3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. marca 2011  Leto XXI, št. 9 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 3. marca 2011 Porabje, 3. marca 2011 SAUSED JE VEDNO BLIŽE SAUSEDI STR. 3 SLOVENSKI KULTURNI DEN V BUDIMPEŠTI STR. 5 Slovenska samostojnost in kultura v Sombotelu »V tem drvečem svetu bi se včasih morali vprašati: kaj vemo o sosednjih narodih? Kaj vemo o njihovi preteklos-ti in njihovih vrednotah? In koliko so oni seznanjeni z nami? Mislim, da bi nas odgovor spravil v slabo voljo. Praznovanja pa služijo v dobrobit človeka. Poleg proslavljanja dajo tudi vpogled v vrednote nekega naroda,« - je v svojem slavnostnem nagovoru ob praznovanju 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije in Dneva slovenske kulture v Sombotelu izpostavil dr. Karel Gadányi, predsednik-prorektor Univerzitetnega središča Savaria Zahodnomadžarske univerze. V svojem govoru je z občinstvom delil svoje misli o nevarnosti, ki preti majhnim narodom, če ne negujejo in razvijajo svojega jezika in kulture v dovoljšnji meri. Izpostavil je več kot tridesetletno poslanstvo slovenske katedre v okvirih omenjene visokošolske ustanove in se spominjal na skupna praznovanja s predstavniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Pobudnik slavja je bilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti, ki je prireditev v Sombotelu organiziralo skupaj s tamkajšnjim Slovenskim kulturnim društvom Avgust Pavel, Slovensko manjšinsko samoupravo ter Univerzitetnim središčem. Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih s soprogo, ki je v svojem slavnostnem pozdravu poudaril, da čeprav je nezadovoljstvo v sami človeški naravi, je preteklih dvajset let kljub vsemu prineslo pozitivne spremembe. Tudi v življenju obeh manjšinskih skupnosti, ki imata dandanes predvsem povezovalno vlogo med državama, narodoma. V imenu pobudnika je navzoče pozdravila pooblaščena ministrica na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti Dubravka Šekoranja in Slovenijo označila kot državo, kjer je kultura zelo cenjena. Ta kultura pa je v veliki meri prispevala k ohranitvi slovenskega naroda skozi stoletja, je pa tudi »najpomembnejša slovenska industrija« po besedah pisatelja Louisa Adamiča. Proslave so se udeležili tudi generalni konzul RS v Monoštru mag. Drago Šiftar s soprogo, ter predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Sombotelsko dvorano je napolnilo okoli sedemdeset pos-lušalcev, med njimi so bili člani lokalnega slovenskega društva ter študentje in profesorji Univerzitetnega središča. (se nadaljuje na 6. strani) Trio Amarilis: Lucija Mlakar, Katja Činč in Urška Horvat (Posnetek je z monoštrskega koncerta) Proslave v Lisztovi dvorani so se udeležili številni gostje Nove knjige in publikacije MANJŠINE IN DOBRO SOSEDSTVO Tokrat o publikacijah z različno vsebino, ki ima kljub temu več skupnih točk: govorijo o manjšinah, dobrem sosedstvu in posameznikih. Uredništvo Népújsága, tednika madžarske manjšine v Sloveniji, je pripravilo publikacijo 35 let organiziranosti avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji. Knjiga je izšla ob obeležitvi 35-letnice samostojne politične organiziranosti madžarske in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. V duhu slovenske ustave (tedaj še v okviru Jugoslavije) iz leta 1974 sta madžarska in italijanska narodnost leta 1975 ustanovili prve samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov narodne skupnosti, ki so – organizacijsko preoblikovane – predhodnice današnjih krovnih organizacij narodnih skupnosti. V knjigi so pogovori z vidnimi snovalci in tudi uresničevalci narodnostne politike, kot so (bili): Ferenc Hajós, Ernő Eőry, Rózsa Kercsmár, Geza Bačič, Ferenc Fehér, Mária Pozsonec, István Molnár, Peter Winkler, József Balaskó, Janez Obreza, György Tomka, Ferenc Vida in József Kocon. Pogovore in portrete so pripravili: Tibor Tomka, Klára Nagy Szolarics in Lajos Bence, urednica publikacije je Jutka M. Király. Krajše razprave so napisali László Göncz, Miran Komac in Stanko Baluh, bibliografske podatke med letoma 1975-2010 je zbrala Brigita Farkaš. »Z vidika narodnih skupnosti in z vidika slovenskega modela varstva manjšin nasploh pojmujemo ustavo iz leta 1974 kot prelomnico, samoupravne narodne skupnosti pa poznamo kot svojevrstno organizacijsko obliko manjšinskega varstva, ki združuje interesno, samoupravno in politično funkcijo narodnosti,« je v uvodu v madžarskem, slovenskem, angleškem in nemškem jeziku zapisala Jutka M. Király, urednica knjige in Népújsága. Ob hvalevrednem založniškem dejanju ne moremo mimo obrobnih pripomb, in sicer je na prvem mestu vprašanje, zakaj teksti niso v obeh jezikih. Vprašanje se zdi umestno zategadelj, ker natisnjeno vsebino v knjigi Madžari v Sloveniji – če preskočimo dokumentarnost založniškega dejanja – kar dobro poznajo, medtem ko tega ne poznajo slovensko in italijansko govoreči prebivalci Slovenije. Zgolj pojasnilo, da ni denarja za prevajalce, je premalo, kajti večina avtorjev v knjigi je dvojezičnih. Da dilema ni umetna, kažejo izkušnje tudi na drugih področjih založniške dejavnosti v Lendavi, kjer izhaja večje število leposlovnih in strokovnih knjig, večinoma v madžarskem jeziku. Zato tudi želja nekaterih izobražencev madžarske narodnosti, da bi bilo več prevodov v slovenski jezik. To so poudarili tudi na nedavni predstavitvi knjige Judit Zágorec Csuka V sebi zate, ki je napovedala novo zbirko založbe Franc-Franc Mostovi na meji. Nemara bi se kazalo zgledovati pri Hrvatih na avstrijskem Gradiščanskem, ki večino knjig tiskajo v hrvaškem in nemškem jeziku. Dejstvo je, tudi če nam ni všeč, da se mora manjšina potruditi, da s svojimi dejavnostmi seznani večinsko prebivalstvo, ki v majhnem odstotku govori in razume njen jezik. József Varga sodi med najuglednejše prekmurske madžarske izobražence. Ob njegovi 80-letnici je izšla praznična števika revije Muratáj, posvečena jubileju znanstvenika, učitelja, pisatelja in tudi nekdanjega aktivnega genterovskega citrarja. Pod naslovom V lepoto vtkana vera je objavljenih 30 študij o jeziku, literaturi in kulturi; v zborniku je zajeta življenjska pot Józsefa Varge, tudi večletnega profesorja na oddelku za madžarski jezik in književnost na mariborski Filozofski fakulteti. Avtorji v zborniku so iz Madžarske in Slovenije, med njimi Marko Jesenšek, Elizabeta Bernjak, Zinka Zorko in Jože Lipnik, ki je o kolegu napisal: »József Varga – Jožka bači je med Slovenci in med Madžari znan kot dober striček in kot dober strokovnjak. Na oddelku za madžarščino je bil dolga leta nepogrešljiv vsestranski pedagog.