kranjski zvon
^__ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1940. Št. 11.
Posamezna štev. 1 Din.
Alkoholizem
v kranjski župniji
Kranjska občina ima približno iste meje kakor kranjska župnija, samo Gorenja Sava odpade iz kranjske občine v šmartinsko župnijo. In v občini Kranj je danes 49 Sostiln! Če računamo, da šteje kranjska občina približno ^•500 prebivalcev, potem pride v njej na vsakih 153 prebivalcev ena gostilna . . .! Lani se je potočilo v kranjski občini: 8769 hI vina, 1492 hI piva, 85 hI žganja, 23 hI likerjev, 70 hI špirita. Če izračunamo, koliko se je lani v ^anju zapilo denarja, bo po teh podatkih zneslo okrog * milijonov dinarjev, ki smo jih lani v Kranju pognali p0 grlu . . .!
Kolikor je dala občina za moderno ljudsko šolo, za katero se je zbiralo že več let in se bo še nekaj let odplačevalo, toliko zapravijo Kranjci samo v enem letu na a[koholnih pijačah.
Občinski proračun — to so vsi stroški občine v enem etu — znese okrog 2 milijona din, torej komaj eno tretji« 110 tega, kar občani darujejo maliku alkoholu! i       Za novo pokopališče bo plačala vsa župnija v petih I vetih okrog 600.000 din. Nekateri se prihajajo prepirat v ^Pno pisarno, ko plačajo 10 din za dve leti! V petih le-bo vsa župnija plačala 600.000 din za novo pokopališče, i ln 8« še nekateri radi tega razburjajo! Pivci pa poženejo ! ^° grlu brez potrebe v enem samem letu desetkrat več, kakor bo stalo  pokopališče v šestih letih, in nihče se ne ^zburja , . \ t
Ko bi morali ljudje toliko davka plačevati, kolikor ^mečejo za alkohol, bi gotovo nastala revolucija! ,    Te številke so samo dejanski izdatki za pijačo! Koli-(0 Je pa s temi številkami, ki so prej navedene, združe-p še drugih izdatkov ali izgube? Izguba na času, na velU, na zdravju, na delovnih urah itd. Če bi še to izra-j|Unali, bi najbrž videli, da demon alkohol poleg 6 milijo-°v na leto terja še 6 milijonov postranskih izdatkov . .. k   Kaj bi se dalo vse napraviti za ta denar, ki se v flnJaki občini požene po grlu?! I      Ko bi recimo polovico manj popili — pa bi bilo še jj^več pijače — bi prihranili vsako leto vsaj 3 milijone <1'tlariev samo v Kranju. Za ta denar bi imeli kmalu mo-6l>no bolnišnico! Za ta denar bi mogli v Kranju preskr-
beti vse brezposelne in reveže z obleko, hrano in stanovanjem ! Za denar, ki ga v enem letu preveč, odločno preveč zmečemo v Kranju za alkohol, bi mogli tlakovati vse kranjske ulice!
Kako radi zabavljamo čez prevelike davke, čez razne takse in dajatve! Alkoholni davek pa plačujemo prostovoljno in skoro nihče se ne razburja, dasi nam ta uničuje narodno moč, zdravje, moralo, gospodarstvo in dobro ime . . .!
Popoldanska služba božja
V naši župniji zadnja leta žal nekako pada obisk pri popoldanski službi božji. To ni prav!
V nedeljo 13. oktobra smo pri vseh sv. mašah oznanili sledeče oznanilo:
„Obisk popoldanske službe božje v naši župniji zelo peša. To ni dobro znamenje! Res, da popoldanska služba božja ni zapovedana pod grehom, vendar je zelo potrebna in spada k posvečevanju nedelje in praznika. Kjer cvete živo krščanstvo, tam je tudi popoldanska služba božja dobro obiskana. Vse župljane vabimo, da se udeležujete popoldanske službe božje!
Posebno prosimo starše otrok ljudske in meščanske šole, kakor tudi starše in gospodarje gimnazijskih dijakov, da pošiljate mladino ob nedeljah in praznikih popoldan v cerkev. Mladina je odločno premalo pri popoldanski službi božji!
