MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Mruinlštvo in upravai Maribor, Ootpoafca at. tl / Talafoo aradnUtva 9440. uprav« 2465 tehaja rana nedelja In praznikov vaafc dan ab 16. uri / Valja maaafeio prajamar * uprav« a« po p o* tl 10 Din, dostavlja« na dom 13 Ota / Oglasi po aanika / 0«teaa aprojaaia tudi oglašal oddalak Jutru- v Ljubljmri , Po«M McdvoI ražua M. 11.40B
JUTRA
99
Italilantke tenzacile o francoskih na Irtih
Informacije berlinskega dopisnika agenciie »O R I E N T E"
Pred dnevi smo se bavili na tem mestu z izvajanji pariškega poročevalca »M a g y a r s a g a« Tiborja Echarta in Složnostjo francoskih priprav za preventivno vojno proti Nemčiji, drugič pa s sporom med Češkoslovaško in Poljsko, naglašajoč obakrat, da so vse te kombinacije v tesni zvezi s potovanjem francoskega zunanjega ministra Louisa B a r-thoiuja v Varšavo, Prago in eventuel-no tudi Bukarešto in Beograd. Obakrat smo se ogradili s potrebno rezervo in storimo to tudi danes, ko se dotikamo tretje kombinacije, združene z omenjenim Barthoujevim potovanjem. K razpra-kombinaciji nas sili časnikarska jHaco? * ,nani u^azuic registrirati vse Čurini C’ • t'Ste’ so morda nekoliko aii pa mal° verjetni. Ce tli m i i i ° a°bro pripravljeni na Bar-rP ■ ;tV0| potovanJe. moramo to storiti, resnico bo pa pokazal naposled rezultat potovanja sani.
1 o kombinacijo, ki se je tu dotikamo, Je spravil v svet kot veliko senzacijo italijanski tisk, zajemajoč jo iz poročila berlinskega urednika fašistične agencije »Orient e«. Po teh vesteh pripravlja Francija skupaj z malo antanto velike na črte, ki bi utegnili podreti vso italijansko zunanjo politično stavbo, zgrajeno tekom zadnjih let s tolikimi napori in žrtvami. Konkretno gre za to: Mala antanta bo ublažila svoj odpor proti avstrijsko-nem-skemu Anschlussu, tako, da bi proti eventuelnemu sporazumu v nernško-avstrijskih odnošajih zavzela neutraino stališče. Franclja bo pa pripravila triumfalen vstop sovjetske Rusije v Zvezo narodov, da bo tako ta ženevska institucija, ki je bila dolga leta francosko-an-glfcški instrument, postala instrument irancosko-ruske politike. Neposredno nato bodo vse države, ki so pod francosko-ruskim uplivom, ustvarile politično skupnost in sklenile pakt o nena-Padanj u ter vzajemni obrambi! S te m bi se zadal Italiji dvojni udarec, ki bi zadel obenem tudi Anglijo. Svoja izvajanja pa zaključuje dopisnik s trditvijo, da dokazuje ta načrt nediscipliniranost francoske politike, ki se loteva vseh sred stev, samo da obdrži na tleh potlačene države, ki so bile v vojni premagane, na drugi strani pa zavlada tudi nad onimi,
f 50Jtfle v vojni zmagovalke in zaveznice Francije.
^ se to naj bi se uresničilo koncem tega
po obisku francoskega zunanjega | ga informatorja,
ministra Barthouja v prestolnicah Poljske in držav male antante. Ta informacija je zares senzacijonalna, dasi so se neke zadevne pobude opažale tudi že doslej. Tako vemo n. pr., da so v Berlinu postavili med drugimi kombinacijami tudi to, ki govori za sporazur. Nemčije s Francijo in njenimi zaveznicami proti — Italiji. Dalje vemo, da se že dolgo in vztrajno pripravlja priznanje sovjetske Rusije s strani držav male antante in da so med Parizom in Moskvo v teku dalekosežna pogajanja za povezanje fran coske in ruske politike v svet«, zlasti v Evropi, in da bi bil prvi znak sporazuma prav vstop sovjetske Rusije v Zvezo narodov. Vendar se nam zdi, da je berlin ski poročevalec agencije »Oriente« povezal preveč stvari v ta snop svoje senzacije. Prav težko nam je verjeti, da bi Francija pristala kar čez noč na realizacijo tendenc, ki se pojavljajo v mali antanti dejansko ločene od nje, to se pravi, da bi spremenila svoje stališče glede priključitve Avstrije k Nemčiji. Doslej smo slišali v tem oziru s strani Pariza vedno samo naiodločnejši »Nikoli!« Pariški »Da!« bi pomenil sedaj zares nezaslišane senzacijo in bi popolnoma prekucnil ves dosedanji evropski položaj.
V vse to torej ne moremo kar tako verjeti, pač pa lahko verjamemo v kombinacije, ki jih dopisnik agencije -Oriente« omenja v zvezi z Rusijo. Francija se prav dobro zaveda, da se njen položaj v Evropi močno slabi, zlasti pa raste zanjo nevarnost v Društvu narodov, v katerem bi lahko ostala docela izolirana od Italije in Anglije. Da se zopet okrepi in se ne izvede izolacija, skuša pritegniti k sodelovanju sovjetsko Rusijo, ki bi podpirala Francijo že iz nasprotstev do Anglije. Pa tudi sovjetska Rusija sama čuti vsak dan večjo potrebo po okrepitvi svoje pozicije v mednarodni politiki, posebno v evropski. K temu jo sili njen politi-č n i položaj v Aziji in njen gospoda r-s k i položaj v notranjosti. Čisto verjetno je zato, da se bo morda res ustvaril med Parizom in Moskvo zadevni sporazum in da bo Rusija že letos, morda celo že v mesecu majniku pristopila k Društvu narodov in zavzela v njegovem svetu položaj soodločujoče velesile, ki sta ga samovoljno zapustili najprej Japonska in nato še Nemčija. Za Italijo bi to pomenilo na vsak način velik udarec, četudi se ne bi izvršil prvi del napovedi berlinske-
Deseltisoč ljudi detilira pred poduancelar em Feyem Govor barona Werkmanna o misiji Habsburžanov
-r.
Serenco angleška vlada in da bo že na jutrišnji seji urada konference za razorožitev v Ženevi predložila prokla-macljo na vse narode. Konferenca bi se sestala že v mesecu maju in bi bila v zvezi tudi z novo taktiko francoskc politike v zadevi razorožitve.
FrancofkS pogoii xa oborožitev Nemčije
VSEBINA FRANCOSKE NOTE ANGLIJI. VEST O SKLICANJU NEKE NOVE EVROPSKE MIROVNE KONFERENCE.
. LONDON, 9. aprila. p0 informacijah »Timesa« je francoska vlada v svoji zadnji noti izjavila, da je pripravljena pristati na neko omejeno Povečanje defenzivnega orožja Nemčije, in sicer pod temi pogoji: Pol vojaške organizacije se mora razoroži-ti. francoska razorožitev bi morala ostati na sedanji višini, konvencija o omejitvi oborožitve bi morala biti 'zvedena pod najstrožjo kontrolo in 'azliene bi morale biti sankcije proti državam, ki bi konvencijo kršile. V Pfvi vrsti bi prišle v poštev ekonomske odredbe.