« Čestitke in dobre želje v imenu Porabja! Prav poseben je zbornik Koroška likovna kolonija mladih Vuzenica – 40 let. Je in ni večjezičen, čeprav se na likovnih srečanjih družijo mladi iz štirih držav, ki sta jim skupna likovna govorica in slovenski jezik. Pobudnika druženja sta bila Štefan Kresnik in Lojze Gobec. Želela sta ponuditi mladim nekaj novega in nastala je likovna kolonija Vuzenica z gostujočimi učenci najprej z avstrijske Koroške. Dvajset let je kolonija domovala v Vuzenici, ob jubileju se je porodila ideja o kroženju po deželah, od koder so prihajali gostje. V Porabje, v Števanovce, so prišli prvič leta 1993. Zbornik na 400 straneh prinaša vso pestrost likovne kolonije, ki so se je udeležili mnogi mladi ljubitelji likovne umetnosti in njihovi mentorji. »Druženje mladih v krogu Vuzenica – Koroška – Tržaško – Porabje je postalo tradicija, ki je veliko več kot le kratkotrajno poletno druženje in preizkušanje likovnih sposobnosti. V vseh teh letih so se stkale mnoge prijateljske in trajne vezi, nastala so mnoga likovna dela in kar je najvažnejše – okrepilo in uresničilo se je spoznanje, da je slovenski kulturni prostor širši od naših državnih meja ter da je v tem prostoru dovolj možnosti za skupno ustvarjanje mladih,« je zapisal predsednik Slovenije Danilo Türk, ob njem so razmišljanja prispevali še predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ministrica za kulturo Majda Širca, minister Boštjan Žekš, predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek, zdajšnji vodja likovne kolonije Miran Kus, predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in drugi iz Avstrije in Italije. Dve novi dvojezični publikaciji sta izšli tudi pri Kulturnem društvu člen VII za avstrijsko Štajersko. To sta že uveljavljeni zbornik Signal 2010/2011 in brošura o Pavlovi hiši v Potrni in o KD člen VII. Signal je ob Znanstveni in Literarni zbirki najpomembnejša publikacija štajerskih Slovencev v Avstriji, ki spadajo med redke manjšine v Evropi, ki nimajo svojega tiskanega glasila, kot je, denimo Porabje, Novice na Koroškem ali Népújság v Lendavi. Urednici Elisabeth Arlt in Susanne Weitlaner poudarjata razvoj dobrega sosedstva in sodelovanja v mejnem prostoru. Pomemben delež pri tem ima KD člen VII s svojo politično, predvsem pa kulturno dejavnostjo in prireditvami v Pavlovi hiši. Za letošnji Signal pravita, da avtorji obravnavajo širok spekter različnih tem. Kako je med Slovenci fletno – slovenščina na topografskih razglednicah kronovine Štajerske 1890-1918 ; Časopis Štajerc in »Nemcem prijazni Slovenci« v 1. svetovni vojni – pogled na razburkani čas na Štajerskem; Brez meščanskega miru – Slovenski Štajerci brez zaščite oblasti in brez zaščite pred nemškonacionalnimi hujskači; Potopis Doživetja ob iskanju družinskih sledi v Sloveniji; Izobraževalni seminar za učitelje slovenščine na Štajerskem; 20 let sodelovanja med šolama Muta in Arnfels, O Svetih Višarjah v Italiji kot kraju povezovanja; Življenje pri Mariji Snežni – »Dialog« z Dragom Jančarjem; Poletje 1945 v gradu Hrastovec - spomini ujetnikov; Aretacija moje mame Marie Madlene, grofice Herberstein. Aretacije na avstrijskem Koroškem maja 1945 - so žrtve res pozabljene? Prekmurski Judje - Od cvetoče skupnosti do ostanka ostankov; Demilitarizirana cona – refleksije o korejskem obmejnem prostoru in Prvi dan etničnih skupin v parlamentu - kako je v avstrijskem parlamentu 18. oktobra 2010 potekal prvi dan etničnih skupin, na katerem se je zbralo okoli 500 sodelujočih. Signal zaključuje Društveno leto 2010 v fotografijah. ERNEST RUŽIČ Državni sekretar dr. Boris Jesih na obisku na Madžarskem Saused je vedno bliže sausedi Saused k sausedi se zové projekt, s šterin je Razvojna agencija (RA) Slovenska krajina kak glavni partner s pomočjo evropskoga razpisa v Porabje pripelala malo menje kak pau milijona evrov. Državna slovenska samouprava (DSS) je tüdi s pomočjov tej pejnez odküpila staro župnišče na Gorenjom Seniki, pa v njen že lansko gesen na ogled postavila Küharjevo spominsko zbirko, ka pa se godi z drügimi deli projekta na Vogrskom, nam je vöovadila vodja RA Slovenska krajina Andreja Kovač. V luči priprav na srečanje slovensko-madžarske mešane komisije, ki naj bi potekalo v letošnjem letu, se je državni sek-retar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih v torek, 22. februarja 2011, mudil na uradnem obisku v Budimpešti. Na uradnih pogovorih s partnerji z Madžarske je bilo govora predvsem o delu mešane komisije ter o položaju slovenske manjšine na Madžarskem. Slovensko-madžarska mešana komisija bi se sicer morala sestati že lansko leto, vendar to zaradi parlamentarnih volitev na Madžarskem ni bilo mogoče. Na povabilo sopredsedujoče slovensko-madžarske mešane komisije gospe Zsuzsanne Répás, namestnice državnega sekretarja za nacionalno politiko, je dr. Boris Jesih prišel na pogovor v Budimpešto, kjer je bilo govora predvsem o pripravah na XII. srečanje mešane komisije. Madžarska sogovornica je pokazala pripravljenost za reševanje odprtih vprašanj in poudarila, da si madžarska stran prizadeva, da bi do zasedanja komisije prišlo že v prvi polovici letošnjega leta. Istega dne se je državni sekretar v Budimpešti srečal še z namestnikom državnega sekretarja za manjšine in cerkev dr. Csabo Latorcaijem, s katerim sta govorila predvsem o položaju slovenske manjšine v Porabju. Ob koncu pa se je državni sekretar sestal še z namestnikom državnega sekretarja za visoko šolstvo Lászlóm Duxom, s katerim je govoril o možnostih za pripravo in financiranje projekta novega znanstvenega slovensko-madžarskega slovarja. Znanstveniki na slovenski strani so z delom že pričeli, projekt pa je pomemben predvsem za promocijo kulture in jezika med obema narodoma. Prav tako pa je obstoj takšnega slovarja ključen za dvojezična območja v Porabju in Prekmurju. Dr. Boris Jesih • Kako daleč ste z aktivnostmi v tem čezmejnem projektu, katerega uradni naslov je Porabje in Goričko – povezana v kulturi? »Na madžarski strani, kjer smo štirje partnerji, sta dva v glavnem že zaključila svoja projekta. Tako je Državna slovenska samouprava uredila in odprla Küharjevo spominsko hišo, na Dolnjem Seniku pa je tamkajšnja občina prav tako že obnovila Hišo kolarstva, tudi muzeologi so že končali s svojim delom, tako da bo kmalu na vrsti njena otvoritev. Investiciji trenutno potekata na dveh lokacijah, in sicer na Gornjem Seniku, kjer je občina meseca novembra začela z obnovo kulturnega doma, ki bo predvidoma trajala do septembra, naša agencija pa ureja gospodarski objekt ob Porabski domačiji v Andovcih, ki naj bi ga dokončali do konca maja in nato slavnostno predali namenu 9. julija, v okviru prireditve Porabski dan.