Naš korak v Sofiji
ENERGIČNA PROTESTNA NOTA RADI PROTI-JUGOSLOVANSKIH DEMONSTRACIJ O PRILIKI PRIHODA BIVŠEGA ZAGREBŠKEGA POSLANCA Dr. PAVELIČA V SOFIJO. — Dr. PAVELIČ ODPOTUJE TUDI V MOSKVO.
glavarja, dr. Otona Enderja, za zveznega kancelarja. S tem ima dr. Ender vsekakor največ izgledov, da postane kot Seiplov naslednik avstrijski zvezni kancelar.
Ahilova peta tujskega prometa pri nas
Tujska sezona v vsem našem Primorju je že v polnem teku, z naglimi koraki pa se vkljub letošnjim vremenskim neugodnostim približuje tudi tujska sezona v naših kopališčih in zdraviliščih v notranjosti ter v naših planinah. Tujski promet ob morju je že danes tako velik, da se takoj s po-četka čuti potreba po gradnji novih hotelov. Pričakovati je tekom letošnjega leta ogromno »turistično žetev« v naši državi, saj je že po dosedanjih podatkih najavljenih nad 150 skupinskih izletov iz vseh delov Evrope. Potniški promet na železnicah in ladjah je od dne do dne živahnejši. Po izjavah tiajvečjih svetovnih potnikov je naša Dalmacija prava obljubljena dežela turistične bodočnosti.
Naša zimska propaganda je v tem pogledu nedvomno izvršila ogromno delo. Toda naša država je prevzela s tem tudi dolžnost reprezentacije naše kulture in civilizacije pred tujci. Dosedanji rezultati v tem pogledu in v fi nančnem efektu so veliki in naša naloga je, da ta moralni in materijalni kapital očuvamo tudi za bodočnost Naravni predpogoji so pri priznanju vsega sveta pri nas v polni meri podani za čim večji razvoj tujskega prometa. Vse te naravne prednosti se lahko pretvorijo v gotovino za naše narodno gospodarstvo. To velja ne le za naše Primorje, ampak v enaki meri tudi za naša zdravilišča in kopališča v notranjosti ter za turizem v naših planinah, zlasti v Sloveniji.
So pa gotovi predpogoji za trajnost razvoja tujskega prometa. Predvsem je gostoljubnost in uslužnost prebivalstva močna aktivna postojanka po leg prirode in klime. V tem pogledu bo treba še marsikje velikih korektur. Naš železniški promet tudi ni povsod na vjšku baš z vidikov tujskega prometa. Že v Sloveniji sami nekoliko šepa, še bolj pa naravno na glavni Progi proti Dalmaciji, na liski železnici, katero so nemški turisti nazvali »črno progo«. In vendar je to ena izmed glavnih arterij tujskega prometa. Isto velja v veliki meri tudi za naše ceste, kojih pomanjkljivost mno-gokje zapira dostop v najlepše dele naše zemlje. Da igra veliko ulogo tudi postopanje naše carinske službe na mejah, ]e na dlani. Po izjavah mnogih uglednih tujcev se je v tem pogledu tekom zadnjih let že mnogo izboljšalo in so baš te dni nemški avtomobilisti morali priznati, da je naša carinska služba v St. liju funkcijonirala neprimerno boljše nego avstrijska. Zadnji naš finančni stražnik ob meji mo-{■a na   rega turista napraviti najboljši vtis s svojim postopanjem. Prvi vtisi so mnogokrat merodajni za končno presojo zemlje in naroda.
Ahilova peta našega turizma pa je nedvomno pomanjkljivost naših hotelov. Dočim promet tujcev neprestano
SOFIJA, 23. aprila. Prihod bivšega zagrebškega narodnega poslanca dr. Paveliča, ki se je po nastopu novega režima v Jugoslaviji izselil na Dunaj, ter bil v nedeljo slovesno in demonstrativno sprejet v Sofiji, je izzval diplomatični spor med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Davi je namreč izročil jugoslovanski po slanik v Sofiji, dr. Nešič, bolgarskemu zunanjemu minis rstvu dr. Burovu radi protijugoslovanskih demonstracij o priliki prihoda hrvatsbili emigrantov dr. Paveliča in Gustava Perčeca v Solijo protestno noto jugoslovanske vlade. Nota izrecno obžaluje, da so pri demonstracijah sodelovali tudi aktivni člani bolgarske vlade. Nota dalje ugo;avlja, da tr!io postopanje nikakor ni pripravno za poglobitev sosedstvenih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko, 'emveč le nasprotno postala lojalnost bolgarske vlade pod takimi okoISčinami zelo dvom ljiva.
Znerglčni korak jugoslovanske vlade le ""Miške politično kroge močno prese-n' ‘J *•! izzval v uradnih krogih veliko poparjenost.
SOFIJA, 23. avgusta. V tukajšnjih kro gih makedonske revolucionarne organizacije, ki je v najtesnejših stikih z dr. Paveličem in Gustavom Perčecem, razširjajo vesti, da bosta oba hrvatska eml granta preko Turčije odpotovala tudi v Rusijo. Prispela sta že v Angoro, kjer nameravata, kakor sta izjavila, turško vlado informirati o položaju muslimanov v Jugoslaviji.. Po mnenju dr. Paveliča da je postal položaj muslimanov tako neznosen, da so trumoma izseljujejo.
Dr. Pavelič in Perčec odpotujeta koncem tega meseca iz Angore v sovjetsko Rusijo, kjer bosta skušala pridobi ,'i vpliv ne sovjetske politike in člane komunistične internacionale za sodelovanje v akciji, naperjeni proi Jugoslaviji. V ta namen si je dr. Pavelič že za časa svojega bivanja na Dunaju priskrbel ruski vizum.
Vse kaže, da je akcija dr. Paveliča makedonskim emigrantom zelo dobrodošla, da morejo svojo srdito mržnjo in kampanjo proi Beogradu zopet obnoviti.
mariborsko gledališče
Torek, 23. aprila. Zaprto.
Sreda, 24. aprila ob 20. uri »Tat«, ab. B.
Premijera. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča.
Četrtek, 25. aprila. Zaprto.
Petek, 24. aprila ob 15. uri »Romeo ln Julija«. Dijaška predstava.
Ristouičeua udoua se odpo-ueduje odškodnini
ZAGREB, 23. aprila.^ Na današnji razpravi proti Josipu Šunicu. morilcu beograjskega novinarja Vladimirja Ristoviča, urednika zloglasnega »Jedinstva«, je izjavila pokojnikova vdova, gospa Zagorka-Vukičevič (ki se je svoječasno ločila od njega in sprejela zopet prejšnje ime), da se odpoveduje vsaki odškodnini in da rada prevzame tudi to žrtev, ako bi mogla kaj koristiti bratskemu sporazumu med Srbi in Hrvati. Razprava je bila nato prekinjena in sc bo nadaljevala popoldne.
Zimske slike
SUSAK, 23. aprila. V Gorskem ko-taru je zapadel sneg poldrugi meter na debelo. Temperatura je povsod znatno padla.
VARNA. 23. aprila. Nad Črnim mor jem divjajo silni snežni viharji. Mraz je zelo občuten, temperatura pod ničlo.
K1ŠINEV, 23. aprila. V vsej Besarabiji močno sneži. Temperatura je
povprečno pod ničlo. Na vzhodu snež' ni zameti.
INOMOST. 23. gr-Ha. Tirolska nu dl Dravcato zimsko sliko. Po vsej deželi je zapadel nov sneg.
