NADALJNJA IZGRADNJA naše komunalne ureditve
L. 1957 pomeui pomejnbaio etaipo v grada-tvi naš-ega komumalnega sistema. V tem letu snio opraviJL zelo pomenubno orgauii-zacijskio im aa^konodajiuo clelo, ki pomeni učvrstitev tistili osnov kojnunalne UTeditve, ki so l>ile 'pusiidvlj.ene leta 1955 ob uvelja-vitvi za'kona o ureditvi oboi« i« okrajev. Predvsem smo izvedli nekatere popravke v veliikosti občin in okrajev, ker so dose-dainje izkušnje pokazale, da majkne <ib-čiine ne inorejo lviiti goapodarsko niti ka-dnovsko opravljati osnovnih funkcij, ki ji'h ima občina v naši komivnailni uirediivi. Za poMilično učv.rstiter komunailne uredit-ve in njeno približamje potreibam in ie-]j«.m delovnih inmož.ic so bile nadalje po-memibne volitve t občinske in okrajne ljudsJce odbore. Ljudstvo je pri to.h vo-litvah s svojo udeležbo iin gilasovanjem potrdiJo dosedaitije mkrepe t graditTi k<>-munalne ureditve, kaikor iudi politiiko, ki so jo ljudski odbori v okviru splošne po-LitiJce vodili p,ri gradiitvi svojjh občin kot družbeno giospodarsikih i.n poliitioniji enot naše družbeno skuipnosti.
Tretji korak, ki ga je letos napraviila zvezna Ijudska skuipšči'na v graditvj k<>-mumalne uredMve, je krepHev osnovnih fumkciij komune y našem družbeno gospo-darskem iai poliiionem sistemu. Z uvelja-vitvijo novili zakonov, ki se nanašajo na rozdelitev skupnega doliodka gospcwlar-skih org-aiiužaoij, posebno na raz<le-litev meil ix>litičiQo teriioriailnimi rao-tami, krcpiino kommio kot nosilca družlieno sjospofiarskjh funkcij tako na podroojiu razširjcne reprodukcije kakor tudi na področju dvifranja clružbenegra standarda prebivalstva. Za to svojo funk-cijo ne dobi obeima samo potre-bni-h ?o-s|jodarskih sred&tev, temveč se kretpijo tu-di njeue pravice pri vodenju gospodar-stva njemega področja. pri čemer va-ruje. jasno, samouipravnost gospodarskih orga-nizaoi} im astatiov. S temi novitni predpvsi s področja gospodarskili od.nosov ka>kor tudii s koivkretiio kolitinsko razdelitvijo nacionalnega doliodka krepimo gosp<x!ar-sko osnovo komu-ualne graditve. Komiiine postajajo zares prvi družbeni cMiitelj v socieiilisiičniJi družbeno gospodarskih od-nosih.
Razen krepitve fumkcij dobiva komuna tudi končno fiiziognomiijo na potlročju iz-vr.ševanja politicne oblasii. Kakor je zna-no, snio pri uvajanju komunolne ureditve leta 1953 prenesli na občine vrsto pristoj-nosti z okrajiiiih organov. da bi občine kot osnovne enote v sistemu politične oblasti dobile čim več osnovnih funkcij. Na ob-činsiki ljudski odbor iin njegove orgarie smo prenesli največji del funkcije poli-tične oblasti   v   razmerju  do  državljanov
iji o>nga.iiiizaciy» Pri tem prvem korakai ifcre-pitve poliitionaih funkcij Ijudskili odborov pa ni biJo mogoče brez poprejšnjili izfcu-šenj prenesti na občine bolj pomeanbnih poli.fcično upravnih zadev. Posebno norma-tiivine dejavnosti — tako glede reguliranja določe-nlh odinosov med gospodarsikiTni or-gamizacija.mi kakor tudi na druigiih po-dročjiih — ni biio niogoce dati v samostojino pristojnost oboin, ker ni bilo gotovo, ali 1xk1o mogle bivše majlvne vaSke oibčine to dejavinost praviilno opravljati. Dveletae izkušnje so pokazale, da so se občine i'n njihovi ljudski odbori. posebno po zadnjah teritorialniili spremembali. toliko uč\-rstili,
Napisol: dr. Leo GERŠKOVIĆ
da je mogoče dosledno i'zvesti načelo, po katerem so občinski organi zares ptvo-stopind organi v sistemu poli.tione oblasti in da je občim.i mogoče prepustiii, da vrs.to razmeTiij nied državjjani rešuje s svojimi normaitivni-mi predipisi.