LONDON, 9. aprila. Kakor poroča »Sunday Referee«, se skliče neka nova evropska mirovna konferenca, ki bo imela zgodovinski pomen. List tr-
DUNAJ, 9. aprila. Včeraj je bila ob II. uri na ogromnem zunanjem dvori šču Schwarzenbergove palače maša zadušnica za pokojnega cesarja Karla, kateri je prisostvovalo preko 10.000 ljudi, med njimi uniformirani oddelki avstrijskih patriotičnih organizacij. Navzoči so bili med raznimi odličniki podkancler major Fey, princ Ivan Lih-tenštajnski, mejni grof Pallavicini, grof Thtin, vodja židovskih bojevnikov Sommer ter zastopniki posameznih ministrstev, dunajske občine, naj-višjih ustanov itd., kar je dajalo vsej prireditvi več ali manj tudi oficielno obeležje. Po maši je spregovoril tajnik pokojnega cesarja, baron Werk-mann, ki je slavil Karla kot »kneza miru«. Cesar Karel je hotel pravično rešiti avstrijsko vprašanje, je nagla-šal, s preureditvijo države v federacijo avstrijskih narodov, toda ovirala Ka je pri tem dualistična ureditev in odpovedal je parlament. Nadalje je na glašal, da je bil Karel nasprotnik marksizma, bil pa je obenem tudi naprednega duha. Toda njegovi ideali z njim niso umrli. Karel je mrtev, cesar pa živi. Ves svet misli sedaj na misijo
Habsburžanov. Mi vidimo v Habsbur žanih izpolnitev naših upov in ukar-nacijo avstrijske misije, ki velja slej ko prej miru. Mi vidimo v sedanjem režimu pot, ki vodi do uresničenja avstrijskih idealov. Ko spuščamo zastave v počastitev spomina pokojnega cesarja Karla, jih dvigamo zopet v veri, da bo njegov najstarejši sin Oton zasedel prestol svojih očetov kot Ijud ski cesar. Po \Verkmannovem govoru so zapeli »O du mein Oestcrreich«. se uvrstili v sprevod in defilirali pred heimverovskim podkancelarjem Fey-em. Vsa manifestacija je napravila vtis, da se z njo strinja tudi celokupna Dollfussova vlada, saj so ji množice monarhistov vzklikale, jo slavile in pozdravljale zlasti podkancelarja kot svojega voditelja in zaščitnika. Po vsem tem je jasno, koliko so vredni razni demantiji, da Dollfussova vlada ne misli na restavracijo Habsburžanov. Baron Werkmann je pa tudi povedal, kako si avstrijski monarhisti zamišljajo izpolnitev cesarjevih »idea lov« — v obnavljanju nekdanje Av-stro-Ogrske.
Titulescu in Mušanov v Beogradu
T1TULESCU POTUJE V IMENU MALE ANTANTE V ŽENEVO IN PARIZ. — MUŠANOV POTUJE V PARIZ IN LONDON.
BEOGRAD, 9. aprila. Romunski zunanji minister Titulescu je danes prispel na svojem potovanju v Ženevo in Pariz v Beograd. Titulescu se bo Ženevi in Parizu sestal s francoskimi državniki, s katerimi bo razpravljal kot odposlanec male antante o vseh aktualnih vprašanjih. Titulescu se je že dopoldne sestal z našim zunanjim ministrom Jevtičem, da se dogovori glede svoje misije. Konferenca obeh diplomatov se bo popoldne nadaljevala. Romunski zunanji minister bo odpotoval drevi v Ženevo, dne 17. in 18. tm. bo pa Titulescu v Parizu, kjer se bo se-
stal i Barthoujem, s katerim bo razpravljal o razorožitvi in vseh ostalih, malo antanto zanimajočih vprašanjih. Titu-lescovemu potovanju se pripisuje velik pomen.
BEOGRAD, 9. aprila. Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Mu-šanov je prispel danes na svojem potovanju v Pariz in London v Beograd, kjer* se je na kolodvoru sešel z našim zunanjim ministrom Jevtičem. Nato sc je Mušanov odpeljal proti Parizu v spremstvi' beograjskega poslanika Kjuseivanova.
NOVO RAZSTRELJIVO.
PARIZ, 9. aprila. Pariška policija je našla v stanovanju znanega vohuna dr. Reicha, kemično formulo za neko novo razstreljivo, ki jc 84krat močnej Mi 50 metrov drug za drugim. Na Du še, kakor vsa doslej znana. To eks- naj bodo prispeli 1. maja, odkoder bo
Tudi finančno zavojevanje Avstrije
DUNAJ, 9. aprila. Kakor se zatrjuje se razpravlja na pobudo Italije v Rimu o intenzivni soudeležbi italijanskega kapitala pri avstrijski veliki industriji. Italija se zanima zlasti za Erzberg in Alpan-ske montansko družbo, ki je bila doslej finančno v rokah kapitala Nemčije in Ji je zato Dollfussova vlada postavila na čelo klerofašističnega komisarja.
Obisk fašistov v Avstriji in Madžarski
RIM, 9. aprila. 150 fašistov, ki so pripadniki io. legije fašistične milice v Bologni, bo krenilo 19. t. m. na pot v Budimpešto In na Dunaj na motornih kolesih. Prevozili bodo 4500 km dolgo pot. Opremljeni bodo popolnoma vojaško In bodo vozili v razda-
plozivo je sad 14letnega dela nemškega kemika Hausmeistra. Francoske vojaške oblasti so razstreljivo Že preizkusile in ugotovile, da odpira veli-
 _______________________     .	ke nove možnosti, tako za industrijo,
di, da bo prevzela iniciativo za to kotil kakor za vojsko.
do nadaljevali pot v Budimpešto.
V ROMUNIJI NI KRIZE.
BUKAREŠTA, 9. aprila. Na kronskem svetu je kralj Karol izrekel popolno zaupanje vladi predsednika Tataresca, s če
mer so najlepše demantirane vse govorice o deinisiji. V tujem tisku so se širile te dni o Romuniji najalarmantnejše vesti, med njimi tudi ta, da bo kralj poveril vlado »Železni gardi«, ki bo uvedla nekakšno fašistično diktaturo. Kronski svet je pokazal, da je vse to le fantazija, skuhana večinoma v Budimpešti, kjer je centrala za vse alarmantne laži o Romuniji.
DOLLFUSSOV SHOD V GRADCU.
GRADEC, 9. aprila. Včeraj je bil tu občni zbor Štajerske Katoliške kmečke zveze, na katerem so sklenili prirediti v nedeljo 15. t. m. v Gradcu veliko zborovanje svojih pristašev. Računa se, da se bo zborovanja udeležilo najmanj 30.000 katoliških kmetov iz vse Štajerske. Na zborovanju bo govoril zvezni kancelar doktor Dolifuss.
KRVAVI SPOPADI V BELGIJI.
BRUSELJ, 9. aprila. Pri včerajšnji otvoritvi nekega novega Doma bojevnikov v Bruslju, so se razvili med bojevniki in komunisti krvavi spopadi. Neki komunist je bil ubit, devet bojevnikov je pa bilo nevarno ranjenih. Policija je prijela 16. izgrednikov ter našla pri komunistih ročne granate in bombe.
V	M a r i b o r u, dne 9- IV. 1934.
■^b—a—u.n	i-r-jnzsr"
Ane Kaničeve zadnja pot. Na magdalen skem pokopališču so preteklo soboto popoldne pokopali ženo strokovnega poslovodje moške kaznilnice ga. Ano Kani-čevo. Udeležba pri pogrebu je bila živ dokaz, kako priljubljena je bila pokojnica, ki je bila vzorna žena in mati. Vse njeno življenje je bito posvečeno možu in hčerki edinki, ki jo je vljubila nad vse. Vsi, ki so blago ranjko poznali, globoko sočuvstvujejo s hudo prizadetim možem in hčerko.
Usodna smrt. Ko se je včeraj popoldne odzvala 23-letna Justina Koželjeva v Bohovi pri Mariboru vabilu svojega znanca in 19-letnega sina šolskega upravitelja g. Tušaka, pač ni slutila, kaj se bo z njo zgodilo. Vsi trije so sedeli pri radiu in se ogrevali za lep prenos. Med tem je Tušekov sin vzel iz žepa nabit samokres, hoteč ga pokazati svojemu prijatelju. Ravnal pa k z orožjem tako neprevidno, da se je samokres sprožil. Krogla je zadela Justino v vrat. Justina je obupno kriknila in zbežala v vežo. kjer se je zgru dila mrtva na tla. Žalosten dogodek je povzročil med vaščani veliko sočustvovanje s tragično preminulim dekletom. Danes popoldne se je podala tja sodna komisija, ki bo preiskala vzroke smrti in bo v primeru potrebe odredila tudi obdukcijo trupla.
Kolo sreče. Včerajšnja tombola Sokola matice na Trgu svobode ie bila izredno dobro obiskana. Prvo tombolo, 3.000 Din, je dobila kuharica Julka Babičeva; 2. tombolo Mihael Špringer, tkalec; 3. tombolo, pohištvo, žena upokojenega železničarja Frančiška Regoiičeva kuhinjsko o premo je dobila Katarina Lekševa, žena upokojenega železničarja, moško kolo, zasebnik Miro Glas. žensko kolo Ivan Cvetko, stensko uro delavka Cecilija Rozmanova, otomano kuharica Valerija Sonderškova, 400 m platna pekovski pomočnik Karel Kovačič, odejo služkinja Angela Kemikova. 400 kg premoga pa delavec Ivan Kovačič. Mirno tombolskih dobitkov je bilo razdeljenih nad 1.000 lepih amb, tern in kvatern.