Euakuacija Bologne
BERLIN, 23. aprila. Listi poročajo iz Bologne, da je italijanska vlada odredila evakuacijo vseh hiš v Bologni, na katerih so se pojavile pri potresnih sunkih zadnjih dni močne razpoke. Na ta način je ostalo sedaj nad 600 strank brez stanovanj. Preteklo noč so prebili prebival ci Bologne na cestah in trgih. Potresni sunki se namreč še neprestano ponav Ijajo in postaja ljudstvo vedno bolj razburjeno in vznemirjeno, ker se boji, da se ne izpremeni Bologna v drugo Messi-no. —
Krščanski socijalci za dr. Enderja
DUNAJ, 23. aprila. Klub krščanskosocialnih članov Nationalrata je ime danes sejo, na kateri je odobril kandidaturo predarlskega deželnega po
Bernsteinou „Tat'* Gostovanje Podgorske in Nučiča.
Kar je bil in je Dunajčanom popularni Schnitzler, je bil in je Parižanom Bernstein. Oba moža imata nekaj skupnega: odlikuje ju predvsem bistrovldnost družabnih razmer, do potankosti poznate vrline in slabosti velikomestne družbe in umeta vse te komponente mojstrski strniti v celoto, ki nam predstavlja kos resničnega življenja.
Res je: Bernsteinovi tematski prvin* ci močno cikajo na »boulevard«, pričajo epigonstvu Sardua, hlastajo za senzacijami in teatralično učinkovitostjo. Toda mladi Bernstein se je dobro učil in je zrelejši dobi prekosil marsikoga svojih učiteljev, katerim se Ima predvsem zahvaliti za korektnost in preciznost o-derske tehnike. In to če tudi talent. Teh’ nika dramatske konstrukcije! V tem je Bernstein vsekakor mojster. Morda gre baš ta mojstrovina češče na škodo notranjih poglobitev, na škodo Intenzivnejšemu iskanju življenskih resnic. Vendar je Berstinova velika vrlina, da je vedno napet in nikoli dolgočasen, dočim si marsikateri današnji »modernisti« predstavljajo, da je gledališka igra nspa valno sredstvo.
»Tat« ima vse vrline, dramske, živ* Ijenske učinkovitosti m pred dobrim desetletjem je veljalo to delo za gledaliSko igro comme il faut! Tudi danes se nam ni sramovati »Tatu«. Dasi nas dramatik ne stavi pred nikake probleme, dasi se včasih povspne do kočljive točke sentimentalnosti in igračkanja za senzacijo, je Vendar »Tat« kljub vsej teatralnosti delo, ki nas močno pretrese, ko gledamo trpljenje ljudi, ki jih je mladost in njihova lahkomiselnost dovedla do dejanj, za katera se morajo močno pokoriti 1 Pri nas bosta jutri v sredo 24. t nt nastopila v »Tatu« odlična zagrebška; umetnika: prvakinja zagrebške drame Vika Podgorska in ustanovitelj maribor* skega gledališča Hinko Nučič. Kot odlična oderska umetnika bosta lahko baS v »Tatu« pokazala vse registre njihove visoke umetnosti. — Jč.
rastf ni razvoj in napredek našega ,u,ia u«>u	iu	vW uc »c
Hotelirstva niti odd^č v sorazmerju i poletno, ampak tudi za zimsko sezo
z napredkom turizma. To velja tako za kapaciteto hotelov (število postelj) kakor tudi za komfort v hotelih in poslopjih, ki si to ime nadevajo. 7.c Maribor sam nam je v tem pogledu poučen vzgled in je le hvalevredno, da so to uvideli trije pripadniki gostilničarskega stanu, ki bodo že letos z novimi stavbami in z zgradnjo komfortnih tujskih sob tej občutni pomamklji-vosti odpomogli. K nam in v ves naš zapadni del države prihaja številna velikomestna publika, ki se ne more zadovoljevati s primitivno ureditvijo mnogih hotelov. Bodočnost in uspeh našega turizma sta v prvi vrsti odvisna od kapacitete, ureditve In kom-forta naših hotelov. To velja ne le za
no. Nevarno je za naš turizem, ako je število gostov večje nego kapaciteta naših hotelov, kakor se je to že ponovno pokazalo n. pr. v Rogaški Slatini. Da je v tem pogledu velika krivda na velikih državnih in oblastnih davkih, dokladah in taksah, je nedvomno. Ako je država v gotovi meri oprostila davka naše parobrodar-stvo, ako se podpirajo razne Industrije, je nedvomno tudi treba podpreti hotelirstvo. Z lepimi teorijami in podporami se ne bo rešilo in popravilo ono, kar se odvzema v obliki davkov in doklad. Tudi naše oblastne samouprave so v tem pogledu mnogo grešile, ker so baš hotelirski in gostilničarski stan smatrale kot eden iz
Treba radikalne reforme v obdačeva-r.ju hotelske industrije in omogočenja cenenih kreditov za ureditev in zgradbe hotelov.
Čuje se, da namerava ministrstvo trgovine izdati nov zakon o turizmu.' Ta zakon mora biti nedvomno tak,1 da bo med drugim njegov efekt na-J predek hotelirstva. Ako se hoče oprostiti taks samo delniške družbe *a zgradbo hotelov, to v praksi ne bo mnogo pomenilo. Naravni predpo&oi za uspevanje hotelirstva pa je tudi, da se temu posvečajo ljudje, ki so ka-pitnlno podprti In strokovno dobro podkovani, ne pa taki. ki samo želijo v par letih obogateti. Solidnost Je baza uspeha. Vse to velja za naše krak
med glavnih virov svojih dohodkov, i v enaki meri kakor za Dalmacijo.
PoStftmi ftTlglM VflOTBVffiT
Marmontu
Leto lil. (X.), štev. 92	Maribor,	torek 23. aprila 1929 11^^/	
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja meaačno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dottavljan na dom pa 12 Din		Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglati po tarifu Oglata tprajtma tudi oglatni oddelek »Jutra** v Ljubljani, Preiernova ulica It. 4
Naša Ljudska univerza
VPRAŠANJE PODPORE MESTNE OBČINE. - POLOŽAJ ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE. — ALI OBSTOJA RES KRIZA?
Vodstvo Ljudske univerze je smatralo za potrebno, da objavi v dnevnem časopisju vest o svoji deložaciji, ter slika zadevo tako, kakor da mora tej neprijetnosti nujno slediti kar že tudi razpust celotne ustanove, zlasti Še ko ni dobila Ljudska univerza od mestne občine ni-kake subvencije, kakor so jih prejela baje druga društva. — 2e kar ta očitek na račun mestne občine ne drži, kajti proračunski odsek se je postavil na stališče, da dovoli subvencije samo šoli Glasbene Matice in trem knjižnicam t.j. Ljudski knjižnici v Narodnem domu, cen tralni knjižnici Prosvetne Zveze in knjižnici organizacij Svobode. Vsa druga društva — nekako 50—60 po številu — so bila zavrnjena, ne da bi hotel občinski svet izreči, da njihovo delovanje ni zaslužno ali potrebno, marveč iz enostavnega vzroka, ker vsem ne more u-streči; če pa ustreže nekaterim, je zamera pri drugih tem hujša. To mora kon čno uvideti tudi odbor Ljudske univerze enako kakor odbori drugih društev in ne sme iz tega sklepati na kako neuvidevnost ali celo na kako sovražno stališče občinskega sveta.