Stevidne oboiji«. posebno pa bivše mest-ne občiiie s posebnimi pravicami, so ter-jaile, da naj se z okraja prenesejo vse pristojnosti v prvostiopnem reševanju. Zv-ezini i«Tršni sv»t je iifx>števal to zahte-vo ia že več kakor pol leta — skoipaj z za&topaiikii lju<lskih odbprov, Stalno kon-ferenco mest, repmbliškimi organi itd. — pripravJjal zakonski predlog ki u^redbo, s kaiterima bo na dosledmi načelmi osnovi izvršen razpored pristojnosti med oboi-nami in okraji oziroina občinskimi in okrajmimi ljudiskimi odbori. To deloje bi.lo zelo obsežno, ker je terjalo revizijo skoraj v«e na.še zaikonodaje in zavzema-nje stališč glede vrste zelo zamotainih in občutljivih  vprašanj.
Zakon o pristojnostih občinsJdh in okraj.nih ljaidskih odl>orov in njihoviii or-gamov .je sedaj pred zve™o ljudsko skup-ščiino. Zvezni izvršni svet je pray tako priipravil uredil>o o prrstojnofttih in z njo razporedil tiste pristojnosti. ki jih naVa-jajo zvezni predipisi. V skladu s tem so zakonodapni -orga.ni v republiikah pripra-vili osnutek svojih predpisov o prenosu pristojnosti, ki so jih doiofil-c ljudsike re-pmblike. Vsi ti predpisi bodo uveljavjjeni v decerabru. fa.ko da bo novi <;istem pri-stojnosti začel delovati v začetku prihod-njega leta, kolikor bodo izvedene vse po-trebne  priprave.
Ra.z6n doslednega preuosa vseh prvo-stopnih pristojnosti na občin&ke ljudske odbore m njiliove organc. rešuje nori za-kon vrsto drugih vprašanj. ki so bistvena
(Nadaljevanje na 2. str.)
NADALJNJA IZGRADNJA naše komunalne ureditve
(Nadaljemaje s 1. str.) za krepitev občiiaskih Ijudskik odborov in njrtthiovo usposobitev za apravljainje novrih funJccij. Zakon se ni mogal ustaviti saano pri samem prenosu zadev, temvee je mo-ral obenem reši>ti tndi vrsto organizacdj-skih vprašanj. Tako je zakon posvetiil po-sebno pozornost ustvarjainju skupni.h ustanov za občine, ki same <ne bodo spo-sobne, da bi s svojimii siJami organizirale dmžbene   silužbe.
Posebno je bilo važno zavzeti staJišče o opravljanju dinšpekcijskiii zadev. Dejstro je, da Tse občine niso sposobne organizi-rati anšpekeijo. Prav tako pa ni mogoče organizirati občrasikega ljudskega odbora kot prvostopnega organa v opravljanju poli.tične oblasti, n« da bi biJ hikirartii zmo-ž«d opravljaiti inlpekoijo nad gospodar-skimi orgainizacijami im ustanovami na vseh osnovni.h podroojiih, ki jih reguJtira zakon. Zato se je moral zakon nujno po-staviti na stališče, da iimajo občinski ljud. ski odbori praivico opravljati inšpe>kcijo. Hlcrati pa je zakon dal tudi okrajoemu ljudskenui odboru možnost. da posreduje, če občinski ljudski odbor ne oprav.ija sroje furekcije, kakor tudi da opravlja določene inšpeikcijske aadeye sam nepo-sredino.
Se mnogo bolj važen je problem — ki z zaikonom le ni rešen, temveč so ga pre-pustili bodoči zakonodaj.i — kako kontro. lirati delo obeinskih orga.nov v tistih za-deTah. ki iih ti dejansko opravljajo za vao diružben© sku.poost.
Ker ta prdblem ni bil do kraja rešem, so se nekateri zvezmi io republiški orgaini upirali prenoeai inšpekoijsike funkcije na občins.ke ljuds'ke odbore. Tega proble-ma Pa ni mofroče reševati na tenre-lju obdržaoja določenih osnovnih poli-tično upravnih funkci} pri okrajnih ljud-skriih od'borih. To moramo reševati ob do-slednem izvajamju nažel komunalne nre-ditTe. S krepi^triio občinskih ore:a.n(yv kot OsnoTnih organov pri opravljanju poli-tične oblasti je iiaijflo na lastin osnovi koimmalne ure<litye itzgrajevati tud-i nje-ne nofmnie odinošaje, ne pa vnašati va.nje stare hierarhično administrativne metode, ki so tufe sami  komuna.tai ureditvi.
