CELJSKI TEDNIK Cetje, 30. avgusta 1963 Leto XV. Številka 35 ODGOVORNI UREDNIK TONE MASlO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJS TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE. TRG V. KONGRESA 5. POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. 5LA8IL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Prediog za preživnine v bistvu sicer ne gre za nek pred- log o preživninah, temveč za pred- kako bi se odklonili nekateri socialni problemi pri podnižbljanjn kmetijskih zemljišč. Res je sicer, da je bilo takih primerov zlasti v ob- niočjih. ki so za razvoj socialističnih kmetijskih obratov interesantna, raz- meroma malo. Res pa je tudi, da ne- kaj nerešenih problemov lahko zavre razvoj posamezne kmetijske organi- zacije in hkrati tudi zelo neugodno vpliva na kmetovalce. Zaradi tega so republiška gospo- darska zbornica, sekretariat za kme- tijstvo in celjska kmetijska zbornica skupaj izdelali podroben predlog, ki predvideva pravične, humane in naj- ustreznejše rešitve za posamezne pe- reče probleme. Bistvo predloga, o katerem bo v kratkem razpravljal republiški Iz- viNn^ svet. je v tem. da zagotavlja tudi onim kmetovalcem, ki imajo le malo zemljišč na območjih, ki so predvidena /m razvoj socialističnega sektorja, minimalno mesečno rento. Sodijo, tako predvideva predlog, da hi mesečna renta na enega člana družine, ki odda zemljo kmetijski organizaciji ne smela biti izpod 11 tisoč dinarjev. Pogoj pa je seveda ta. da dosedanji koristnik zemljišča odstopi kupnino za zemljišče poseb- nemu skladu v občini. Kako bistven je ta problem, poka- žejo nekatere analize iz žalske ob- čine. ko bi nekateri kmetovalci, ki so imeli le malo zemlje v pasovih, ki so že arondirana, dobili le okoli 40() dinarjev mesečno. Tako bi se- veda socialni problem postal pereč. TiMla žalska občina je že prej spre- jela nekatere odloke, ki so ta vpra- zadovoljivo rešili in sedanji k«pni predlog je dejansko naslonjen na izkušnje iz celjskega okraja — in žalske občine. Razumljivo je tudi, da bodo ob- činski ljudski odbori, morali sprejeti ustrezne odloke in tudi ustanoviti posebne sklade, sicer tega obsežnega načrta ne bi mogli tako hitro uri^sni- čiti. Nekateri celo sodijo, da.bi ka- zalo ustanoviti tudi republiški sklad, ki hi pomagal, da bi se sredstva skla- dov občasno prelivala. ' Znano je namreč, da v nekaterih občinah na- črta o podružbljanju kmetijske pro- izvodnje ne izj)olnjiijejo prav zaradi socialnih pojavov, ki jih pa zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo od- praviti. Predlog za ureditev teh odnosov je precej obsežna študija in bi ne mogli posredovati vseh podrobnosti. Jasno pa je. da bodo kmetovalci lahko pri ()i)činskih skupščinah zve- deli tudi za posamezne podrobnosti, ki so predvidene. , Zanimiva pa je še ena ugotovitev; in sicer, da naši ljudje, ki sicer dobro poznajo ureditvene načrte in razvoj kmetijskih orga'niz,acij. hkrati ne vedo, da obstaja velika razlika jned pogodbenim odstopom zemljišč kmetijski organizaciji in vključe- vanju zemljišč v socialistični sektor po opravljenih formalnih in pravnih pravilih. Nekateri nočejo razumeti fazvoja in na vsak način hočejo ob- držati svojo parcelo kot nekak >otok« V' arondiranem kompleksu kmetijske "fRanizacije. Za zdaj so namreč ^'ksirane cene za odkup zemljišč. '.'>da te cene lahko kmetijska orga- nizacija, kadar gre za pogodbo, po- do odstotkov, česar pa ne l|?<^re, fe gre za nasprotni primer. " je prav gotovo potrebno vedeti in prav je, ^e to tudi posamezni vodilni '^'užbenci kmetijskih organi^cij Podrobnoi pojasnijo kmetovalcem, pri večjem kompleksu nasta- tudi lahko zelo velike razlike. 'SKOPSKI OTROCI NA IZLETIH lih^ življenje mladih in ma- Vai evakudrancev, ki prebi- vraznih domovih v celjski občini, nečem spremenilo. Sprehodom po ^ «stu so se tokrat pridružili izleti v , '^nje in druge kraje. Tako so pred ^"evi obiskali Velenje, si ogledali Dafiesto ob Paki ter se tudi ko- ^'Jv tamošnjem jezeru. V sredo pa rj^Potovali na izlet v rojstni kraj sednika Tita, v Kumrovec. OB OBISKU PREDSE:DN1K0V HRUŠrOVA IN TITA V VELENJU Praznično pričakovanje Za danes, 30. avgusta — torej tik po izvidu našega lista — je v Velenju predviden obisk predsednika ministrskega sveta ZSSR in pr- vega sekretarja Centralnega komiteja KP SZ Nikita Sergejeviča Hruščova ter predsednika SFRJ in generalnega sekretarja ZKJ Jo- sipa Broza-Tita ter njunega spremstva. Obisk visokih gostov v ru- darskem mestu sodi v okvir večdnevnega bivanja premiera Nikite Sergejeviča Hruščova v Jugoslaviji, kamor je točno pred desetimi dnevi prispel na povabilo predsednika Tita na prijateljski obisk. Na poti po Jugoslaviji spremljajo premiera Hruščova in njegovo družino tudi nekateri najvidnejši sovjetski in jugoslovanski predstavniki po- litičnega življenja. Velenje, središče Šaleške doline in center rudarskega življenja v našem okraju se je na visoki obisk obeh ve- Jikih državnikov in njunega sprem- stva pripravilo skrbno in z veliko ra- dostjo. Predvidevajo, da si bodo viso- ki gostje ogledali novo mesto in rud- nik in da bodo prisostvovali tudi sve- čani seji delavskega sveta tega naj- večjega kolektiva v velenjski občini. Na velikem političnem zborovanju na trgu pred Domom kulture, ki se ga bodo udeležili tudi premier Hruš- čov in predsednik Tito ter njuno spremstvo, se bo prav gotovo zbralo več tisoč občanov Celja in okolice, pa tudi prebivalcev iz sosednjih mest in okrajev. V Velenje je nam- reč ta dan namenjeno več posebnih vlakov, avtobusov in ostalih vozil, ki bodo pripeljali množice ljudi, ki želijo pozdraviti drage goste iz Sov- jetske zveze in njihove gostitelje. V desetih dneh bivanja v Jugosla- viji se je sovjetski premier tovariš Hruščov srečal z mnogimi delovnimi ljudmi naše domovine. Obiskal je in- dustrijo motorjev v Rakovici in na zborovanju govoril ne samo članom tega kolektiva, temveč vsem ljudem Jugoslavije in naprednih sil v svetu; poudarjal je vlogo delavskega razre- da pri graditvi socializma in miru v svetu, govoril o velikem prijatelj- stvu jugoslovanskih in sovjetskih narodov in se zahvalil za gostoljub- nost Jugoslavije in njenih ljudi. To- variš Hruščov je tretji dan svojega obiska v naši domovini obiskal tudi najbolj ranjeno, najbolj razdejano mesto v Jugoslaviji — Skopje. Kljub temu, da je mesto smrtno zadeto, je navdušeno sprejelo predsednika Hruščova in Tita, ki sta si skupaj ogledala potresno razdejanje. To je bila tudi priložnost, da so se najvišji predstavniki Makedonije in mesta Skopja predsedniku Hruščovu zahva- lili za nesebično pomoč, ki jo je Sov- jetska zveza nudila porušenemu me- stu že v prvih dneh po katastrofi. Prvi sekretar KP SZ Nikita Serge- jevič Hruščov in generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito s soprogami in spremstvom sta v petek, 23. avgusta po poti skozi Titograd in Cetinje do- potovala v Kotor, kjer so se visoki sovjetski in jugoslovanski voditelji vkrcali na čolne Jugoslovanske vojne mornarice in se odpeljali h »Gale- bu«, ki je čakal v kotorski luki. Ok- rog 18. ure se je »Galeb« ustavil v Dubrovniku, kjer si je Nikita Hruš- čov s soprogo in spremstvom ogledal staix» mesto. Velik dogodek je bil tudi govor to- variša Hruščova v splitski ladjedel- nici. Tu je premier Hruščov govoril tudi o graditvi socializma v Jugosla- viji. Poudaril je, da Jugoslavija gradi socializem v svojih konkretnih po- gojih. Nato je dejal, da razlike v na- činu reševanja nekaterih konkretnih vprašanj socialistične izgradnje ne samo da ne morejo oslabiti medse- bojnega zanimanja sovjetskih in ju- goslovanskih narodov, temveč na- sprotno, da še krepijo to zanimanje in zahtevajo pazljivo proučevanje izkušenj. Nedeljo, 25. avgusta, je tovariš Ni- kita Sergejevič Hruščov s soprogo in ostalim spremstvom že preživel na Brionih, kjer je visoke goste spre- jel generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito s soprogo. V ponedeljek pa so se v Beli vili na Brionih začeli razgovori med predsednikom Socia- listične federativne republike Jugo- slavije in generalnim sekretarjem Zveze komunistov Jugoslavije Josi- pom Brozom-Titom ter prvim sekre- tarjem CK KP Sovjetske zveze in predsednikom ministrskega sveta ZSSR Nikito Sergejevičem Hniščo- vom. Obisk predsednika ministrskega sveta ZSSR Nikite Sergejeviča Hruš- čova v Jugoslaviji je naletel v svetu na velik odmev. Ves svetovni tisk spremlja pot tovariša Hruščova in njegovo bivanje v Jugoslaviji, Vse napredne sile sveta pa so si edine v tem, da je ta obisk in zlasti izme- njava mnenj med obema visokima državnikoma tehten prispevek k utr- ditvi miru na svetu. Tudi Velenje zdaj nestrpno priča- kuje drage goste. Znova se bodo po- novili prizori, ki tovariša Hruščova in njegovo spremstvo spremlji^jo že vso pot: topli pozdravi veselih mno- žic in velika ljubezen. Več o obisku predsednikov Hruš- čova in Tita bomo pisali v prihodnji številki. —ij 20-letnica Slandrove brigade Na Brdu pri Lukovici bo v nedeljo .1. septembra, jubilejna proslava 20-letnicc Slandrove l)rigadc. Pred petimi leti so borci te brigade slavili 15-let- nico brigade v Mozirju, v ne- deljo pa se bodo zopet zbrali. To bo doslej največja manifesta- cija preživelih borcev te bri- gade. ki bodo srečanje izkoristili tudi za obujanje spominov na shivnc dni partizanskih borb. Žc v soboto bodo krenile po |)()tch .Slandrove brigade mla- dinske patrulje, ki jih ImkIo vo- dili nekdanji borci te brigade. Na Vranskem in v Ciornjem gradu, (nikoder bodo mladinci odšli na pot, bodo priredili tudi j)artizanski miting. Ker se je Žlandrova brigada borila tudi na ozemlju celjskega okraja in ker je bilo v njej ve- liko borcev s tegu ptnlročja, še posebej ])ii iz šaleške in mo- zirskc občine, se bo nedeljske proslave udeležilo tudi veliko število borcev in drugih ljudi iz ccljskcga okraja. Spomenik v Kozjem bo odkril Sergej Kraigher Podpredsednik zveznega zbora zvezne skupščine tovariš Sergej Kraigher, ki je bil izvoljen kot po- slanec na območju, kjer tokrat pra- znujejo »Kozjansko v boju«, rad pri- haja med svoje volivce. Pred nedav- nim je obiskal tudi šmarsko občino, .kjer je na Kozjanskem sodeloval v narodnoosvobodilni vojni. Tokrat so ga občani, nekdanji partizanski so- delavci zaprosili, da bi odkril 8. sep- tembra kozjanski spomenik. Čeprav zdaj potuje po azijskih in afriških državah, se bo do takra/t vrnil in od- kril spomenik kozjanskim borcem. Obenem se bo srečal tudi s taborni- ki, s katerimi rad tesno sodeluje, saj je njihov zvezni starešina. Prav pri- jetno pa bo srečanje z nekdanjimi partizanskimi prijatelji. Na sliki: Ob zadnjem obisku se je tovariš Sergej Kraigher izredno za- nimal za gospodarski razvoj. Skupno s sekretarjem OK KZS Celje ing. Andrejem Marincem, predsednikom šmarske iskupšoine Joškom L-o^ nom in direktorjem kmetijske zadruge Martinom Gobcem in ostalimi občinskimi predstavniki si je ogledal skrbniško sadno plantažo, ki veliko obeta v šmarskem kmetijstvu. KOMORNI ZBOR prvi v Arezzu Kot večina brzojavk, je bila tudi ta kratka. Samo nekaj besed, toda takšnih, ki so povedale veliko, zelo veliko in zaradi katerih moramo ce- lotnemu Komornemu moškemu zbo- ru iz Celja ter njegovemu dirigentu profesorju Egonu Kuneja iskreno če- stitati. Celjski Komorni zbor je namreč na mednarodnem tekmovanju pev- skih zborov v italijanskem mestu Arezzu zasedel v konkurenci 37 zbo- rov iz dvanajstih držav prvo mesto. Ta uspeh je dosegel v tekmovanju moških zborov, kajti razen tega je nastopil še v skupini, kjer so ocenje- vali interpretacijo narodnih kesmi. Uspeh Komornega zbora ni sluča- jen; je plod vestnega in visoko umet- niškega dela že dolgo vrsto let, pa tudi zrcalo izrednih prizadevanj, ki so jih člani zbora vložili v priprave na to mednarodno tekmovanje. Tako je lovoriki, ki jo je zbor prinesel iz LIangolIena, dodal zdaj še eno zlato priznanje, ki pa je spričo konkurence na tekmovanju v Arezzu vredno ve- liko več. Na tekmovanju v konkurenci mo- ških zborov je celjski ansambel za- pel: Paola Arentina — Caligaverunt oculi mei, zatem Mozartov Trinkka- non ter Anonimus iz XVI. stoletja — Donne venite al ballo. Za osvojeno prvo mesto je zbor dobil posebno priznanje, hkrati pa tudi denarno nagrado. Na zaključku tekmovanja in slav- nostni razglasitvi rezultatov pa je prišlo do pomembne manifestacije solidarnosti: tu je namreč italijanski minister za delo Delafave izročil me- šanemu zboru iz Skopja milijon lir. ki so jih zbrali prebivalci Arezza ter udeleženci tekmovanja za prizadete v mestu ob Vardarju. -mb OD 29. 8. I){) 8. 9. 196? Padavine z ohladitvijo pričakujemo ok- r«x 29. avgusta, okro;; i. septembra (manjše ali krajevne)) in okrog 8. septembra. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. Stran 2 CELJSKI TEDNIK Številka 35. — 30. avgusta 1963 POGLED PO SVETU tine orel George Kennan je eden od zapad- nih poznavalcev Vzhoda, ki ie dve desetletji v vsaki »voji izjavi zavrača kakršnokoli križarsko vojno zoper komunizem. Bil je dolga leta ame- riški ambasador v Moskvi in v Beo- gradu tn !\e je vedno zavzemal za sporazumevanje med Zapadom in Vzhodom. Podprl je tudi atomski stop. zavzel se je za razširitev gospo- darskih odnosov med ZDA in Jugo- slavijo in zoper qfenzivne ameriške atomske načrte. Razdeljena .