Druga stvar pa je deložacija. Odbor Ljudske univerze ne pove v svojem okli cu, da ta napoved ni od včeraj •.. Pričakovati jo je bilo že več sezon in ve seli me, da morem ugotoviti, da se je dala premostiti še vsikdar. Da izgleda za letos bolj resno, temu so krive, skoraj bi rekel, razmere...
Kazinsko poslopje naj bi bil hram znanosti in umetnosti, zato so morale izginiti veselice in plesi, ki so tam le še izjemen pojav in bodo popolnoma prenehale; povzročale so mnogo nepotrebnih pntožb, kajti prostori so bili ne samo nastlani, marvecj tudi — posebno po enem komerzu — prav nečloveško onesnaženi; in to čitalnica Študijske knjižnice! Kuratorij se je vprašal, ali je res tteba vse take stvari še nadalje prenašati! Ali je ,sam gospodar prostorov ali ni? Kajti prihajali so kar po vrsti in trdili: magistrat nam je dal veliko dvora no, Vaša čitalnica pa bo za bufet i. dr-Kuratorij se je končno postavil na stali šče, da načelno ne ustreže več nikaki taki prošnji in ne odstopi čitalnice niko* mur. — Kuratorij pa ni neomejen gospodar teh prostorov, če gospodari v niih tudi Ljudska univerza, ki — to bodi izrecno ugotovljeno — ni nikdar prirejaja tamkaj kakih pijančevanj, marveč samo elitne umetniške ali znanstvene večere. Ta princip je bil nekaka podlaga, ko so se vrstile dosledno v vseh sejah kurato-rija že več let pritožbe za pritožbo. Mislim, da ne zagrešim ind!skrecije, če izdam, da je želel doseči kuratorij tudi konec teh večnih neprijetnih pritožb.
Pritožbo pa so izvirale večinoma iz pretesnega sosedstva: danes glede razsvetljave, nato kurjave, sluge, časopisja, omar... Res večinoma stvari, ki bi se bile dale kratkim potom urediti, če bi ne manjkalo dobre volje, toda ta bi morala biti na obeh straneh. Te pa ni bilo vedno^ saj je sredi takih razgovorov bila vložena pritožba ofidjelno na mestno občino, kar je moralo imeti za posledico, da je kuratorij mogel samo ponoviti in še krepkeje utemeljiti svoje stališče. Kakor vsaka organizacija, tako se hoče razširiti tudi Študijska knjižnica. Ker pa so ostale sobe že skoraj popolnoma zadelane z regali, ker mora biti v Čitalnici večji predalnik za listna kataloga, bo treba vse to namestiti v Čitalnici, a tega ne bo mogoče pred vsako prireditvijo prenašati, kakor se sedaj prenašajo mi zc in uvrščajo stoli. Ker hočem biti objektiven, meram pa tudi priznati, da bi se bilo to dalo napraviti že pred leti, letos ali še le črez leto dni. In Ljudska univerza je videla to zadrego že pred leti, je zašla vanjo letos in bi morala / njo računiti v prihodnih letih. Vedno bo vprašanje stalnih prostorov za Ljudsko um verz o še nerešeno. Na prostore Ljudske univerze je mislil občinski svet že takrat, ko je oddajal prostore Apolo-kina. Zde.o se je, da je s tem tudi zadeva Ljudske univerze povsem ugodno rešena. Izglodalo je v teoriji pač prav lepo. v praksi pa je stvar nekoliko dru sačna. Ljudska univerza ne rab' tako
velikih prostorov, jih no more razsvet ljiti in predvsem ne ogreti. Poskusiti bi pa morda vendarle bilo, saj je tam poleg velike dvorane z vsemi pripravami za skioptične slike! tudi še manjša soba, kjer je bil nekdaj bufset in končno še prostor, kjer sta blagajna in garderoba. Da pa bo morala univerza razsvetljavo in kurjavo plačati, kamorkoli se preseli, s tem pa že mora računati. Edino izjemo bi vsaj deloma tvorili šolski prostori, če bi se odločil odbor za to, da se preše U v kako šolo, pri čemer je pa treba o-meniti, da imajo šole takih gostov za večerne ure žs več ko preveč, tako da radi njih trpita na šolah že red in snaga. V bodoče pa bo treba na to še s podvojeno silo paziti!
V	poštev bi prišli tudi po izjavi Ljudske univerze prostori, v katerih je Urad hiška menza. O tem, ali je še menza potrebna ali se je preživela, o tem ni tukaj razpravljati. Ugotoviti pa je treba, da bi tudi v teh prostorih Ljudska univerza morala sama plačevati kurjavo in razsvetljavo, ne glede na to. da bi bilo te prostore šele adaptirati in bi koncem koncev še vedno ne služili za vse prireditve: za kake poučne filme bi bil potreben poleg stoječi Apolo-kino, za koncerte velika kazinska dvorana itd.
To so nekatere misli, ne da bi hotel izčrpati vse možnosti. Ljudska univerza ima pač tako raznolike prireditve, raznoliko publiko, da se bo morala vedno po posebnih prilikah ravnati, tudi če bi imela lasten dom.
Trdno sem uverjen, da bo našel odbor Ljudske univerze tudi iz sedanje zadrege primeren izhod, kakor ga je našel do slej v številnih podobnih slučajih. Eno pa je gotovo: obstoj Ljudske univerze ni ogrožen, in sicer iz enostavnega vzro ka, ker je v teh letih dokazala v sebi toliko živlienske sile, da je ni mogoče uničiti, tudi če bi jo kdo hote!, tem bolj. ko ji vsi priznavajo veliko prizadevanje in lepe uspehe za kulturni in nacionalni napredek Maribora. Da. tudi za nacionalni, kajti ni vseeno, kje se ustavijo nemški predavatelji, pa čeprav samo komiki povprečne baže.. A med predavatelji naše Ljudske univerze- so ponesrečeni večeri res prave izjeme, kaiti Doleg domačih predavateljev, zastopnikov naših vseučU;šč v Ljubljani, Zagrebu, Skoplju, se je v Mariboru oglasilo v predavalnici Ljudske univerze toliko znamenitih učenjakov, da si more Maribor Šteti njihov poset v čast. Ljudska univerza pa se sme pohvaliti, da bi bili Šli vsi ti mimo Maribora, da ni bilo tukaj njene organizacije in njene predavalnice.
Naš Maribor se ni tako razvil, kakor smo pričakovali pred desetimi leti, da, celo marsikaj bodo baje Še demontirali in odpoklicali iz Maribora; Ljudska univerza pa je nastala zgolj iz lastne energije njenih voditeljev brez vseh podpor, da ji ne preti nikaka zunanja nevarnost. Notranje sile pa ima dovolj še za nadaljevanje in enako uspešno delo. kakor ga je vršila doslej.	Dr.	P.	St.
Okrasitev oblastne stanovanjske hiše z umetninam!.
Redki so primeri, da bi podjetni graditelji posvečali tudi zunanjosti svojih stavb primerno pozornost, kar bi pač v obilni meri doprineslo k prijetnejši in prikupljivejši zunanjosti celega mesta. Vendar je tudi v tem oziru storjen korak naprej. Oblastni komisarijat, ki gradi veliko stanovanjsko palačo v Stross-mayerjevi ulici, se je odločil, da okrasi impozantno stavbo z umetninami in je naročil pri domačem umetniku, kiparju in slikarju Nikolaju Pirnatu, več kiparskih del. Že prihodnji mesec bo g. Pirnat pričel z izdelavo dveh portalnih figur in mogočnega fasadnega kipa. Vsa njegova dela bodo iz umetnega kamna. Cvetje v snegu.
