Poštnina phAms v gotovini.
Leto XXI.. št« 223
Ljubljana, torek 24* septembra I940
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3128. [nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg
St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Po RIbbentropovem obisku v Rimu
Morda je napoved Ribbentropovega obiska v Rimu sredi razpleta vojnih operacij nekoliko presenetila, toda za poznavalce italijansko-nemških odno-šajev tudi ta novi stik med državniki obeh velesil osi ni prišel nepričakovano Italija in Nemčija sta namreč ne le formalno tesno povezani po dosedanjih medsebojnih sporazumih, ki predvidevajo stalno izmenjave misli zaradi osredotočenja ali vzporeditve njunih akcij, temveč se tudi sicer stalno trudita, da intimni značaj te svoje zveze kar najbolj poudarita. Razen tega sta obe državi v vojni, ki jo tako v Berlinu kakor v Rimu označujejo kot skupno borbo na življenje in smrt, in to proti im-jieriju, ki ga hočeta z vsemi sredstvi, ki so jima na razpolago, vojaškimi v prvi vrsti, a tudi z diplomatskimi, gospodarskimi, idejnimi in drugimi, za vselej izločiti ne le iz Evrope, temveč tudi z drugih kontinentov, kjer obstoj tega imperija zavira svobodni razmah nju-nfc življenjskih prostorov. To pa po sebi zahteva stalne stike in za njih vzdrževanje tudi zelo pogosta medsebojna posvetovanja.
Zato so razumljive napovedi listov, da so bili predmet rimskih razgovorov nemškega zunanjega ministra z italijanskim ministrskim predsednikom m zunanjim ministrom najprej vsi problemi vojne in bodočega miru, kakor so se že doslej pokazali kot medsebojno povezani. Poleg tega splošnega pretresa vseh perečih vprašanj, ki jih postavlja razvoj vojne, je prav tako razumljivo, ako se je takšna splošna izmenjava misli naslanjala še posebej na trenutni položaj v nekaterih predelih njunih skupnih ali ločenih, vendar medsebojno vzporejenih interesov. Konkretno je 'na primer iz pisanja italijanskih in nemških listov razvidno, da sta bila poleg problemov, ki se tičejo vse Evrope m celotnega sredozemskega prostora z azijskim in afriškim zaledjem, še posebej na dnevnem redu razgovorov zlasti dva ločena predela: Španija v za-padnem Sredozemlju ter ves evropski jugovzhod tja do vzhodnega sredozemskega bazena. V neposredni zvezi s tem
bila vprašanja nove ureditve Evto-pe. na katero gledata velesili osi Rim-Berlin z enotnih vidikov, saj je jasno, da so poleg teh načelnih soglasij konkretno potrebni tudi podrobni sporazumi o akciji za njih izvedbo.
Italijanski in nemški listi so v tem pravcu opozarjali te dni na pomen nekaterih dosedanjih dejanj osi Rim-Ber-lin, kakor na primer na pomen dunajske razsodbe v madžarsko-rumunskem sporu, sporazuma med Bolgarijo in Rumunijo ter odprave poslednjih ostankov tako zvane evropske dunavske komisije, ki je doslej nadzirala plovbo v spodnjem teku Dunava. Dalje so glede Španije podčrta vali, da spfeda odslej tudi ona v novi evropski okvir na strani osi Rim-Berlin, pa da so ji spričo tega odrejene v bližnji bodočnosti prav posebne naloge. Glede Afrike čujemo tz Berlina in Rima vedno bolj odločne ugotovitve, da spada tudi ta kontinent v okvir novega evropskega urejevanja, ker je le naravno dopolnilo Evrope. Ker je iz Evrope razen nemško-italijanske-ga izločen sleherni drugi vpliv, se mora to čimprej zgoditi tudi v Afriki, kjer čakajo v tem pogledu zlasti Italijo še zelo velike naloge. Kar velja glede Afrike, velja seveda v enaki meri tudi glede vsega onega azijskega in evropskega področja v vzhodnem Sredozemlju, kjer so se doslej uveljavljale druge velesile.
Iz vseh teh italijanskih in nemških glasov o predmetu rimskih razgovorov zve ni, da je rimska izmenjava misli med obema državama neposredno zasledovala najobsežnejši dogovor o podrobnih in konkretnih akcijah, ki naj bi jih obe velesili osi čimprej podvzeli zaradi uresničenja vseh naznačenih skupnih in posebnih vojnih ciljev. Podrobnosti o sklepih seveda niso znane in tudi to pot velja, da je treba počakati na dejanja, ki bodo najbolj zgovorno ponazorila pomen tega razgovorov, kakor je to bil že doslej običaj. Le toliko lahko pripomnimo, da bi bilo napačno misliti, da morajo kot rezultat rimskih razgovorov nujno slediti kake nove ali nepričakovane vojaške akcije obeh držav, kajti v Berlinu in Rimu ne prikrivajo, da lahko marsikaterega izmed svojih neposrednih ciljev dosežejo tudi z drugimi sredstvi.
Za presojo pomena rimskih razgovorov nemškega zunanjega ministra, ki jim bodo kot nadaljevanje sledili razgovori italijanskega zunanjega ministra v Berlinu, ne smerno prezreti zlaiti okolnosti, na katero te dni opozarjajo vsi rimski poročevalci evropskih listov, da se je namreč Ribbentropovo bivanje v Rimu proti prvotnim nameram zavleklo kar na štiri dni. Iz tega lahko sklepamo, da so bili rimski razgovori v zvezi s temeljitim pripravljanjem
Japonske čete vkorakale v Indokino
Dveurna vojna po pomoti — Francoska vlada sprejela zahteve Japoncev ter jim dovolila oporišča in prehod za vojno proti Kitajski z južne strani
Singapur, 23. sept. br. (U. P.) Vlada v Vichyju je morala popustiti tudi na Daljnem vzhodu. Francoski poslanik v Tokiu je po njenem nalogu priznal Japoncem pravico, da si urede v francoski Indokini letalska in druga oporišča za svoje prodiranje po indokitajskem ozemlju v Kitajsko. Poslednje dni so se razvijala v Indokini pogajanja za konkretno ureditev vseh v tej zvezi nastalih problemov, ki so se zaključila včeraj pozno popoldne s podpisom pomembnega koncesijskega sporazuma, ki utegne Japoncem pri dokončni izvedbi njihovih načrtov za vojaško obvladanje Kitajske v odločilni meri koristiti. Pogajanja so se zaključila pospešeno spričo izrecne japonske zahteve, da mora biti sporazum sklenjen in podpisan v določenem zelo kratkem roku.
Po tem sporazumu dobe Japonci v Ton-kinu tri oporišča za svoje letalske sile. Oporišča bo zasedlo skupno okrog 6.000 Japoncev. Nadalje bodo ustanovili svojo garnizijo v Hajfongu in pot proti Jiinanu skozi Indokino jim bo odprta. Japonci pa so se obvezali, da svojega novega strateškega položaja ne bodo izrabili proti Indokini, odnosno Franciji, tako da bo ostala francoska suverenost nad vso Indokino, kolikor se Japonske tiče, slej ko prej neomejena.
Cim so bile japonske čete obveščene o sporazumu, so oričele iz južne Kitajske prodirati v Indokino, čeprav za zaključek pogajanj določeni rok še ni potekel. Ker francoske čete na obmejnih postojankah še niso prejele poročila, da je bil nekaj ur prej sporazum podpisan, so se Japoncem z vso odločnostjo zoperstavile. Prišlo je do spopada, ki je trajal dobri dve uri in v katerem je padlo na obeh straneh nekaj vojakov. Spričo očitnega nesporazuma je tedaj poveljnik japonske vojske v južni Kitajski general Našihara odredil, da japonske čete do polnoči odnehajo od borbe, da bi se položaj med tem razčistil. Dejansko je kmalu nato tudi francosko vojaško poveljstvo obmejnim četam odredilo, naj se nič več ne zoper-stavljajo Japoncem. Kmalu po polnoči so japonske čete pričele znova prodirati dalje preko Langsona proti Hanoiu, od koder bodo krenile dalje v smeri proti severo-zapadu po dolini Rdeče reke proti Jiinanu, kjer jih čaka nekaj najboljših kitajskih divizij.
V	zvezi s snočnjimi incidenti na meji so se prvotno razširile vesti, da so Francozi odklonili japonske zahteve in se v nasprotju s koncesijami vichyjske vlade odločili za oborožen odpor proti japonskim zahtevam. Davi se je dokončno izkazalo, da so bile te vesti brez vsake osnove in da je bil po sredi v resnici le nesporazum med poveljstvi operirajočih oboroženih sil na obeh straneh.
V	vsakem primeru pa je sporazum med Francijo in Japonsko v političnih krogih na Daljnem vzhodu zbudil veliko pozornost. Slej ko prej se vzdržujejo verzije, da bo Velika Britanija odstopila Singapur Zedinjenim državam čim bi se pokazalo, da Japonci nimajo namena izpolniti do Francije prevzetih obveznosti in zavzeti vso Indokino ter celo preko Siama po kopnem prodreti proti »Gibraltarju« Daljnega vzhoda.
Japonska uradna objava
Tokio, 23. septembra, br. (Domej). Davi je zunanje ministrstvo objavilo komunike, v katerem med drugim pravi: »Na osnovi načelnega sporazuma, ki je bili dosežen med francoskim poslanikom v Tokiu in japonskim zunanjim ministrstvom ob zaključku pogajanj v avgustu, so se pred kratkim pričela pogajanja s francoskimi kolonialnimi oblastmi v Indokini, da bi se uredila vsa konkretna vprašanja v zvezi z omenjenim sporazumom. Ta pogajanja so se snoči uspešno zaključila. V smislu sporazuma, ki je bil podpisan včeraj v Hanoiu, bodo imele japonske vojne sile na kopnem in na morju dostop v Indokino, odkoder bodo mogle prodirati skozi Tonkin v Kitajsko.«
Zastopnik vojnega ministrstva je danes dopoldne o priliki običajnega sprejema novinarjev izjavil, da so davi japonske čete pri Dongdangu severnovzhodno od Langsona prekoračile južnokitajsko-indoki tajsko
I mejo in se napotile proti Hanoiu. Oddelki japonske vojne mornarice so se usidrali v luki Hajfong Japonska sprejema spora-, zum z Indokino na znanje z velikim zadovoljstvom. Japonska je odločena zopersta-1 viti se sleherni tuji intervencij: na Daljnem i vzhodu, ki bi imela kakorkoli namen pre-| prečiti realizacijo njenih načrtov.
Francoski komunike
Vichy, 23. sept. AA. (Havas) Francosko-japonski sporazum je bil sklenjen in zunanje ministrstvo sporoča s tem v zvezi:
»Da bi se uvedel nov red v Vzhodni Aziji in da bi se uredila kitajska afera, so bila pretekli teden v prijateljskem ozračju pogajanja med zunanjim ministrom Matsu-okom in francoskim veleposlanikom Hen-ryjem o bistvenih vprašanjih, ki se tičejo francoske Indokine. Japonska vlada je dala francoski vladi zagotovila o namenu, da bo spoštovala pravice in nedotakljivost Indokine in suverene pravice Francije v vseh delih indokitajske unije. Francoska vlada je s svoje strani pristala, da dovoli japonski vladi za vojsko in mornarico posebne olajšave v Indokini za nadaljevanje njenih operacij. Za ureditev podrobnosti vojaškega značaja so tekla pogajanja v Hanoju med francoskimi in japonskimi vojaškimi oblastmi, ki so pripeljala 22. t. m. do sporazuma «
Vsebina sporazuma
Šanghaj, 23. septembra AA. (Reuter). Iz Hongkonga poročajo, da vsebuje sporazum, ki je bil včeraj sklenjen med Francijo in Japonsko glede vojaških koncesij v Indokini, sledeče: Japonska dobi tri letalska oporišča v Tonkinu s pravico, da ima tam 6.000 mož vojske 2. Japonska dobi pravico prehoda za svoje čete iz Južne Kitajske skozi Indokine in sicer pc določenih poteh. 3. Japonska dobi dovoljenje, da izkrca in da drži določeno število efektivov v Haifongu.
Guvernerjev proglas
Hongkong,. 23. sept. s. (Reuter.) Podrobnosti francosko- j apon;kesa sporazuma glede Indokine še niso bile objavljene. Guverner francoske Indokine admiral De-coux je izdal proglas, v katerem sporoča prebivalstvu, da ie Francija pristala na dovolitev vojaških ugodnosti za iaioons>o vojsko na ozemlju Indokine. da pa ie zato Japonska prevzela garanciio za teritorialno nedotakljivost ozemlja Indokine.
Zagotovila Franciji
Tokio, 23. sept. s. (Col. B. C.) V japonskem zunanjem ministrstvu iziavliaio. da nima Japonska nobenih teritorialnih aspi-racij v francoski Indokini. temveč, da bodo služile vojaške ugodnosti, ki iih ie tam prejela Japonska samo za vojaške operacije proti Kitajski. Spoštovala bo v Indokini francosko upravo.
Bododj odnošaji
Tokio, 23. sept. j. (Domej). Kakor se do-znava z merodajnega mesta ustvarja sporazum. ki ie bil v nedeljo popoldne doce-žen v Hanoiju in o katerem ie zunanja ministrstvo izdalo poseben komunike, trdno podlago za novo prijateljsko sožitje in sodelovanje med Japonsko in Francijo. Glede na garancije, ki jih ie dala Japonska Franciji glede francoske Indokine. ie Francija dovolila Japoncem na teritoriju Indokine gotove vojaške prednosti. Zahteve, ki jih ie Japonska v tem pogledu stavila Franciji so bile dokaj lažje narave, kakor za zahteve, ki jih ie vsebovala prvotna japonska nota. o kateri se. ie trdilo, da ie bila ultimativnega značaja.
Stališče Zedinjenih držav
VVashington, 23. sept. s. (Ass. Press.) Na konferenci tiska je izjavil danes zunanji minister Hull, da je bil status quo na Daljnem vzhodu s silo moten po zadnjih dogodkih v Indokini. Hull je opozoril na znano stališče Zedinjenih držav, ki žele ohranitev statusa quo na Daljnem vzhodu, ni pa hotel podati nobene izjave o ukrepih, ki jih bo vlada podvzela zaradi novega položaja.
V informiranih političnih krogih napovedujejo, da se bodo Zedinjene države zaradi
važnih odločitev, ki se tičejo tako vojne kakor miru, to se pravi tako nadaljevanja sedanje vojne z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kakor tudi pripravljanja pogojev za ureditev Evrope in sveta po zamislih Rima in Berlina.
Prav gotovo je to eden izmed razlogov, da posvečajo v mednarodnih krogih tolikšen pomen rimskim posvetom tudi glede nekaterih posebnih evropskih predelov, kakor na primer vlogi Španije v sedanji vojni in pri bodoči ureditvi Evrope rer vprašanjem vključitve vsega jugovzhodnega evropskega predela v novi evropski sistem po nekaterih dosedanjih zgledih in primerih. Jasno se kaže, da hočeta Nemčija in Italija v tem pogledu čimprej razčistiti še vse nejasne položaje, da bi jima na prostorih njunega vpliva noben ne-všečni dogodek ne zavrl razmaha njune skupne borbe proti Veliki Britaniji, katere vpliv hočeta popolnoma izločiti iz Evrope, bližnjega azijskega vzhoda ter iz Afrike.
Rimski poluradni organ »Giornale
d' Italia« piše, da je bila rimska izmenjava misli namenjena pretresu političnih in vojaških vprašanj, pri čemer da so bili izdelani načrti tako za nadaljevanje vojne kakor za novo ureditev Evrope. Današnja slika Evrope in Afrike je po mnenju lista naslednja: Francija se ne opira več na Veliko Britanijo, ki je — raren v Grčiji in pri nekaterih drugih malih narodih — že povsem izgubila svoj vpliv. Italija in Nemčija čuvata sedaj sami nad mirom v Podunavju in na Balkanu, medtem ko sta priključili k svoji politiki tudi Španijo. Ta vprašanja so bila predmet rimskih razgovorov. Njih sklepe pa bo Evropa spoznala »ob dogodkih, ki bodo služili zaščiti evropske civilizacije«. Iz tega bi mogli sklepati, da so v Rimu pretresli zlasti vse možnosti verjetnega prenosa sedanje vojne na druge kontinente, kar nas seveda napeljuje nadalje k misli, da smemo po sedanjem položaju računati orej z razširjenjem sedanjega oboroženega konflikta kakor pa z njegovo omejitvijo.
novih dogodkov v Indokini odločile najbrže za nadaljnje gospodarske represalije proti Japonski. 2e doslej je Dila v veljavi prepi-ved za izvoz petroleja, starega železa in drugega vojnega materiala iz Zedinjenih držav na Japonsko. S posebnimi dovoljenji pa je bilo Japoncem v omejenem obsegu le še mogoče dobivati tako blago. Sedaj napovedujejo, da bo izdajanje teh dovoljenj še znatno omejeno in kontrola poostrena.
Prijateljska nevtralnost Italije
Rim, 23. sept. AA. (Štefani) Italijanski listi prinašajo brez komentarjev poročilo o vkorakanju japonskih čet v Indokino. V rimskih političnih krosih smatra i o. da ie Italiia zavzela popolnoma nevtra'nn stališče glede zasedbe Indokine Italiio vodiio pri tem čustva prijateljstva, ki že dol 20 veže Italiio in Japonsko.
»•
Kitajske priprave
Čungking 23 sept s. (Rei^er) Cang-kajškova vlada je proglasila obsedno stanje v južnokitajskih provincah Jiinan in Kvangsi, ki mejita na francosko Indokino.
Uradno glasile kitajske vlade p'še, da so dovršene vse priprave za obran bo proti možnosti japonskega napada preko ozemlja francoske Indokine
Aretacije Japoncev v Singapuru
Tokio, 23. septembra, br (Domej). Tu so se davi razširile vesti, da so angleške policijske oblasti v Singapuru aretirale japonskega konzularnega uradnika Moima i Šinoho in pet drugih japonskih državljanov, ! ki so jih osumili vohurstva. Ko policijski organi v hotelu, kjer je bil Moimo Šinoha prijet, niso našli angleških vojaških dokumentov, ki naj bi se jih bil polasti:, so vdrli v japonski konzulat ter izvršili v njem kljub protestom japonskega konzula preiskavo. Posebno stroga je bila preiskava v delovni sobi aretiranca
Po vsej Japonski so izzvali ti dogodki silno ogorčenje. Tukajšnji politični krogi I označujejo postopanje angleške policije v Singapuru za izredno nude angleško izzivanje, ki bi naj bilo v popolnem skladu z angleško politiko povzročanja nemirov in zmešnjav na Daljnem vzhodu.
Tokio, 23. septembra. AA. (DNB) Japonski generalni konzul v Singapuru je poslal poročilo o aretaciji štirih Japoncev in dveh Japonk in pravi med drugim, da so bili aretirani pod sumom vohunstva. Po tem poročilu so Angleži najprej vdrli v generalni konzulat, kjer so aretirali enega na-
meščenca z izgovorom, da mu bodo nekaj izročili. Nato so pregledali sobo tega konzularnega nameščenca, pa so ga nazadnje prisilili, da je izročil nekatere tajne dokumente in odprl safe. Generalni konzul je protestiral. Aretirani Japonki sta uradnici neke banke, ostali aretirani Japonci pa so: lastnik hotela, nameščenec tega hotela in neki nameščenec japonske paro-plovne družbe.
Tokio, 23. septembra. AA. (DNB) Japonska vlada je ukazaia svojemu generalnemu konzulu v Singapuru, naj zahteva od britanskih oblasti, da bodo takoj izpustile na svobodo vseh 6 aretirancev. Po poročilu agencije Domej bo japonska vlada vložila oster protest pri britanski vladi. Vdor Britancev v eksteritorialno zgradbo japonskega generalnega konzula smatra japonska vlada ne samo kot protiven mednarodnemu pravu in običajem, temveč tudi kot resen afront proti Japonski. Isto mnenje vlada tudi glede aretacije člana japonrkega generalnega konzulata.
Singapur, 23. sept. AA • (P.outer) štirje od šest Japoncev, Ki so jih bile zaprle oblasti v S:n«^ipi!ru, so izpuščeni. Za ostala dva. od katerih je ena ženska, so sojenje odložili.
Protfasgleška propaganda na Japonskem
T^io, 23. sept. j. »Transocean«. Davi so se na tokijskih ulicah pojavili lepaki in letaki, ki pozivajo merodajne činitelje k poglobitvi sodelovanja Japonske z državama osi. Besedilo teh letakov je naslednje: »Skrajni čas je, da se na svetu vzpostavi nov red! Sklenite takoj vojaško zvezo z državama osi! Zasedite holandsko Indijo in francosko Indokino! Ustvarite blok vzhodnoazijskega sodelovanja. Odstranite vse proangleške in proameriške elemente iz vseh organizacij novo preurejene države!«
Japonci in Singapur
To14™, 23- sept. j. (Domej) Na redni konferenci zastopnikov tiska je neki ameriški dopisnik vprašal zastopnika japonskega zunanjega ministrstva, koliko je resnice na angleško ameriškem dogovoru o skupni uporabi Singapura, o kateri so pričele krožiti vesti. Zastopnik zunanjega ministrstva je odgovoril: »Ne verjamemo, da bi moglo priti do takega dogovora, ne da bi se poprej primerno upoštevali japonski interesi.« Zastopnik je še pripomnil, da je o tej angleško-ameriški nameri z zanimanjem čital vesti v časopisju. Na vprašanje, ali so resnične vesti inozemskega tiska, da stoji za zahtevami Siama napram Indokini Japonska, je zastopnik zunanjega ministrstva odgovoril, da so te vesti brez sleherne utemeljitve.
Odmevi rimskih posvetov
Nepotrjene vesti o skorajšnjem sestanku voditeljev Italije, Nemčije in Španije
Rim, 23. sept. j. (United Press) Po mnenju rimskih političnih krogov je bil z razgovori med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom pripravljen teren za vrsto nadaljnjih sporazumov ln dogovorov, ki se morajo smatrati za najobsežnejše od po-četka sedanje vojne. V nekaterih rimskih krogih zatrjujejo celo, da so problemi, o katerih so razpravljali državniki v Rimu, tako dalekosežne narave, da bo najbrže v kratkem prišlo do osebnega sestanka med Hitlerjem, Mussolinijem in generalom Fran-com.
V istih rimskih krogih sodijo, da je bil v Rimu dosežen najvažnejši sporazum o vlogi, ki jo naj v bodoče prevzame Španija v boju držav osi proti Veliki Britaniji. Podrobnosti tega problema se bodo verjetno določile ob obisku španskega notranjega ministra Serrana Sunerja v Rimu. V rimskih poučenih krogih zatrjujejo, da se v enem izmed rimskih hotelov že pripravljajo prostori za ministra Sunerja in njegovo spremstvo, ki verjetno prispe v Rim prihodnjo sredo. Zatrjuje se dalje, da je odstopitev štirih ministrov egiptske vlade v neposredni zvezi z zadnjimi rimskimi razgovori.
Ribbentropov povratek v Berlin
Berlin. 23. sept. br. (DNB) Nemški zunanji minister von Ribbentrop se je vrnil nocoj ob 18.15 iz Italije v Berlin. Na postaji so ga sprejeli vrhovni funkcionarji zunanjega ministrstva ter zastopniki vojske, narodnosocialistične stranke in civilne oblasti. Ribbentrop se bo jutri spet sestal s španskim notranjim ministrom Serra-nom Sunerjem, ki se je s kratkega potovanja po Nemčiji danes popoldne vrnil v Berlin.
Napovedi nemških listov
Berlin, 23 septembra. AA (DNB). Po rimskih razgovorih piše »Volkischer Be-obachter«: Že samo dejstvo, da je Musso lini imel tri razgovore z nemškim zunanjim ministrom, potrjuje, kako velik je bil obseg proučevanih vprašanj. Rimski razgovori so predvsem irnogo pripomogli k razči-ščenju nalog in vprašanj, ki utegnejo nastati v bodoče v zvezi z bistveno zvezanostjo med Afriko in Evropo. Razumljivo je, da vsebujejo pravice in zahteve enega partner-
ja tudi pravice in zahteve druge. Zato se s tega širšega stališča ne bo za nobenega od njiju pojavila enostranska premoč. List podčrtava dalje solidarnost Španije z državama osi in ugotav. da bodo Žrtve, ki jih je Španija imela v svoji borbi za boljšo bodočnost, zagotovile tej državi mesto, ki ji gre v okviru mladih držav. Pn tem upira Španija svoj pogled v Afriko kier jo čakajo nove pomembne naloge. List pravi, da je Španija pripravljena sodelovati pri uresničenju novega stanja ki ga bo izvojevala ta vojna. Po sodbi lista bodo Španija in vsi drugi narodi v Evropi mog'i biti svobodni in varni samo tedaj, če Anglija ne bo več mogla kaliti naravnih zakonov razvoja.
Španski demanti
Madrid, 23. sept. br. (SDA). Španska službena agencija je danes demantirala vesti, ki so se te dni v zvezi z italijansko-nemškimi razgovori v Rimu razširile v tujem tisku, da bo namreč Španija v najkrajšem času stopila v vojno. Agencija v svojem demantiju naglasa, da ie španski zunanji minister Serrano Suner imel v Berlinu z nemškimi državniki zelo prisrčne razgovore, da pa ob tei priliki niso bili sprejeti nikaki sklepi o vstopu Španije v vojno.
Ameriške sodbe
New York, 23. sept. j. (A. R.) Ameriški tisk obširno komentira rimski sestanek državnikov osi. ter sodi. da so bile v okviru tega sestanka sprejete dalekosežne odlcllt-ve glede nadaljnje akcije držav osi v prizadevanju preureditve Evrope in drugih celih. »Newyork Herald Tribune« pravi, da so v Rimu na novo delili svet. ne da bi se ori tem ozirali na mnenje Zedin .iih drža" Kakor pa se stvari razvijajo, pride lahko do vojne kontinentov, ki lahko traja dolga leta in v katero bi bile slednjič zapletene tudi Zedinjene države.