Z zakonom o pristojnostih dobiijo obči-ne tndi dolooenp fnnkcije na področju no-tranjih zadev. Tako j« zakon določil me-sto sodnika za prekrške pri obainskih Ijudskih odborih. Zakon fe v svojih kom-kretnih dolo.rbali prenese-l tiidii vrsio fimkeij s podrofja notrnniih zadev na ob-činsike organe notra.niili zadev. Kpt pa imamo na tPm nodpočin vrsto ooiiti&io upravnih zadev. ki predv^em interesirajo vso driižibeno sk.npn-o-st kaikor so na pri-nier zadeve varnn^ti.. pre^anjanja krimi-Tiala iid.. eo načelino za te zadeve ostali prvostop.ni orffnni okraimi organii notra-n fih zadev. Zakon pa 'e tudi nri ieh za-dpvah dal inožn^ti. da sodflniejo tudi obfiTi^ki organi kakor tndi da imaio ob-činski orpani vrsto fnnkcij na podrofin ¦vidTŽevanie rp-da in snlosne varnosti dr-žaTlianov. Obfin«ki orsrani notraiiiih za-dev bndo omofofili po eni s^trani. da bodo oHčinski Ijiudsk: (vlihori t "so-deiovaTi i riosili od?ovornost nn tP»" rK>drofin ooravlfainia noivtične ob1a»*i hkrat! pa bodo or?ani. ki bodo opravljal'- tp zadeve. po naraTi sluzbe pri mjenein funkcioniranju poveza.
ni tako z okrajnimi kakor tudi z Tilšjktti orgaini notranjih zadev.
Zakan o pristojnostih kakor tudi nred-ba se nista ustavMa ^amo pri doloČatvi pristoj nosfci občin>skih in okrajmih Ijud-skiili od'borov in njiJiovili orgaJiov v ce-loti. Težila sta za tem. da določita tndi funkeiona-lne pri'stojnosti med posamezini-" mi organi ljudskih odborov. Znano je dej-stvo, da naši dosedainjj predpisi v tem po. giled« ni«o biili dovolj natančni. Razen te-ga je bila v dosedaaji zaikijnodaji tudi težnja, naj čim več zadev opravlja sam ljudski odbor ali njegovi sveti. ker je ob-stajalo n«ko nezaiipanje do upravnjh «r-ganov. Zakon o pristojinosti si je prizade-val, da realizira na tem področju načela zakona o držaivoji upravi. To potneni, da je za/kon prenesel dosledno vse upravne zadeve na uipravne opgame iJi prepustil svetom samo določen« izvršno politične zadeve, a zborom ljudskeiga odbora UTe-Ijaviljanje predipisov, dolooanje politi^ke i>n ufimerjanje dela upravniih orsranov. Ra-zen tega je zborom ostala funkcija ime-novanja in postavljanja raznih organov dimžbenesa upravljainja. ker se je spre-jelo stiišee. da to deja.nsko niso zadeve opravjjaaja politične oblasti. teraveč za-deve družbenega upravljanja. ki jih iz-vršuj« ljoid^ki odbor kot predstavniški orpan  skupnosti.
Zakcm je hkrati od^ločno Taizpršil neza-
upan,je do orsaupO^TKSvH^ipra^^SP
se je postavil na stališče. da ln^do upravini org&ni mjiogo bolj vtstno im po-litieno bolj odgovorno reševai svoje za-deve, če bod» v opravlj<unjiu jvoje funik-oiije saanostojoa. Tudi zsbori Ijaid&kega od-bora Ln mjegovi sveti bodo mogli, ker bo-do ijneli v iokah orgamiizacijsko, perso-nako in proračunsko oblast, mnogo bolj vplrvati na iemelju svoje kontrole in tri-tike državiljanov na opravljinje zadev upra-vnaih organov, pri čemer pa sami ne bodo sprejemali nobenih. odiloči) v aprav-nem postopku, niti ne bodo iz-vrševaJi ka-kršoiih kolt upravnih dejanj.
Z uveljaTitvijo zakona in utedibe o pri-stojnostiih se bo končno pravmo izobliko-vala f.iziog-nonuja občiDskii. l;udskih od-borov in njihovih organov pri izvrševanju politične oblasti. Z ureljayiitvijo tega za-kona so onemogoeehe vse tiste težnje, ki so si na as>novi nezau.panja v oboi.ns.ke organe Drizadevale. nai bi čin vpč fiiTiik-rij ostafo prj višjdih organih. Zato laliko mirno rečemo. da je ta zakon do konca izirradil fiziog.nomijo občmskih ljndskih o<i'borov kot vršiloev osnovne politiične oblesti dtlovnega 1 judstva. Jasiio ,je. da to ne pomeni. da ne bo še naprpj dol^če-nih prrtna.njkljivosii in da ne x> treba še naporov. da bi do kraja izgradiii fiizio^grno-mijo Ijud^ke-tra odbora in njerovih orga-nov na temeilju načp-l komnnalme ureditve. O*tane še vrsta i>pob!emov. ki jih bo mo-rala re^evati naša zakonodaja. Toda uve-IjaTljenje teara zflkona iina tiidi ta po-metn. da bo hpttitUo v«o našo bodočo za-konodajo v nadaljnjo izgrajeTanje f>bči-ne kot osnovnega organa politiEne oblasti.