« • Kaj vse bo v tej novozgrajeni zgradbi v Andovcih? »V njej bomo uredili majhno trgovino, v kateri bomo prodajali v Porabju narejene rokodelske izdelke. Zaenkrat ne nameravamo nikogar zaposliti, tako da bo odprta le takrat, ko bodo tja prihajale organizirane skupine. Uredili bomo tudi delavnico, v kateri bodo potekale rokodelske delavnice, prilagojena pa bo predvsem za lončarsko delo. V novi zgradbi bo tudi prostor, namenjen prireditvam in druženju, za okrog 70 ljudi. Seveda bodo urejene tudi sanitarije, kurilnica in še ena pisarna.« • Investicije so sicer najbolj pomemben del tega projekta, toda ne edini. Kako potekajo preostale aktivnosti? »Veliko delavnic, predvsem rokodelskih, smo že pripravili, nekaj jih bomo še v prvi polovici letošnjega leta. Poskrbeli smo že tudi za slovenski prevod za razstavo Življenje ob železni zavesi v števanovskem muzeju obmejne straže. Navezali smo stik z Muzejem za vojaške zadeve, ki mora še dati soglasje, da se dvojezični panoji ponovno natisnejo. V kratkem bo izdana slovenska pesmarica, ki jo pripravlja DSS, naslednje leto bomo pripravili lončarski tabor, tudi film o lončarstvu in še nekatere druge prireditve.« • Glede na finančno in gospodarsko krizo najbrž ni bilo tako lahko zagotoviti lastnega deleža pri financiranju vseh teh investicij? »Obema občinama smo pomagali tako, da smo se prijavili na projekt, ki ga je razpisala skupščina Železne županije, z njegovo pomočjo se namreč zagotavljajo sredstva za pokrivanje lastnih deležev pri evropskih projektih. Dolnjeseniški občini so odobrili 100-odstotno pokritje, gornjeseniški pa polovično. Zavrnjeni pa sta bili prošnji DSS, ki si je pač morala pomagati s sredstvi, ki jih dobiva za svoje redno delovanje, in naše agencije, za katero pa tako ali tako na Madžarskem ne obstajajo viri za tovrstno sofinanciranje, tako da nam je na pomoč priskočila Republika Slovenija oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki tako ali tako podpira naše delo, za kar smo mu zelo hvaležni. Nočemo preiti pod okrilje DSS, saj menimo, da bi na ta način več izgubili kot pridobili. Ocenili smo namreč, da bi nas to lahko pri prijavi na določene projekte - predvsem tiste, s katerimi želimo pomagati razvoju Porabja - preveč oviralo, zato smo se temu odrekli.« Silva Eöry Andreja Kovač, vodja RA Slovenska krajina KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. OD SLOVENIJE… Živlenjske zgodbe (6) Frenk pa Ana Dévényi SDS se je opravičil bralcem, predsedniku pa ne V Slovenski demokratski stranki (SDS) dopuščajo možnost, da so bili zaradi njihove malomarnosti in neurejenosti arhiva SZDL na njihovi spletni strani objavljeni tudi dokumenti, ki niso bili del dopisa Danilu Türku leta 1980. »Ne moremo pa se v nobenem primeru opravičiti predsedniku Türku, ker to v ničemer ne spreminja dejstva, da je bil Türk v najožji skupini takratnega repub-liškega vodstva, ki so ga obveščali o zadevi Velikovec,« so dodali v omenjeni stranki. Vlada sprejela paket zakonov za povečanje plačilne discipline Vlada je za obravnavo v državnem zboru (DZ) pripravila paket zakonov za povečanje plačilne discipline, med njimi predloge zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, novele zakona o DDV in novele zakona o javnem naročanju. Problem plačilne nediscipline v Sloveniji je po besedah finančnega ministra Franca Kri-žaniča dobil takšne razsežnosti, da je država prisiljena ukrepati. Po oceni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je vlada z omenjenim paketom zakonov upoštevala del njihovih zahtev, zadovoljni so predvsem z uvedbo najdaljšega roka plačila do 60 dni in do 30 dni za državne organe ter z načrtovano uvedbo obveznega pobota. OECD Sloveniji podala priporočila za izhod iz krize Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je izdala poročilo o Sloveniji za leto 2011, v katerem ugotavlja, da Slovenija po finančni in gospodarski krizi postopno okreva, a potrebni so hitri ukrepi za vzpos-tavitev ravnovesja v gospodarstvu in okrepitev konkurenčnos-ti. Zlasti se poročilo osredotoča na strukturne reforme, saj so monetarni in fiskalni ukrepi držav v boju proti krizi v večji meri izčrpani. Vladni predstavniki so priporočila z nekaterimi zadržki večinoma podprli, največ zadržkov pa je bila deležna predlagana zaostritev pokojninske reforme z višanjem upokojitvene starosti. Žitek vsakšoga človeka je nika ejkstra, kakoli mislimo, ka od naši sausedov vse vejmo, ka so pred nami kak oprejte knjige, če začnejo starejši pripovejdati, je poslüšamo z oprejtimi lampami. Emi Sukič je zdaj o svojom žitki pripovejdala Lasuna Marika (Domiter Józsefné) iz Sakalauvec. »Moramo malo s cajtom tanazaj titi do tistoga mau, gda sva se oženila. Kak sam že pravla, firmanski boter od mojga moža pa njegva žena sta v revoluciji odišla. Pisala sta se Frenk pa Ana (Nana) Dévényi. Zavolo toga, ka sta ona deco nej mela, sta se z nami tak zgučala, naj se mi v njinoga ram spatjivamo, najbola zatoga volo, ka je ništje nej znau, ka de se melo goditi. Če je, Baug vari, ništje notra ne vzeme pa gor ne primle, te ta ona prej es nazaj na svojo domovino. Če bi se prej kakšen tihinec notri skvartero v ram, ga več ništje nede mogo vö iz rama spraviti. Miva pa – če bi ona nazaj priš-la – bi itak mela mesto pri starišaj od moža. Dapa, Baugi vala, se je ovak zgodilo, ka sta se zglasila za Kanádo. Par mejsecov sta tü bila na Štajerskom v lageri, potistim so je te s fligarom v Kanádo odpelali. Človek je bijo vönavčeni zidar, ženska je pa v künji pomagala. Tam se je te na velko zidalo pa obadva sta delo dobila. Za tri lejta sta si že svoje rame küpila. Človek je pri zidaraj dobro slüžo, ženska je pa iz künje tö kaj prinesla za djesti, tak sta te leko pejnaze za rame prišparala. Nam sta dosta pomagala, nej samo zatok, ka je moški biu mojma možej firmanski boter, liki zatok tö, ka je ženska bila najbaukša padaškinja mojoj materi. Tü doma v vesi so sausedge bili. Gda sta si v Kanádi ram vret djala pa sta vse mejla, ka je njima potrejbno bilau, te sta na nas mislila, ka mi mlajše mamo pa je nam potrejbna pomauč, ka mo leko mlajše ranili. Dosta gvanta sta nam pošilala v pakaj, dapa največ sta nam s pejnezi pomagala. Človek je nikdar nej nazaj prišo na stari kraj, ka se je bojo. Gda so revolucijo dolazbili, so pá redeči nazaj na oblast (hatalom) prišli, zatok je on bojaznost emo. Mislo je, ka če pride domau na gledanje, ga zaprejo, vauze se je pa trno bojo. Žena Nani je štirifart domau prišla na gledanje, dosta lejpoga cajta smo z njauv doživeli. Bila je koražna, vesela ženska pa trno dobroga srca. Lejpa duga lejta nji je Baug dau doživeti, 86 lejt je