VeEk uspeh nemške zimske pomoči
Berlin, 23. sept. AA. (DNB) Po dosedanjih podatkih je bilo v prvem tednu akcije za zimsko pomoč zbranih 22,412,092 RM. V primeri z rezultatom v lanskem letu je bil letošnji uspeh za 10,946.416 RM boljši
Bitke nad Londonom
Angleška vojna poročila — Ponoči in podnevi padajo na prestolnico nove bombe
London, 23. septembra. AA. (Reuter) Jutranje poročilo letalskega in varnostnega ministrstva pravi med drugim, da so preteklo noč izvajala posamična sovražnikova letala zapovrstne napade. Napadi na London so potekali v širokem prostoru. Priza-dejana je škoda na hišah in industrijskih poslopjih. Napadi so zahtevali tudi nekaj človeških žrtev.
Poročilo pravi dalje, da so nemški bombniki metali bombe na nekatere kraje na jugovzhodu. V treh mestih so bombe poškodovale hiše. Nekaj ljudi je mrtvih in ranjenih. Bombe so metali Nemci tudi na druge kraje države in povzročili nekaj škode ter zahtevali manjše število žrtev.
London, 23. sept. s. (Reuter.) London je imel danes dopoldne letalski alarm, ko so tri formacije nemških letal iz različnih smeri napadle prestolnico. Nad središčem Londona je bilo opaziti letalsko bitko v veliki višini. Protiletalsko topništvo je nekaj časa streljalo. Letala so odvrgla nekaj bomb tudi nad London. Vse tri nemške formacije so bile končno odbite.
Kakor poročajo očividci, je vodil prvo formacijo nenavadno velik štirimotorni bombnik, ki ga je obdajalo mnogo lovskih letal. Angleško protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo, nekaj časa pozneje pa se je razvila v veliki višini bitka z angleškimi lovskimi letali. Druga nemška formacija je napadla preko ustja Temze. Tudi tu je takoj pričelo streljati protiletalsko topništvo. Nemška letala so bila prisiljena k umiku, nakar je prišlo nad morjem do letalske bitke z angleškimi lovci. V tretji nemški formaciji, ki je napadla preko Essexa, je bilo 10 letal. Lovska letala tipa Hurricane so sovražna letala kmalu prisilila k umiku.
12 bomb so vrgla nemška letala zjutraj na mesto Eastburne ob južni angleški obali. Bombe so padle na delavski del mesta. Bilo je nekaj žrtev, toda nobene smrtne.
Večerno angleško poročilo
Lomion, 23. sept. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili nocoj naslednji komunike: Velike formacije sovražnih letal, večinoma lovcev, so zjutraj preletele južni Essex in ustje Temze. Tu pa so bile prestrežene cd angleških lovskih letal, ki so napade odbila. Sovražna letala s teh formacij niso vrgla bomb- Pač pa je bilo izvedenih več napadov na južni Kent, zlasti na Eastburne, kjer je bilo manjše število človeških žrtev.
Popoldne je stopilo v Londonu protile-ta1 j topništvo v akcijo, ker so se pojavila posamezna nemška letala, ki pa niso metala bomb.
Zvečer so nove velike formacije sovražnih letal, zopet večinoma lovcev, preletele kentsko obalo. Zopet so jih prestregla angleška lovska letala.
Po dosedanjih podatkih je bilo tekom dneva sestreljeno 11 nemških letal. Na angleški strani je bilo izgubljenih 11 lovskih aparatov, vendar je 7 pilotov rešenih.
London, 23. septembra. AA. (Reuter.) Snoči so nemški bombniki, leteči nad Anglijo. prvič uporabljali novo vrsto rakete z zelo iarko rumeno svetlobo, traiaiočo mnogo dalje kakor pri dosedanjih sovražnikovih raketah.
Izpopolnitev zaklonišč
London, 23. septembra s. (Reuter). Pod-tajnik angleškega notranjega ministrstva je danes sporočil, da bo v najkrajšem času povečano število protiletalskih zaklonišč v Angliji, poleg tega pa bodo obstoječa zaklonišča izpopolnjena Predvsem bodo odslej v zakloniščih postavljene zasilne postelje, tako da bodo begunci lahko ponoči spali. Nadalje je odrejeno, da bodo javna zaklonišča odsilei noč in dan in vse dni v tednu odprta, ne pa si.mo podnevi, kakor je bilo to doslej. Nova zaklonišča bodo urejena v raznih trgovskih zgradbah Tudi v industrijskih podjetjih in trgovinah imajo svoja zaklonišča, se bodo lahke odslej zatekli ljudje tudi ponoči. Oblasti bodo poskrbele za čim bolj higienično opremo zaklonišč in bo odslej v njih na razpolago tudi pitna voda.
Vreme nad Kanalom
London, 23. sept. AA. (Reuter) Nad Rokavskim prelivom je danes krasen dan. Morje je mirno, vleče pa jugozahodni veter.
★
Nemške akcije
nad Anglijo
London, 23. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju ;
Vsa angleška letala so se vrnila z obsežnih napadov na objekte v Nemčiji, Nizozemski, Belgiji in Franciji, ki so bili z uspehom izvedeni v pretekli noči in davi zgodaj zjutraj.
V Nemčiji je bila napadena važna tovarna aluminija v Freitalu pri Dresdenu. Bombe so ponovno zadele cilj in nastalo je več požarov. Nadalje so bile bombardirane železniške naprave v bližini in vlak z vojaškim materialom pri Dresdenu.
Močne formacije angleških bombnikov so zopet Ibombardirale dioke, pristanišča m ladje v Vlissingenu, Anvversu, Dunker-queu, Ostendu, Zeebriiggeu, Calaisu, Le Havru, Honfleuru in Brestu.
Bombardiran Trondlijem
Stockh°lm, 23. sept. s. (Reuter) List »Dagens Nyheter« poroča danes, da so snoči angleška letala bombardirala norveško mesto Trondhjem, kakor tudi nord-landsko železniško progo.
Verjetno je, da sta angleški letali, ki sta včeraj zasilno pristali na švedskem ozemlju, pripadali eskadrili, ki je izvršila te napade.
Bofi pri Berlinu
Nemška vojna poročila — Spopad angleških bombnikov
z nemškimi lovci
Berlin, 23. sept. AA. (DNB) Preteklo noč so britanski bombniki s tremi močnimi formacijami napadli čez Hoiandsko Severno Nemčijo. Nekaj britanskih letal je prodrlo do pokrajine Brandenburške. Pri Pots-damu in Oranienburgu jih je sprejelo streljanje nemških protiletalskih baterij, ki branijo Berlin. Na nekaterih mestih so se britanska letala spopadla z nemškimi lovci, ki ponoči branijo Berlin. Zaradi hudega obstreljevanja protiletalskih baterij se Angležem ni posrečilo prebiti obrambno zaporo okoli Berlina. Angleži so vrgli nekaj svetlobnih bomb, napad so pa opustili.
Berlin, 23. septembra. AA. (DNB) O nocojšnjih angleških poskusih napasti Berlin m o bombardiranju popolnoma nevojaških ciljev poročajo naslednje: Izvedelo se je, da je nemška obramba odbila angleške letalce na jugozapadni periferiji Berlina. Potem so angleški bombniki zmetali ves svoj tovor bomb na majhna kmečka posestva, kjer daleč na okoli ni nobenega poslopja, ki bi bilo važno niti gospodarsko niti vojaško. Tu so hišice kmetov, malih posestnikov in poljskih delavcev. Angleška letala so v okolici Potsdama ter med Magdebur-gom in Anhaltom metala znane vnetljive ploščice z namenom, da uničijo življenje in imovino civilnega prebivalstva.
Obsodbe v nemškem tisku
Berlin, 23. sept. AA. (DNB) Današnji nemški listi obsojajo ponočni britanski napad na Berlin in druga nemška mesta, pri čemer so britanski letalci sistematično metali bombe izključno v kraje, kjer ni nobenega vojaško pomembnega objekta- »Lokal Anzeiger« pravi med drugim: To je pravo pravcato angleško vojskovanje, ki nima nič skupnega z vojaškim duhom. Mi smo prisiljeni, da kaznujemo Anglijo za to generacijo vojne, katero je povzročila. »Nachtausgabe poudarja, da je VVinston Churchill včeraj ponovno izrecno ukaza! svojim letalcem, naj v Nemčiji napadajo neborce. List pristavlja, da bo prebivalstvo Londona in ostale Anglije kmalu imelo priliko. da obžaluje te Churchillove ukaze.
Nemško vojno
poročilo
Berlin. 23. sept. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi službeno vojno poročilo, ki v njem pravi:
Neki naš brzi čoln je o priliki prodora proti Angliji potopil 3000 tonsko sovražno trgovinsko ladjo in onesposobil za borbo neko stražno ladjo.
Skupine naših letal so bile včeraj na izvidniških poletih, a so tudi bombardirale važne vojaške objekte v Londonu in v drugih krajih južne Anglije.
Ponoči so se povračevalni napadi na London nadaljevali z vso silo. Z bombami vseh kalibrov so bili uspešno napadeni doki in druge pristaniške naprave ter še razni važni vojaški objekti.
Britanska letala so v noči na 23. september bombardirala razne kraje v severni Nemčiji in so razdejala več kmetij. Posamezna sovražna letala so prodrla do
Berlina, a tam niso povzročila nikake škode.
Včeraj in v pretekli noči ni bilo opaziti, da bi bilo sestreljeno kako sovražno letalo. Eno nemško letalo se pogreša. Lovska letalska eskadra pod poveljstvom majorja Mollerja je dosegla že nad 500 letalskih zmag.
Pri uspehih, ki so bili doseženi v pomorski vojni in obeleženi v službenem vojnem poročilu z dne 21. septembra, je bila soudeležena tudi mala podmornica pod poveljstvom korvetnega poročnika Liitza, ki je potopila 4 sovražne trgovinske ladje s skupno tonažo 29.000 ton.
!§o letal nad Londonom
Berlin, 23. sept. AA. (DNB) Naknadno se je izvedelo, da je pri nocojšnjem nemškem letalskem napadal sodelovalo 150 letal. Ti bombniki so v rojih in v razmahu po nekaj minut napadali angleško prestolnico in bombardirali z bombami vseh kalibrov luiike naprave in doke ter druge važne vojaške naprave. Blizu kraljevega parka je bilo opaziti ogromne požare. Letalci zadnjih rojev letal, ki so krenili v napad pred jutrom so izjavili, da so še s francoske obale opažih odsev ogromnih požarov v Londonu. Pilot nemškega izvidniške-ga letala, ki je davi na vse zgodaj letel čez London potrjuje strašen učinek nemških bomb.
Berlin, 23. sept. br. (DNB) Danes dopoldne so se velike eskadre nemških bombnikov in lovskih letal znova dvignile s svojih oporišč k napadom na važne vojaške m industrijske objekte v južno-vzhodni Angliji. Nemški bombniki so ob ustju Temze in drugod bombardirali vrsto ladjedelnic in dokov, skladišč in drugih naprav, letališča in rezervoarja bencina. Napadi so se v prvih popoldanskih urah nadaljevali.
Po dosedanjih podatkih je bilo v spopadih, do katerih je prišlo pri teh akcijah z angleškimi lovskimi letali, sestreljeno 17 sovražnih aparatov ter 4 nemški lovci.
Toča bomb
Berlin, 23. sept. j. (DNB) Nemško letalstvo je v času od 10. avgusta do 22. septembra vrglo na Anglijo 23 milijonov kilogramov bomb vseh kalibrov. Zadetih in poškodovanih je bilo 6000 industrijskih naprav, med njimi 1400 v Londonu. 20% vseh instalacij za preskrbo z elektriko in plinom v Angliji je bilo porušenih. Napadi so bili izvršeni nadalje na mnoge važne prometne centre ter je bil promet ustavljen na raznih železniških progah, škoda, ki so jo nemški letalski napadi povzročili v londonskih pristaniščih ter na skladiščih za vojne oskrbe, se ceni na približno 11.5 milijard mark (cca. 150 milijard din).
Angleško letalo pristalo na švedskem
Stockholm, 23. septembra. AA. (Štefani). Neko britansko vojaško letalo, leteče čez Norveško, je moralo prisilno pristati severno od Botniškega zaliva. Ob* letalca v letalu sta se prijavil; švedskim oblastvom.
Letalski boji v Afriki
Italijansko vojno poročilo — Potopljena angleška križarka — Živahne zračne akcije
Nekje v Italiji, 23. sept j. (Štefani) Vojno poročilo italijanskega generalštaba št 108 se glasi: Po naknadnih podatkih se je potopila sovražna križarka, o kateri pravi vojno poročilo št. 104, da je bila torpedi-rana od nekega našega letala. Fotografski posnetki bombnega napada na središče Haife dne 30. septembra so pokazali, da je naše letalstvo doseglo izvrstne uspehe. Povsod so izbruhnili silni požari velikega obsega.
Na Malti je bilo ponovno bombardirano letalsko oporišče v Mikabbi. V nekem tamkajšnjem skladišču je izbruhnil velik požar. Sovražno lovsko letalstvo se je izognilo zračni borbi. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
V severni Afriki je sovražnik zopet bombardiral mesto Bengasi ter poškodoval več stanovanjskih poslopij. Spričo dobre protiletalske zaščite ter po zaslugi organov javne varnosti ni bilo človeških žrtev. Sovražni letalski napad na Bardio ni povzročil nobene škode. Ob obali Cirenaike je neko naše lovsko letalo s strojnico obstreljevalo sovražno 4 motorno letalo tipa Sunderland, ki je padlo v morje in se s posadko vred potopilo. Naše letalske patrulje so z uspehom napadle sovražne motorizirane oddelke. Ponovno so bili uspešno bombardirani vojaški objekti v Marsa Matruhu. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Ponoči so bile bombardirane pristaniške naprave v luki Adenu.
Ladij, ki so jih poškodovale bombe našega letalstva v okviru napada na neki konvoj na Rdečem morju, o katerem je že bilo govora v enem prejšnjih vojnih poročil, je bilo troje. Sovražno letalstvo je bombardiralo Guro, Kassalo ter okolico Asmare, kjer sta bila dva domačina ubita, dva pa ranjena. Skoda je neznatna. Na Tirenskem morju je neka sovražna podmornica potopila neki italijanski parnik.
Angleška poročila
London, 23. sept. s. (Reuter) Admirali-teta javlja, da so v*eraj v zgodnih jutrnjih urah angleške vojne ladje obstreljevale italijanske postojanke pri Sidi Baraniju. Uspeh obstreljevanja je bil dober.
Kairo, 23. sept. s. (Reuter) Nocojšnje uradno poročilo vrhovnega poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu pravi, da se položaj v Zapadni puščavi ni spremenil. Sovražna letala so napadla Alek-sandrijo, Sidi Hameš in Marsa Matruh. Bombe so povzročile le malo škode in dve človeški žrtvi. Sovražna letala so napadla tudi zaliv Morphu na otoku Cipru, a prav tako brez uspeha. Z drugih bojišč ni poročil.
Kairo, 23. sept. s. (Reuter) Današnji komunike poveljstva angleške vojske v Keniji javlja, da so bila južnoafriška letala 21. t. m. na obsežnih izvidniških poletih. Pri sovražnem letalskem napadu na Isiolo v Keniji ni bilo žrtev med vojaštvom, pač pa je bilo nekaj civilistov ranjenih in ubitih.
Egipt še ne gre v vojno
Kairo, 23. septembra, j. (Štefani). Vlada je danes odredila vojnopravno stanje za vse egiptsko ozemlje. Ta ukrep, ki mu glede na resni položaj v deželi, ki je nastal po vdoru italijanske vojske v egiptsko ozemilje, pripisujejo poseben pomen tudi v zvezi z ostavko štirih anglofilskih ministrov, je zamenjal dekret iz septembra preteklega leta, s katerim je bilo v Egiptu proglašeno obsedno stanie.
Kairo, 23. septembra s. (Reuter). Egipt-ski ministrski predsednik Hasan Sabri paša, je danes izjavil, da Egipt ne sme biti zapleten v vojno, če to ne odgovarja njegovim interesom in potrebam
Po poluradnih informacijah namerava egiptska vlada po včerajšnji rekonstrukciji zavzeti napram italijanskemu prodiranju v Egipt politiko previdnega čakanja. Na merodajnih mestih izjavljajo, da se bo Egipt odločil za vstop v vojno le v primeru, če bi italijansko prodiranje v deželo postalo zanjo zares nevarno. Vladni krogi pa smatrajo, da sedanji položaj še ne zahteva nagle določitve.
Kairo, 23. sept. j. (Štefani) Odstopivši ministri egiptske vlade so svoj sklep o de-misiji sporočili predsedniku vlade v posebnem pismu, v katerem tolmačijo razloge
Volitve v Avstraliji
Sydney, 23. sept. br. (SDA). Danes opoldne so bili objavljeni končni rezultati volitev nove avstralske poslanske zbornice. Vladne politične skupine so dobile pri včerajšnjih volitvah skupno 40 poslanskih mandatov, delavska stranka 28, nekomunistična delavska zveza 5. Izvoljen je bil tudi en neodvisni kandidat. V vsakem primeru bo imela vlada v poslanski zbornici zadostno večino.
Melbourne, 23. septembra. AA. (Reuter) Predsednik avstralske vlade Menzie, ki je dobil ponovno mandat v prvih avstralskih vojnih volitvah, je izjavil, da bo skušal sestaviti vlado nacionalne sloge. Po rezultatih, kolikor so bili znani ponoči, se zdi, da bodo stranke takole zastopane v parlamentu: zedinjena stranka (vladna skupina) 25 mandatov, agrarna stranka (vladna skupina) 15 mandatov, zvezni delavci 18 mandatov, nekomunistični delavci 5 mandatov, neodvisna stranka 1 mandat. Menzie je v svojem komentarju o rezultatih volitev dejal, da pomeni, če vzamemo Avstralijo kot celoto, nedvoumen mandat za nadaljevanje vojne z vso odločnostjo. Volitve so pokazale uspeh za delavsko
Prebivalstvo Zedinjenih držav
Washington, 23. sept. s. (Ass. Press.) Danes so bili objavljeni uradni podatki ljudskega štetja v Zedinjenih državah z dne 1. aprila t. 1. Tega dne so Imele Zedinjene države 131,409.131 prebivalcev. Napram 1. 1930 se je število prebivalstva povečalo za 7%.
Ugrabljeni grofič najden
Kalifornija, 23. sept. AA. (Reuter) 2d5 se, da so sina grofice de Tristan, o čigar izginotju smo že poročali, našli živega ln zdravega. Dva lovca na jelene sta sporočila staršem, da sta našla dečka in prijela ugrabitelja, čeprav sta bila roditelja pripravljena plačati odkupnino, poročajo, da še nista položila denarja
za svojo odločitev. V njem zlasti naglašajo, da smatrajo za potrebno, da se takoj organizira obramba Egipta pred napredujočimi italijanskimi četami. Ker pa večina kabineta očitno ni tega mnenja ter smatra, da položaj nikakor ni tak, da bi zahteval odločitev parlamenta, so podpisani ministri prisiljeni, da podajo ostavko.
Na to pismo je ministrski predsednik Sabri paša odgovoril, da so prizadeti ministri hoteli zaplesti državo v vojno, ki ne bi imela nikakega smisla in ki tudi ni potrebna. Vladni kolegi smatrajo, pravi ministrski predsednik nadalje, da je treba z vso modrostjo m potrpežljivostjo odločati o vprašanjih, od katerih je odvisna nadaljnja usoda Egipta, In da je treba v prvi vrsti poznati prave namere Italije. Zaradi tega se je vlada odločila, da ne pristane na pred-
log odstopi vš£h ministrov, da se Egipt ao perstavi prodiranju italijanskih če* na egiptsko ozemlje.
Nov napad na Malto
Rim, 23. septembra. AA. (DNB) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča o včerajšnjem napadu italijanskih letal na Malto, ki so v strmoglavem poletu bombardirala letališče Mikkabo. Bombardiranje je bilo zelo ostro. Delavnice, v katerih popravljajo motorje, podzemski hangarji ter ena lopa za letala so bili zadeti z bombami težkega kalibra. Izbruhnil je požar, ki ga je bilo mogoče videti še 50 km daleč. Kljub hudemu protiletalskemu ognju so se vsa letala vrnila na svoja oporišča.
Kairo, 23. sept s. (Reuter) Manjša formacija italijanskih bombnikov, ki so jih spremljala lovska letala, je včeraj zjutraj napadla Malto. Povzročena škoda ni velika. Nekaj hiš je bilo poškodovanih. En civilist, ki se ni pravočasno zatekel v zaklonišče, je bil ubit Drugih žrtev ni bilo.
Angleži napadli Dakar
General de Gaulle se je izkrcal v francoski zapadni Afriki in jo skuša zavzeti - Francoske vladne čete
se branijo
Vichy, 23. sept. s. (Ass. Press.) Uradno je bilo nocoj objavljeno, da so danes popoldne ob 15. angleške vojne ladje pričele obstreljevati francosko luko Dakar v zapadni Afriki.
Francoska vlada se je nocoj sestala k seji, na kateri je sklepala glede položaja v Dakarju. Kakor poročajo iz informiranih krogov, je vlada sklenila s silo reagirati na angleški napad.
London, 23. sept. s. (Reuter). Nocoj je bilo uradno javljeno, da je general de Gaulle z oddelkom svojih vojakov dospel v za-padno afriško francosko luko Dakar, da podpre svoje tamkajšnje pristaše. Angleške mornariške in vojaške edinice nudijo oddelku generala de Gaullea vso pomoč. Po zadnjih poročilih je položaj pred Da-karjem Se nejasen.
London, 23. sept. s. (Reuter). Lyonski radio je nocoj javil, da je general de Gaulle izročil lokalnim francoskim oblastem ultimat za izročitev mesta. Ultimat je bil
odbit, nakar so začele vojne ladje mesto obstreljevati.
Vichy, 23. sept. s. (Ass. Press). Francoski zunanji minister Baudoin je sporočil nocoj novinar jem, da so ob 14.15 danes popoldne začele angleške vojne ladje obstreljevati Dakar. Baudoin je dejal, da zaradi tega Francija Angliji ne bo napovedala vojne, da pa bo parirala udarec z udarcem in pokazala, da je še sposobna, da se branL
Pristaniško mesto Dakar, ki je pomorsko oporišče francoske kolonije Senegal, ima nekaj nad 32.000 prebivalcev ter leži v bližini rta Verde na najskrajnejši točki za-padne Afrike. Iz Dakarja sta speljani železniški progi vzdolž obale in v notranjost dežele. Tu je važna postaja za brzojavne kable kakor tudi za trgovske parnike, ker ima obširno, moderno zgrajeno pristanišče. V Dakarju je sedež generalnega guvernerja francoske Zapadne Afrike.
Govor kralja Jurija
Bodril je Angleže k vztrajanju in zaupanju ter se še posebej zahvalil civilnemu prebivalstvu
London, 23. septembra, s. (AR). Nocoj ob 18. je govoril po radiu kralj Jurij. Govor so prenašale vse radijske postaje v Angliji, britanskem imperiju in Zedinjenih državah. Kralj je izvajal med drugim:
»Nekaj več ko eno leto je, odkar se je vojna začela. Angleški narod je ostal v vojni brez zaveznika. Mnogo se je zgodilo od septembra 1. 1939. Velikt nacije so se zrušile. Vojna, ki je bila tedaj tako daleč stran, da smo slišali samo njeno daljnje grmenje, je zdaj prav pred našimi vrati. Armade za invazijo so zbrane preko Kanala, samo 20 milj od naše obale. Sovražno letalsko brodovje noč m dan napada naša mesta.
Sedaj stojimo v frontni liniji. Pri tem nas ohrabruje mnogo stvari. Z nami so veliki kontingenti vojsk naših zaveznikov. Naši prijatelji v Ameriki so nam svojo naklonjenost že na mnogo načinov pokazali, ne v zadnji meri z darovi za pomoč onim, ki trpe v tej vojni. Velika rodbina angleškega imperija stoji ob strani materne zemlje, ki se bori za vso rodbino, lz vseh delov imperija prihajajo možje in material v vedno večjem toku. Vsi žele, da prevzamejo svoj delež žrtev za zmago.
Govorim sedaj iz Buckinghamske palače. Kraljica in jaz sva obiskala mnogo mest, ki so bila posebno hudo bombardirana, mnogo ljudi, ki so največ trpeli m še trpe. Naša srca so z njimi. Njihov pogum, njihovo zaupanje v stvar naše države in v končno zmago, je inspiracija za nas ostale, da vztrajamo.«
Kralj se je nato zahvaljeval vsem oddelkom civilne zaščite, ki j' gredo prav enake zasluge kakot vojski in mornarici ter vsem
ostalim panogam državne obrambe. PozvaJ je prebivalstvo, naj vztraja pri izvrševanju vsakdanjega dela in vsakdanjih dolžnosti Označil je za »junake sedanje vojne« može in žene v tovarnah in na železnicah, ki nadaljujejo z delom ne gled-? na nevarnost, ko zatulijo sirene ter s tem služijo najnujnejšim potrebam življenja in zalagajo bojne linije z orožjem. Izjavil je priznanje in zahvalo vsem onim, ki noč za nočjo brez pritožbe in nezadovoljstva prenašajo neugodnosti in strahote letalskih napadov v svojih domovih al; zakloniščih « Sporočil je ob tej priliki, da je ustanovil novo vojno odlikovanje za može in žene v vseh civilnih službah. Imenovalo se bo »Jurjev križec« in bo spadalo med najvišja odlikovanja.