\emči- ja je .se vedno potencialno najnevar- nejši problem v Evropi.. Amerik^ pa zahteva od SZ enostranski umik sovjetskih čet iz Vzhodne Nemčije. To ni realistično, za vse, kar dobimo, je pač treba takoj plačati i, tako nekako je izjavil nedavno na ame- riški televiziji. Njegova izjava je spričo najnovej- ših naporov za pomirjevanje značil- na. Carapkin je v ženevi ponovno pribil, da so ameriška vojaška opo- rišča ofenzivnega značaja, da so tudi atomske podmornice plavajoča ofen- zivna atomska oporišča. Ce bo svet v resnici hotel izkrčiti pot do miru. potem nenapadalna pogodba med NATO in varsavskim paktom še ni dovolj, je kvečjemu prvi pogoj za nadaljnje sporazume glede inšpekcij, uničenja transportnih sredstev za atomsko smrt, preprečevanje nenad- nega napada in cele vrste drugih ovir, ki so se navalile na pot med ljudmi. A ljudje so glavno, ljudje lahko vse te ovire odpravijo, je nedavno dejal predsednik naše države Tito v zdravici na čast Hruščevu. Pot k mi- ru je tudi v rokah ljudi, ne pa v usodnem mehanizmu nadčloveške usode. Toda težave so kljub temu velike, najtežje je premagati samega sebe, krotiti svoje lastne strasti. Ko- liko dokazov v sodobnih dogodkih! Poglejmo arabski svet. Leta in leta pričujemo naporom, da bi se ustva- rila skupna domovina Arabcev. Prav te dni se morda razvija nov poizkus, ko sta se sešla šefa Iraka in Z AR Aref in Naser„ Leto za letom doživ- ljamo, kako je zedinjenje Arabcev poraženo, s tem pa se odmika tudi socialni napredek arabskih držav, kai^ ogroža na tem vročem terenu svetovni mir. Spet je zaplamtelo med Izraelom in Sirijo. Sirija terja, da se skliče izredna seja Varnostnega sveta, arabski sosedi ji ponujajo vo- jaško pomoč, a med njimi samimi stvari niso razčiščene, komaj se je strdila prelita bratska kri v Iraku, Siriji. V Južnem Vietnamu je ameriški eksponent Ngo Din Diem oklical ob- sedno stanje na videz zaradi budi- stičnega odpora, v resnici pa zaradi histerične ameriške protikornunistič- ne politike, ki je Diema izbrala za prijatelja samo zato, ker je bil pri- prat)ljen z ognjem in mečem zatreti ljudsko gibanje Vietkong. zn katerim stoje štiri petine Južnega Vietnama. Budistični borci, ki so Diemu s sa- momori izpričevali svoj grozotni pro- test, so samo novo potrdilo, da se na bajonetih slabo sedi in pritrjujejo Kennanovi besedi pred nekaj leti. da socializem ne napreduje s topovi. ZDA z Diemom ne bodo pridobile dežele, četudi bi se temu posrečilo ustaviti spor z budisti. A Južni Viet- nam je v ameriški vojaški in poli- tični integraciji izredno važen. Ta hip še toliko bolj. če se bodo na po- litičen način uredile neurejene raz- mere v Burmi, kjer v 18 letih niso mogli z vojaškimi silami zadušiti upora iz odpora zoper civilno ali vojaško vlado. Azija je sipričo najno- vejšega razvoja na Kitajskem še prav posebno občutljivo področje. To do- kazuje med drugim tudi to. da je doživel hudo kritiko Nehru. Njegov lastni minister Kripalani mu je oči- tal nesolidno zunanjo politiko: Skup- ne letalske vaje z Britanijo in ZDA da spreminjajo Indijo v ameriško oporišče, reakcija v Kongresni stran- ki da ima preveč moči. A naj vrtimo globus kakorkoli, po- doba, ki jo kaže, je konstantna v smeri napredka in humanizacije. Si- le, ki ženejo ta napredek, so številne in močne. Nedavno jih je naštel v Beogradu sovjetski premier Hruščev. Kdor jih ne vidi ali ne prizna, nima dobrih oči in pravega predsodka. Kajti napredek je mogoč samo po priznanju resnice. ZA 90.LETNICO KONJljKEGA DRUŠTVA Prva zastava za mlade gasilce Dolga In pisana je zgodovina pro- stovoljnga gasilskega društva v Slo- venskih Konjicah; devetdeset let de- la pomeni ne samo določeno organi- zacijsko rast, marveč tudi neštete naporov in prizadevanj, nešteto ui žrtvovanja samo za to, da bi očuvali ljudsko premoženje. Prostovoljno gasilsko društvo v Slovenskih Konjicah je v nedeljo na dostojen način počastilo častitljive obletnic^. Po povorki, ki je bila sko- zi mesto, so se pred gasilskim do- mom ustavili ne le njeni številni ude- leženci, marveč so semkaj prišli tudi mnogi gostje in domačini. 2e po tej udeležbi se je videlo, da ima društvo veliko simpatizerjev in da uživa ve- lik ugled. Slavnoat je začel predsednik društ- va Adolf Suc, ki je razgrnil pred nekaj sto udeleženci pisano zgodovi- no društvene rasti in dela. Začetek je bil seveda skromen vendar obeta- joč, saj so konjiški gasilci že takrat ob ustanovitvi društva 1873. leta imeli svojo brizgalno, orodjarno itd. 1903. leta so imeli tri brizgalne, štiri leta pozneje pa so odprli dom, ki je ostal do današnjih časov povsem ne- spremenjen. Pomembno rast je društvo doživelo jk) prvi svetovni vojni, ko je že 1922. leta dobilo prvo motorno brizgalno, 10. avgusta 1930. pa že prvi gasilski avtomobil. Osem let pozneje, to je 1938. leta, so ko- njiški gasilci že razvili svoj prapor. Po drugi svetovni vojni so začeli skoraj znova; zdaj je bilo treba na- domestiti uničen material. Ob pomo- či ljudske oblasti in izrednem priza- devanju članov, se je organizacija konjiških gasilcev kmalu postavila na noge. Kot višek vsega tega dela in uspehov je izzvenel prvi gasilski festival, ki so ga priredili v Konji- cah in ki je potrdil enotnost in moč tamošnje organizacije prostovoljnih gasilcev. V nedeljo so vsem uspehom dodali še enega. Z razvitjem prvega mla- dmskega prapora v Sloveniji so na- mreč potrdili, da je njihovo društvo tudi društvo mladih ljudi in da se vrste gasilske organizacije v Konji- cah uspešno pKjmlajujejo. Tu so uve- ljavili uspešno in posnemanja vred- no sodelovanje med izkušenimi gasil- ci ter mladino, ki z zanimanjem in disciplinirano sledi vsem nalogam. Bolj kot kjerkoli dirugje je prav tu prišlo do izraza, da ni le organizaci- ja, ki združuje gasilce strokovnja- ke, marveč, da gre tudi za pomemb- no družbeno silo. Nedeljsko slovesnost so izkoristili še za to, da so podelili priznanja Ga- silske zveze Slovenije, tako Alojizu Pekovšku za štiridesetletno delo ter poveljniku Jožetu Leskovanju za iz- redno požrtvovalno delo. Mimo tega so mnogi člani tega društva prejeli še priznanja za deset in večletno de- lo v organizaciji konjiških gasilcev M. B. PROGRAM CELJSKE VEČERNE POLITIČNE ŠOLE , Vodstvo večerne politične šole v Celju je. že izdelalo učni program za letošnje šolsko leto, ki se bo začelo v oktobru. V primerjavi z lanskim letom, so letos dali še več poudarka marksizmu-leninizmu, nadalje poli- tični ekonomiji ter razvoju delavske- ga gibanja. Sola bo imela v novem šolskem letu sedem oddelkov; vsak od njih pa bo imel po okoli 25 slušateljev. V delovnem programu so zadržali se- stavljanje timskih nalog, v katerih slušatelji proučujejo najrazličnejšo družbeno problematiko v občini. ŠE ZA POMOČ SKOPJU Po podatkih okrajnega odbora za pomoč Skopju so zlasti ko- lekivi gospodarskih organizacij ua območju celjskega okraja zbrali precej.šnja denarna in materialna sredstva za prizadete v glavnem mestu socialistične republike Makedonije. O izredni skrbi in solidarnosti govori tudi dejstvo, da so ti kolektivi pri- spevali več, kot so obljubili in da je že konec prejšnjega tedna ta vsota pomoči prekoračila 158 milijonov dinarjev. Z organizacijo rednega šolanja za evakuirane skopske otroke l)a so okrajni ter ustrezni ob- činski odbori za pomoč Skopju sprejeli nove obveznosti, ki niso nič manj.še in ki se v bistvu prav nič ne razlikujejo od prejšnjih, saj gre tudi v njih za ])omoč prizadetim prebivalcem mesta ob Vardarju, za pomoč tistijn evakuiranim otrokom iz Skopja, ki so našli začasen dom v najrazličnejših internatih na območju našega okraja. Gre namreč za financiranje vseh stroškov, ki nastajajo in bodo nastajali v zvezi s šolanjem otrok, njihovim življenjem in skrbjo, da v teh mesecih prej- mejo tudi ustrezna, vsekakor pa toplejša oblačila in obutev. Da bi zmogli kriti vse te izdatke, je okrajna skupščina v Celju ustanovila poseben sklad za po- moč in vzdrževanje skopskih evakuiranih otrok, ki ima svoj r.ičun pri Narodni banki Celje, številka: 60 1-668-16-50-3. V ta sklad naj bi se zbirala vsa sredstva, ki jih kolektivi de- lovnih organizacij še namera- vajo dati kot pomoč prizadete- mu Skopju. Sprejem za atlete v soboto opoldne je predsednik okrajne skupščine Celje tov. Peter Šprajc priredil sprejem za udeležen- ce tradicionalnega troboja republi- ških reprezentanc Srbije, Hrvatske in Slovenije v atletiki. Razen predstav- nikov vseh treh reprezentanc in vid- nih telesnovzgojnih, zlasti pa še at- letskih delavcev, so se sprejema ude- ležili še generalmajor in narodni he- roj Franc Rojšek, predsednik okraj- nega združenja borcev NOV Jože Jošt, član okrajnega odbora SZDL Knafelc, predsednik celjske občinske skupščine Marjan Učakar, predsed- nik občinskega odbora SZDL Celje Marjan Ravnikar, predsednik Atlet- ske zveze Slovenije Adolf Arigler, predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije Janez Zemljarič in drugi. Ko je tovariš Šprajc pozdravil go- ste, je izrazil zadovoljstvo, da se letos najpomembnejše atletsko tekmovanje v Jugoslaviji, troboj republik, v Ce- Iju, v političnem, gospodarskem in kulturnem središču okraja ter v at- letskem centru Slovenije. Smatram, je še poudaril, da je izvedba te pri- reditve v organizaciji celjskih atlet- skih delavcev priznanje vsem našim uspehom in naporom, ki smo jih vlo- žili v razvoj telesne kulture v celj- skem okraju. Zatem je tovariš Šprajc orisal lik pred dvajsetimi leti padlega parti- zana, komandanta prvega bataljona Cankarjeve brigade Ferda Skoka, ki je bil ne samo odličen predvojni at- let in državni reprezentant, marveč tudi neumorni ljudsko prosvetni de- lavec in kateremu spominu je bilo posvečeno tekmovanju treh republi- ških reprezentanc. Za sprejem in izredno pozornost, ki so jo atletom posvetili predstav- niki okrajne skupščine ter družbeno političnih organizacij celjskega okra- ja in mesta, se je zahvalil generalni sekretar Atletske zveze Jugoslavije, tov. Vukovič, ki je hkrati čestital AD Kladivarju za izredne uspehe. M. B. PLENUM OSS ZARADI STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ Pod vodstvom tov. Vlada Crešnika je bila konec prejšnjega tedna seja predsedstva okrajnega sindikalnega sveta, na kateri so največ govorili o sestavljanju statutov delovnih orga- nizacij. Ugotovili so, da to delo pre- počasi napreduje in da je le malo ti- stih kolektivov, ki so dali osnutek statuta vgavno razpravo. Vse se zdi, da ponekod preveč čakajo na neke »vzorne^-« statute, drugod pa jih pre- več vneto prepisujejo, ne da bi oce- nili lastno specifičnost in podobno. Določene slabosti so se pojavljale tu-, di pri utemeljevanju pristojnosti vo- denja in upravljanja. Glede *na pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri dosedanjem sestavlja- nju osnutkov statutov delovnih orga- nizacij, pa tudi zaradi prepočasnosti tega zelo odgovornega in pomembne- ga dela, so člani^redsedstva sprejeli sklep o sklicanju plenuma okrajnega sindikalnega sveta, na katerem bodo razpjavljali predvsem o teh vpraša- njih. Plenum naj bi bil v prvi polo- vici septembra. SOVRAŽNIK BREZ SOVRAŠTVA Kozjansko je bilo polno nemira. Tri leta je sovražnik skušal poko- riti ljudi, ki so večinoma poznali samo svoje garanje na slabo izko- riščeni .zemlji, toda ni jih mogel pri- dobiti. Ob težkem delu, z žuljavimi rokami, z upognjenimi hrbti in ob trdem kruhu so dostikrat sanjarili o lepših časih in rahlo upali na bolj- še, ne da bi vedeli, odkod prihaja novi, boljši čas. Nekateri so samo za hip upali, da mora priti z blisko- vitimi nemškimi pohodi, ki so bili v začetku tako zmagoviti, mogočni in zagotovljeni, toda iluzije so so dokaj hitro razblinile ob prvih rde- čih plakatih z imeni pomorjenih tal- cev, ob prvih nedolžnih izgnancih, ob brezobzirnem potujčevanju in zasramovanju materinske sloven- ske besede. Odpor pa je bil vedno močnejši in z daj po treh letih se je sovraž- nikovim posadkam po Kozjanskem že zagrizel strah do kosti. Na Pil- štajnu se je žandamerijska posad- ka utrdila v postaji in samo pored- ko prišla na spregled. Edino povelj- nik Freiberg je bil čuden patron. Večkrat je čisto sam prišel v slo- vensko društvo, se smejal in če je bil sam, zapel celo Internacionalo ali pa tisto slovito rusko pesem »Volga Volga ..« Morda je bil edini sovražnik na Kozjanskem, ki se ni niti bal niti ni poznal sovraštva. Prav presenetljivo je bilo, da je tak človek nosil tako osovraženo uni- formo. Skupina Kozjanskega odreda se je 15. junija 1944 napotila proti Pil- štanju. Bilo je v soboto popoldne. Piljštanjčani so že nekaj dni šušlja- li, da bodo vsak čas prišli partizani. Ljudje so bili nemirni, polni priča^ kovanja. Okoli sedmih zvečer je od hiše do hiše prišlo obvestilo, da ne sme nihče iz na.selja, da je pot pro- ti Staremu trgu in Lesičnem zaprta za vse. Med prvimi so zdgledali par- tizanko s puško, ki se je pritajeno tihotapila proti trški lipi. Pri c&r- kvi so se oprezno pomikali še ne- kateri oboroženi fantje. Vse je bilo čudno tiho kot pred nevihto. Nobe- nega glasu ni bilo, čisto rahlo .se je mračilo, da so roboVi hiš postajali mehki, postave so se gibale mačje voljno. Naenkrat je iz žandamerij- skcga poslopja vzletela raketa in z njo še več. Mrak je zardel. »Hudiči, kozjansko posadko kliče- jo na pomoč! Opazili so nas!« je za- godrnjala postava ob zidu. »Pasaj si ne bodo upali iz brloga«. In res! Nemci v Kozjem so se poskrili in prepustili pilštanjsko posadko ne- znani usodi. Tudi ob Starem gradu je oživelo. Partizani so hitro postavili strojni- co in uperjli cev proti nemški utrd- bi. Minute so tekle počasi. Nemci so imeli dovolj nabojev na zalogi, toda streljali niso dosti. Poveljnik Viljem Freiberg ni ču- til sovraštva, toda 2ia kožo se je vendar bal in se ni mogel hitro od- ločiti. Žandarji so čepeli pri strel- skih linah in pričakovali njegovih ukazov, toda ti niso bili najbolj od- ločni. Partizani so slišali, da povelj- nik žandamerije ni hudoben, da je celo komunist. Amonovo Micko so napotili k župnijskim vratom. Tr- kala je nekajkrat zaporedoma, toda dolgo zaman. »Predajte se partizanom, ničesar se vam ne bo zgodilo!