Čudno je to, da je na Primskovem polno šolskih o-trok pri popoldanski službi božji, v Kranju jih pa opazimo le nekaj malega. Neredko se med popoldansko službo božjo potepajo šoloobvezni otroci okrog župne cerkve v Kranju, v cerkev jih pa ni. Starše prav lepo prosimo, da skrbe za to, da bodo otroci zahajali ob nedeljah popoldne h krščanskemu nauku. Posebno otroci iz Marijinega vrtca naj bi se odlikovali s tem, da prihajajo vsako nedeljo popoldan k službi božji.
Pa tudi odrasla mladina naj ne opušča krščanskega nauka! Žalostno je, da moramo opazovati, kako so ob nedeljah popoldne ulice in zabavni lokali polni mladih fantov in deklet, dočim jih je v cerkvi prav malo."
To vabilo priobčujem tudi še v »Kranjskem zvonu".
G. kateheta Žužka sem naprosil, naj ponovno vabi vse otroke v ljudski šoli, da prihajajo k popoldanski slu-
Stran 36.
KRANJSKI ZVON
Štev. H-
žbi božji. Otroci v Marijinem vrtcu bi se morali v tem odlikovati od drugih, da bi smatrali to kot svojo dolžnost, da nikdar ne opuste popoldanske službe božje brez tehtnega vzroka.
Proti obisku šolske mladine se čujejo celo od strani, kjer bi človek ne pričakoval, razni pomisleki. Toda, če otroci na Primskovem po večini prihajajo tudi ob nedeljah popoldne v cerkev, nikakor ne moremo trditi, da kranjski šolarji tega ne morejo storiti! Če je v Tržiču ob praznikih popoldne poln prezbiteri j šolskih otrok, zakaj jih v Kranju ni?!
Res, da ob nedeljah in praznikih mnogi starši odidejo s svojimi otroci na izprehod! Prav je to! Toda sprehod se kaj lahko napravi po popoldanski službi božji. Mnogi pa ne gredo s svojimi otroci iz mesta, ampak ti letajo sami po mestu, v cerkev jih pa ni! Otroka je pač treba že v mladosti navaditi, da doprinese kako žrtev. Ce bo že malemu otroku pretežko, priti ob nedeljah popoldne v cerkev, potem mu bo kmalu tudi sv. maša preveliko breme! Saj vidimo žalostne posledice te vzgoje, ko odrasla mladina ob nedeljah in praznikih leta na gore in v gozdove, v cerkev k sv. maši pa nekateri ne prihajajo. Naj se o-trok nauči v mladosti prostovoljno žrtvovati nekaj popoldanskega časa na čast Bogu!
Glede prazničnega popoldanskega krščanskega nauka ima naš škofijski zakonik sledeče določbe:
Čl. 507: Vsako nedeljo in zapovedan praznik, izvzem-ši tri praznike, ko ni pridige, mora biti v župnijskih cerkvah popoldne krščanski nauk.
Čl. 508: Skrb in odgovornost, da se bo krščanski nauk v redu poučeval, ima župnik. Župnik naj povabi k sodelovanju pri katehizaciji v cerkvi duhovnike, ki bivajo v njegovi župniji (n. pr.: kateheta, upokojenca). Ti naj se povabilu, če le morejo, radi odzovejo, zavedajoč se, da je oznanjevanje nauka duhovniška dolžnost in da je kateheta v cerkvi tudi danes silno važna.
Čl. 509: Organizacija Katoliške akcije in druge verske družbe naj v svojih vrstah, pa tudi izven njih, delajo za redno obiskovanje kršč. nauka in naj udeležbo po možnosti tudi organizirajo.
Iz navedenih določb škofijskega zakonika je razvidno, da Cerkev polaga veliko važnost na obisk popoldanske službe božje!
Naj bi posebej vse verske in katoliške kulturne organizacije pomagale pri tem, da se število obiskovalcev popoldanske službe božje v naši župni cerkvi znatno zviša. Starši naj skrbe, da bodo prihajali otroci, dijaki, mladina! Gospodarji naj imajo skrb za svoje uslužbence, vsi zavedni katoliki pa naj bi vsak na svojo okolico vplivali, da čim več ljudi pride k popoldanski službi božji.