stara bila, gda je tünjala ete svejt. Njeni mauž je nej takši dugi žitek zadaubo. Betežen je grato na prostati. Pa kak je moške sram zavolo takšoga betega, je dugo nej k doktora išo. Gda je več bolezen nej mogo trpati pa je k padari išo, je že kesnau bilau. Samo 69 lejt je star bijo, gda je mogo mrejti. Gda ga je žena Nani pokopala, potistim je eštje dvakrat domau prišla v Sakalavce. Gda je mauž Frenk mrau, je Nani dala osmrtnico (gyászjelentés) v novine z njegvi kejpom vret. Potistim go je gorazisko sin od njenoga brata, steroga je pred tistim ranč nej poznala. On je te svojo tetico k sebi vzejo. Svoje rame je odala pa se je spakivala k tauma mladoma moškoma. On je oženjeni bijo, za ženo je emo edno Vogrinko iz Székesfehérvára. Mejla sta enga sina. Lepau so go poštüvali, tak ka je na stare dni lejpi žitek živela. Gda je domau prišla, je vsigdar pravla, ka nigdar nede mogla gospodnomi Baugi pa Blajženoj Devici Mariji zahvaliti, ka je v takšo dobro držino prišla pa telko poštenja dobila, ka leko, če bi svoje mlajše mejla, bi tau nigdar nej doživela.« (se nadaljuje) Frenk pa Ana (Nana) Dévényi v Kanádi v 60-i lejtaj Po smrti Frenka je Ana živela z držino od brata sina (pri nečaku) Predsednika krovnih organizacij Martin Ropoš (DSS) in Jože Hirnök (ZSM) pri podpisu pogodbe, na podlagi katere bo Zveza kot založnik časopisa Porabje dobila v ta namen 22,4 milijona forintov iz madžarskega proračuna. … DO MADŽARSKE Slovenski kulturni den smo svetili na veleposlaništvi v Budimpešti Slovenske organizacije na Vogrskom že dugo lejt svetimo den slovenske kulture. Te den smo v Budimpešti že večkrat vküper svetili z Veleposlaništ-vom R Slovenije. Letos je tak bilau, ka smo ga posebe držali pa nam je veleposlanica Darja Bavdaž Kuret ponudila mesto. Meli smo za nastop folklorno skupino pa tam pri nji bola vekšo mesto majo za ples. Slovensko društvo v Budimpešti je te den organiziralo 19. feb-ruara, malo slejtkar, kak je te svetek. Ka je te svetek 8. februara, tisti den, gda je mrau najvekši slovenski pesnik France Prešeren, zato ma pravimo Prešernov den tö. Na svetki so se lepau zbrali naši lidje pa so bili navzauči vsi sodelavci slovenskoga veleposlaništva. Za nastop smo pa pozvali Folkorno skupino penzionistk Zveze Slovencev na Madžarskem, Stanka Črnka z malo bando pa smo si ogledali film Porabje. Pozdravila je goste in domanje lidi Agota Merkli Kállay, svetašnji govor pa je mejla predsednica Irena Pavlič. V svojem guči je povedala: »Našo društ-vo je bilo na Gorenjskem v vesi Vrbi, dej se je rodijo France Prešeren. Bili smo v njegvi rojstni hiši, v cerkvi sv. Marka, v Kranju v Prešernovem gaju z našimi prijatelji z MoPz MAJ iz Kranja. Prešeren je s svojo poezijo dvigno slovenski narod med najvekše narode v Evropi. Revolucionarno gibanje je v 19. stoletji v Evropi pozdravo z eno najlepšo pesmijo, z Zdravljico. V tej pesmi nazdravi znancem, prijateljem. Govori o prijatelstvi med narodi: »Žive naj vsi narodi«. Petőfi je tö gučo o világszabadságu (svetovni svobodi). Pravijo, ka je Prešeren Slovencem tau, ka je Petőfi Madžarom. Slovenci so sedmo kitico zbrali iz te pesmi po osamosvojitvi rusaga za slovensko himno. Mislim, vsi smo ponosni, da smo Slovenci. A imamo dužnost tö do svojega naroda, ohraniti slovenski materni gezik in ga predati našim mladim. Velika in težka naloga je, a potrudimo se. Slovenija je 20 lejt samostojni rusag. Ka nam to pomejni? Dosta. Da tü leko svetimo na veleposlaništvi, da smo zadnji deset lejt spoznali Slovenijo kak matično domovino, da smo prišli do toga, ka kakšen koli mali narod smo, mi tö mamo matično domovino, in tau je Slovenija,« je rekla med drugim predsednica. Veleposlanica Darja Bavdaž Kuret je tö govorila o tom, kakšen pomemben svetek je tau za Slovence. Tau pa je najvekše, da je Slovenija samostojna država postala. O tom ešče letos več svetkov baude, je prajla. V kulturnom programi so najprvin nastopile ženske. Vodi je Klara Fodor, plese je vči Dragica Kolarič iz Beltinec, igra jim in edini moški z njimi je Boris Velner iz Vučje Gomile. Najprven so zaplesale porabske plese: Mati potice pečejo, Mrkevca, Rozinka, Čardaš, En cvaj, draj, Rejzka. Če bi vidli, kak so te ženske plesale, kak če bi dvajsti lejt stare bile. Tak so se vrtele, tak lepau stapale, se zraven držale. Telko ploskanja so dobile pa füčkanja, ka bi z vozaun nej mogle domau pelati. V pauzi je igro Stanko Črnko s svojimi muzikanti. Kak veselo so igrali, spejvali, ka so nas takoj navdušili. Vsi smo takše dobre vole gratali pa nisterni naši so tö začnili spejvati. Ženske so od drugin zaplesale goričke plese: Sirauta, Gospaud, gospa, Cepez polka, Djere be rožam, Sotiš. Tau je bilau nika lejpoga. Dobro, ka so tau skupino vküper spravile. Prej je tau na misli prišlo števanovskim ženskam in Društvi penzionistov. Za ženskami so pa zaigrali muzikantje. Potejm smo pa si ogledali film Porabje, steri guči od tom, ka je Zveza Slovencev naredla dvajset lejt za Porabje. V imeni Slovenskega društva v Budimpešti smo gratulirali skupini iz srca, jim želeli, aj ešče dugo, dugo plešejo, aj se ešče večkrat srečamo. Zavalili smo se za te lejpi in nepozabni program. Malo smo jedli pa pili in se je začnilo spejvanje pa ples. Skurok do osme vöre smo plesali, spejvali, djufkali pa se veselili. Mislim, ka je slovensko veleposlaništvo ešče tak glasno pa veselo nej bilau. Telko djufkanja, füčkanja so te stene ešče nej čüle. Vsi smo veseli bili in dobre vole. Hvaležni smo bili gospe veleposlanici Darji Bavdaž Kuret za lepo mesto. Naslednje naj ešče napišem lejpe verze iz Zdravljice: »Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!« I.P. Državljani še zmeraj ne zaupajo politikom To potrjujejo podatki raziskave z naslovom »Zaupanje«, ki je potekala jeseni 2010, v njej je bilo vprašanih kakih 3000 ljudi. Na vprašanje, ali zaupate politikom, policiji, pravosodnim organom, cerkvam itd., so lahko anketiranci izbrali med petimi možnimi odgovori, in sicer: sploh ne zaupam, ne zaupam preveč, precej zaupam, popolnoma zaupam in ne vem. Kar se tiče politikov, jim več kot 54 odstotkov ljudi sploh ne zaupa, več kot 27 odstotkov jim pa ne zaupa preveč. Zanimiv je podatek, da le malo manj kot trije odstotki vprašanih popolnoma zaupajo politikom. Med državnimi organi je najbolj uravnotežena slika pri policiji, ki ji precej zaupa več kot 34 odstotkov ljudi, popolnoma ji zaupa 10 odstotkov državljanov. Najvišji odstotek popolnega zaupanja je dosegla cerkev, kajti skoraj 11 odstotkov vprašanih se je odločilo za ta odgovor. Pri analizi so sicer omenili, da večina anketirancev spada med manj izobražene sloje in živi na podeželju. Vse manj ljudi