« je ponavlja- ' la poziv. Po poldrugi uri je povelj- ni Freiberg sporočil, da se posadka predaja. Skrušeno, čisto mirno so odložili orožje in še dolgo tavali po naselju. Popolnoma se je znočilo, toda na Pilštanju je bilo, kot bi na- počilo praznično jutro. Po treh -le- tih so prvič sproščeno zapeli. Pil- štanj je svobodno zadihal. V Tacer- jevi gostilni so peli, govorili, se ob- jemali in čisto pozabili, da v dolini še ždijo Nemci. Tržani so zapregli živino in odvažali nemško opremo, pri čemer se je posebno dobro od- rezal Zakovškov Tonček. Pri Regva- tovih so partizane veselo pogostili in jim izročili s trgovine skoraj vsa živila in še precej blaga. Takrat je na Pilštanj prišel tudi komandant Kozjanskega odreda Marijan Jerin s komisarjem. Tu se je znašel tudi kozjanski zdravnik dr. Pagru in po- štarica Rozika. Do svita je bilo ve- selo. Noč je minila brez spanja. Ob zori so partizani odkorakali. »Svoboda! Kar nekje pri srcu me stiska. Zadušilo me bo, tako sem vsega polna«, je vzkliknila ne- ka tovarišica. Ni mogoče opisati ob- čutkov, ki so jih Pilštanjčani v tisti edinstveni noči po treh letih doži- vljali. Nihče ni bil ranjen. To je nedvomno tudi zasluga uvidevneag žandamerijskega poveljnika, ki je prisiljeno bil v sovražnikovi unifor- mi, t(xla sovražnik brez sovraštva. Zanimivo je to, da je v januarju 1948 leta nekdanji poveljnik Frei- berg pisal pilštanjskemu gostilni- čarju Tacerju iz Vzhodne Nemčije. Po pilštanjski predaji je samo za las ušel ustrelitvi, za kazen so ga takoj poslali v prve frontne vrste, toda kmalu se je znašel na pravi strani. V sovjetski coni Nemčije je kmalu napredoval v poročnika. Tar ka je dokaj svojstvena zgodba o sovražnem poveljniku na Pilštanju. Partizani pa so svoj zmagoviti p<> hod v naslednjih dneh nadaljevali- Pregnali so posadko iz Zagorja, prcvorska nemška posadka je nag- lo pobegnila. Kozjansko se je osvo- bajalo, dokler ni 9. septembra bilo osvobojeno že Kozje. Toda to bil samo prvi dih svobode. Najbolj kiuti dnevi za Kozjansko so bili v decembru 1944 leta, ko so tja nava- lile pobesnele ustaške, čerkezke in nemške maščevalne enote. številka 35. — 30. avgusta 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Kupna moč bo za milijardo slabša Medtem ko v pretekli številki nis- mo mogli posredovati niti približno Jeno škode, ki jo je letos prizadelo ušno vreme hmeljiščem, v tej šte- vilki laJ^io posredujemo le cenitve. gmeU namreč še ni obran, a tudi ocenjen še ni. Kajti suša ni škodo- vala samo količinam pridelka, tem- ve2 je nekoliko vplivala tudi na kva- liteto hmelja. Strokovnjaki sodijo, da bodo skup- ne izgube zaradi deset suinih dni znašale nekaj manj kot milijardo di- narjev. Gre torej za veliko številko, ki pomeni okoli 20 odstotkov vsega dohodka od hmelja. Najbolj priza- deta so področja okoli Šempetra in Ladkove vasi, sicer pa je škoda zara- di suše zelo različna. Giblje se med 5 in 50 odstotki. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je izpad pridelka v hmeljiščih še toliko bolj boleč, ker gre predvsem za uporabna sredstva. Vedeti nam- reč moramo, da so hmeljarji in tudi obrati kmetijskega kombinata morali poravnati vse stroške pridelovanja, stroške zaščite, obiranja ipd. — to- rej so izpadla sredstva, ki bi jih po terminologiji gospodarskih organiza- cij lahko ustvarili v sredstva čistega dohodka. Zaradi tega je tudi umljivo, da bo letos kupna moč prebivalstva Savinjske doline precej šibkejša in da bo tudi gospodarska moč kmetij- skih organizacij šibkejša. Pozanimali smo se tudi, kako je letos potekalo obiranje hmelja, ki je spričo drobnih kobulic pripravilo to- liko skrbi hmeljarjem. ZvedeU smo, da ni bilo posebnih težav in da bo hmelj čez nekaj dni obran. Sodijo, da bo že v ponedeljek pretežni del hmeljišč obran, le tu in tam bodo še obirali. Tako v Savinjski dolini letos kljub težavnejšemu obiranju niso za- mudili roka za obiranje. V Ladkovi vasi in v Šempetru smo zvedeli, da letos hmeljske sušilnice niso obratovale s polno zm<^ljivost- jo, hkrati pa je začela obratovati po- sebna mehanizirana sušilnica pri stroju za obiranje hemlja. Kvaliteta pri sušenju na tej sušilnici je enaka oni na klasičnih sušilnicah. Tudi v novem skladišču Hmezada se mrzlično pripravljajo, kajti kmalu se bodo iz doline do skladišča vile kače traktorsidh prikolic in vozov naloženih z vrečami polnimi hmelja. Pri Hmezadu pa se nekoliko jezijo, ker niso vsa dela zaradi nekaterih težav, ki so nastopila med gradnjo, opravljena. Računali so namreč, da bo do sezone do kraja zgrajeno tudi upravno poslopje Hmezada. m. Anica Brenčič in Danica Pečovnik med obiranjem hmelja Škoda, samo še 4 dni v hmeljišču pri Žalcu smo med obiralkami govorili tudi z gimnazij- kama iz Murske Sobote danico pecovnik in anico BRENCiC. Za- stavili smo jima pet vprašanj, na katera sta takole odgovorili: AH ste prvič,v hmeljišču? To pa ne, veate, je dejala tov. Pe- čovnik, mi (Jv:e ne stanujeva v Mur- ski Soboti, temveč se voziva v mesto v šolo z vlakom. Zaradi tega že letos tretje leto skušava nekaj z delom pri obiranju prihraniti za čas šolanja., In kar zadeva to plat obiranja do- slqj še nisem toila razočarana. Kaj je naredilo v Savinjski dolini na vas najmočnejši vtis? Vtisov je veliko, je odgovorila tov. Brenčič, toda*če že moram izbirati med njimi, tod vsekakor rada pouda- rila, da so name naredili najmočnej- ši vtis savimjski ljudje. Prizadevni so, gostoljubni in pozorni. Skratka ta dolina je lepa, a je tudi ena naj- bolj gostoljubnih kar jih pozmarp. Koliko pa ste največ nabrale? Kar za obe je odgovorila simpatič- na Danica. Dejala je, da jo je kar sram, saj ni presegla deset škafov. Pohvaliti pa moram prijateljico. Ani- co, ki je bila po .j>storIlnosti«. daleč" pred menoj. Toda kljub temu sem' zadovoljna. Sodim,, da si 'bom pri- hranila vsaj petnajst tisočakov. Ani- ca pa jih ibo imela vsaj pet več. To pa je iprilbližno toliko 'kot sva raču- nali. Kako so letos poskrbeli za obi- ralce, morda še o tem besedico? Odlično, namestitev je izvrsitna, hrana odlična — celo malico dobiva- imo. Razen tega ->no- stanovalec doda vsaj mali delež k osnovnemu deležu za gradnjo sta- novanja. Pravilnik pa je v tem delu zanimiv, ker ne loči več samo posa- mezne delavce po osebnih dohodkih (jasno je, da je zaposlenim z višjimi prejemki laže vložiti delež za stano- vanjsko pravico), temveč loči tudi družine z več otroki. Delež bodo namreč zaposleni povečali različno, in sicer preračunano na enega člana družine. Pri tem bodo zlasti upošte- vali število zapKJslenih članov druži- ne. Tudi druga oblika, ki jo predvide- va osnutek pravilnika, je zelo zani- miva. Vsak zaposleni v Emajlirki bo lahko z določenim deležem in dolgo- ročnim kreditom odkupil stanovanje. Sodijo, da bodo tudi na ta način an- gažirali znatna sredstva za nadaljnjo gradnjo stanovanj za delavce. Za se- daj predvidevajo, da bi prvi delež znašal c^koli 20 do 30 odstotkov vred- nosti stanovanja. Prav gotovo pa je za samce še naj- bolj zanimiv zadnji način, in sicer varčevanje za stanovanje. Emajlirka je imela že ves čas precej težav za- radi pomanjkanja ustreznih samskih stanovanj v Celju. Tudi izgradnja posebnega samskega doma se ni iz- kazala. Zato so sprožili novo akcijo, ki jo natanko določa pravilnik. Sle- herni zaposleni lahko odvaja redno del osebnih dohodkov v poseben »hranilni« sklad in ko ima vsoto zbrano, postane avtomatično lastnik stanovanjske pravice, se pravi dobi eno izmed zgrajenih stanovanj. Toda bistveno pri vsej tej obrav- navi v Emajlirki pa je, da so odločno sklenili, da ne bo izjem, kajti sicer tudi tako lepo izdelan sistem ostane mrtev in kup papirja. —mi MLEKO, MLEKO Sestavek o proizvodnih cenah celjske mlekarne, ki smo ga pred kratkim objavili, je dvignil pre- cej prahu. Potrošniki so se upravičeno hudovali in spraše- vali, zakaj so le proizvodni stroški v mlekarni toliki in za- kaj uprava že doslej ničesar ni sprožila, da bi zmanjšali stroške. Istočasno pa so se hudovali tudi v mlekarni, ker nismo navedli vseh pogojev, ki podražujejo stroške poslovanja na enoto. Glede potrošnikov lahko samo povemo, da bo kmetijski kombi- nat Žalec, katerega ekonomska enota je celjska mlekarna, uve- ljavil vse potrebne ukre|)e, da bi stroške poslovanja na en^to zni- žali vsaj na povprečje v Slove- niji. Dolžni pa smo pojasniti vsaj nekatere težave, s katerimi se je srečeval kolektiv mlekarne. Celjska mlekarna dela namreč v izredno težavnih pogojih in dokaj različnih pogojih od mle- karn v ostalih krajih Slovenije. Naj za primer samo navedemo, da na primer mariborska mle- karna plačuje za kubični meter vode, ki jo v mlekarni precej porabijo, samo pet dinarjev, celjska mlekarna pa kar 99 di- narjev. Samo tu nastane raz- lika za okoli dva milijona di- narjev. To >'prašanje je dokaj zani- mivo, z asti če še zraven upošte- vamo, da bo občina samo za do- sedanje poslovanje mlekarne morala kriti izgubo 11 milijo- nov. Dva milijona od tega sta dejansko prelita v sredstva celj- skega vodovoda. Zadeva pa je še toliko bolj čudna, ker si mle- karna hoče urediti lasten vod- njak. pa imajo zaradi njega več raznih nepotrebnih težav. Toda to niso edini prekomerni stroški, ki bremenijo poslovanje mlekarne. Se več jih je. Zaradi tega ne bi bilo napak, če bi člani kolektiva izdelali pmlrobno analizo ni jo predložili občinski skupščini, ki bi prav gotovo znala poiskati najustreznejše rešitve. Naj ob koncu povemo tudi to, da je letos mlekarna v Radečah, ki je tudi v našem okraju, s stroški presegla celjsko mle- karno. Razpravljali so o razvoju celjske komune Samoupravni organi posameznih gospodarskih organizacij razpravlja- jo v teh dneh o osnutku razvojnega programa celjske občine. ,V Cinkarni so poudarili, da je razvoj industrije celjskega bazena eden od pogojev razvoja mesta in komune. Zaradi te- ga je tudi prav, da razvojni program daje tolik poudarek razvoju posa- meznih gospodarskih enot. Enako so menili tudi v Storah, trgovinski de- lavci pa so mnenja, da bi kazalo raz- voj trgovin v mestu in posameznih središčih komune trdneje določiti, in sicer posebej še z ozirom na ovire financiranja. Zalo zanimiva pa je bila razprava o tem predlogu na upravnem odboru Emajlirke. Člani upravnega odbora so namreč menili, da je nevzdržno, ^er je obnova in nadaljnja rekon- strukcija Emajlirke izpiiščena. To je se toliko ibolj razumljivo, ker gre za Veliko investicijo. Saj računajo, da bo samo ureditev sodobne orodjarne veljala preko 4 milijarde dinarjev. Ko so o tem živahno razpravljali, so tudi dejali, da niso ljubosumni na gospodarske organizacije, ki rekon- strukcije izvajajo s kreditnimi sred- stvi, toda napak pa je pustiti ob strani v programskem gradivu zelo veliko investicijsko dejavnost, če se ta izvaja iz lastnih sredstev. Znano jiTnamreč, da je Emajlirka vse svoje dosedanje investicije izvajala z last- nimi sredstvi. Spričo dejstva, da so kreditna sredstva n. pr. za Cinkarno in Železarno odobrena, bi kazalo v programu dati tudi večji poudarek predvideni ureditvi orodjarne. Istočasno pa so člani upravnega odbora dejali, da je izredno pozitiv- na zamisel, da o predlogu in gradivih za programe komune najprej raz- pravljajo posamezni kolektivi* in de- lovni ljudje. Kajti gotovo je tako najlaže uresničiti nekatere potrebne korekture, in'sicer življenjsko in na osnovi načrtov osnovnih gospodar- skih enot. Prav gotovo je namreč program razvoja komune lahko le zbir razvojnih načrtov posameznih gospodarskih organizacij, sicer pa redno pride do neskladij, ki včasih tudi kalijo odnose med upravnimi organi in posameznimi gospodarski- mi enotami. To je vsekakor pogosto zelo škodljivo in pobuda občine, da je predlog načrta razvoja dala v ši- roko razpravo, je hvalevredna. —^iž Zaposlili so mlade moči Vse kaže, da so dokaj široke raz- Pi"ave o zaposlovanju mladih delav- '^Gv na območju konjiške občine le ^niagale k uspešnejšemu reševanju dokaj važnega vprašanja. Samo ^zadnjih dveh mesecih so razna ^jetja zaprosila 9 mladih fantov, so v preteklem šolskem letu za- 'Yl'učili redno šolsko obveznost in so ^^ od 15 do 16 let. Zanimivo je, ^^niti eden od teh nima vseh raz- edov osemletke. Večina jih je ob- šolanje končalo v šestem ali ^mem razredu. Vsi ti so dobili za- ^slitev v'lesni in gradbeni stroki in .. ^^nem podjetju »^Ključavničar- Ker so še mladi, imajo vse ^znosti, da se na delovnih mestih ^i^čijo ter tako postanejo kvalifici- delavci. V. L. I T A J T E CELJSKI TEDNIK V trgovini pilia ugodnejši veter Kadar obravnavamo trgovino, jo navadno kritiziramo, le malokrat pa upoštevamo naf>ore trgovskih delav- cev, da bi zadovoljili želje kupcev. To je v zadnjem času še toliko te- žavnejše. Saj nam to trditev še naj- bolj potrjuje podatek, da je samo v juliju bilo kar za 25 odstotkov blaga več prodanega kot v preteklem mese- cu. Izredno lepo se je v tem obdobju razvijala tudi prodaja konfekcijske- ga blaga, ki je presegla predvideva- nja za preko dvajset odstotkov. Zelo zanimiva pa je ugotovitev, da je na tržišču v zadnjem obdobju bilo dovolj navadnega belega blaga, ki je eden najenostavnejših tekstil- nih izdelkov. Vredno je tudi omeniti, da celjska Metka ni mogla založiti tržišča z zadostnimi količinami pana- ma blaga, s flanel rjuhami in neka- terimi dolgimi izdelki. Kaže tudi omeniti, da se cene tekstilnemu bla- gu niso spremenile. Bolj neugodno sliko nam dajejo trgovine z obutvijo, ki pa jih 'hkrati tudi ni naalo. Tako je primanjkovalo v zadnjem obdobju ženske obutve, in sicer kot po navadi letnih miode- lov, a tudi izbira moških modelov ni bila najboljša. Tudi ni bilo spre- memb glede cen. Zanimiv in kritike vreden pa je pojav pri galanterijskem blagu, kjer so se cene artiklom, ki niso zajeti s kontrolo cen, dvignile v povprečju kar za 15 odstotkov. ,Tudi trgovina z železnino in elek- tričnim ter radiotehničnim materia- lom je zaznamovala v zadnjem ob- dobju precejšen porast prometa' Zal pa še vedno primankuje ročnejga orodja iz Zreč. Potrošniki hkrati ugo- tavljajo, da je zaradi zmanjšanja uvoza orodja prišlo do pojavov iz- rabljanja monopolnega položaja. Za- radi tega se je zmanjšala (sicer dokaj razumljivo) prizadevnost pri izdelavi orodja!? Kljub temu, da letos lahko oce- njujemo oskrlx> trgovin neprimerno ugodnejše kot preteklo leto, pa velja vseeno priponrmiti, da tudi letos pri- manjkuje zlasti sezonskega blaga. Razen tega se predvsem v Celju in v drugih večjih središčih v okraju kaže težnja, da bi se popestrila