Na koncu je kralj govoril vnovič o Londonu ter med drugim dejal:
»Zidovi Londona se lahko porušijo, toda duh Londoneanov bo ostal odločen in ne-poražen. Angleži vedo, da stoji London kot simbol in trdnjava naše svobode. Živimo v hudih dneh, a mogoče bo bodočnost še hujša. Zima je pred nami. mrzla in temna. Bodimo pa čvrste volje kajti po zimi pride pomlad. Položimo vse svoje zaupanje, kakor to storim jaz v Boga in v nezlomljivi duh angleškega naroda.«
Kralj in kraljica
med ranjenci
London, 23. sept. s. (Reuter) Kralj in i kraljica sta danes posetila glavno londonsko bolnišnico, v kateri sta e zanimala za ranjence zadnjih letalskih napadov. Kraljevska dvojica se je dalj časa mudila v bolnici.
Potopljena ladja z otroci
Po angleških vesteh je ladjo torpedirala nemška podmornica, v Berlinu pa to odločno zanikajo
London, 23. sept. s. (Reuter). Uradno objavljajo, da je sovražna podmornica potopila v torek na Atlantskem oceanu s torpedom angleško ladjo, ld je vozila v Kanado evakuirane angleške otroke. Napad je bil izvršen brez svarila in v viharnem vremenu, zaradi česar je bilo reševalno delo otežkočeno. Razen tega je bilo več rešilnih čolnov pri eksploziji torpeda poškodovanih. Zato se je posrečilo izmed 90 otrok na ladji rešiti samo sedem. Izmed vseh 400 oseb, ki so potovale z ladjo, jih je bilo 294 ubitih, ali pa so utonili. Med mrtvimi je tudi sedem članov spremstva otrok. Prav tako je utonil kapetan ladje.
Ministrstvo za zdravje je obvestilo starše prizadetih otrok v posebnem pismu. Javlja, da je bil napad na ladjo izvršen 600 milj od najbližje obale, tako, da je bilo i za odrasle i za otroke, le malo upanja, da bi se mogli rešiti. Minister pripominja nadalje, da pri vseh dosedanjih prevozih otrok iz Anglije v domlnione ni bilo nobenih žrtev, toda v sedanji vojni se ne more nihče niti na kopnem niti na morju smatrati popolnoma varnega. Minister končno ostro obsoja način napada na ladjo.
Berlin, 23. sept AA. (DNB) V Berlinu so prepričani, da je angleška vest o t>r-pediranju neke angleške ladje, ld je vozila otroke samo propagandi« tičen trik. To vest je povzelo newyorgko časopisje. Izgleda, da se dela na tem, da bi Se vznemirila ameriška javnost, kakor je bil to primer s potopitvijo »Athenie«.
Berlin, 23. septembra. AA. (DNB) Poročila iz britanskih virov so trdila, da je bila torpedi rana neka britanska ladja, ki je prevažala evakuirane državljane. Ob tej priliki izjavljajo v nemških merodajnih krogih, da v času, ki ga označujejo britanska poročila, nobena nemška podmornica niti nobena droga nemška enota ni tor-
pedirala nobene potniške ladje v tistem pasu ali pa izven njega. V nemških merodajnih krogih pripominjajo, da imenovana britanska poročila ne navajajo niti imena ladje, niti njene tonaže niti približno kraj katastrofe, že zaradi tega je videti vest sumljiva, če pa je kateri britanska ladja res imela nesrečo, potem je prišlo do tega zaradi britanske mine.
Okrog 300 žrtev
London, 23. septembra, s. (Reuter). Po uradnih podatkih je bilo na Jadji, ki je vozila evakuirane angleške otroke v Kanado in jo je pretekli torek torpedirala sovražna podmornica, skupno 406 potnikov in članov posadke. Samo 112 oseb se je rešilo. Napad je bil izvršen ob 22. zvečer.
Namestnik trgovinskega ministra
Beograd, 23. septembra. AA. Ministra za trgovino in industrijo dr. Ivo Andresa bo v času njegovega bivanja v tujini nado-mestoval minister za telesno vzgojo Pan-tič.
Nastopni obiski sovjetskega vojnega atašeja
Beograd, 23. sept. p. Prvi sovjetski vojni ataše na našem dvoru generalni major Samohin je danes oficielno obiskal vojnega ministra generala Nediča in šefa generalnega štaba generala Kosiča.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro in toplo vreme v vsej državi. Jutranje megle v dolinah in kotlinah.
Naši kraji in ljudje
Blagoslovitev velikega mosta pri Petanjcih
Ob krasnem vremena se je k slavju zbralo mnogo
Kralj je obiskal banovino Hrvatsko
Kakor smo podrobno poročali v ponedeljskem »Jutru«, je Nj. Vel. kralj Peter II. s knezom Aleksandrom pretekli petek in soboto obiskal banovino Hrvatsko. Gornja slika kaže kralja in njegovo spremstvo s škofom dr. Akšamovičem ob grobnici nepozabnega vladike dr. Strossmayerja v kripti slavne katedrale v Djakovem. — Spodnja slika pa kaže Nj. Vel. kralja in spremstvo v slovečem kopališču Lipiku, ki je dobro znano tudi mnogim našim rojakom
Vrsta usodnih nesreč
se je primerila v teku zadnjih dni po Sloveniji
koj operirali. Njegove poškodbe na srečo niso smrtnonevarne, kakor se je mislilo v prvem trenutku. Lobanja je ostala cela, dobil pa je težje poškodbe na glavi. Tovorni avto je last Združenih opekarn in ga je šo-firal šofer Franc Rcvšek. Ponesrečenemu g. inženjerju želimo skorajšnjega okrevanja.
Nezgoda inž. Ivana Zalokarja
Ljubljana, 23. septembra Danes okoli pol 11. se je pripetil karam-bo'l, ki bi bil kmalu terjal življenje g. inž. Ivana Zalokarja, 24-letnega sina upravnika ženske bolnišnice, prof. dr. Alojza Zalokarja. Ta čas je mladi inženjer privozil na motociklu po Aleksandrovi cesti, da pred Trubarjevim spomenikom zaokrene po Rlei\veisovi cesti proti Tržaški Prav tisti trenutek pa je privozil v nasprotni smeri po Blei\veisovi s precejšnjo naglico težak tovorni avtomobil, naložen z opeko. Kakor se zdi, ga je hotel motociklist na križišču obiti, pa je nesreča hotela, da sta trčila skupaj. Tovorni avto je mladega inženjer-ja z motorjem vred zgrabil ter ga še vlekel nekaj metrov po cesti, nakar ga je vrglo preko ceste skoraj do parka pred Trubarjevim spomenikom, kjer je obležal v nezavesti, ves v krvi Nesreča se je zgodila tako nepričakovano, da tudi oba vozača s takojšnjo ustavitvijo vozil položaja pač ne bi bila mogla spremeniti. Na mestu se je zbralo polno ljudi, ki so skušali pomagati nezavestnemu ponesrečencu, za katerega se je zdelo, da ima brezupno razbito lobanjo, saj je neprestano močno krvavel. Poklicani reševalci so inž. Zalokarja prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki ta-
S kolesom v smrt
Novo mesto, 23. septembra.
Predvčerajšnjim smo poročali o dveh hudih prometnih nesrečah, ki sta se druga za drugo pripetili v soboto na cesti pri Dvoru, v nedeljo zvečer pa se je na ostrem ovinku pod Ajdovcem na cesti Podlipa-Dobrnič pripetila še mnogo hujša nesreča, ki je zahtevala življenje 25-letne Albine Fabjanove iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah.
V nedeljo zvečer se je večja družba kmečkih fantov in deklet iz Podturna in okolice na kolesih vračala domev. Z njimi je bila Albina Fabjanova, njen brat Karel in 23-letni Jože Avguštin. Ker Albina ni imela kolesa, jo je Avguštin vzel na svoje. Nastopala je tema m kolesarji so imeli precej slab razgled po cesti. Ko so prišli do ovinka, je Avguštinovo kolo udarilo ob debel kamen kraj ceste. Fabjanovo, ki je sedela spredaj, je vrgio preko krmila in
cestnega roba, da je priletela z vso silo na pot, ki teče spodaj, kjer je mrtva obležala s prebito lobanjo, da so možgani brizgnili na vse strani. Po čudnem naključju se Avguštinu ni zgodile nič hudtga
Na kraj nesreče je prišla orožmška patrulja pod vodstvom podnarednika Alojza Praunseisa da ugotovi podrobnosti nesreče. Vsa soseska iskreno sočustvuje z nesrečno rodbino.
Smrt mladega motociklista
Celje, 23. septembra
V nedeljo okrog 20. se je peljal 18-letni, pri avtomehaniku Štefanu Haselbachu v Celju zaposleni vajenec Slavko Drev, posestnikov sin iz Drešinje vasi pri Petrov-čah, z motornim kolesom po cesti s Polzele proti Parižljam, Na zadnjem sedežu je sedel neki Drevov znanec iz Pariželj. Drev na motornem kolesu ni imel luči. To je postalo zanj usodno Nasproti je privozil kmečki voz, ki ga je Drev v temi prepozno opazil. Zavozil je v voz in zadel z vso silo s prsi v oje voza. Pri karambolu je dobil težke poškodbe na prsnem košu in je nekaj minut po nesreči izdihnil. Njegov spremljevalec pa si je pri padcu s kolesa pretresel možgane. Drevovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na polzelsko pokopališče, ponesrečenega spremljevalca pa so spravili na njegov dom.
Drevovo rodbino zalezuje v zadnjem času nesreča. Lani se je smrtno ponesrečil Drevov oče. Na hmeljišču se je zrušila nanj piramida hmeljevk in mu prizadejala težke notranje poškodbe, ki jim je podlegal.
Slatina Radenci, 23. septembra.
Solnčna nedelja je privabila veliko množico k blagoslovitvi novega velikega mostu čez Muro pri Petanjcih. Cestišče na obeh straneh z mostom vred je bilo vse okrašeno z zelenjem in trobojkami, sredi mosta pa je stala tribuna z oltarjem. Ko sta se ob 10. pripeljala škof dr. TomažiČ in ban dr. Natlačen, se je pričela slovesnost. Izpred Koševe gostilne v Petanjcih se je razvil dolg sprevod z ljutomersko godbo na čelu do srede mostu, kjer so gasilci, Sokoli, fantovski odseki, gojenci trsničarske šole pri Kapeli in šolska mladina napravili špalir. Prapori so bili zbrani pred častno tribuno.
V slavnostnem nagovoru je soboški župan Hartner pozdravil številne odlične predstavnike in opisal dolgotrajna priza-
devanja za novi železobetonski most, ki pomeni dokončno strnitev Prekmurja z oetaLo Slovenijo. Skof dr. Tomažič je blagoslovil most in spregovoril nekaj lepih prigodnih besed. Nato je g. ban poudarjal pomen te nove zveze in je zaključil z vzklikom: »Naj živi združena Slovenija v veliki in mogočni Jugoslaviji!« Ko je pre-rezal trobojni trak, je godba zaigrala državno himno. Skof je nato daroval mašo, pri kateri je pel mešani zbor iz Murske Sobote. Sledila sta še dva govora, nato pa so pri Koševi gostilni defilirali gasilci in Sokoli. Stopalo je 500 članov za osmimi prapori. V zdraviliški restavraciji »Olgi« je bil banket. Izrečena je bila vrsta lepih napitnic o pomenu nove, trajne zvez-3 Prekmurja z ostalo Slovenijo.
Požigalec strahuje Savinjsko dolino
Doslej je zanetil že pet požarov
Žrtev nesreče na lovu
Že v ponedeljski izdaji »Jutra« smo na kratko poročali o tragični usodi, ki je terjala življenje g. Vilka Ivanca. člana ugledne trgovske hiše iz Sodražice. Padel je po usodnem naključju smrtno zadet od krogle iz puške svojega lovskega tovariša, ko se je bil v nedeljo v ranih jutrnjih urah odpravil na lov na jelene v gozdu pri Novi vasi na Blokah.
G. Vilko Ivane se je rodil 5 februarja 1906 in je nenadna smrt pretrgala njegovega življenja v najlepši moški dobi. Pokojnik je užival velik ugled in splošno spoštovanje v vsej Ribniški dolini, saj ga je dičilla izredna plemenitost srca veder, kremeni* značaj in prikupljiv nastop. Kdor je imel z njim opravka, ga je moral vzljubiti,
Celje, 23 septembra
Požaroma, ki sta bila pred nekaj tedni 1 pri inž. Ježovniku v Arji vas' pri Petrov-čah in pri posestniku Repinšku v Levcu pri Celju, so se te dni pridružili še trije. Očitno je, da zažiga zlobna roka ali pa so požari delo slaboumnega človeka. Tako je, kakor smo že poročati i, v noči na četrtek zgord v Zalogu pri Petrovčah kozolec z veliko zalogo sena in s poljedelskim orodjem, last graščakinje baronice Pouthonove. Škoda znaša okrog 70000 din.
V soboto okrog 22.30 pa se je vnel kozolec posestnika Maksa Goveka v Kasazah pri Petrcvčah Velikanski plameni so švigali proti nebu in razsvetljeval5 vso oko-j lico. Požar so videli daleč po Savinjski do-| lini, ker stoji Govekova domačija na vzvi-! šeni planoti na desnem bregu Savinje ob potoku Bistrici. Čeprav so prihiteli gasilci od vseh strani, je kozolec pogorel do tal, ker je ogenj izbruhnil na vrhu notranjega kozolca. V kozolcu je zgorelo tudi mnogo sena in poljedelskega orodja. Sreča je bila,
da ni bilo vetra, ker bi ses bil požar razširil na sosedna poslopja. Ko so domači hiteli gasit, je požigalec izkoristi priliko, smuknil v hišo in odnesel ročno torbico, v kateri je bilo 170 din. Domače ženske so ga opazile in pohitele za njim zločinec pa je izginil v bližnjem gozdu. Posestnik Go-vek ima zelo veliko škodo.
Požigalec pa še ni miroval Ko so se gasilci iz Arje vasi vračali okrog štirih zjutraj domov, so opazili, da se vnema kozolec posestnika Ivana Razborška p. o Šfrikarja v Arji vasi. Požigalec je polil ob kozolcu sloneče fižolove prekle in na njih viseči fižol z bencinom in ga zažgal. Opazili sc ga fantje iz Arje vasi in pohiteli za njim, požigalec pa je pobegnil na kolesu Ogen; so kmalu pogasili. Če bi nabili gasilci iz Arje vasi pravočasno opazili ognja, bi b;l tudi ta kozolec pogorel.
Prebivalstvo je zaradi teh požarov zelo razburjeno in živi v stalnerr strahu. Upamo, da bo kmalu uspelo izslediti zločinca, ki je s svojimi požigi povzročil že toliko škode.
Narodni sovražnik št. 1.: Verižnišfvo
Po vsej državi razkrivajo skrito bogastvo
ker je bil enako prijazen v občevanju z gospodom, kmetom ali delavcem. Aled svojimi lovskimi tovariši je bi.l visoko cenjen in uvaževan, saj bi človek težko našel tako idealnega, vzorno pravičnega lovca. Vsem, ki so ga poznali, bo g Vilko Ivane ostal v neizbrisnem spominu.
Pogreb blagega pokojnika, k: zapušča globoko užaloščeno soproge go. Marijo, rojeno Samsovo, z dvema sinčkoma 7-Ietnim Vinkom in 5-letnim Tomislavom bo danes ob 10. v Sodražici iz hiše žalosti na domače župno pokopališče. G. Vilko Ivancu blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Ljubljana, 23. septembra.
Lahko bi rekli, da smo v zadnjih tednih dobili neko posebno »ljudsko fronto«. To je fronta, ki se razteza vzdolž :n počez vse naše države in ni ga mesta in vasi, ki se je ne bi dotaknil. In na vsej tej fronti se dan in noč bije srdit boj Sovražnik je nenavaden, zahrbten, žilav mlad in svež. Imenuje se verižništvo. Po vsej državi — v sleherno vas in vasico gredo proglasi in klici na boj.
Koliko podzemeljskega bogastva je bilo odkritega širom vse države v teh zadnjih tednih! Prvi verižniki so poromali v siromašne vasice Hrvatskega Pnmorja in drugih krajev. Oblasti so povsod na delu. In ljudje jim z občudovanja vredno vnemo pomagajo. Sodišča imajo polne roke dela. Moderni zločinci so se razmnožili kakor gobe po dežju. Človeku postaja toplo pri srcu, ko dan za dnem prebira po časopisnih stolpcih brezkončna poročila o odkritih zalogah masti, moke, olja. vseh vrst živil in življenjskih potrebščin. In skoraj bi te obšla prijetna zavest: Ne bomo še stradali, spričo tolikšnih zalog...
Le oglejmo si jih:
Novosadska policija je odkrila pri špe-ceristu Konu Mavru 1.200 kg skrite kave ter okoli 300 kg kakava. Vsa količina je bila zasežena v korist novosadskih siromakov.
V Splitu so oblasti odkrile pol vagona olja, za katerega se je ugotovilo, da je last : Ivana Koljneca, nameščenega v tovarni barv i Moster.
i V Gornjem Milanovcu so bili kaznovani j vsi peki, ker so prodajali prelahek in vroč kruh. Vsak je moral plačati 900 do 2.900 dinarjev kazm.
Dvajset tisoč dinarjev globe je moral plačati mlinar »Uniona« v Šalcu. Maksim Se-
ktilič, ker je v maksimirano osnovno ceno moke vračunal tudi -vreče, čeprav je bil dolžan prodajati mok< z vrečami.
Vdova Nemenji iz Subctice je prikrivala na svojem sianovanju 50 kg o" a, ki ga ni hotela prodajati. Ob'asti so j' <*lje zaplenile, vdova pa poslale na internacijo v De-ber. V isto mesto je suooM.ska policija poslala tudi gostilničarja in ekonoma Luko Šebeka iz Stare Karrže ker je zahteval 330 dinarjev za 100 kg pšenice
Dober lov so imele oblasti \ Kragujevcu. Zaplenile so 18.059 kg masti Zaplenjeno mast so oblasti prodajale meščanom, ki so jo kar razgrabili, verižnik; pa so bili predani sodišču.
Predsednik zemunskega podjetja »Predo-vič« Gjura Popovič je bii končno obsojen na dva mesca zapora in na 80.000 denarne kazni. Popovič je bil obtožen, da po njegovi krivici podjetje zz izdelovanje seruma in predelovanje mesa ni hotelo prodati skradinskemu trgovcu Vasieu in številnim drugim trgovcem masti. Vsota, ki jo mora plačati Popovič, bo šla v korist fonda za prehrano sirot.
V Banjaluki je bila razširjena preiskava, ki jo vodi policija proti podjetju Isak Po-ljokan zaradi neplačane trošarine. Predana je bila nova prijava, da je podjetje dobivalo robo na postaji Ivanjska na ime Franje Kerna ...
Tako se dan za dnern vrstno obtožbe in obsodbe in vedno več verižnikt v odhaja v internacijo Morda se marsikateremu med njimi tu prvič v življenju nudi priložnost, da se pobliže seznani z življenjem siromašnega kmeta in poljedelca ki mora delati, preden kaj pridela in ki si pogosto odtrga od ust, da lahko proda del svojega skromnega pridelka. Marsikateremu med njimi bo tak pouk na moč dobrodošel.
Ljubavni roman ruske grofice in huzarskega častnika!
Kot dopolnilo:
VERA LUBENSKA alarm vlonoonu
Maria Andergast — Gustav Frolich ln Otto Fressler.
KINO MATICA, teL 22-41. Danes ob 16., 19. in 21. uri.
Dresled
Uspešen začetek z »Romeom in Julijo«
Nabito polno gledališče na premieri, spo- , doben obisk prve reprize, vedro pričakovanje in spočita sprejemljivost pri občinstvu, nov delovni vzgon na odru; tu zanos ustvarjanja, tam navdušenje doživetja: to so nekatere vnanje poteze uspešnega začetka sezone z »Romeom in Julijo«. Shakespearove dramatske pesnitve imajo v slovenskem gledališču že toliko tradicije, da se zdi skoraj ob sebi umevna prednost, jo dobila žlahtna tragedija o nesmrtnih ve-ronskih zaljubljencih pred stvaritvijo domačega ironičnega esprita.
Novo uprizoritev »Romea in Julije« opravičuje poleg vseh znanih in priznanih kvalitet te Shakespearove še vedno tople vizije o tragični zvezi sovraštva, ljubezni in smrti, predvsem novi prevod Otona Župančiča. Odveč bi bilo v okviru poročila, ki lahko zajema samo širino gledališkega doživljaja, poudarjati gibčnost in zdaj lirično subtilno, zdaj epično udarno besedno melodijo Župančičevega prevoda. Njegovo vztrajno in, da uporabim modni izraz, načrtno delo s Shakespearom kliče že zdavnaj po strokovnih primerjalnih študijah, ki naj bi proučile in pravilno ocenile to kon-genialno prelivanje Shakespearovih dra-matskih del v jezik enega najmanjših narodov Evrope. Župančičev tanki posluh za čisto poetične kvalitete Shakespearovih dra-matskih pesnitev se je prav posebno ob-nesel v tem delu, ki se v njem prepletajo topli tokovi večnih ljubavnih čustev, komaj prebujenih strasti in neumrljivega mla-
dostnega zanosa z mrzlimi strujami zagrenjenega sovraštva in trdovratnih predsodkov, pa s tokom neizmerljive usode, njenih krutih naključij in njenega ravnodušnega igračkanja s smrtjo.

Ga V. Juvanova kot Julija
Z druge strani je zanimivost nove uprizoritve »Romea in Julije« v sedanji režiji. Medtem ko se je dolgoletni in zaslužni shakespearolog med našimi režiserji prof. O. šest oklepal v svoji koncepciji veristič-
nih vzorov, ki so odmerjali posebno važnost prostoru, tej prvenstveno vizuelni potrebi in tistemu činitelju, ki povečuje iluzijo stvarnega dogajanja, se je novi režiser »Romea in Julije« dr. Bratko Kreft vrnil k odrski primitivnosti časa, za katerega je Shakespeare ustvarjal svoja dramatska de-la, pa je skušal od tod dobiti pobud za svojo režisersko zasnovo. Pred seboj je imel dve poglavitni nalogi: da skrajša pav-ze med posameznimi slikami, ki so v veri-stični režiji nujno predolge, in drugič, da obenem s pospešenjem tempa prostornin-sko tesneje osredotoči dejanje in s tem plaveča njegov učinek. Kakor v vseh svojih dosedanjih režijah, je pokazal dr. Kreft tudi v tem primeru smiselnost in iznajdljivost. Njegova režija Shakespeara ne izhaja iz slučajnih inspiracij, marveč iz prodornega proučevanja globinskih in višinskih problemov Shakespearove dramaturgije; vzlic temu skoraj znanstvenemu izhodišču razodeva umetniški temperament in čut za čisto teatraliko.
Režiser dr. Kreft je pri reševanju obeh poglavitnih problemov uprizoritve »Romea in Julije« tesno sodeloval g scenografom inž. F r a n z e m. Tako je z zgraditvijo posebne stavbne konstrukcije z balkonom na mah rešil celo vrsto prostorninskih vprašanj, ki so prej delale preglavice. S tem je srečno dosegel hitrejši tempo in pri-zoriščno osredotočenost ter se s premikanjem zaves, ki dele prostor in spreminjajo prizore, približal teatru Shakespearovega časa, ki so zanj spisane Shakespearove, s tolikim menjavami prostora združene dramatske pesnitve. Prav kakor takrat, ni tudi sedaj važno, ali je v stvarnosti mogoče kaj takega, kakor je na primer tista Julijina spalnica pod stopnicami, ali da je Lorenzova cerkev isti prostor kakor Capu-letov dom. Prostor ima tu samo simbolni,
ne pa stvarni značaj. S teatrskega zrelišča je to ne le mogoče, marveč kar opravičljivo, zakaj vsaka umetnost stremi po tem, da se čimbolj otrese vsega, kar ne spada vanjo, in ker gre pri dramatiki le za moč igranja in za prepričevalnost besede, ji je prostor postranskega pomena. Veristična režija pa je vendarle v toliki meri zbližala občinstvo in oder, da take iluzionistične konstrukcije ne vzbujajo posebnega navdušenja in je treba vedno znova premago-
SL Jan kot Romeo
vati nasprotje med teatrskim učinkom in potrebo stvarnosti, kakor jo čuti v gledališču sodoben, v naturalizmu vzgojen človek. Priznati je treba, da sta režiser dr. Kreft in scenograf inž. Franz v svojem stilu spretno in večidel s prav preprostimi, vendar pa učinkovitimi prijemi izkoristila premnoge možnosti. Vzlic vsemu pa jima ni uspelo, da bi reducirala tempo na Shakespearovi dve url.
V dr. Kreftovi režiji »Romea in Julije« ima znatno vlogo scenska godba, ki jo je
pripravil M. ž e b r e; z njo poudarja režiser nekatera mesta in dviga tisto čustvo vzvišenosti, ki je po Schopenhauerju v tragediji važneje od čustva lepote. Prav tako je režiser odpravil prejšnjo neposredno odrsko razsvetljavo in operira največ z žarometi, kar seveda še bolj zmanjšuje iluzijo stvarnosti, povečuje pa čisto teatraliko dogajanja in sili gledalca, da tembolj posluša besedo kot poglavitno nositeljico dejanja. V ostalih režijskih vprašanjih se je skušal režiser čimbolj približati naravni preprostosti in ustvariti kar moči realistične prizore, kakor na primer v spoprijemih na ulici, v familiarnih dogodkih itd. Skratka: dr. Bratko Kreft, ki je pred letom promo-viral iz shakespearološke teme, je tu s trdno roko segel v živčno središče shalie-spearske režije in si pridobil zasluženo priznanje.
