filmov v konkurenci za nagrade.
Mednarodno straovno žirijo so sestavljali: Borivoj Dovnikovič -Bordo, eden vodilnih avtorjev iz slovite zagrebške šole animiranega
nima, rvuucnu Caiani il usuje m igui riassci, iu jc uicu muglili ludi
urednik strip revije Stripburger. Častni član žirije je bil nestor slovenske animacije in stripa, Miki Muster, katerega delo si je bilo pred tem mogoče ogledati v galeriji Alga, zdaj pa tam razstavljajo risbe Zvonka Čoha in Milana Eriča.
Žirija je na slovesnosti v mali kinodvorani Odeon-a podelila naslednjim ustvarjalcem:
-	Priznanje za prva dva filma, RDEČA PAPIČA IN NEPTUNO SKRIVNOSTNI PLANET, prejme MITO MANČEK
-	Priznanje za zvočno opremo animiranega filma MEDVED IN MROŽ NA KONCERTU - GAŠPER RUS
-	Priznanje za idejo je žirija podelila GREGORJU MASTNAKU za film EUFORIJA
-	Priznanje za animacijo je prejel animirani film CIRKUS, avtorjev:
ANDREJ VRHOVEC, MIRAN BREJC, JOŽKO HLEBEŠ, DARKO MAMČILOVIČ
-Priznanje za glasbo je prejel animirani film EKE VOGELNIK TRDOGLAV IN MARJETICA
-Priznanje za grafično podobo filma je prejel KONI STEINBACHER za animirani film PETER KLEPEC
-Denarno nagrado Filmskega sklada RS in plaketo festivala za najboljši otroški film prejme Zavod za usposabljanje Janez Levec Nagrado je podelil direktor Filmskega sklada RS Filip Robar Dorin
-	Plaketo festivala za najboljši film ustvarjalcev animiranih filmov slovenskih producentov in nagrado Občine Izola, sedem dnevno bivanje za dve osebi v Hotelu Marina , je prejel Marjan Manček za animiran film KAKO SE ZNEBIŠ MAČOTA. Nagrado je podelil Miki Muster.
-Plaketo festivala za najboljši film ustvarjalcev animiranih filmov slovenskih producentov in nagrado Občine Izola, sedem dnevno bivanje za dve osebi v Hotelu Marina je prejel Amir Muratovič za animirani film PORTRETA Z OZADJEM. Nagrado je podelila županja
Breda PEČAN.
Poleg tekmovalnih filmov pa so bili v petek in soboto na ogled tudi filmi Dušana Povha (ki mu je bil posvečen letošnji festival) in Bojana Jurce, predstavili pa so tudi celovečerni animirani film Milana Eriča -Socializacija bika.
FESTIVALSKI MENEFREGIZEM
Prav zanimivo bi bilo vedeti, koliko Izolanov sploh ve, da se je konec prejšnjega tedna v Izoli dogajal 1. festival animiranega filma. In vendar so bili po mestu razobešeni plakati, ki so opozarjali na ta dogodek, o njem smo pisali v Mandraču in drugih časnikih, govorili so na radiu in celo TV seje zganila. Pa vse to ni bilo dovolj, da bi se zganila kulturno osveščena publika in dodobra napolnila malo dvoranico izolskega kina Odeon. Za kulturno neosveščeno se seveda ve, da niti dobro ne ve, kaj je to animiran film, toda njih nihče tudi ni pričakoval. Tako pa smo na prireditvi v našem mestu spet lahko srečevali obraze iz sosednjih mest in celo iz metropole, kjer takšne vrste dogodkov z nestrpnostjo pričakujejo.
Zgolj za primer bom zapisal, daje bila moja malenkost pred tednom dni v ljubljanski "hemingvejevi hiši" gost nekakšnega pesniškega talk - show-a. Kdo ve zakaj oziroma zaradi koga, toda v lokalu seje takrat zbralo kakšnih 150, meni povsem neznanih ljudi, ki so z zanimanjem poslušali pogovor dveh pesnikov in enega tekstopisca. V Izoli takšna zasedba ne bi privabila verjetno nikogar z izjemo ožjih družinskih članov in par radovednežev. Smo pač takšni, da še najraje živimo in vztrajamo v lastni samozadostnosti in nevednosti. Kako boste sploh vedeli, kaj je to filmska animacija, če boste videli nobenega animiranega filma in boste živeli v prepričanju, da so to zgolj risanke. To namreč sploh ni res, saj je animacija veliko več. Je tudi film, kjer je večji del sestavljen iz animiranih sličic, del pa posnet na klasični način. Je tudi množica risb, prostoročno narisanih na filmski trak, je tudi strip, ki se zvrti na filmskem platnu.