gleda oddaje javne televizije Gledanost kanalov javne televizije – prvi in drugi program MTV – vse bolj upada. Proces se je sicer začel že leta 1997, ko so začele oddajati komercialne televizije, med njimi RTL in TV2. Kmalu po začetku je komercialna kanala gledalo že dve tretjini gledalcev, 70-odstotni delež sta ohranila vse do lani decembra, ko sta ta delež povečala na 80 odstotkov. Gledanost kanalov javne televizije niha med 10 in 20 odstotki. Očitno je upadanje gledalcev pri informativnih oddajah, medtem ko dnevno-informativne oddaje na javnih kanalih gleda od 5 do 600 tisoč ljudi, dnevnike komercialnih televizij gleda kakih 2-3 milijone gledalcev. Zaskrbljujoč je podatek, da gleda dnevno-informativne oddaje javne televizije le 100 tisoč ljudi izmed aktivnega prebivalstva, starih med 19 in 49 leti, medtem ko dnevnike komercialnih televizij gleda od te generacije 4- do 500 tisoč ljudi. Varaške penzionistke so se tak vrtele, ka ji je bilau veseldje gledati Lidgé so lepau vküpprišli V programi so gorstaupili Stanko Črnko pa njegva padaša tö »Trüditi se moraš za gezik kak za vse drügo« Anuška Pénzes Časar iz Varaša so prvi bili, šteri so maturo (érettségi) meli na Gorenjom Seniki. Tistoga reda je tau velko delo bilau, zato ka po vasaj so mladi bola doma ostali pa so delali ali so se pa kakšno meštrijo vönavčili. Kak vsakšoma v tisti časaj njim je tö nej bilau léko osnovno šaulo začniti, zato ka so nej znali vogrski, samo slovenski. Po osnovni šauli, gda so v gimnazijo prišli pa so taši časi prišli, ka je baukše bilau, če je človek nej gučo slovenski. Zato ka nej gvüšno, ka bi s tistoga hasek emo, bola samo kvar. Zdaj je tau že malo ovak, baja je samo telko, ka zdaj mladi zato ne gučijo slovenski, ka ne vejo, nej pa zato, ka nej slobaudno. • Anuška, kak je vam šlau včenjé vogrski, gda ste v osnovno šaulo prišli? »Mi smo doma samo slovenski gučali, gda smo v šaulo prišli, tam so nam tau prajli, ka se tak trbej poklonti ka jó napot, zato ka eške telko smo nej znali. Tau je bila tista prva rejč, ka sem se go vogrski navčila. Mi smo te ovak bili kak zdaj tej mlajši, šteri se v šauli svoj materni gezik včijo.« • Šteroga leta je tau bilau? »Tau je bilau leta 1946. Te nej samo ge, liki vsi, ka so moji vrstniki bili, so se v šauli navčili vogrski. Tistoga reda so na Gorejnjom Seniki samo Slovenci živeli, nej bilau nej Vaugrov pa nej Ciganjov. Vogrske familije so samo tak bile, ka sodacke so vzeli slovenske dekle pa potistim so te tam ostali. Mi smo vogrsko rejč najbola samo po radioni čüli, zato ka te so že bili telepeš radionge. Dapa s tauga si se dosta zato nej navčo. Oča so v Dajčlandi delali, tak ka oni so tö nej znali vogrski, dapa nemški so fejst dobro gučali.« • Kak ste se včili vogrski v šauli? »Meli smo edno tašo malo palatablo pa tau je bilau vse. Na tau smo pisali, pa če smo go puno napisali, te smo go zbrisali. Te je eške nej bilau telko knjig, kak zdaj mlajši majo. Sledkar v štrtoj klasi smo že meli edne knjige, gde je bilau pisanje pa štetje tö. Tau je pisalo na prvi strani, ka: Prva moja knjiga.« • Težko se je bilau vogrski navčiti? »Sploj ne morem nazaj pomisliti, kak sem se navčila, dapa tau vejm, ka sem ge dostakrat üšla s stariši v tašo mesto, gde so vogrski gučali. Par rejči sem tam tü čüla pa v šauli sem se včila, tak ka ranč sem nej vpamet vzela, pa sem že znala vogrski. Tisti, šteri se je samo v šauli včijo, tistoma je zato težko bilau, tak mislim.« • Če so oča v Dajčlandi delali, te so oni dobro znali nemški, nej? »Oni so sploj dobro znali, večkrat je bilau tak, ka iz Varaša notaroš je zvau, če je kaj prevajati trbelo, zatok ka so oni tisto pravo nemščino gučali, nej kak tisti, šteri so v Burgenland ali na Štajersko odli delat.« • Vi ste se od oče navčili nemški? »Nej, zato, ka smo nej smeli, nej smo se vüpali v tisti petdeseti lejtaj nemški gučati. Če smo kama šli, nej smo se smeli vödati, ka znamo slovenski ali nemški. Za volo tauga sem se nej navčila nemški.« • Gda ste v gimnazijo prišli v Varaš, tü so té že vas včili slovenski? »Nejsmo se včili slovenski, liki rusuški. Tau sem ge tam ranč nej trno gučala, ka znam slovenski. Samo so pa zato gorprišli natau. Gda sem ge v prvi razred gimnazije ojdla, te je notaroš, ka je v Körmendi biu kesnej, Dániel Pál Emil v štrti razred odo. Tej podje so tak prišli do štrtoga razreda, ka so sploj nika nej znali rusuš-ki. Gnauk je k meni prišo tisti školnik, steri je včijo, pa pravo, aj ge z njim dem v štrti razred. Ge sem nej znala zaka, pa sem se malo bojala. Tam me je te pred nje postavo, pa mi je pravo nišo rusuško besedo, aj zdaj tau sklanjam (ragozzam). ‚Vidite, ona zna, pa samo v prvi razred odi, ka ste pa te vi do tejga mau delali,’ je pravo njim. Tau je njemi zato malo tü špajsno bilau, ka sem besede nej tak vöpravla, kak bi trbelo, pa me je pito, če ge gučim kakšni slovanski gezik. Če sem stejla ali nej, mogla sem vöovaditi, ka sem ge Slovenka, pa tistoga reda je bauk-še bilau tau nej vöovaditi.« • Tau je zato velko delo bilau tistoga reda, v gimnazijo ojdti, pa pejnaze je zato tö koštalo. »Te je eške preveč velko srmast-vo bilau, sploj pa pri nas, gde je pet mlajšov bilau. Meni so vse mogli küpti, gda sem v kolegium prišla, od brisače do lijana, straušenek, vse ka sem tam nücala. Gda smo straušenek šli napunjavat na Rábafüzes, gde so oslice bile, meni so sodacke tak dosta slame nadenili nutrik, ka eške za edno leto je tak visiko stau. Ge sem mala bila, pa sem komaj dola s postele prišla, ka so mi noge nej doladosegnile, če sem na posteli sejdla. Bilau je tak, ka so oča pet forintov prinesli za menov, dapa ge sem prajla, ka meni nej trbej, zato ka mam. Nejsem mejla, samo sem znala, ka doma te forinte bola trbej, zato ka oča so sami slüžili. Ge sem dostakrat tistim, šteri so bola pejneze meli, pejglala pa te tak sem malo forintov prislüžila. Etak sem leko te malo starišom pomagala.« • Ka ste delali po gimnaziji? »Name so Karel Gašpar fejst silili, naj dem v Pécs pa naj se za lerenco včim. Dapa ge sem nej stejla, zato ka že etak so oča dosta stroškov meli te čas, ka sem se v gimnaziji včila. Če bi se tadala včila, te eške tri lejta bi oča mogli namé tadržati, tau sem pa nej stejla. Tak sem te na Gorejnjom Seniki začnila delati pri zadrugi Földművesszövetkezet.« • Ka je z maternim gezikom? »Ge tau pravim, ka maternoga gezika ne moreš pozabiti, što ovak misli, tisti laže. Dos-takrat se srečam z lidami, šteri tak vözobrnjeno gučijo, nej vogrski pa nej slovenski. Ge sem njim pravla, ka materni gezik nej slobaudno dočas pozabiti, dočas ka te nutrik ne dejejo v grob, tam tö samo zato, ka več ne ‚š gučo. Dočas maternoga gezika ne smejš, ne moreš pozabiti, če sam neš-keš.