Stanovske nedelje
Zadnje čase se v naši škofiji vedno bolj vpeljuje po župnijah navada, da se za posamezne stanove prirejajo skupne stanovske spovedi in skupna stanovska sv. obhajila. Vsaka nedelja je določena za en ali drug stan: en-
krat moški, drugič ženske, tretjič dekleta in zopet pose-bej šolska mladina.
Pri nas je že več let odločena prva nedelja v mescu kot dan skupnega sv. obhajila za moške. V soboto pre(* prvo nedeljo v mescu in v nedeljo nato imajo pri vseh spovednicah prednost moški, tako da ne sme v spoved" nico nobena ženska, dokler niso spovedani vsi moški. Zelo bi bilo želeti, da bi se število moških prvo nedeljo v mescu pri obhajilni mizi vedno bolj večalo. Možje in fel*' je naj bi dajali vsej župniji, posebno pa vsem moškim lep zgled.
Kakor je za moške določena prva nedelja v mescu, tako naj bodo tudi za druge stanove posebej določene i'e' delje oziroma sobote za spoved in sv. obhajilo.
Žene naj bi imele drugo, dekleta pa zadnjo nedelj0 v mescu sv. obhajilo in prejšnjo soboto sv. spoved.
Posebno za šolsko mladino je potrebno, da se v z"' pniji uvede red. Če bi prišla vsa šolska mladina naenkrat k sv. spovedi, sploh ne bi mogli vseh spovedati. Za otroke je zelo potreben red v prejemanju sv. zakramentov-Če ni redno določenega dneva za prejem sv. zakramentom potem otroci kaj radi pozabijo na sv. spoved in obhaj''0'
Red za mesečne spovedi šolske mladine naj bi D'' sledeč:
Deklice ljudske šole v Kranju naj bi imele mesečno spoved vsako soboto pred drugo nedeljo v mescu; dečki v soboto pred tretjo nedeljo v mescu.
Meščanska
šola naj bi imela mesečno spoved v soboto pred
Četrto
nedeljo v mescu. Dijaki iz gimnazije naj bi opravili sv-spoved v soboto pred prvo nedeljo v mescu, dijakinj6 pa v soboto pred drugo nedeljo v mescu.
Starše prosimo, da bi pošiljali svoje otroke in šolsko mladino k spovedi  ob sobotah od 5. ure dalje' Zvečer naj bi otroci ne hodili k sv. spovedi!
V mescu novembru naj bi torej bila za šolsko oda-dino sv. spoved v sledečem redu:
Dijaki iz gimnazije 81. oktobra in 2. novembra rad' vernih duš.
Dijakinje iz gimnazije 9. novembra.
Meščanska šola 23. novembra.
Dečki ljudske šole 16. novembra.
Deklice ljudske šole 9. novembra.
Nekateri novi odpustki
Duhovno sv. obhajilo. Verniki, ki po kateri koli f°r muli — načinu molitve — obude duhovno obhajilo, do vselej odpustek 3 let in popolni odpustek pod navado'* pogoji enkrat na mesec, če ves mesec vsak dan obu dejanje duhovnega obhajila.
Duhovno obhajilo je v tem, da obudimo vero, "P9 nje, ljubezen in kesanje ter hrepenenje po sv. obhajilo-
Strežniki pri sv. maši. Verniki, ki pobožno strehi mašniku pri sv. maši, dobe vselej odpustek 3 let.
Prvo sv. obhajilo. Verniki, ki prejmejo prvič sv. 0 hajilo in vsi oni, ki se udeleže slovesnosti prvega sv- 0 hajila, prejmejo popoln odpustek pod navadnimi pog°J''
Štev. 11
Stran 37.
Molitev za duhovniške poklice. Verniki, ki pobožno molijo: »Pošlji, o Gospod, delavcev v svojo žetev", dobe vselej 500 dni odpustka in popoln odpustek pod navadnimi pogoji enkrat na mesec, če tako molijo ves mesec vsak dan.
Obnovitev krstne obljube. Verniki, ki ob sklepu misijona ali na koncu duhovnih vaj ali kadar koli med letom s škofovim dovoljenjem in po formuli, potrjeni od škofa, v cerkvi slovesno in pobožno obnove krstno obljubo, morejo dobiti popoln odpustek, če gredo k spovedi in prejmejo sv. obhajilo ter molijo v namen sv. Očeta.