Kakor nam poroča potnik, ki se je vračal s potovanja po Južni Srbiji, so marelice, mandeljni in breskve od Sko-plja proti jugu že povsod v cvetju. Toda tudi tam doli je nastopil v petek zvečer hud mraz s snegom in bo zato letošnji pridelek naveden' -flrfnii. dreves najbrž uničen. —
Kmetska šola u Krčeuini pri mariboru
Vzpodbujeni po inicijativi oblastnega odbora mariborske oblasti smo v Krčevini dne 4. nov. t. 1. otvorili gospodinjsko, dne 22. nov. pa kmetsko nadaljevalno šolo. Vodstvo prve je bilo poverjeno učiteljici ge. MeŠičkovi, ki je poučevala ob nedeljah 12 dekelt in poročenih žena s prav povoljnim uspehom v kuhinjskih in drugih hišnih poslih kmetskega gospo dinjstva. Z veliko vnemo se je žrtvovala vsako nedeljo po 8 ur svoji idealni nalogi, za kar ji gre res polno priznanje. Udeleženke so prihajale rade in kazale za stvar veliko veselje; izvežbale so se dodobra v tem, kar je neobhou.io treba znati kmetijski gospodinji, ki naj »podpira hiši tri ogle«, ugaia svojemu možu ter pametno vzgaja svojo deco.
Kmetsko-nadaljevalni tečaj je vodil šol, upravitelj g. Cvetko. Obiskovalo ga ie po 4 ure oh ne^pliah žal samo 13 fantov. kar je	število, ki na ie zaradi
bližine razumljivo. Mnogo fantov pohaja v mestu razne šole. drugi so obrtni vajenci oziroma pomočniki, vpoštev za nadaljevalno šolo pridejo samo nekateri viničarski in maloposestniški sinovi. V tečaiu za fante so poučevali: vodia, učitelj Lovše in veroučitelj P. Pavel Potočnik. Na sadjarstvo, vinarstvo, kmetsko gospodarstvo, rastlino-in zemlie-slovje, računstvo in merstvo, zdravstvo in kmetsko snisje ie prišlo 71, na verske nauke 0 ur. Ker sta oba svetna učitelia orilagodila svoje oredmete krajevnim razmeram in^potrebam, zato so fantje sledili z zanimanjem in z veseliem.
V	nedeljo. 7. aprila sta bila oba nadaljevalna tečaja v prisotnosti zastopnikov oblastne samouorave in obeh občinskih odborov Krčevina in Laiteršperk slovesno zaključena. Nnslednio nedeljo 14. nnr. pa so fantje priredili prvi poučni izlet na oblastno vinarsko in saHiarsko šolo v Mariboru, kjer sta jim gda No-^ak in Drolc razkazala mno^-o noučnega h sadjarstva, vinarstva in živinoreje. Z uspehom T. letnika nad.ali?vnlne šole smo Tadovoljni i učitelji i udeleženci.
Občni zbor mariborske podružnice Jug. Matice.
Sinoči se je v mali dvorani Narodnega doma nadaljeval dne 26. novembra orekinieni občni zbor mariborske podružnice Jug. Matice, nedvomno najagil-nejše podružnice v Sloveniji. Iz poročila nredsedstva posnemamo, da tudi ponovna podajanja za koncentracijo narodnoobrambnih društev oz. njihovega dela niso dovedla do zaželjenega rezultata. Mariborska podružnica Jug. Matice, ki je dala za to inici.iativo in tudi vodila vso akcijo, je sicer storila vse, da bi prišlo narodno-obrambno delo čim krepkeje do izraza, žal brez uspeha. Ustanovilo se je zadnje čase celo novo društvo »Slovenska Straža« in so se zlasti somišljeniki bivše SLS popolnoma odtegnili de" lu v nestrankarski Jug. Matici. Pri volitvah je bil v znak priznanja zaslug in požrtvovalnost z. vzklikom izvoljen sledeči odbor: predsednik ravnatelj Stanko Detela, odborniki gg: Jos. Mohorko. Lojze Doležal, Jos. Kraševec, Anton Bran-dner, Iv. Frole, dr. Fr. Bevk, Iv. Kramer in Milka Bračar. Namestniki gg.: Slavoj Dimnik. Pet. Maroli, Iv. Hochmuller in Iv. Kralj. Pregledovalca računov gg.: prof. Karel Prijatelj in Ferdo Kari s. Delegati za pokrajinski zbor Jug. Matice, ki se bo vršila v nedeljo, 28. t. m. v Mariboru: Stanko Detela, Josip Mohorko in Ivan Frole, —
Na dnu.
Včeraj zvečer so ponovno aretirali ko maj 15fetno Hedviko D. radi suma tajne prostitucije. Bila je že večkrat kaznovana, vendar vse kazni izprijene deklice niso izučile. Že lani se je neozdravljivo okužila, kar bi pač moral biti najtežji u-darec za otroka, ki se menda niti ne zaveda, da ji je opolzka pot. na katero je zašla v tako rani mladosti, uničila mlado življenje. Neprestano nadleguje moške in sl je tudi sinoči izbrala nekega slikarja z dežele, ki bi ji bi! prav lahko nasedel, da ni pravočasno posredoval stražnik in jo odpeljal v policijske zapore.
Proslave 1. majnika prepovedane.
Proslave delavskega praznika 1. maja so oblasti prepovedale, ker jih je smatrati za politične manifestacije. Zabra-njene so vsakršne javne svečanosti, obhodi, zabave, manifestacije in koncerti, ki bi bili prirejeni v ta namen. Zabra-njeno je tudi izdajanje kakršnihkoli letakov ali spisov in tiskovin sploh, ki bi bile tiskane na rdečem papirju ali z rdečimi črkami. Oblasti opozariajo na gorenje prepovedi in bodo sleherni poizkus kršitve najstrožje kaznovale. —
Sv. Jurij v dežju in snegu.
Tako neprijetne pomladi, kakor je le1-tošnja, že dolgo ne pomnimo. Sv. Jurij (24. aprila), vestnik pomladi, bo v zimskem plašču zajahal svojega belca in o-tožno priiezdil v deželo. Že tri dni dežuje neprestano, zlovešče megle pa še vedno visijo pod nebeškim svodom in obetajo novih padavin. Pohorje je včeraj zopet pobelil sneg, v noči pa je snežilo celo v mestu. Zima pač trdovratno kl.iubuie pomladi, ki se bo močno zakasnila. Z vsakim hladnim dnem se manjšajo izgledi kmetovalca, kajti v takih vremenskih okolščinah. ki bodo naeaiive bržčas vse leto, se ni nadejati naiboHše 'etine. Upaimo, da bo sv. Jurii obračunal z neprijetno mrzlofo in vlaeo. Vsaj narod mu v izreku: »Sv. Jurij zakuri ln odpre nam duri« prinisuie to moč Sicer oa je že tudi niegova intervencija nekoliko kasna, ka.iti splošno velja pravilo: »Sveteta Jurija je pravi čas, da nam ž pokaže klas«.