Če vam takšna informacija nič ne pomeni, potem je vaša odsotnost razumljiva. Če pa bi to radi vedeli ali celo morali vedeti, potem si morate poiskati opravičilo amemu sebi. Na denar se nikar ne izgovarjajte, saj je bil ogled v glavnem brezplačen. (Mef)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA
Vabi svoje člane in ostale upokojence na enotedensko letovanje in silvestrovanje v toplicah Dobrna od 26.12.2000 do 2.1.2001.
Hotelske kapacitete za 40 do 50 oseb imamo rezervirane samo do 30.10.2000.
Vse informacije in rezervacije bomo dajali in sprejemali v Društvu upokojencev Izola, Plenčičeva 3 v ponedeljek od 9.do 11 .ure in v sredo od 15. do 17.ure.
Vljudno vabljeni !
in na MARTINOVANIE
v hotelu DELFIN v soboto, 11.11.2000
Martinov meni že za 1.500 tolarjev !
Rezervacije bomo sprejemali v Društvu upokojencev Izola, Plenčičeva 3, vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in v sredo od 15. do 17.ure do zapolnitve rezerviranih hotelskih kapacitet.
SKLAD RS	^
za liubiteliske kulturne delavnosti Območna izpostava Izola tel.: 66 31390	,
SREDI PROSTORA 2000
Na republiškem srečanju plesnih skupin , ki bo potekalo v četrtek, 26. oktobra 2000 v Novi Gorici, sta se uvrstili dve izolski plesni skupini: Plesni Studio LAI, ki ga vodi Lilijana Šantič Ujčič in plesna skupina italijanske skupnosti Pasquale Besenghi degli Ughi , ki jo vodi Olivera Pajovič. Plesni studio LAI bo zvečer nastopil tudi v Primorskem dramskem gledališču, saj je njihova celovečerna predstava DREVO NAD izbrana za najboljšo plesno predstavo v celoti. Plesalcem in mentoricama iskreno čestitamo.
UO ZLDS OBJAVLJA RAZPIS IN RAZPISNA PRAVILA ZA IZVEBBO PROJEKTA
ZLATA PALETA 2000
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••Kiparstvo
-	mala plastika ( Svobodni izbor motiva in tehnike)
-	Tloris največ 50*50 cm, višina do 70 cm.
•	Sodelujejo lahko tudi posamezni likovni ljubitelji, ki niso člani društev ali likovnih skupin v sestavi ZLDS, če prispevajo sorazmeren delež za pokrivanje stroškov, ki ga določi društvo.
•	Eksponate prinesite do 9.11. 2000, v prostore društva LIK na Gregorčičevi 21 v Izoli med 17.00 in 20.00 uro.
•	Za informacije pokličite na številko 041 262 774 (Stojan Rutar)
SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti MEDOBMOČNA KOORDINACIJA 01 IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA, SEŽANA, ILIRSKA BISTRICA / KULTURNI CENTER IZOLA KULTURNI CENTER SEŽANA / ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV KOPER IN PIRAN pripravljajo
MEDOBMOČNO SREČANJE LIKOVNIH USTVARJALCEV
"JESEN 2000" RAZSTAVA AKVARELOV
Otvoritev razstave bo v Galeriji ALGA Izola v četrtek, 9.novembra 2000, ob 19.00
»
Medobmočno srečanje likovnih ustvarjalcev, ki ga organiziramo prvič v okviru medobmočne koordinacije za Južno Primorsko, je namenjeno predstavitvi ustvarjalnosti likovnikov v določeni slikarski tehniki. Na srečanju so sodelovali ustvarjalci z območja Izole, Kopra, Pirana, Postojne, Sežane in Ilirske Bistrice. Vsak udeleženec je lahko prijavil dve deli. Kljub temu, da je akvarel izredno zahtevna likovna tehnika, je 29 udeležencev prijavilo kar 58 del. Letošnja tema srečanja je JESEN. Selektor srečanja, Dejan Mehmedovič, likovni kritik in kustos galerije Insula v Izoli, je med 58 prijavljenimi deli izbral 29 akvarelov. Na razstavi se predstavlja 27 ustvarjalcev.