izbira por- celanskega blaga. le. »Labod« v Kostanjevici Tokrat ne gre za naravni pojav, ne gre za labode, ki jih je na primer v velenjskem jezeru precej, temveč gre za obrat novomeškega pod(je.tja Labod v Kostanjevici. Konfekcijski obrat »Labod« je nameščen kar v prostorih srednjeveškega gradu. Ta konfekcijski dbrat je 2ia ta del celj- skega okraja zelo pomemben, saj je v itjem zaposlenih do 100 žena. Raz- veseljiva Je tudi ugotovitev, da je obrat leitos dosegel ugodne rezultate in posebnih ipnoblemov, kot lani, ko niso mogli ustvariti niti dovolj sred- stev za osebne dohodke, letos ni. Z ugodnejšimi proizvodnimi in 1»- slovnimi uspehi obrata v Kostanje- vici pa postajajo (tudi drugi pogoji za razvoj (tega dbrata. Sodijo namreč, da bi z investicijo 10 milijooov di- narjev obrat tako razšinili, da bi za- posloval še kakih 50 žerla iz okolice. To bi vsekakor bik) izredno pozi- tivno, saj v tem delu okraja za žene ni primernih delovnih mest. Isto- časno pa je precej žena, ki bi se ra- de zaposlile v industriji. Obstajajo tudi načrti, da bi se v tem najmanj- šem mestu v okraju in v Sloveniji razvila tudi kaka druga lahka in- dusttrija. NELJUBA POMOTA V pretekli številki nam je tiskal-- ski škrat pošteno zagodel. V sestav- ku o izredno lepih uspehih podjetja »Kovinarska« iz Krškega se nam je vrinila napaka, in sicer je napak pi- salo, da je tov. Tone Avsec, ki vodi organizacijsko razvojni sektor v pod- jetju, direktor podjetja. Direktor tega podjetja je namreč tov. Andrej CebulaT;. Stran 4 CELJSKI TEDNIK Številka 35. — 30. avgusta 1963 Dejavnost problemi in težave celjske delavske univerze Povzetki iz razgovora z direktorjem Juretom Jugom Celjska delavska univerza bo v okviru svoje dejavnosti izvedla prvo veliko akcijo s test anketo, ki bo zajela okrog 10.000 ljudi in katere na- men bo dobiti predvsem njihovo mnenje o uspešnosti delavskega uprav- ljanja. Rezultati ankete bodo lahko v prvi vrsti služili ustreznim občin- skim forumom pri izvajanju njihove politike, hkrati pa bo delavska uni- verza na njihovi osnovi lahko sestavila potreben izobraževalni program. Kakor smo zvedeli v razgovoru, gre za prvi tovrsten poizkus v takšnem obsegu v Sloveniji. S pripravami za izvedbo te ankete so'-pričeli že marca letos, nekaj raz- goivorov pa je bilo o tem že prej, to- da ker gospodarska zbornica ni poka- zala potrebnega razumevanja, je de- lo zastalo. Tako so šele zdaj opravili obsežne priprave, medtem ko naj bi z izvedbo .pričeli do 15. septembra. Test anketa bo zajela določeno število' gospodarskih organizacij in to od najmanjših do največjih — od delovnega kolektiva, ki šteje komaj 6 članov, do kolektiva z 2.900 člani. Pri tem bo skušala ugotavljati tudi razlike med kolektivi, ki imajo vpe- ljano družbeno ekonomsko izobraže- vanje oziroma ki ga nimajo, med kolektivi z žensko delovno silo in brez nje, vprašanje sezonske delovne sile, vprašanja notranjih odnosov itd. Končni cilj naj bi bil ugotoviti de- jansko stanje na področju družbeno ekonomskega izobraževanja naših proizvajalcev in upravljalcev, in to v obsegu, ki bo spričo svoje širine prav gotovo odrazil dejanske razmere. (Doslej smo take ankete izvajali v okviru te ali one gospodarske orga- nizacije ločeno). Kar je zlasti važno, naj bi anketa pokazala poleg družbeno ekonomske izobrazbe tudi splošno kulturno ra- ven proizvajalcev, saj sta obe kom- ponenti tesno povezani in je uve- ljavljanje človeka vse bolj odvisno od njegove izobrazbe. (Vzroke za ne- zadostni uspeh dosedanjega izobra- ževanja pa je treba iskati prav v temj da splošna izobrazba pri uprav- Ijalcih šepa). Tako dobljeni pokaza- telji bodo lahko služili kot izhodišče za nadaljnje izobraževanje, kar je navsezadnje tudi y skladu z zadnjim plenunaom lcrajiiega odbora SZDL, po katerem naj bi občinski odbori do jeseni analizirali razmere v tem pogledu na svojem področju. Rezul- tati ankete bodo zato s pridom kori- stili tem forumom. Anketa, katere stroški bodo znesli skoraj pol milijona dinarjev, bo ime- la svojo praktično veljavo zlasti v tem, da bo delavska univerza po za- ključkih podrobno izdelala profile družbeno ekonomskega znanja, na osnovi tega, kaj naj bi človek znal, pa tudi podroben program profila. V njem bi dobili ljudje precej prak- tičnega znanja z vseh področij, ki jih neposredno zadevajo bodisi na delov- nem- mestu bodisi izven njega pri urejevanju določenih zadev (na pri- mer delovno razmerje, pokojninsko zavarovanje idr.). Anketiranje naj bi izluščilo tudi primerjavo med tem, kar kdo zna in tistim, kar naj bi znal, pri čemer bodo že ugotovitve sarr^e nekakšen učni program. Toda ne v dosedanjem smislu, po katerem bi potlej izobraževali vse v vseh te- mah, marveč bi izobrazbo dopolnje- vali tam, kjer ni zadostna. Tako bi tudi kazalo, da bi pri neki instituciji osnovali poseben center za družbe- no ekonomsko izobraževanje;- morda bi bila za to najprimernješa delav- ska univerza. Anketiranje naj bi naposled polca- žalo tudi razmere na področju sploš- nega izobraževanja, zaključki pa smer, v katero bi krenila dejavnost delavske vmiverze. Verjetno je, da se bodo pokazale dodatne izobraževal- ne potrebe v pogledu filma, glasbe, gledališča itd. Statistični pokazatelji in primerjave Ce bd hoteli govoriti tudi še o osta- li dejavnosti celjske delavske univer- ze, to seveda v omejefiem obsegu ne bi bilo mogoče. Delo namreč ni bilo ozko in tudi ne tako nepomembno, kakor bi se morda zdelo po material- ni stimulaciji, ki je je bila delavska univerza deležna v obliki dotacij. 2iato samo nekaj številčnih primer- jav. V lansld sezoni je na primer celj- ska delavska imiverza priredila skup- no 391 predavanj, ki jim je priso- stvovalo 15.043 obiskovalcev, istočas- no je delavska tmiverza »-Borisa Kid- riča-« v Lj^ubljani izvedla 352 preda- vanj z 18.483 udeleženci, in delavska vmiverza Maribor Tezno 121 preda- vanj z 8.367 obiskovalci. Čeprav s tem še ni rečaio, da so bile druge oblike v primerjavi z obema največ- jima delavskima imiverzama v Slo- veniji enako uspešne (sorazmerno z obsegom področja vsekakor), je za- nimivo nekaj drugega. Celjska delav- ska imiverza ima namreč v sloven- skem, če ne celo v zveznem merilu najbolj neugodno razmerje med do- tacijami in ustvarjenimi lastnimi dohodki. Medtem ko so lani znašale dotacije 2,5 milijona dinarjev (letos 3 milijone), je delavska univerza ust varila 21 milijonov lastnih sredstev; v istem razdobju je na primer DU »Avgust Cesarec-« v Zagrebu ustva- rila le 5,3 milijonov lastnih sredstev, medtem ko so dotacije znesle 6 mi- lijonov!, DU Djakovo 1,4 milijona lastnih sredstev in 3,5 milijona do- tacij, DU Senj 6,4 milijone lastnih sredstev in 7,8 milijonov dotacij itd. Takšna materialna stimulacija celj- ske delavske univerze priča pač o tem, da je bila ta sicer sposobna prodati svoje usluge, da pa hkrati s strani družbe njeno delo in bilo ma- terialno vrednoteno, kakor bi moralo biti. Poleg tega so bile doslej cene uslug na ravni leta 1960, kar pomeni, da je bilo za večji dohodek treba povečati obseg dela. Kadrovski problemi in težave z literaturo Položaj ustanove bi v finančnih pogledih nujno terjal ustrezno pro- pagandno službo, s tem v zvezi pa do- ločen profil kadrov sploh. Zato bi bili potrebni ljudje z odlikami, ki jih redkokdo združuje in ki jih no- bena šola ne pripravlja — razen morda kranjska. Tako bi v sedanjem sistemu financiranja ustanove nujno morali imeti človeka, ki bi imel veli- kfe organizacijske sposobnosti in tr- govskega duha, ki bi sistematično de- lal In pripravljal .posamezne izobra- ževalne akcije. Najustreznejši bi bil ekonomist, psiholog in p^agoški de- lavec, ki bi se specializiral za delo z odraslimi. Po drugi strani bi usta- nova potrebovala risarja aranžerja, ki bi znal ravnati s kinoprojektroji in drugo tehniko. Pri delu s predavatelji je poglavit- na težava v tem, da slovenske litera- ture o izobraževanju odraslih ni — če izvzamemo knjižnico Metode in izobraževanje odraslih, ki je kot pre- vod izšla pred meseci. Tako je delavska univerza v glavnem ve- zana na izdaje zagrebške DU. Kazalo pa bi, da bi osnovali skupino sode- lavcev, ki bi se bavili s prevajanjem tuje literature (nemške, angleške) o izobraževanju o^aslih. S tem bi lah- ko bistveno prispevali h kvaliteti predavanj in tudi obsegu dejavnosti. Obstoje recimo študije o »tem, da se danes človek vse bolj zapira v krog svoje družine in ga je vse bolj težko zvabiti na predavanja in v druge iz- obraževalne oblike. Po drugi strani je čas posvetite!jstva minil; komunika- cijska sredstva pa so tako razvita, da je predavatelju težko povedati kaj novega. Gre zgolj za interpretaci- jo že znanih dogodkov. Spričo tega so danes morda naj- primernejše debatne oblike, ki zdru- žujejo manjše kroge ljudi po interes- nih sferah. So tudi primerne za us- merjanje vsakega iposameznika k sa- mostojnemu študiju. Takšne oblike so zlasti razvite na Švedskem in Nor- veškem. Tu se recimo ljudje siste- matično pripravljajo na potovanja v času dopustov, in to tako, da sku- šajo preko potovalnih agencij in stro- kovnjakov zvedeti čim več o deželah, družbenih ureditvah, kulturnih zna- menitostih itd., kamor potujejo. Mor- da bi se kaj podobnega obneslo tudi pri nas, in morda bi bile prav takšne oblike sodobnemu' človeku tudi bliž- je. Toda v tem i>ogledu še ni izku- šenj; kazalo bi pa to področje uva- jati v izobraževalni ^sistem v novi sezoni. Težka je pot od besede do dejanja Za učinkovito delo, ki ne bi bilo pogosto le improvizacija, bi bili po- trebni tudi ustrezni .prostori. Problem prostorov celjske delavske univerze pa je v glavnem tak, kaki-šen je bil. Nerešen. Nekaj prostorov je v domu OF na Titovem trgu in nekaj v Mal- gajevi ulici. Vsi prostori so na srečo v Celju, nekateri med njimi pa imajo celo dvojno funkcijo: služijo kot pi- sarne in kot učilnice hkrati. To po- meni, da je racionalnost dosegla svoj maksimum in da smo dejansko ubili dve muhi na mah! Iz tega nadalje sledi, da odločba občine z dne 13. ap- rila letos, ki dodeljuje ustrezne pro- store delavski univerzi v domu OF, še ni postala pravomočna — to dej- stvo pa je najbrž pripisovati nesreč- ni številki 13. Toda če pustimo vraževerje ob strani, je med vsako odločbo in med tem, kar vsaka odločba odloča, do- ločen izvršilni organ, kajti če ga ne bi bilo, bi bilo izdajanje odločb ne- smiselno. In v resnici je takšen organ tudi tu; le da drži v tem primeru najbrž križem roke! Stvar bi moral namreč urediti zavod za upravljanje z neprimičninami, in to tako, da bi opravil ustrezne preselitve, ali v na sprotnem primeru v skladu z delom, ki ga opravlja in z nalogami, ki so mu bile poverjene, vsaj z moško be- sedo pojasniti, zakaj tega ne more storiti! Znano je, da vsako odločbo ni mogoče realizirati v trenutku, ko je izdelana, celo tudi ne v daljšem časovnem obdobju, toda to, kar v ta- kem primeru prizadeta stranka upra- vičeno pričakuje, je vsaj prizadeva- nje'tist^a organa, katerega dolžnost navsezadnje je, da stori to, kar mo- re, če že ne to, kar mora! Pri reševa- nju prostorov celjske delavske uni- verze v tem smislu, tako kaže, ni bi- lo preveč pozitivnih znamenj. In to je pravzaprav bolj kot ne neodgovo- ren odnos, ki hromi delo ustanove, ki bi lahko v normalnih pogojih prav gotovo solidneje delala. dhr Joža Horvat — Jaki: »Čuvarji klju- čev« (1960) Joža Horvat - Jaki v Velenju v nedeljo so v delavskem klubu v Velenju odprli razstajjo najboljših del Jožeta Horvata — Jakija iz Na- zarij. Avtodidakt, ki že od leta 1954 dela samostojno, je v študijske na- mene potoval po Italiji, Franciji, Av- striji, Belgiji in Nemčiji. Doslej je samostojno razstavljal po vsej Slove- niji, poleg tega pa tudi v tujini, ka- kor v Parizu, Benetkah, Los Angelo- su. Trstu, Ziirichu, Chicagu, Londo- nu in tako dalje. Prav tako je sode- loval na številnih razstavah doma in' v inozemstvu, kjer so bile njegove avtodidaktične stvaritve deležne ve- likega zanimanja. Razstava v Velenju bo odprta do 20. septembra. NAJDALJŠI VALČEK NA PLATNU Italijani so posneli po Verdijevi glasbi film Najdaljši valček. Verdi- jev rokopis so našli čisto po na- ključju in do danes še tega valčka ni nihče igral. Film so posheli v Pa- lermu. Končan je bil v enem mese- cu. Vsi kostumi in vsa garderoba so narejeni z največjo pazljivostjo v stilu XIX. stoletja. 