• PRI VZGOJIIN IZOBRAŽEVANJU V LJUBLJANI NAJ IMAJO
Vsi otroci enake možnosti
Do srede oktobra bodo v javni razpravi osnotku sporazu-mov samoupravnih interesnih skupnosti o temeljih plana za obdobje 1981-1985. V razpravi bo treba, kolikor to še nismo storiK doslej, uskladiti potrebe in možnosti, skatka načrtovati realno, da ne bomo kasneje ugotav|ali, česa vsega nismo uspeli uresničiti. Medperečeprobleme v naši občini sodHatudi vzgoja in izobraževanje. Kljub temu, da gradimo nove osnovne šole, teh še vedno ni dovolj, kajti dotok prebivalcev v občini je med večjiiri v Sloveniji. Kaj lorej iahko na tem področju pričaku-jemo od naslednjega srednjeročnega obdobja? Smo načrtovali realno? Bomo uspeli dohiteti druge l|ub|anske obdne?
Zastavlja se torej vrsta vprašanj, ki jih nekateri obravnavajo tako, da bolj maio pomislijo na otroke, če-prav jih te odločitve napbolj prizadenejo. Boštjan Zgonc, predsednik izvršnega odbora skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje naše občine, je o tem, kaj prinaša osnutek plana; povedal naslednje.
»Ugotavljamo, da naš osnutek samoupiavnega spo-raznma ni usklajen z denar-niiri možnostiri. Načrtovali smo veliko naložb v osnovne šole, zato da bi naši otrod imeli prav take možnosti za šolanje kot v dragih Ijubljan-skli občinah. PredvideK smo OŠ Adoifa Jakhla ali morda Jožeta Moškriča pa OŠ Ket-teja in Mnraa in še eno šolo v
Štepanjskem nasclju, da bi prešle na celodnevni pouk. Tako bi nekako začeli doha-jati druge Ifub^anske občme. A to zahteva zgnditev neka-terih spremljajočii poslopij, zakarpa vobaninimamode-narja. Nastopajo namreč še dodatne težave v zvezi z novim načinom finandranja
vzgojno-izobraževalnih skupnosti. Čeptav imamo de-narja dejansko več kot lani, se je povečalo tudi iteviio nalog, tako da je znesek, s katerim iahko prosto razpoiagamo, še manjši.
Potemtakem bo najbrž osnutek sporazuma glede na neusklajenost potreb z de-narnimi možnosti doživel še marsikatero spremembo?
Seveda bo treba še marsikaj popraviti ali dopolniti. Zav-zemali pa se bomo, da naši predlogi ostanejo. Zato pa bi moiale druge občme, ki si z noviin šotarai zvišu|ejo stan-dard, medtem ko mi le stežka zagotav^amo ustavno pravico otrok do šolanja, popustiti v svojih zahtevah. Zoanoje sta-išče, da ne smemo večgtaditi stanovanjskii sosesk brez šol in drugih spremljajočii po-slopij. Nikakor ne moremo odstopiti od predloga, da bosta na Fužinah zgrajeni dve novi osnovni šoli, v Polju pa še ena. IVfi v mestni vzgojno-izobraževalni skupncsti smo se o tera že veliko dogovar jaB. Je pa ta dogovor o dinairiki razvofa todi poStiČMo vpraša-nje. Treba bo še večje sodelo-vanje našega izvršnega sveta pa občaiske skupščne in družbenopoiitičnih organiza-dj, da naša občna na tem po-dročju dohiti druge občme v Ljnbfani. Ponekod v Ljub-l)ani namreč ne gledajo na mesto kot na celoto, ampak se zavzemajo le za nzvoj svoje občine.
DARJA JUVAN