AVDITORIJ
Portorož - Portorose
četrtek, 26. oktober, ob 21.00, Tartinijevo gledališče Piran KONCERT ZABAVNE GLASBE
WILLARD GRANT CONSPIRACY
(Boston/ZDA)
Robert Fisher - vokal, Paul Austin - kitara, David Michael Curry - viola, Simon Alpin - kitara, Yuko Murata - klaviature, Peter Sutton - bas, Terry Moeller (The Walkabouts) - bobni.
Koncert bo otvorila: Mary Lorson (Madder Rose) s kitaristom Paul Austinom Skupino Willard Grant Conspiracy sestavljajo izvrstni glasbeniki iz Bostona. Kreativno jedro tvorita pevec in pisec pesmi Robert Fisher in kitarist Paul Austin. Nase so opozorili pred petimi leti z akustičnim prvencem, albumom "3AM Sunday@Fortune Otto’s".
Predprodaja vstopnic: TA MAONA Piran, TA MAONA Portorož.
Cena v predprodaji: 2500 SIT/na dan koncerta: 3000 SIT
petek, 27. oktober, ob 18.00 in 20.30 in sobota, 28. oktober, ob 18.00 in 20.30
komedija PORNO FILM
režija: Damjan Kozole
gl.vloge: Matjaž Latin, Natalia Danilova, Roberto Magnifico
Po filmski predstavi Vas vabimo na srečanje z igralci. / Nagrada strokovne žirije in
žirije občinstva na 3. Festivalu slovenskega filma v Portorožu 2000./
KULTURNI CENTER IZOLA
KULTURNI DOM IZOLA
Kulturni center Izola Sklad za ljubiteljske ultume dejavnosti Izola
razstava animatorjev
Zvonko ČOH in Milan ERIČ
1.festival slovenske animacije
Galerija ALGA
10.00-12.00
17.00-19.00
tel. 6418 439
DELAVNICA FIEROGA.
Gre za predstavitev projekta, ki so ga izvedli slušatelji tečaja za arhitekturno restavratorstvo, kije pod okriljem italijanske skupnosti v Izoli potekal od lanskega septembra.
Tečaj za arhitekturno restavratorstvo je nastal v okviru sodelovanja z Univerzo "Mediterranea" iz Reggio Calabrie oziroma njenega Oddelka za arhitekturo in analize mediteranskih mest. Delavnica Fieroga je bila zaključna faza tečaja, kjer so tečajniki povsem praktično izvedli preliminarno študijo obnove arhitekturno značilne istrske vasice.
Razstava, ki pred gledalca prinaša analizo arhitekturnega razvoja Fieroge in idejne projekte restavratorskega postopka kraja, bo v Galeriji Insula na ogled do 3. novembra.
Mešani pevski zbor OBALA in dirigent Ambrož Čopi
kot vsako leto odpirata vrata ljubiteljem petja celotne Primorske: kvalitetno petje, družabni večeri, pevske turneje po svetu, nepozabni koncerti, vse to in še marsikaj vas čaka, če se nam pridružite ob začetku letošnje, 24. sezone. Z veseljem vas pričakujemo med nami!
Obenem vas pričakujemo tudi v novem zboru, ki ga želimo ustanoviti za vse tiste, ki si ne želite pretežkega programa in preveč vaj, ki ljubite ljudsko in zabavno glasbo in si želite en večer na teden preživeti v prijetni družbi ob dobrem petju.
Informacije po telefonu 041 851085 (predsednik), 041 768467 (dirigent),
(05) 6260270 (tajništvo), osebno vsak torek in petek ob 19.30 v Gledališču Koper ali po elektronski pošti: mepz.obala@guest.arnes.si
Oliver Dragojevič
velja prav gotovo za legendo hrvaške glasbene scene, pravzaprav bi lahko rekli bivše YU scene. In živa legenda je pred poletjem končno izdala težko pričakovani album Dvi, tri riči. In Oliver je še vedno Oliver z vsem šarmom in toplino v glasbi in besedah. Po Cesarici je težje kot je bilo, saj je le malo verjetnosti, da bo še kakšna skladba tako zelo osvojila staro in mlado pa vendar je na novem albumu nekaj potencialnih uspešnic, ki se ji lahko približajo. "Album z izvrstno produkcijo, Oliveijevim avtorskem glasom in dobro instrumentalno nadgradnjo za recimo sprostitev", pravijo pri založbi Nika, kije veja za Slovenijo pri Croatia records. "Dvi, tri riči je tudi na visokem nivoju kvalitete izpod katerega Oliver pač nikoli ne gre, pa vendar je z druge strani album " cool " in prav ta kombinacija je tista zaradi katere je Oliver Oliver.", še dodajajo.