Današnja jutranja temoera*ura ie kazala 1 stoninio pod ničlo. Do 9. do-ooldne se ie dvignila na + 2 stopinji. Mesto in okolico je obiskal sveži sne^, sicer zelo pohleven, brez garancije za par urni obstanek, a vendar vzrok za splošno nevolio in kritiko na na^ov nedosežne instance v — nebesih. Še osem dn! bo govoril april in potem pride tisti dolgo in željno pričakovani maj, tisti »ljub!, krasni maj«, o katerem pravi znana le-nonapevna pesem »konec zime je tedaj...* Vederemo! —
Naši delavci za Francijo
Da se izognejo nepotrebnim potom in stroškom, se interesenti ponovno opozarjajo, da se naj prijavijo pri mestnem magistratu mariborskem (sociialno-pol!-tični urad) za zaposlitev v Franciji samo oni brezposelni delavci, ki stanujejo v mestu Mariboru, ostali pa, ki pogosto prihajajo od daleč semkaj, naj se prijavijo pri občinskih uradih svojih bivališč, kateri so ali bodo dobili potom pristojnih sreskih poglavarjev tozadevna potrebna navodila. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 15. do 21. aprila so bili mariborskemu mestnemu fizikatu od nalezljivih bolezni prijavljeni samo 3 slučaji obolelosti za škrlatinko. —
Vojaki tovariši iz svetovne volne!
Na praznik Vnebohoda dne 9. maja se bo vršil v Petrovčah pri Celju v Sav. dolini sestanek Zveze slov. vojakov iz svetovne vojne in žalna slavnost za padlim iz mariborske oblast iin lavantinske škofije. Začetek kakor običajno ob 10. dopoldne. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Legitimacije dobijo udeleženci v Petrovčah.
Krajevni odbor Udruženja vojnih Invafl' dov v Mariboru ,
sporoča vsem vojnim invalidom, ki so zaposleni kot delavci, dnevničarji, služi-telji ali bodisi v katerikoli državni ali samoupravni nestalni službi, da se lahko v smislu finančnega zakona Čl. 305 za leto 1928-29 priglasijo ", svrho prevedbe na priznanje cele invalidnine pri svojih pristojnih invalidskih sedščih. S seboj naj vzamejo prvotne izstavljene sodne sklepe, davčno potrdilo in družinsko polo. Zadevo naj smatrajo prizadeti vojn! invalidi za nujno.
Pevsko društvo »Jadran«
praznuje letos 10 letnico obstoja. Name* ravan je daljši izlet, kakor tudi svečana akademija. Odbor vabi vse gospodične in gospe, ki bi hotele sodelovat kot pevke, da se zglasijo v torek in p e-t e k ob 20. uri v drž. realki pritličje na desno. Namen društva je bU> je In ostane:	razširjanje narodne in umetne pesmi. — Odbor.	916
Maiiborski V fr C t* R N I K Jutra
'BMB*9
Indija — dežela kai
PRAZNOVERJE SEKTE SANAKANISTOV. — 6 STRUPENIH KAČ NA ENEGA PREBIVALCA. - STRAŠNE POSLEDICE NJIHOVEGA STRUPA. -MONGUS — NJIHOV NAJVEČI SOVRAŽNIK.
Solnčni in lunini mrki so pri Indijcih izredno važni dogodki, ki pomenijo v njih življenju samo zlo in nesrečo. Indijska mitologija pripoveduje, da skuša zli demon Rahu požreti prijazna nebesna telesa. Kakor dolgo je zli demon zaposlen s požiranjem solnca ali lune, toliko Časa je vse, kar se nahaja na tem svetu, popolnoma nečisto, razen svete reke Gangesa, ki je ne more ničesar skaliti ali onesnažiti. Kdor hoče uiti usodnim posledicam solnčnega mrka, daruje fakirjem najrazličnejše dragocenosti, pred vsem pa se mora kopat? v Gangesu ali vsaj v njegovih pritokih v času, .ko je zastrta svetla ploskev z zloveščo senco.
Milijoni Indijcev se bodo torej 9. maja kopali v sveti reki, da se tako zavarujejo pred nesrečami, ki jih napovedujejo pojavi mrkov, kakršnega so za omenjeni dan predvideli astronomi. Ob sleherni podobni priliki pride na obalah svete reke do strahotnih scen.
Pri kopanju v jezeru SanyhHti je kača srrrMio pičila šest kopalcev. Ko so hoteli «f vzoči. strupenega plazilca usmrtiti so se temu protivili »Sanakaništi«, to so konzervativni Indijci, ki zastopajo st;iUšče, da je nasilje obče zlo, zlasti pa nasilje nad svetimi kačami. Njih nazori so izvajali v kopališču pravzato bitko, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Karakteristično za omenjeni dogodek je tudi dejstvo, da se malokedaj pripeti, da bi Indijske kače, oziroma kače sploh napadle ljudi v obljudenejšlh predelih, kajti -znano je, da spadajo kače med najbolj strahopetne živali. Čez dan sploh ne zanuščajo svojih skrivališč in se celo v nnči izogibajo bližine človeških selišč. Mesece lahko potujemo skozi Indijo, ne samo skozi mesta, ampak tudi skozi džungle, ne da bi videli eno samo kačo. Vendar to ne pomeni, da v Indiji ni kač. Narobe! V Indiji je toliko kač, da bi objektivni statistiki Indijo lahko upravne" no imenovali in svečano krstili za »deželo kač«. Čeprav je Indija zelo gosto naseljena, je vendar nje prebivalstvo v veliki manjšini v primeri s številom strupenih in nestrupen:h plazilcev. Gostota prebivalstva znaša 177 oseb na kvadratno miljo, dočim se nahaja po
mnenju znamenitega Nicholsona na eni kvadratni milji nič manj kakor 7000 kač, od katerih je vsaj 1000 strupenih. Pet do šest strupenih pride torej na vsakega pre bivalca. Ako bi ne bile tako strahopetne in bojazljive, bi morala v Indiji že zdavnaj izginiti sleherna sled o človeku, tako pa umre na leto na zastrupljenju vsled kačjega pika le 20.000 oseb.
Od 69 različnih kačjih vrst jih živi 29 vrst v vodi, ribnikih, rekah in morju. O njih pa vedo pri rodoslovci le malo. V glavnem samo to, da so na suhem zelo nespretne in da je njih strup mnogo bolj učinkujoč, kakor strup kač. ki žive :ia suhem. Njih pik je neozdravljiv. Med vod nimi je najmočneje zastopana vrsta kač, katerih rep je enak repu jegulje. Njih pik je osemkrat bolj strupen kakor pik naočarke. Žleze, ki hranijo strup, so tako prostrane, da zadostujejo njih zaloge za usmrtitev 10 do 20 ljudi, človeški organizem podleže strupu kač, ki živijo na kopnem, običajno v šestih urah, odpornejši vsaj v 24 urah, dočim nastopi smrt pri človeku, ki mu je zadala rano vodna kača, že po 15 minutah ali pa celo mnogo prej.
Znanost je kljub prizadevanjem proti učinkom strupov indijskih kač skoraj brez moči. Najsigumejše sredstvo je še vedno geslo: »Umikaj se jim s poti«. Injekcije, ki jih pri nas uporabljamo proti vplivom strupov gada ali modrasa, se v Indiji niso obnesle. Poizkusi so dokazali, da je najbolje učinkovala takojšnja uporaba gašenega apna.