Iz škofijskega zakonika
Med verniki danes nekako gineva zavest, da imajo do cerkve določene dolžnosti! Otrok se uči že na pamet pet cerkvenih zapovedi, ne smemo pa misliti, da so v teh peterih zapovedih obsežene že vse naše dolžnosti, ki jih imamo do Cerkve. Med navadnimi peterimi zapovedmi so navedene le najvažnejše. V Ameriki nimajo samo pet cerkvenih zapovedi, ampak šest in zadnja nalaga katoličanom dolžnost, vzdrževati cerkve in njene ustanove.
Kot člani Kristusovega kraljestva na zemlji uživajo vsi verniki od njega polno milosti, imajo pravico do zakladov, ki jih deli sv. Cerkev, toda poleg pravic imajo vsi do Cerkve tudi dolžnosti.
Naš novi škofijski zakonik našteva prav lepo nekatere pravice in dolžnosti, ki jih imajo verniki do Cerkve. Takole določa:
Čl. 254.
Verniki imajo pravico v skladu s cerkvenimi določbami prejemati od duhovnikov duhovne dobrine, vstopati v cerkvena društva in sodelovati pri apostolskem delu (prim. kan. 682).
Čl. 255.
Verniki so dolžni:
a) zanimati se za Cerkev in jo braniti;
b) spolnjevati zapovedi;
c) gmotno vzdrževati splošne cerkvene ustanove; č) spoštovati duhovnike in redovništvo.
Čl. 256.
Prav posebej pa so danes verniki dolžni:
a) boriti se proti javni nenravnosti;
b) boriti se proti javnemu sramotenju Boga, vere, Cerkve in njenih ustanov;
c) boriti se za javno priznanje načel o vzgoji, družini, državi, in socialnem življenju;
č) širiti spoštovanje do Cerkve in njenega poglavarstva;
d) skrbeti za verski in katoliški tisk.
Čl. 257.
Vsak župljan naj v sebi goji zavest: da je član župnijskega občestva, da je župnijska cerkev tudi zanj, da se 'nora živo zanimati za versko življenje v župniji. Zaveda nai se, da mora župnik v župnijski cerkvi ob nedeljah in
praznikih maševati za župljane. Vsak župljan naj bi skratka živel z župnijsko cerkvijo.
Čl. 258.
Močno se priporoča vsakemu verniku, da vstopi v kakšno cerkveno organizacijo in tam deluje.
V prvi vrsti se priporačajo organizacije Katoliške akcije, potem pa tudi verska driištva.
Hvalevredni so tudi tisti verniki, ki vstopajo v katoliška društva in tam delujejo.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA NOVEMBER:
Praznik vseh svetnikov; ob 6. in 10-30 sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T., ob 10-30 peta sv. maša. Popoldne ob poli 3. uri je rožni venec, litanije M. B., nato procesija na staro pokopališče, kjer bodo pete večernice v kapeli in libera pred križem. Nato se duhovščina odpelje na novo pokopališče, kjer bo libera za umrlo. Zvečer ob 6. se bodo molili v župni cerkvi vsi trije deli rožnega venca.
2. Spomin vernih duš; ob 5. so tri sv. maše na Rupi in nato libera pred križem. V župni cerkvi se deli sv. obhajilo ob 5-45, nato so sv. maše. Ob 7-15 se prično slovesne jutranjicc, nato slovesna peta črna sv. maša.
Popolne odpustke za verne duše more prejeti vsakdo in vselej, kadar obišče cerkev, moli tam šestkrat očenaš in zdravoma-rijo ter čast bodi v papežev namen. Pogoj za prejem popolnih odpustkov je tudi prejem sv. zakramentov.
3. XXV. ned. po bink., zahvalna nedelja; po sv. maši zahvalna pesem. Prva nedelja v mescu, mesečno sv. obhajilo za moške. Darovanje za župno cerkev pri vseh opravilih.
10. XXVI. ned. po blnk. Služba božja po navadi, popoldne shod za žensko Mar. družbo.
17. XXVII. ned. po blnk. Služba božja po navadi. 24. XXVIII. ned. po blnk. Služba božja po navadi. 30. Sv. Andrej; ob 7. soseskina sv. maša v Čirčičah.