Spremembe v avtobusnem prometu.
Dne 1 J. t. m. sc uveljavijo nekatere spremembe voznega reda Mestnega avtobusnega prometa: Na progi Maribor— Št. Ilj državna meja se opusti vsakodnevna vožnja in uvede samo ob torkih, sredah, sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih z odhodom iz Maribora, Glavni trg, ob 11..30. s prihodom v Št. Ilj drž. meja ob 12.20 in z odhodom iz Št. lija ob 12.30. s prihodom v Maribor, Glavni trg. ob 13.15. uri. Na progi Maribor— Pgsnica se popolnoma ukine vsakodnevna vožnja z odhodom iz Maribora. Glavni trg, ob 928, s prihodom v Pesnico ob 9.56, odhodom iz Pesnice ob 10. in s prihodom v Maribor, Glavni trg, ob 10.28. Na progi Maribor. Glavni trg—Pobrežje se ukine ob delavnikih izven sobote vožnja z odhodom z Glavnega trga ob 9.55, s Pobrežja, Stanka Vraza ulice, ob 10.10, in uvede vožnja z odhodom z Glavnega trga ob 10.15, s povratkom s Pobrežja, Stanka Vraza ulicc, ob 10..%. D» se ugodi davni želji občinstva, bo vozil avtobus za posikus pri prihodu vlaka iz Ljubljane in Zagreba ob 22.40 v smer od glavnega kolodvora do vojašnice kralja Petra z odhodom od glavnega kolodvora ob 22.45, Glavni trg ob 22-52 in povratkom od vojašnice kralja Petra ob 23 Postajal bo na vseli postajališčih na tej progi. Obiskovalci kinematografov in gledališča bodo imeli lepo priliko se domov voziti. Cena vožnje za 5 postajališč 3 Din po osebi, a preko 5 postajališč Din 4. Opozarjajo se potniki, ki se nameravajo posluževati teh voženj, da se bo pri odhodu avtobusa z Glavnega kolodvora oziralo v vsakem primeru na zamudo vlaka. Naprošajo se potniki, da pri vstopu v avtobus pripravijo drobiž. S tem bo veliko pornagano šoferjem na času, da jim ne bo treba voziti z velikimi zamudami.
Prepovedane igralne karte. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi igralne karte, ki jih je Izdala pariška tvrdka Grimo. na katerih so liki vladarjev iz naše narodne zgodovine.
5 vesti
S čolnom po svetu. Hudo je človeku, ko ne najde nikjer dela. Kuje razne načrte, kako bi hitrejše prebil čas. Tako so tudi naše brezposelni skovali načrt, da bodo s čolnom odpluli po svetu. Zgraditi si nameravajo 8 do 10 metrov dolg in 2 metra širok čoln, v katerem bodo uredili kabine in kuhinjo, da bo potovanje čim udobnejše. Če bodo našli sredstva bodo v čoln montirali motor, sicer pa bodo raz peli jadra in vzeli v roke vesla. Po Dravi in Donavi nameravajo v Črno morje, od tam preko Bospora v Egejsko morje in še dalje. Kdor bi imel veselje in nekaj sredstev za potovanje, naj se zglasi v našem uredništvu, kjer dobi vse podrobnejše informacije za vožnjo s čolnom po svetu.
Seznam v mesecu marcu izdanih in izbrisanih obrtnih pravic. Izdane so bile sledeče: Golob Josip, mesar. Gosposka ul. 40; Kurz Zygmunt & Mihael, trg. z optičnimi predmeti na debelo, Slomškov trg 6; Horvat Ivana, trgovina z mlečnimi izdelki in brezalkoholnimi pijačami, Glavni trg (stojnica); Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z., trgovina z mešanim blagom in kurivom, Rotovški trg 2; Zagrebačka tvornica cipela d. d- Zagreb (»Astra«), prodajaJna usnjenih izdelkov, Aleksandrova c. 9; Feiertag Roza, trg. z mlekom, mlečnimi izdelki, sirom, pecivom, Ulica 10. oktobra 5; Požar Anton, vrtnar in izdelovanje vencev, Gosposka ul. 36; Golež Anton, špedicija, Aleksandrova c. 42; Lorber Elizabeta, trg. s klobuki, čepicami, copatami in konfekcijo, Vetrinjska ul. 5; Požgan Karl, slaščičar. Grajski trg 6; Tvrdka C. Pickel, tovarna cementnih izdelkov, družba z o. z., trgovina z gradbenim materialom na debelo, Koroščeva ul. 39; Šoštar Adolf, mehanik. Frančiškanska ul. 11 in Pajnki-her Josip, čevljar, Slovenska ul. 16. — ’ Izbrisane pa so bile sledeče: Lipovšek Anton, gostilna. Glavni trg 5; Thiel Karol, trgovska agentura s špecerijskim, kolonialnim, drobnim in galanterijskim blagom ter delikatesami, Meljska c. 28: Zel Ivan, branjarija ter prodaja brezalkoholnih pijač, Koroška c. 90: Hrast Ivan, prodaja brezalkoholnih pijač po javnih prostorih. Stolna ul. 12; Hrast Ivan, sej--marstvo s slaščicami. Stolna ul. 12; Sever Josipina, mala trgovina z razglednicami, papirjem, pisalnimi rekviziti in kadilnimi potrebščinami, Aleksandrova c. 57; Hrast Ivan. izdelovanje sladoleda, Stolna ul. 12; Folger Jožef, krojač. Koroška c. 19; Koštomaj Franjo, brusilec, Mlinska ul. S; Ločičnik Ivan, krojač. Koroška c. 106; Golob Josip, čiščenje in prodaja vampov. Glavni trg (stojnica); Schwab Vera. prodaja- cvetlic in vsakovrstnih semen. Gosposka ul. 37 in Bevc Jožef, čevljar. Taborska ul. 6.
Učiteljsko društvo za okraj Maribor, levi breg, zboruje v soboto dne 21. aprila t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. Na sporedu je tildi predavanje o Lavtarjevi računski metodi, ozir. čc bi to izpadlo, pa predavanje Nekaj aktualnih postavk k reformi vaške šole (predavatelj Mirko Vauda. Eno uro pred zborovanjem, t. j. ob pol 9. uri, bo seja društvenega upravni-gi in nadzornega odbora ter referentov vseh odsekov. Po pravilih moramo do 1. aprila poravnati članarino! K zborovanju so vabljeni tudi učiteljski abiturienti in abiturientke, ki naj se pred zborovanjem javijo. Stanovska zavest in disciplina nam narekujeta točno in polnoštevilno u-deležbo in agilno sodelovanje vseli pri naših zborovanjih, ki so naš okrajni stanovski parlament, prepotreben nam vsem prav ob današnjih, našo nedeljivo duhov no in srčno skupnost zahtevajočih dneh!
Izgubljeno in najdeno. Pri uradu za naj dene predmete na tukajšnji policiji so bili v mesecu marcu prijavljeni in oddani naslednji najdeni predmeti: šolska tor bica z učnimi knjigami, srebrna verižica, par copat, denarnica s tremi Din, naočala, denarnica s 53 Din, 6 zvezkov not, dežnik s palioo, zlat moški prstan, denarnica s 16 Din, svilen ženski dežnik, denarnica s 118 Din, 2 ženska in 2 moška dežnika, ženska srebrna ura, ročna torbica, rjava boa. 5 m dolga vrv, bel mlad pes in kokoš.
Lep napredek kreditne zadruge državnih nameščencev. V prostorih Nabavljal-ne zadrugo Ba Rotovškem trgu je imela kreditna zadruga državnih uslužbencev pretekli petek zvečer svoj redni občni zbor pod predsedstvom upokojenega višjega državnega pravdnika g. dr. Ivana Jančiča. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev in šef revizijskega oddelka Privilegirane agrarne banke v Beogradu, g. Miloš Stibler. Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da je zadruga v pretekli poslovni dobi lepo napredovala in je njen razvoj v 4 letih njenega obstoja naravnost razveseljiv. Zadruga šteje 540 članov- Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Jančičem na čelu. Občni zbor je nato pozdravil predsednik zveze g. Stibler in se zelo pohvalno izrazil o njegovem vzornem poslovanju.