Niti mongus — žival, ki je podobaa naši podlasici — ne prenese popolnoma kačjega strupa. Po vsej Indiji lahko vidimo glumače, ki nosijo s seboj strupene kače ter po enega mongusa, da tako razkazujejo dvoboje med njimi, ki so Indij cem naipriljublje/iejše razvedrilo. Pri tem pa morajo paziti, da kačam ne uspe zgrabiti svojega spretnega protivnika za glavo. Dvoboji med mongusom in kača-mi so podobni spopadom naših psov z mačkami. Kakor hitro pa se kači posre Či, da zgrabi svojega nasprotnika z zobmi, mu ubrizgne vso zalogo strupa v maihno telo, ki mora brezpogojno podleči. —
Nerazrešena kriminalna uganka
V krogih poljske aristokratske dniž-)e je vzbudila 1. 1912. zagonetna nasilna smrt kneza Oginskega na njegovem posestvu veliko senzacijc in razburjenje. Kneza je nekdo ustrelil. Sum je padel na njegovega sorodnika jarcna Bispinga, ki je bil pred sodiščem tudi obsojen. Po revoluciji pa je :>aron Bisping uvedel obnovitveno postopanje pred poljskimi sedišči in je c okazal svojo nedolžnost. Morilec uieza je ostal torej neodkrit.
Z imenom Oginski pa je spe jen še drug skrivnosten kriminalni slučaj. Ko e umrl oče umorjenega, stari knez 3ogdan Oginski. nezakonski sin carja Aleksandra II., je izzvala njegova oporoka nemalo razočaranje. Knez je nam reč zapustil svoje ogromno premoženje carskemu dvornemu mojstru Von-arskemu. Dediči so uvedli proti temu proces in se. jim je res posrečilo do-cazati, da je bila oporoka ponarejena. Vonlarski je naelašal svojo nedolžnost in je res tudi dokazal, da ni imel s ponareditvijo oporoke nobenega oprav-ca. Ker pa so za vsako ceno morali najti onega krivca, je bil kljub temu obsojen na več let zapora. Kdo in kačo je ponaredil oporoko, pa je ostala nerešena uganka.
Odškodnina radi stenic
Veliko zanimanje je vzbudila te dni V Pragi razprava o tožbi neke znane igralke proti nekemu praškemu hotelirju za odškodnino v znesku 1200 Kč. Igralka se je nastanila svoječasno v enem izmed najboljših hotelov v Pragi. vendar pa ni mogla vso noč spati, ker so jo neprestano grizle stenice. Naslednjega dne se je dala preiskati c d zdravnika, nakar je vložila tožbo proti hotelirju. In sodišče je res v polnem obsegu ugodilo njeni tožbi. — Ako pa bi v naši državi radi vsake stenice zahtevali odškodnino, potem bi gotovo prišla v pol ure polovica hotelirjev v korkurz.
Opere — uspavalna sredstvo
. Nekdanji turški sultan Abdul Hamid Je bil strasten prijatelj glasbe. Na svojem dvoru je stalno vzdrževal italijansko opero, pri njenih predstavah pa je bil vedno edini poslušalec. Kajti Abdul Hamid je bil ravnotako grozovit in bojazljiv kakor nasilen. Izogibal se je človeške družbe. Znano je, da jc ustrelil vsakogar, ki je skušal v njegovi bližini seči v žep. Operne predstave^ so se vršile, kadar si jo sultan to zaželel. Cesto se je zgodilo, da ponoči ni mogel spati. Da si je preganjal čas, jc povabil pri takih prilikah vedno k sebi pevce in godbenike. A t(5 ni bilo vedno lahko, kajti v palači ni bilo niti električne luči, niti telefona. Abdul Hamid o teh napravah namreč ni hotel niti slišati, ker jc v svoji strahopetnosti domnevni, da so v njih skriti Peklenski stroji. Člani opere — večinoma drugorazredne italijanske sile, ki na so bile uprav knežje plačane — So bile stalno pripravljene.
Nekoč so bili požvatii, da proizvajajo »Traviato«. Ko pa je prišlo v ur
vem dejanju do znamenite napitnice, je sultan nenadoma ukazal tenoriu. da naj molči. češ. da hoče takoj slišat opero »Aido«. Z največjo naglico so preuredili oder in sultan je bil vedno zadovoljen. 2e v drugem dejanju »Ai-de« pa si je zaželel zopet nekaj veselejšega in slediti je moral takoj prizor iz »Seviljskega brivca«. Bilo je ob štirih zjutraj. Tedaj je sultan sredi dejanja vstal in zagrmel: »Dovolj, seda: hočem spati!« Takoj je padel zastor in pevci, sijajno nagrajeni, so mogli končno k počitku. Sultan je spal ves dan ko pa se je zvečer zbudil, je rekel: »O^era je vendarle naiboljše uspaval no sredstvo!«
Razbojnica u moški obleki
Posestnico neke okrepčevalnice na Bliicherjevem trgu v Berlinu jc v to rek zvečer, ko se je vračala z dnevnim izkupičkom domov, napadel potoma mlad moški. Napadalec ji je nasu popra v oči. ji iztrgal ročno torbico, v kateri je bilo precej denarja in nato zbežal. Policija je odredila takoj lov 7.a neznancem, ki so ga končno v resnici zgrabili. Pri zasliševanju na poli ciji pa so na splošno presenečenje ugotovili, da mladi razbojnik ni moški — temveč ženska in sicer neka bivša nameščenka oropane posestnice.
Na sodni razpravi.
Zagovornik: »V knjigi prirode je za pisano ...«	(
Državni pravdnik (nemirno): »Pro sim, povejte mi takoj stran in naslov!
Ljubosumnost.
Mož: »Z Bogom, draga. Ako danes zvečer ne pridem domov, ti pošljem listek!«
Zena: »Ni treba, ljubi mož. lhstc sem že sama vzela iz tvojega žepa.
Fantastična asirska zgodba
Asirski bandit Ali Mustafa Merhi Kaire je moral bežati pred zasledovalci, ki so mu bili tik za petami. 'Ja begu je prišel do nekega osamljenega posestva, kjer so slavili poroko. Ali Mustafa se je vtihotapil med številne goste, kjer sc je počutil popolnoma varnega.
Takoj nato so se pojavili na pragu orožniki. Toda gospodar jim je za-jranil vstop, kajti nič ni muslimanom svetejše kakor gostoljubje in njihovi običaji ne dovoljujejo, da bi se gosto jubje kršilo. Orožnikom ni preostalo nič drugega, kakor da so prekinili za sledovanje. Toda kmalu so se vrnili v spremstvu svečenika, ki je prepričal gospodarja, da je napram toliko-cratnemu zločincu obzirnost nepo-rebna. Turek je končno dovolil are-acijo. toda pod pogojem, da se prvotno odstranijo vse ženske, da ne >odo priče sramote v njegovi hiši. Drožniki in svečenik so brez nadalj-nega privolili, da ukrene, kar se mu zdi v svrho zaščite in spoštovanja do ženskega spola potrebno. 2ene in dekleta so zakritih obrazov zapustile slavnostno dvorano. Toda veliko je bilo razočaranje, ko so orožniki zaman iskali zločinca v gostoljubnem domu. Preoblečen v Turkinjo jim je pobegnil in zabrisal vsakršno sled.
Spni
Nadaljevanje nogometnega prvenstva.
Prihodnjo nedeljo se bo na igrišču ISSK Maribora odločilo prvenstvo mariborske oblasti. V drugič se bosta srečala prvak Maribora in prvak Celja v zaključni sernifinalni tekmi za prvenstvo Slovenije. Računati je, da bo odločilna semifinalna tekma prav zanimiva nogometna prireditev.
V Ljubljani pa se bosta istega dne srečala najostrejša protivnika SK Ilirija in ASK Primorje. Izid je povsem dvomljiv, čeprav se Primorju pripisuje več izgledov, kajti Ilirija mora zmagati vsaj v razmerju 2:0, da postane prvak Ljubljane.