Izmed igralskih sodelavcev vzbujata kajpak največjo pozornost težiščni točki tragedije, namreč obe naslovni vlogi. V vlogi Julije sta se zvrstili na premieri in prvi reprizi gospe Vida Juvanova in Ančka Levarjeva. Koncepcija vloge je v glavnem ista pri obeh umetnicah, kar zahteva že stilna enotnost uprizoritve; razločujeta se po temperamentu in nekaterih vnanjih znakih, pa tudi po barvi in intenziteti doživljanja, kar je težko opisati po enovečer-nih vtiskih. Lahko pa rečem, da sta obe igralki zastavili za Julijo vso svojo kreativno moč in razvili v tej vlogi ves register svojih osebnih kvalitet, da pa — pač različni v odtenkih in v stvareh, ki so naravno dane — nista zvezdniško tekmovali, marveč sta resno in umetniško izvršili svojo težavno nalogo. Vlogo Romea je igral izkušeni g. Jan in jo izoblikoval s tistim mladostnim vzgonom, ki odlikuje vse vloge tega, žal prezaposlenega ljubimca naše drame. Morda U bilo želeti de nekoliko več
omate vesti
Grobost ni čednost
Delavec je po težkem dnevnem delu prišel k zdravniku, prosil ga je za pomoč pri trdovratni bolezni. Lep in ljubezniv je bil pogovor z (travnikom, ki je v devetih farah in še čez znan kot sposoben zdravnik in srčno dober človek. Vse prebivalstvo zdravnika globoko spoštuje. Delavci, ki so člani bolniške blagajne, vedo. da je poklic zdravnikov težak in tudi zelo nehvaležen. Zato znajo z zdravnikom vred to ustanovo spoštovati in pred izkoriščanjem braniti.
V dotičnem trgu, ki je po domovini znan pc šegavosti in ljubeznivi prikupnosti svojih prebivalcev, se je isti dan zgodilo, da je z našim delavcem prišel v zdravnikovo ordinacijo tudi drug njegov mlajši stanovski tovariš. Naš delavec je zadovoljen ax poln hvaležnosti zapustil zdravnikovo sobo in počakal na svojega tovariša v čakalnici. Doživel je boleče presenečenje. Njegov tovariš je imel slabšo kulturo in grd značaj. Prišel je h zdravniku zato, da od njega izsili podporo na račun bolniške biagajne, pomislite, zaradi neznatnih kurjih očes. Cim lepše ga je zdravnik pogovarjal, da to ne gre, ker bi taka podpora pomenila nctovariško in nesocialno izkoriščanje delavskega denarja, tem bolj je ta »bolnik« v svoji surovosti divjal, tolkel po mizi in zdravniku s pestjo žugal. No, pa to bi še ne bilo nekaj tako posebnega. Takih surovežev je na žalost več. Veselo dejstvo in ponos delavčeve kulture in morale pa je, da je prvi delavec svojega tovariša ogorčeno odslovil, se vsedel k mizi ter v obrambo delavske časti in zdravnikove težke odgovornosti to-le napisal:
»Ena stranka je hotela po vsej sili izsilit; od g. zdravnika, da ga vpiše v bolniško blagajno zaradi kurjega očesa. Do-brotijivi zdravnik ga je z lepo besedo odvrnil, da to ni mogoče. Nato ga je oseba divje nahrulila in mu grozila. Mene je sram postalo. Občutil sem, da je tako dejanje nam delavcem v sramoto. Ali je treba, da smo surovi in divjaški, ko smo lahko dostojni in kulturni? Zdravnik je noč in dan na nogah in ne gre, da se z njim tako nesramno postopa.«
Gba sta bila delavca. Prvi je pokazal, da zna in hoče biti član slovenskega kulturnega občestva, drugi pa je v zmoti mislil, da se z grobostjo sme iz tega občestva izključiti. Obžalujemo, da ne prejemamo več podobnih pisem.
ter g. Franc rs. o j i n a. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 17. na Žalah. — V Gornjem gradu je umrla ga. Marija Majnikova, vdova Ravnikarjeva, rojakinja iz Idrije, ki je že več let prebivala pri. svoji hčerki Antoniji Juršičeve, ženi sodnega naidoficia-la v p. Stara je bila nad 80 let. Prijazna gospa je bila znana po svoji šegavosti in je bila povsod priljubljena. Pokopali so jo v nedeljo dopoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* Kdo Je podpiral Davorina Žunkoviča? Glede na nekrolog Davorinu Žunkovicu, ki smo ga priobčili prejšnje dni v »Jutru«, nas opozarja bivši minister g. Ivan Hribar, da je bil najbolj prepričan prstaš Žunko-vičevih nazorov znani češki veljak in rodoljub grof Jan Harrach. k: je tudi založil njegovo knjigo »Die Slaven ein Urvolk Europas«. Harrach je Žunkoviča pri njegovem delu izpodbujal n mu tudi drugače bil naklonjen Naš inforaiaror se še živo spominja, s kakšne navdušene.it jo mu je pripovedoval grof Harrach. kako je Zunkovič sijajno dokazoval, da so bili Baski Slovani.
* štirinajstletna mati. V Subotici je te dni povila zdravega otroka 141etna posest nikovega hči Stana Ninčeva. Otrok je nezakonski, oče neznan.
RENA
*	Vagon je padel z mosta. V tovarni La Dalmatienne v šibeniku se je pripetila v petek huda nesreča. Preko tovarniškega mostu je vozil vagon, poln manganove rude. Ko je bil vagon sredi mostu, se je most z vagonom ln delavci vred zrušil v 5 m globoko brezdno. Hude rane so zadobill trije delavci, ki so bih takoj prepeljani v bolnišnico.
*	Bitka na zagrebškem živilskem trgu.
V soboto okoli poldneva je prišlo na za-
&7AČV RJI	fl f 1? tudi najcenejše bodo tudi Vas popolnoma zado-
llfijfl JCHV11. VAlb>l!it voijjle! PABFUMERUA »VENUS«, Tyr6eva it.
v Ljubljani
se zaradi nepredvidenih prilik na stavbi
še ne preseli
v nove prostore
ter ostane v stari zgradIfeg
do nadaljnjega obvestila.
* Novi grobovi. Po kratki bolezni je umrla v Ljubljani v svojih najlepših letih gospa Mara Maraževa, po rodu Buoi-kova, bivša dolgoletna knjigovodkinja v tovarni Remec & Co v Dupiici pri Kamniku. Bila je hčerka znanega ljubljanskega trgovca z zelenjavo, kakor je tudi njen brat Tone splošno znan v Ljubljani kot trgovec s povrtnino in južnim sadjem. Pogreb bo danes ob 17.30 na Žalah. — Po daljšem bolehanju je umrl v Ljubljani upokojeni železničar g. Rudolf S i m č i č. Pogreb bo danes ob 14.30 iz Rožne doline na viško pokopališče. — Nadalje je umrl v Ljubljani posestnik in strugarski moj-
Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. br. 30474/35
*	Draginjske doklade in OUZD. V sedanjih izrednih prilikah dajaio podjetja in tudi manjši podjetniki svojim nameščencem in delavcem izjemne enkratne draginjske doklade ali nabavne prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja vse delodajalce, da ie treba pri Driiavlianiu zaslužka delavcev in nameščencev navesti v prijavnici polee redne plače tudi enkratne ali ponavljajoče se draginjske doklade. nabavne prispevke i. t. d., četudi se te izredne doklade izplačajo le enkrat ali večkrat na leto. Take doklade in prispevke morajo delodajalci takoj ob izplačilu javiti Okrožnemu uradu.
V	takih slučajih ie treba v prijavnici do-leg redne plače navesti: »Enkratni letni
(polletni) draginjski prispevek din.....«.
Ta prispevek se porazdeli enako na vse mesce v letu oziroma obdobju, za katero je bil posebni prispevek izplačan in se prišteje k redni plači ter tako določi mezdni razred. Delodajalci nai to opozorilo vpoštevaio in izvršijo potrebne prijave, ker bi v nasprotnem primeru oškodovali delavstvo na pravicah glede višine bolniških podpor, zlasti pa glede višine invalidskih in starostnih rent. Delodajalec, ki prijavi nepravilni zaslužek nameščenca ali delavca, se do § 195. ZZD kaznuje z denarno globo do 1000 din.
*	Specialni tečaj za papirniško industrijo bo na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani od 7. oktobra t. 1. do 30. aprila 1941. Otvoritev tega tečaja, ki je izrednega pomena za dravsko banovino z njeno visoko razvito papirniško industrijo, je omogočila v razumevanju nujne potrebe po specialni izobrazbi domačih tehnikov z denarno podporo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V tečaj, ki je prvi svoje vrste v naši državi, se bodo sprejemali absolventi strojnega in elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole, absolventi strojnega oddelka delovodske šole ter učenci m. in IV. letnika strojnega in elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole. Sprejetih bo 20 reflektantov. Pouk, ki bo obsegal papirniško tehnologijo in industrijsko poslovanje, papirniško stroje-slovje ter papirniško kemijo in preiskavo papirja, bo štirikrat na teden od 18. do pol 22. Prijave za tečaj se sprejemajo v direk-cijski pisarni drž. tehniške srednje šole v Ljubljani do 30. septembra t. 1. Podrobnejši pogoji so razvidni iz objave v šolskem vestibulu.
*	RaStlina — merilo dobrega in hudega.
V	Črni Reki v Srbiji poznajo ljudje neko grmu podobno rastlino, za katero verujejo, da kaže, koliko dobrega in koliko hudega je na svetu. Rastlina Ima sredi belega cveta črno piko, ki je zdaj večja, zdaj manjša, čim večja je ta črna pika, tem več je hudega na svetu.
*	Težave zagrebške policije s pekovskimi pomočniki. Zagrebška policija skuša na vsak način preprečiti stavko pekovskih pomočnikov. Zaprla je že okoli 70 pomočnikov in nekatere med temi bodo oblasti poslale na prisilno delo. Vsled energičnih ukrepov oblasti v Zagrebu še ni zmanjkalo kruha. Policija pa je prejela več ovadb, da nekateri peki prodajajo »narodni kruh« po 6 namesto po 4.50 din.
grebškem tržišču na Jelačičevem trgu do prave bitke med prodajalci in tržnim nadzornikom. Okoli dvajset prodajalcev je napadlo tržnega nadzornika Vinka Pažura, ker je pri enem izmed njih našel pokvarjeno robo in jo prepovedal prodajati. Napadalci so šli v boj z revolverji in tudi Pa-žur je moral streljati. Pažurju je še pravočasno prišel na pomoč stražnik in napravil red.
PROŠNJA
Avtomobilist, ki je dne 20. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne vozil v črni limuzini v smeri od hotela »Stare pošte« na Mencingerjev trg v Kranju in ki je videl avtomobilsko nesrečo pred trgovino »Merkur«, se naproša, da sporoči naslov odvetniški pisarni dr. Megušar Antona, advokata v Kranju.
•	Sodobni delodajalec. Splošno ogorčenje je zbudil med Zagrebčani naslednji primer: V soboto je električni tok usmrtil mehaničarskega pomočnika, nameščenega pri Josipu Petku. Ko je prišla komisija in vprašala po imenu nesrečnega fanta, delodajalec ni znal odgovoriti. Nihče ni vedel, kako se piše nesrečni pomočnik. Vsi so ga poznali le po imenu Dragec in vse, kar so vedeli o njem, je bilo to, da je doma nekje iz Trbovelj. »Zame ni tako važno, kako se piše, ampak kako dela«, se je opravičil človekoljubni Petak. Policija je morala poslati v Trbovlje mehaničarskega vajenca, da bi ugotovil identiteto pokojnega Dragca.
♦	Smrtonosen padec. Ko ie v petek spremljal visoko naložen tovorni avto tvrdke Franca Korošca iz Gornje Radgone. je 26-letni delavec Aleksander Cernv ležal vrh naloženih zabojev. Na ovinku pri stražarnici v Meleh se je pripetila huda nesreča. Černy ie padel tako nesrečno na trdo cesto, da je z glavo zadel ob kamen, ki mu je natrl lobanjo. Nezavestnega so odpremili v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer je v soboto izdihnil.
*	Romanja v internacijo. Sreska načel-stva na področju banovine Hrvatske so te dni izrekla vrsto novih obsodb nad verižni-ki in navijalci cen. Iz Iloka je bil poslan na prisilno delo v Udbino trgovec Josip Klausner, iz Osijeka pek Josip Buček in 511etni trgovec Mavro Abrahamson. Iz Metkoviča je poslan v Prozor na internacijo trgovec Vlado Vukosav. Iz Vinkovcev so poslali na prisilno delo v Udbino mesarja Sreto Vlaketiča. Vsi so se pregrešili zoper predpise o pobijanju draginje.
» Veliko zalogo kave so nagli v Metkovl-ču pri trgovcu Danilu šotri. V zalogi je bilo 1.834 kg kave in 775 kg svinjske masti. Zaplenjena mu je vsa količina, trgovec pa bo poslan internacijo.
» Plaz zemlje zasul brata in sestro. V soboto se je zgodila huda nesreča v vasi Sopotu blizu Pirota. 181etni Srbislav čirič je kopal zemljo pod nekim hribom, pri tem pa se je zrušil plaz zemlje in pokopal pod seboj mladeniča in njegovo 61etno sestro Slovenko. Ko so ju izkopali, sta bila oba mrtva.
glasovne modulacije v tako kontrastirajo-čih prizorih, kakor so trenutki ljubavne sreče m dramatičnega srečanja s smrtjo.
Izmftc; ostalih vlog je gledalec posebej opazil renesančno figuro Llpahovega brata Lorenza, tega vse razumevajočega meniha in zaupnika mlade ljubezni, pa Kraljevega Mercutia, tega tipično italijanskega kavalirja, ki pogine v obrambi prijateljske časti, Gregorinovega dostojanstvenega kneza Escalusa, Drenov-č c v e g a vzdržnega in elegantnega snubca Parisa, Skrbinškovega odločnega Capuleta in Presetnika kot njegovega trdovratnega sovražnika Montega, ki ju spravi šele katastrofa, kakor tolikokrat v življenju, dalje Pečkovega Benvolia, Severjevega Tybalta, Plutovega slugo Petra, obe grofici — Danilovo ln G a b r i j e 1 č i č e v o. Posebej pa zasluži omembo in pohvalo ga. Nablocka kot Julijina dojka: živa podoba komične prilet-nico po okusu renesančne komedije, človeška in prepričevalna v vseh situacijah, ki pi izkušajo in lomijo njen šibki ženski značaj.
Tako je zopet zaživela na našem odru tragedija, ki je z njo izrazil albionski pes-r'k najčistejša čustva svojih moških let, čustva kipeče ljubezni, ki čista in srečna ovene v sovražni sapi usode. Z njo je prilil neuničljivemu človeškemu hrepenenju po sreči temno resnico o življenju, ki gre neizprosno in ravnodušno preko tolikih iluzij in izpreminja opojnost srca v mračno spoznanje resigniranega duha.
Zapiski
študija o slovenski glasbi v portugalski
reviji. Te dni je Izšla v Lisbonl 5. knjiga glasbenih publikacij »Divulgagao musical«, v kateri je objavljen izčrpen članek prof. L. M. škerjanca o slovenski glasbi. V njem je podan kratek zgodovinski obris razvoja naše glasbe, večji del pa je posvečen estetskim osnovam del naših sodobnih skladateljev Adamiča, Lajovlca, Osterca in drugih. To je hkrati najobsežnejša študija o
slovenski glasbi, ki je kdaj izšla v tujini, članek je napisan v francoščini; dodana mu je avtorjeva slika.
Razstavo slovenske likovne umetnosti v Zagrebu je obiskalo po poročilih tamošnje-ga tiska okrog 2000 ljudi. O razstavi so priobčile »Novosti« v-nedeljski številki obsežno poročilo, ki v njem karakterizira pisec umetniška stremljenja Neodvisnih in označuje delo posameznih umetnikov.
Naš članek o Franu Galoviču In njegovi poeziji je priobčil v hrvatskem prevodu »Hrvatski dnevnik« v številki z dne 22. t. m. in uvodoma poudaril »Jutrovo« posebno zanimanje za hrvatsko kulturo.
Novi prevodi iz ruske literature. Zagrebška Založba Biblioteka nezavisnih pisaca, ki je izdala vrsto Krleževih spisov, napoveduje serijo prevodov iz ruske literature in sicer M. Iljina knjigo »Borba s Priro-dom« in v dveh knjigah M. šolohova znani roman o kolektivizaciji sovjetske vasi »Uzorana ledina«.
Cankarjev glasnik. Avgustovska številka je prišla 20. 8. V njej omenim pred vsem članek: Božidar Borštnik »Priimki — odkod«, ki ga je vredno dvakrat brati, in Ivan Molek »Drobec Prešerna v Ameriki«. To novo listino slavnega Vrbljana si bodo z veseljem ogledali vsi slavisti, naslovna stran je v našem mesečniku faksimilirana. Kdo bi si mislil, da ima javna knjižnica Newberry v Chicagu krasno vezan izvod Dalmatinove biblije? Odkril jo je Stanko žele, risarski umetnik, ki je svojo najdbo prikazal v Ameriškem družinskem koledarju 1939. (Cankarjev gl. se naroča: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio). A. D-k.
Nietzsche. Prerok pojavov, ki razkroja-jo današnjo civilazljo in povzročajo usodno prevrednotenje moralnih, socialnih, intelektualnih in političnih pojmov, veliki destruktivni filozof-pesnik Friedrich Nietzsche stoji v ospredju duhovnega zanimanja nadih dni. Umljivo je, da mu zlasti v Nemčiji posvečajo veliko pozornost. Kurt Liebmann poroča v najnovejši številki ted-
nika »Das Reich« o novi, 700 strani obsegajoči knjigi še neobjavljenih Nietzsche-jevih zapiskov, ki jo je po desetletje trajajočem delu s filozofovimi rokopisi pravkar izdal Friedrich Wiirzbach. Je to knjiga »Das Vermachtnis Friedrich Nietzsches«. Ta knjiga »združuje in ureja v sintetično idejno vrsto vse aforizme, ki so se nahajali v Nietzschejevi zapuščini in ki so tvorili gradivo za veliko delo o prevrednotenju, kakor ga je Nietzsche pripravljal«. Njegovo znamenito delo »Der Wille zur Macht« je bilo samo priprava za mnogo večji spis, samo tretjina materiala, ki ga je Nietzsche namenil za ogromno delo o prevrednotenju vseh dotlej veljavnih vrednot. Po Wurzbachu izdani aforizmi iz filozofove zapuščine omogočajo skupno z že znanim besedilom knjige jDer VVille zur Macht« nekako rekonstrukcijo celotnega dela. Potemtakem so bili vsi že objavljeni Nietzschejevi spisi, pravi citirani poročevalec, samo postaje na poti k velikemu naturnofilozofskemu delu. V zvezkih filozofove zapuščine niso našli samo drobcev k pripravljalnemu delu, marveč prave kvadre za višinsko stavbo Nietschejeve filozofije. Prav ideja prevrednotenja veljavnih vrednot je bila bolj kakor katera druga osrednja ideja Nietzschejevega filozofiranja. Svoje poglavitno delo, ki je torej ostalo v fragmentih, je nameraval ta »filozof s kladivom« podati v obliki, ki bi bila tudi s te strani nenavadna: hotel je »probleme neopisovati, marveč jih prevajati v čustveno govorico vse do strastnosti in dati najbolj abstraktnim rečem telesno postavo«. V tem prizadevanju po najobsežnejšem prevrednotenju moralnih ln duhovnih vrednot človeštva, pri tej stavbi filozofskega »babilonskega stolpa«, je Nietzscheja ošinila blaznost. Ali je hotela usoda pokazati, da drevje ošabnosti in brezmejnega zaupanja v moč vendarle ne raste do neba ? — se vprašujemo, ko beremo poročilo o tej Nietzschejevi neostvarjenl idejni zasnovi, ki bi še bolj »opravičila« rušenje kulture in morale. . .
I
SKRIVNOST AMAZONE
Zanimiv pustolovski film iz življenja filmskih operaterjev na lovu za dnevnimi senzacijami. V glavni vlogi CLARC GABLE in MYRNA LOY. Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri.	KINO SLOGA, tel. 27-30
rraJnbc°oJkin7nm Ljubezen državnega pravdnika
o moči ljubezni
V glavnih vlogah: slavni karakterni igralec Harry Baur, Betty Stockfeld, Jeanne Prevost to drugi znameniti francoski igralci! — Predvajamo zopet najnovejši FOXOV TEDNIK! Poleg tega smo pridejali programu domač film, ki predstavlja
»2ALE« in njih slovesno otvoritev! Predstave ob 16., 19. in 21. uri!	KINO UNION — Tel. 22-21
*	Cene novemu dalmatinskemu moštu. Lani so prodajali vinski mošt po 250 do 300 din hI, letošnje cene pa bodo znatno višje. Minimalna cena novega mošta naj bi znašala 500 dinarjev za hI.
•	Zgorelo 40 vagonov preje. V nedeljo je nastal požar v Kuli pri Novem Vrbasu. V tovarni Hajn in drug je zgorelo okoU 40 vagonov nepredelane preje, škoda znaša milijon dinarjev.
Iz Ljubljane
u— Nerednosti pri prodaji drv. Mestno poglavarstvo je prejelo že več pritožb o nerednostih pri prodaji drv, ko nekateri kmetje in poklicni prodajalci drv izven Ljubljane nočejo na zahtevo kupca naročenih in na dom pripeljanih drv zložiti tako, da bi bilo možno ugotoviti pravilno pro-storninsko mero, ampak jih zmečejo na kup in zahtevajo takojšnje plačilo kupnine. Tako je neka stranka ugotovila, ko je na kmetovo grožnjo, da bo odpeljali drva drugemu kupcu, plačala za na kup zmetana drva dogovorjeno ceno, da je mera kupljenih drv manjša od dogovorjene mere, torej je plačala drva dosti dražje. Mestno poglavarstvo opozarja meščane, naj se pri merjenju drv poslužujejo naprave na Gruberjevem nabrežju, ki omogoča ugotovitev prave prostorninske mere. V izogib nepoštenih manipulacij pri prodaji drv pa bodo odslej pazniki tržnega nadzorstva stalno nadzirali po mestnih ulicah, ah je mera naročenih in kupljenih drv točna in pravična in bodo vsako nepravilnost takoj ovadili, da bo prejel krivec zasluženo kazen. Javnost opozarjamo, naj v primeru potrebe telefonično pokliče tržno nadzorstvo, ki bo takoj poslalo svojega organa zaradi kontroliranja mere.
u— Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 26. septembra ob 13. izlet na Dobrovo, v Dvor in Polhov Gradec. Odhod s Kongresnega trga Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih. Avtobus 20 din.
u— Akademski pevski zbor prosi vse tiste, ki nameravajo vstopiti v zbor. naj se priglase na oglasni deski APZ pred balkonsko dvorano na univerzi.
u— Začetniški plesni tečaj za novince-dame in gospode o tvori v ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri Jenkova plesna šola v Kazini Zvezdi. Vpisovanje in informacije od jutri 25. t. m. dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Kazini. Dijaki (nje) imajo popust. (—)
u— Predstojnik oddelka za kemijo tehniške fakultete na univerzi v Ljubljani opozarja slušatelje tretjega semestra, da se prično vaje iz kvantitativne analize 1. oktobra in vabi praktikante, da pravočasno uredijo potrebne formalnosti. Podrobnosti so razvidne z oglasa na črni deski kemičnega instituta.
u— Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. Na posebno zanimiv način sta padla policiji v roke dva mlada vlomilca in tatova težjega kalibra. V nedeljo zjutraj sta na postaji Medno stopila na vlak dva mlada neznanca z namenom, da se peljeta do Tržiča. Sedla sta v kot in se pričela skrivnostno pogovarjati o raznih rečeh. Jela sta razpredati nekak vlomilski načrt, nista pa, zaverovana v pogovor, opazila, da ju iz nasprotnega kota motri in pazno posluša detektiv. Detektiv je na postaji v škofji Loki poklical orožnike in stopil v vagon pred neznanca s pozivom, naj takoj izstopita, še zadnji trenutek sta poskušala pobegniti, toda orožniki so ju brž zagrabili in uklenili. Pri preiskavi se je dognalo, da sta aretiranca 211etni čevljar Matevž Avsenik in prav toliko star Franc Poženel. Poženela že delj časa iščejo obl£U sti zaradi vlomov in tatvin in so pri njem našli tudi nekaj ukradenih predmetov, zapestno uro, več verižic in drugih reči pa samokres. Poženel ima na vesti velike tatvine, saj je osumljen, da je pred mesci vlomil v stanovanje dr. Trtnika na Aleksandrovi cesti in pokradel zlatnine v vrednosti nekaj težkih tisočakov. Dalje je osumljen, da je vlomil pri Megušarju na Galjevici in v Hafnerjevo trgovino v škofji Loki. kjer je prav tako bilo ukradenega za več tisočakov blaga. Ko vse kaže, mu je bil Avsenik zvest pomočnik pri vlomilskih podvigih. Mlada vlomilca so izročili ljubljanski policiji, kjer jima zdaj izprašujejo vest.
Iz Celja
e— Zadnja pot go^pe Berte Kolenčeve,
soproge znanega gostilničarja in posestnika g. Franca Kolenca. brata pokojnega celjskega veletrgovca in dobrotnika mladine g. Antona kolenca, je pokazala, kako zelo je bilo pokojna priljubljena in spoštovana med prebivalstvom. Pogreba, ki se je včeraj popoldne vil iz Zagrada skozi mesto na okoliško pokopališče, so se udeležili zastopniki oblastev in uradov, korpo-racij in društev ter velika množica ostalega prebivalstva Celja in okolice ter iz drugih krajev.
e— Pogreb dr. IIinKa Stepa nčič8, višjega sodnega svetnika v p., ki je umrl v Ljubljani, bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju.