Nova uprava mariborskega Ribarskega društva. Na občnem zboru mariborskega Ribarskega društva izvoljeni upravni odbor je imel pretekli petek -večer svojo prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Izvoljeni so bili: za predsednika prof. dr. Fludernik, za podpredsednika primarij dr. Dernovšek, za I. tajnika upokojeni podpolkovnik Jugovič, za II, tajnika železniški kontrolor Gajšek, za blagajnika trgovec Greiner. za nadzornika Štnavc, za nadzornika ribnikov Jeres. za kontrolorja Drave Ussar, za nadzornika va-lišča dr. Sekula. za pravnega konzulenta dr. Šmidt, za knjižničarja dr. Fludernik, za arhivarja pa Jugovič.
' vojaški prikrojevalni tečaj. Združenje krojačev v Mariboru opozarja vs2 interesente krojače in krojačice, ki se hočejo udeležiti prikrojevalnega tečaja sistema Schauer, da se končno priglasijo zaradi vpisa še danes v ponedeljek 9. aprila ob 19. uri v pisarni Okrožnega odbora obrtnih združenj v Mariboru, Vetriujska ul. 11 L. kjer se bo takoj po vpisu pričel tečaj. Tečaja se lahko udeležijo razen krojaških mojstrov in mojstrinj tudi pomočniki in pomočnice z zadostno zakonito predpisano učno in pomočniško dobo.
Starešine »Triglava« in »Jadrana« imajo jutri v torek ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu« svoj mesečni sestanek, na katerega so iskreno vabljeni tudi starešine izven Mariboni.
Poučna ekskurzija. Mariborska Ljudska univerza priredi v četrtek popoldne poučno ekskurzijo v Freundovo tovarno usnja. Zbirališče ob 14. uri pred Veliko kavarno«.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 2S številki: Pravilnik o voznih ugodnostih na državnih železnicah za društva Rdečega križa: ratifikacijo konvencij, sprejetih na mednarodnih konferencah dela po Kolumbiji; ratifikacijo kon vencij po republiki Urugvaju; ratifikacijo konvencije o odškodnini za poklicne bolezni po Italiji; odločbo o obrestni meri pri zadružnih zvezah, včlanjeni v Glavni zadružni zvezi in pri njihovih zadrugah; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu, ter razne objave iz »Službenih novim.
Radio Ljubljana. Spored za torek 10. aprila. Ob 11: šolska ura, »O pomladku Jadranske straže (V. Pirnat 12-15: ruska instrumentalna glasba na ploščah: 12.4-5: poročila; 13: čas, reproducirani dueti slovanskih narodnih: 18: otroški kotiček: nastop otrok (Delak) 18.30: polke in koračnice v reproducirani glasbi; 19: pomen Sokolstva, predava Lojze Vrhovec; 19.30: o strelskih družinah, predava Hinko Ločniškar; 20: pevski zbor »Ljubljanska Zvon«; 20,45: nekaj za ples, nekaj za špas, nekaj povesti to bo za Vas! (revija šlagerjev. igric, kupletov, dogodbic itd.); 22.15: čas. poročila; 22.30: angleške plošče.
Grajski kino. Nepreklicno še 2 dni najlepši in največji film te sezone, triumf filmske umetnosti »Carica Katarina« z Elizabeto Bergner v glavni vlogi.
Kino Union. Danes zadnji dan cirkuški film »Velika kletka«. Od jutri dalje repriza velefilma »Pozdrav, poljub Veronika« s Frančiško Gaal, znano iz filmov »Paprika« in »Csibi«. __________________
Pri zapeki, motnjah, pri prebavi, gore-v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splojni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Joselove« ...enčice.
Narodne gledališke
REPERTOA Ponedeljek, 9. aprila: Zaprto.
Torek, 10. aprila ob 20. uri: »Gorenjski
slavček«. Red C.
Prihodnja ponovitev uspele domače o-pere »Gorenjski slavček« bo v torek, 10. t. m- za red C. V tem melodioznem delu nastopita med drugimi tudi odlična pevca bivše mariborske opere Zamejic-Ko-vičeva in Neralič kot gosta. — »Hokuspokus« je naslednja dramska premiera. Komedija je pisana prav originalno in napeto do skrajnosti. Aaitor je C-urt Got z. Premiera bo v kratkem. Režijo vodi glav ni režiser -lože Kovič. Nastopijo: Kraljeva. Savinova. Starčeva, Skrbinšek, Grom. Furijan, J. Kovič, Nakrst, P. Kovič Gorinšek, Harastovič. Rasberger, Med-ven, Blaž in Crnobori.
Abonente in lastnike blokov naproša gledališka uprava, da blagovolijo čimprej noravnati morebitne zaostanke, saj je prvega tekočega meseca zapadel že zadnji obrok v plačilo.
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, opravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zaga-tenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v V' ■; lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Brezposelnost v Mariboru, Koncem marca je bilo v Mariboru brez posla 1.096 oseb. in sicer 889 moških in 207 žensk. V marcu je bilo izdanih za podpore brezposelnih 17.S17 Din. V tekočem mesecu pa se opaža precejšen padec števila brezposelnih, kar ie znamenje, da se je pričela gradbena sezona, ki je letos v Mariboru šc dokaj živahna.
Konferenca Trgovskih zbornic. Na pobudo osiješke Trgovske zbornice bo 12. t. m. v Beogradu skupna konferenca
vseh Trgovskih zbornic. Razpravljalo se bo o važnih davčnih in splošuo.važnih vprašanjih. Po konferenci poselijo predsedniki in tajniki zbornic trgovinskega in finančnega ministra, ki ju bodo naprosili, naj ukreneta, kar bo konferenca sklenila.
Bankovci po 100 in 1001) Din pridejo iz prometa. Dne 25. maja poteče rok za zamenjavo bankovcev dinarsko-kronske izdaje po 1000 Din (4000 kron) in 100 Din (400) kron, ki bodo vzeti iz prometa. Ti bankovci imajo napis:	Minister	fi-
nansija dr. M- Ninčie ■. datuma izdaje pa ni na njih. Bankovce zamenjava Narodna banka v Beogradu in njene podružnice do 23. maja, potem pa izgube vrednost.
PRIZNANJE NA SMRTNI POSTELJI.
V	neki budimpeštanski bolnišnici je umrl v nedeljo bivši poštni uradnik Ladislav Lorincz. Podlegel .ie rani, ki jo je zadobil v spopadu s svojim tekmecem v ljubezni. Tik pred smrtjo jc prosil zdravnika. naj pokliče nekega uradnika poštnega ravnateljstva, ker bi mu rad nekaj povedal. In res je spravila njegova izpoved na dan zanimive stvari. Lorincz je bil obsojen na dve leti in pol ječe, ker je kradel iz denarnih pisem že več let denar. Na smrtni postelji je izjavil, da ni ukradel samo 29.000 ponge. zaradi katerih je bil obsojen, temveč mnogo več. Odpiral je zlasti denarna pisma, ki so v njih ljudje tihotapili valute iz Madžarske v inozemstvo. Umirajoči je nadalje izdal poštnemu uradniku ime generalnega ravnatelja neke banke, tekstilnega veletrgovca, trgovca z južnim sadjem, nekega veleposestnika in drugih, ki je njih denarna pisma odniral. Povedal je tudi, da ima doma skrite kuverte odprtih denarnih pisem. Kje ima skrite, pa ni mogel več povedati, ker se jc v naslednjem hipu onesvestil in kmalu izdihnil.
Nova kuharica.
— Zakaj pa ima vaša nova kuharica v kuhinji klobuk na glavi?
— Ker je prišla šele danes in ne ve, ali bo ostala pri nas.