Pričetek hazenskega prvenstva.
V nedeljo nastopi državni prvak ISSK Maribor v prvi prvenstveni tekmi proti SK Ptuju v Ptuju. V nedeljski trening tekmi je prva družina predvedla igro, ki je v polni meri zadovoljila, tako da je tudi v letošnji sezoni vsakršno presenečenje izključeno. V jeseni je bila družina SK Ptuja v dobri formi in bo gotovo tudi v prvi pomladanski tekmi zastavila vse sposobnosti in znanje, da si v srečanju z državnim prvakom zagotovi čim ugodnejši rezultat.
MOLNP — službeno.
V nedeljo 28. tm. se bodo vršile naslednje prvenstvene tekme: ob 10. na igrišču SK Rapida Železničar I - Svoboda I; ob 12.45 na igrišču SK Maribora Maribor rez. - Svoboda rez.; ob 14.30 Maribor I - Celje I. Vse tekme se pričnejo točno ob določenem času. Službujoča odbornika sta: dopoldne g. Amon in popoldne g. Ilovar. — Ker je poslednji čas opažati, da se moštva pred tekmo in po njej malomarno pozdravljajo, se opozarjajo prizadeti klubi na tozadevne predpise JNS-a glede dostojnega in točnega pozdravljanja. — Tajnik.
Najdaljša cesta na svetu
Kongres inženjerjev za gradnjo cest, ki se v kratkem sestane v Buenos Airesu, se bo predvsem bavil z velikim načrtom Zedinjenih držav, ki stremi za tem, da bi se spojilo 17 velemest Severne, Srednje in Južne Amerike z veliko vozno cesto. Gre za velikanski projekt, pri katerega izvedbi bo na desettisoče delavcev zaposlenih za 10 let. Cesta se bo začela v Otavi, glavnem mestu Kanade in bo vodila skozi Srednjo in Južno Ameriko. Tako v Mehiki kakor v Guatemali je za cesto že zagotovljeno potrebno ozemlje. Bo to vsekakor najširša in najdaljša cesta na svetu. Dolga bo namreč nič manj kot 25.000 kilometrov. V zvezi s pospešenjem te ogromne naprave bo do nastavljene posebne gradbene centrale v Panami, Ekvadorju, Peruju in Boliviji.
Rnekdote
Spreten odgovor.
Slikar Jacques Blanche se je v prijetni družbi seznanil z neko damo, ki je napravljala na moške še vedno mogočen utis, čeprav se je že precej oddaljila od mladostnih let.
»Ah, milostira, kako krasen portret bi bil lahko napravil, da sem vas spoznal pred petnajstimi leti!«
»Res škoda, gospod Blanche, da danes nimate več talenta«.
Shawova zgodba.
Bernard Shaw je iz zdravstvenih razlogov odpotoval na odmor na Škot sko. V letoviškem kraju pa je opazil, da ima voda neprijeten okus in da bi utegnila biti škodljiva. Napolnil je stekliničico z omenjeno vodo in jo poslal k svojemu zdravniku, da jo preišče. Naslednjega dne je prejel brzojavni odgovor: »Brez beljakovin in sladkorja«.
lahanje na Severnem jelenu
Severni jelen je znatno hitrejša žival od konja. Na Švedskem so severnega jelena že davno uporabljali za jahanje. Za časa Karla XI. (1660.—1697.) je bilo samo članom kraljevske hiše dovoljeno, jezdeti na severnih jelenih. V izrednih slučajih tudi kraljevim kurirjem-V 18. stoletju so prišli na misel, da bi ustanovili cel polk jahačev na jelenih, a se ta načrt ni uresničil.
Iz Orljenta
V deželici Jemen je neki Arabec umoril v prepiru svojega prijatelja. Zločinec je bil obsojen v smrt. Toda poglavar, Imam Jahija, ki je obsodbo podpisal, je dodal razsodbi še pomemben odstavek: Sodba se ima izvršit! le v slučaju, ako žele sorodniki žrtve smrt morilca. Zgodaj zjutraj, ko bi morali zločinca justificirati, se je na morišču sredi mesteca Sana zbralo celokupno sorodstvo morilca in umor jenega. Rodbina morilca je s solzami v očeh prosila sorodnike, naj prizanesejo obsojencu. Toda nikomur se ni omehčalo srce, solze niso ganile nikogar. Rodbina umorjenega je zahtevala za težko izgubo kri povzročitelja — kri morilca.
Razkrinkan.
»Kako vam je ugajala moja najnO-vejša revija?« — je vprašal ravnatelj kritika
»Prvovrstno! Način, s katerim ste rešili vprašanje gledanja v daljavo, je
naravnost fenomenalen.«
»Gledanje v daljavo? Kako naj to razumem?«
»No seveda. Sediš tukaj v... in vidiš. kako se v Parizu igra.«
mutit
vim&m v * 'c e s w r k ms
V Mariboru, čine 23 TV. io?a
MIHmI Ztvaco
Beneška ljubimca
Zgedevlnekl remen iz starih Benetk
61
»Ne, ne... Odgovori vendar, namesto da me vprašuješ. Ali si pripravljen storiti, kar zahtevam od tebe?«
»Kakšno bo moje plačilo, ekscelenca?« je vprašal po! cist predrzno.
»To vprašanje je vsaj pametno. Vidiš, ostaviti moraš Benetke. Podaš se v Rim, kjer imam jaz mnogo vpliva. Tam ti preskrbim službo, boljšo, nego jo opravljaš tu, in da te poplačam za ta tvoj odhod, dobiš jutri zjutraj, ko pojdeš na barko, petdeset cekinov.«
DoČim je Dandolo govoril, pa je pripravljal berič svoj mojsterski udarec.
»Ekscelenca,« je dejal naglo, »Benetke ne zapustim za nobeno ceno- Na drugi strani pa je to, kar zahtevate od mene, resna reč, in rad bi si še premislil.«
»Do kdaj?« je vprašal.
»Ga že imam,« je menil policist sam pri sebi ter odgovoril:
»Do jutri; to menda ni preveč, da se odločim za korak, ki utegne imeti ogromne posledice? ...«
Dandolo se je nasmehnil rekoč:
»Ne samo, da ni preveč; še premalo je! Premišljaj torej vso večnost, podla duša!«
Obenem je veliki inkvizitor z bliskovito naglico zasadil v beričeve prri bodalo, ki ga je bil pripravil pod svojim plaščem. Berič se je zrušil, ne da bi kriknil. V mesečini je Dandolo še par trenotkov gledal bledo lice človeka, ki ga je bil ubil- Čez minuto takšnega turobnega ogledovanja je spustil oči okrog sebe. Pristan se je zavijal v molčanje. Lahen dih je valovi! površino vode. V daljavi je vrsta krovnih luči zaznamovala mesta ladij, priklenjenih k nabrežju- Veličasten mir je plaval nad to sliko.
In zdaj je Dandolo vzdignil mrliča ter ga rahlo opustil v vodo, ki je rahlo zapljuskala ter ga požrla s skrivnostnim zadovoljstvom.
Nato je prijel za veslo ter pričel veslati.
Ko se je vrnil v svojo palačo ter se vrgel na posteljo, je veliki inkvizitor zamrmral:
»Zdaj sem poplačal Rolandu Kandianu, kar sem mu bil dolžan. Zdaj bom morda vendar že enkrat mogel zaspati!«
, XXV.
Žalost srca.