Tko sam ja da ti sudim, Ješka odjubavi, Kad mi dodeš ti, Prati me kroz snove, Teška je noč. Melodije in besede, ki so povezane s srcem in prihajajo iz duše. Album Dvi, tri riči bo zagotovo osvojil generacije.
Pravijo tudi da se rad vrača na slovensko Obalo in tokrat bo koncertiral v Koštaboni sicer pod (ogrevanim) šotorom, v soboto 28.10.še letos. Letos namreč mineva 20 let odkar so Faraoni prvič zaigrali z Oliverjem in prav Faraoni bodo poleg ansambla Delfini, Oliverjeve spremljevalne skupine, tudi stali na koštabonskem odru.
Torej: OLIVER, DELFINI in FARAONI ZA 1500 SIT - 28.10. OB 21 h
Z GIBANJEM DO ZDRAVJA
Sončno sobotno dopoldne minulega vikenda je bilo kot nalašč
za izpeljavo akcije "Z gibanjem do zdravja", ki sta jo ob podpori Občine Izola izvedla Športna agencija Polo ter izolski Zdravstveni dom.
Po besedah direktorja ZD Izola dr. Marina Ferfolje je udeležba krepko presegla pričakovanja, saj so računali na kakih 40 udeležencev, bilo pa jih je skoraj dvakrat toliko, ki so prišli preveriti svoje fizično in splošno zdravstveno stanje.
Po merjenju krvnega tlaka, ki sta ga opravljali medicinska sestra Elvira Petrič ter zdravnica dr. Mariza Višnjevec Tuljak, je slednja preverila ali lahko udeleženec opravi test hoje na 2 km, nato pa je laborantka Silvana Ivančevič vsakemu odvzela še vzorec krvi za pregled stopnje holesterola in maščob v krvi.
Sledila je hitra hoja do hotela Delfin in nazaj do Lonke, ter merjenje srčnega utripa, nato pa je vsakdo dobil izpis z rezultati testa ter priporočili za vadbo za izboljšanje kondicije in fizično aktivnost.
Kot je povedala dr. Mariza Višnjevec Tuljak, so imeli udeležence iz starostne skupine od 20-65 let, tako kot so načrtovali, nekaj starejših od 65 let pa so morali zavrniti.
"Stanje ni idealno, želimo si, da bi bile zmogljivosti ljudi večje," je na kratko ocenila rezultate akcije. Odkrili so nekaj primerov povišanega holesterola ter maščob v krvi, pa tudi nekaj primerov visokega pritiska tudi pri ljudeh, ki o sebi tega do tedaj niso vedeli. Tiste, pri katerih je ocenila, da takšno stanje ni posledica trenutnih okoliščin, je zdravnica napotila, naj se oglasijo pri svojem zdravniku. "Najbolj sem bila zadovoljna, ker so bili ljudje angažirani in so spraševali kaj naj naredijo, da izboljšajo svoje fizično stanje," je še dejala dr. Višnjevec Tuljakova.
Akcijo bodo ponovili spomladi in vsi, ki so bili tokrat nezadovoljni s svojim stanjem in želijo za izboljšanje nekaj narediti so vabljeni, da pridejo spomladi spet preizkusiti svoje fizične sposobnosti. Seveda pa bo to tudi nova možnost za tiste, ki so tokratno priložnost zamudili.
(K.B.)
POZDRAV IZ ŠPANIJE
Mladinski pihalni orkester Izolanamje z gostovanja v Španiji poslal tole razglednico.
Veliki \ra fc: M C i2ov-V
‘"iKOVjTNi JA
-MANf^5*Ne dvomimo, da so se dobro zabavali, a kaj ko je tudi to minilo in so že nekaj časa doma. Preden se bodo spet odpravili na podobno pot bodo morali še velikokrat pihati v svoje inštrumente kar na domačih prizoriščih.
.111
ZAHVALA
Delavcem Komunale Izola, ki so v sklopu akcije Vsakemu kosu smo kos na mojo prošnjo očistili skupne prostore na Kraški 22, se javno zahvaljujem za učinkovitost in temeljito opravljeno delo.