Stanovske zadeve našega trgovstva
Pre-teklo soboto je »ariborskili trgovcev
imelo Združenje svoj redni letni občni zbor v kavarniških prostorih hotela »Orei~, ki ga je otvoril in vodil načelnik združenja g. Vilko Weixl. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebno zastopnika mariborske mestne občine, magistralnega ravnatelja g. Rodoška, za-družno-obrtnega nadzornika g. Založnika, in predsednika Tujsko-prometne zve
upokojenega višjega državnega pravd nika g. dr. Jančiča. Nato se ie g. Weixl spominjal umrlih članov ter pozval navzoče, da počastijo pokojne s trikratnim -Slava«. Potem je g. Weixi v kratkih obrisih podal predsedniško poročilo, v katerem je naglasil vse težkoče. ki tarejo danes legalnega trgovca.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik združenja g. Zidanšek posnemamo: Uprava združenja je reševala mnogoštevilne, včasih zelo važne zadeve v 12 sejaih in 2 sejah skupno z nadzorstvenim odborom. Delokrog združenja se je zlasti po uveljavljenju novega zakona o obrt ih znatno razširil in je naravno, da so morali zaradi tega porasti tudi posli pisarne. Posebno številne so bile prošnje za podpore, dopisi Zbornice in Zveze trgovskih združenj. Najvidnejši uspeh or-ganizatoričnega dela združenja so bile lani dosežene septemberske okrožnice kr. banske uprave, ki je nastavila posebnega pooblaščenca z nalogo, da zasleduje tuje potnike in krošnjarje, kateremu se je posrečilo poloviti in predati policiji in orožnikom v mestu in okolici skupno 58 takih oseb, ki so bile od obrtnih obla-stev deloma kaznovane in izgnane, deloma pa so same izginile, ker so jim postala tla prevroča. Drugi važen uspeli dolgoletnega dela združenja je zajezitev premočne konkurence Nabavljainih zadrug trgovstvu zaradi davčne prostosti in drugih privilegijev, katere so konzumne zadruge uživale. Na pritisk strokovnih organizacij so z novim finančnim zakonom ti privilegiji ukinjeni vsem zadrugam, ki prodajajo v svojih zadružnih trgovinah luksuzne predmete in alkoholne pijače, ali ki prodajajo blago tudi nečlanom. Nadaljnji uspeh dela skupnih trgovskih organizacij je ta, da se je preprečilo obdavčenje trgovine na nov način po prvotnem načrtu finančnega ministra, za kar gre glavna zasluga in pohvala narodnemu poslancu g. Mohoriču. Združenje je priredilo lani tudi dva diskusijska večera, ki sta dobro uspela. Koncem novembra se je vršilo zborovanj« trgovcev in obrtnikov, na katerem je poročal narodni poslanec g. Krejči o novih finančnih in davčnih predlogih vlade.
Znaten uspeh je bil dosežen v tem, da ima v novem upravnem odboru Narodne banke sedaj tudi Maribor svoje,ga zastopnika v osebi g. dr. Rosine. Naglasiti l>a je treba pri tem, da se je naš zastopnik v stari upravi Narodne banke gosp. Jelačin hudo boril za gospodarske interese nase banovine.
Novi obrtni zakon je takoj v prvem letu že 'pcvkazal velike pomanjkljivosti, zato •so vse zbornice v državi pričele delati na tem, da se zakon temeljito popravi iu izboljša. 'Sprejeti so bili skoro vsi predlogi, ki jih je stavilo trgovstvo, zlasti pa važne spremembe glede obiskovanja pri vatnih strank po tujih potnikih.
Uspešno je bife nadalje poročilo o gospodarstvu ustanove Simona Novaka. Izvršena so bila lani najnujnejša popravila na račun hišnega fonda in je združenje doslej prispevalo za popravo teh hiš skupno 40.000 Din.
Občni zbor Združenja mariborskih trgovcev
bilo sprejetih 65, odjavljenih 19. oproščenih pa 37. Trgovsko nadaljevalno šolo je lani obiskovalo skupno 105 učencev in učenk. V tekočem šolskem letu pa se ie vpisalo v vse tri razrede 79 učencev in 44 učenk.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da so znašali dohodki upravnega sklada 104.577 Din, izdatki pa 104.523 Din; dohodki hišnega sklada 357.469 Din, izdatki 126.000 Din; dohodki Novakove ustanove 29.19S Din, izdatki pa 22.135 Din; dohodki podpornega sklada so znašali Din 35.840, izdatki 13.165 Din; inkorporacij-skega sklada dohodki 42.366 Din, izdatki 4.292 Din: vajenskega sklada dohodki 5.798 Din. Soglasno je bil sprejet nato proračun, v katerem so predvideni izdatki na 95.165 Din, dohodki pa na 95.200 Din članarina je ostala nespremenjena, !e branjevke bodo plačevale od nestalnih obratov po 20 Din, v stalnih obratih po 30 Din, ostali trgovci pa po 70 Din in na vsakega družabnika, nameščenca ali vajenca po 20 Din, vendar pa skupna članarina ne sme presegati zneska 250 Din.
Sledile so nato volitve novega upravnega odbora. Predlagani sta bili dve kandidatni listi, in sicer lista- dosedanje u-prave in lista g. Pinterja. Razvila se je živahna, precej burna in dolgotrajna debata. Sprejeta je bila nato z Večino glasov lista g- Pinterja, ki jo je predlagal g. Vicel. Na tej listi so bili izvoljeni za člane upravnega odbora: Ferdo Pintar, Zdravko Anderle, Karel Jančič, Ivan Kovačič, Jakob Lah, Branko Mejovšek, Miloš Oset, Lovrec, Janko Preac, Hinko Sax, Drago Rosina in Franc Weiller; za namestnike gg.: Kramberger. Paš, Sluga, Prešeren in Vicel. V nadzorni odbor za člane gg. Gustinčič. Perhavec, Drago Roglič. Škrabi, za namestnike Kravos in Jaš; v častni razsodiščih odbor za člane: Berdajs, Macun, Sax, Jančič in Vicel, za namestnike Mejovšek in Weiller.
V	šolski odbor za člane gg. Lah, Lenard iu Mejovšek, za namestnike Majer in Novak; za delegate k pomočniškim zborovanjem: gg. Oset, Pinter, Lah in Lovrec; za delegate k skupščinam zveze za člane gg. Anderle, Preac, Oset, Pinter. Jančič, Rosina, za namestnike pa Lah, Povh, Mejovšek. Sax, Paš in Božiček. V kuratorij ustanove Simona Novaka so bili izvoljeni za člane gg. Prešern, Oset, Pinter, Tičer. Rosina, za namestnike Dra go Roglič in Zlahtič.
Tajnik združenja je nato prečital 10 predlogov uprave in 3 iz vrst trgovcev, ki so bili vsi soglasno m z velikim odobravanjem sprejeti. Zahteva se odprava I. razreda Trgovske nadaljevalne šole in se naj v bodoče jemljejo v uk samo u-čenci z najmanj trirazredno meščansko ali srednješolsko izobrazbo. Ker je skrajno neprijetno za vso trgovino in industrijo v Mariboru in okolici, da se mora posluževati razsodišč pri raznih zbornicah ali borzah za razsojo sporov med do bavitelji in odjemalci, kakor tudi radi tega, ker se je v zadnjih letih v Maribor« in okolici zelo razvila industrija, zahtevajo trgovci ustanovitev trgovskega razsodišča s sedežem v Mariboru.
1	rgovci so zavzeli svoje stališče tudi proti kartelom, ki so krivi, da gredo cene tovarniškemu bla-gn vedno navzgor in da tiada trgovinski promet, ker se je zaslužek kmeta, delavca in nameščenca znižal na skrajni minimum, s tem tudi kupna moč ogromne večine našega ljudstva kot konzumenta, ki si mnogokrat ne more nabaviti niti najnujnejših potrebščin. V svojem predlogu zahtevajo trgovci, da se karteli ali odpravijo, ali se jim obla-
mestu, zlasti ne v dolgih zimskih večerih.
Že več let se bori mariborsko trgovstvo za pravičnejšo razdelitev in znižanje telefonske najemnine za Maribor, ki je v isti. kategoriji kot največja mesta v državi z velikim telefonskim prometom. Radi tega zahtevajo mariborski trgovci, da se Maribor ali uvrsti v kategorijo z nižjo telefonsko najemnino, ki bo odgovarjala majhnemu telefonskemu omrežju našega mesta, ali pa kar bi bilo umestnej še, da se uvede v vsej državi najemnina na bazi števila telefonskih govorov, kot je to vpeljano že v nekaterih drugih državah.