320 statistov je v teh kostumih sodelovalo pri sne- manju filma. Podružnica kombinata Borovo v Slovenskih Konjicah, kakor je videti na fotografiji, RASPRODAJA DO- PRODAJNO obutev po znižanih ce- nah. Ljudje pa se sprašujejo, kakšna je pravzaprav DOPRODAJNA obu- tev? Je to morda tista obutev, ki je DO PRODAJE v prodajalni? Kdo ve. Gotovo je samo to, da sega do glež- njev ali čez. Torej bi bila lahko tudi DOGLEŽNJEV. obutev! Pa ni. Da bi dobili otipljivjšo predstavo o DO- PRODAJNI obutvi, smo se obrnili na tri celjske prodajalne z vpraša- njem, če nam lahko pojasnijo, kaj je DOPRODAJNA obutev. Odgovori so taki: Borovo: — Gre za nekako zastarelo obutev, ki jo prodajamo kot dopro- dajno. Ni sicer znano, če je izraz slovenski, vendar ga prodajalne po Sloveniji uporabljajo, ker najbolj ustreza. Alpina: — Te vrste obutev ne de- lajo več, mi pa jo vržemo v dopro- dajno. Peko: — Gre za obutev, ki je ne proizvajajo več, za neke vrste raz- prodajne artikle. Besedo uporablja bolj Borovo. Najbrž, kajti beseda ni slovenska. Nismo niti prepričani, če je pristno srbohrvaška, če ni morda kakšen os- tanek iz časov OKOLOTRBUSNIH- PANTALONDRŽCEV, DOOLAVNI- KOV itd.!? Ali je konec koncev sploh treba zapisati, da prodajamo DOPRODAJ- NO obutev, to je, da prodajamo tako obutev, za katero nihče ne ve kak- šna je! Ne bi bilo dovolj, če bi RAZ- PRODA J ALI kar obutev?! oh POMEMBNA POBUDA CELJSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Ustanovitev zavoda za poučevanje tujih jezikov Znanje tujih jezikov postaja dan- danes vse večja življenjska potreba vsakega posameznika in še celo ti- stih ljudi, ki so kot strokovnjaki za- posleni v gospodarskih organizaci- jah. Z vse intenzivnejšo mednarod- no delitvijo dela se namreč odpirajo vedno novi poslovni odnosi z ino- zemskimi partnerji in s tem v zvezi tud vedno nove poti naših strokov- njakov v tuje države. Takšni stiki pa seveda nujno terjajo ustrezna je- zikovna znanja. Da bi za to ugotovila, kakšno je jezikovno znanje naših strokovnih kadrov, zaposlenih v indusriji,. je celjska gospodarska zbornica pred dvema mesecema izdelala usrezno analizo. Rezultati niso bili zadovolji- vi. Spričo tega je okrajna skupščina sklicala predstavnike večjih podje- tij, kjer so ugotovili, da bi bilo po- trebno tudi v Celju ustanoviti zavod za poučevanje tujih jezikov (v Ljub- ljani, Mariboru in drugod takšne za- vode že imajo). Gospodarska zborni- ca je tako upoštevala sklep in tak zavod ustanovila. V ta namen bodo adaptirali dvorano v poslopju go- spodarske zbornice, kjer bodo ure- dil dva labolatorija in učilnico. Hkra- ti Je v teku tudi izdelava anaUze, ki naj pokaže potrebe v pogledu jezi- kovnih znanj po posameznih gospo- darskih organiza^ah. Kolikor so ugotovili doslej, imajo recimo samo v tovarni tehtnic 30 kandidatov, v Volni Laško 23, medtem ko so velike potrebe tudi v Cinkarni, Železarni v Štorah in drugod. Samo v velenj- skem bazenu bi lahko osnovaU po- sebno podružnično šolo. Trenutno vlada največje zanima- nje za angleščino, nemščino, ruščino, pa tudi za francoščino — zlasti v ti- stih podjetjih, ki sodelujejo s franco- skimi podjetji. Kakor smo zvedeli na gospodarski zbornici, si prizadevajo, da bi bil za- vod za poučevanje tujih jezikov naj- sodobneje opremljen in da bi imel hkrati najkvalitetnejši kader. Tako bodo tehnično opremo prilagodili iz- kušnjam drugih zavodov — v obeh laboratorijih bo imel vsak udeleže- nec jezikovnega pouka svoj magne- tofon s slušalkami; tu bo poslušal tekst, v učilnici pa bo snov predelal ob konverzaciji s predavateljem. Na razpolago pa mu bodo tudi ustrezna skripta. Intenzivni tečaji bodo traja- li predvidoma 17 tednov trikrat te- densko pd 4 ure, kar bo zadostovalo za pridobitev temeljnega znanja iz določenega jezika, stroške pa bodo nosile delno gospodarske organizaci- je, delno posamezniki. Spričo tega, da se precejšnje vrzeli v pogledu jezikovne izobrazbe zapo- slenih kažejo tudi na drugih področ" jih, namerava celjska gospodarska zbornica kasneje vpeljati te tečaje še za gostinske in turistične delavce ter za trgovsko osebje. — Vsekakor po- buda, ki zasluži največje priznanje! dhr Knjigarne pred začetkom šolskega leta Kmalu se bo po malo hladnejših jutrih in megli spoznalo, da je jesen. Direndaj pred šolskimi vrati in dolge vrste v knjigarnah pa bodo jasno kazale, da je tu novo šolsko leto. Vse priprave in nervoznost pa niso do- ma samo po raznih stanovanjih, tem- več tudi v knjigarnah, se pravi pri tistih, ki imajo največ dela in skrbi, da pravočasno postrežejo z vsem, kar potrebujejo tisti od prvega razreda osemletk pa do zadnjega razreda srednjih šol. Zato smo obiskali nekaj takih prodajaln in tisto, kar so nam povedali smo zabeležili. Začetek šolskega pouka je oživitev in poživitev vsega. Delo se začne po nekem novem impulzu, ki se prične že z začetkom avgusta! Res je, da se nekateri starši že ob koncu starega šolskega leta pripravljajo za novo, vendar večina navali tik pred začet- kom se pravi v zadnjih avgustovskih in prvih septembrskih dneh. Vsekakor bi bilo lepše in veliko bolj uspešno, če bi ljudje prihajali zmerno že ves mesec avgust, saj bi s tem olajšali delo knjigarnam, hkra- ti pa bi sebi prihranili neprijetne ure čakanja, gneče in slabe volje. Knjigarne so založene skoraj z vsem. Primanjkuje Pelikan nalivnih peres in radirk, barvnih svinčnikov Othello in risalnega paus papirja, ki je tako potreben dijakom tehničnih šol. Iste težave imajo z učbeniki za 7. in 8. razred osemletk, ter s knji- gami, ki so bile obljubljene do sep- tembra, pa verjetno do takrat še ne bodo prišle iz tiska. Nekatei'e bodJ' prispele z dvo do trimesečno zamu- do, na nekatere pa bodo morali po- čakati do ndslednjega šolskega leta. Tu in tam prodajo tudi kakšno sli- kanico, medtem ko se sezona za pro- dajo leposlovnih del začne z zimski- mi prazniki.'Pa še takrat povprašu- jejo pK) bolj znanih avtorjih, ki imajo veliko bralcev že po knjižnicah. Ne- kakšen napredek ali, če hočete, dvig standarda našega človeka se pokaže pri nakupu zvezkov. Se lani so na- vadni zvezki z modrimi platnicami šli normalno v promet, medtem ko se pri letošnjih nakupih le-teh izo- gibajo in kupujejo le šestdesetlistne zvezke z najboljšim papirjem. Ce vas zanimajo cene. tole: Nekateri učbe- niki so cenejši kakor lani^ dmgi dražji. ]\^ogoče se zgodi, da te ali one stvari trenutno ni na zalogi, vendar brez strahu. To je samo prehodnega značaja. Učni načrt predvideva ne- kaj novih učnjh knjig, zato stare ne gredo v promet. $icer pa je v vsaki knjigami enako. S. R- številka 35. — 30. avgusta 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 5 STARŠI POZOR! rfg dni so republiški prometni or- i izdali letak, ki poziva vse star- sodelovanju pri akciji za zni- ® je števila prometnih nesreč, kate- ^h žrtve so otroci. Ne mine nami-oč da na naših cestah ne bi bilo 'Umetne nesreče, pri kateri se po- ^reči otrok. V enem samem letu primeri povprečno 400 takih ne- I in več kot petnajst otrok na leto ^eubi pri prometnih nesrečah celo %ljen)e. Neredkokdaj so krivci pro- metnih nesreč otroci sami. V svoji Itroški nepremišljenosti pozabljajo \ previdnost, po nepotrebnem pre- zkušajo svoj pogum, tekajo čez ce- lo ^red drvečimi avtomobili itd. ^Ijub temu, da zlasti v zadnjem posvečajo veliko pozornost, je to še vedno premalo. Otroci potrebujejo tu- di pomoč staršev. Očetova ali mate- rina beseda veliko zaleže in prav je, da starši to vedo. Še posebej je važ- no, da starši pazijo na predšolske otroke, ki radi uhajajo na cesto. Sa- mo vsi skupaj — starši, šola in otro- ci sami — bi lahko povzročili občut- nejšl padec prometnih nesreč. Tudi v celjskem okraju smo v le- tošnjem letu zabeležili več težjih pro- metnih nesreč, katerih žrtve so bili otroci. Letos se je pripetila celo smrtna prometna nesreča. Tako je iz dneva v dan in tako se je zgodilo v torek, 20. avgusta v Levcu pri Ce- lju. Skozi Leveč je tokrat vozil to- vorni avtomobil s prikolico. Za vo- lanom je sedel avstrijski državljan Edvar Konrad. Ni vozil hitro, pa vendar dovolj naglo, da je podrl dve- letnega Marjana Južino, ki je prav v tistem trenutku nenadoma stekel čez cesto. Otrok je bil pri nesreči hu- do poškodovan, vendar je izven živ- Ijenske nevarnosi. Takih primerov je na naših cesah veliko. Prav zato so se republiški prometni organi odločili za letak, ki naj bi vse starše opozarjal na to, kako velika je njihova vloga pri pro- metni vzgoji otroka. Upamo, da bo letak naletel na ugoden odmev tudi v celjskem okraju. — ca. Novo, sodobno urejeno krizisce Tam, kjer se stikata Vodnikova in Gregorčičeva ulica in kjer je nekoč stala bencinska črpalka, je zdaj no- vo, »sodobno« urejeno križišče. To je hkrati tudi prvo križišče te vrste v celjskem mestu. Opremljeno je z be- limi črtami, ki obe ulici ločijo na tri pasove in z gredicami, ki so še jas- nejše od belih črt. In prav te gredice so postale sedaj kamen spotike mno- gim voznikom motornih vozil. Po- vzročile so namreč, da je stikališče Vodnikove in Gregorčičeve ulice — zlasti levi pas cestišča — tako ozko, da avtobus komaj pride skozenj. No,' avtobus se še nekako prebije, če pa pred njim vozi kolesar, je najbolje, da ta skoči kar na pločnik. Tako je torej v Vodnikovi ulici takrat, kadar iz Gregorčičeve zavije vanjo kakšno težje vozilo. .Gredica, ki loči levi pas Vodnikove ulice od srednjega, je namreč precej čudne oblike — to je, prosim opomba laika! Nekako tre- bušasta je prav tam, kjer ne bi sme- la biti. Ce bi bila čisto preproste elipsaste oblike, bi prav na tem delu ceste pridobili-nekaj desetin centi- metrov, ki so v takih razmerah prav gotovo zelo dragoceni. No, celjski vozniki se vsaj v prvih dneh tega novega, sodobnega križiš- ča nikakor niso mogli navaditi. Zato je imel dežurni prometnik prav veli- ko dela. Ko smo ga povprašali, kako je kaj zadovoljen s prometom, se ni nič pohvalil. »-Zlasti kolesarji so ve- lik problem,« je dejal. »Najprej so zelo nerodni, drugič pa so na tem Ozkem-pasu Vodnikove ulice tudi od- več. Zato bomo kolesarski promet iz Ljubljanske ceste verjetho preus- merili in ga namesto po Gregorčičevi ; speljali po Ljubljanski do gostišča »Ojstrice«, od tam pa v levo po Šlan- drovem trgu in šele nato v Vodniko- vo ulico«. To bi bila verjetno tudi v resnici najpreprostejša rešitev. Ce zdaj po- zabimo na to, da je križišče Vodni- kove in Gregorčičeve ulice nedvom- no Veljalo precej denarja in to, da še vedno ni prav tako kot bi moralo biti — da pa je vsaj lepo na oko, se konec koncev lahko kar zadovoljno lasmehnemo. —ca Agiopromet^^ PRIPRAVLJA OZIMNICO preskrbovalno podjetje s sadjem J, zelenjavo »Agropromet« v Celju te dni že pripravlja za svoje potroš- jilie ozimnico. Največ bodo nabavili trompirja in jabolk, ki jih bodo pro- Jajali po močno znižanih cenah. Ker je lani pokazalo, da je za ozimni- co veliko zanimanje, so se letos od- ločili nabaviti večje količine krom- pirja in jabolk, ki pa jih bodo pol^ tega prodajali tudi na različnih me- stih. Tudi to je novost, ki šo jo uved- li na podlagi lanskoletnih izkušenj. Takrat so namreč dolge vrste ljudi pred skladiščem podjetja pokazale, da odkup m najbolj smotrno urejf-i. Saročila za ozimnico že sprejemajo vse poslovalnice »Agroprometa«, na- ročiti pa jo je mogoče tudi pri pod- jetju direktno. >»Agroprornet bo tudi letos pripra- vil za odkup večje količine grozdja in jabolk za stiskanje in sočenje. To je že njihov tradicionalni običaj. Ne- kaj zato, nekaj pa zaradi reklame, so se letos tudi odločili, da bodo nekaj kupcev grozdja in jabolk nagradili. Dali so tiskati 200 letakov, ki jih bo avion vrgel na Celje in okolico. Ne- kateri od teh letakov bodo nagradni. Ce bo najditelj takega nagradnega letaka kupil nekaj tega grozdja ali jabolk za stiskanje, bo nagrajen. Vse- kakor zanimiva in vesela novica! KONKURENCA je močna Posledica tega, da je bila celj- uka tržnica d preteklem tednu zelo lepo preskrbljena, je tudi velika konkurenca, ki je zavla- dala med prodajalci najrazlič- nejših pridelkov. Cene sicer močno nihajo, vendar družbeni sektor marsikje izredno uspešno konkurira privatnim proizva- jalcem. Tako se je o preteklem tednu pripetilo, da je trgovsko podjetje Agropromet€ nekaj dni prodajalo papriko po 25 di- narjev. hruške po 60, breskve po 70 in lubenice po 30 din za kilogram. Blago je bilo solidne kvalitete, vendar dosti cenejše kot ono, ki so ga prodajali po tržnih cenah. V »Agroprometu« pa so povedali, da bi lahko bilo takega blaga še več, če bi imeli boljše hladilne naprave in bi lahko nabavile več sadja in ze- lenjave. Cone pa so bile v preteklem tednu takele: krompir so pro- dajali po 15 do 50 dinarjev kilo- gram. belo glapnato zelje po 50 do 40. rdeče po 50 do 60. ki.do zelje pa po 100 do 130 dinarjev kilogram. Ohrovt prodajajo po 50 do HO dinarjev, rdečo peso pa po 60. ^pinača je precej draga — cenijo jo na 200 do 250 di- narjev, cvetača pa je po 80 do 150 dinarjev. Fižol v stročju je po 100 do 140 dinarjev, zluščen pa po 150 do 180 dinarjev kilo- gram. Paprike je bilo v pre- teklem tednu izredno veliko, pa tudi poceni je bila. Štirideset do osemdeset dinarjev človek še ne- kako odšteje za kilogram. Pa- radiževec je po 60 do 100 dinar- jev. paradižnik pa po 30 do 80 dinarjev. Kumare prodajajo po 20 do 40 dinarjev, medtem ko so kumare za vlaganje po 100, pa tudi po 200 dinarjev kilo- gram. . Jabolka .so., po 60 do 100, hruške /K> 80 do 130, breskve po 80 do 180. grozdje pa 120 do, 190 in slive po 60 do 80 dinarjev kilogram. Tudi lubenic je še vedno veliko. Prodajajo pa jih po 30 do 50 dinarjev kilogram. Za jajček je treba odšteti 30, pa tudi 32 dinarjev. To so bile torej cene najvažnejšim artiklom, ki so jih prodajali na celjski trž- nici v preteklem tednu. Povejmo še to. da je tržnica lepo pre- skrbljena tudi v popoldanskih urah in da takrat lahko tam ku- pimo predvsem lahko pokvar- ljivo blago: torej grozdje, lube- nice. paradižnik, papriko in še nekatere druge pridelke. Uvedba popoldanskega dela na tržnici je resnično vredna pohvale. Prometna kronika Ko smo te dni na oddelku za pro- met povprašali, kolika je b4o v pre teklem tednu prometni^ nesreč, smi dobili dokaj zanesljiv odgovor. Bi lo jih je nekoliko manj kot prejšnji teden, čeprav smo vsi pričakovali, da 'bo število prometnih nesreč zdaj v času obiranj.a hmelja v Savinjsk: dolini močno poraslo. No, razveselji- va ugotovitev, da je prometnih ne- sreč manj, je prav gotovo posledica uspešne akcije, k"i lvj jo prometni or- gani izvedli že pred ot'iranjem hme- lja. Imeli so več sestankov s ti uklo- risti in drugimi upai aibniki ce.jt, da hi jih opozoril na pravilno in varno vožnjo tudi v* času, ko delo v hmyl(.ii- ščih priganja. Te dni so poostrili tud: kontrolo na najvažnejših in bolj pro- metnih cestah. Vse to je imelo torej koristne p>osledice. Kljub temu pa se je seveda fše vedno pripetilo, nekaj prometnih nesreč. Nekatere od teh smo zabeležili tudi mi. NI NAKAZALA SPREMEMBE SMERI V torek, 20. avgusta, je na Mari- borski cesti voznik osebnega avto- mobila Miroslav Medved iz Drage — okraj Ljubljana — povozil kolesarko Zofijo Sotelšek. Ta je prav tako kot avtomobilist vozila proti Mariboru, nato pa je nenadoma, ne da bi na- kazala spremembo smeri, zavila v le- vo. Pri nesreči je padla in teže po- škodovano so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Isti dan se je podobna nesreča pri-i petila v Zečah na cesti prvega reda.j Voznik osebnega avtomobila Miran' Hercog iz Maribora je trčil v pešca' Matijo Koprivnika, ki je neprevidno prečkal glavno cesto. Tudi tega so odpeljali v bolnišnico s težkimi po- škodbami. VINJEN MOPEDI^T V torek, 20. avgusta, zvečer se je v Opekarniški ulici v Celju vinjen mopedist SUvo Kračun zaletel v konjsko vprego. Kračun je vozil po le- vi strani ulice in se je ziletel v vpre- go, ki je vozila pravilno po desni. Padel je in nezavestnega so prepelja- li v bolnišnico. I KOLESAR ZAKRIVIL NESRECO Pretekli četrtek je iz stranske ceste, ki pelje iz Vranskega, pripeljal na glavno cesto kolesar Ivan Dobnik iz Šmatevža. Ker desna sitran pred- nostne ceste nekaj časa ni bila pro- sta, je vozil po levi, nato pa je ne- nadoma, misleč, da na desni ni nobe- nega vozila več, zavil na tisto stran ceste. Toda iz Ijubljansek smeri je prav v tiatem trenutku pripeljal avstrijski državljan Hubert ZeLbauer, ki je sicer zaviral, vendar je v kolesarja klj'ub temu trčdl. Kolesar je bil pri nesreči težko poškodovan, na vozilih pa je škode za okoli 150 tisoč dinarjev. Dan nato se je na Vranskem pri- petila še ena prometna nesreča. Iz ljubljanske smeri je vozil z osebnim avtomobilom tunizijski držiivljan Monteilhed Hubert. Nasproti mu je po levi strani pripeljal vinjen kole- sar Vodlan Gašper, ki je sicer tik pred avtomobilom hotel zaviti na desno, pa je bilo že prepozno. Kljub temu, da se ga je tudi osebni avto- mobil posku.