Nina Potočnik
PRIJAZNO PISMO Z MORJA
Tudi pomorci postajajo mojstri interneta in tako smo pred dnevi prejeli v uredništvo pismo našega someščana, pomorca - kapitana, Zvoneta Barača. Sveda smo se ob branju kar raznežili, vi pa si boste gotovo mislili svoje. Kakorkoli že, odprli smo elektronsko pošto in se mu zahvalili za pismo in lepe želje.
From: <437601084@c.stationl2.com>
To: <mandrac@s-net.net>
Date: 17. oktober 2000 7:20 CHINA SEA, 17/10/00
DOBRO JUTRO
ČESTITKA (ČEPRAV ŠE NI BOŽIČ/NOVO LETO)
ČEPRAV MANDRAČ BEREM V "KONTIGENTIH" 5-6 KOM. - ZA VNAZAJ (POŠLJEJO MI GA DOMAČI PO POŠTI - ZADNJI 383/5.10), IN MI POMAGA DA PO DOLGI ODSOTNOSTI 5-7 MESECEV NE PRIDEM DOMOV (SEVEDA V IZOLO) "BUTAST" IN BREZ INFORMACIJ, PO TEJ POTI ČESTITAM PREDVSEM TEBI IN VSEJ "EKIPI" NA ODLIČNEM INFORMATIVNEM DELU (BREZ VELIKIH / SLADKIH IN DRUGAČE PRIREJENIH BESED / KOMENTARJEV - GLEJ DRUGE ČASNIKE-TUDI LOKALNE), NA FER PISANJU IN ODPRTOSTI ZA VSE MOŽNOSTI IN OPCIJE ("DA SE SLIŠI IN DRUGA STRAN" - TUDI ALTERNATIVNA IN DRUGAČNA).
OPAŽAM DA SE (KOT GL.UREDNIK), TUDI MANDRAČ POČASI DEBELI IN JE TEHNIČNO NAPREDOVAL - PAPIR, BARVE, FOTOGRAFIJE. NE VEM ZAKAJ NI TUDI CENA "NAPREDOVALA" IN NE RAZUMEM KAKO SHAJATE IN IZHAJATE S TAKO CENO (OK -IZOLANI PAČ - J... GA - ZNAJDI SE).
POSEBNE ČESTITKE NA USPEŠNO IZPELJANEM MEDITERAN FESTIVALU. UPAM DA
SO "STRUKTURE IN PREVERJENI KADRI” KONČNO DOUMELI KAJ JE LE TO IN KAJ POMENI ZA IZOLO (SLOVENIJO). UPAM DA BOM IMEL MOŽNOST POGLEDATI VSAJ NEKATERE POSNETE KONCERTE.
NA KONCU VPRAŠANJE (KAR SEM TE ŽE VEČKRAT VPRAŠAL): KAKO TI VSE TO (IN VSE DRUGO) FIZIČNO USPE (S FINANCAMI VEM DA SLABO) VSEKAKOR ČESTITKE - IN DRŽI SE SE V NAPREJ LEP POZDRAV TEBI IN CELI EKIPI MANDRAČA / MEDITERANFESTA / GRAFFITA I.T.N KAP. ZVONE BARAČ
P.S. SORY NA JEZIKU/PISAVI-LEKTORJU JE DANES INSPIRACIJA NA OFF
P.S.l - POPRAVITE TEL/FAX ŠTEVILKE VIMPRESUMU
BORZ
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA
KNJIŽNICA	7 M A M T
Oktobrske revolucije 1,	Zj lN IN d
6310 Izola,
telefon: 066/66 31 285, 66 31 284. e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
BORZE ZNANJA so informacijska središča, v katerih brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo.
ZAKAJ POKLICATI ALI OBISKATI BORZE ZNANJA?
•	Igrate na citre in želite tega naučiti še koga?
•	Obvladate kitajsko kuhinjo? Naučite te spretnosti še druge.
•	Se želite naučiti klekljanja?
•	Bi radi znali plesati tango?
•	Potrebu jete inštrukeije matematike ali tujega jezika?
•	Poznate recept za varjenje domačega piva? Zaupajte ga tudi ostalim.
•	Ste kupili računalnik, pa ne veste kako začeti?