Za detajlno trgovino je kolekovanje ra čunov po noveli k taksnemu zakonu o-gromna obremenitev. Radi tega so trgovci na svojem širšem-sestanku sklenili, da bodo od 20. t. m., ko bo stopila novela v veljavo, zaračunavali te kolke za detajlne račune svojim odjemalcem.
Doslej je trgovsko združenje podpiralo brezposelne trgovske pomočnike in je v
ta namen razdelilo lani' precejšnjo' vsoto denarja. Ker pa povzroča ta način podpiranja pisarni združenja precci posla, jc občni’ zbor sklenil, prispevati Pomočniškemu zboru na leto 10.000 Din, ki jih naj porabi za brezposelne podpore.
Prav tako pa so trgovci zavzeli svoje stališče v pogledu podpiranja raznih mariborskih društev, ki prirejajo razne toni bole, srečolove in slične prireditve, za katere pobirajo pri trgovstvu podpore v denarju ali blagu. Na širšem sestanku so sklenili zaprositi mestno ohčino mariborsko', naj bi izposlovala omejitev tombol v Maribor# na največ tri vsako leto. Tudi ne bodo trgovci dajali nobenih daril društvom, ki nimajo od združenja in mestne občine vidiranih nabiralnih pol.
Živahna debata se je razvila tudi pri predlogu'za ustanovitev trgovskega pen-zijskega fonda in pri odpravi šušmarstva. nakar jfe predsednik ob 2. uri zjutraj zaključil 'živahno in lepo uspelo zborovn nje.
Iz stanovskih organizacij
Občni zbor mariborskega Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev je imelo v soboto ‘zvečer v dvorani pri »Zamorcu« svoj tretji redni letni občni zbor. ki ga je vodil poslevo-deči podpredsednik g. Franjo Pivec. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki sorodnih in raznih drugih stanovskih strokovnih organizacij in delegat Pokojninskega zavoda gosp. dr. Janko Kosti, predsednik Zveze g. Jožko Zemljič in podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Ivan Tavčar. Iz skrbno sestavljenega in izčrpnega poročila tajnika g. Rada Lebana posnemamo med drugim, da je bilo društveno delovanje v pretekli poslovni dobi uspešno in da je na novo pristopilo 76 članov. Blagajniško poroči-
lo	je podal marljivi blagajnik g. Franjo Miklavič, poročilo nadzornega odbora pa g. Slavko Reja. Sledil je nato referat o delovanju ljubljanskega Pokojninskega zavoda, ki ga je podal podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Ivan Tavčar. Z zadovoljstvom je bilo sprejeto tudi poročilo predsednika Zveze g. Jožka Zemljiča o preteklem delovanju in o bolniški blagajni. Na dnevnem redu je bila še sprememba društvenih pravil in se bo odslej delokrog društva razširil na vso bivšo mariborsko oblast.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Franjo Miklavič na čelu starega odbora. Pri raznoterostih je bil stavljen tildi predlog, da sprejme Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru snujoče se glasbeno društvo »Sloga« pod svoje okrilje.
Iz statističnega poročila posnemamo, stveno onemogoči neomejeno diktiranje da je združenje štelo ob koncu poslov- ce’n> ^ ne odgovarjajo produkcijskim stro nega leta skupno 590 članov, in sicer ^on1-
538 trgovcev, 18 družabnih tvrdk ter 34 j Občni zbor je nadalje soglasno* sklenil družb in zadrug- V omenjenih obratih je apelirati na upravo mestnih podjetij, odbilo zaposlenih 160 pomočnic, 204 po- nosno na občinski svet mariborski, da močnikov, 68 učencev, 26 učenk in 206 j zniža cene električnemu toku za vse tr-pi sam iški h moči. Trgovskih tvrdk je ; govske poslovne lokale in izložbe na isto Protokoliranih 175, neprotokoliranih pa j višino kot za stanovanja, to je 3 Din za 415. Novih obrtnih listov je bilo lani po-1 kw uro. V nasprotnem primeru bodo ma-deljnih 47, odjavljenih in uradno črtanih riborski trgovci prisiljeni do iiajvečje pa 391. Nameščencev je bilo lani prijav- j štediije z elektriko zlasti pri razsvetljavi Uenih 100, odjavljenih pa 126. Učencev jel izložb, kar bi nikakor ne bilo v okras
ali ha drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo; c) ali se učil svojega obrta najmanj tri leta in praktično delal v- -svoji stroki najmanj 6 let (delavska knjižica), ter pri posebnem izpitu dokazal občo izobrazbo in znanje.
Kandidati, ki se prijavijo za opravlja-, nje izpita, a nimajo listin, navedenih pod 3.. smejo dokazati čas o svoji zaposlitvi s kakršnimkoli drugim verodostojnim dokazilom:	4. spričevala o posebnem
obisku strokovnih, učnih zavodov; 5. potrdilo. da je plačal pri zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zbornične blagajne, odnosno poštni odrezek, če je bila taksa poslana po pošti).
Pismeni izpit (klavzurna naloga) se bo pričel dne 1. maja 1934 ter bo trajal pet dni. Pri izdelovanju naloge sme uporabljati kandidat vse knjige, ki vsebujejo samo formule, dalje gradbeni zakon in osnutek gradbenega pravilnika. Ustni izpit se bo vršil po opravljenem pismenem izpitu.
Obrtniški izpiti
Navodila za prijave k izpitom za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakar-ske mojstre.
Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 16. aprila 1934 pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za H) Din. Izpitno takso v znesku 450 Din je poslati po pošti.
V	prijavi se mora navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev, ali je izpit že in sicer kdaj in kje opravljal ali ponavljal. Vlogi je treba priložiti: 1. kratek, svojeročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba, sešteti je vso dobo zaposlitve kot pomočnik); 2. krstni (rojstni) list; 3. dokazila, da je: a) ali v svojem obrtu praktično delal najmanj štiri leta, potem ko je uspešno dovršil srednjo tehnično ali njej enako drugo šolo; b) ali v svoji stroki ali kot gradbeno-tehnični risar v poslovalnicah graditeljev, inženjer-jev ali arhitektov delal najmanj 5 let praktično, potem ko je z uspehom opravil predpisani zaključni izpit iz svoje stroke na šoli za gradbene poslovodje (polirje), pripojeni srednji tehnični šoli
Ptuj
Ptujski živinski sejmi. Sejem za konje iu govedo v torek 3. t. ni. je bil, kar se tiče dogona, slabi. Prignali so 153 konjev, 80 volov in bikov ter 150 krav in telic, skupaj 383 glav živine. Kupčija je bila nekoliko, živahnejša, in sicer so prodali 350 glav. Cene so bile za kg žive teže sledeče: voli prve vrste .3—4 Din, voli droge vrste Din 2.50 do 3.50, voli tretje vrste Din 2—3, biki 2.50—3.50 Din, telice 3—4 Din, krave 1-50—3.50 Din; konji so se prodajali po kakovosti, in sicer za klanje od Din 200—600,	za pleme od.
KHJO— ,3000 Din. Sejem za prašiče v sredo 4, t. m. je bil še precej dobro založen. Prignanih je bilo 270 ščetinarjev, prodano pa 90. Cene so bile sledeče: prolenki 5.50—-6 Din, polmastne 6—7 Din, plemenske 6.50—7 Din za kg žive teže. mrtve teže Din 9; prasci stari do 8 tednov so se prodajali po kakovosti od 100 do 150 Din-
Vandalizem. Pred dnevi .so napraviti brezvestni storilci nekaterim posestnikom v okolici Vurberga, fn sicer posestniku Jožefu Lešniku, Domeniku Raniuti, Vincencu Pečarju, Alojziji Turk in župniku Antoniu Lasiču v sadonosnikiii ogromno škodo, ki znaša več tisoč dinarjev; Brezvestneži so navedenimi posestnikom polomili vse mlado sadno drevje, da nudijo sadonosniki žalostno sliko vandalizma. Orožniki so na delu. da izsledijo brezvestne storilce.