« Karči Holec Slovenska samostojnost in kultura v Sombotelu (Nadaljevanje s 1. strani.) S skoraj enournim programom (s skladbami Beethovna, Benjamina Ipavca in Dvořaka) so proslavo okronale tri študentke z ljubljanske Akademije za glasbo, z imenom Trio Amarilis. Pred nastopom v središču Železne županije so se predstavile v Budimpešti, sledil pa je še koncert v Monoštru (več o študentskem triu v eni od naših naslednjih številk.) Pred proslavo sta se predsednica Slovenske manjšinske samouprave Marija Kozar Mukič in predavateljica na slovenski katedri Ibolya Dončec Merkli sestali s povabljenimi predstavniki veleposlaništva, generalnega konzulata in Urada za Slovence. V pogovorih sta predstavili delovanje in organiziranost Slovencev v Sombotelu ter vprašanja, povezana z visokošolskim izobraževanjem. Za do sedaj izkazano pomoč sta se zahvalili zastopnikom matične države in prosili za nadaljnjo podporo. Koncert Tria Amarilis je prevzel publiko tudi v Monoštru POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK BETEŽNA GLAVA PA SRCÉ Postrašeno strašilo se je nej pa nej moglo včakati. Nej se je moglo včakati, naj mine velka veselica na njegvoj glavej. Naj premine velko lejtanje ftičov kauli njegve glave. Dun je preminoula ta velka veselica tis-toga dneva, gda so mladi vrabli začnoli lejtati. Dun so zato ftiči vnoči malo spali. Depa prišo je nauvi den. V nauvom dnevi pa se vse začne znauva. Sunce je eške nej na nebo prišlo, že se je začnolo popejvanje. Depa, tau vsikši vej, ka je popejvanje ftičov za takšno postrašeno strašilo nej nikšno popejvanje. Tau je gé zanga najbole lagva nauta. Srcé trpeče, glava šké oditi nikan inan. Najraj bi biu nindri indri. Nin tam, kama eden ftič ne pride. Nin tam, v sterom mesti se ne čüje enoga ftiča nej. Pa je tau vöpovedo tö. Pa se je zgodilo nika vcejlak čüdnoga. Gda je tau tak na glas povedo, so vsi vrabli vcejlak tiüma gratali. Gnezdo na njegvoj glavi se je zmirilo. Vrablov oča se njemi je na naus vseu. Pa se je kcuj vsela eške mati vrablova. »Buma, buma, tau je velka baja gé,« je pravo vrablov oča. »Buma, buma, tau je nej mala baja. Tau je velka baja gé,« je kcuj prajla mati vrablova. Više njegve glave, v gnejzdi nut v klobüki pa so se znau-va zglasili mladi vrabli: »Buma, buma, buma. Baja, baja, baja.« »Mlajši, tiüma bojte!« je zapovejdala mati vrablova pa je tak bilau tö. »Ti, strašilo, ka si nej strašilo gé. Es me poslüšaj! Ta tvoja baja je nika drugo nej kak eden trno lagvi beteg. Mi vrabli smo nej tak nauri, kak ništerni od nas brodijo. Mi vrabli dosta kauli lejčemo pa zatoga volo dosta vidimo pa eške več čüjemo. Pa ge vejn pa moj mauž tö vej, ka so na svejti lidge, ka vejo kakši beteg vözavračiti,« je tumačila mati vrablova. »Buma, buma, buma,« je modrüvo vrablov oča. »Buma, buma, buma,« so znauva začnoli raščati mladi vrabli. »Tiüma bojte, gda starejši rejč majo!« je zapovejdala mati vrablova. »Vejš, té tvoj beteg je rejsan velki beteg. Tau, ka si gé postrašeno strašilo. Tau je gé beteg v srcej pa betek v glavej. Za takše betege majo lidgé doktore, padare,« njemi je gučala nut v oči, ka ji je strašilo nej vüpalo gor oprejti. »Si leko brodiš, ka bi vrabli nej vedli popejvati tak po vrablovo? Ja, tau bi buma velka baja bila.« »Buma, buma, buma,« je modrüvo vrablov oča. »Buma, buma, buma,« so znauva djali mladi vrabli. »Dola se stavite. Gda mama guči, drugi tiüma morajo biti,« je znauva zapovejdala. »Vejš, ti, strašilo. Najbaukše bi bilau, ka si nikšnoga padara najdeš, ka ti glavau pa srcé na mesto deje. Ka ti vse tau na mesto deje pa več ne boš postrašeno strašilo. Tak grataš strašno strašilo. Tak vsikšoga ftiča leko postrašiš. Buma, de tau najbaukše.« »Buma, buma, buma,« so se nagnauk zglasili vrablov oča pa vsi mlajši vrabli. »Zdaj pa mi rejsan dojde!« se je zdrla mati vrablova. »Tak de najbaukše za tebe,« je klüknola strašilo nut v naus, naj dun oči gor opré. »Depa, kak naj dem k tomi padari? Kak naj dem, če pa sam zabiti nut v zemlau?« go je pito, depa oči je eške tadale emo doj zaprejte. »Kak naj si vözavračim srcé pa glavau?« »Na, vidiš, tau pa niške ne vej. Dočas si tau ne zbrodiš, mo lejtali kauli tebe pa meli gnezdo nut v tvojom klobüki. Pa dugo brodi. Neškemo si tak brž dauma vöminiti. Če strašno strašilo grataš, mo straj meli pred teuv. Buma, bi tau nej dobro bilau,« si je na glas zdejnola mati vrablova. »Buma, buma, buma,« so spopejvali oča vrablov pa vsi mlajši vrabli, mati vrablova pa ji je njala, aj bumajo tadale. Miki Roš Nacionalni interes Pismo iz Sobote Liblene moje, dragi moji, ge sam gé trno velki človek. Ge sam gé človek, brezi steroga naš varaš ne more živeti, ge sam gé človek, ka cejla Slovenija brezi njega ne more živeti. Ge sam gé človek, brezi steroga leko vse na nikoj pride. Ge sam gé človek, zavolo steroga cejla Slovenija mora prajti, kak sam ge gé nacionalni interes (nemzeti érdek). Ja, brezi šale, tak je tau gé. Ge sam gé nacionalni interes. Na, nej je ranč tak gé, kak sam napiso. Depa ge bi biu trno rad, ka bi tak bilau. Najbole rad bi biu! Pa moji pajdaši v krčmej ranč tak. Vejte, kelko špricerov bi njim leko küpo? Kak bi eške bila vesela moja tašča Regina, trno čedna ženska! Njoj bi se svejt vcejlak ovak vönamalo, če bi ge biu nacionalni interes! Vörvlite, pri nas je trno lepau biti nacionalni interes. Vej vam vöovadim zakoj je tau tak gé. Edna naša velka banka na nikoj pride. Na, skur vcejlak na nikoj. Ja, njeni prejdnji so lagvo vertivali pa si preveč žepke punili s pejnezami. Depa tak nagnauk se od naše najbole prejdnje politike čüje, kak je gé nacionalni interes, ka tau banko mujs trbej na zdrave noge postaviti. Pa njoj dajo miljonke pa li samo miljonke, aj zdrava banka grata. Tadale! Fabriko pive škejo küpiti nikšni tihinci. Tak nagnauk se breča zažene, ka tau nikak ne smejmo dopistiti. Ne smejmo dopistiti, ka je tau naše pivo velki, najvekši nacionalni interes. Naši najbole prejdnji političarge glave vküper dejejo pa začnejo iskati, kak naj tomi finančnomi interesi pomorejo. Pa njemi dajo miljonke pa li samo miljonke, aj zdravo pivo grata. Za tejm se vsikši mejsec najde kaj takšoga, ka je gé nacionalni interes. Komi tej pejnezi v žepke dejo, tau gvüšno vsikši vej. Vej, ka nej tistim, sterim bi pejneze najbole trbelo. Pejnezi dejo v žepke tistim, ka ji že tak ali ovak preveč majo. Več kak polonje lidi pa skur več nema nika za gesti, vse bole so gé srmački. Depa tau je nej gé nacionalni interes, tau, ka pau miljona lidi ne vej, kak aj živé. Nej, tau je gé samo edna takša kriza. Na, vidite, zatoga volo sam sebe razglaso za nacionalni interes. Buksa je prazna. Eške najbole