MRLIŠKA KRONIKA:
Dolen Roza, vdova poštnega nadoficiala, Primskovo št. 112, roj. 17. avg. 1863, umrla 30. sopt.
Zupan Jožef, mestni delavec, Mestni trg 1, roj. 22 doc. 1877, umrl 5. oktobra.
Rozman Marija, roj. Likozar, Primskovo 20, umrla 12. okt. Cuderman Viktor, Primskovo 170, 19 let star, umrl 20. okt. Škofic Franc, zasebnik, Rupa, roj. 7. nov. 1876, umrl 21. okt.
POROČENI PARI:
Držaj Jožef, strojni ključavničar, Dol pri Ljubljani, in Šmaj-dek Karolina, šivilja, Primskovo 136, poročena 5. oktobra.
Prlstavnlk Jožef, delavec, Huje 41 in Plohi Marija, delavka, Primskovo 146, poročena 9. sept.
Tomažič Franc, cerkovnik, Bašelj in Markun Katarina, delavka, Primskovo 186, poročena 7. okt.
Bevk Justin, delavec, Stražišče 105 in Mlinar Ana, delavka, Rupa, poročena 12. okt.
Tome Vladimir, zobni tehnik, Jezerska cesta 2 in Vldlc Emilija, delavka, Kokriški breg 5, poročena 13. okt.
tipar Peter, vodja glasbene šole in organist, Kranj, in KoSar Avrellja, privatna uradnica, Jezerska cesta 15, poročena 13. okt.
Kalan Alojzij, kovač, Stražišče 105 in Malovrh Julljana, delavka, Čirčiče 69, poročena 13. okt.
Stran 38.
Štev. 11.
Jaklič Janez, pekovski mojster, Prešernova 8 in Ogris Ana, kuharica, Bleiweissova 11, poročena 13. okt.
Urbane Anton, zemljak, Sobonje in Šink Pavla, hči zemljaka, Čirčiče 29, poročena 27. okt.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA NOVEMBER;
1. Vsi svetniki. Božja služba ob 6. 8. in poli 10. v farni cerkvi. Vesoljna odveza. Popoldne ob 2. litanije vseh svetnikov, pridiga in molitve za mrtve. Bilje v cerkvi, obisk pokopališča in tam molitve za mrtve.
2. Spomin vernih duš v vleah. Sv. maše se začno ob 5. pri velikem oltarju, ob 6. pri oltarju Srca J., ob 8. pri velikem oltarju. Zadnja sv. maša bo peta, po maši molitve za mrtve in obisk pokopališča.
Od petka opoldne in v soboto ves dan dobi popoln odpustek vsakdo tolikokrat, kolikorkrat obišče farno ali kako drugo javno cerkev, če je prejel sv. zakramente. Pri vsakem obisku je treba moliti šestkrat očonaš, zdravomarijo in čast bodi po namenu sv. Očeta.
3. Zahvalna nedelja. Sv. maše ob 6., 8. in poli 0. Po sv. maši ob 8. zahvalna pesem za spravljene poljske pridelke. Zbirka v pušico za reveže. Skupno obhajilo mož in fantov. Shod Marijine družbe.
10. 26. ned. po blnk. Služba božja po navadi.
11. Sv. Martin, farni patron. Sv. maše ob 6. in 9.
12. Dan vednega češčenja. Sv. R. T. bo izpostavljeno zjutraj od 6, do 6. zvečer.
17. 27. ned. po blnk. Slovesno praznovanje sv. Martina. Prva služba božja bo ob 6., druga ob 8., tretja ob poli 10., ki bo slovesna in peta; popoldne ob 3. pete litanijo M. B. Pri vsakem o-pravilu darovanje za cerkev.
19. Sv. Elizabeta.
21. Darovanje Marije D. Ta dan se prične devetdnevnica na čast sv. Frančišku Ksav. v cerkvi sv. Jerneja, Vseh 9 dni bo sv. maša ob 6. pri oltarju sv. Frančiška.