•	Ste bili v Afriki? Lahko ponudite koristne nasvete vsem, ki nameravajo tja.
•	Vzgajte eksotično rastlinje? Nekdo hrepeni po vaših bogatih izkušnjah.
•	Znate nemško, pa si ne upate spregovoriti?
•	Bi se radi ukvarjali z jadralnim padalstvom?
•	Obvladate hipnozo in avtohipnozo? Posredujte vaše znanje še ostalim zainteresiranim.
•	Vas zabava vedeževanje iz kart? Želite za to navdušiti še koga?
•	Vas zanima polžereja?
-. nadaljevanje je stvar vaše domišljije, potreb in želja. Možnosti so skoraj neomejene...
KRIMINALIJE
Kar nekaj dela se je nabralo policistom v prejšnjem tednu, saj je večina poročil pospremljena z začetnicama N.N. Če bi šlo za eno osebo s temi začetnicami, potem bi dečki še lahko upali, da ga bodo izsledili Ker pa jih je več je vprašanje, če bodo res vsem prišli na sled. Brez pomoči občanov preprosto ne bo šlo.
NI KUHAL
Občanka ima očitno dober vonj, saj je na policijsko postajo sporočila, da iz sosedovega stanovanja močno smrdi po plinu. Policisti so stvar preverili in ugotovili, da je sosed poskušal narediti samomor, eksplozija pa bi gotovo povzročila še kakšno žrtev več. K sreči se je za sosede in hišo vse končalo brez posledic, moškega pa so odpeljali do zdravnika in nato na psihiatrično zdravljenje.
MAMA JE HUJŠA
Med dvema znancema je prišlo do spora zaradi neplačevanja računov oziroma zaradi dolgov. Čeprav je bil spor kar hud red in mir nista bila motena. Potem pa se je vmešala dolžnikova mati in popestrila dogajanje tako, da je prebunkala upnika.
POZABIL TABLICO
Nepreviden voznik je tako slabo krmilil svojega jeklenega konjička, da je končal v prometnem znaku, prometni znak pa na tleh. Na hitro je zapustil kraj srečanja tretje vrste, vendar je tam pozabil registrsko tablico, tako da so ga dečki hitro izsledili. Nesrečo seveda obžaluje.
ONA, ON ALI OBA?
Občan je dečkom prijavil, da je bil žrtev fizičnega napada. NApadla in pretepla gaje menda njegova lastna žena. Dečki so stvar preverili in ugotovili, daje bil za pretep eden premalo in da sta se tepla kar oba in to drug z drugim.
SINDIKALNI NESPORAZUM
Zgodil se je tradicionalen spor med delodajalcem in honorarnim delavcem. Prvi je drugemu očital lenobo in ker je drugi to očitno slabo razumel je prvi svoje besede podkrepil še z nekaj udarci.
ŠPRICER BREZ DRŽAVLJANSTVA
V gostinskem lokalu je prišlo do kršitve javnega reda in miru, ko sta se glasno sporekla dva gosta. Vsebina "pogovora" je bila vloga nacionalnosti in nacionalno vprašanje nasploh. Skupnih zaključkov niso sprejemali, prerivali pa so se kar dobro.
TAKO BI VSAK PLAČAL
Te dni vsi po malem varčujemo za drage praznične dneve ob božiču in novem letu, nek kupec pa sije privoščil nakup in ga skušal plačati z ukradeno plačilno kartico. Glede na to, da se takšno početje v dobi računalnikov in POS-ov hitro odkrije so ga dečki hitro prijeli.
TRDO TRČENJE
Na Belvederju se je zgodila prometna nesreča, vendar povzročitelj ni imel časa in ni počakal na prihod policistov, niti ni skušal poravnati škode, ki jo je naredil. Dečki so se zapodili za njim in ga izsledili pri Žustemi. Ugotovili so, da mu je pri nastajanju prometne nesreče pomagala prevelika količina alkohola v krvi.
SOVRAŽNIKA PLOČEVINE
Neznanec je v Muzčevi ulici preluknjal pnevmatike kar na treh tam parkiranih avtomobilih. Dva dni kasneje pa je nek drugi neznanec z ostrim predmetom poškodoval celo bočno stran parkiranega avtomobila.
NEKAJ SRAKARSKIH
Neznanec oziroma neznanci so ukradli celo zlepljeno kamnito korito. / V Kortah je neznanec iz odklenjenega avtomobila ukradel denar. / Prav tako neznanec je ukradel kolo znamke Scott Purgatory, črne barve z vilicami oranžne barve.