Usposabljonje za nove naloge
Samo z uveljavitvijo teh zakonov o pri-stoj-nosfi ne moremo usposobiti Ijudskih odborov in njihovih organov za opravlja-nje funkcij, ki jih dobijo s teini pred-piisi. Pred narai je sedaj vaHko organi-j zatorsko d«lo usposabljanja občinskvh ljudskih odiborov in njiliovi,]! organov. To delo ni samo v postavitvi organizacije, k,i bo sposobna sprejeti in opravljati v&e te zadeve. Prav tako je treba moogo napo-rov za kadrovsko usposobitev Ijuds-kili odborov in njihovih organov, da bodo lali-ko opraTljali nove fun.kcije. Ni mogoče nenehno izhajati s stališča, da obči^nski ljudski odbori niso sposobni opravJjati določfnih zadev in zato obdržati t€ zade-ve pri visjiiih onga.nili.
Naža skupaosf je šla na pot dagradiive komuTialne urediitve. Na tej poti se n« bo in se ne more ustaTiti. Namesto dokazo-va.nja Tiesposobnosti Ijoidskega odbora in njegovih organor. da bi opravljali dolo-čene funkcije, bi biilo bolje, da vdšji poli-tični in upravni organi izdeiajo načrt za dol.gotrajnejšo akcijo, ki b,i iežila za tem. da se uspo-sobijo ob6iTHS.k.i organi zaoprav-ljanje vseh zahtev, za katere so postali pri<vtojni. Ta akcija naj zajam.e tudi pri-pravo kadmv za občin-ske Ijudske odbore v razni.h sredojiih ia višjih šolah. Ta akdia naj prav tako usposabi Tse seda-nje kadre s seminairjj in dnig^imi oblika-rni. da bodo lahiko opraTljaili sroje fnn;k-ci ie.
NoTi za.kon o ualnžbenoih daje visjim opfranom tako pravico ka>koT do^rnost. da vodijo določeno kadimvsko poliiiko. Ta kadrovska noiitika ne sane pom&miti vttip-šavania visjih organov v pooblastila Ijud-skih odborov. tenrveč mora pomemiti stal-no pomo? pri iKobražeirflnju kadrov. ki srv ib?i'Tisikim ljudskim odborom  potrebni.
Posobno prnnembno funkrijo pri rpali-zaciji teh zakonov imajo okrajne polttič-
ne organizacije. Gotovo je, dt bodo ter-jali tako občimski Ijudski odibori kakor t-udi občin.&ke političn!1 orgaaiiiacije pod-poro tako pri organizacijskem ka.kor tudi pri kadrovskem reševanju pro-blemov, ki iivirajo iz uTeija^vitve teli za-konov. Je pa še e-no podpočje, za katero je pomo!č po.li'ti<kii'h orjran.izacii iiistveno važna. Upravni organi sa dol>iH s temi zakomi vrsto gaimosiojnili uprar.no polilič-nih funkcij. To pomeni. da upravnih U6luži)»nceT ni raoj»oče več imeti samo za nekake admini>strdtivce starega ti.pa, ki niina.io poLitačne odgovornosti. Nasprotno, po.liti^na izobrazba postaja bistvena za opravljanje političnih fujikcij. A prav ta političiria izobraz,ba pritnanjk-uje vrsta upravnih usliužibeneev. ki so biili doslej navajeni, da «o politično odsovornost pre-puščali poliitično izv^rJnim orsiuoim Ijud-skega odbora. Zato je potrebio, da po-svetimo posebn(> pozornost politični iiz^ cbrazfai upra-vin.iih kadror.
S prenosom funkoii na občioiSike ljudske odbore in njiihove orsane bo omojoče>na »le-poisrediiejša kontrola ljud^kJh množic nad izvrševainjem politižne oblasti. To pa ne sme ostati saano fraza. dolžno*t po.l'i-tioniih orga'Tivzacii je, da bo 10 nače^lo nres.ničeino. Realizira se lahko predvseta, 6e basta Zveza 'kora.uTiis'tov in Socialistič-na zresa podpirali in vzpodbu:a'li kiritiko ter kontTolo ddoTnih liudi na zborih vo-liTcev, razjiiili nosvetovanfih. v stanovanj-s'kih skupnostih iin drugih orsanih druž-be.naga upraTljamja. Novi koraumalini si-stem teria. da «o ta'ko upravni orpariii ka-kor ljiids.ki odbori in njihoTi sveti zelo obontiljivi za kri+iko liudstva. Samo ta krMika i.n Dtavil.no reasriranie na zalitjeve množic lahiko v polnem pomem približata to izrrševanje poliHe.np otolast državlia-nom io io poe-tavita pod nii'tif»v> kontrolo. To fe sraotei komuinafae ureditve.