PrfmarIJ dr.Flajs Jože
do preklica ne ordinira
e— Maksimalne cene drv za Kurjavo v
celjskem srezu. Sresko načelstvo v Celju je določilo za območje celjskega sreza naslednje najvišje cene za drva za kurjavo, postavljene na dom kupca odnosno v skladišče trgovca: bukove ln gabrove cepanice I. vrste 102.50 din prostorni meter, II. vrste 96 din. III. vrste 84 din, bukove m gabrove okroglice 65 din, klade (panji) in sečenice 55 din itd. Za drva, ki se postavijo po trgovcu z drvmi kupcu na dom, se lahko računajo prevozni stroški po medsebojnem dogovoru, medtem ko proizvajalcu ne pritiče za dovoz drv kupcu na dom nobena posebna odškodnina. Posebej se sme računati pribitek zaradi obročnih plačil
I drv, ki na mesec ne sme biti večji od l«/o 1 vsote, ki jo kupec še dolguje za drva. Za prekrške je določen zapor do 30 dni in denarna kazen do 5.000 din.
ZOPET ORDINIRA
dr. Ivan Podpe
Mariborska cesta 15 a

e— Strog p3*ji Kontumac. Dne 15. t. m. je poginil v Gaberju pes, star pol leta. Na psu je bila uradno ugotovljena steklina. Zaradi tega je mestno poglavarstvo odredilo za nedoločen čas strog pasji kontumac za vse celjsko mestno področje. Vsi psi čuvaji morajo biti priklenjeni tako, da je vsako poškodovanje tujih ljudi ali živali onemogočeno. Pse. ki so prijavljeni kot prosti, je treba voditi na močni vrvi, opremljeni pa morajo biti tudi z nagobčniki. Prepovedano je voditi pse v javne lokale. Potepanje mačk je treba preprečiti.
Iz Maribora
a— Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Stari kovani denar, ki je prenehal biti plačilno sredstvo, se zamenja pri blagajni davčnih uprav ob uradnih blagajniških urah, in sicer stari drobiž po 50 par in 2 din do 15. januarja 1941, stari drobiž po 1 din in stari srebrni kovanci po 20 din do 30. oktobra 1940, stari srebrni kovanci po 10 din pa do 28. februarja 1941. Po teh skrajnih rokih za zamenjavo bodo stari kovanci brez vrednosti.
a— Neurje nad Mariborom, v nedeljo zvečer je besnelo nad Mariborom neurje, ki pa ni povzročilo večje škode. Silen naliv je sicer povzročil poplave po mestnih ulicah, zlasti v predmestju, kjer še ni popolnoma izvedena kanalizacija.
a— Vračajo se na delo. Davi so se stavbinskl delavci na številnih mariborskih stavbah spet vrnili na delo, le na zgradbi Hutterjevega stanovanjskega bloka še niso pričeli z delom. Pogajanja pa so v teku in je računati, da bodo v kratkem z gradnjo ogromnega kompleksa hiš nadaljevali, tako da bo še pred nastopom zime pod streho.
a— V zadnjem trenutku se je rešil iz goreče hiše Ivan Vidovič iz Pristave, ko je v noči na 25. junij izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju posestnika Jakoba Kavčiča v Pristavi, kjer je stanoval. Hotel je skozi vrata na prosto, pa ni mogel, ker so bila hišna vrata zaprečkana s kolom. Zaradi tega je skočil skozi okno na prosto. Komaj je bil Izven goreče hiše, se je vsa stavba zrušila in bi Vidovič našel gotovo smrt. Preiskava je ugotovila, da je hišna vrata zadelal 371etni Franc Fakel-šek iz Pristave ter nato hišo zr.žgal z namenom, da bi našel smrt Ivan Vidovič, na katerega je bil jezen, ker mu je odvzel svojo izvoljenko. Franc Fakelšek se je moral zaradi tega zagovarjati pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na 2 leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravy» za dobo 3 let.
a— Mariborčani, ne zaostanite za Ljubljančani! Kljub zelo težkim gmotnim razmeram srednjega stanu je Ljubljana letos napolnila 6 abonmajev! Maribor je pač daleč od tega rekorda, dasi je napovedani repertoarni načrt kai' najbolj pester in zanimiv ter se obeta zelo razgibana gledališki sezona. Toda ni še prepozno, še vedno se lahko abonirate! Pohitite s priglasi' Kdor prej pride, prej melje in dobi boljši sedež.
a— Iz gledališke pisarne. Vsi sodelujoči (Statisti in otroci) pri igri »Cyrano de Bergerac« se obveščajo, da bo vaja dre vi ob 20.
a— Tatinska nadJOga. v zadnjem času se množijo primeri žepnih tatvin na našem živilskem trgu. Včeraj sta poštah žrtvi neznanega žeparja zasebnica Alojzija Kokol iz Slovenske ulice 18, ki ji je izginila denarnica, v kateri je bilo okoli 300 din gotovine ter kuharica Alojzija Gobec, ki ji je zmanjkala denarnica z 200 din gotovine. Tudi tatovi koles so zelo agilni. Včeraj sta spet izginili dve kolesi in sicer železničarju Ivanu Čarinu iz Dušanove 10 ter dijakinji Adi Pečenko iz koroščeve 42. Prvemu je Izginilo kolo znamke »Wanderer« z evid. štev. 2-26625, drugo pa kolo z evid. štev. 2-106522.
Naše gledališče
DRAMA
Torek. 24.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-
ski. Red torek. Sreda, 25.: Pohujšanje v dolini šentflorian-
ski Red sreda, četrtek, 26.: Pohujšanje v dolini šent-
florjanski. Red četrtek. Petek, 27.: Razvalina življenja. Red premierski.
Cankar pomeni kot pisatelj najmočnejšo osnovo za slovensko dramatiko in slovenski odrski slog. V njem je podal v simbolni podobi svoje spoznanje o odnosu domovine do umetnika in moralo ljudi v dolini šentflorjanski. Zasedba vlog Peter Jan, Jacinta Sancinova. županja P. Juva-nova, Dacar Plut, Dacarka V. Juvanova, Ekspeditorica Rakarjeva, učitelj šviligoj Gregorin notar Sever, štacur.ar Kaukler, štacunarka Gabrijelčičeva, Cerkovnik Lipah. Debeli človek Presetnik. Popotnik Tiran, Zlodej Peček. Farsa se vrši v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. Delo je zrežiral prof. šest. Scenograf inž. arh. Fran z. Predstava drevi velja za red torek.
OPERA Opera bo uprizorila kot prvo letošnjo predstavo Beethovnovo opero »F i d e 1 i o« z novo angažirano članico T e o L a b o-š e v o« v glavni ženski partiji. To delo. v katerem se zrcali vsa titanska muzikalna invencija Beethovna, bo našlo v našem opernem ansamblu sledeče interprete Leo-nora Laboševa, Florestan Franci, Rocca Betetto, Pizarro Popov, Marcelina Ribičeva, don Fernando Lupša. Jaquino Slado-ljev. Dirigent dr. švara. Režiser Ciril Debevec.
Gospodarstvo
Nase gospodarstvo v juliju
Iz mesečnega statističnega posojala Narodne banke za julij posnemamo naslednje zanimive podrobnosti.
Promet na borzah
Promet na naših borzah, ki je v juniju popustil na 319 milijonov din, se je v juliju zopet dvignil na 387 milijonov (lani 329). Predvsem se je dvignil devizni promet. Promet z državnimi papirji, ki je v juniju nazadoval na komaj 7.2 milijona din, se je v juliju dvignil na 12.3 milijona din, pri čemer pa je še hudo zaostajal za lanskim julijem, ko je znašal 22.6 milijona din. Celotni promet na ljubljanski borzi je znašal v juliju 43.7 milijona din (lani 44.9).
Hranilne vloge so se nekoliko dvignile
Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so, kakor znano, v aprilu in maju nazadovale, v juniju pa so se zopet dvignile. Od 11.500 milijonov, kolikor so znašale vloge v začetku lanskega avgusta, je stanje do začetka letošnjega leta padlo na 10.185 milijonov; do prvega aprila se je dvignilo na 10.245 milijonov, potem pa je začelo znova nazadovati in je znašalo 1. maja 10.095 milijonov. 1. julija pa 9.749 milijonov. V teku junija se je stanje ie-koliko dvignilo na 9.784 milijonov. To po-
večanje za 35 milijonov odpade skoro v celoti na privatne banke in samoupravne hranilnice, na državne zavode pa odpadeta le 2 milijona.
O razvoju v teku julija so podatki na razpolago le za največje banke. Pri 20 največjih bankah se je stanje hranilnih vlog v teku julija znova dvignilo od 1607 na 1625 milijonov, stanje vlog v tekočem računu pa od 1068 na 1144 milijonov.
Velik železniški promet
železniški tovorni promet je bil v juliju izredno živahen. V tem mescu je bilo natovorjeniih 177.400 vagonov, nasproti 154.000 vagonom v lanskem juliju. V prvih sedmih mescih t. L je bilo natovorjenih 1,092.000 vagonov nasproti 951.000 vagonom v istem razdobju lanskega leta.
Tudi rečni promet je bil prav znaten, saj je državna rečna plovba v juliju prevozila 94.8 milijonov tonskih kilometrov, nasproti 50.5 milijona v lanskem juliju. Nadalje slab pa je pomorski promet, kajti skupna tonaža v naše luke došlih ladij je znašala v juniju le 1.03 milijona bruto registrskih ton naproti 2.11 milijona bruto registrskih ton v lanskem juliju. To nazadovanje je predvsem pripisati omejitvam v naši obalni plovbi.
Za večjo uporabo umetnih gnojil
V petek je bila v direkciji za prehrano ves dan trajajoča konferenca, ki se je bavila s vprašanjem povečanja potrošnje umetnih gnojil v našem kmetijstvu. Dopoldanski konferenci so poleg predstavnikov direkcije za prehrano in direkcije za zunanjo trgovino prisostvovali predstavniki kmetijskih ustanov, popoldanski seji pa so prisostvovali tudi predstavniki industrije umetnih gnojil in uvoznikov. Konferenco je vodil profesor kmetijske fakultete dr. Nikolič.
Predstavnik direkcije za zunanjo trgo-•rino dr. šoštarič-Pisačič je poročal o stanju na svetovnem trgu umetnih gnojil in o vzrokih delnega pomanjkanja nekaterih gnojil. Iz referata je bilo razvidno, da se uporaba umetnih gmojfl po vsem svetu stalno dviga. Le pri nas ni prišlo do povečanja, temveč se opaža celo zmanjšanje, kar je posledica disparitete med cenami kmetijskih proizvodov in cenami umetnih gnojil. Referent je predlagal, da se izvede živa propaganda za uporabo umetnega gnojila sedaj pred jesensko setvijo. Med tem ko se trosi v drugih državah po več 100 kg umetnega gnojila na hektar, znaša pri. nas potrošnja le četrt kilograma in smo v tem pogledu na zaldnjem mestu v Evropi.
Na konferenci so ugotovili, da je treba
doseči znižanje cen umetnih gnojil. Da bi bila propaganda za potrošnjo umetnih gnojil čim bolj učinkovita, naj stvar vzame v roke država, ki naj v ta namen ustanovi fond, ▼ katerega bi Prizad vplačal 10 milijonov din, kmetijsko ministrstvo 10 milijonov in banovine 15 milijonov, tako da bi bilo na razpolago 30 milijonov din. Iz sredstva tega fonda, naj bi se nabavilo .gnojila po nizkih cenah. To gnojilo bi se potem odstopilo kmetovalcem in zadružnim ustanovam preko banskih uprav. Na
breme tega fonda, naj bi se prodajala v de ficitnih krajih umetna gnojila za 20o/0 ceneje, v pasivnih krajih pa za 40% ceneje, kakor znaša običajna prodajna cena. Končno je bilo predlagano, da se ustanovi še drug fond, za sodobno izkoriščanje hlevskega gnoja in gradnjo gnojnih jam. Za ta fond bi bilo potrebno 100 milijonov din, od katerega zneska bi kmetijsko ministrstvo prispevalo 50 milijonov, banovine pa 50 milijonov.
Po mišljenju predstavnikov kmetijstva naj bi se domače umetno gnojilo prodajalo po isti ceni kakor za izvoz. Od predstavnikov tvornic je na to zahtevo pristala Tvornica za dušik v Rušah, ki Je pripravljena prodajati apneni dušik po cenah, ki veljajo na mednarodnem trgu. Izvoz kostne moke naj se prepove v interesu oskrbe z fosfornimi gnojili. Z izjemo predstavnikov »Zorkec in uvoznikov čilskega solitra je konferenca sprejela zahtevo, da se ukine uvozna carina na vsa umetna gnojila in da se dovoli uvoz inozemskih gnojil, ki se v naši državi ne proizvajajo ali katerih produkcija je nezadostna. Nadalje je konferenca predlagala znižanje prevozne tarife za uimetna gnojila.
Predstavniki kmetijstva pa so na dopoldanski konferenci predlagali ustanovitev zadružne ali državne tvornice umetnih gnojih, ki naj bi predvsem izkoriščala domač fosforit. Nadalje so predlagali najstrožjo kontrolo umetnih gnojil, zlasti mešanic, preko kontrolnih postaj. Prouči naj se tudi vprašanje, ali ne bi kazalo zavezati proizvajalce industrijskih rastlin, ki ma-jo pridelovalne pogodbe s tvornicami ali s Prizadom, da obvezno uporabljajo umetna gnojila. Da se olajša gradnja gnojnih jam pa naj se ukine državna trošarina na cement, ki se uporablja v kmetijstvu.
KmtmU prevoznikov blaga z motornimi
vozili
Da se odpravijo nerednosti, ki so se pojavile v obrtnem prevozu blaga z motornimi vozili, je ban dravske banovine izdal naslednjo okrožnico sreskim načel-stvom in policijskim predstojništvom:
Poostri se nadzorstvo nad prevozom blaga z motornimi vozili. Oblastveni nadzorni organi naj na svojih službenih obhodih zlasti ob vhodih v mesto in ob postankih tovornih avtomobilov zahtevajo na vpogled izkaz o obrtni upravičenosti za prevoz po ČL 50. ministrskega pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1835 (Službeni list št. 359/51).
Imetnik obrtne pravice za redno prevažanje blaga z motornimi vozili po § 60., odst. 1., t 25 obrtnega zakona mora imeti dovolilo kr. banske uprave za tak prevoz, in sicer samo na določeni progi ter sme po čl, 7. citiranega pravilnika prevažati kosovno blago (za različne prejemnike) in vo-zovne pošiljke (zgolj za enega prejemnika, a lahko različno blago).
Prevozniki blaga z motornimi vozili v nerednem prometu se dele v tri podskupine: a) Prevozniki blaga z motornimi vozili (eventualno s pristavkom po naročilu), s pooblastilom odnosno obrtnim listom sreskega načeLstva odnosno mestnega poglavarstva, izdanim pred 16. majem 1934. t. j. pred uveljavljenjem uredbe o izdajanju dovolitev za prevoz blaga z motornimi vozili z dne 10. maja 1934 (Službeni list št. 363/46). Tako pooblastilo odnosno obrtni list ima klavzulo, da velja ta izkaznica kot dovolilo po min. uredbi z dne 10. maja 1934. Obratovanje teh prevoznikov s pridobljeno staro obrtno pravico ni omejeno na določene cestne proge, mora pa biti po čl. 66. min. pravilnika z dne 16 maja 1935 v skladu z določbami tega pravilnika.
b)	Prevozniki blaga z motornimi vozili v nerednem prometu preko mej občinskega okoliša imajo po ministrski uredbi z dne 10. maja 1934 dovolilo kr. banske uprave, ki jih upravičuje za obratovanja zgolj na določenih cestnih progah in v okolišu občine, kjer je sedež obrti. Voziti smejo po čl. 1. cit min. uredbe in po čl. 7. tudi že citiranega min. pravilnika le vozovne pošiljke.
c)	Prevozniki blaga z motornimi vozili v nerednem parometu v mejah občinskega okoliša imajo pooblastilo sreskega načel-stva, odnosno mestnega poglavarstva in pravico do prevoza kosovnega blaga in voznih pošiljk v svojem omejenem okolišu.
Špediterji, ki vrše poleg spedicijskih poslov (t. j. obrti prevzemanja prevoza blaga po prevoznikih ali brodarjih v lastnem imenu, pa na tuj račun) sami tudi prevoz blaga z motornimi vozili, morajo imeti po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. junija 1939 za to drugo poslovanje posebno obrtno pravico za pre-
voz blaga z motornimi vozili. Zato velja zanje isto, kar velja v pogledu ostalih prevoznikov blaga z motornimi vozili.
Industrijcl in obrtniki smejo brez posebnega dovolila prevažati z motornimi vozili surovine, pogonska sredstva in material za lastne potrebe in svoje proizvode v svoja skladišča ali svojim odjemalcem in naročnikom tudi izven kraja sedeža obrta.
Trgovci smejo po 61. 8. navedenega min. pravilnika že na osnovi pravice za izvrševanje trgovinskega obrta prevažati z motornimi vozili nabavljeno blago za potrebe svoje obrti ter prodano blago kupcem v kraju sedeža obrti, dočim potrebujejo za prevoz blaga e motornimi vozili kupcem izven kraja sedeža obrta posebno dovolilo za prevoz blaga z motornimi vozili v nerednem prometu preko mej občinskega okoliša.
Prevoz blaga lastne proizvodnje ali blaga za lastne potrebe, odnosno za potrebe lastnega obrata, ki se opravlja z lastnimi vozili, ne spada pod določbe zakona o obr-tih, Če pa se prevaža poleg lastnega tudi tuje blago, se sme opravljati tak prevoz samo na osnovi dovolila.
če vozač nima izkaza iz čl. 50 min. pravilnika z dne 16. maja 1935 ali izkaz ne upravičuje do prevoza dotičnega blaga ali na dotični cestni progi, naj nadzorstveni organ nadaljevanje prevoza zabrani in zadevo takoj prijavi v svrho obrtnokazen-skega postopka.
Obenem s prevozom blaga je treba nadzorovati ter zabraniti prevoz oseb s tovornimi avtomobili preko določila čl. 50. min, pravilnika (poleg šoferja samo poseben spremljevalec, ki ga odredi odpošilja-telj blaga ali pa delavci, zaposleni pri iz-tovarjanju in opravljanju nadaljnjih del na blagu) kakor tudi eventualno preobremenitev, neprimerno naložitev in brzino tovornih avtomobilov. Tudi je treba paziti. da ne bodo tovorni avtomobili Iz naga ji vosti in objestnosti vozačev zadrževali osebna ali sploh lažja in hiterjša vozila.
Slednjič naj se zabrani, da bi preveliki ali očividno pretežki tovorni avtomobili obratovali na cestah, ki so zanje preozke ali imajo zanje prešibke cestne objekte (mostove in propuste).
Podane prijave naj se obravnavajo nujno in naj oblastvo uporabi stroge kazenske ukrepe.
Prejem tega razpisa naj oblastvo potrdi in naj do 10. vsakega mesca poroča o položaju, storjenih ukrepih in doseženem uspehu.
= Gradbena dela. Banska oprava je razpisala licitacijo za oddajo težaških, zidarskih, betonski in železobetonskih ter tesarskih, krovskih in kleparskih del pri gradnji poslopja državne tekstilne šole v Kranju,
Gospodarske vesti
—	Nove prodajne oene za sladkor. Na
podlagi 11. točke § 4. uredbe o izpremem-bah in dopolnitvah uredbe o sladkorni pesi in zakona o državni trošarini z 19. avgusta 1939 je finančni minister predpisal, da smejo sladkorne tovarne pri prodaji sladkorja, izdelanega v kampanji 1940/41, v vagonskih pošiljkah računati za 100 kg kristalnega sladkorja franko kupčeva postaja, vključno državna trošarina, brez skupnega davka 1330 din, za 100 kg sladkorja v kockah pa pod istimi pogoji pa 1495 din.
== Naša oskrba z rudarskimi ln metalurškimi surovinami. V dvorani Industrijske zbornice v Beogradu Je bila včeraj konferenca zainteresiranih predstavnikov industrije, na kateri so razpravljali o naši oskrbi z rudarskimi in metalurškimi surovinami. Konferenci je predsedoval načelnik direkcije za zunanjo trgovino Krešimir Hri-stič. Slovenske lndustrijce je na konferenci zastopal generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič, ki je podal na konferenci obširen referat. Na konferenci so ugotovili, da je domača industrija letos v prvih sedmih mescih potrošila več premoga nego v vseh 12 mescih preteklega leta. Razpravljali so tudi o ustanovitvi prisilne zajednice uvoznikov surovin glede na predpise nove uredbe o kontroli zunanje trgovine. Ker je bilo podanih več predlogov, je bil Izvoljen poseben odbor, ki bo skušal spraviti vse te predloge v sklad ter izdelati enoten končni predlog.
—	Uvedba telefonskega prometa z Rusijo. postni minister je s svojim odlokom od 5. septembra odobril otvoritev rednega telefonskega prometa med našo državo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Začasno se bodo razgovori lahko vršili samo med Beogradom in Moskvo, in sicer preko Berlina. Dovoljeni so vse vrste telefonski razgovori, ki so predvideni v mednarodnih pravilnikih. Taksa za enoto razgovora (3 minute) znaša 14.70 zlatega franka.
= Na katero blago se bo nanašala uvozna kontrola. V uredbi o kontroli zunanje trgovine, ki je stopila v veljavo 19. t. m., je predvideno, da bo postopno uvedena popolna kontrola izvoza in uvoza za posamezne predmete, katerih izvoz odnosno uvoz bo potem mogoč samo s posebnim dovoljenjem direkcije za zunanjo trgovino. Po informacijah iz Beograda bodo najprej izdane naredbe o uvedbi uvozne kontrole za naslednje uvozne predmete: bombaž, kavčuk, juta, volna in parafin. Tozadevne naredbe bodo objavljene še v teku septembra.
Borze
23. septembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 57. v Beogradu pa ie bil promet po 57.30. Bolgarski klirinški so se v Beogradu trgovali po 90.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voina škoda pri slabi tendenci notirala 437 — 440 (v Beogradu promet po 438). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.38 • 181-58. New York 4425 — 4485. Curih 1009.84 — 1019.84. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.60 — 223.80. New Ycrk 5480 — 5520. Curih 1247.90 — 1257.90.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.85 (bankovci 5.55). London 16.50 (bankovci 7.00). New York — bankovci 439). Milan 22.1250. Berlin 173.25. Stockholm 104.40.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 437 — 440. 4% agrarne 50 den.. 4% severne agrarne 51.50. 6% begluške 77.50 bi. 6°/o dalm. agrarne 70.50 bi.. 6% šumske 70 bi.. 7%> stabiliz. 94 den.. 1% invest. 97 den., 7°/o Seligman 100 den.. 7% Blair 94 den, 8% Blair 99 — 100; delnice: PAB 180 den. Trboveljska 295 — 300. Gutman 45 den.. Šečerana Osijek 205 den..
Beograd. Vojna škoda 437.50 — 439 (438^ 4% agrarne 53 den.. 4% severne agrarne 52 den.. 6% begluške 76.50 den.. 6% dalm. agrarne 68 den. (69). 6°/o šumske 69.50 den. 7°/o Blair 94 den.. 8°/o Blair 99 den.. Narodna banka — (6500). PAB 194 — 195.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chlcago, 23. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 77.875. za maj 78 25: koruza- za dec. 56.375. za maj 57.50.
-f Novosadska blagovna b°rza (23. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Ove»: baški, sremski 297.50 — 300. Rž: baška 352.50 — 355; ban. 350 — 352 50. Ječmen: baški in sremSki 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruza: baška 342.50 — 345. Mok8: franko mlin v dunav-ski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 422.50 — 427.50.
ŽIVINA
+ Na mariborski svinjaki sejem dne 21.
t m. so okoliški kmetje pripeljali 350 svinj in prašičev, prodali pa so 123 glav. Cene so bile naslednje: prasci 5 do 6 tednov stari 80 do 130 din. 7 do 9 tednov stari 140 do 180 din. 3 do 4 mesce stari 310 — 330 din. 5 do 7 mescev stari 350 do 510 din. 8 do 10 mescev stari 520 do 700 din. leto dni stari po 730 do 990 din. Svinje so se prodajale po 10 — 13 50 din za kg žive teže odnosno oo 15 do 19 din za kg mrtve teže.
Ljubljanski trg
Pretekli teden je bil živilski trg zopet prav dobro založen. Promet je bil zeflo živahen in gospodinje so odnašale polne košare zelenjave in sočivja. Vsi pridelki pa so kvalitativno Slabši kakor druga leta ob istem času. Dež je pokvaril posebno stroc-ji fižol, paradižnike, kumare in tudi druge pridelke. Zelo malo je na trgu že stroč-jega fižola, se manj kumar in graha Precej je karfijol, ki so v splošnem Sepe in zdrave, mnogo je rdeče pese, ki je sedaj najboljša. Solata v glavah ponehava, tem več pe je endivije, ki se še ni nič podražila. Lepe, velike gomolje zdrave zelene prodajajo po 1 din Paradižnikom primanjkuje sonca, zato ne morejo dozoreti. Le redka prodajalka nam nudi res rdeč zdrav sad. Cena paradižnikom se je zvišala na 4 do 5 din za kg. Mnogo je na trgu svežega, zluš-čenega fižola po 3 din iiter. Zaradi obilne moče pa je precej rjast.