KAJ BODO DELALI
Do konca tega tedna bodo policisti opravljali redne naloge v zvezi s prometno varnostjo, poleg tega pa bodo posebej pozorni na uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Samo v ponedeljek so na koprskem območju na ta račun napisali skoraj 100 položnic po 5.000 tolarjev. _______
BOMB SE NISO NAŠLI
(nadaljevanje z zadnje strani) Po besedah Dorijana Marsiča, poveljnika CZ za Obalno regijo, ki tudi vodi letošnjo akcijo, je raziskovanje morskega dna potekalo po načrtih, hkrati pa je akcija pokazala, da so naše ekipe ustrezno usposobljene, primanjkuje pa jim ključna oprema za izvedbo takšnih akcij. Predvsem bi jim prav prišel ročni sonar, še posebej, ker je v našem morju vidljivost pod vodo majhna. Raziskane lokacije bodo v kratkem vrisali tudi v kataster NUS, četudi gre za razne kovinske predmete in ne za eksplozivna sredstva.
V zadnjih treh letih, kar potekajo tovrstne akcije, so potapljači-pirotehniki iz morja potegnili 7 min, po podatkih Civilne zaščite pa se v globinah nahaja še 11 min, za katere se bodo morali v za to pristojnih vladnih službah odločiti, ali bodo ostale na dnu ali pa jih bodo dvignili in uničili. Gre za nemške protiladijske mine iz 2.svetovne vojne, posamezna mina pa vsebuje med 400 do 800 kg še uporabnega eksploziva, kar je zadostem razlog, ki govori v prid njihovemu uničenju.
Eno takšnih min je v letošnjem letu v svojo mrežo ujel tudi ribič iz Kopra.
Pirotehniki so jo odložili na za to določeno mesto, kjer bo počakala do dviga. Če se je v preteklosti dogajalo, da so ribiči takšne najdbe radi zamolčali in se tako izognili dodatnim sitnostim, je sedaj položaj bistveno boljši, saj so ribiči v glavnem bolj osveščeni in takšne najdbe javljajo.
Lani so pirotehniki iz morja dvignili 3 take mine in jih odpeljali na uničenje, kar pa ni enostavna zadeva, saj je potrebno poskrbeti za varen prevoz po cesti do ustreznega vojaškega poligona.
"Kot zanimivost naj povem, da so se Američani temu čudili in nas vprašali, zakaj min ne razstreljujemo na morskem dnu. Seveda tega ne moremo početi, saj bi takšna eksplozija povzročila pravo razdejanje na tem našem koščku morja," je o tem povedal Marsič. (K.B.)
MALI OGLASI
-	KUHINJO GORENJE dobro ohranjeno, s hladilnikom, štedilnikom in pomivalnim strojem Candy prodam, tel. 641 52 45
-	VIKEND V SMLEDNIKU 75 m2 bivalne površine z garažo, teraso na parceli 1690 m2 po cenilni vrednosti 27 miljonov SIT prodam. Pokličite zvečer 031 857 758
-	Prodam STARE GRAMOFONSKE PLOŠČE (78 obratov) za diskofile. Izdane takoj po 2. svetovni vojni. Tel.: 640 - 1200
-	4 PLATIŠČA (feltne) za VW passat (z gumami) prodam. Cena 6.000 Sit. Tel. 646-097 (v večernih urah)
-	Akvarij, 3.5 I, primeren za želvo in paličnjake. D=30, V=14, Š=20 cm, v Izoli. Cena: 2.500 SIT. Tel. - 040/269-061
-	Akvarij 30 I, primeren za vse vrste rib, želv in drugih plazilcev. D=45, V=28, Š=24 cm, v Izoli, s steklenim pokrovom. Cena: 4.500 SIT. Tel: 040/269-061
-	Akvarij 201, primeren za vse vrste rib in ostalih plazilcev. Cena: 3.500 SIT. Tel: 040/269-061
-	Notranji filter za akvarij, pretok 200 l/h. Primeren za akvarije od 20-150 1. Star leto dni, rabljen 10 dni. Cena: 3000 SIT. Tel: 040/269-061
-	Data Bank: zelo lahek, radio, 12 kb spomina, do 3000 telefonskih številk, svetovni časi, kalkulator, ura-datum, zapiski, budilka, zelo dobro ohranjen, star leto in pol, po polovični ceni. Cena: 5000 SIT. Tel : 040/269-061
-	Mobilni telefon GSM Panasonic EGB GD 60, sive barve, kupljen v Italiji z italijansko garancijo. Nič rabljen - nov. Cena : 47. 000 SIT. Tel: 031/316-898
-	Mobilni telefon GSM Panasonic EGB GB 90 sive barve, star 4 mesece,
kupljen v Italiji z italijansko garancijo. Jvlalo rabljen. Cena: 35.000 SIT. Tel: OM/316-898_______
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 066/ 600-010, fax. 066/ 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
T. Ferluga, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.066/ 600-010 e-mail: MANDRAC @ S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: B1ROGRAFIKA BORI, Izola_____________
BOMB ŠE NISO NAŠLI
V teh dneh poteka v slovenskem morju akcija "Divex 2000", v kateri poleg slovenskih potapljačev iz enot Civilne zaščite sodelujejo tudi enote ameriške vojaške mornarice. Ameriški vojaki s sonarji preiskujejo morsko dno in so v podobni akciji že sodelovali pred letom dni, ko so ugotavljali, kje se v našem morju nahajajo predmeti, ki bi lahko bili tudi neeksplodirane mine. Lani so aparature na območju Ronka ter med Izolo in Koprom zaznale kar 52 lokacij, kjer na dnu ležijo takšni predmeti. Tokrat so se v akcijo vključili še domači potapljači, ki so si v minulih dneh lokacije ogledali tudi pod vodo in skušali predmete identificirati. Na oglede so potapljači odhajali z izolskega pomola in sicer s čolnoma Delfin 2 in Manta Bianca, na kateri se je nahajal sonar in računalniška oprema. Poleg območja pri Izoli so pregledali tudi področje med Koprom in Debelim rtičem ter morsko dno v uncini mana, vcnuai min insù nasn. uguiuvin su ic, ua sc na icn mesim sKiivaju razni kovinski predmeti in tudi nekaj vozičkov za mine. nadaijevanje na 5 strani
ŽUPANI $0 MEČKALI GUNO
Pred desetimi dnevi se je v Ljubljanski ulici, natančneje pred in v ateljeju Snežiče Kranjc, zgodil dogodek, ki bi zagotovo prišel v lokalne medije, če se ne bi zgodil tik pred volitvami, v glavnih osebah pa nastopili kar trije kandidati za poslance v državnem zboru. Tekmovanja v oblikovanju gline so se namreč udeležili: Vojka Štular, županja Pirana, izolska županja Breda Pečan in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Ob njih so glino oblikovali, pekli in barvali še nekateri Izolani, med njimi Neva Zajc, ki je bila najboljša prav v pečeni glini, medtem ko se je Pečanova izkazala z gnetenjem surove gline. Še dobro, daje bilo to pred volitvami, sicer se glini ne bi dobro godilo.
MALO ZIDAMO MALO RUŠIMO
Celo jesen smo po malem občudovali lepo oblikovano in skrbno postavljeno kamnito klop ob cerkvi Marije Alietske, v torek pa so prišli novi zidarji in zarezali v del klopi, ki je medtem postala že priljubljeno počivališče mater z otroci in tudi starejših Izolanov. Po zaskrbljenih vprašanjih sosedov so delavci le povedali, da morajo klop skrajšati, saj sojo njihovi predhodniki menda postavili preveč do cerkvenega vogala, ki bo zaključen s kamnitim "coklom". Tako bo cerkev nekoliko bolj zaščitena, trg pa bo imel za dober
meter manj klopi. Škoda, da se izvajalci del niso mogli prej dogovoriti o tem, kako bodo dokončali obnovo trga in cerkvene fasade, še najverjetneje pa se sploh niso videli med seboj. Cerkev Marije Alietske je namreč že od poletja odprta in vanjo lahko vstopi kdorkoli, izvajalcev del, ki imajo v njej spravljeno tudi orodje, pa ni bilo videti od nikoder.
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 21.00
ob ponedeljkih zaprto
JESEN PRINAŠA NOVE UGODNOSTI !
DO 200.000 SIT POPUSTA
za posamezne modele vozil 5EHT
Izola, tel.: 216 80 11
Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
M			
deževno	sončno	sončno	sončno
max 19	max 20	max. 19	max. 19
min. 12	min. 11	min. 10	min. 10