lačna müš neške nut v njau gledati. Pa menje pejnez maš, maš menje poštenje tö. Če pa mo nacionalni interes, do naši prejdnji svoje glave vküper djali. Po tejm se zgučijo pa gor pridejo, ka sam ge rejsan nacionalni interes pa mi mujs trbej pomagati. Pa mi dajo miljonke pa li samo miljonke, naj zdrav gratam. Škem prajti, finančno zdrav, nej pa ovak zdrav pri tejli pa v glavej. Pa po tejm, gda se tau zgodi, mo tak delo, kak delajo vsi tisti, ka so gé glavačke pri vsej tej naši nacionalni interesaj. Pejneze mo razmetavo kauli sebe, ka bi sploj nej moji bili. Na, zaman so uni moji gé, depa nej vcejlak moji. Ge sam gé nacionalni interes pa leko zavolo toga s pejnezami delam, ka škem. Če do me policajge pa birauvge naganjali zavolo toga, nikšne baje nede. Ge samo povejm, ka sam te pejneze investejro v iméni nacionalnoga interesa. Pa če sam ge gé nacionalni interes, ge vejm, kak trbej s pejnezami delati, ka nej? Tak zdaj prosim vse meni poznane lidi, naj o meni kaulakvrat gučijo, ka sam ge gé nacionalni interes. Naj gučijo vsepovsedi pa kak najbole na glas. Tak, ka de se čülo ta v Lublano. Pa po tejm tam gorpridejo, ka meni mujs trbej pomočti z velkimi miljonkami. Potejm de tak veselo, ka de se vse vugibalo. Depa neškejo me poslüšati. Neškejo pa li neškejo! Pravijo mi: »Zakoj bi ranč ti biu nacionalni interes? Leko bi ge tö biu, pa nej samo ti.« Tak vidite je tau gé. Ge njim nika vcejlak nauvoga vöovadim, uni pa se brž za tau primlejo, kak djastrek na zavca. Depa, kak brodim, niške ne more biti vekši nacionalni interes, kak sam tau leko samo ge. Vej pa samo ge mam mojo taščo Regino, trno čedno žensko, pa niške drugi nej. Vidite, liblene moje, dragi moji, zatoga volo sam ge gé nacionalni interes. Prosim vas, tau vsikšomi povejte pa leko, ka mi miljonke pa li samo miljonke dajo, za zdravo taščo Regino, trno čedno žensko. Miki Srečanje gornjeseniških in graških malčkov PETEK, 04.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: PUST, 10.40 DALA BOM VSE OD SEBE, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST: BARVNA TEMPERATURA, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: GOSPODINJSTVO DANES, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ?= SO VAKERES?, 16.00 LARINA ZVEZDICA: ZMAJ, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: NENAVADNA GLASBA, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.25 RISANKA, 18.30 DANICA, RIS., 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: VOJNA V DUŠI, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 BABILON.TV: SANJE, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 04.03.2011, II. SPORED TVS 8.00 UNIVERZA, 8.25 BRASSCUSSION, MEDNARODNI TROBILNI IN TOLKALNI ANSAMBEL, 9.50 NA LEPŠE, 10.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.25 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.25 TRBIŽ: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 15.15 ČRNO BELI ČASI, 15.40 PARIZ: EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V DVORANI, 18.55 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 19.10 LJUBLJANA: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: KRIM MERCATOR – BUDUČNOST, 21.00 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 MUZEJI - UMETNOST ALI POSEL?, DOK. ODD., 22.35 MILLERJEVO KRIŽIŠČE, AM. FILM, 0.25 KASPAR HAUSER, NEMŠKI FILM, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 05.03.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: NENAVADNA GLASBA, 7.15 KRIŽ KRAŽ: LUTKOVNA PREDSTAVA; RISANKA; OTROŠKA NADALJEVANKA; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.35 GRIMMOVE PRAVLJICE: KRALJ DROZGOBRAD, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: VOJNA V DUŠI, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 BABIN, KAN. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 NAGRADNA IGRA, 16.15 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.15 NA VRTU, 17.40 SOBOTNA IZMENA, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNA IZMENA, 18.25 OZARE, 18.35 KUŽIDOL, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 NA VRTIČKU: PRVE GREDICE, DOK. SER., 22.15 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.20 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL SOBOTA, 05.03.2011, II. SPORED TVS 7.35 SKOZI ČAS, 8.00 POSEBNA PONUDBA, 8.30 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.00 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, POKAL VITRANC: VELESLALOM (M), 10.05 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 11.10 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.55 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, TEK 30 KM (Ž), 12.10 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.30 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 13.55 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 15.25 SV. PRVENSTVO V NORDIJSKIH DISCIPLINAH, 17.40 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: CELJE PIVOVARNA LAŠKO - BARCELONA, 19.40 EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V DVORANI, 22.00 BANČNI RAČUN, NEMŠ. SER., 23.30 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.05 INFOKANAL * * * NEDELJA, 06.03.2011, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.55 ANIMALIJA: ALEKSOV OTOK ZAKLADOV, RIS., 10.20 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, MLADINSKA SERIJA, 10.50 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 PROFIL TEDNA Z MAŠO KLJUN, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 16.15 MEGA FACE S TADEJEM KORENOM ŠMIDOM, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.30 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 POIROT: SKRIVNOSTNE URE, ANG. FILM, 21.35 INTERVJU, 22.30 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 ZVEZA, ŠP. SER., 0.35 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL NEDELJA, 06.03.2011, II. SPORED TVS 6.20 SKOZI ČAS, 7.00 POD KLOBUKOM, 7.55 GLOBUS, 8.25 POMAGAJMO SI, 9.00 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.30 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 14.45 PARIZ: EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V DVORANI, 17.50 PRVI KROG, ODDAJA PRED ZAČETKOM SEZONE TEKMOVANJA FORMULE 1, 18.20 SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU: TEK 50 KM (M), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 VELIK0, VEČJE, NAJVEČJE: LETALONOSILKE, DOK. SER., 21.05 VRNITEV V CRANFORD, ANG. NAD., 22.00 NA UTRIP SRCA, 22.00 VEČNA BALETNA DOMAČIJA II: PIA IN PINO MLAKAR, DOK. FILM, 23.15 PORTRETI MLADIH SLOVENSKIH SKLADATELJEV: AMBROŽ ČOPI IN ČRT SOJAR VOGLAR, 23.30 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 07.03.