Tudi krompirja na trgu ni primanjkovalo. ProdajaJe so ga skoraj vse po 1 -50 din
Francoska Indokina
Francoska Indokina, ki je danes v središču politične borbe na Daljnem vzhodu, je po številu prebivalcev največja francoska kolonija ter obsega dežele Tongking, Anam, Laos, Karabočka in Končinčina v Vzhodni Indiji. Po površini je Francoska Indokina skoro trikrat večja kakor Jugoslavija, saj obsega 741.000 kv. km. Prebivalcev pa ima 22 in pol milijona. Velik gospodarski pomen te kolonije je predvsem v znatni produkciji kavčuka, riža, sladkorja, čaja, pa tudi premoga in cinka
Zborovanje zastopnikov narodnega delavstva
Seja upravnega odbora Narodne strokovne zveze
V nedeljo dne 22 t. m so zborovali v Ljubljani zastopniki Narodne strokovne zveze vse Slovenije. Zborovanje je prav lepo uspelo, sai so se ga udeležili zastopniki skoraj vseh podružnic. Iz podanih referatov je razvidno ogromno delo NSZ, ki si na vso moč prizadeva, da izboljša socialni in gmotni delavski položaj. Poročila kažejo, da je bila NSZ zelo iniciativna in da je sodelovala pri vseh akcijah, ki so šle za tem, da se izboljša delavski socialni položaj, pri izdelovanju novih uredb in načrtov, pri reševanju perečih vprašanj, nastalih zarad' naglega porast* draginje, skratka pri vseh akcijah, ki sc šle za tem, da se izboljša današnje težke stanje malega človeka.
Poročilo tajništva priča, da skoro ni stroke v dravsk-' banovini, ki b' nc- prejela draginjske dokladc. odn poviška mezd z ozirom na nagi- porast draginje. Gotove stroke so prejele to celo pc večkrat. Pri vseh teh mezdnih akciiah je NSZ aktivno sodelovala in vse mezdne akeje, ki so bile započete na njeno iniciativo kakor tudi one, pri katerih je sodelovala, so bile zaključene pozitivno.
Kljub težkemu času v katerem se nahajamo, je iz vseh poročil razvidno da NSZ napreduje in da celo pridobiva nove postojanke, kajti delavstvo ie uvide'o da res j povsem pravilno zagovarja njihove interese.
Časi, v katerih živimo, pa so privedli vodstvo NSZ do tega. da je glasno izpregovo-rilo o nujnih ukrepih ki jih je podvzeti da se bedno stanje malega človeka omili, da se razmere normalizirajo Sprejeta je bila resolucija, ki v petih točkah zavzema stališče in ugotavlja potrebe v vseh zadevah, ki so danes tako pereče za delovnega človeka Glavno vsebino resolucij bomo še prinesli, za danes naj se omejimo na prvi del resolucije, ki ugotavlja, da je bila »na seji upravnega odbora NSZ dne 22. septembra 1940 ugotovljena vsestransko razgibana delavnost narodne delavske strokovne organizacije za socialne in nacionalne koristi delovnega človeka. Moralni in gmotni uspehe te delavnosti so povsod vidni.«
Resolucija nato obžaluje, da javna uprava delavskega strokovnega pokreta v sedanjih resnih časih ne uvažuje, kakor bi bilo potrebno, ker je ravno ta pokret za moralno odpornost ter za narodno in državno zavest slovenskega delavca izredno velike važnosti. Državnim in narodnim potrebam je v škodo, ako narodno delavstvo nima možnosti, da v javnem življenju, zlasti v javnih socialnih delavskih ustanovah, uveljavlja svoj vpliv.
»Delavstvo mora dobiti — pravi dalje resolucija — neomejeno zaupanje in vero v zakon in v oblast. Zato je važno, da ima delavstvo svoja zastopstva tudi v javnih korporacijah, kjer se rešujejo splošna socialna, gospodarska in finančna vprašanja za normalizacijo današnjih razmer.
I .
Narodno delavstvo je proti enotni delavski strokovni organizaciji, ker hoče biti organizirano v samostojni, svobodni in narodni strokovni organizaciji. Prisilno uniformiranje delavskega strokovnega pokreta bi poostrilo notranje politične težave. Hočemo, da delavski strokovni pokret ostane izven političnih trenj in stremljenj, vedno pa vdan narodu in držav. Spoštujemo in priznavamo pa potrebo vsedržavne delavske solidarnosti, seveda pri polnem spoštovanju in upoštevanju ideoloških osnov našega pekreta.
Narodno delavstvo ponovno izreka prepričanje, da je NSZ polnovreden činite!j pri prizadevanjih za našo notranjo politične izgraditev države in pri reševanju vprašanj, ki imajo namen zadovoljivo urediti socaino-gospodarske razmere v državi. Narodni delavski strokovni pokret ustreza nacionalnem potrebam države in naroda in je zato n:cčna opora državni zgradbi, kar je kljub težavam že večkrat tudi dokazal; obstoj narodnega delavskega strokovnega pokreta je nepogreSna drža\na potreba.
Zavedajoč se pomena svojega pokreta izjavljamo, da bo NSZ pazljivo zasledovala vse potrebe socialnega življenja malega človeka ter uporabljala vsa sredstva in pota za realizacijo teh zahtev. Vsestranska pravičnost pa je v teh resnih časih, ko je treba stati na straži za narodno-državno svobodo najjačje sredstvo v rokah uvidevnost' državnikov.«
Z ozirom na današnji položaj v svetu in pri nas, pravi resolucija med drugim: Za nas je nedvomno, da more biti socializ., kulturnim in gospodarskim potrebam slovenskega delavca v polnem obsegu zadoščeno samo pod streho enotne in notranje krepko povezane skupne države Jugoslavije, življenje izven tega okvira bi pomenilo zasuž-njenje v socialnem in kulturnem ">ziru. Skladno z našo slovensko narodno miselnostjo je, da moramo zahtevati odkrito spoštovanje slovenskega rodu in njegove pravice do enakopravnega mesta pod soncem.
Močna Jugoslavija je edino sredstvo za ohranitev našega slovanskega značaja in duše. Povedati moramo, da nam je zato obramba države v njenih mejah in v njeni duhovni in moralni polnovrednosti najvišji cilj. Tej obrambi ne koristijo razgreti politični boji in partizanski materializem. Čas zahteva vsestransko pomirjenje duhov, več spoznanja težkoč, v katerih se gibije-ta narod in država. Želimo, da bi bila narodni čut in državljanska zavest bolj razvita v svoji stvarni vrednosti. Političen mir bi ustvaril nove duhovne tokove, ki bi uspešno zajezili vse, kar ogroža poplaviti državo; v takem ozračju bi tudi uspešnejše branili pogoje notranjega socialnega miru, ki je za državno obrambo bistveno potreben.«
Na nadaljnje točke sprejete resolucije se bomo kakor smo že omenili, še poročali o prihodnjih številkah.
kg. Nekatere so sicer ob začetku vstrajale na ceni 2 din, pozneje pa so si premislile. Le bolj trmaste se niso uklonile in odpeljale svoj krompir zopet domov. Na debelo danes ni bilo krompirja na trgu. Mestni uslužbenci so imeli s prodajo krompirja polne roke dela. Gospodinje so uvidele, da morajo biti solidarni tudi potrošniki in so ta krompir pridno kupovale Ta krompir se dobi tudi v večjih količinah po 1.40 din. Upamo, da bo mestna občina nakupila tudi večjo količino drv po primernih cenah, da nam po zimi ne bo treba zmrzovati. Drv skoraj nič ne pripeljejo v mesto sedaj pred zimo, pa se bo pričelo še večje povpraševanje za drvmi.
In še eno skrb in prošnjo imamo. Mestna občina naj nakupi nekaj vagonov zimskih jabolk po zmernih cenah Gene jabolk na trgu so že sedaj pretirano visoke, kako jih bomo mogli pozimi kupovati, ko bodo še mnogo dražja? Oddaljeni kmetje bi radi prodali svoje pridelke pc nizkih cenah, saj sami zaradi drage vožnje ne morejo na trg.
Zadnji teden prinašajo Belokranjice že dovolj grozdja na trg, toda to grozdje je še kislo in visoka cena 6 do 8 din nikakor ne ustreza kvaliteti. Tudi drugega sadja je na trgu dovolj, toda gospodinje hodijo mimo njega s prezirom, kakor tista lisica, ki ji je bilo grozdje previsoko.
Jajc se dobi 7 do 8 za 10 din Perutnina ima za enkrat stalno ceno.
Podražilo se je čajno maslo in ga nekateri prodajajo po 44 din kg. Maslo za ku-
ho prodajajo surovo po 34 do 36, kuhano pa po 34 do 40 din kg.
Pred vajo v obrambi
Ljubljana, 23. septembra.
Dan te vaje se približuje. Zasebniki, podjetja in uradi naj preudarijo, kako bodo sodelovali pri tej vaji, ki se izvrši z letalskim napadom in aktivno obrambo. V tem pogledu so bila v listih že objavljena splošna uradna navodila, pa tudi konkretne uradne odredbe za vedenje prebivalstva in ustanov. Na ulicah in odprtih prostorih se ne sme nikogar videti razen zaščitnih oddelkov, potnikov, ki hite na vlake, in lastnikov stojnic. Vsakdo se mora pač skriti v zaklonišču, v bližnji veži ali poslopju. Iz javnih lokalov ne sme nihče izstopati, pač pa morajo izstopiti iz vozil potniki, ki naj se zatečejo v bližnja zaklonišča in poslopja. Vozila sama je treba odstraniti v bližnje, stranske ulice, vozila cestne železnice pa ostanejo na svojih tirih. Hišna vrata in na-oknice je treba zapreti, okna odpreti, zavese (roloje) pa spustiti. Gledanje skozi okna ni dopustno.
Začetek vaje bo označen s prekinjenim tuljenjem siren in prekinjenim zvonjenjem zvonov, za prestanek nevarnosti pa bo dan znak z neprekinjenim tuljenjem siren in s potrkavanjem zvonov. Nevarnost napada bo označevala tudi belo-rdeča zastava, predel jena po diagonali, ki bo razpeta na Gradu. Ko se bo snela, je znamenje, da je letalski napad minil.
Kršenje predpisov bo oblastvo kaznovalo.
Med nočnim napadom angleških letal
na neko nemško mesto strelja obrambno topništvo z granatami, ki puščajo za seboj
ognjeno sled
Ženska odkrila osem repatic
Vloga žensk
V Ameriki in drugod je zbudila pred časom precej pozorn< sri vest da sta novo postajo za nebesno fotografije na Harvar-dovem vseučilišču ustanovili d\e ženski. Gospodična Bruceova -n gospodična Dra-perjeva se imenujeta obe zvezdoslovki. ki sta s pomočjo 25 asistentk, torej samih žensk do danes fotografsko določili že več sto tisoč zvezd.
Ženske ob teleskopu niso tako nesmiselna stvar, kakor si mislijo morda mnogi moški, ki menijo, da je astronomija izključno moška zadeva, kajti ženske ne bi bile sposobne vztrajnosti in žilavosti, ki jo zahteva ponočno sedenje ob teleskopu in podnevno težavno izračunavanje ter sestavljanje nočnih opazovanj.
Toda že vojvodinja Luiza iz Gothe je 1. 1778 sklicala prvi astrjnomski kongres. Vojvodinja je bila vneta podpornica znanosti, in vneta opazovalka zvezd ter sama pripoveduje, da je skoraj vsako drugo noč žrtvovala za opazovanje nočnega neba.
Malo pozneje je neko dekle odkrilo 8 rovih repatic. To je bila Karolina Her-
v astronomiji
schelova, sestra velikega zvezdoeflovca Wil-liama Herschela. Svojemu bratu je pomagala pri gradnji velikega zrcalnega teleskopa, ki je svoječasno tako slovel, po njegovi smrti L 1822 pa je nadaljevala njegovo delo, pri čemer je odkrila med drugim 8 novih repatic Omeniti je tudi ženo astronoma Halla, ki je odkrila Martovi luni.
Prva zvezdoslovka, ki jo zgodovina pozna, je skoraj bajeslovna osebnost: Hipa-tija, ki je živela v 4. stol. pred našim štetjem, torej v dobi, ko je bila vsa astronomija še v otroških čeveljčkih. Edine astronomske tabele ki jih poznamo iz tistega časa, je izračunala lepa Hipatija. Slavni soustanovitelj moderne astronomije Kepler je priznal, da sc mora za velik del svojega astronomskega znanja zahvaliti ženski, svoji prijateljici, ki je bila izvrstna raču-narka. Žena nekega urarja je sredi 18. stol. presenetila svet z novico o novem pojavu repatice, ki jo imenujemo danes Halleye-vo repatico. Njena napoved se je do pičice izpolnila.
Nenavadna sleparija v Ve3:.ki Kaniži
Sodišče v Veliki Kaniži je obsodilo tamkajšnjega zdravnika dr. Geza Rergerja na leto dni ječe in 1200 pengov odškodnine, ker je kradel električni tok in zagrešil še druge stvari.
Policija je že pred časom zvedela, da porabi zdravnik za kurjavo in razsvetljavo v svojem stanovanju in za številne električne naprave v svojem ordinacijskem prostoru mnogo električnega toka, navzlic temu pa je znašal njegov mesečni račun za elektriko kvečjemu 8 do 10 pengov. Več mescev so bili nameščenci elektrarne na preži, da bi ga zasačili na dejanju, pa jim to ni uspelo. Tedaj je policija poslala enega svojih agentov, ki se je dr. Bergerju
predstavil kot pacient in je svojo vlogo igral tako dobro, da je zdravnika lahko razkrinkal. Zdravnik ga je hotel tedaj podkupiti, češ da je pripravljen za vsako materialno žrtev, samo da bi ga detektiv ne uničil. S tem si je položaj samo še poslabšal, kajti obtožili so ga tudi zavoljo tega poskusa podkupovanja. Razen tega pa se je moral zagovarjati tudi zavoljo slepar-stva. Neki ženski'je izvabil 70 pengov, češ da jo bo z Rontgenovimi žarki rešil nosečnosti. Aparata za Rontgenove žarke pa sploh ni imel. Poleg druge kazni so mu tudi za tri leta prepovedali izvrševanje zdravniške prakse.
Prvi uradni nastop novega bahamškega guvernerja

Prebivalstvo Bahamskih otokov je na čast svojemu novemu guvernerju, vojvodi Windsorskemu, bivšemu kralju Edvardu VHI., priredilo veliko slavnost. Na sliki izroča deklica domačinka vojvodinji šopek cvetlic in ji izreka dobrodošlico
Znamenja davne katastrofe
Skupina raziskovalcev arheološkega muzeja v Moskvi dela že več tednov ob jezeru Gekči v Kavkazu. Iz njihovega prvega poročila, ki so ga poslali te dni, je razvidno, da je na dnu tega jezera kakšnih 25 štiri-jaških kilometrov bbsegajoče mesto, ki je najmanj dva metra visoko pokrito s kostmi predpotopnih živali, jamskih -levov, jamskih medvedov, jamskih hijen, mamutov, turov, tigrov in številnih izumrlih vrst antilop.
Raziskave so dognale, da se je na tem mestu nred mnogimi desettisočletji zgodila silovita katastrofa. Jezero je bilo nekoč neprimerno večje, nego je danes, obsegalo je ves gorski masiv, v katerem ležL Iz znakov v okoliškem gorovju, na obalah in na dnu je sklepati, da se je tu nekoč primeril silovit zemeljski plaz, morda kot posledica kakšnega potresa. Cele gore so zdrknile v jezero. Mogoče je, da so se tedaj odprli tudi petrolejski vrelci bližnjega Bakuja.
Ameriški mornariški minister Knox
je prisostvoval zadnjim velikim manevrom ameriške vojne mornarice in je potem izjavil, da je ta mornarica največja in najmočnejša na svetu
Zaslanjanje avtomobilskih žarometov na daljavo
Neka tvrdka v ameriškem mestu Madi-sonu si ie pridobila patent novega izuma, ki obeta zrevolucionirati nočni avtomobilski promet. Gre za radijsko oddajno in sprejemno napravo, ki omogoča vsakemu avtomobilistu, da zasloni žaromete avtomobilov. ki mu prihajajo naproti. Ce av-tomobilist zasloni lastne žaromete, tedai sproži naprava že na daljavo 150 m pri nasprotnem avtu kontakt, ki zasloni tudi njegove žaromete. Seveda mora imeti tudi nasprotni avto takšno napravo. Edini ne-dostatek ie ta. da tehta vsa na-rava 9 leg. toda modeli, ki bi bili nekai dražji, bi S2 dali že sedaj izdelovati z manjšo težo Oblasti v državah New Yorku in New Jer-seyu se bavijo z mislijo, da bi za težka vozila odredile obvezno vgradite-' novih aparatur, ki jih bodo k nstrukteri: še izpopolnili in poenostavili.
Otroci povzročili
velik požar
V Astorgi v Španiji je velikanski požar uničil 13 stanovanjskih hiš in več shramb za žito. škodo cenijo na pol milijona pezet. Požar so zakrivili otroci, ki so se igrali z ognjem.
INSER1RAJTE V „JUTRU"!
Solum, prva italijanska postojanka v E&tptim
po posnetku iz letala
Leta — najhujša ženska skrb
K ravnatelju neke atenske banke sta prišli te dni s solzami v očeh dve mnogoletni nameščenki. in ga prosili v svojem ter v imenu drugih nameščenk te banke, nai bi ne vztrajal na tem. da bi se morala v seznam osebja vpisovati tudi njihova starost, kakor ie velela nova odredba.
»Nikar se ne smejte naši prošnji,« sta izjavili sramežljivo, »govoriva z vami kakor z lastnim očetom. Med našimi name-ščenkami so razne dame. ki so že precej v letih, a še niso našle življenjskega druga. In te se boje. da jim bo še težie najti moža. če bo vsakdo lahko zvedel za njihovo starost, čeprav so navzlic svojim letom videti še zelo mlade...«
Ravnatelj se ie nasmehnil, a ker ima dobro srce. ie takoi odredil, nai se rojstna leta nameščenk ne zapisujejo v registre. Od tedai vlada med ženskami v omenjeni banki spet mir.
Strogo nadzorstvo nad tujci v Ameriki
Pred kratkim se je začela v Zedinjenih državah policijska registracija vseh ino-strancev. Tej proceduri se mora podvreči več nego 3 in pol milijona priseljencev in tujcev, ki bivajo le začasno v državah. V vsakem poštnem uradu dobe vprašalno polo, v katero morajo zapisati celo vrsto osebnih podatkov, na koncu pa se morajo »podpisati« še s prstnim odtisom, kar je edini moderni zanesljivi pripomoček za identifikacijo. V ostalem morajo svoje prstne odtise oddati oblastvom tudi vsi pripadniki ameriške kopne vojske in mornarice ter mnogi visoki uradniki. Vsako premeno bivališča bodo morali tujci odslej javiti policiji. Po registraciji inostrancev bodo v Ameriki po vsej priliki zvršili tudi splošno podobno registracijo vseh državljanov.
Drago žigosanje
V Jeveru v Nemčiji si ie neki klavec izmislil pretkan trik, s katerim ie mislil prodati na skrivaj 150 prašičev. 36 telet in 12 juncev, ki jih ie bil isto tako na skrivaj zaklal. Živine ni dal uradno pregledati, kakor bi moral. Da bi pa bila vse eno označena s predpisanim žigom uradnega pregledovalca. ie spravil dele te živine z deli druge zaklane živine, ki ie bila v redu žigosana, s krepkim pritiskom skupaj, da so se žigi odtisnili tudi na nežigesane dele. Prevara pa ea ie na zadnie vendarle drago stala, kaiti prišli so mu na sled in so ga obsodili na štir mesce ječe. 4000 mark globe in 19.947 mark odškodnine nreale-dovalnemu uradu.
Poroka — za kazen
Nenavadne prednosti siamskih zarjavelih devic
V Siamu imajo čuden zakon, zelo koristen za ženske, ki si do 30. leta še niso mogle dobiti moža. V tej starosti se namreč lahko obrnejo do vlade, da jim priskrbi moža zgrda, če že ne gre zlepa. Vlada odpravi takšno prošnjo na pristojne kaznil-niške oblasti, kajti v Siamu stoje uradni krogi na stališču, da more zakon marsikaterega grešnika spraviti spet na pravo pot. Vsak samski kaznenec je v Siamu ta-korekoč stalen ženitveni kandidat. Kadar pride vrsta nanj, se mora poročiti, pa naj ga bo volja ah ne. če je bil obsojen le na milejšo kazen, tedaj ima pod nekimi pogoji pravico, da si med več starejšimi damami, ki se potegujejo za moža, izbere tisto, ki mu najbolj ugaja. Kaznenci s težjimi gre-
hi na grbi te pravice nimajo in vsaka kandidatka za poroko si med njimi po svojem okusu izbere moža. Kaznenec, ki si ga je izbrala, se mora hočeš nočeš vdati policijski odredbi, kajti v nasprotnem primeru, bi se mu kazen samo poostrila.
Nenavadni zakoni, ki nastajajo na ta način, so zvezani pod nekimi pogoji z možnostjo poznejše ločitve. Izkušnja pa uči. da so takšne ločitve zelo redke in da se prisilno poročeni hudodelci v pretežni večini primerov v nadaljnjem življenju zelo t»azijo, da bi se obremenili s kakšnim novim zločinom. Seveda pa siamske oblasti morilcem in drugim takšnim zločincem ter na smrt obsojenim ne dajejo možnosti, da bi se rešili s prisilno poroko.
Zračni vrtinec
Tropski vrtinčasti vihar je na Novi Škotski in Novem Brunšviku povzročil ogromno škodo. Mnogo majhnih laldij se je potopilo, ladijski promet so morali na mnogih mestih popolnoma ustaviti.
Maršal Grazianl
poveljuje italijanski ofenzivi proti Egiptu
A N E K
T A
K Raabeiu je prišel neki pisateli in ga prosil, da bi ocenil njegovo nainoveiše delo. Raabe ie prebral komaj nekoliko strani. ko ie možu nenadno vrnil rokopis in dejal; »Nima smisla, mladi mež!«
Obiskovalec se ie čutil užaljenega: »Saj ste prebrali komaj maihen delček, pa hočete soditi o celi knjigi!«
Raabe je odvrnil: »Ni potrebno, da iz-pijete cel sod jesiha. če hočete ugotoviti, da ni vino!«
VSAK DAN SNA



»Glej. Peter, na naših vratih lahko razločno preberem napis!«
»In zavoljo tega sva se trudila tako visoko?«	(Ecco)
Postani in ostani član Vodnikove družbe! 5
H. Adams
8
LEPA ZAR0TN1CA
Detektivski roman
»Ne verjamem. Jaz sem ga seveda takoj spoznala; plesal je z velikim, zalim dekletom, v katero se mi je zdel močno zaverovan.«
»Rada bi vedela, kdo je bila,« je dejala Karolina. »Mnogo prijateljev tukaj nima, kot je podoba. Šele nedavno tega se je vrnil v Anglijo. Tebi se kakopak ne sanja, kdo bi utegnila biti?«^
»Ne. Morda sem jo prej že kdaj videla, a naša redna obiskovalka ni.«
»Prej ali slej si gotovo najde prijateljev. Ali dobro pleše?«
»Kar dobro, moram reči, čeprav ne zna najnovejših plesnih korakov. Hoče se jih pa naučiti.«
»Tu?«
»Da. Mimogrede sem slišala, ko sta govorila o tem. V sredo misli začeti z urami.«
»Prav žal mi je, a težko da bi bile kaj kruha
iz te moke!« je z nasmeškom menila Karolina.
*
Peter Grey, milijonar, ni nikoli pozabil dogodkov tega prvega torka v mesecu juliju, in si jih je imel tudi za kaj zapomniti. Ko se je zjutraj
prebudil, je ležal še nekaj časa v postelji ter mislil na preteklost, sedanjost in prihodnost. Povsem razumljivo je, da ga je to premišljevanje navdajalo z zadovoljstvom.
Njegova roditelja sta bila preprosta človeka. Naravnost s šole je šel v tujino ter stopil na Cey-lonu v službo pri neki čajni plantaži. Od čaja je kmalu preskočil na kavčuk. Zaradi njegove ne-utrudljive pridnosti mu je bila sreča mila. Počitnic si ni bil skoraj nikoli privoščil; po dvajsetih letih^ je bil zdaj prvič spet na Angleškem. Dasi je imel"^ v Londonu mnogo znancev z daljnega vzhoda, ki so se bili med tem naselili v domovini, se je čutil ob svojem prihodu nekam zapuščenega. Manjkalo mu je prijatelja.
Zato se je iz srca razveselil srečanja z Billom Masonorn, starim tovarišem izza davnih šolskih let. Še večja je bila morebiti radost Billa Masona, čeprav iz drugačnih razlogov, a tega Peter ni mogel vedeti. Starostna razlika osemnajstih mesecev pomeni pri mladih ljudeh med desetim in dvajsetim letom veliko, pri možeh okoli tridesetega in štiridesetega leta pa ne ve več bogvekaj. Mason mu je bil vzor junaka, in ko ga je zdaj spet srečal, je nekaj starega bleska znova vzcvetelo. Bili je videl v Petru Greyu rodovitna, deviška tla, ki jih je bilo treba izkoristiti, in je že v prvem trenutku sklenil, da za svojo osebo korenito opravi to nalogo.
Ko je Peter ležal v postelji in bede sanjaril, je s čuvstvem hvaležnosti mislil na Billa — poslej pa se je spomnil Vere. Kako zala je bila! Postavna, hladna, kraljevska, a zanj je imela vedno pripravljen smehljaj. Bili je tako prizanesljivo govoril o nji-
»Nikar se preveč ne ukvarjaj z Vero,« mu je bil rekel. »Otrok je še. Zate moram najti premožno ženo, potem te pa spravimo v parlament. To bi bilo nekaj. Kar name se zanesi.«
A Petru se je zdelo tako mikavno, da se je raz-govarjal z Vero in ji dvoril, čeprav je Bili oporekal in skomigal z rameni. Zvečer je plesal z Vero. Plesala je tako izvrstno, da je sklenil jemati plesne ure ter ji postati enakovreden plesalec.
Tudi naslednji dan sta bila spet skupaj. Pripravil se je bil na nekaj pustih tednov, preden se privadi nove okolice, zdaj pa se je čutil že od kraja kakor doma.