Združenje pekovskih mojstrov za okra ja Ptuj in Ljutomer je na svojem zadnjem občnem zboru imenovalo banovinskega svetnika g. Jakoba Zadravca za njegove zasluge v pekovski stroki za častnega člana. Umetniško izdelano diplomo so mu te dni izročili v Središču na svečan način. Deputacija, ki mu je izročila diplomo, je obstojala iz sledečih odbornikov združenja: načelnik Josip La sič, tajnik Viljem Albreht; odborniki: Josip Ramšak, Josip Ludvig, Josip Furt-ner in Josip Ornig ter Kokot iz Ljutomera. G. Zadravec se je za počastitev in krasno izdelano diplomo deputaciji v lepih besedah zahvalil in obljubil, da bo tudi v bodoče posvetil vse svoje moči 7.3 Združenje pekovskih mojstrov v Ptuju.
7 Mariboru, dne 9. IV. 1934.
■MBMBIIIIMBBMBBBMBMBMI/ III IM H ilHHill n MT ITI
MARIJ S KALAN:	30
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Dnuigi ne vejo, kako in zakaj je nastal prepir. Upa in Ista sta bili zasledovani že v svetišču.«
»Vprašanje je le, kdo sta bila častnika? Če sta bila z dvora...«
»Nista bila,«
»Torej naj priznava?«
»Vse eno je. Tajiti ne moreva. Bila sva napadena brez vzroka in sva se branila. Še žival se brani pred napadalcem, ki jo hoče umoriti. Da sva zmagala midva, je bila le posledica najine večje moči in spretnosti...«
»Potem naj naju izvlečejo iz tega smradu!«
Prisluhnila sta. Zazdelo se jima je, da slišita oddaljene korake, ki se približujejo.
»Prihajajo! Po naju prihajajo!« je vzkliknil Savadagak in hlastno planil k vratom, naslonil nanje uho, pridržal sapo in prisluhnil. Zunaj na hodniku je pa
bilo vse tiho. Od nikoder ni bilo glasu nobenega koraka.
»Kaj je?« je vprašal Buramak, ki je bil tako utrujen in zbit, da se skoraj dvigniti ni mogel.
»Nič ni...«
»Ne prihajajo?«
»Ne.«
»Kaj sva potem slišala?«
»Duhove rajnkih, ki so pomrli v teh grobiščih...«
Buramaku so se naježili lasje. Pred očmi, ki jili je zajemala mrzlica prenapetosti živčne razdraženosti, se mu je stvoril privid belega okostja smrti. »A-a...« je kriknil in iztegnil roke, kakor da bi se hotel spoprijeti s prikaznijo, boriti se ž njo.
»Kaj ti je?« se je prestrašil Savadagak.
»Mrlič ... smrt... duh...« je kriknil Buramak. ,,
»Kje?«
»Tu, pred menoj. Pomagaj mi, napasti me hoče!«
»Blede se ti«, je dejal Savadagak. »Ničesar ni.«
»Ni?« se je začudil Buramak. »Ga nisi videl?«
»Ne.«
»Sedaj je izginil... Glava me boli, oči ime skele. Hudiči...«
Brezčasna temina je tekla dalje v neskončnost. Pešale so jima moči. Lakota in žeja sta jima izsušili grlo m usta. Še sapa jima je prihajala iz pljuč vroča ki rezka, skoraj hrapava, da ju je bolelo in sta morala suho kašljati.
»Ko bi imel vsaj kapljico vode ... eno samo kapljico ... pol kapljice ...« je tožil Buramak.
Savadagak se je zleknil po tleh in položil glavo na kup človeških kosti. V glavi mu je kljuvalo; mislil je samo še v presledkih, pretrgano, včasih brez vsake zveze. Buramaku se je mračilo.
V	mrzličnem prividu je doznaval podobe Semisirisa, Upe, Iste, Ulamaka, Sa-vadagaka, princa Aftagada, princese Evalaste, Amarazisa, kralja Ilamagada, faraona Semiša Ofirisa, domovine večernih gora... Sprva so bile podobe lo-
čene, potem so se sprijele, pomešale, zavrtele in zaplesale v divjo zmes brez razločnih oblik.
»Vrti se, vrti...« je zašepetal.
»Samo kapljico vode ...« je vzdihnil Savadagak.
»Mrak se zgrinja; noč, sama noč...« | je še enkrat dejal Buramak.
Savadagak ga ni več slišal. Premagala ga je onemoglost. Zaspal je.
Buramak je nagnil glavo in v njej je | ugasnila zavest. Tudi njega je premagalo.
Grozotno tišino črne jetniške celice je rezalo suho dihanje dveh obnemoglih jetnikov, ki sta sanjala o rešitvi, ljubezni in vrnitvi iz Semisirisa v deželo rodnih večernih gora.
(Se bo nadaljevalo.)
Nfsta se razumeli.
Gospa sprejema r.ovo pomočnico v gospodinjstvu. — Toda na nekaj vas moram opozoriti — pravi, — namreč, da z ljubčki pri nas ne gre.
—	Oh, gospa, kaj takega bi si pa ne mislila o vas.
Šport
Boi za toike med klubi LNO te le prižel
Nesimpatičen začetek prvenstva v Mariboru Tudi v Ljubljani so bili veliki kravali
Uvod v pomladansko prvenstveno sezono sta priredili v Mariboru moštvi ISSK Maribora in SK Ilirije iz Ljubljane. Mariborski Železničarji so odigrali prvenstveno tekmo proti ZSK Hermesu v Ljubljani, SK Celje pa se je srečal v Čakovcu s Čakovečkim SK.
V	naslednjem naša poročila:
SK Ilirija:IS6K Maribor 3:2 (2:1).
To tekmo smo pričakovali kot redko katero z nestrpnostjo in s pravo nervozo. Vse momente smo pretehtali, ki so govorili za morebitno zmago domačega moštva, ne samo v razinotrivanjih pred tekmo, ki jih običajno prinašamo. Tudi v širših krogih naše javnosti, ki se morda ne ukvarja preresno s športnimi vpra šanji, je zavladalo neobičajno zanimanje za to borbo. Saj so se belo-črni tudi temeljito pripravili sportno-tehnično s treningi na igrišča), nič manj pa tudi športno politično, če se smemo tako izraziti, z izpopolnitvijo vrzeli v moštvu.
Napovedano srečanje starih in večnih rivalov ni privabilo na igrišče ISSK Maribora v Ljudskem vrtu preveč gledalcev. Tekmi je prisostvovalo komaj okrog 600 ljudi. Na žalost moramo ugotoviti, da se občinstvo pri včerajšnji tekmi ni vedlo tako, kakor se to spodobi na šport nih igriščih. Incidenti, ki so se dogodili
11	minut pred zaključkom regularnega časa, niso v čast mariborskemu nogometu. Neposredni povod za te mučne dogodke na igrišču v Ljudskem vrtu je bilo zelo slabo uradovanje sodnika g. Cimpermana iz Ljubljane, čigar delegiranje kot sodnika k včerajšnji važni tekmi je že samo po sebi ustvarjalo slabo razpoloženje. Napaka, ki smo jo vedno grajali, se je po čudnem naključju maščevala prav na najvažnejši prvenstveni tekmi pomladanske sezone. Nezdrave razmere v našem nogometnem športu so dosegle z včerajšnjo tekmo svoje zasluženo plačilo. Vsem onim, ki vodijo naše nogometna in sodniške organizacije, naj bo včerajšnja prireditev glasen memento, da je zlo prikipelo do vrhunca in je treba nujne remedure. Včerajšnja nogometna tekma je bila verna slika naših zrahljanih športnih prilik: upamo, da je bila tako živa, da bo rodila dobre rezultate! Naravno je, da se bodo z včerajšnjimi do-godbi bavile športne instance, morda tudi državne oblasti.
Oba nasprotnika sta nastopila z najbolj šimi razpoložljivimi mofimi. Začetek tekme je že kazal, da namerava Ilirija servirati svojo zmago od jesenskega srečanja v drugi, malo predelani izdaji. Toda ta slutnja je trajala samo četrt ure. V na-dalnjem poteku igre ni bilo več opaziti nobene premoči enega ali drugega moštva. Ves čas igre so bili gledalci v tesnih stikih s svojimi igralci, bodreč jih ne-
prestano k skrajnemu naporu sil. Zlasti pa so dajali duška svojemu negodovanju ob raznih sodnikovih odločitvah, s čimer so vrgli sodnika popolnoma iz koncepta. Prikrite sirovosti z obeh strani so ostale nekaznovane, sodnik se je čestokrat spuščal v razpravljanje, vendar se je končal prvi polčas brez večjih incidentov, in sicer z rezultatom 2:1 za Ilirijo. V drugem polčasu, ko je bila atmosfera že težka, je sodnik poslal na »oddih« zaporedoma 6 igralcev, in sicer tri Ilirijane in tri Mariborčane. Sodnik je izključil vedno po dva igralca, enega Ilirijana in enega Mariborčana, ne glede na to, ali je bil povzročitelj sirovosti, ali ne. Da je tako »uradovanje« sodnika povzročilo nevolje gledalcev, je na dlani. Živci igral cev in gledalcev so popustili do skrajnosti in so v 34. minuti drugega polčasa prekipeli. Ko je Ilirijan Svetic navalil na vratarja Korena, ki je imel žogo že v rokah, se je izcimilo prerivanje med igralci, v naslednjem trenutku pa je občinstvo, kakor pobesnelo vdrlo na igrišče in pretepalo goste. Podobnega Maribor še ni videl in moramo najodločneje obsojati tako obnašanje gledalcev.
Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane ni bil dorastel svojim nalogam in je tudi neposredno glavni krivec za včerajšnje dogodke. Ostre komentarje je povzročilo tudi delegiranje sodnika iz Ljubljane, ker se s takim postopkom OZDS prav po nepotrebnem nalagajo klubom bremena, ki jih spričo visokih javnih dajatev že itak iedva zmagujejo.
SK ŽeIeznIčar:ŽSK Hermes 7:1 (3:1).
SK Železničar je včeraj odigral v Ljub liani prvenstveno tekmo z ŽSK Hermesom. Tudi ta tekma je bila skrajno sirova. Po poročilih ljubljanskih listov so Hermežani igrali zelo sirovo. Železničar si je s svojo discipliniranostjo pridobil nedeljene simpatije občinstva zlasti v času, ko je bilo izpostavljano raznim »ljubeznivostim« nasprotnika, na katere pa ni Teagiral. Moštvo SK Železničarja je zapustilo najboljše vtise in je igralo tako fair, kakor malokatera enajstorica v Ljubljani.
Občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze. Včeraj dopoldne se je vršil v lovski sobi hotela »Orel« 5. redni letni občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze, ki ga je vodil g. predsednik Bruno Parma. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena nova u-prava s predsednikom g. Gnusom na čelu, Podrobnejše poročilo bomo zaradi pomanjkanja prostora priobčili jutri.
Čakovečki SK:SK Celje 3:1 (0:0).
Prvenstvena tekma, ki se je včeraj vršila v Čakovou, se je končala z zasluženo zmago domačinov.
SK Rapid:Atletlk SK 6:2 (5:1).
Mariborski Rapid je včeraj gostoval v Celju ter odigral proti celjski Atletiki prijateljsko tekmo, ki se je končala z zasluženo zmago Mariborčanov v razmerju 6:2.
SK Svoboda:SK Panonija 6:0 (6:0).
V tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP sta se včeraj srečala v Murski Soboti mariborska Svoboda in SK Panonija. Tekma se je končala z visoko zmago Mariborčanov v razmerju 6:0.
Državno prvenstvo v gozdnem teku.
V Zagrebu se je včeraj dopoldne vršilo letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v cross countryju, katerega so se udeležili tudi mariborski atleti, člani SK Železničarja in SK Maratona. Rezultati so bili naslednji: 1. Bručan (Ilirija) v času 33:47.8, 2. Starman (Ilirija) 34:52.8, 3. Germovšek (Maraton, Maribor), 4. Osterman, 5. Sporn, 6. Starman L. (vsi Ilirija), na 9. mesto se je plasiral Kangler (Maraton, Maribor), Podpečan (Železničar) je zasedel 19. mesto, 21. je bil Heric (Železničar), 23. in 24- Škamlec in Seidler (Maraton, Maribor) itd. Skupno je bilo na startu 70 tekmovalcev. Pla-cement moštev je naslednji: 1. Ilirija 12 točk, 2. zagrebški Maraton 42, 3. Con-cordia 44, 4. mariborski Maraton 45, 5. Železničar, Maribor 71, 6. celjska Jugoslavija 86 točk. Ekipa Primorja je bila diskvalificirana.
Slovenska Bistrica
Vsi vojaški zavezanci, ki še nimajo v svoji vojaški ispravi predpisanih fotografij, naj si jih nemudoma nabavijo in opremijo iotografije, nalepljene v isprave, z žigom obč. urada. Kdor je služil v naši vojski, naj vlepi sliko v vojaški obleki, če te nima, pa v civilni. Kdor ni služi! v naši vojski, naj nalepi izključno foto-
grafijo v civilni obleki. — Kdor sploh nima vojaške isprave, naj nemudoma vloži pri županstvu pravilno opremljeno prošnjo.
Osrednji urad za mere in drage kovine v Beogradu je odobril načrt uradnih dne-vov v dravski banovini, po katerem se bodo merili in žigosali sodi v Slovenski Bistrici 30. aprila, 30. maja in 28. junija v prvem polletju 1934. leta.
Okrajno glavarstvo za Maribor, desni breg je objavilo, da bodo uradni dnevi v Slovenski Bistrici v nadalje vsak drugi mesec v letu in vedno prvi četrtek v mesecu. Tako bodo uradni dnevi 3. maja, 5. julija, 6. septembra, 3. novembra 1934 in 3. januarja ter 6. marca 1935.
Vsem na znanje! Od vsake zaklane ali ustreljene divjačine se pobira 3% davek, ki ga mora plačati lastnik lova ali lovski zakupnik, in to od one divjačine, ki se javno prodaja. Vsak prodajalec (mesar ali trgovec) je dolžen prinesene živali prijaviti davčni upravi v svojem kraju.
V	nedeljo dopoldne je bil v dvorani Okrajne hranilnice shod narodnega poslanca g. Antona Krejčija!
Koirice
Deška osnovna šola še vedno nima zasedenega mesta učitelja, na katerega čakajo učitelji kakor tudi starši že skoraj 20 mesecev. Naj se vondar enkrat izpopolni to mesto!
Tvrdka Laurič bo zidala skladišče pri svoji tovarni. Zadevna pripravljalna dela so že v teku.
Smrtna kosa. V vsem konjiškem okraju znani javni delavec, šolski upravitelj Alojzij Berce, je bi! pokopan 2. t. m. Tega velikega nacionalista in idealnega moža bomo ohranili, v najboljšem spominu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje !	_______
Mali oglasi
Razno
SVETLI PREMOG
Din 37.—, žagana bukova drva Din 20.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, Jczdar-ska ul., Telefon 2715.	1228
POSODE ZA CVETLICE
pobarvane od Din 10.— naprej. Sodarstvo Stilccr, Vojašniška ul. 7.	1431
Stanovanie
STANOVANJE,
dve sobi in kuhinja. iddani v naiein. Vicel, Gosposka ul. 5. _________ 1429
LEPO STANOVANJE
oddam takoj s 15. aprilom. Studenci, Frankopanovn ulica 4.	1424
Sobo odda
ii— .	■■■	....
DVA BOLJŠA DELAVCA
sprejmem v vso oskrbo. — Prankopanova ul. 15, dvorišče. levo.	1428
ELEGANTNO SOBO
s prostim vhodom, elektiicno razsvetljavo, parketom, naj-večja čistoča, oddam s 1-majem eni ali dvema osebama. Vrazova ul. 6. pritličje, levo.	1337
Sobo išie
PRAZNO. MALO SOBICO
tudi če je nekoliko večja, išče samostojna oseba, ki ic črez dan zaposlena, s 1. majem. Po nudbe pod »štev. 100* na upravo lista.	1364
 V naiem ________________
POLJE
dam v najem. Vprašati pri Grebencu, Danjkova ul. 8. 1426
Službo dobi
SPREJMEM UČENCA ZA TRGOVINA
z mešanim blagom s predpisano šolsko izobrazbo. Franc Božiček, Melje 9.	1432
• UČENCA v modno trgovino sprejmem. Ponudbe na upravo »Večcr-uika« pod »Učenec'.	1372
Prodam
PLETILNI STROJ
proda pletarna Tržaška c. 3, Maribor. Sprejme se tudi hranilna knjiga. Kupec dobi pouk zastonj-	1326
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
DF.TELA v Mariboru