Altierijeva palača je stala kakih dvesto korakov od Dandolove, ob istem nabrežju. Mimogrede bodi omenjeno, da se je med tema dvema palačama, na nasprotnem bregu, dvigala še imenitnejša in še sijajnej-ša palača kurtizane Imperije.
Kadar je Imperija s svoje terase pogledala na levo, je skoraj lahko videla, kaj se godi pri Dandolovih in kadar je pogledala na desno, skoraj lahko, kaj se godi pri Altieriju, to je pri Leonori.
Tisto jutro, ko je Altieri posetil Dandola, da mu naznani Rolandov beg, je imel torej le par korakov do doma. Dasi je bila notranjost te palače zelo razkošna, vendar je bU njen značaj čisto drugi, nego Dan-dolvoe. V nji si videl orožne trofeje, raznovrstne ar-kebuze in loke, kopja, rapirje in dvorezne meče. Po predsobah je bilo polno častnikov, in pred vežo je stalo noč in dan dvanajst oboroženih mož na straži.
Res. položaj, ki ga je zavzemal v Benetkah generalni kapitan, je bil izmed najodličnejših v vsej državi. Njegov vpliv ni bil mnogo manjši od vpliva do-ža samega. Pravzaprav je bil dož vrhovni poveljnik beneških armad, in prvi doži so bili sami vojskovodje.
Ko se je delilo nasledstvo starega Kandiana, si je Foskari pridržal pred vsem politično vsegamogočnost, Altieriju pa je pustil vojaško oblast, čeprav si je izgovoril pravico natančnega nadzorstva, ker je bil prepričan, da sme biti vojskovodja samo sablja v roki politične oblastnije. Popolno ravnotežje v policijski republiki, kjer je narod zasužnjen vzlic geslu svobode — obstoja v popolni skladnosti vojskovodje z zakono-dalcem. Ali je bila med dožem Foskarijem in kapitanom Altierijem taka popolna skladnost? O tem vprašanju nas gotovo pouče nadaljni dogodki naše povesti.
Kakor smo v aventurah Borgijcev videli cerkveno oblast v borbi s svobodo, tako bomo v pričujočih dogodljajih nemara gledali enako borbo vojaških oblasti proti svobodi, proti temu najvišjemu idealu človeštva, tej tolažilni nadi, budilki epopej — proti svobodi, ki, žal, tako počasi, ah, počasi prihaja na svet. In kakor povsod, bo tudi tukaj cena bojev obstojala v koščku zaželjene sreče, ki ga tvori ljubezen, in ki naj ga pomeni ženska.
Zenska!-.. Ako ona pomeni srečo, okrog katere hrumi kruta lakomnost velikašev in zaradi katere toži daleč tam nekje obupna nada šibkih, ali ne pomeni ona prav zato tudi velikih nesoglasij človeštva?
Zato ne moremo biti brez otožne žalosti v srcu, ko gledamo v enem izmed prostorov te vojaške palače istočasno generalnega kapitana Altierija — zmagovalca — in Leonore, ki je v dnu svojega srca še vedno zaročenka Rolanda... premaganca.
Po svoji poroki z Altierijem, to je, že dve leti, je zavzemala Leonora kot svoje stanovanje prostrano krilo njegove palače. Tu se je zapirala skoraj neprestano; živela je s svojimi ženskami ter s strogo vnemo gospodinje vodila notranje posle.
Altieri se ji je dal priglasiti, dasi je bilo še zgodaj.
Rolandov beg ga je bil čisto zmedel in razburil v njegovih prsih čuvstva, že skoraj uspavana od navade-
Leonora je takoj sprejela svojega moža, kakor zmi-rom, kadar se je oglasil. V vseh svojih dejanjih si je bila ustvarila dolžnost, biti mu zvesta in pokorna soproga- Ko je generalni kapitan vstopil, jo je videl, kako je nadzorovala skladanje perila v veliko omaro-
Altieri je nekaj časa gledal to domačo sliko; zavzdihnil je. Nato je pokazal na dve služkinji, ki sta bili navzoči; Leonora jih je nemudoma poslala iz sobe.
Soproga sta sedla vsak v svoj naslanjač.
Leonora je videla moža bolj mračnega, bolj nervoznega in bolj razburjenega, nego po navadi. Videla je novo burjo v globini te nasilne duše.
(Nadaljevanje sledi).
MaftefllMl, M	pear*-
An*ln« in MaijalM namen« ebNM*m:vttktbM«d«30p, MkMriH faiAftk D ki (&*«•>
Mali oglasi
Ženitve, dopteavenj« In Ofl*. •i trgntktg* ali raMamnaga znaCaJa: tetka baaada 60 p; Mjmanjfi nauk Dia t0 ~
Svarilo!
Pred nakupom kolesa znamke »Puch« št. 126.933, ki je bilo dne 22. t. m. na hodniku bolniške blagajne ukradeno, se svari. Izsleditelju dam lepo nagrado. Pavel Šerc, pošta Limbuš. 933
Damsko kolo,
še novo prodam. Državna c. št. 24. J. Kogelnik.	932
Meblovano sobo ob parku
s posebnim vhodom oddam s 1. majem v najem. Vprašati Vrazova ul. 9 III, vrata 8.	929
Hišnika sprejmem
s 1. majem. Ponudbe pod »Hišnik« na upravo »Večernika«.	930
Pošteno dekle,
katero zna kuhati ter vsa hišna dela samostojno opravljati, - sprejmem v Mariboru prott dobri plači. Naslov v upravi »Večernika«,	931
Čevljarski pomočnik
zmožen vseh vrst šivalnih del, išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava »Večernika«.	934
Deklica za vse,
ki zna nekoliko kuhati, išče mala fina družina v Oorskem Kotoru. Ponudbe nastoviti na inženir Klajič, Delnice
906
Hitro,
poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14-	778
Miru! zakonski par,
brez otrok, ilče stanovanje,- obstoječe lz sobe In Kuhinje, ali iz večje sobe s štedilnikom. Pismene ponudbe na upr. pod »Než. Frid **	U
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her. kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in va ljarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kuti je za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo In salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »PhO-bus« in druge vrste. Škafe okrogle In ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. 'Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise Iz porcelana. Krožnike lz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna 1 Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg Št. 5.	334
Dobro ohranjeno
že rabljeno decimalno tehtnico kupi uprava »Večernika«.	U
PRINCESKO
V* v* ' v
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI, ..3UTRA IN »VEČERNIKA
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
k««
«
ZVEZDANKO
S
PARNA
PRALNICA
pere moško perilo kot novol
Telefon 480 Centrala s Frankopanova ul. 9 Podružnica t Vetrlnlska ulica 7
ŠTAMPILJK'
kT. SOKLIČ;
Kralj Debeluh in sinko Debelinko
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VEČERNIkA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
OBČNI ZBOR „D0MA“
reg. delav. stavb. zadr. z o- z. v Mariboru,
se bo vrSII
nedeljo, dne 28. aprila 1929 ob 10. uri
dopoldne v pisarni »Posojilnice" v Narodnem domu
SPORED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
2. Poročilu načelstva
3. Poročilo nadzorstva
4. Odobrenje računskega zaključka za I. 1928 in razdelitev Čistega dobička
5. Razni predlogi in nasveti
Ako je prvi občni zbor nesklepčen, se skliče po določilu načelstva drugi, ki je sklepčen pri vsakem številu glasov. (§ 58 zadr. pravil.)
926	Načelstvo
Konzorcij	v	LiubUani:
predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Br o u v i 5 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarua d. d., predstavnik Stanko Det«'4 v Mariboru.