24. Zadnja ned. po bink. Služba božja po navadi.
30. Sv. Andrej, apostol.
POROČENI PARI:
Pire Ladislav, brivski mojster iz Selc in Hafnar -Marija, frizerka iz Sred. Bitnja, poročena Q. okt.
Teplna Ivan, posestnik v Stražišču in Hafnar Marija, državna uradnica iz Stražišča, poročena 9. okt,
Kovačlč Ludvik, krojač iz Škocjana pri Mokronogu in Marija Podobnik, tov. delavka iz Podjelovega brda, poročena 13. okt.
MRLIŠKA KRONIKA:
Štrukelj Jožefa, vdova železničarja, stara 80 let, umrla v Stražišču 8. okt.
Jereb Marija, samska dekla, stara 77 let, umrla 12. okt. v Za-bukovju št. 18.
Razno
Vojni spomenik še ne bo mogel biti za Vse svete postavljen, dasi je že dolgo časa popolnoma izgotovljen. Mnogi namreč še niso prinesli imen padlih v vojni. Škoda bi bilo, če bi morali velik del padlih izpustiti. Do sedaj so priglasili sledeča imena: 1. Dodič Janez, 2. Fink Konrad, 3. Gros Ivan, 4, Jakše Jakob, 5. Keber Ivan, 6. Kerč Ivan, 7. Kern Franc, 8. Kleč Tomaž, 9. Konc Jožef, 10. Konc Janez, 11. Kokalj Jožef, 12. Krč Alojzij, 13. Mohor Metod, 14. Mohor Miha, 15. Rakovec Franc, 16. Rogač Ivan, 17. Šavnik Bogdan, 18. dr. Šavnik Janko, 19. Šorn Janez, 20. Šumi Jožef, 21. Švelc Janez, 22. Volčič Franc, 23. Završnik Franc, 24. Zevnik Franc, 25. Zupančič Viktor, 26. Zebre Franc.
Kdor želi, da pride na spomenik vklesano ime padlega sorodnika, naj takoj prijavi njegovo ime.
Pušica na novem pokopališču bo postavljena na praznik vseh svetnikoy za darove za vojni spomenik.
Pokopališče. Lastnike grobov na obeh pokopališčih opozarjam, naj za praznik vseh svetnikov očistijo in okrase grobove svojih ranjkih. Prosim pa, da smeti in druge navlake nihče ne meče na sosednje grobove, ampak vse odloži na kraj, ki je zato določen.
Misijonska zbirka na misijonsko nedeljo je znesla v vsej župniji din 4.200-—. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Bratovščine sv. Rešnjega Telesa naj udje nikar ne pozabijo! Prinesite letošnje prispevke čimprej, da jih odpošljemo.
Ne opuščajmo angelskega češčenja. Sv. Oče Pij XI. je odločil: Oni, ki ob času, ko zvoni zjutraj, opoldne in zvečer, ali pozneje brž ko morejo, pobožno molijo angelsko češčenje z običajno molitvijo, ali o velikonočnem času antifono „Raduj se, Kraljica nebeška" z molitvijo, ali namesto angelskega češčenja, oziroma namesto velikonočne antifone pet zdravamarij, morejo vselej, kadar to pO" božno vajo vsaj s skesanim srcem opravijo, dobiti odpustek desetih let in popolni odpustek proti navadnim pO' gojem, če so to vajo opravljali ves mesec.
Ne opuščajmo molitve v spomin Gospodove smrti ob zvonjenju v petek. Papež Pij XI. je v devetnajststo-letni spomin Gospodove smrti odločil: Kdor v petek, ko zvoni, kakor je običaj v raznih krajih, ob tej ali oni uri moli kleče, če mu je lahko, pet očenaše'v in zdravamarij in doda v papežev namen vzdihljaj „Molimo te, Kristus, in te hvalimo itd." ali kaj podobnega, more dobiti: a) nepopolni odpustek 10 let vsak petek, ko opravi pobožno vajo vsaj s skesanim srcem; b) popolni odpustek proti navadnim pogojem, če je to pobožno vajo opravljal vsak petek ves mesec.
Podpirajte
Vincencijevo ___družrlboj
_ _ __. .____;___ '    _ ^ ___L -     1____ _ ". ___—•—58
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna.Tiskovnega društva, Kranj.