šal izogniti, nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Avtomobil je kolesarja zbil po tleh, kier je le-ta obležal nezavesten. Na avtomobilu pa je škode za okrog 150 tisoč di- narjev. SKOCIL PRED AVTOBUS V nedeljo se je na postajališču med Loko in Lesičnim pripetila huda prometna nesreča. Na postajališču je stal avtobus. Prav v trenutku, ko ga je prehiteval drugi avtobus, je pred vozilo skočil Franc Coklič iz Babne gore, ki je hotel čez cesto. Avitobus ga je zbil po cestišču. Pri tem si je Franc Coklič zlomil levo roko, pre- tresel možgane in se tudi sicer po- - škodoval i>o vsem telesu. DVA POŽARA N soboto, 24. avgusta, okrog enaj- stih dopoldne je izbruhnil požar na itMovanjski hiši Ferda Pristovnika izCrešnjevca pri Vojniku. Takoj, ko so opazili požar, so domačini prihiteli na pomoč in ogenj kmalu zadušili. Tako je zgorelo samo večji del ost- renja, vendar je škode kljub temu še vedno za več kot sto tisoč dinarjev. Vzrok požara je bil v slabih dimnih napravah. Vnele so se namrenč saje in pc^ar se je razširil nato še na ostrešje hiše. Isti dan je do tal ix>gorelo gosp<^)- darsko poslopje Martina Levarja iz Šmartnega ob Dreti. Vzroka požara še niso ugotovili, škoda pa presega 300 tisoč dinarjev. Športna dejavnost v Železarni Štore Komisija za rekreacijo pri sindikalni po- družnici itorski železarni je tudi letos poskrbela za pestro ši>ortno življenje čla- nov kolektiva. S pomočjo referenta za re- kreacijo v podjetju in š[>ortn!h orjfanizat ij v Štorah so priredili itt^ilna športna sreča- nja. Posamezini obrati so tekmovali med selMjj v .šahu, streljanj«, kejfljanju. roko- metu, nami/nem (enisu. atletiki in nogome- tu. V tekmovanja, kii bodo vse leto, je bilo doslej vključenih že nad 2H0 članov ko- lektiva. 1 J. M. Tako kot letos še nikoli Lanskoletni slabši rezultati gospo-l darstva in tudi industrije so bili prav gotovo dobra šola. Letos se podobne napake ne pojavljajo. Celo nasprot- no, industrija je zabeležila doslej ta- ko lepe uspehe v povprečju kot ni- koli doslej. Značilno je zlasti zanjo, da je proizvodnja umirjena, brez ve- likih skokov in da je tudi porast pro- izvodnje enakomeren. Prav iste ugotovitve veljajo tudi za letošnje izvozne rezultate industrije,' Tako je" na primer'v juliju industrija izpolnila mesečni načrt izvoza z 9,9 odstotki, ali za 1,6 odstotka preko plana, v kumulativi pa je industrija že presegla 60 odstotkov, kar je za 2,3 odstotka več od predvidevanj. V skupnem izračunu z izvozom kmetijskih pridelkov pa so rezultati i'azumljivo nekoliko slabši. Znano je, da se hmelj izvaža večinoma v zad njih me.secih, saj sedaj še ni ves obran. Izvoz hmelja predstavlja pa lokoli petino izvoza. Ko govorimo o dinamiki izvoza, ne moremo mimo ugotovitve, izvoz ne- nehno raste in da je vse rnesece iz- nad planskih obveznosti. Izjema je bil le januar, ko je nekoliko zastal iz- voz lesne industrije, in sicer zaradi pomanjkanja lesa, kar je povzročila letošnja huda zima. V tem se tudi prizadevanja kolektivov v letošnjem letu razlikujejo od preteklih let. Do slej se je namreč redno dogajalo, da so podjetja v izvozu v prvih mesecih zaostajala — to velja tudi za proiz- vodnjo in 6o se v drugi polovici leta trudila, da bi nadoknadila iz- gubljeno. Te bojazni letos ni. Prav gotova je razveseljiva ugoto- vitev, da so med podjetji, ki so za- beležila izredno lepe rezultate tudi podjetja »velikani« — Emajlirka in Cinkarna. Zelo lepe usp>ehe pa so zabeležili tudi Alpos, Toper, Metka in drugi. Posebej pa je prav gotovo potrebno pohvaliti podjetje Imperial iz Krškega, ki je pretekli mesec za- čelo izvažati, in sicer kljub temu, da ni bilo med podjetji za katere so predvidevali izvozno dejavnost. Tako je to podjetje že četrti izvoznik »iz- ven plana« — ostali so: Tovarna ko- vanega orodja v Vitanju, celjska Zla- tarna in IFA. Morda ni napak, če ob koncu po- udarimo, da je tudi letos naš okraj na prvem mestu glede izpolnjevanja izvoznih obveznosti. Le da nam je lani uspelo priti na vrh ob koncu leta, letos pa je industrija iz celjske- ga okraja, ki predstavlja okoli šesti- no skupnega izvoza še sedaj krepko na prvem mestu. mi GIBANJE PREBIVALSTVA V času od 17. do 25. avgusta 1961 je bilo •njenih 25 dečkov in '51 deklic. Poročili so se: Ludvik Hojnik, delavec iz Zadobrove in ".Tmina Silvo, delavka iz Sv. Marjete. Jo- ^'P Škiiinjar, s<)bosS>kar iz Pitcmače lin 'Jordana Komet, učiteljica iz Velik«-ga Tr- Alojzij Selič. šofer iz Celju in Vfcr -lušalc" če litaju in i>ozdr«vljaj<)« In ob 17.45 zabavna glasba in reklame. Poleg lega pa bo v ponedeljek 2. septem- bra ob 17.15 na vrsti še nekaj melodij iz r.lma . Plavnj(Me gledališče«, desel minut nato pa redni iK>nedeljkov športni prcglel.a Bohenie' in ToM-a . V četrtek se bcnlo ob 17.15 zvrstile popevk.' na tekočem traku, v petek. 6. septembra pa domači zbori. Ta di»n bo ob 17.25 ua sporedu tudi turistična (iddaja. V soboto bo kot po navadi ob 17.15 na sporedu oddaja »Za pri- jeten konec tedna«. V nedeljo bo ob 12. na vrsti pogovor s po slušalci. descft minut nato obvestila, ob 12.15 Da r.ddaja »Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo-. Za čas med 12.25 uro in 12.4i. so radijski delavci pripravili glasbo za pri- jetno nedeljsko popoldne, ob 12.45 pa bo na vrsti še literarna oddaja. Tokrat jo jv pripravil Fran Roš, njen naslov pa je -Sre- čanje v Petrovcih«. Ta radijski spored vtilja od ponedeljka 2. septembra do nestorih. V njem lahko de- -lavci dobijo brezalkoholne osvežujo- če pijače, cigarete, pa tudi malico. V bifeju kupuje vsak dan več kot 500 zaposlenih, mesečno pa ust^varijo v povrečju več kot 1,600.000 din pro- meta. Ker so prostori majhni — da o higieni niti ne govorimo — se po- strežba odvija zelo počasi. Zaradi ča- kanja je izgubljenih mnogo delovnih ur. Člani kolektiva menijo, da bi iz- gubljene ure že zdavnaj krile stroš- ke za novi bife. Zato upajo, da bodo ob rekonstrukciji Železarne poslcrbe- li za novi bife in boljši prostor za razdeljevanje redne malice. Tudi vodstvo uprave osnovnih sredstev meni, da je novi bife potreben, če- prav gradnje še nimajo v načrtu. Veterinar Anton Sok GASILCI SO POVSOD Kozjanski živinozdravnik Anton SOK ni samo izredno razgiban v svo- jem poklicnem delu, temveč je živa- hen družbeni delavec. V Kozjem so mu obesili na ramena celo vrsto od- govornosti; je odbornik in predsed- nik »Partizana«, dela v šolskem od boru, v SZDL, toda najbolj pri srcu so mu vsekakor gasilci, ki jih vodi ikar v celjskem okraju. Ker bodo ob kozjanskem prazniku v Kozjem do- bili nov gasilski avtomobil, smo predsedniku Antonu Soku mimogre- de zastavili nekaj vprašanj. »Seveda, brez gasilcev ni nobene- ga proslavljanja«, se je široko na- smehnil. »Tokrat sem zelo vesel, ker počasi le izvajamo nastavljeni načrt, da bomo naša gasilska drušrfcva so- dobne je opremili. Poglavitna naloga je bila, da bi motorizirali s sodobni- mi črpalkami in avtomobili vsaj društva v Šmarju pri Jelšah, Ro- gaški Slatini in Kozjem. To bo omo- gočilo, da bodo najmočnejša društva v primeru potrebe hitro ipokretna. Veseli smo, da bo prav na občinski praznik tudi Koaje dobilo nov gasil- ski avrbo. Prav tako pa skrbimo, da se z mla- dino krepe gasilske vrste. To bo na- ša stalna naloga. V tesnem sodelova- nju z organizacijo SZDL pričakuje- mo vidne uspehe. Sploh pa lahko re- čem, da so se gasilska društva v šmarski občini zelo razgibala: v Se- lah so pred kratkim z lastnimi sred- stvi dogradili svoj dom, v Imenem ga pravkar gradijo prav tako z last- nimi sredstvi in prostovoljnim de- lom, v Bistrici ob Sotli so se podob? no zganili...« Veselo je pripovedoval, a ko smo so poslovali, ,je vzkliknil »Na po- moč!« To je lep gasilski pozdrav, toda slišati ga bo potrebno tudi tako, da bomo prizadevnim občanom ga- silcem, ki skupno s člani SZDL tako požrtvovalno gradijo, izdatneje po- magali. Z gasilskimi domovi dobi- vajo vasi tudi tako {»trebne dvora- ne in klubske prostore.« "Ski Vajlepše je doma Tovariš Milan Jager, ki trenutno služi kadrovski rok v Požarevcu, nam je pisal pismo, s prošnjo, da ga objavimo. Takole piše: 2e leto dni je preteklo, odkar sem v Požarevcu. Prav pred dopustom sem in vam zares ne morem popisati vse nervoze in »»treme«, kajti povra- tek v rodne kraje je nekaj, kar človek le težko opiše. Veste, vsa naša domovina je čudovita, toda najlepši se mi zdi naš kotiček domače sloven- ske zemlje. Res je sicer, da je za mladega človeka življenje v ostalih republikah veliko doživetje. Vse se ti zdi novo. Toda rad bi vam skrom- no opisal še moje vtise o bivanju med brigadirji. Lepo je bilo, in j^ares ni napačna trditev, da se vojaki in brigadirji še najbolje razumejo, da čutijo podobno, da so polni mladost- nega elana in pripravljeni pomagati, če je le njihova pomoč potrebna. Ob koncu pozdravljam vse bralce Celjskega tednika in seveda še pose- bej vse prijatelje, znance in sorod- nike. Milan Jager Požarevac V. P. 5883 Kovašlvo v Konjicah je preusme.^l rilo SVOJO dejavnost Podjetje >»KovaStvo«< v Slovenskih Konjicah je v zadnjih dveh mesecih precej preusmerilo svojo dejavnost. Spomladi se je preselilo v nove pro- store, katere je pred tem uporablja- la konjiška kmetijska zadruga za hlev. Primerno so jih opremili, tako da nudijo podjetju možnosti za na- daljnji razvoj. V zadnjem obdobju so pričeli izdelovati različne manjše dele za ^trebe industrije radijskih sprejemnikov in za različne druge instalacije. Večino teh proizvodov smo morali doslej uvažati. Podjetje se pripravlja na izdelova- nje še nekaterih delov za radijske sprejemnike. Po sedanjih izračunih je letna poraba po teh delih okoli en milijon kosov. Večino jih bodo izde- lali v Slovenskih Konjicah. Letni fi- nančni učinek bo okoli 30 milijonov dinarjev." To bo pa omogočilo tudi zaposUtev 10 do 15 žena še v tem letu. Lep napredek kaže tudi poda- tek, da podjetje že sedaj zaposluje okoli 30 delavcev, medtem ko jih je bilo pred letom več kot polovico manj. SE TA MESEC ELEKTRIKA NA ROGLI Na Roglo na Pohorju, kjer že ne- kaj let stoji razgledni stolp, bodo še ta mesec napeljali tudi elektriko, in sicer od vasi Resnik. S tem bodo do- bile električno razsvetljavo planin- ske koče na .tem delu Pohorja. Ker bo kmalu dograjena tudi cesta do pastirske koče, bosta obe pridobitvi zelo pomembni za nadaljnji razvoj turizma in gozdnega gospodarstva na tem predelu Pohorja. Sicer pa ob su- hem vremenu poleti lahko pripeljejo do pastirske koče že sedaj tudi težji kamioni. Rešila je otroku življenje Tovariš urednik! V Šentjurju pri Celju se je pre- teklo soboto zgodil primer za katere- ga rnenim, da je pravilno, če se jav- no. opiše in pohvali: Tega dne je poštna uslužbenka P. V. kot običajno v.saki dan prišla do- mov na kosilo in v želji, da svoj pro- sti popoldanski čas kar najbolj izko- risti poleg svoje enoletne priljublje- ne hčerkice Dušice. Ko je v tem raz- položenju prišla domov, je po nekaj trenutkih'opazila, da je hčerkica ne- pričakovano težko olx)lola, da ima skx*ajno visoko vročino, zaradi ^kate- re je že padla v nezavest. TAUoj" je soseda- (ker je bila sama doma) po- klicala zdravnico; Zdravnica Milena "Hudina-Cretnik, ki ob tem času ni bila v službi, niti dežurna zdravnica in je bila priprav- ljena na vanžo družinsko potovanje, je brez premislekov in v največji možni hitrosti odhitela na pomoč obolelemu otroku, ki je kazal zadnje znake življenja. Čeprav je zdravnica oddaljena petnajst minut peš hoda na eno stran, je prišla k obolelemu otroku v nekaj minutah. Takoj je otroku nudila najbolj odločujočo po- moč. Ko je uvidela, da otroku tečejo zadnje minute, je takoj vzela otroka v naročje in ga s svojim avtomobi- '-lom di>e'l]ala v otroško bolnico Ce- lje. Tudi tam so v največji hitrosti nudili pomoč in p>okazali največje razumevanje. Pot od stanovanja zdravnice do obolelega otroka in v bolnico je trajala 15 minut, kar pred- stavlja izredno hitro pomoč, zlasti če UFK>števamo, da je zdravnica nudila pomoč otroku tudi v času najhitrej- šega potovanja. Izredno požrtvovalni zdravnici Mi- leni Hudina-Cretnik in hitri inter- venciji otroške bolnice Celje, je pri- pisati, da je otrok ostal pri življenju. Starši so nad tem nepopisnim hu- manim dejanjem izredno veseli, re- šeni otrok pa se že kar dobro počuti in se bo kmalu vrnil domov. J. Mastnak NOV OBRAT DRUŽBENE PREHRANE V SLOV. KONJICAH V začetku septembra bo v Slov. Konjicah začel .poslovati obrat druž- bene -prehrane, ki ga je ustanovila stanovanjska skupnost v prostorih, katere je doslej uporabljal gospo- dinjski servis. Na vrtu, ki ga je kme- tijska zadruga odstopila stanovanjski skupnosti že spomladi, so pridelali povrtnino za potrebe obrata. Razen za redne abonente bodo kuhali in dostavljali obroke hrane tudi pod- jetjem. V. L. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V KONJICAH BO KMALU DOGRAJENA Probivalci Slov. Konjic in obisko- valci tega niosita »o v zadnjih dneh lahko ugotovili, da je nova in tudi prva samojKistrežna trgovina v ob- čini vedno bliže 'ik dokončni ure- ditvi. Pritlični prostoi novega 32- stanovanj.jlkega bloka ob vhodu v mesto iz mariborske strani nasproti kulturnega doma in stavbe občin- skega sodišča dobivajo iz dneva v dan drugačno zunanjost. Glavna zi- darska in nekatera inštalaterska dela so večinoma zaključena. Zdaj dokončno urejajo zunanje in neka- tere notranje stene. V prihodnjih dnoh ibodo ta dela (kmalu končana in Ik) trol)a le še namestiti potrebno opremo. Z ozirom na to, da stoji inova trgovina v bližini stanova,nj- ,sikih blokov ima za prebivalstvo mesta kar primerno lego. Po se- danjih predvidevanjih ibo odprta že v začotku jeseni. V. L. MALA KRONIKA Kovaške usluge bodo še obdržali čeprav bodo zaradi spremenjene del javnosti predlagali spremembo im^] na podjetja. V.l. 70-LETNlCA MOZIRSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V nedeljo, 8. septembra bo pri Mo. zirski koči na Golteh slavje ob 870. letnici ustanovitve Planinskega dru. štva Mozirje. Na predvečer slavnostnega dne bodo zažgali kresove na grebenu Golt. Naslednji dan bo ob devetih slavnostno zborovanje pri Mozirski koči, nato pa ibodo planinci položili venec na spomenik padlih partiza- nov na Medvedjaku. Na proslavi bo- do pa sodelovali tudi pevci iz Mo- zirja in Smihela. Ustanovitev Planinskega društva Mozirje je naletela na veliko zani- man je pri tedanjih prebivalcih Mo- zirja. Leto prej je bilo pa ustanov- ljeno Olepševalno društvo. Mozirsko kočo so zgradili leta 1896. Edini še živeči otvoritve je ing. Vla- dimir Lipold, ki je zdaj star 91 let. Takrat je bil visokošolec. Mozirska koča je bila nekoč zelo privlačna planinska postojanka v Zg. Savinjski dolini. Poleti in pozimi je imela mnogo obiskovalcev, saj je primerna izhodiščna točka za razne ture. Zdaj, ko so ljudje v veliki meri motorizirani, je obiskovalcev manj, saj do koče ni mogoče priti z motor- nim vozilom. Šentjur pri Celju v preteklem tcdmi sta sp na obiiiorjn oli- (ine ScnfjiiT pri Celju rodili dve dckiici. SMRTI: kiiiar Jnne£. invalidski niM>kojeiiM- iz l'«d- l6šju. star 5t kt. Lorpcr Cerilija, prcužit- karica iz Košiilcc 20. stara 7> let. POROK F: Fnkiii rudar iV, Velenjn in l'nvla Bc.n, previjalka i/. IMeholda. Ilribernik An- ton, (leiavrr iz Celja in Ter/.an Anjtela, pi.-Uedelkn iz Vodic pri Slivnici. Mozirje Na (ibniočju ln-ine Mozirje so v času od IS. do 24. 8. rodile: Cesar Ana. ^cospodinja iz Mozirja 109 — hčerko Bernardo: Grfslečiiik .Štefanija, po- sp(.' dečki. POROKE: ivlokoeovnik Mihael, tov. delavke. Ziče in Sevšek Alojzija, tov. delavka, Tepanjski vrh 2. Vucej Ivan. tov. delavec >6 in Hohler Marija, tov. delavka, Tepanj(? 6. Bobek Ja- nez, potjski delavec, Bukovlje, Stranice in Harnik Marija. Maffdaleiia, Bukovlje, Stra- nice, poljska del."Pušnik Alojz, tov. dela- vec. Breg pri Konjicah in Jelenko roj, Le- skovar Iledvika, Draža vas 54, Sovič Jožef, traktorist, Suhadol 5, Loče in Lejjat Terezi- ja. Perovec 12, delavka. Jančič Anton, stni- par. Stranice št, 14 tn Jakob Ilermina, polje- delska delavka. Stenica n. h. Jakopič An- ton, )elektroinštal«ter. Brezje 9. Loče in Obroviiik Marija, frizerka. Konjiška vas 6, Štal)ej Ivan, tov, delavec, Polene št. 14 in Orož Marija, .Ana. šivilja, Polene 19. Mušič Fian<*^ tov. delavec. Slov, Konjice, Celjska c, 35 In Jakop hana, tov, delavka. Slov. Konjice, Mariborska c. 6. SMRTI: Pndežnik Antonija, Stranice št, 80, 61 let, Jnrak Franc, Križevec 37, 7f> let. Cene Franc Lipoglav 2, 62 let. Zidanšek Mihael, 86 let, /belovvška gora 47. Meilved Marija, 77 let, Vitanje št. 76, Brežice Na <)bmju niafičneffa urada Brežice je bilo rojenih v času od 17, do 23. 8, 1963 5 delčkov :in 4 deklice. Poročila <»tn se: Kostanjšek Anton, stroj, ključavničar in Džekič vStojanka, u>ilužben- ka, oba iz Sentlenarta. L mrli J9o: Denžič Ivan, sin kmetoivnlca iz Zagaja 51, star 1 dan. Cvetko Slaviea, gospo- dinja iz Brdovca, stara 65 let. Komisija za volitve in imenovanja Občinske skupščine Celje razpisuje mesto direktorja Zavoda za zaposlovanje delavcev v Celju. Pogoji: Visoka strokovna izobrazba z nekaj let prakse na vo- dilnih delovnih mestih. Kandidati naj vlagajo kolkovane prošnje, opremljene z doku- mentacijo o šolski izobrazbi, življenjepisom in natančnim opisom dosedanjih delovnih mest na Komisijo za volitve in imenovanja Občinske skupščine Celje do 9. septembra 1963. Komiisja za sprejem in odpust delavcev pri GOZDNEM GOSPODARSTVU NAZARJE razpisuje delovno mesto vodje komerciale Pogoji: srednja strokovna izobrazba s petletno, prakso. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, — Stanovanja ni. — Nastop službe takoj. Po določbah Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47-1959), pravil sklada in po sklepu redne seje upravnega odbora z dne 20. 8. 1963 razpisuje SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OBCINE SMARJE PRI JELŠAH V. natečaj za dajanje dodatnih posojil za dovršitev novih stanovanjskih hiš. Za posojila po tem natečaju se lahko potegujejo tiste osebe v delovnem razmerju, ki so posojilo iz stanovanjskega sklada že dobile in jim je poso- jilo bilo odobreno v prejšnjih letih do konca leta 1962 in zaradi podražitve materiala ali iz drugih objektivnih razlogov gradnje niso mogle končati. I. Pogoji za posojila: 1. Skupno posojilo (že odobreno in zaprošeno po tem natečaju) ne sme presegati zneska 1,500.000 din in tudi ne sme presegaU 40% predračunske vrednosti pred pričetkom gradnje. 2. Najdaljši rok odplačila 15 let. 3. Najnižja obrestna mera 2"/», 4. Knjižba zastavne pravice (hypotekarno zavarovanje). II. Vlaganje prošenj in dokumentacije: 1. Prošnje se vlagajo pri Komunalni banki Celje, exp. Šmarje pri Jel- šah in sicer na obrazcih, ki se dobijo pri banki. 2. Rok za vlaganje prošenj je določen do 15. septembra 1963. 3. Prošnji je priložiti: — predračun še^ neizvršenih del; potrdilo o zaposlitvi z višino rednih mesečnih dohodkov ; — potrjeno odstopno izjavo o administrativni prepovedi na osebne prejemke. i III. Ostala določila: 1. Prednost bodo imeli prosilci, ki bodo nudili bolj ugodne pogoje ((lastna uedeležba celotne gradnje, rok vračila, obrestna mera, ekonomič- nost gradnje). 2. Sklad bo Izvršil komisijski ogled stavbe, za katero se posojilo prosi. Stroške komisijskega ogleda plača stranka. 3. Q Izidu natečaja bodo prosilci obveščeni s pismeno odločbo. Sklad za stanovanjsko izgradnjo Občine Šmarje pri Jelšah številka 35. — 30. avgusta 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... VAS NA NASE IZLETE: pO SREDOZEMLJU - Stirinajstdnovno žno potovanje po Sredozruilju z motorno »Jadran« — odhod iz Ljubljane 20. pktobra; j^-{r_\PELJ — sedemdnevni avlobusiii iz- icf ' pARiZ — sedemdnevni avtobiisni izlet mednarodno razstavo pisarniške opreme "crrjOB« i" mednarodno gostinsko razNttivo; rij^e do 30. avgusta; J DUBROVNIK — devetdnevni izlet z le- talom; odhod iz Ljubljane 8. septembra; 5 OHRID — sedemdnevniizlet z letalom; Jhod iz Ljubljane 5. septembra. \ MILA^'0-FIRENZE — petdnevni avto- kusni izlet; prijiive do 10. septembra. TRST-BENETKE. Za kolektive prireja- stalne dvodnevne izlete v Trst Benet- le s posebnim popustom. In vse objavljene izlete vam po želji brezpl^^"" dostavimo programe^ Pred vsakim izletom obiščite turistično podj<'<.ie Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vla- ki, ladjami obalne in rečne plovbe in poseb- nimi 1'Ptsli. Kompas — Ceilje posreduje pro- dajo vseh vrst vozovnic za železni.ški, po- ftiorski in letalski promet. Komas posre- duje v najkrajšem časo nabavo potnih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas pelje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemiljevide, spominke, filatelistič- ne znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetuje v poslovalnici. Obveščamo na.še komitente, da ima Kom- pas svojo novo filijalo v Beogradu — Bran- kova 9, tel. 22-877. Ob priliki vašega bivanju- v Beogradu se poslužujte uslug >Kompas — Beograd-a«. Kompas — Cel.je« Telefon 23.50 • KINO K1.\0 • UvMON ^ I. — 5. 9. 1963 >NikoIi ne popuščaj« aiigleš- filni 1. - 5. 9. 1%3 >Peti oddelek« češki film UNO METROPOL 1, — 4. 9. 1963 Tigrov zaliv« angleški film j. — 9. l'%3 »Vojna se nadaljuje« italijan- ski film LET.NT KINO M. — i., 9. 1%3 >Eddy Duchin« ameriški barVni film 2. — 4. 9. 1963 >Pilesalke« ameriški barvni lilm ffiO »SVOBODA« SEMiPETER V SAVINJ- SKI DOLINI M. - 1. 9. 1963 »ZaiRv tihotapcev« franco- -ki.barvni Csc. film I - J. 9. 1'963 -Amerika ponopi« italijanski iarvni film ^ •PARTIZAN« društvo za telesno vzgojo KI- NO ODSEK SEVNICA 51. — 1. 9. 1%3 »Zvezde noči« italijanski film • PRODAM PRODAM motorno kolo DKW 123 ccm v voznem stanju. Ogled možen vsak dan. Naslov v upravi lista. prodam FIAT 600 — 38.000 'km. Nunčič — Cesta na grad 28. PRODAM raipid opeko in rabljeno strešno. Mimik — Drešinja vas. PRodam šivalni stroj v zelo dobrem sta- nju HOWE, Primeren za čevljrfrja ali kro- jača. Cologranc (Lipa) Store 104. prodam iposestvo 78 arov. Marija Planin- sok — Vršnja vas 14, Zibika — p, Prista- ja pri Mostinju. •RODAM podkileteno enodružinsko hi.šo z nekaj zemlje. Cena 200.00«. Prodam tudi parcelo za 70.000 in puško HAMERLES. Matek Roz^ — Zidani most 30. rnODAM stiskaljlico za sadje. Medlog 7. "RODAjM sipalnico zaradi selitve. Nikolič Desa, Pleterčnikova 1 — od 15. do 17. ure. CENTRU mesta naiprodaj vseljivo trisob- no stanovanje 112 m^ Možna delitev v manjših stanovanj. Res-ne ponudhe pod šifro »vseljivo«. "RODAM štiri medeninaste karnise za tro- okno in novo komodo. Vprašati pri p^fojaču v Zidanškovi ,ulici ^1. "nODA.M dobro ohranjeno češnjevo spal- nico in dvod;elno kompletno okno. Vpra- , "ati Teharje 51. •ODNO prodam dobro ohranjeno samsko Ogled od 13. — 17. ure. K rajne Ma- — Delavska 12, Olje. za žrto (žrmlje) na motorni pogon —- n®^ prodam. Molje koruzni in pšenični ^drob ter belo moko. Karulec Martin ali Martin, Rudnik - Pečovnik. '"ODAM mali klopotec za vinograd in 12 betonskih stehrov. Naslov v npravi lista. pl^J^p-^M le^p gozd. Rom, - Pohile 47. "ODAM vinograd s trgatvijo in malo do- mačijo za 300.(KK) din, 23 minut od LijK)- Rnglez Marija. Luter je 37. Poniikva.Mfl dolgi prodam zu lOO.tMK) din. Celje i^fPtizanska c. 34. (Lisce). "OBRO ohranjeno »LAMBRETO« 123 nujno bI X™ namenjam 7.a gradbeni materi- Zlln Stanetova 3. - ugodno prodani posestvo z vsem in- ;entarjem zaradi smrti v družini (80«.0<)0 Per Josip, Kladje p. Bluuca. • kupim vzidljiv štedilnik mizni v dobrem s ploščami. Lahko santo ogrodje. ►^IPlvi Lesično - C.ubno 34. , .IM enostanovanjsko hišo z vrtom z ne- lir' v bližini Celja u'li bližnji oko- ^^LPivi Naslov v upravi lista. H enodružinsko hišo v bližnji okolici Ua aii gradbeno parcelo. NasUn v upra- ' lista. • STANOVANJA NAMESCENKA išče sobo v mestu. Naslov v upravi lista. SCENSKA 2 otrokom išče v Celju prazno so- bo, Pomagam pri gosipodinjstvu ali nu- dim instrukoije do 7. razreda. Naslov v upravi lista. MLAD akademik išče v Celju sobo. Plača zelo dobro. Ponudbe poslati pod »10 okto- ber«, DIJAKINJAMA nudim stanovanje. Bratov Vošnjakov 35. M05KI i.šče v Celju opremljeno sobo. Pla- čam dobro. Poiuul.be pod šifro \iijiio . SPRf^JMFM dijakinjo lui stanovanje. Na.slov v upravi lista. .\A ST.VNOVANJK sprejmem dijakinjo. Xa slov v upravi lista. STAREJŠA zakonca brez otrok iščeta prazno sobo ali manjše stano\a m je. PI.HČata za dve leti naorej. Naslov v upravi listu. /, V »lENJAM lepo s^ončno enosobno stanova- nje v Rog. .'-.laliiii (center) /a enako v C c- Iju. Ljubljani. Mariboru. Bre/ioah. No- vem mestu. Dimcc Kristina.. Rog. Slatina (>:. NA .STANOVANJE sprejmem tri dija.kinje ali uslužbenke. Ponu(lil)e poslati nu upra- vo lista pod »C enter«. rrOKOJESri čevljar išče kakršnokoli hono- ran.o 7npo'il:te\. Pogoj" soba. Ponudbe pod šifro »Čevljar«. ©RAZNO STARKf.Št vdovec z manjšim posestvom i^če go:ipo(liiijo — upokojeiiko srednjih let. Možna je tudi ženitev. Naslov v upravi lista. VI)OVh:C želi v skupno gospodinjstvo z upo- kojenko ali vdovo srednjih let. Poniitlibe na upravo lista pod šifro »Vzorna gospo- dinja«. .ŠLA sem aktovko na' cesti Treinarje— Polule. Lastnik jo lahko dvigne pri Biiser Tereziji, Ostrožno 53, Celje. IZLETNIK ZAHTEVAJTE PROGRAME V NAST POSLO- ^ ALNfCI! Za vse inozemske i/lete, ki jih organizira Putnik Beograd, sprejemamo prijave v na- ši poslovalnici. 14-dneviio potovanje z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BU- DIMPEŠTE, KIJEVA, LEN1NC,RADA, MCiSK- VP] v mesecu septembru in oktobru. Prijave do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobusom v B?>Nf]TKFj un TRST v septembru. Prijave do zasedbe. 1-dnevni izlet v TRST, GRAZ in na KO ROŠKO v septembru. Prijave do zasedbe. 8-dnevno potovanje z vlakom v RIM.-POM- PEJiE—-C-A P.R I-^NA POUr-B-ENETKE—TI^ST v oktobru. Prijave do zasedbe. i3-dnevno potovanje z avtobusom in ladjo po JUGOSLAVIJI in GRČIJI v oktobru. Pri- jave do zasedbe. 7-dnevno potovanje z vlakom v LONDON PARIŠ—MUNCHEN. Prijave do 1. septem- bra. 9-dnevno potovanje z vlakom v PARIŠ— MCO—MONTB CARl.O-BIiNETKE—TRST v oktobru. / Za vse delovne kolektive ])rirejamo izlete po domovini po znižanih cenah. Izletnik Celje, Titov trg 3 Telefon 28-41 • OBVESTILA Kmetijska zadruga Celj«y obvešča potroš- nike, da bo imeln na zalogi neomejene koli- čini industrijskega grozdja po konkurenčnih cenah. Naroeila sprejema ekonomska enota: Ce- lje (pri Braniborn), Ljubečna, Vojnik in Dobrna. 