Za danes sta imela spet domenek. Dopoldne si je hotel kupiti avtomobil. Peter je bil o tem govoril z Billom, ki mu je rekel: »Voz moraš kupiti pri mojem znancu, od katerega dobim opravnino. Razume se, da jo odstopim tebi. Tako dobiš od njega isti voz za petdeset ali sto funtov ceneje.«
Bili je bil pač res dobra duša! Peter je poznal svet in je vedel, da preže lovci na opravnine izza vsakega vogala. A takim ne bi nikoli prišlo na
misel, da bi odstopili opravnino svojemu najboljšemu prijatelju. Peter seveda ni slutil, da sta Bili in trgovec z avtomobili že dogovorjena in da bo voz za toliko dražji. Peter mu je bil na to dejal: »Ce lahko dobiš opravnino, dragi človek, kar zasluži si jo. Jaz lahko plačam vso ceno.«
Kako spodoben je bil Bili, ki je odvrnil, da od prijatelja ne more sprejeti denarja! A Peter je bil ostal stanoviten.
Danes sta hotela skupaj obedovati. Ali poj de Vera z njima? Peter je hotel tako, a Bili je menil, da je danes oddana. Po kosilu je hotel iti z Billom k Walkerju, da uredita zadevo s Honduraško družbo. Zakaj ne bi ustregel Billu, če ga želi pritegniti? Konec koncev je nekaj razumel o takšnih rečeh; morda jima bo lahko svetoval.
Pozvonil je in dekle, ki je streglo njemu in nekaterim drugim najemnikom, je prineslo skodelico čaja ter pripravilo kopel. Nato je pozajtrkal in napravil zložen izprehod po St. Jamesovem parku do Hyde Parka, preden sta se z Billom sešla pri trgovcu z avtomobili, kakor je bilo dogovorjeno.
Avtomobil ni težko izbrati, kadar človeku ne gre za ceno. Z Billovo pomočjo je kupil Peter krasen, močan dvosedežnik. Imel je zleknjeno obliko, tako da sta mogla vozač in spremljevalec malone vznak ležati v njem.
beležke
Predsednik Peter Živkovic ▼ vzhodni Srbiji
Po potovanju po Bosni je odšel predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter Živkovic v spremstvu prvega podpredsednika stranke g. Jovana Banjanina v vzhodno Srbijo. Ustavil se ie v Jagodini ki Kragujevcu. v Cupriji. Paračinu in Za-ječarju. Povsod se je sestal s tamošnjimi voditelji organizacij JNS ter jim Doročal o političnem položaju. V Zaječariu so se mu pridružili še bivši minister Ignjat Šte-fanovič. bivši senator Krsta Radovanovič in bivši poslanec Života Jevtič.
V	soboto zvečer ie prispel e. Zivkovič v Negotin. kjer i e imel v nedeljo konferenco z delegati sreskih odborov JNS iz reso-tinskega. krajinskega. brzooalanškega in ključkesa sreza.
V	nedeljo popoldne se je odpeljal s. Zivkovič iz Negotina v Donji Milanovac, kjer se ie sestal z zaupniki stranke iz po-reškega sreza.
Minister dr. Juraj Šutej o položaju
V	Zagrebu se je mudil v soboto in nedeljo finančni minisiter dr. Šutej. ki se je sestal z zagrebškimi bančniki in razpravljal z niimi o perečih finančnih vprašanjih. Po konferenci z bančniki ie sprejel novinarje in jim med drugimi izjavil:
»Položai je miren in stalen. Osnova političnega življenja v naši državni skupnosti je in ostane sporazum. Včeraj sem bil pri knezu namestniku v avdienci. Nato sem se sestal s predsednikom vlade_ g. Dragišo Cvetkovičem. Vse je v najlepšem redu.«
Na pripombe novinarjev o gotovih glasovih. da se pripravlja širša rekonstrukcija vlade, je dr. Šutej dejal: »O tem govore že osem mescev. Lahko na vam rečem, da ni razlik v gledanju na razne probleme med predsednikom vlade g. Cvetkovičem in podpredsednikom dr. Mačkom. Bil sem danes uro in pol dolgo pri dr. Mac.cu in mu poročal o položaju. Lahko vam rečem. da vlada popolna sloga med njim in predsednikom Cvetkovičem kakor tudi z vsemi ostalimi člani vlade.«
»Sokolska volja44 o napadih na sokolstvo
»Sokolska volja« odgovarja na razne napade proti sokolstvu z uvodnikom »Naša beseda.« Na koncu pravi med drugim:
»Sokolstvo bo ostalo pri svojem sokoljem delovnem načrtu. Za svojo delavnost Sokoli niso nikdar potrebovali zaslombe pri kaki drugi organizaciji, zlasti tudi ne pri nobeni politični. To vedo tudi naši nasprotniki prav dobro. Vendar uas kljub temu napadajo in nam očitajo vse mogoče zveze: danes z masoni, drugič z brezbožni-ki, tretjič s komunisti in tako dalje. Pri tem nam je vsem jasno, da bi se vse prste obliznvli, ako bi sokolstvo zapustilo svoje samostojno mišljenje, srojo ideologijo, svojo močno trdnjavo moTalnih vrlin in poštenja. Sokoli pa smo in bomo dosledno otLklanjali vsako tujo ideologijo in organizacijo, ker smo sami dovolj močni za vsme-ritev svojega deia. Naše nasprotnike pozivamo, naj pri svojih napadih navajajo konkretna dejstva. Na dan z dokazil«
O delavskih strokovnih organizacijah
Mariborska socialistična »Delavska politika« posveča uvodnik stalnim napovedim Jugo-rasa, da bo uvedena v naši državi prisilna enotna delavska strokovna organizacija. List ugotavlja, da bi pomenilo to likvidacijo vseh sedanjih svobodnih strokovnih organizacij. Dogodki zadnjih tednov pit so pokazali, da so bile vse slične napovedi prav za prav brez podlage in da ni bilo nobene potrebe razburjati s sličnimi napovedovanji delavstvo, ki ima že drugih skrbi in težav dovolj. Dalje pravi »Delavska politika«:
»Sicer je nedvomno, da obstoje v gotovih krogih težnje po likvidaciji svobodnih strokovnih delavskih organizacij, toda prav tako gotovo obstoje tudi močne struje, ki načelno nasprotujejo takim načrtom. Zato mislimo, da ni upravičen noben pesimizem v vrstah svobodno organiziranega delavstva. V bodoče naj delavstvo sprejema vse slične nove napovedi z največjim mirom.«
Potreba solidarnosti med Beogradom in Zagrebom
Odnošajem med Beogradom in Zagrebom posveča svoj uvodnik tednik »Na-pred«, ki ga izdaja vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič, eden izmed strokovnjakov pri formuliranju sporazuma. Uvodnik se zavzema za več duha solidarnosti med Beogradom in Zagrebom ter pravi, da so pričakovali vsi pravi prijatelji sporazuma, da se bo izvajala politika po 26. avgustu tako, da bo v teku časa popravila in spo-polnila tisto, kar je bilo spočetka zamujeno, ali odloženo. List nadaljuje:
»Tako bi se pričelo obdobje konstruktivne politike, obdobje, ki ga je omogočil sporazum od 26. avgusta. Sedanji položaj pa ni prav nič boljši, kakor je bil pred letom dni. Rezultati dela za izvedbo sporazuma niso dali potrebnih parol za populariziranje sporazuma med srbskim narodom. Dejstvo je tudi, da hrvatski narod ni tako podprl želj srbskega naroda po ustanovah, ki jih je sam pridobil ravno s pomočjo in podporo srbskega naroda. Gotov del hrvatskega tiska dosledno ne kaže nikakega razumevanja za potrebe in želje srbskega naroda, zato pa s tem večjo doslednostjo iznaša vedno nove zahteve Hrvatov. Iskreno bi želeli zato, da bi se pojavil na hrvatski strani malo večji občutek solidarnosti, kakor pa se je doslej. Merodajni hrvatski krogi se morajo zavedati, da srbsko-hrvatsko sodelovanje ne zavisi samo od izpolnitve hrvatskih, nego tudi upravičenih srbskih zahtev. Sporazum od 26. avgusta je dal temelje za popolno preureditev države, ki mora zadovoljiti tako Hrvate, kakor Srbe in Slovence. Te preureditve se bo treba lotiti čim prej, ali pa bomo tvegali, da bodo pridobitve sklenjenega sporazuma vedno bolj ogrožene.«
Priprava za notranje
državno posojilo
»Obzor« poroča, da se vrše na internih konferencah članov vlade posvetovanja o razpisu napovedanega notranjega posojila
za javna dela. Sprva je bilo nameravano razpisati posojilo v višini 5 milijard dinarjev, zbrane informacije o stanju v posameznih banovinah pa so pokazale, da bi ta vsota ne zadoščala. Zato izdelujejo sedaj načrt, da bi se povišalo notranje posojilo na 8 milijard dinarjev. Zneski bodo potem po lokalnih potrebah razdeljeni na posamezne banovine. Prvi obrok posojila bo razpisan najbrže že v kratkem času in bodo prve kredite na njegov račun lahko angažirali še letošnjo jesen.
Mestni aprovizacijski odbori
Novosadski »Dan« poroča iz Beograda, da je bilo na konferenci članov vlade sklenjeno ustanoviti v vseh mestnih občinah posebne aprovizacijske odbore, ki bodo prejeli od države brezobrestna posojila za nabavo najnujnejših življenjskih potrebščin. Finančno poslovanje teh apro-vizacijskih odborov bo povsem ločeno od mestnih proračunov. Aprovizacijski odbori mestnih občin bodo tesno sodelovali s Prizadom, v banovini Hrvatski pa s Po-godom.
„Nlsmo me krive44
Zavod za proučevanje kmetskega in narodnega gospodarstva, ki je bil ustanovljen v okviru gospodarske organizacije HSS, Gospodarske sloge, je izdal te dni knjigo »Nismo me krive«. Knjigo je napisala gospa Nada Sremac, ki dokazuje, da niso sremske in slovaške žene krive vedno večjega nazadovanja porodov v teh krajih- Knjiga ima celo vrsto poglavij, v katerih govore žene, dekleta in matere ter slikajo svoj položaj, ki je vse preje kakor zadovoljiv. Vse kar najbolj odločno odklanjajo očitke, da se branijo otrok, da so vdane razkošju in prežete želja po lagodnem življenju.
Nemško - italijanska solidarnost
Povodom bivanja nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Rimu je »Ber-liner Borsenzeitung« objavHa uvodnik z naslednjim končnim zaključkom.
»Poročila iz Rima podajajo živo sliko prisrčnosti, s katero je bil spreiet Hitlerjev odposlanec ne samo od italijanskih državnikov, marveč od vsega italijanskega naroda. Ta sprejem spominja na svečani sprejem, ki ga je berlinsko prebivalstvo svoj čas priredilo grofu Cianu. Politična zveza obeh sil osi namreč ni zveza ki bi temeljila samo na čisto razumskih računih državnikov obeh strani. Ta zveza je postala stvar obeh narodov, ki očtujeta in čutita enak ritem dveh revolucij. Kakšna razlika je v tem, če se spomnimo bivše angleško-fran-coske zveze! Ko je Churchill svoj čas na vrhuncu flandrijske bitke napravil svoj po-set Parizu, sta se na konferenci sešla dva zaveznika, ki sta se na sami konferenci Iju-to borila med seboj, kakor je nedavno p>o-ročal »Matin« ter o tem iznesel nekaj prav zanimivih podrobnosti. Že tedaj je kazalo, da oba zaveznika za trdno vesta da se bosta morala raziti. Posledica tega Churchil-lovega poseta je bila, da sta obe državi od onega trenutka dalje delali vsaka za svoj račun in po svojem načrtu Francoski narod pa o tej konferenci niti ni bi' obveščen, kar je cenzura preprečila vsako najmanjšo notico o tem posetu. Vzajemno delo obeh sil osi pa se vrši v polni svetlobi pred vso javnostjo obeh zavezniških narodov. Vsi zaključki imenovanih dveh državnikov imajo brezpogojno zaupanje 130 milijonov ljudi, odtod tudi sila teh zaključkov.«
Rušile! razreda „€44
Angleška ajdmiraliteta je določila imena onim 50 rušilcem, ki jih je odstopila Veliki Britaniji Amerika. Admiraliteta je sprejela predlog Tanje Longove, sotrudnice ameriškega lista »New York Herald Tribune«, naj vsi rušilci dobijo imena po kakem kraju v Zedinjenih državah, češ da bi se na ta način najlepše očitovala prijateljska medsebojna povezanost Anglije in Amerike. Admiraliteta je zato izbrala imena, ki niso tuja niti Američanom niti Angležem, čelna ladja prve flotilje 30 rušilcev ameriškega izvora je dobila iime »Churchill«. To ni samo ime sedanjega predsednika britanske vlade, marveč se tako imenuje pet krajev v Angliji, v Zedinjenih državah pa nosijo to ime en okraj v Nevadi in tri naselbine v ostalih delih Amerike. Eden izmed rušilcev je dobil ime Chesterfield po glavnem mestu angleške grofije Derbyshire. V Ameriki sami je 16 krajev tega imena.
Nova imena ameriških rušilcev ee začenjajo vsa na »C«, ker je Anglija pred desetimi leti dobila prvo partijo ameriških rušilcev razreda »C« in sicer preko Kanade. ki jo pišejo Angleži Canada, in ker tudi jata teh 50 rušilcev prihaja iz kanadskih luk.
Vojno opustošenje v Belgiji
»Kolnische Zeitung« poroča v daljšem članku o obnovitvenih delih v Belgiji in v zvezi s tem podaja sliko razdejanja v naslednjih številkah:
Anketa, ki jo je v 2038 belgijskih občinah izvršilo nemško poveljstvo, je pokazala, da je bilo v teh občinah popolnoma porušenih 5481, hudo poškodovanih 15.174 in lažje prizadetih 3.315 stanovanjskih poslopij. Posebej je bilo naštetih 330 popolnoma razdejanih. 625 hudo poškodovanih in 1140 lažje prizadetih tovarn. Od javnih poslopij. cerkev, župnišč. šol. bolnic, muzejev itd. jih je bilo porušenih do temelja 134, močno poškodovanih 598 in deloma razbitih 1250. Razen tega ie bilo uničenih okoli 3 milijone kvadratnih metrov državnih. pokrajinskih in občinskih cest.
Odlikovanja
Beograd, 23. septembra. AA. S kraljevim ukazom so bili odlikovani: z redom sv. Save I. stopnje p>omočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič; z redom sv. Save 3. stop. ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičanič ter dr. Dragoslav Mihajlovič, Boško Djordjevič in dr. Kre-šimir Kristič, načelniki direkcije za zunanjo trgovino.
Beograd, 23. sept p. S kraljevim ukazom so odlikovani: z Jugoslovensko krono IV. stopnje dr. Karel Brabec, višji svetnik železniške direkcije v Ljubljani, z Jugoslovensko krono V. stopnje Alfonz Vovčko, višji kontrolor železniške direkcije v Ljubljani, inž. Gojmir Pehani, svetnik železni-
ške direkcije v Ljubljani, z redom sv. Save IV. stopnje Alojzij Erjavec, inšpektor 4n Štefan Jarec, višji kontrolor železniške direkcije, z redom sv. Save V. stopnje Sava Jovanovič, p>ostajenačelnik v Ratečah - Planici; z zlato kolajno Ljudevit Deisinger, strojevodja in Ljudevit Cok, uradnik železniške p>ostaje Rateče - Planica; Karel Završnik, strojevodja in Viljem Marolt, podpreglednik vozov; s srebrno kolajno Fran Babnik, prometnik na postaji Rateče - Planica; z redom sv. Save IV. stopnje Janko Kamenšek, upravnik carinarnice na Rakeku, Ivan Stergar; komisar obmejne p>olicije na Rakeku, z Jugoslovensko krono V. stopnje Štefan Dže-lebdžič, pomočnik komisarja železniške px>-licije na Rakeku; z zlato kolajno Vojislav Jovanovič, policijski komisar na Rakeku; s srebrno kolajno Fran Kodelja in Fran Pavlovič, nadzornik obmejne p>olicije na Rakeku.
Iz državne službe
Beograd, 23. sept. p. V p>oštni službi sta premeščena poštna inšpektorja Ivan Slavec iz Kranja na pošto Ljubljana VII. in Fran žnidarič s pošte Ljubljana I. v Kranj. — Za načelnika oddelka za notranjo trgovino pri trgovinskem ministrstvu je postavljen dr. Avgust Pavlotič, dosedanji nadzornik istega ministrstva.
Obsojen	|
beograjski kavaraar
Beograd, 23. sept. p. Pred beograjskim sodiščem je bila danes objavljena sodba v procesu proti znanemu beograjskemu re-stavraterju in kavarnarju Ljudevitu Rasu, lastniku »Ruskega carja«. Zaradi prikrivanja živil je bil obsojen na 30 dni zapora, 30.000 din globe, na plačilo pravdnih stroškov in na zaplembo blaga.
Naši poštarji v Sofiji
Sofija. 23. sept. AA. (BTA) Snoči se Je pripeljala v Sofijo jugoslovenska poštna delegacija s poštnim ministrom na čelu. Delegacijo so prisrčno sprejeli in pozdravili ravnatelj za PTT. Jankov in višji uradniki ministrstva ter zastopniki jugoslovenskega poslaništva. Ravnatelj Jankov je priredil jugoslovenskim gostom intimno večerjo.
Dvajset vagonov prediva zgorelo
Sombor, 23. sept. o. V Kuli je izbruhnil v tvornici za predelavo prediva tvrdke Heim velik požar, ki je uničil okrog 20 vagonov prediva v vrednosti okrog milijona-dinarjev.
spohi
Teniški turnir za klubsko prvenstvo
SK Ilirije
Med gospodi je postal klubski prvak Gustav Šivic, nekaj finalov bo pa še
med tednom
Ljubljana, 23. septembra
V soboto in nedeljo je teniška sekcija SK Ilirije priredila svoje klubsko prvenstvo. Obsegalo je vse discipline, razen dam se-niork in mešanih parov, ki bosta odigrani med tednom. Zabeležiti je treba dejstvo, da so jk) nekaj letih tudi mlade dame začele aktivno sodelovati na športnih tekmovanjih.
Klubski prvak je postal Gustav Šivic,
ki je imel resnega nasprotnika šele v finalu, kjer se je sestal z dr. Smerdujem in ga po zanimivi borbi premagal, šivic igra odlično, ima izenačene udarce, njegove domena je pa še vedno smash, kjer je nenad-kriljiv. Dr. Smerdu je zaigral prav dobro, zelo si je popravil svoj backhand, ki je postal ofenziven; ko bo še sigurnejši v servisu, bo dosegel še večje uspehe. Posebno dobro je dr. Smerdu igral proti juniorske-mu državnemu prvaku Lukmanu, ki ga je z ostro igro premagal v dveh setih.
Tretje mesto si delita Lukman in Ba-njai. Lukman se je razvil v izvrstnega igrača, ki mu manjka samo še rutine, da bo dosegel pomembne uspehe. Je izredno siguren in nad vse borben. Zelo dobro je igral tudi Milavec, ki je pa izgubil z Luk-manom p>o nap>orni borbi v treh setih. Za dosego večjih uspehov je njegova igra še vse preveč defenzivna.
Juniorji še niso zaključili svojega tekmovanja ln bo finale med tednom. Lep uspeh je dosegel novi član Ilirije Treppo, ki se je priboril do finala, po tem ko je premagal živiča. Omeniti bi bilo stilno lep>o igro Aljoše Kanskega; tudi njegov brat je igral zelo dobro, In je nesrečno izgubil proti Ziviču. Tudi v doublu predstavljata
oba dober par, manjka jima samo rutine. Ker niso v tem tekmovanju igrali juniorski »asi« Ilirije Lukman, Milavec in Perles je veljal Urbane za favorita. Toda v tekmi proti štularju ima slednji set na boljšem in je vprašanje finalista odprto. Precej je napredoval tudi 2ivič.
Juniorkam je bil to prvi turnir; največ uspeha sta imeli gdč. Franclova in Flor-jančičeva, ki bosta pomerili svoje moči v finalu.
V doublu sta finalista para šivic—Milavec in dr. Smerdu—Lukman odigrala svoj mateh neodločeno in bo v četrtek odločil vprašanje zmagovalca tretji set. Dr. Smerdu—Lukman sta v semifinalu premagala par dr. Bleiweiss—Banko.
Nekaj tehničnih rezultatov:
Gospodje: Lukman—Banko 6:3 7:5, Milavec—štular 6:0 6:2, dr. Smerdu—Kansky 2. 6:2 6:3, šivic—Urbane 6:4 7:5, Lukman—Milavec 4:6 6:3 7:5, dr. Smerdu— dr. Bleiweiss 6:1 6:2, dr. Smerdu—Lukman 6:2 6:2, šivic—Banjai 6:4 6:2, finale: šivic—dr. Smerdu 8:6 6:3.
Pari gospodov: brata Kansky—Banjai-Urbanc 4:6 3:6, dr. Bleiwelss-Banko—Je-lašič-Menardi 6:2 6:0, dr. Smerdu-Luk-man—dr. BIeiweiss-Banko 6:4 6:1, finale: dr. Smerdu-Lukman—šivic-Milavec, 24 6:2, tretji set se bo še odigral.
Juniorji: Kansky Ženjata—Fabiani 6:2 6:4, Kansky Aljoša—2ivlč 6:3 1:6 1:6, Urbane—Juvanc 6:1 6:4, Treppo—2ivič 4:6 6:4 6:1, štular—Mollner 8:6 5:7 6:0.
Junlorke: Piuk Marta—Pahor 6:3 6:1, Florijančič—Boh Ida 5:7 6:4 6:4, Franzl— Piuk 6:2 6:1, Florljančlč—Podbevšek 6:0 6:0.
Kolesarske dirke DKSK Edinstva
V skupini senjorjev je zmagal Podmilščak, v skupini juniorjev Korenin, oba
člana Edinstva
Ljubljana, 23. septembra
Ob lep>em vremenu je včeraj DKSK »Edinstvo« izvedlo zelo uspele kolesarske dirke na Gorenjsko. Zanimanje zanje je bilo precejšnje tako med dirkači kakor tudi med ljudmi, ki so zbrali na cilju pred občinskim domom v Št. Vidu.
Dirka je imela tri skupine. V glavni je nastopilo devet dirkačev, ki so na progi razvili med seboj ostro in lepo borbo, pred-njačili pa so jim dirkači, ki so se uvrstili na prva tri mesta. Zmagal je France Podmilščak, član Edinstva, ki je prevozil progo v času 3:30,1. Drugi je bil France Grabnar (Hermes) 3:30,2, tretji Armando Golob 3:30,2, četrti Miro 2bogar (oba Edinstvo) 3:35.
V juniorski skupini se startalo 10 dirkačev, na progi, ki je bila dolga 70 km. Na cilju so se razvrstili takole: 1. Korenin France (Edinstvo) 2:14, 2. France Bizilj (Ljubljanica), 3. Rudi Mladovan (Edinstvo), oba z enakim časom kot prvi. četrti in peti sta bila Damjan Blatnik in Ivan Buklič od Edinstva s časom 2:15.
Rekord udeležbe je odnesla turistična skupina, v kateri je nastopilo 27 tekmovalcev. Njih proga je bila dolga le 18 km. V cilj so privozili precej strnjeno. Sodniki eo odločili, da je zmagal Franc Mihelčič, drugi je bil Anton Dolinar, tretji Feliks Ribnikar, četrti Stanko Sušnik, peti pa Valter Grad.
Dirka je bila dobro organizirana in zaslužijo prireditelji vse priznanje.
Table tenis turnir Mladike
Zmagovalec v moštvih Hašk, v singlih gospodov Dernovšek
Ljubljana, 23. septembra
V	nedeljo je bil zanimiv propagandni table-tenis turnir, ki ga je priredila SK Mladika. Udeležba je bila proti pričakovanju zelo velika. Zanimanje je vzbudil ponovni nastop bivšega državnega prvaka Janeza Nemeca, ki se že več let ni udeleževal turnirjev. Po precej dolgem odmoru sta nastopila tudi Slovenca Weis in Dernovšek, ki sta člana zagrebškega Haška. Omenimo naj še odličnega Zagrebčana Cr-niča ter seveda vse ljubljanske igralce, žal se pa turnirja nI mogel udeležiti radi prezaposlenosti državni prvak Marinko, kar bi bilo vsekakor povzdignilo vrednost tega turnirja.
Moštvenega tekmovanja po sistemu Daviš cupa se je udeležilo 12 moštev. V finale je prišel Hašk v postavi Weis in Dernovšek; gladko je odpravil vse svoje nasprotnike s 3:0. Drugi finalist je bila ljubljanska Mladika, v postavi Krečič in Be-lak. Finalna borba ni bila zanimiva, kajti Hašk je z lahkoto premagal Mladiko s 3:0. (Weis—Belak 2:0, Dernovšek—Krečič 2:0, Wels—Dernovšek: Krečič—Belak 2:0).
V	singlu gospodov je nastopilo 32 tekmovalcev, ter so se plasirali med prvo os-morico naslednji: Belak, Dernovšek, Nemec, Krečič, Weis, Strojnik A., Lackner ter Crnič. Podrobni rezultati: Dernovšek— Belak 2:0, Nemec—Krečič 2:1, Weis— Strojnik 2:0, Crnič—Lackner 2:0, Dernovšek—Nemec 2:0, Crnič—Weis 2:1. Finale: Dernovšek—Crnič 2:1. Borba je bila zelo napeta ter je Dernovšek po težki ln razburljivi igri premagal talentiranega Cr-nlča.
Kakor je razvidno po rezultatih, starejši igralci Nemec, Weis ln Dernovšek, kljub daljšemu odmoru, še vedno nadkriljujejo svoje naslednike, katerim tudi daljši tre-
ning v Zagrebu nI pripomogel do zadovoljivih rezultatov na tem turnirju.
Vodstvo turnirja je bilo zadovoljivo ter je turnir dosegel svoj namen.