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI: LARIFARI FIFI!, RIS., 10.40 POTPLATOPIS, KRAVE, BOGRAČ IN ŠE KAJ, 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.25 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE: VOHUN KLJUKEC, RIS., 16.10 J.W. GRIMM: ŽELEZNI JANEZ, OTR. ODD., 16.25 RIBIČ PEPE: ZLATI DIVJI ZAHOD, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SVET V STISKI, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 07.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.30 GREMO NA SMUČI, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 SOBOTNO POPOLDNE, 15.30 UMETNOST IGRE, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.45 POSEBNA PONUDBA, 17.10 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 17.35 STARA NERGAČA, ANG. NAD., 18.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.30 PRVI IN DRUGI, 18.55 Z GLAVO NA ZABAVO: ORLEK, 19.25 UNIVERZA, 20.00 ARITMIJA, 20.50 ROP - ZLOČIN NAŠEGA ČASA, DOK. ODD., 21.50 KNJIGA MENE BRIGA, 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.40 POD OGNJENIKOM, AM. FILM, 0.30 PARASOMNIJA, DOK. ODD., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 08.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH, 10.15 ELA PEROCI: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, 10.25 TONE PAVČEK: ČENČARIJA, 10.40 J.W. GRIMM: ŽELEZNI JANEZ, OTR. ODD., 11.15 RIBIČ PEPE: BARVITA ŠPANIJA, 11.30 HIŠA EKSPERIMENTOV, 11.55 INTERVJU: BERT PRIBAC, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.20 GREMO NA SMUČI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NA VRTIČKU, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.25 OSMI DAN, 21.00 “BEJŽ ČE VEJDŠ” V EPIZODI KIRGIZIJA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 ROP - ZLOČIN NAŠEGA ČASA, DOK. ODD., 0.30 OSMI DAN, 0.55 NA VRTIČKU, DOK. SER., 1.25 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL TOREK, 08.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.10 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 20 KM (M) POSAMEZNO, 15.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.30 NA LEPŠE, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 VELIK0, VEČJE, NAJVEČJE: LETALONOSILKE, DOK. SER., 18.45 MUZIKAJETO: CITRE, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 EKOLA!, 20.00 TRIKOTNIK, 20.30 BABILON.TV: ROMANJE, 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: VIVALDI, ANG.-IT. FILM, 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 URO: POD KRINKO, NORV. FILM, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 09.03.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE: DOM NA STREHI, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: TRI PTIČICE, 10.50 GREMO NA SMUČI, 11.20 NA VRTIČKU: PRVE GREDICE, DOK. SER., 11.55 “BEJŽ ČE VEJDŠ” V EPIZODI KIRGIZIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.25 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA: NA OBISK K BABICI, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: ALTRUIZEM, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 FRIZERKA, NEMŠ. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET: DRUŽBENA PRAVIČNOST, 0.20 TURBULENCA: ALTRUIZEM, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 09.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 8.30 TRANZISTOR, 9.10 KNJIGA MENE BRIGA, 9.30 OSMI DAN, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 BLEŠČICA, 13.10 SV. PRVENSTVO V BIATLONU, 15.00 SPET DOMA, 16.40 BABILON.TV: ROMANJE, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.50 SVET V STISKI, DOK. ODD., 18.45 ARITMIJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO, SLOVENIJA – POLJSKA, 21.45 NAPAČNA IZBIRA, KAN. FILM, 23.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, JOE LOVANO IN MICHAEL ABENE, JAZZ FESTIVALA LJUBLJANA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 10.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: ZVON ZVONI, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 SPREHODI V NARAVO: TELOH ZA VSE ČASE, 11.40 SVETO IN SVET: DRUŽBENA PRAVIČNOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 MOJA DRAGA TEŽA, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SKRITI ZAKLADI V TEHERANU, DOK. ODD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.30 AVTOR NEZNAN: BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU, TV PRIREDBA PREDSTAVE ŠPAS TEATRA MENGEŠ, 0.40 GLOBUS, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL ČETRTEK, 10.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 KONCERT OB 75-LETNICI MARKA MUNIHA, KOMORNI ZBOR AVE IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 14.40 VELIK0, VEČJE, NAJVEČJE: LETALONOSILKE, DOK. SER., 15.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.05 EVROPSKI MAGAZIN, 16.35 LYNX MAGAZIN, 7.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 18.00 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 18.55 GLASBOROLA, 19.55 EKOLA!, 20.00 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 20.30 NOGOMET, TEKMA EVROPSKE LIGE, 23.15 NOGOMET, EVROPSKA LIGA – POVZETKI, 23.45 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 0.35 KLAN PASQUIER, FR. NAD., 2.15 ZABAVNI INFOKANAL Tudi v letošnjem šolskem letu nadaljuje gornjeseniški vrtec sodelovanje z vrtcem pri OŠ Grad. Tudi letos bodo izvedena tri srečanja z namenom ohranjanja slovenskega jezika in poglabljanja prijateljskih odnosov med vrtcema. Drugo srečanje je bilo 11. februarja pod vodstvom tamkajšnje vzgojiteljice Irene Hüll in pomočnice vzgojiteljice Tanje Hajdinjak. Tema tokratnega srečanja je bila »iz babičine skrinje«. Otroci so spoznavali zgodovino, kakšno je bilo življenje v času prababic in dedkov. V vrtcu so nas malčki pozdravili s plesom. Oblekli so »indašnje« noše in so plesali na slovensko ljudsko glasbo. Po plesu nas je čakalo ustvarjanje. Po skupinah smo mleli kavo z mlinčki in smo prali perilo z »ribaši«. Barvali smo posode iz gline in smo imeli možnost, da smo lahko barvali majice na star način. Na koncu je vsak dobil majico. Polni vtisov smo se poslovili od prijateljev in že čakamo naslednje srečanje. Dvojezični vrtec Jožefa Košiča Gornji Senik Krovna šolska komisija Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave razpisuje NATEČAJ ZA NAJBOLJŠA LIKOVNA DELA UČENCEV NARODNOSTNIH ŠOL V PORABJU Letošnja tema POMLAD V PORABJU Sodelujete lahko učenci OŠ od 1. – 8. razreda. Likovna dela v poljubni tehniki pripravite in oddajte učiteljem na šolah do konca maja 2011. Najboljše stvaritve bodo predstavljene na razstavi v Monoštru, oktobra 2011, njihovi avtorji pa nagrajeni. Učenke in učenci, prijazno vabljeni k sodelovanju!