9 TURIZEM CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA Olepševirlno in turistično društvo Celje sporoča, da je Se nekaj prostih mest za i?let: Podčetrtek OUmje Kumrovec ki bo v nedeljo dne 13, septembra t. I. Odhod ob 7. uri. povratek ob 1'9. uri. Cena za člane 630 — za nečlane 830 dinarjev. Prijave v Turističnem informacijskem uradu v Sta- netovi ulici. , ( .'Ijska turistična zveza spor(Hii. da je v vs<.h zdraviliških in turističnih krajih na- šega področja Se nekaj prostih le^isč. I ro- sta ležišča so zlasti v zasi b i h bah, zato priporočamo, da vse r(,-.'< .c. • -^porovršiine cca 40 m=. Imamo tudi naprodaj šiValni stroj Češke znamke »t.\DA«. malo rabljen skoraj nov. Nadalje magnetofon »LEVEC)PT.\«, popolno- ma nov, itd. Za socialistični sektor rabimo za prodajo, osebne in tovorne avtomobile vs.eh vrst in znamk ter stroje in naprave, Priporot-a se kolektiv .POSREDNIKA, Celje. Počitniška skupnost pi-i Občinskem .sin- dikalnem svet« v Ccilju proda naslednja osnovna sredstva: motorno kolo'»Moped« namizini tenis radioaparat »Soča« ojačevalec televizor gramofon — avtomat postelje — lesne, bukove posteljne vložke posteljne mreže stole — navadne Za nakup omenjenih osnovnih sredstev naj se javijo interesenti v pi'saTni na Šlnndro- vem trgu ? I. nadstropje. Prednost pri na- kui)u imajo gospodarske organizacije DELAVSKA UNIVERZA IN DRUŠTVO KNJIGOVODIJ OKRAJA CELJE razpisujeta vpis v KNJKiOVODSKE TEČA- JE KNJIGOVODSKI TEČAJ L stopnje - osnov- ni (160 urni program obsega teoreitične osno- ve gosipodarskega isistema računovodstva. Prirejen je 'za materialne knjigo^vcdje, knji- govodje osinovnih sredstev, finančnega knji- govodjo, mezdnega knjigovodjo, blagovnega knjigovodjo, obračunovalce osebnih dohod- kv itd. Tečaj je predvideli za že zaposlene. Šolnina znaša 15.000 din, KNJIGOVODSKI TEČAJ 11. STOPNJE - nadaljevalni (150 ur) seznanja knjigovodje z vsemi vrstami knjiženja po sedaj veljav- nih predpiTsih. Poudarek je na praktičnem delu in vajah, ter ga priporočamo vsem knji- govodskih uslužbencem ne glede na pred- izobruzlM). Za nslnžbelnce z nepopolno sred- njo strokovno izobrazbo zaželjeno, da _ so uspešno končali tečaj I. stopnje. Šolnina znaša 15.000 dinarjev. KNJIGOVODSKI TEČAJ III. STOPNJE - višji tečaj (92 nr) je namenjen dolgoletnim praktikom na -vodilnih ali somostojnih de- lovnih mestih v knjigovodstvu. Al>soh'enti knjigovodskega tečaja II. stopnje se lahko prijavijo, če so zelo uspešno dovršili tePaj in imajo vsaj tri leta knjigovodske prakse. Program je zelo obširen, obdeluje vse po- drobnosti in finese knjigovodske sltižbe v luči najnovejših pr»"dpi.sov. Iz knjigovod- stvu obsega zaključni račun, periodičiii ra- čun in instrumente delitve dohodka; knjigovodske posebnost! posameznih gospo- darskih painog; knjigovodsko organizacijo; gospookojeno. Mož- na ženitev. Naslov, v upravi lista. CENJENE .STRANKE OBVEŠČAM, da sem ZMel ponovno privatno krojaško obrt na Ljubljanski cesti 74/a in se priporočam. (Blizu nove mlekarne). Gerjevič Ivan — Celje. V NKDELJO 23. 8. med 20. in 21. uro sem od pošte Celje do Škofje vasi izgubil bor- šo. V njej je volneni brezrokavnik, dve majici in srajca. Poštenega najditelja pro- sim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Petek Alojz, upravnik pošte Strmec. • RAZPISI AVTOELEKTRICARJA VK ali KV samostoj- nega in ELEKTROLVSTALATERJA sprej- mem takoj. Vprašati: Toplak — Celje, Te- harska 40. TEHNIŠKA SREDNJA 8OLA VIDEM-KRSKO obvešča, da bodo popravni in privat- ni izpiti 2. septembra tega leta s pri- četkom ob 8. uri po razporedu, ki b3 objavljen na oglasni deski. Pričetek pouka bo v soboto, 7. seiv tembra. Dijaki vseh razredov naj se zberejo tega dne ob 8. uri v dvorani Partizana v Krškem, kjer bo najprej sestanek šolske skupnosti. Ravnateljstvo OBVESTILO bralcem in naročnikom celj- skega tednika Ker se dnevno dagaja, da naši bravci naprošajo, da jim naj sporočamo pismeno na- slove malih oglasov, prosimo da nam v ta namen v svoje pismo priložijo znamko za 40 din, ker sicer njihovi želji ne moremo ugoditi. Obenem prosimo tudi naSe naročnike, da nam ob sporo- čilu spremembe naslova javi- jo tudi svoj stari naslov, kar nam omogoča hitrejše poslo- vanje pri urejevanju eviden- ce naročnikov. Uprava Celjskega tednika TOVARNA USNJA SOŠTANJ razpisuje naslednja delovna mesta: REFERENTA ZA NABAVO Pogoj: ekonomska srednja šola REFERENTA ZA PRODAJO Pogoj: ekonomska srednja šola KORESPONDENTKE Pogoj: ekonomska srednja šola ali administrativna šola. Nastop službe takoj. Prijave sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnega mesta. »Komisija za sprejem in odpovedi delovnih razmerij pri ZS Kmetijska zadruga Celje razpisuje prosto delovno mesto: Šefa oddelka kmeiifske proizvodnje pri upravi Kmetijske zadruge Celje. Pogoji: diplomiran inženir agronom z prakso na vodilnih me- stih ali kmetijski tehnik z prakso najmanj 10 let v organizaciji last- ne in kooperacijske proizvodnje. Osebni dohodiki določeni po pravilniku o OD. Razpis ostnne v veljavi zasedbe delovnega mesta. Ponudbe sprejema uprava KZ Celje, Miklošičeva 7. Obrtni oenter »ZARJA« Žalec razpisuje naslednja prosta mesta: 2 KV KLEPARJA 2 KV KLJUČAVNIČARJA 2 STRUGARSKA VAJENCA 3 KLJUČAVNIČARSKE VAJENCE in 2 KLEPARSKA VAJENCA MESTNI MUZEJ — ODDELEK NOB razpisuje za MUZEJ REVOLUCIJE mesto HIŠNIKA (stanovanje je v stavbi) in SNAŽILKE Plača po pravinliku zavoda. Nastop službe 1. 10. 1963. Razpis velja do zasedbe mesta. ZAHVALA Pb britki izgubi naše nepozabne mamice ANE TERGLAV >e prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali poslednjo časit, jo v tako velikem številu spremili na njeni 'posledn.)i poti, poklonili vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Prav posebna zahvala velja pevcem in govornikom, ki so se od nje poslovili ob odprtem grobu. Bukovžlak — Teharje, 26. 8. 1963 Žalujoča družina Berdnik Želite meseca ^^Ptembra prejemati dnevnik »DELO« brezplačno? Naročite „DELO" (vsaj za 1 leto) do 1. septembra pa boste deležni te ugodnosti Stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 35. — 30. avgusta 1963 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT CELJSKI ATLETI NA TROBOJIJ REPUBLIK Letošnji troboj republik Srbije, Hrvatske in Slovenije v atletiki je bil posvečen spominu predvojnega atle- ta in reprezentanta ter padlega ko niandanta prvega bataljona Cankar- jeve brigade, Ferda Skoka. Prav za- radi tega je tekmovanje v soboto popoldne odprl predsednik okrajne- ga odbora Združenja borcev NOV, Jože Jošt, kapetani vseh reprezen- tanc pa so izročili materi padlega partizana šopke cvetja. AD Kladivar je kot organizator zahtevne prireditve povsem upravičil sloves, ki ga uživa'tudi kot priredi- telj največjih tekmovanj. Tekmova- nje je bilo skrbno pripravljeno in odlično izvedeno. V ekipnem ocenjevanju pri moš- kih je zmagala Srbija s >65 točkami pred Slovenijo 126 ter Hrvatsko 106. V ženski konkurenci pa je prvo me- sto osvojila Slovenija s 75 točkami pred Hrvatsko 74 in Srbijo 71. K lepemu uspehu obeh slovenskih vrst so v mnogočem pripomogli zla- sti tekmovalci in tekmovalke AD Kladivarja. Tako velja pri moških posebej pohvaliti Romana Leška ter Simona Važiča, ki sta osvojila prvi mfesti v svojih disciplinah. Lešek je brez posebnih težav premagal višino 470 cm, za las pa podrl, zlasti v pr- vem poskusu, višino novega držav ga rekorda 475 cm. Skoda. Važič se je v teku na 5.000 metrov že takoj po startu ločil od ostalih tekmoval- cev in zmagal s 14:23.2. Drugi v tej disciplini je bil Žuntai*. Kolnik je tokrat nastopil v treh disciplinah in povsod zasedel peto mesto. Zlasti je razočaral pri skoku ob palici, kjer je premagal le 390 cm. Ajdič je bil v teku na 100 metrov tretji, četudi so računali na boljši plasman. Vivod je pj-eskočil svojih 195 cm v višino in zasedel tretje mesto. Peto mesto je pripadlo Pikuli pri metu krogle s 15.53, šesto pa Vravniku s 15.18 m. Brodej je bU peti v metu diska s 45.96. Isto uvrstitev je dosegel tudi Lešek pri skoku v daljino s 704 cm. Pri ženskah je bila od članic Kla- divarja najboljša Stamejčičeva, ki je zmagala pri skoku v daljino z odlič- nim rezultatom 591 cm, kar je le za 5 cm manj od njenega državnega re- korda, pa tudi v teku na 80 metrov čez ovire z 11 sekundami. Marjana Lubej je osvojila drugo mesto v teku na 100 metrov s 12.3 ter tretji mesti v skoku v daljino (568 cm) in v teku na 80 m čez ovire (11.8). Odlična je bila tudi Urbančičeva, ki je bila dru- ga v metu kopja s 44.08 in tretja pri skoku v višino s skromnim rezulta- tom 145 cm. Druga zmaga Kladivarja j j Drugo kolo jesenskega delu prvenstva v slovenski iiogoinetiii ligi je prineslo dve zmagi celj- j skinia predstavnikoma. Najbolj uspešna in izdatim pri strolja- njii na gol je bila žclezničarska enajstorica Celja, ki je z viso- kim rezultatom 8:0 odpravila ekii)() iz Nove C.orice. Že rc- zultul pose. (tu gostje iz Nove Gorice niso bili dornscl nasprot- nik razigram' iii dobro razpolo- ženi enajstorici celjskih želez- ničarjev. ki so tokrat zaigrali po dobro pripravljenem voznem redu. Najbolj uspe.šen med nji- mi je bil Devčič. ki je kar šest- krat zadel v črno. V srečanju z Olimpom si je Kladivar priboril že drugo zma- go v |)rvenstv(Miem boju. Tekma se je končala v njegovo korist z rezultatom 2:0. Cc bi potek tega dvoboja ocenjevali ])() pri- ložnostih. ki jih jc imelo eno ali drugo moštvo, potem je go- tovo, da bi zmago pripisali ga- brskim nogometašem. Ne samo v začetku tekme, tudi potem so si pripravili več lepih i)rilož- nosti za gol. toda . .. ka j. ko so napadalni igralci preveč okle- vali in bili premalo iznajdljivi. Lepa igra ni vse; igra mora biti tudi učinkovita, kajti goli so edino merilo, ki odločajo o zma- , govalcu in poražencu. Ne glede na drugi poraz, se vendarle zdi, da se bo enajstorica Olimpa lahko solidno uveljavila v tem prvenstvenem tekmovanju in da ne bo igrala zadnje violine. Po drugem kolu jesenskega dela tekmovanja ima Kladivar štiri točke ter pozitivno razliko v golih 7:4, sicer pa tiči na tretjem mestu za Aluminijem ter ljubljansko Svobodo. Celjski železničarji so z dvema točkama na četrtem mestu lestvice; ima- jo pa izdatno razliko v golih 12:5. Olimp je trenutno na dva- najstem mestu brez točke ter z negativno bilanco v golih 1:4. V tretjem kolu se bo Kladivar doma spoprijel z drugim moštvom ljubljanske Olimpije; tekma bo izven konkurence. Ostala dva tekmeca iz Celia pa J bosta igrala na tujih igriščih, tako Olimp v Novi Gorici s ta- mošnjo garnituro, žclezničarska eiuijstorica Celja za v Trbov- ljah z Rudarjem. -m ŠKOTOV USPEH NAJ BO SPODBUDA ZA VEČJI RAZMAH ORODNE TELOVADBE Občinska zveza za telesno kultu- ro Celje je konec prejšnjega tedna pripravila sprejem v počastitev us- peha, ki ga je član gabrskega Par- tizana Tine Šrot dosegel na evrop- skem prvenstvu v orodni telovadbi julija meseca v Beogradu. Kot je znano je Šrot na tem šanipionatu osvojil bronasto medaljo za preskok čez konja. Ko je predsednik občinske zveze za telesno kulturo Edo Jurhar če- stital Šrotu za lep uspeh, je enako priznanje izrekel tudi njegovemu trenerju Romanu Tomažiču. Tej čestitki so se zatem pridružili še predsednik okrajne zveze za telesno kulturo Franc Vitanc, predsednik gabrskega društva za tele.sno vzgojo Partizan inž. Hribar ter predsednik celjske občinske skupščine Marjan Učakar. Ko je zlasti tovariš ^fčakar čestital Tinetu Šrotu za izreden uspeh Romanu Tomažiču za trener- sko delo, je želel, da naj bi bil ta rezultat spodbuda za uspešnejši in večji razvoj orodne telovadbe v celj- ski občini. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine opo- zoril še na nekatere probleme športa in telesne vzgoje v celjski občini ter na pripravljenost skupščine, da te probleme čim bolje reši. Dobovičnikova- druga v nedeljo se je v Ljubljani kon- čalo republiško prvepstvo v strelja- nju za članice. Od celjskih udele- ženk sta se najbolj izkazali Dobo- vičnikova ter Željeva. Medtem ko je Dobovičnikova zasedla v streljanju z MK puško serijske izdelave drugo mesto s 488 krogov, je bila Željeva v isti disciplini šesta s 470 krogi. DEVČIC VODI Na lestvici strelcev slovenske no- gometne lige vodi s sedmimi goli član celjske železničarske enajstori- rice Devčič. Na drugem mestu s tre- mi-goli je Silenšek, član Kladivarja. MLADINSKI NOGOMET Prvenstveni tekmi mladinskih mo- štev v slovenski ligi sta se končali takole: Celje—Nova Gorica 2:6 ter Oiim^--Kladivar 0:1. neptunovi plavalci na republiškem prvenstvu Celjski plavalci tokrat zaradi znanih dej- stev niso na.stopiili kot ekipa. Pa tudi sicer je bilo letošnje republi.ško prvenstvo v pla- vanju izredno pomanjkljivo in po kvaliteti slabo, saj je ek^lp^io prvenstvo osvojil.i 1 jubljana s svojim driiKini nioštvoni. Med ostalimi pu so manjkuli tudi tekmovaJci Ce- ze. , ,. , , Od Celjanov se je najbolje drzul TopKak, ki je osvojil prvo mesto na 2tem pu kakor da se je utrgal plaz. ».Naši so naleteli na nemško patruljo,* je šepnil \ ule in se zgaii/il. »Poglej!« Spo- daj so pritekle po cesti tri p<>stave — .Nem- ci. Vule ju brez besed porinil cev strojnice Dizdol iu piitisiiil ua sprožile«. Dve postavi s7><>daj sta se o|M>tegnala v nasprotno stran in izgi- la za hišo. 2e naslediljii hip ho se potegnil! iz zvonika ognjeni jeziki in na ušesa jim je oglušujoče zaropoiala težka strojnica. Stisiuili so se k tlom. Dare je segel po če- pici. ki mu j^) je odn«(slo iji jo piMlržal preoniku so streljali brez prestankn. Nemci so odprli ogenj iz vseh ce>ii, da je pobliskovalo okoli cerkve, da je kakor mo- gočen krohot odiue\alo med hribi. Vmes so udarile mine. ^ »To so naši,« jfl rekeJ Vule. Imel je oster sluh in je natanko ločil nemško orožje od partizanskega. Nemci so streljali divje in kar na slepo trošili strelivo, partizani pu so varčevali z njim. zato so se njiih .strojni- ce oglašale v presledkih in vsaka mina je bila izstreljena premišljeno. »Naboje, Dane!« se je oglasil Vule. Poča- si," centimeter za centimetrom je oprezno dviigal glavo. Iz zvodiika so še zmerom po- žvižgale krogle in Jurček je s strahom pogledal tovariša, ki je naravnal orožje. Pritisaiil j* na sprožilo. Plaz svinca se je osni proti lini. Nemci «o atUmili.