Lahkoatletski dvoboj mladine Bratstva in Gorenjca
Jesenice, 23. septembra
V	soboto popoldne je bil na igrišču ASK Gorenjca revanžni atletski dvoboj med omladinci obeh jeseniških klubov. Tudi sedaj so zmagali Gorenjci z 48.5 proti 39.5 točke. Miting je pokazal, da se zanimanje za to lepo panogo na Jesenicah vedno bolj širi, saj je bilo na igrišču preko 30 tekmovalcev obeh klubov, od katerih so se predvsem odlikovali Bertoncelj, Cof, Ma-lej od Gorenjca ter Vister, Potočnik in Hutar od Bratstva. Nedvomno bodo tudi Jesenice kmalu imele v svoji sredi nekaj odličnih atletov, ki ne bodo prav nič zaostajali za ostalimi atleti Slovenije.
Rezultati: skok v višino: 1. Vister (B) 155, 2. Hutar (B) 155, 3. Klinar, (G) 150, 4. Miceli (G) 145; tek 100 m: 1. Brtoncelj (G) 12.4, 2. Hutar (B) 12.4 (za prsa), 3. Prevc (B) ln Malej (G) 12.5; met krogle:
I.	Potočnik (B) 13.10, 2. Klinar (G) 12.64, 3. Malej (G) 12.39, 4. Miceli (G) 12.28; troskok: 1. Cof (G) 12.30, 2. Malej (G)
II.76,	3. Mičo (B) 11.2, 4. Thuma (B) 11.02; met kopja: (800 g): 1. Klinar (G) 42.18, 2. Malej (G) 41.25, 3. Miceli (G) 35.83, 4. Ropret (B) 34.00; tek 200 m: 1. Malej (G) 26.5, 2. Prevc (B) 26.7, 3. Klinar (G) 26.8, 4. Blatnik (B) 28; met diska: 1. Vister (B) 38.13; 2. Brtoncelj (G) 35.18, 3. Klinar (G) 31.90, 4. Hutar (B) 30.15; skok v daljino; 1. Malej (G) 546, 2. Vister (B) 509, 3. Thuma (B) 495, 4. Cof (G) 478.
Otvoritev sabljaške šole SK Ilirije
V	sabljaški šoli SK Ilirije bosta r novi sezoni otvorjena dva tečaja v floretu za dame ln gospode. Kakor vsako leto bo te-
čaj vodil g. polkovnik Cvetko, ki je ▼ tej
športni panogi vzgojil že veliko število tekmovalcev.
Po prvih negotovih korakih je v Ljubljani sabljanje začelo postopoma rasti in je danes dobilo kakovostno že tak razmah, da štejejo naše borilce med najboljše v Jugoslaviji. To je velik korak naprej, če pomislimo, da je sabljanje moralo premagati gotove predsodke ln napačne predstave o svojem značaju. Nesodobnost, surovost, nekoristnost so bili neredki očitki nepoznavalcev. Prvega mora ovreči že sam razmah, ki ga je v zadnjih letih pokazalo sabljanje v drugih državah, predvsem v Franciji, Italiji, Nemčiji, češkoslovaški ln Madžarski, drugega pa sam značaj športa, ki ga drugod imenujejo umetnost. O koristi, ki jo sabljanje nudi v telesnem ln duševnem p>ogledu smo že večkrat pisali. Danes so ti predsodki premagani in tudi Ljubljana kaže vedno večje zanimanje za tekmovanja in turnirje. Na nedavnem državnem prvenstvu je bilo opaziti mnogo občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo borbam. Najbolj razveseljivo p>a je dejstvo, da je bila zastopana predvsem mladina, kar nam daje nado, da bo naša edina ljubljanska sabljaška šola dobila ne samo kakovostno ampak tudi kolikostno še večji razmah. Danes so za tak razvoj tla ugodna, ker so novincem na razpolago starejši že izklesani borilcl, s pomočjo katerih bodo premagali začetne težave preje, kakor so to mogli naši pionirji, ki še po dveh letih truda p>olnega dela pod vodstvom učitelja niso vedeli, niti videli, kakšna je samostojna borba-»assaut«.
Vežbanja starih članov so se že pričela; začetniški tečaj bo otvorjen s 1. oktobrom. Interesenti dobe informacije v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
V nekaj vrstah
O treh včerajšnjih prvorazrednih tekmah
V	obilici športnih prireditev smo včeraj zabeležili gola rezultata prvorazrednih prvenstvenih tekem med Hermesom in Ko-rotanom in Svobodo ter Diskom. K prvi tekmi bi bilo še pristaviti, da se je moštvo Korotana zelo dobro branilo proti Her-mežanom, da je pa imelo nesrečo, ker je moralo spraviti dve enajstmetrovki. Neodločen rezultat bi bržkone poteku igre bolj odgovarjal. O drugi tekmi med Diskom in Svobodo v Domžalah, ki jo je sodil gospod Makovec poročajo, da je v moštvu Svobode nastopilo več juniorjev, ki so imeli proti dobro razvitim igralcem Diska težavno stališče, vendar je pa odločila njih boljša tehnika. Med tekmo je bilo tudi nekaj razburljivih prizorov, ki jih je sodnik s težavo obvladal. Publike je bilo precej in je glasno navijala za domače. Svoboda je pokazala prav lepo kombinacijsko igro, žal so pa Diskovci v drugem polčasu uveljavljali predvsem svojo fizično moč in igrali bolj na moža kot na žogo. — V prvenstve-H tekmi Grafika—Moste 3:1 (2:0) je Grafika dokazala, da vsaj za letos Moščani ne bodo mogli poravnati nerazčiščenih računov iz H. razreda ali pa p>ohvaIiti se, da so v prvenstvenih tekmah vendarle enkrat zmagali nad Grafiko. Prvi polčas je končal v premoči Grafike, dočim je bila igra v drugem polčasu izenačena. Za Grafiko sta zabila gole: Franz 2 in Jankovič 1. častni gol za Moste je zabil Plečko. Ker ni bilo delegiranega sodnika sta se kluba sporazumela za navzočnega gledalca g. Bev-ca, kateri je sodil dobro in objektivno.
Stanje	v hrvatski ligi
Včeraj je bilo v hrvatski ligi	odigrano
le troje tekem.	Po teh tekmah je sedaj stanje v tabeli hrvatske lige naslednje:
Concordija	5 4 1 0	IS: 5	9
Hajduk	4 4 0 0	19: 4	8
Hašk	6 3 2 1	15: 8	8
Gradjanskl	4 3 1 0	20: 2	7
Split	6 3 0 3	11:20	6
Slavija (V)	5 2 1 2	7:12	5
Slavija (O)	6 1 2 3	9:21	4
željezničar	6 114	7:17	3
Bačka	6 1 0 5	8:15	2
Sašk	6 0 2 4	2:12	2
Lahkaatletika v Zagrebu in Beogradu
Tako v Zagrebu kakor v Beogradu so bila v soboto in nedeljo lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo poedincev. V splošnem moremo reči, da niso niti Zagrebčani niti Beograjčani dosegli kakšnih posebnih uspehov. Z zagrebškega mitinga naj omenimo, da je v metu diska zmagal čur-čič (Concordija), ki je vrgel disk 41.30 m daleč. Drugi je bil za 13 cm slabši Kova-čevič, tretji pa šoič od Haška. V teku na 110 m preko zaprek je po daljšem odmoru nastopil zopet -dr. Buratovič. S svojo zmago v času 15.7 sek. je pokazal, da je še vedno vpoštevanja vreden tekmec na tej progi. V teku na 800 m je zmagal Sra-kar v prav dobrem času 1:59.7. Met kladiva se je končal z zmago dobrega Goiča, ki je zalučal kladivo 48.90 metra daleč. — Miting v Beogradu je dal podpovprečne rezultate in je bil tudi slabo organiziran. ★
O tekmi drugega moštva v Bukarešti, v kateri -so zmagali Rumuni z 2:1, naj dopolnimo naše poročilo še z nekaterimi ugotovitvami. Obe moštvi sta pokazali zelo slabo igro. Težko je ugotoviti, katero je bilo boljše ali slabše, vendar so imeli Rumuni prednost v elanu, medtem ko so naši igralci v tem odpovedali. Na igrišču so bili počasni in zdelo se je, da se premikajo brez prave volje. V vsem je bilo videti morda tri lepe kombinacije, a mnogo nesporazumov in nedostatkov v startu, elanu in požrtvovalnosti.
V	Novem Sadu je bila včeraj prijateljska tekma med Concordijo in Vojvodino. Tekma je ostala neodločena 3:3 (2:1).
V	Varaždinu je bil atletski dvoboj med mladino Zagreba in Varaždina. Zmagali so Zagrebčani z rezultatom 72:51.
V	državnem teniškem prvenstvu moštev je bil v soboto v Zagrebu odigran finale, v katerem je zmagal ATK nad lanskim prvakom Concordijo 4:0.
V	Moskvi je bila odigrana povratna nogometna tekma med moskovskim klubom »Dinamo« in sofijsko »Slavijo«. Zmagal je Dinamo 4:0. — V soboto ln nedeljo je bilo v Budimpešti lahkoatletsko tekmovanje med Finsko in Madžarsko. Po prvem dnevu so bili v vodstvu Finci s 46.31 točke.
SK Celje (nogometna sekcija). Pozivajo se vsi nogometaši prvega ln drugega moštva, da se glede na bližnje važne prvenstvene tekme redno udeležujejo treningov vsak torek in četrtek od 16. dalje. Načelnik.
Kako ločimo užitne gobe od strupenih
Celo med razumniki Je dosti ljudi, ki zahtevajo od goboslovcev, naj jasno povedo ali zapišejo, kako se zanesljivo spoznajo strupene gobe izmed užitnih. Ko je naš priznani poznavalec gobarstva pred leti na povabilo »Mladinske matice« napisal v »Kresnicah« poljudno razpravico o gobah, se je med kritiki oglasil nepodpisan učitelj s prikritim očitkom, da avtor namenoma ne izda zanesljivih navodil za razlikovanje med strupenimi in užitnimi gobami, češ, kaj nam koristi vse avtorjevo poučevanje, če nam pa ne pove splošnih znakov za spoznavanje strupenih gob. Takšni never-niki pa niso samo pri nas, kjer je gobo-znanstvo šele v prvih razvojih, temveč tudi pri velikih naroaih, ki imajo na tucate slikanih knjig o gobah. Zaman je neprestano zatrjevanje mykkologov (goboslovcev), da sploh ni zanesljivih splošnih znakov za strupene gobe.
Noben pameten človek ne zahteva pri strupenih rastlinah, sadežih, kačah, žuželkah, mrčesih itd. splošnih m zanesljivih znakov za njih strupenost. Pri teh strupenjačah je ljudem že od nekdaj samoumevno da pač treba poznati posamezne strupenjake in njih značilne znake, ako se hočejo obvarovati nesreče. Le za strupene gobe zahtevajo ljudje še vedno splošna in zanesljiva pravila.
Za takšno trmoglavo zahtevo je več vzrokov. Glavni vzrok so stoletna, celo tisočletna popolnoma napačna pravila Rimski pisatelj Celzij je že pred 2000 leti zapisal, da so strupene 1) vse gobe, ki prerezane ali pretrgane izpremenijo prvotno barvo, t. j., ki počrnijo, pomodrijo, po zelen i jo ali pordečijo; 2) vse gobe, ki med kuhanjem ali praženjem počrnijo srebrno žlico (ali čebulo). Celzijevim napačnim naukom verjame človeški rod še danes po 2000 letih mnogo bolj kot vsem dognanim preizkusom naše prosvitljene dobe. še celo ponekod v šolah se drže (ali so se vsaj še pred desetletji držah) Celzijevih zmot. Taki krivi nauki plašijo ljudi pred uživanjem gob a najusodneje pa je, da zakrivijo največ smrtnih nesreč. Imamo namreč prav dobre gobe, ki kažejo navedene znake, imamo pa tudi hudo strupene gobe, ki nimajo takih znakov, a so smrtne n. pr. strupeni kukmak ali krompirjevka (lat. Amanita phalloides), ki se doba v naših gozdih v treh barvah: bela, zelenkasta in rumenkasta.
Kar se tiče počrmenja srebrne žlice ali čebule se to lahko zgodi pri vsaki gobi — bodisi strupeni ali pa užitni — ako ni več popolnoma sveža, ker se je začel na gobi zaradi razkrajevanja delati žvepleni vodik.
Poleg nekaterih strupenih gob n. pr. vražji, rdečerepni in volčji goban (boletus satanas, b. pachypus, b. lupinus) spremenijo barvo tudi nekatere prav dobre gobe, n. pr. noroglavka (boletus luridus), kosta-njevka (boletus badius), turek ali kozak (boletus rufus) i. dr.
Popolno zastarelo in napačno je tudi pravilo, da so strupene ah vsaj neužitne vse gobe, ki izcejajo mleko (sok). Mleko izcejajo nekatere žlahtne gobe n. pr. okusna sirovka (lactaria deliciosa), hruševka ali pečurka (lactaria volema) i. dr.
Ravnotako napačna je trditev, da spoznamo strupene gobe po neprijetnem vonju in zopernem ali pekočem okusu. Najhujša strupenjača, že prej omenjeni strupeni kukmak ali krompirjevka, nima baš neprijetnega vonja (diši po sirovem krompirju), tudi okusa ni zopernega ali pekočega, a vendar je smrtna. Nasprotno je dobra goba poprova mlečnica ah bela kravjača (lactaria piperata), ki je v Italiji iskana delikatesa, a je pekoča liki sam poper.
Le pri eni skupini platničark, t. j. pri golobicah (lat. russula) je zanesljivi znak, da so užitne vse tiste vrste, ki so sladkega okusa, dočim strupene takoj zapečejo na jeziku. Toda skupino golobic — vseh je nad 30 vrst — pozna zanesljivo le iz-vežban goboslovec.
Tudi pri nas že precej znane živorume-ne štorovke ali jarsi (lat. armillaria mel-lea) so sirove zelo zopernega okusa, vendar so za jed pripravljene prav dobre in izdatne, ker rasejo množinsko.
Nevarno je lahko nadalje mnenje, da so užitne vse gobe, ki jih polži objedajo. Polži jedo tudi najhujše strupenjače, a jim nič ne škodujejo, dočim lahko človeka usmrtijo.
V razmerju z užitnimi, ozir. neškodljivimi gobami, je tako malo res nevarno strupenih gola, da bi si jdh lahko vsakdo zapomnil s pomočjo dobre knjige. Kdor pa nima toliko potrpljenja, ta stori seve pametno, da pusti v miru vse gobe, ki jih zanesljivo ne pozna, ozir. mu jih ne priporoči dober poznavalec. To je edino zanesljivo varstvo pred zastrupi jen jem.
Lahko pa se zastrupimo tudi z jedjo najboljših gob, ako je takšna jed stala celi dan ah celo par dni v toplih prostorih. Istotako so lahko škodljive užitne gobe, ako leže čez noč na kupu v zaprtih, toplih prostorih, da preidejo v razkrojevanje, ozir. se vnamejo. Pravilno je, da se nabrane gobe že isti dan pripravijo za jed ali pa se naj vsaj čez noč razlože vsaksebi na hladnem m zračnem prostoru.
Mnogokrat čitamo, da je kdo občutil vse znake zastrupljenja po uživanju jedilnih gob. Mogoče je. da se je z nabranimi gobami postopalo po zgoraj navedenih nepravilnostih. Vedeti pa je tudi treba, da niso pri vseh ljudeh enaki organizmi. Gobe so težko prebavljive, zato niso za slab želodec, posebno ne za večerjo. Kdor ima sladkorno bolezen, ta bi sploh naj ne užival gob.
Opetovano so domači ta tuji goboslovci naglašali, da je pri gobah previdnost potrebna, toda prevelika bojazljivost nI upravičena.	A. B.
Ob vsaki priliki — se spomnite
da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša ln najhitrejša posredovalnica asa službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drago.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Službo dobi
deseda i Oln daveK v Oln. za suro ali lajanje laslnva 5 Din Najmanlši mespk 17 Oln
Elektromonter
se sprejme takoj. Vprašati Bogataj, Kongresni trg 19.	26256 1
Kurjača
izprašanega strojnika k parnemu kotlu (lokomo-bili) se sprejme takoj. Ponudbe z zahtevki na podružnico Jutra v Celju pod značko »Industrija«.	26250-1
II. sobarico
ln zdravo, močno dekle, ki zna dobro prati ln likati sprejmemo s 1 oktobrom. Ponudbe poslati na Hotel Kontlnental, Sušak.	26238-1
Damski salon
sprejme takoj izvežbano pomočnico. Naslov v vseh posl. Jutra.
26245-1
Krojaškega
pomočnika
mlajšega, sprejmem — Naslov v vseh posl. Jutra.	26232-1
Prodam
Beseda 1 Oln, davek 3 Oln, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Aparat za
elektriziranje
ln dobro ohranjeno harmoniko Hohner Klub m prodam. Ivan Sax, Mestni trg 19.	26005-6
Drva mehka
po 80 din ln veže za butare. Glince za tovarno Zaloker — Torek,, sreda dopoldne.
26233-6
Neprimerno boljši od ruskega čaja je naš aromatični
»Emona"
cvetlični čaj
Prijetno boste presenetili Vašo družino in Vaše goste.
Paketi po din 6.50 in din 18 — v trgovinah.
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. Igl Josip, brivski salon. Vrhnika.	26229-1
Krojaškega
pomočnika
za velike komade sprej mem takoj. Ludvik Ro-škar. Ljubljana, Flor-janska 22,	26239-1
Mizarskega
pomočnika
za spohištvo sprejmem takoj. Anton Hafner, mizar, Podutiška 59, Ljubljana VII.
26237-1
Razpis
službe pisarniškega pomočnika pri Skupnem združenju obrtnikov v Celju Kvalifikacija trgovska šola (trgovska akademija). Znanje strojepisja in stenografije z eventuelno prakso, daje kandidatom prednost. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do 1. oktobra 1940
26254-1
um
ENO- iN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
Jfffjifra. tui'Jj\ 23
Boljše brije in dalje traja
Bukova drva
dostavljena na Vaš dom, žagana 165 din, cepljena 177 din za kub. m pri Putrlh, Do:enjska c. št 6.. tel. 48-55.
26246-6
Službe išče
rek 3 Din, za 41fro aH adjanje naslova S Din. najmanjši znesek 12 Din
Kot natakarici
lščeva	službe kjerkoli,
čedne,	dobre moči. —
Minka,	Zinka, Breg 2, I.
nadstr.	26249-2
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanlSl znesek 17 Din.
Skladišče
ali dvorišče v centru iščemo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Metalia«.	26252-19
Prodam mesnico
dobro ldočo, na zelo prometnem kraju poleg Maksimlrske mitnice — Cena zelo ugodna. Vprašati: Vedriš, Zagreb, Dubrava 4, mesnica.
26230-19
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din.
Klavir
poceni prodamo ali posodimo proti malenkostni odškodnini. Poizve se Podmilščakova 18.	26242-26
Potniki
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanlSl znesek 17 Din.
Agilnega
zastopnika
za obisk pisarn za prodajo dobroldočlh strojev iščemo. Kavcija za vzorce potrebna Zaslužek velik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reprezentativen«.	26235-5
Kupim
Beseda l Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Bukove furnirske
hlode
ln bukove letvice 27/27 XI m, kupi J Majaron, Borovnica.	25745-7
Sušilni aparat
(avbo) motorni ali brez, rabljen, kupim. Frank Hilda, Zeljarska ul 11.
26243 7
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
vzamem v najem v Ljubljani, Celju ali Ma rlboru Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »V najem«.	26248-17
Oblačila
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
Kreko perilo
moške ln fantovske
srajce
spodnje hlače itd. dobi te še vedno po izredno nizkih cenah do preklica pri »Kreko«, Tavčarjeva 3. Tyrševa 31. 25848-13
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman Iši znesek 17 Din.
Pohištvo
dobro ohranjeno (kompletne samske sobe) se ugodno proda. Poizve se v trgovini Soss. Mestni trg 18	26244-12
Kapital
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman iS-znesek 17 Din
Posojila
dajemo našim članom m varčevalcem Dgodnl po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čeva-cl brezplačno zava rovanl Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana. Dvor žakova 8. Iščemo Dover jenike	199
Kupuje! Prodaja!
Hranilne knjižice
oank m nranimic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod Maribor.
24458-16
Knjižico
Mestne hranilnice Kamnik in Kmetske posojilnice ljubljanske prodam Ugodna prilika za padanje dolga.
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka al. 12
26240-16
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PO KRATKI HUDI BOLEZNI. PREMINILA NAŠA DOBRA HČERKA, SESTRA, TETA, SVAKINJA, GOSPA
Mara Naraž roj. Bucik
KNJIGOVODKA TVRDKE REMEC & KOMP., DUPLICA
POGREB PREDOBRE POKOJNICE BO V TOREK OB POL 18. Z ŽAL, IZ KAPELICE SV. PETRA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. MAŠA ZADUŠNICA BO V ČETRTEK OB 7. PRI FRANČIŠKANIH.
LJUBLJANA, DNE 23. SEPTEMBRA 1940.
RODBINA BUCIK
Družabnika
z 12X100 din iščem za trgovino, z ali brez sodelovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »12 000«. 2625316
Posest
1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
4-stanovanjska hiša
v centru Celja zaradi nepričakovane selitve ugodno n-prodaj. Jager, gostilna Na Na. Celje.
26188-20
Vilo
r Ljubljani, najrajše Mirje po možnosti z hipoteko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje 99«.
26001-20
Prodam posestvo
tik banov, ceste, obstoječe iz gospodarskega poslopja v prillčno dobrem stanju. Posestvo leži v dobrem lesno-in-dustrljskem kraju Dolenjske Redi se lahko 5—6 glav živine. Dobra ln rodovitna lega za pridelavo živeža ln sena. Cenj. ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Cena 75.000 din«.	26251-20
I)rago(enosti
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro «11 dajanje t9Cu*xnr«N -uiti S «AOis«n znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevit Ljubljana. VVolfoa ulica
Razno
Beseda l Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslnva S Din Najmanjši znesek 17 Din
Misterij
Počitnice doma
Letos ni pravega vreme na. Sončite se doma e našo patentirano ultra vloletno obeevalko Ori glnal Rub. Po par obse vanjlh dobite lepo spon no rjavo polt. Zabte vaj te prospekte i Jugo patent. Ljubljana. Dvor žakova 8. Sprejmemo zastopnike	23571-37
Beseda 1 Din. davek j Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najman 161 znesek 17 Din.
Enosobno
stanovanje
sončno suho, v podprltl. z kosom vrta oddam solidni stranki za 300 din mesečno. Pojasnila: Ho-tlmlrova 14-1.
26236 21
77 iTTmili 1LLL.
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman iši znesek 17 Din.
Lepo solnčno sobo
z vso oskrbo oddam gospodu sostanovalcu. Kopalnica na razpolago. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 26255-23
Sostanovalec
se sprejme z vso oskrbo. Zid. ulica 6-1
26241-23
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za Mfro ali dajanje naslova 5 Din najmanjSl znesek 12 Din
Prazno sobo
išče gospodična za 1. akt. Ponudbe na oglasni oddel Jutra pod šifro »Uradnica«.
26247-23a
Nekadilec
postanete
v treh dneh z cašlm zanesljivim, popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotlnol« Velika ste klenlca din 70- mala din 60, pošilja po povzetju »JugopatenU, LJubljana, Dvoržakova 8- Kče-mo zastopnike.
200
Suhe gobe
se
NIKDAR NE POSTARA
zadnje rasti, plačujemo po najvišji ceni. Sever & Komp , Ljubljana.
26076-33
Od Vas ie
Ivisno, -la imate obleko vedno 'it novo zato Jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlollkanlca
PREMOČ
KOKS — DRVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Da so čebele vzor pridnosti, je že prastara stvar, toda šele znanstvene raziskave so pokazale, kolikšen je v resnici njih trud. Ameriški poljedelski urad je izvedel te raziskave. V Wyomingu je lucerna edini vir, iz katerega črpajo čebele svoj cvetni prah in med. Panje so postavili 12 km od naj-bližnjega takšnega vira in čebele so vsak dan letele teh 12 km sem in tja, da so polnile svoje satovje. Vsaka čebela je napravila to pot najmanj enkrat na dan in ker niso kazale posebne utrujenosti, menijo razkazovale!, da bi letele še bolj daleč, če bi bilo to potrebno. Ugotovili so. da so živali za izdelavo samo pol kile medu pre-INSERIRAJTE V „JUTRU"! j letele skoraj 500.000 km!
Vreče za moko
85 kg in 50 kg m druge velikosti vreč iz jute kupujem in plačam najvišje dnevne cene.
»LEDEKO«. Sombor, Zlatna Greda 9.
Nobene gube, nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glasovi tega dermatologa. Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ia pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste s-Jdeti mlajši. Gube in brazde » kakor Izbrisane.
Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce ln vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spe* jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdu-§enl boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne.
500.000 km
za pol kile medu
a t p e b o %
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Simčič Rudol!
upokojeni železničar 22. t. m., previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v torek, 24. septembra 1940, ob pol 3. uri pop. Izpred hiše žalosti, Rožna dolina c. VTH št 26, na pokopališče Vič.
Ljubljana, dne 23. septembra 1940.
Žalujoča rodbina SIMČIČ in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob bridki izgubi naše ljubljene žene, matere, stare matere ln tete, gospe
Marije Štefan
sočustvovali z nami, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, naša iskrena hvala!
Posebno pa se zahvaljujemo preč. gosp. župniku L Vindišarju za duhovno tolažbo in g. dr. M Neubergerju, ki je lajšal trpljenje naše drage pokojnlce.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek 26. t. m. ob pol 7. uri v župni cerkvi ▼ Trnovem.
V Ljubljani, 23. septembra 1940.
Žalujoči
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnvja Fran Jeraa. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani