Leto XXIV., št. 177 Postgebuhr bat bezablt Ljubljana, petek i. avgusta 1944 Preis — Cena 1.— L JpraviuStvoi LjuDliani, Pncciaijeva alio 1. Telefoo ta. M-22 <1-23. »1-24 i-aserauu jaaelek. Liubljana. Puconiieva obča 5 - Telefoo ta. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase a kali i* 2 štirmotem h bombnikov in po silni topniški pripravi; so pričeli c>klopn;k-: in pehota napad med St. Vaa-stem sur Eullesom, kjer s<> bili prejšnjega dne blizu Juvigpvja z velikimi izgubami, od-b:ti vsi napadi, in Le Mesni! Raoultom. Le na obeh straneh Caumonta se je posrečilo sovražnim oklopniškim in pehotnim silam vdreti preko. Sept MentSa in Cahagnesa de Ferrieres au Do>rona. Nemški protinapad; so se tam pričeli. Med Juvignyjem in Orno so bili odbiti sovražni metalci ognja in z oklopniki podprti napadi okrog krajev Movers, Missy in Bougv. Znana višina 112 m, za katero se bi jejo že več tednov izredno srditi boji, je ?e vedno trdno v nemških rokah. Vendar je pričakovati, da bodo pričeli Angleži v kratkem na cbeh straneh Orne nov napad. Mudi feop na področju Varšava-Lublin- Brest Litovsk Boljševiškl sunki so biH povsoid zadržani BerPn, 3. avg. Boljševišfci naval na Varšavo naj bi spravil po želji napadalcev po dosegi prehodov preko Visle čim prej mesto v roke boljševikom. Po metodi, ki so jo v zadnjem tednu često izvajali boljševi-ki. sunili tudi tam z napadalnimi klini daleč- naprej ter obšli nemška oporišča in zapahe. Toda nemški obrambni pogoji so se med tem spremenili Boljševiški oklopniški oddelki, ki so nameravali zavzeti južneje ob Visli mesto Deblin, so bili razbiti po uničenju 30 oklopnikov. Nato pa so sunili boljševiki s tem oddelkom med reko in železniško progo Lublin—Varšava naprej proti severu. Nemške zaščitne sile so jih ustavile pri Garvolinu ter uničile 65 oklopnikov. Druga boljševiška napadalna kolona je sunila od jugovzhoda proti Varšavi in prešla nemški zapah severno od Siedl-ca. Nemške zaščitne sile pa so jo ustavile na področju mesteca Minsk Mazovjecki. Tukaj je to kolono zadel protinapad svežega oddelka oklopnikov tipa »Panter«. Pod žarečim soncem so doživeli boljševiki zelo težak dan na avtocesti Varšava— Brest Litovsk. Mnogo sovjetskih oklopnikov so nemški oklopniki uničili alj zažgali in boljševiški strelci niso niti posegli v borbo. Šele o mraku so boljševiki lahko prekinili z borbo. Naslednjega dne so pričeli ponovno napadati, podprti s številnimi bombniki in borbenimi letali, dosegli pa niso več kakor prejšnjega dne. Medtem pa so operirali nemški oddelki »Panterjev« z dobrim uspehom za hrbtom naprej prodrlih sovjetskih napadalnih klinov Neka nemška letalska izvidnica je javila o boljševiški oskrbovalni kolom, ki bi naj dovedla strelivo, hrano, oblačila m predvsem gorivo prednjim sovjetskim od- delkom. Nemški »Panterji« so jo presenetljivo napadli v bok s tako naglico, da se ni mogla braniti niti s protioklopniškim topništvom. Boljševiške izgube na vzhodnem bojišču so na nekaterih odsekih izredno velike ter vplivajo porazno, ker so nemške letalske bombe na več mestih razbile in uničile dovozne ceste ter se je s tem onemogočilo dovažanje ojačenj. Kako visoke so tole izgube boljševikov v poteku njihovih ofenziv, kaže vest neke skupine vojske, ki je na jugu vzhodnega bojišča. Na njenem področju so uničile ali zaplenile nemške čete v času od 14. do 31. julija skupno 1146 oklopnikov vseh vrst, 431 topov in več tisoč strojnic, metalcev granat, proti oklopniških pušk in drugega orožja. Razen tega so sestrelile nemške čete 59 sovražnih letal z ročnim orožjem. Zaradi teh težkih izgub s0 se omejili boljševiki na Karpatskem predgorju le na krajevne napade, ne da bi pa pri tem dosegli kake prednosti Značilen za ta položaj je izjalovljeni napad na cesto, k; vodi čez Beskidsfci prelaz, v katerem je bil sovražnik, ki je napadel v smeri proti Sko-lu, ustavljen in s protinapadom odbit Da bi pa izravnal svoj neuspeh, je ojačil sovražnik svoj pritisk proti nemškim oddelkom, ki so napadali zapadno od Sambora. Nemci so pridobUi s svojimi napadi nekaj ozemlja. Ob obeh straneh Rzeszowa so obnovili boljševiiki svoje napade. Dosegli so nekaj vdorov, za katere so v teku ogorčeni boji, nemške čete pa so izvedle številne bočne napade, da bi odrezale od juga proti zapadu usmerjeni boljševiški sunek. Težka izpoved! Amsterdam, 3. avg. Churchill je izjavi ▼ spodnji zbornici, da sc> leteče bombe doslej porušile 17.000, poškodovale pa 800.000 hiš. Boljševiška nepopustljivost v poljskem vprašanju Amsterdam, 3. avg. Kakor javlja britanska poročevalska služba, sta po nekem poročilu moskovskega dopisnika l^sta »Times« obiskala ministrski predsednik poljske begunske vlade Mikolajczvk in njegov spremljevalec Romer v torek zvečer britanskega :n ameriškega veleposlanika. Poročevalec pripominja, da do sedaj še nj znano stališče poljskega sovjeta glede Mikolajczvkovcga moskovskega ob:ska. Bukarešta, 3. avg. Rumunski 1 st »Curentul« smatra, da daje Mikolajczykov obisk v Moskvi veliko priložnost da tudi najzagrzenejši utopist spoznajo sovjetsko politiko. Kljub vsem angleškim nadam se bo Sovjetska zveza pokazala, kakor je v rcsnici, velesilo, ki je naravnost obsedena od sitremljenja po čim večjem razširjenju. Iz pisanja agencije Tass glede poljskega vprašanja jasno izhaja, da Moskva nikakor ne bo pristala, da se razpravlja o tem, kar je sama že sklenila. Lizbona, 3. avg. Portugalski list »Voz« je ogorčen nad angleškim zadržanjem, ki hoče izročiti Poljake boljševikom vkljub temu. da je bila neodvisnost Poljske takrat baje vzrok za angleški vstop v vojno. Časop's navaja »T mesova« izvajanja in piše: »Iz vsega pisarjenja lista »Times« je razvidno, da podtikajo Poljakom pretrane zahteve. Obtožujejo jih. da ne gledajo stvarno na položaj. Če bi pa Poljaki že leta 1939. gledali stvarno na položaj, potem bi se sporazumeli) z Nemčijo.« Toda Poljaki si niso nikdar mislili, da Anglija ne bo izpolnila slovesnih zagotovil. Poljske prebivalstvo m ^ • m • m • _• ^m_• _ je lojalno m disciplinirano Krakov, 3. avg Pod vodstvom generalnega guvernerja dr. Franka je bila na krakovskem gradu seja vlade, na kateri so izčrpno razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi s seda-danjimi vojnim-' dogodki V uvodnem govoru je poudaril generalni guverner, da se je izkazalo. da se je vso prebivalstvo brez razlike narodne pripadnosti, podredilo vladnim ukrepom. ki so b i i potrebni zaradi najnovejših vojnih dogodkov. S tem v zvezi je poudaril dr. Frank, da je sedanji položaj v vsakem pogledu jasen in pregleden ter da ni- nobenega vzroka za resnejše skrbi in to predvsem zaradi tga, ker so pristojne upravne oblasti uredile vse. kar je brlo potrebno. Nadalje je omenil, da Se vlada zaveda in se bo tudi nadalje zavedala odgovornosti, ki jo je prevzela do dežele in njenega nem.-kega in nenemakega prebivalstva Vladne oblasti so. kolikor se je le dalo, upoštevale vse možnosti in želje posameznikov, pri čemer so tudi zelo upoštevale privatno iniciativo. Vladni šef, državni tajnik dr. Biihler, je podčrtal posebne dolžnosti, ki so nastale sedaj in ki se jim mora podredrti vsak Nemec, ki biva na tem ozemlju, ter je izrazil sivoje prepričanje, da se bodo v teh usotfepofoih dneh vsi zavedali svoje velike naloge. To pa bo olajšano zarad: tega. ker je večina poljskega prehValstva lojalno in disciplinirano prestala ognjeno preizkušnjo nasproti vsem bodjševi-škim vabam. »Nevarne iluzije" Bukarešta, 3. avg. »Porunca Vremii« se bavi z izjavami, ki kažejo, da lahko pride zaradi težav v sovjetsko-angleško-amerl-ških odnošajih do razdora med temi silami Časopis pravi da se Anglija Ln Zedinjene države v tej vojni ne bodo nikoli ločile od Sovjetske zveze ter da bodo nadaljevale borbo skupno brez ozira na presenečenja, ki jih bo pripravil Kremelj svojim angloameriškim zaveznikom. To je treba povedati jasno, da se odpravijo nevarne iluzije ob odločilni uri. Sicer se oddaljuje kapitalistični sistem od boljševizma, toda skupno sovraštvo proti narodno-socialistični Nemčiji premaguje vse zapreke Tudi cilj obeh sovražnikov Nemčije kaže neko sličnost, čeprav si predstavljajo Angloameričani bodoči svetovni red kot gigantski sistem mednarodnih monopolov, medtem ko stremi Sovjetska zveza po enem edinem svetovnem bloku z izključnim gospodstvom državnega monopola. Vloga Nemčije v tej vojni je v poslanstvu, da brani evropsko miselnost. Tako je Nemčija postala ogromna sila, ki se bori za rešitev evropske ideje. še nadalje močni sovražnikovi napadi v Normandiji Sovražnik je bil na večini mest z izgubami odbit — V Italiji so se izjalovili vsi sovražni poskusi prsboja proti Fi- li boji severnovzhodno od Varšave — Ra-dzymin spet zavzet Fiihrerjev glavni stan, 3. avg. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normandiji je nadaljeval sovražnik, Id so ga podpirali močan topniški ogenj in številni lovski bombniki, ves dan svoje močne napade v sredi in na zapadnem delu predmost ja. Na večini mest je bil odbit v zeio težkih bojih z izgubami in na |e malo mestih je dosegel uspehe. Tam so nastopile naše čete s protinapadom. Južnovzhodno od Villedieu ja so nemški oklopniški oddelki v napredujočem protinapadu proti zapadu. Sovražnikove sile, ki so preko Avranche-sa prodrle proti jugu in zapadu, so sunile s svojimi oklopniškimi ostmi proti Rennesu in Dinanu, kjer pa so bile odbite. Borbena letala so razbila sovražnikove kolone na področju južno od Avranchesa ter uničila večje število oklopnikov, topov in vozil. Nad Normandijo in nad zasedenim zapadnim področjem je bilo sestreljenih 18 sovražnikovih letal. Na francoskem ozemlja je bilo v l»oju ubitih 118 teroristov. Pri teh očiščevalnih akcijah je bilo od 6. junija dalje ubitih nekako 7300 tolovajev, 4700 pa ujetih. Težak maščevalni ogenj »V 1« je še nadalje nad londonskim velepodročjem. V Italiji so naše čete odbile tudi včeraj ▼ Izgub polnih bojih vse sovražnikove pro-bojne poizkuse proti Firencam. Sovražniku so se dalje žilavo upirale zapadno in nekaj kilometrov južno od mesta. Na severnem pobočju Karpatov so se izjalovili številni sovjetski napadi, ki so jih podpirali oklopniki. Protinapadi so vrgli sovražnika dalje nazaj, posebno vzhodno od ceste Beskidskega prelaza. V velikem Vislinem loku se je ojačil sovražnik«^ pritisk zapadno od Baranova. Dalje proti severovzhodu so se z izgubami strii številni boljševiški napadi. Več poizkusov prekoračenja reke je bilo preprečenih. Severnovzhodno od Varšave je prišlo do težkih, izprememb polnih bojev. Naši oklopniki so si s protinaj>adom zopet osvojili mesto Kadzymin. Medtem ko so se izjalovili ob srednjem 5Jugu in južno od Augustova obnovljeni sovražnikovi napadi, so na odseku Seinan— Volkoviški in pri Mitavi v teku ogorčeni boji. Na področju pri Biržaju so zavzeli naši grenadirji s protinapadi več krajev. Vzhodno od Dvine in na ožini pri Narvi so bili preprečeni v hudih bojih močni sovjetski prebojni poizkusi. V veliki obrambni bitki nied Karpati in Finskim zalivom so samo čete vojske in vojne SS uničile v mesecu juliju 3908 sovražnih oklopnikov. Nadaljnjih 250 sovražnih oklopnikov je uničilo letalstvo. V istem razdobju so izgubili boljševiki v letalskih spopadih in zaradi delovanja protiletalskega topništva letalstva 1329 letal. Dnevno povelje državnega vodje SS vojski v domovini Berlin, 3. avg. Državni vodja SS Hein-rich Himmler je izdal kot poveljnik domovinske vojske sledeče dnevno povelje: »20. julija me je imenoval naš Fiihrer in vrhovni poveljnik Adolf Hitler za poveljnika domovinske vojske in šefa oborožitve vojske. Danes, 1. avgusta, to je na dan, ko se je pred 30. leti pričel boj za obstanek i in za življenje našega nemškega naroda, se obračam prvič na vas. Bojišče in domovina s pravico pričakujeta od domovinske vojske največjih dejanj. Mi ne bomo razočarali ne tovarišev na bojišču ne najdražje, kar ima naš narod, to so otroci, žene in starši Vem. da bo domovinska vojska vzorna v svoji zvestobi in svoji poslušnosti Ukazujem, da se v garnizijah m mestih dan za dnem najmanj tako dolgo urite, opravljate službo in izpolnjujete svojo dolžnost kakor dolgo dela delavec oboroževalne industrije v svoji tovarni. Zahtevam, da se vsak častnik vojak in vsak pripadnik vojske brezkompromisno in pošteno odreče vsake sebičnosti ter da preneha to prekleto skrivanje v ozadju. Zahtevam, da naj bo vsak častnik in vsak mož, ki ni v domovini nujno potreben, po svoji želji poslan na bojišče ali, če za to iz razlogov starosti in zdravja ni sposoben. uporabljen v oboroževalni industriji. Posetono od častnikov in uradnikov pa pričakujem, da izpolnjujejo svoje dolžnosti v večji meri, delajo več ter da so na bojišču še hrabrejši in odločnejši kot vojaki Sklenili smo. da ne bomo nikdar kole-bali v naši zvestobi in naši veri ter da bomo z vzgledno poslušnostjo, s poštenim zadržanjem, z neumornim delom ter z vestnim izpolnjevanjem naših dolžnosti pozabili in popravili sramoto 20. julija ter da bomo postali Fiihrerja ter njegove države narodnosocialistična narodna armada«. Novi načelnik letalskega generalnega štaba Berlin, 3. avg. Državn: maršal Goring je imenoval generalnega poročnika Wemerja Kreipeja. k,i je bil doslej poveljnik letalskih šol. za šefa generalnega štaba letalstva, kot naslednika generalnega polkovnika Kcrteua k jo bil smrtno ranjen o pril ki napada na Fiihrerja. Gener2'u. poročnik VVe-rrer Kreira je h« r'jcn 12. januarja L 1904 v Hannoru kot a-i zdravnika ter :e pr:*e 1 apriia 1922 svcjo vojaško pot z vstopom v 6. pruski topniški polk. V svoji vojaški 5-o'sk dobi se je udeležil v Miinchcnu pohoda dne novembra 1923. On je tud- rovlec krvnega reda. Po končani vojn: m vojnoietalski akademiji je bil takratni stotnik Kreipc. ki je bil .zš-jian za letaka in opazovala., vpoklican v nemško letalsko ministrstvo. Od leta 1935 je deloval v raznih oddelkih generalnega š^aoa. Leta 1933 mu je poverjeno vodstvo zv.dn ške skupine, s katero je odšel 2. septembra leta 1939 na bo-j;šče Boji na italijanskem bojišču Novi načelnik japonskega admiralskega štaba Tokio, 3. avg. Mornariško ministrstvo je objavilo včeraj popoldne, da je bil imenovan admiral Koširo Oikava za načelnika admiralskega štaba. Nadalje je bil imenovan admiral Naokuni Nomura za poveljnika mornariškega oporišča Yokosuke. Admiral Zengo Yošida je bil vpoklican v vrhovni vojni svet. Novo imenovani načelnik admiralskega štaba admiral Koširo Oikava je ena najbolj znanih osebnosti japonske mornarice. Leta 1933 je bil predsednik mornariške akademije. Nato je bil imenovan za vrhovnega poveljnika tretje mornariške armade. Leta 1936 je prevzel vodstvo oddelka mornariškega letalstva. Kmalu po izbruhu vojne s Kitajsko je bil v aprilu 1988 imenovan za vrhovnega poveljnika mornarice na Kitajskem morju. Admiralski čin je dosegel Oikava leta 1939. Po enoletni službi kot vrhovni poveljnik mornariškega oporišča Yokosuke je bil mornariški minister v vladi Konoja v letih 1940-41. Od oktobra leta 1943 dalje je član vrhovnega vojnega sveta. 611etni načelnik admiralskega štaba velja predvsem za strokovnjaka mornar'":ega letalstva. Njegov neposredni prednik admiral 81-mada, ki je odstopil 17. julija ko* mornariški minister v Tojevi vladi, je bil sedaj imenovan za svetovalca vojnega vodstva v vrhovnem vojnem svetu. Berlin, 3. avg. Na italijanskem bojišču se je nadaljeval predvčerajšnjim napad britanskih pomožnih čet ki so hotele prodreti proti Firencam, nastopile pa so slabše sile. Po krajevni strnilvi pehotnih in oklopniških oddelkov so sunili Britanci severno Pisignana proti severozapadu, bili so pa enako kakor tudi na področju vzhod no od tod odbiti in so jim bile prizadeja-ne hude izguba Tudi oklopniški izvidniškl sunek proti San Michelu se je izjalovil, potem ko je sovražnik izgubil več oklopnikov. 2e na pripravljenih postojankah je imela sovražna pehota mnogo izgub zaradi ognja nemških baterij. Topništvo je razen tega s sredotočnim ognjem obstreljevalo in razbilo sovražne sile, ki so silile z oklopniki proti Poggio Mandorliju in prav tako oklopniški oddelek s pehoto pri Stradi v Chiantiju. Stalno je obstreljevalo nemško topništvo tovorni promet, zbirališča oklopnikov in iztovarjanje materiala severnozapadno od San Montema-cerate ter na področju Figline Valdarna. Na ostalih odsekih v Italiji je prevlado- valo le krajevno izvidniško in ogledniško delovanje. J V bojih ob Vii Cassisji južno od Firenc so ujeli padalski lovci v nekaj urah 10 degaulleovskih častnikov. Ti so pripadali nekemu protiletalskemu oddelku ter so bili podrejeni nekemu ameriškemu poveljniku, ki je bil gotovo slabo poučen o nemških postojankah. Ta je pričel prodirat! proti Vii Cassijji, misleč, da je nemška armada oddaljena 12 km. Toda že po 3 km poti so bili častniki ujeti. Nemški pa. dalski lovci so bili pred nekim razdejanim mostom in so naglo planili nad de-gaulleistične častnike. Ujetnike so takoj privedli na varno ter urno skrili njihova vozila. Tako so ujeli v kratkem času 2 majorja, 1 stotnika, 2 nadporočnika, 5 poročnikov in njihovo spremstvo. Preplašena lica častnikov pa so postala vedno bolj brezizrazna, ko so videl: polovico častniškega zbora svojega oddelka v nemškem ujetništvu Padalski lovski poročnik jih je tolažil, da bodo kmalu lahko videli ves svoj oddelek v ujetništvu. Izmenjava predsednika na Finskem Helsinki, 3. avg. Vlada je obiskala v Corporu državnega predsednika Rista Ry-tija. ki je podal ostavko. Ministrski predsednik Linkomies ga je nagovoril, bivši državni predsednik pa mu je odgovoril. Izmenjava predsednika je na nrvem mestu v dnevnem časopisju. Ce se združijo danes v tako usodnem položaju V3e sile naroda kot pogoj za nadaljevanje boja proti grozeči nevarnosti za svobodo in samostojnost finskega naroda, ni mogoče najti bolj primerne osebe za najvišjo oblast kakor maršaa Mannerheima. ugotavlia dnevnik desničarjev »Aftan Posten«. Sedanji ukrep ima svojo paralelo, ko je bil finski narod že enkrat v borbi proti smrtni nevarnosti boljševizma in je bil maršal pozvan na čelo svojega nareda. V zimski vojni je bil potem maršal zbirajoča sila tudi za vse one. ki so bili do tedaj ijego-vl nasprotniki Ravno zato vodi on v tretji osvobodilni vojski finskega naroda finsko armado, da zagotovi deželi ?vobodo in bodočnost. Kot prvi mož ob državnem krmita velja maršal Mannerhelm za simbol vztrajnosti svoje hrabre armade, ki žrtvuje raje vse. kakor da bi se izročila samovolji sovražnika. Ameriške čete pred Hongjangom Tokio, 3. avg. S tem. da sc- se pojavile na k tajskem bojšču ameriške vojaške sile, so prešli boji v novo obdobje. Prvič jc bio jav-Ijeno v nekem vojnem poročilu, da so so pri strateško važnem mestu Hcngjangu v provinci Hunan sponriiele z Japonci ameriške pehotne edin ce Tako se da tud razlagati narašču-ioči odpor kitajskih čet k: je bil opažen v poslednjih dneh v bojih za Hengjang. Američani s« v ostalem poizkuša!- pr peljati na Kitajsko tudi motorizirane edinice in padalske čete. da bi tu dosegli neko odločitev. Uporaba ameriške pehote pr; Hengjangu pa tudi dokazuje kakšen oomen pripisujejo nasprotniki tem bojem. Če bi izgubili to mesto, čigar letališče se. kot znano, že nahaja v japonskih rokah, b' Ma brez pomena vso ost?"a ameriška letališča v pokrajinah Fukienu. Kiangsiju in Kvantimgu. Na vsak način pa bi Japonci v tem primera mnogo lažje napadali amerš&a letališča. V OF imajo izključno beseda komunisti V zadnjem času se vedno češče dogaja, da se najdejo pri ujetih ali padlih komunističnih tolovajih spričevala o dovršitvi komunistične »partijske šole«. Mnogokrat je tako spričevalo sploh edina listina, ki jo ima padli ali ujeti komunist pri sebi. Da jih njihovi lastniki hranijo, dokazuje, kako veliko »vlogo« igrajo ta spričevala, kajti šele na njihovi osnovi dobi komunist vse pravice in prednosti partijca. Izmed mnogih zaplenjenih spričeval prinašamo v zmanjšanem posnetku naslednjega: PARTIJSKA ŠOLA PR' r^VTRALNEM KOMITETt! KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVEM-IE JZ ueti, od ^f- .tf _ IM* _ mi IZKAZ ea-ok/Mj* " - do »»grl « (Mrtijatt iofi tata a SpfMM ocena: 8tov le cbvlldai: „ m poici«^ jfcrfiis.. ntt. Za Cf nt> S Listina se glasi: »Partijska šola pri Centralnem komiteju komunistične partije Slovenije .— VI. tečaj od 18. maja 1944 do 14. julija 1044. — IZKAZ. — Tov. Peklaj Jože, rojen 6. II. 1909 v Polhovem Gradcu, poklic: tkalec, okrožje: o k. k. Smlednik, član KPS od marca 1943, je dosegel v partijski šoli tale uspeh: splošna ocena: zelo marljiv, snov je obvladal: prav dobro, — Na položaju, 14. julija 1944. — Za CK KPS: Kardelj Pepca. — Predavatelj: Brat-ko Ivan.« Ta Izkaz je zanimiv in poučen v več pogledih. Izstavljen je v najnovejšem času, saj nosi datum 14. julija t. 1. To je en dokaz več, da komunisti slej ko prej nadaljujejo prizadevanje, da čim več pripadnikov oboroženih krdel vključijo v svojo stranko in jih tako popolnoma navežejo na sebe. Prisilne mobilizirance in kratkovidne za- Izvršilni predpisi Pokrajinski prehranjevalni zavod (Prevod) ie izdal izvršilne predpise k naredbi bivšega visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino o oskrbovanju z mlekom z dne 21. novembra 1941 (Službeni list 530/94). Te predpise je Prevod izdal na podlagi § 2. naredbe šefa pokrajinske uprave o zapori vseh živil in krmil z dne 2. marca 1944 (Službeni list 41/16). K členu 1.: Celotna proizvodnja mleika v Ljubljanski pokrajini je pod zapuro na razpolago Prevodu. K členu 2.: Lastniki krav smejo obdržal: a) za vsakega družinskega člana in za vsako v mlekarskem proizvajalnem obratu stalno zaposleno, bivajočo in hranjeno osebo po % litra dnevno (družinski člani, ki ne stanujejo in se ne hranijo v proizvajalnem obratu ter lastniki krav, ki niso fizične osebe, nimajo pravice do mleka po prednjem določilu); b) za vsako v občini prijavljeno tele za zakol največ 200 litrov (25 dnevno sesanje), za vsako tele za rei° pa največ 500 litrov (9 tedensko sejanje). K čienu 3.: Nihče ne sme oddajati mleka in mlečnih izdelkov osebam, ki za prejemanje nimajo dovoljenja Prevoda, to tudi ne brezplačno ali od količine, ki jo sme lastnik krave obdržati zase in za svoje gospodinjstvo. Prenašanje mleka in mlečnih izdelkov iz kraja v kraj je prepovedano. K členu 4.: Mleko je treba oddajati tako kot se nnmolze, sveže precejeno in ohlajeno, od maja do septembra ločeno večerno in jutranje mleko. Vsebovati mora najmanj 8.3°/o skuone suhe mlečne snovi brez maščobe in 2.8°/» maščobe. Nižji odstotek suhih snovi in maščobe se lahko opraviči samo z mlečno kontrolo, ki jo na prošnjo lastnika izvede Higienski zavod. K čl. 5.: Proizvajalci mleka moralo ne glede na stanje družine oddati v mlesar-skem letu najmanj; prt eni kravi 250 litrov. pri dveh kravah 900 litrov, pri treh kravah 15C0 litrov, za vsako nadaljnjo kravo pa po 12C0 litrov več. Mlekarsko leto traja od 1. marca do zadnjega februarja. Lastniki, ki imajo samo eno kravo, so upravičeni prenehati z redno oddajo mleka v mlekarskem letu največ za 24 *ed-nov, lastniki dveh krav največ za 16 tednov in lastniki treh krav največ za 8 tednov. Vsi ostali pa morajo oddajati i Jeko redno preko vsega leta. O oddanem mleku se sestavlja račun dvakrat na leto, in sicer zadnjega februarja in 31. avgusta. Lastniki, ki nimajo več kot tri krave, morajo v primeru izrabe dovoljenega premora oddati v šestmesečnem obdobju vsaj naslednjo količino: a) če padeta v 6 mesečno obdobje več kakor dve tretjini dovoljenega premora pri eni kravi 25 litrov, pri dveh 270 in pri treh 600 litrov; b) če pade v šestmesečno obdob:e najmanj ena tretjina dovoljenega premora na pri eni kravi 75. pri dveh kravah 360 in pri treh kravah 675 litrov. V naslednjem polletnem obdobju se mora oddati toliko mleka, da se doseže orej navedena najmanjša letna količina. V vseh drugih primerih je v vsakem obdobju oddati polovico predpisane najmanjše letne količine Letna količina mleka za obvezno oddajo se ugotavlja na podlagi številčnega stanja krav zadnjega februarja in 31. avgusta vsakega leta. Upoštevajo se le spremembe, ki so "nastale in so bile prijavljene v prvih treh mesecih pred zaključkom obdobja. Ce lastnik ene krave le to odsvoji v teku treh mesecev šestmesečnega obdobja, preide dolžnost nadaljnje oddaje mleka na pri-dobitelia krave. Spremembe o stanju živine, ki so nastale pred uveljavljenjem teh izvršilnih predoisov, se morajo javiti občinskim preskrbovalnim uradom v 15 dneh. Brejost v šestem mesecu, zvrženje krav 'n telic po 6. mesecu, nadalje po Prevodovem živinozdravniku ugotovljene bolezni, ki vplivajo na molžo, kakor tudi prodajo, zamenjavo, nakup in po dokazani višji sili peljance najprej dan za dnevom obdelujejo v komunističnem smislu politkomisarji v svojih »političnih urah«, ki so za vse obvezne. One, ki se jim zde najbolj dostopni in od katerih si obetajo največ slepe pokorščine, hujskajo in preparirajo nato še v posebnih tečajih »partijske šole«, kjer jih skušajo prekvasiti s skrajnim komunističnim internacionalizmom, da bodo potem brez pomisleka in obotavljanja Izvrševali povelja komunističnih kolovodij. Za slepljenje javnosti komunisti radi lažejo, da so oni samo en del OF in da so v njej zastopane vse bivše slovenske stranke in nazorske skupine, če bi bilo tako, zakaj pa potem razen komunistične nobena druga stranka ali skupina ne sme razširjati v oboroženih in neoboroženih krdelih OF svojih nazorov, ne pridobivati novih pristašev? Ali je bilo že slišati, da bi imeli na terenu svoje nazorske šole n. pr. oni bivši krščanski socialci in oni bivši Sokoli, ki so zatajila svoja prejšnja načela ter se vdinjali komunistom, pa še vedno zatrjujejo, da tvorijo v OF samostojne s komunisti enakopravne skupine? Ne, nobena teh skupin ne prireja in ne sme prirejati svojih političnih ali nazorskih tečajev! Ta pravica je pridržana samo komunistom, kakor so jim pridržane tudi vse druge pravice v OF. Komunistična partijska šola je torej nov neizpodbiten dokaz, da je OF skoz in skoz komunistična in da imajo v njej izključno besedo komunisti Mislečemu človeku pa se postavlja v tem pojavu še nadaljnje važno vprašanje. Ce bi se komunisti res borili za cilje, kakor jih lažnivo prikazujejo za slepljenje nerazsodnih in zbeganih ljudi in kakor jim marsikateri kratkovidni naivneži in bojazljive! še vedno verujejo, čemu bi jim bile potem potrebne posebne komunistične partijske šole ? V resnici pa nadaljujejo s svojimi šolami, kakor je razvidno iz objavljenega »izkaza«, tudi v najnovejšem času, ko se zopet skušajo zakrivati z bolj narodno krinko. že samo to dejstvo je zadosten dokaz, da je tudi najnovejša »spreobrnitev« komunistov samo hinavska taktika. Oni slej ko prej streme za edinim ciljem, izvesti popolno komunistično revolucijo in spraviti vso moč izključno v roke svoje partije. Zato potrebujejo čim več ljudi, ki bi o primernem Času slepo opravili za partijo vse krvniško delo in poleg drugih likvidirali zlasti tudi vse današnje kratkovidne simpa-tizerje in pomočnike OF, v kotikor se komunističnim kolovodjem ne hi zdeli več potrebno orodje za izvaja«5-* njihovih načrtov. mm povzročene spremembe na molznih kravah, je treba javiti v 10 dneh občinskemu pre-skrbovalnemu uradu, ki mora o tem poročati Prevodu vsakega 1. in 15. v mesecu. K členu 7.: Mleko je treba oddati zbiralnicam, ki jih določi Prevod, ali zbiralcu, ki je od Prevoda pooblaščen. K členu 8.: Po predhodnem dovoljenju Prevoda lahko oddajo proizvajalci namesto mleka ustrezajočo količino presnega masla, pri čemer se računa 1 kg presnega masla za 25 1 mleka. Oddano maslo mora biti sveže, sposobno za trgovino ter mora vsebovati najmanj 80% mlečne tolšče ter največ 13% vode. Slabo, potvorjeno ali pokvarjeno maslo se prevzame s primernimi odbitki pri ceni in količini. Namesto presnega masla se lahko odda tudi topljeno maslo pri čemer se računa 1 kg topljenega masla za 1.25 kg presnega masla odnosno za 32 litrov mleka. Glede kakovosti masla : sta v spornih primerih odločilna strokovno mnenje in analiza Higienskega zavoda. Lastnikom krav, ki so po kakovosti ali količini oddali večjo količino mleka kakur je zgoraj določena, lahko Prevod prizna nagrade, ki se izplačajo ob koncu mlekarskega leta. Lastniki krav, ki kršijo predpise o oskrbovanju z mlekom, nimajo v do-tičnem letu pravice do nagrade. Gornji predpisi so objavljeni v »Službenem listu« 29. julija t. 1. in so s +em dnem stopili v veljavo. Glede obvezne oddaje mleka za tekoče obdobje pa stopijo z vzvratno močjo v veljavo 1. marca 1940 Izgredi Smcev v PhliadefpMp ženeva, 3. avg. V Philadelphlji je prišlo včeraj zaradi stavk nameščenstva avtobusov, cestnih železnic in podzemskih železnic do zamorskih izgredov. Tolpe oboroženih črncev so se podile po cestah, pretepa-vale može in žene, razbijale izložbe in ropale po trgovinah. Reuter navaja, da je bilo 13 ljudi težko ranjenih in jih je bilo treba prepeljati v bolnice. 300 ljudi je bilo aretiranih. O obsegu in resnosti teh izgredov pa si je mogoče ustvariti pravo sliko šele iz vesti, da so morale krajevne oblasti naprositi predsednika, da dovoli intervencijo oborožene sile. Kakor je objavila policija v Philadelphlji, sestavljajo tolpe večinoma mladi zamorci, katerih glavno orožje so samokresi, noži, steklenice in kamni. Stavka prometnih nameščencev in delavcev v Philadelphlji, ki je življenje v mestu popolnoma ohromila, kaže, da so se poostrili rasni zakoni tudi na severu Zedinjenih držav. Zadržanje delavcev, ki so se branili podučevati črnce, je znak za razpoloženje med belim prebivalstvom po velemestih in industrijskih centrih severnejših držav. Od pričetka vojne je zavzel vedno večji obseg odpor proti priseljenim črncem iz južnih držav in namestitvi več stotisoč črncev v industriji. Vprašanje črncev, ki je bilo doslej omejeno na jug Zedinjenih držav, je postalo neprijeten problem tudi za severne države. Težki spopadi, do katerih je prišlo pred nekaj meseci v Haar-lemu in Detroitu, so bili le pričetek mnogo težjih konfliktov, do katerih bo še bržkone prišlo. Beli delavec smatra, da ga prišlec iz južnih držav gospodarsko zelo hudo ovira. Boji se za svoje delovno mesto v povojni dobi, ki mu ga bi lahko odjedel cenejši črnec, ker ni računati, da bi se črnci po končani vojni vrnili v svoje rodne kraje na jugu. Naročite se na romane »D0B1F KNJIGE«! Obvestila »Prevoda« Piodaja mesa Potrošniki bodo prejeli v soboto dne 5. t m. pri svojih mesarjih 10 dkg govedine proti odvzemu odrezkov St. 1 in 2 Avg. av-gustovih živilskih nakaznic izdanih od Mestnega praskrbovalnega urada v Ljubljani. Nakazilo make za testenine in marmelade razdeijevalcem Trgovci in zadruge v Ljubljani dvignejo nakazila za delitev moke za testenine in marmelade za otroke od 3 do 18 let pri Prevodu, Novi trg 4-H po naslednjem redu: v petek, dne 4. t. m. z začetnicami A--J; v soboto, dne 5. t. m. z začetnicami K—Ma; v ponedeljek, dne 7. t. m. z začetnicami Me—P in v torek, dne 8. t. m. z začetnicami R—Ž. Delitev se prične ob 7. uri zjutraj. Cena moke za testenine v nadrobn prodaji je L. 3.60 za kg. Z oziroma na boljšo kvaliteto te moke naj pazijo razdeljevale!, da jo ne bodo zamenjevali z enotno moko, ker bo vsaka zamenjava najstrožje kaznovana. Gospodar&ivo Stiska Anglije za premog že ponovno smo poročali o stalnem nazadovanju angleške proizvodnje premoga, ki zadaja vladi vedno večje skrbi. Britanska vlada je zaradi tega imenovala komisijo z nalogo, da prouči stanje angleške premogovne proizvodnje. Ugotovitve so sedaj objavljene v posebni beli knjigi, obsegajoči 65 strani. Anglija je bila svoj čas ponosna na svoje neizčrpno bogastvo premoga, danes pa ji povzroča prav proiz vodnja piemcga največje težave. Leta 1913. je znašala angleška proiz-vodnaj premoga 297 milijonov ton, leta 1939. je dosegla le še 231 milijonov ton, lani pa je zdrknila na komaj 194 milijonov ton in se je torej v 30 letih zmanjšala za preko 100 milijonov ton. Pred prvo svetovno vojno je bila angleška premogovna industrija vzorno urejena in Je glede storitve posameznega rudarja Anglija stala na prvem mestu. Danes pa je Angli ja pri dnevni storitvi 1.02 tone daleč pod povprečjem vseh večjih premogovnih revirjev na evropski celini. Dnevna storitev ruiarja je celo manjša, kakor pta je bila leta 1913., medtem ko se je v Evropi povsod znatno povečala. Ta neuspeh pripisujejo okolnosti, da je angleška proizvodnja premoga razdeljena na številne majhne premogovnike, število premogovnikov je padlo od 2000 od leta 1938. na 1782 ob koncu lanskega leta. Le polovica podjetij zaposluje več kakor 100 rudarjev. Povprečna proizvodnja posameznega premogovnika znaša 110 000 ton, meitem Ko je v Nemčiji, ki ima večja podjetja, 6 krat tako velika. Slaba storitev angleškega rudarja je v precejšnji meri posledica socialnega reakcionarnosti angleških lastnikov premogovnikov, ki ubija pri rudarju vs?k čut skupnosti ln skupnih interesov. GOSPODARSKE VESTI — Iz Trgovinskega registra. Pri Gradbenem podjetju G. Tonnies nasl. družbi z c. z. v Ljubljani je vpisana sprememba besedila firme v Gradbeno podjetje »Bstim« družba z o. z. Kot poslovodji-na mestnika sta vpisana inž. Marijan Ferjm in inž. arh. Evgen Cvikel, oba v Ljubljani, prokura pa je podeljena Viadimirju Bohinjcu, stavbeniku v Lflubljani. — Pri Tovarni izdelkov ML Lajovic, družbi z omejeno zavezo v Ljubljani je vpisana sprememba družbene pogodbe. Izbrisani so poslovodja inž. Old-rich Bečka, Josip Hebek in Jaroslav Pta-ček. Vpisana sta: poslovodkinja Mira Lajovic. roj. Štrukelj, in prokurist Milivoj Lajovic ml. =: Energični ukrepi proti črni borzi in razvrednotenju denarja na Hrvatskem. Državni komisar za cene in mezde inž. Lor-kovič, brat notranjega ministra, je objavil v zagrebškem gospodarskem dnevniku »Gospodarstvo« članek, v katerem napoveduje energično borbo proti špekulaciji in črni borzi. Hrvatska stoji neposredno pred pri-četkom splošne akcije za pobijanje zločinske črne borze. Ta akcija se že dolgo pripravlja, pa je bila doslej zaradi važnejših tvari odložena. Sedaj se lahko hrvatska oblastva posvetijo tej nalogi z vso energijo in z brezobzirnostjo. Pomanjkanje kontrole pri pobijanju špekulacije je v širokih slojih naroda vzbudilo napačno naziianje o vrednosti denarja. Ljudje izdajajo denar, češ da nima nobene vrednosti. Država pa ima v rokah potrebna sredstva, da prične borbo proti razvrednotenju denarja. Pobijanje špekulacije in črne borze bo imelo med drugim za posledico, da bo prenehala prenasičenost z denarjem, kar bo ustavilo dviganje cen in bo omogočilo pravilno sodbo o vrednosti naciona;nega denarja. = Plačilni boni v Rumuniji. Kakor smo že poročali, je rumunska vlala, da omeji izdajo novčanic, pričela plačevati večjim dobaviteljem polovico fakturnega zneska v gotovini, drugo polovico pa v novih plačilnih bonih. Po naredbi. na podlagi katere se izdajo ti plačilni boni, je vsota bonov v obtoku maksimirana na 8 milijard lejev. Boni imajo nominalno vrednost 10.000, 50.000, 100.000, 500.000 in milijon lejev. za prenos od enega lastnika na drugega nI potreben noben žiro. Mel rumunskimi bankami in Narodno banko je prišlo do sporazuma, po katerem bodo rumunske banke odkupovale te plačilne bone po- 95 ta sklep turške vlade izzvale znane zunanjepolitične metode Velike Britanije Bodočnost bo kmalu pokazala, ali je bil ta korak Turč'je v interesu Turčije V vsakem primeru pa je ta odločitev v nasprotju s turške tradicijo. Zaradi tega je težko verjeti, da je bila v 6kladu z občutki turškega naroda, to pa še tem manj. ker je bi turški narod potegnjen iz ugodnega položaja in ugodnih odnošajev do vojskujočih se narodov v vrtinec dogodkov.« Cfechill je govoril v spodnji zbornici B«*rlin. 3. avg. \Vinston Churchill je govoril včeraj v angleški spodnji zbornici. če naj se njegev govor oceni H.ot celoto, tedaj sledi iz točne preiskave vsebina govora trezna ugotovitev, da so ta s toliko napetostjo pričakovana izvajanja kljub vsej retoriki le pones:ečen poskus, da bi razširil neupravičen optimizem glede na sedanji angleški položaj ter pol al a sliko o splošnem vojnem položaju, ki pa ne odgovarja dejstvom. Namen, katerega je hotel doseči Churchill s tem govorom, je jasen: Pomiritev angleške javnosti spričo stalno naraščajočih ogromnih izgub v Normandiji in zmanjšanje naraščajoče panike v Londonu in južni Angliji z ozirom na uničujoče delovanje nemškh letečih bomb. Ta poizkus se je ponesrečil. Argumenti, ki jih je navedel Churchill, so bili na prešibkih nogah, dejstva nikakor ne rožnatega položaja Anglije so preblizu in tako ni uspelo staremu čarovniku, da bi jih od-čaral. Tako ostane kljub vsem prizadevanjem kot suh rezultat poskus neuspešnega ponesrečenega opravičevanja vojnega vodstva, ki je doseglo pri največji uporabi moštva in gradiva in kljub izredno velikim izgubam izredno skromne vojaške uspehe. Kar pa je v govoru posebno razveseljivo, je pniznanje, ki ga je ministrski predsednik hote ali nehote naredil pri omembi predzgodovine invazije. Stalin je prisilil v Teheranu zaveznike, da so mu obljubili, da prično končno z invazijo. To je ugoditev, ki za Nemčijo ne pomeni prav nič novega, ima pa vendar, če je prišla iz ust ministrskega predsednika, svoj poseben čar. V epski širini se je izrazil Churcihll o pri- pravah na izkrcanje, pri čemer pa je iz vseh njegovih izvajanj bil razumeti vel.k respekt pred nemškim vodstvom in nemškimi vojaki. Churchill je vedel le malo povedati o uspehih Angloanveričanov. V bistvu je govoril o drznih možnostih, pri Čemer je mnogokrat navedel besedo »upati«. Važro je tudi, da se zaveda prihodnjih nevaiv nosti s strani nemških podmornic ln nemškega letalstva. Kakor glede bojev v Evropi, je moral Churchill priznati tudi težave bojev na Daljnem vzhodu in izredni odpor in bojni duh zavezniških sovražnikov. Izredno zanimivo je bilo. kar je moral Churchill priznati pol pritiskom javnega mnenja o delovanju »V 1«. Čeprav njegove navedbe niso točne, vendar kažejo navedene številke izredno vtisa polno sliko o razdejanjih in izgubah, ki so jih povzročile leteče bombe. Angleški ministrski predsednik je bil prisiljen, da poda izjavo o možnosti drugih, še hujših orožij. Velikega pričakovanja, ki so ga pripisoval; temu govoru spričo mnogih važnih političnih problemov, VVinston Churchill nI izpolnil. V kratkem pregledu britanskih oinošajev do prijateljskih narodov, je govoričil sem in tja, ne da bi se dotaknil raznih problemov. Posebne britanske neod-kritosrčnosti si je privoščil pri tem Churchill v zvezi s sovjetsko-poljskimi odnošaji, o katerih je pripomnil, da vliva sedanji trenutek polno nade, kar je cinizem, ki ga ni mogoče zlepa prekositi soričo popolnega izdajstva Poljske Mo3kvi in bolj-ševiškim plačancem. Načrti Moskve Imperializem na pdlagi boljševiške vojaške diktature — Bjrfea za mornariška oporišča v Evropi in Aziji Žene\>a, 3. avg. Temeljna izvajanja o stremljenju Sovjetske zveze, da bi postala pomorska s la ter s>i pridobila svetovno gospodstvo, podaja angle-ki tednik »Weekly Rewiew«, ki piše, da je zastopal že pred nedavnim časom ameriški novinar Ismow mnenje, da stremi Sovjetska zveza za tem. da postane pomorska s:lai. Temeljna podlaga sovjetske politke je, da si osvoji ta položaj, kar je tudi istočasno logični razvoj imperialističnega boljševizma. Od izbruha vojne se je ta načrt pospeševal. Ugotovljeno je, da so boljševiki od prvega dne svoje oblasti hoteli ustvariti iz Sovjetske zveze mogočno državo, katere vpliv bi se čutil povsod po svetu. Boljsevki mislijo, da jim bo to uspelo s podpihovanjem svetovne revolucije ter odklanjajo idejo, da bi vsilili svetu z vojaško sito sovjetski sistem. Toda že pričetek 20. let je dal Moskvi druga dognanja. Stalin in njegovi direktni sodelavci so imeli načit zgraditi vse ogrodje svetovne revolu-c:je na novi podlagi in sicer na vojaško močni boljševiški diktaturi. Nekake leta 1930. postaja Sovjetija vojaško močnejša. Sovjetska armada in letalstva sta bili reorganizirani. Moskva dobre ve. da ne bo mogla z Sovjetske zveze preje ustvaritj velesile. dokler ji ne uspe, da postane Sovjetska zveza tudj< mogočna pomorska sila. Sovjetska pomorska politika je točno sledila tej pre-osnovi. Najpreje so se osredotočili na gradnjo majhnih. oba!n:h vojnih ladij, od leta 1931 pa na ustvaritev velike mornarice. Razen tega pa so bili iz sovjetske vojne mornarice odstranjeni vsi možje, ki so predlagal: majhno defenzivno vojno mornarico. Le-te so nadomestili z onimi, ki so misl:li ofenzivna Vprašanje tehniške proizvodnje velik;h vojnih ladij je pripravilo manj težav, ket ureditev prikladnih oporišč, kajti za te potrebuje Sovjetska zveza nova področja. Danes ima Moskva popolnoma določene cilje. Zahteva oporišča na severnem Norveškem ter poizkuša prisiliti Skand'navske dežele, da ji izročijo Sun de in Kartegatt. Dalje stremi Kremelj z a močno čmomorsko mornarico in neomejeno pravico prometa skozi Bcspor. Dardanele ti mimo Epe.iskih otokov, kakor tudj za dostopom k Indijskemu oceanu preko Irana, za obvladanjem Koreje in polotoka Liaotunga, torej Dalnega in Port Ar-turj.a Sledeč načelu, da je bodočnost Sovjetske zveze na vodi. izvaja Moskva politiko imperialistične agresije. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se hoče polastiti tujih področij, ki so potrebna za sovjetsko pomorsko moč. 3. jun:ja je priobčil stockholmskj list «Dags-posten« senzac"onalno zanimivo naročilo o sovjetskih načrtih glede na Fnsko in Norveško Boljševiki hočejo osnovati novo zvezno republiko Laponsko s področji polotoka Kola, okrožja Murmanska, Ribačjega polotoka in severnih finskih pokrajin do Bolniškega morskega zaliva kakor tudj severne Norveške do Narvika. Moskva operira pri tem s pravica malih narodov do samoodločbe, ki bi potem takoj po svojem zedinjenju v novi sovjetsk" republiki dali svoje privoljenje, da postanejo Narvik. Tromsce in druga norveška in finska pristan:šča močna mornariška oporišča sovjetske atlantske mornarice. švicarska nevtralnost Curih, 3. avg. V govoru po radiu o priliki Švicarskega narodnega praznika je opozoril švicarski zvezni predsednik Stam-pfli, da švicarska nevtralnost ni slučajna, marveč da predstavlja zgodovinsko obveznost ter da nima nihče pravice dvomiti o njeni odkritosrčnosti in nedotakljivosti. O priliki narodnega praznika so prebrali četam dnevno povelje vrhovnega poveljnika vojske. Pomen Srbije v borbi proti Berlin, 3. avg. Tudi v preteklem tednu se je nadaljevalo že dalj časa opazovano premeščanj težišča bojev s komunističnimi tolpam1' proti jugozapadnem delu Balkana. Medtem ko je prišlo na Hrvaškem le do krajevnih podvigov, sc se nadaljevali odločni sunki nemSch posebnih oddelkov proti postojankam komunističnih tolp na področju vzdolž srbske mej« od vzhodne Bosne pa do črnogorsko-albanske meje. V južni Srbij: se je posrečilo oddelkom srbskega prostovoljskega zbora premagati glavni del komunističnih tolp. in jim preprečiti prehod preko albanske meje. Tolovajsko vodstvo pripisuje Srbiji v sedanjem položaju velik pomen. V Srbiji pa s© je medtem ustanovila odločna narodna fronta, ki se ob stran' nemških čet z naraščajočim uspehom udeležuje borbe proti kormnvstičnm infiltracijSkim poizkusom. Južna Afrika v angleški vojni Lizbona, 3. avg. Kakor javljajo iz Cape-towna, so prebivalstvo Južne Afrike nujno pozvali, da nadalje omeji porabo premoga. Anglija že dolgo ne more več kriti potreb Južnoafriške zveze po premogu. Posledica tega je, da je Capetovvn ie skoraj brez premoga. Posebno primanjkuje premoga za ladje. Omembe vreden znak za izredno neugodni položaj južnoafriškega gospodarstva, ki mora izpolnjevati britanske vojne zahteve, je, da velika čevljarska industrija v Port Elisabethu ne more več kriti civilnih potreb, ker primanjkuje usnja in ker uporabljajo dosedanje zaloge izključno za vojsko. Značilna za te slabe gospodarske razmere Južne Afrike je tudi izjava južnoafriškega poslanca Sullivana, ki je rekel, da bi bila potrebna socialna revolucija, da bi lahko dali najubožnejSim, to je Štirim petinam južnoafriškega prebivalstva, zdravje, hrano in stanovanje. Na razpolago so sicer velike množine živil, vendar so te skoraj izključno v rokah špekulantov. V Južni Afriki vl&dajo bolezen, revščina in beda. Stockholm, 3. avg. Kakor poroča agencija Reuter, se je ubil o priliki neke letalske nesreče na Pacifiku ameriSki kontre-admiral Charles P. Cecil. Njegova krlžarka ae je, kakor je bilo že javljeno. potopila v bojih za SalomoHske otoke. Kroreifen * Pozor pred nerazpočenimi letalskimi bombami! Nemški listi pišejo: Besni sovražni letalski teror daje povod, da opozorimo na smrtne nevarnosti, ki se zlasti lahko primerijo otrokom, ako poberejo odvržene zažigalne bombe in drugo strelivo. Usodno je lahko igranje s praznimi patro-nami, ki pa še vedno Imajo nepoškodovan prižigalnik. Sama prepoved ne zadostuje, marveč pogostokrat doseže celo nasprotni uspeh, ker so prepovedane reči posebne mikavne. Otroci pač hočejo vsako najdeno reč prebrskati in so posebno radovedni tam, kjer vohajo kaj nevarnosti. Zato je brezpogojna dolžnost staršev, učiteljev in vzgojiteljev, da otroke kar najprepričevalneje pouče, kako strašne posledice Uihko nastanejo pri igranju z razstrelivi. Po navadi je takojšnja smrt še najmilejši konec takega nesrečnega početja. Trajna pohabljencst cvetočih mladih življenj je še trša usoda. Treba je varovati življenje ir zlmvie najdragocenejšega, kar premore narod. Zato varujte otroke, da ne pridejo do nerazstre-ljenih bomb in patron. Karkoli najdete, o vsem takoj obvestite varnostno oblast! * žrtve vojne med danskimi ribiči. Na letni skupščini danskega udruženja ribičev je bilo sporočeno, da je od pričetka vojne prišlo ob življenje 171 danskih ribičev pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. * Žalne svečanosti za pokojnim šahom Pahlevijem. Ob priliki smrti odstopivšega šaha Riza Pahlevija ie odredil perzijski dvor trimesečno dvorno žalost. Of c el-a žalna svečanost se ie vršila v ponedeljek zjutrati. Nato je sprejemal šah sožalje dostojanstvenikov. Parlament je v p seb nem zasedanju počastil spomin umrlega Cesarica Fewzieh je podarila ob p-ililki smrti šaha Pahlevija večjo vsoto za uboge. V ponedeljek so bili zaprli vsi iranski uradi. * Slaba žetev v Severni Afriki. S'rokov- njaki v Alžiriju so izjavili, kakor javlja agenc. »UP« v dnevniku »Aftontidningen«, da .grozi Severni Afriki pomanjkanje živil. ker se razvija žetev v letu 1944. v najslabšo žetev, kar pomni:o ljudje. Le+ina žita in pšenice bo približno za 1,7 milijona ton pod lansko žetvijo. Pri tem pa že lanska letina ni krila potreb, zaradi česar je bilo treba seči za rezervami, kar položaj še poslabšuje. * Prometna stavka v PhSIadelphiji. Vse vr*te transportnih sredstev so ustavile v torek svoje delovanje, tako javlja agencija Reuter iz New Yorka, ko so v Philadel-phi;i priče'i stavkati nameščenci podzemeljskih železnic, železnic cestnih železnic in omnibuSov. Stavka je nastala, ker so se delavci branili, da bi poučevali črnce, ka-ter h večje število bi moralo v torek na-' t'i r iti službo. Na tisoče delavcev v oboroževalni industriji ni moglo dospeti na svo- i de' vna mesta. Trgovsko življenje sredi me ta je bilo popolnoma ohromljeno. * Stavba v Avstraliji. Kakor javlja Reuter iz Melbourna, se je razširila stavka mesarjev v Portlandu tudi na rudarje in na ostalo delavstvo v Port'andu in v so-s dniih mestih. Stavka je dosegla višek v sreelo, ko je stavkalo že 13 rudnikov. Ministrski predsednik Curtin je izdal povelje, v katerem poziva stavkujoče na sveru, jugu in zapadu, da prično v četrtek zjutraj zcoet 7. delom. * Za sončnimi opeklinami je umrla. Čeprav imamo leto« le malo sonca, se vendar logaja, da ljudje umirajo za sonča-r "O. 2e pred dnevi smo med gorenjskimi vestmi navedli opozorilo celovškega dnevnika. ki je poročal, da se tudi letos poleg nesreč v planinah dogajajo nmrti zaradi prehudih opeklin. Zdaj poročajo nemški listi o novem takem primeru. Neka 17 letna mlalenka iz Roketnic pri Pferovu na Moravskem je šla s tovarišicami na izlet. Predolgo je ležala na soncu, dobila je vnetje v glavi in je umrla. SMsfllska tombola Mnogi Ljubljančani bi radi kupili tom-bolske tablice, pa je zanje 100 lir prevelika žrtev. Priporočamo Vam zadružni nakup tom-bolskih tablic. Dva, triije zložite 100 lir in kupite tablico. Eventuelne dobitke si boste razdelili, saj bo za bore 100 lir določen najnižji dobitek: 6 knjig, najvišji Vam bo pa napolnil celo polico. Saj je samo Iv. Cankarjevih zbranih spisov 20 zvezkov, Finžgarjevih 12 in še nešteto drugih zbirk, katere so uvrščene med najvišje tombol-ske dobitke. Tablice prodajamo v Gradišču št. 2 in v Ulici 3. maja in po pooblaščenih prodajalcih. Prav tam morete žrebati za 30 lir. Vsak listek zadene lepo knjigo, ki je ni nikjer drugje mogoče kupiti, ali pa tombolsko tablico ki stane sicer 100 lir. * Orna borza z bencinom v Ameriki. »New York Times« trdi, da izgine v Združenih državah na črni borzi dnevno nič manj kot 10 milijonov litrov bencina. * Levja nadloga, število levov, ki napadajo ljudi, se je v portugalski vzhodni Afriki izredno zvišalo, poroča londonski dnevnik »Daily Mail«. Tamkaj bivajočim Ev-ropcem primanjkuje potrebno strelivo, da bi se jih ubranili. Lev? strahujejo daljna področja in so pred kratkim raztrgali v bližini Lomba 15 domačinov, ki jih je prevzel tak strah, da ne žive več ponoči v svojih kočah, temveč se zatekajo na visoka drevesa. Iz Lfubljane u— Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je za težko operacijo preminul glavni arhivar finančne direkcije g. Anton Lok ar. Zapustili je od težkih udari e usode skrušeno ženo Ivanko, sina Sašo hčerko Slavko in drugo povodstvo. K več nemu počitku ga bodo spremili v p?t' k ob 16. iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Nepričakovan« je umrla gospa Uršula M u ž i n o v a. Raj na je bila v Ljubljani dobro znana in za radi svojega lepega značaja splošno priljubljena. Za njo žaluje hčerka-edinka Eta. Pogreb pokojnice bo v petek ob 15 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv, Križu. — Včeraj popoldne so po'ožili k večnemu počitku pri Sv. Križu gospo Frančiško Korenčanovo. Zb r_.io ?.*:!u.ie.1o soprog Jernej z otroci in drugim sorodstvom. — Pokojnim naj bo ohra njen blag spomin, njihovim svojcem P"1 izrekamo naše sožalje. u— »SeJte letos več špmače in motovil-ca!« nas pozivajo » Kmetijske Novice«. Raz ne vrtnine, zlasti sveža zelenjava so čedalje važneiše za našo prehrano. Računat1 pa je treba tudi s tem, da bo prihodnjo zimo uvoz zelenjave iz Italije še težavnejši, zato se mora Ljubljana glede oskrbe z vrtninami č'mbolj osamosvojiti. Zelja, ohrov-ta, repe more Ljubljana dovolj dobiti že iz svoje bližnje okolice. Nujno pa se priporoča vsem kmetovalcem in vrtninarjem v ljubljanski okolici, da h koncu poletja zn-sejejo čim več površine tudi s špinačo in motovilcem Pomanjkanje ze'enjave se najtežje občuti pozimi, zlasti ob koncu zime in v zgodnji pomladi. Zimsko špinačo, ki hoče imeti dobro obde'ano, rodovitno in rahlo vrtno zemljo, je treba sejati v za-vetno lego; po potrebi jo čez zimo pokrijemo z vejevjem. Za zimsko pridelovanje je treba sejati le odnornejše vrste: eskimo. viking in matador. Podobno je treba po-streči motovilcu. Zemlja mora biti dobro založena s hrano, ne s svežim hlevskim gnojem, ampak še v stari moči. Ob suši je treba izdatno zalivati. Za zimsko porabo sejemo motovileč v drugi polovici avgusta, za pomlad pa do konca septembra. u— Za dijake-inje in absolvente-tke srednjih in strokovnih šol prično 4. in 5. avgusta posebni počitnškj eno- in dvomesečni strojepisni tečaji. Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer Lahka desetprstna metoda. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ali v bodoče. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Zlata tička je naslov 6. zvezku »Police za male«, ki je izšla v knjigarni Tiskovne zadruge. Zlata tička je zbirka ljubkih pesmic za otroke, ki jih je spesnil Danilo Gorinšek in opremil z živimi ilustracijami M. Bambič. Okusno opremljena izdaja bo gotovo zadovoljila malčke in starše. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 4. in 5. avgusta. — Pouk dopo'dne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev-lk. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15 u— V počastitev spomina na blagopo-kojnega g. Petra Kastelica poklanjajo nameščenci trgovine Iv. Bonač za Društvo slepih 500 lir. u— Knjigovodstva aH stenografije in nemščine se lahko naučite v počitniškem tečaju, ki prične 5. avgusta. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. u— Odvajalni čaj »PLANTA« dobite v lekarnah. u— Učni tečaji v Lichtenturnovem zavodu za dijake in dijakinje srednjih šol. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev učne snovi za dijake, ki so razred izdelali. Glavno vpisovanje; 3.. 4. in 5. avgusta dopoldne v Lichtenturnovem zavodu. u— »ijaki-inje vseh šol opozarjamo na tečaje za popravne in privatne izpite ter pripravljalnico za višji razred. Poučujejo Nova odredila o zatemnitvi Na podlagi čl. I naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list St. 273/86 iz 1943, odločam : 61. 1. Od 6. avgusta 1944 do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 21.30 lo 5. ure. Cl. 2. Ostali predpisi, ki jih obsaga naredba z dne 6. junija 1941. ">t. 42. Službeni list št. 349/46 iz 1941. ostaelo ueizpre-menjenl. Prezident: div. general Rupnik p. r. re vsi srednješolski in meščanskošolski predmeti ter tuji jeziki ločeno za vsak razred posebej. Pričetek 5. avgusta. Vpisovanje še ta teden dopoldan in popoldan. Informacije; Speci ja'ne strokovne instrukci-ie. Kongresni trg 2-II. S šte^kega Letalsko modelarsko se tudi na Štajerskem lepo razvija, še zlasti zdaj. ko je letalstvo v ospredju zanimanja vse nemške mladine. Te dni je prispel na štajersko Gruppenfiihrer K'tiger, vodja narod-nosociallstičnega letalskega zbora, skupine 17 za donavska in alpska okrožja. V raznih krajih si je ogledal izdelovalnih letalskih modelov in jadralnih letal Pre. ko Leobna je prispel v Gradec, kjer ie imel daljši razgovor z gaule-terjeni. Nato si je na srednjem štajerskem ogle lil iz-obraževalnlco, kjer se vrste tečaji za letalsko modela! stvo in jadralno letalstvo. Visokošolcem v vojaški suknji omogoča graška univerza študij na ta način, da v počitnicah med poletnim ln zimskim semestrom prireja tečaje za ponavljanje snovi. Pravna in državnoznanstvena fekulteta be priredila šesttedenski tečaj v dobi od 4. septembra do 14. oktobra. Vrstile se bodo najvažnejša predavanja o rravnlh in gospodarskih vedah. Filozofska ln medicinska fakulteta priredita isti čas predavanja o duhovnih in priroloslovnih vedah. Prijaviti se je treba najpozneje do 31. avgusta. V krematoriju v Gradcu so bili izroč ni plamenom telesni ostanki do^oletnega vodje apreture v mariborsiki tekst:lni tovarni Thoma & Co., 62letnega Jožefa Balla, ki je bil v Mariboru splošno znan. Iz Trsta Obnovljena letalska poštna služba. S I. avgustom je bila spet obnovljena letalska poštna služba z Inozemstvom. Po sporočilu poštne uprave v Trstu se sprejema-joa navadna in priporočena pisma ter dopisnice za Nemčijo, Bolgarijo, Rumunijo, FinfiOto, Slovaško, češkomoravski protekto-rat, Portugalsko, Španijo. Francijo, Dansko, švedsko, Norveško, Švico, Grčijo, Albanijo in Rodske otoke. Cene na tržaškem trgu. V smislu sporočila tižaškega prehranjevalnega ravnateljstva so veljavne na tržaškem trgu sledeče cene: česen v prodaji na debelo 8.80 lir za kg, v nadrobni prodaji 10.80, čebula 5.70, v nadrobni prodaji 7; stročji fižol 10 75 oz. 13.20; paradižnik 6 oziroma 7.40, boljše vrste 7.25 oziroma 8.80; paprika 7 oz. 8 40, rumena in rleča 10.75 oz. 13.20, za vlaganje 9.50 oz. 1160; dinje 7 oziroma 8.60. boljše vrste z Izole 9.50 oz. 11.60; ohrovt 3.90 cz. 4.80; smokve 11, v nadrobni prodaji 13.40, slabše vrste 8.45 oz. 10.40; jabolka I. vrste 9.70 oz. 11.80, n. vrste 8.45 oz. 10.40, III. vrste 6 oz. 7.40. borovnice 11 oz. 13 40, hruške I. vrste 9.70 oz. II.80, II. vrste 8.45 oz. 10.40, m. vrste 6 oz. 7.40, borovnice 11 oz. 13.40, hruške I. vrste 9.70 oz. 11.80, II. vrste 8.45 oziroma 10.40, slive I. vrste 7.25 oz. 8.80, H, vrste 6 oziroma 7.40; maline 13.80, v nadrobni prodaji 16.80; ringlo I. vrste 8.45 oziroma 10.40, II. vrste 7.20 oz. 8.80; grozdje do 5. avgusta 22.90 oz. v nadrobni prodaji 27.40, od 6. do 20. avgusta 17.40 oziroma 21.20. Cene mleku. V smislu sporočila tržaškega prehranjevalnega ravnateljstva je cena svežemu mleku z veljavnostjo 1. avgusta 5 lir za liter, kondenziranemu mleku pa 7.50 liter. Zapiranje Javnih lokalov mora Mil dovoljeno. Zveza tržaških trgovcev objavlja opozorilo, da ni dovoljeno samovoljno za- Za gradbena dela na Vrhniki sprejmem takoj prvovrstnega polirja Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polir«. piranje javnih lokalov brez predhodnega dovoljenja kvesture. Slovenska služba božja v Trstu je ob nedeljah na Skednju ob 630, v Rojanu ob 7, v Barkovljah ob 8, pri Sv. Jakobu ob 9, pri Sv. Ivanu ob 10. Koroški pevci v Trstu. Na povabilo Vrhovnega komisaraj dr. Rainerja gostuje te dni koroška pevska skupina po rasnih krajih operacijskega področja Jadransko Primorje. Te dni so nastopili koroški pevci in pevke v Vidmu, Gorici in Trbižu, v soboto 5. t m. pa bo pevski večer v Verdijevem gledališču v Trstu. Pevski natopi 80 namenjeni preivsem vojnim ranjencem, vojakom in članom nemških kolonij. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 83 letna Frančiška Cervec-Poireka, 31-letni Marij Ferluga, 4 letni Amadej Bla-ževič, Ilida Mrvar, 81 letni Jožef Sedmak, 55 letni Jožef Kordova, 83 letni Franc Kra-vec, 82 letna Marija Budec. 61 letna Ines Lovretič in 52 letna Beatrice Jurko. Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 20. in 31. julija je bilo v Trstu 12 rojstev 22 smrtnih primerov in 4 poroke. Dne 1. avguarta pa 9 rojstev, 9 smrtnih primerov in 7 porok. Himen. Peročlll so se te dni v Trstu mehanik Marij Ladič in gospodinja Lida Bori, zasebnik Just Starec ln gospodinja Štefanija Družina, uradnik Emil Majer in Šivilja Lilija Pregarc, radijski tehnik Galdin Vesnaver in gospodinja Olga Rebula. električar Ivan Kenda in gospodinja Ivanka Pastebar. Nezgoda pri Komnu. 121etni Ciril Colja lz komenske okolice je našel na bližnji njivi izstrelek ki ga je vrgel v bližnji kamen. Izstrelek ie eksplodiral. Mali Colja ima ranjeno desnico in oči. Prepeljali so ga v težaško bolnišnico. Starši še vse premalo opozarjajo svoje otroke, naj bodo previdni pri najdbi izstrelkov. Iz Gsrlc? V Kobaridu bo v nedeljo 6. avgusta slovesno razvitje slovenske zastave. K slovesnosti se bo zgrnilo ljudstvo iz v*-e okolice Jože Srebrni« baje utonil ? Kakor poroča »Goriški liste, se vztrajno ponavljajo govorice, da je bivši poslanec Jože Srebrnič iz Solkana baje utonil, k:> se je hotel prepeljati piri Plaveh čez Sočo. V spremstvu so bile važne partizanske osebe, katerih imena niso znana. Cene v kavarnah in barih. V veljavo je stopil nov cenik v kavarnah ln barih za I. kategorijo. V ostalih kategorijah so cene razmerno nižje. Oene v oklepaju se nanašajo na postrežbo pri mizi. Kavni nadomestek 1.30 (1.70). mala čokolada 3 (4), velika čokolada 4 (5), mali čaj 3.50 (4 50), veliki čaj 5 (6.50), pivo 3.50 (4.50), sadni sokovi 3.10 (4), oranžada 5 (6.50), oranžala domačega proizveda 4 (5), pelin-kovec ali maršalla 8 (10), sladoled 8 (10). Iz Hrvatske potniški promet po morja. Jadranska plovidba na Sušaku je izdala nov vozni red za nekatere proge. Za progo Sušak— Crikvenica velja cd 1. avgusta naslednji vozni red: iz Sušaka ">dhaja parnik ob torkih in petkih ob 19. in prihaja v Crik. venico ob 21.30. Iz Crikvenlc« vozi parnik ob sredah ln sobotah z o Ihodom ob 3.30 ln prihodom na Sušak ob 6 Na progi Su-šak—Crikvenica—Senj je v veljavi naslednji vozni red; parnik odhaja s Sušaka ob ponedeljkih ln četrtkih ob 19. ln prihaja v Senj ob 24. V obratni smeri vozi ob torkih in petkih ln sicer z odhodom tz Senja ob 1. in prihodom na Sušak ob 6. Parnik na progi Sušak—Malinska vozi vsako sredo z odhodom ob 19. in pnnndom v Jtalin. sko ob 20.50. lz Malinsks odhaja v četrtek ob 4.10 in pripelje na Sušak ob 6. Na progi Sušak—Malinska—Krk velja od 5. t. m. naslednji vozni red* pnrntk odhaja s Sušaka v soboto ob 19. In pripelje v Krk Ob 23.55. Iz K:ka se vrača ob nedeljah ob 1.05 in prihaja na Sušak ob 6. Razveljavljene obmejne propn&tnlee. — Pristojno oblastvo naznanja, da so vse obmejne propustnlce, izdane od rmtzkcm-man lanture na Reki razveljavljene. Nove prošnje za obmejne propustnice Je troba nasloviti na Priifstelle I. des Oberkomman-dos des Heerea, Nebenstelle F, Fiume, Corso 18/m. Bodite ob pravem času doma! Tako poziva »Glas Primorja«, ki Izhaja na Sušaku, svoje čitatelje. Vsak dan se namreč dogaja, da se meščani vračajo z Reke točno ob 9. zvečer ali pa še poeneje, ko M morali prav za prav biti že doma Zato naj taki grešniki nikar ne očitajo krivde oblastvom, če se Jim bo kaj zlega primerilo. Delitev krompirja na Sušaku in Reki. Potrošniki na Sušaku, Reki in v Opatiji so dobili vsak po 2 kg krompirja po ceni 7.20 lire za kg. Od 1. do 5. avgusta pa prejmejo še po 5 kg krompirja na osebo. b Srbije Žetev v severnem Banatu. Iz Velike KJ-kinde poročajo, da se Je začela žetev ▼ severnem Banatu okoli 20. julija. Spravilo ti ta se Je zakasnilo za nekaj dni zaradi stalnega deževja. Pridelek pšenice je zadovoljiv. Izpiti na tehnični fakulteti v Beogradu bojo za Junijski ln Julijski termin v času od 20. julija do 81. avgusta. Dobrovoijcj na oddihu. V Užice sta prispela dva oddelka srbskih prostovoljcev na oddih. , „ Napori pasivne zaščite v Beo grami. »Novo Vreme« z dne 19. julija objavlja daljši članek o velikih naporih, ki jih mora premagovati pasivna zaščita. Zlasti glede zaklonišč Ima zaščita velike težkoče. Nekateri zasebniki, ki imajo v Beogradu svoje palače, so se enostavno naselili na deželi, zaklonišč v svojih palačah pa niso zgradili. Drugod spet niti lastniki hiš. niti stanovalci nimajo dovolj razumevanja za gradnjo zaklonišč. Pisec navaja v članku nekatere prav kričeče primere ljudske lahkomiselnosti ln brezbrižnosti. Letalski teror. Angloameriški letalci so v sredo pri preletu srbskega ozemlja obstreljevali s strojnicami vlake s civilnimi potniki. Med potujočimi je izzval ta napad veliko število žrtev. Pregled vina. Srbski listi poročajo, da se je začel pregled vina po kavarnah ▼ vseh večjih mestih Ban a ta. Daljni potres. Aparati potresne opazovalnice pri Tašmajdanu so v ponedeljek zabeležili težak potres, ki je trajal 19 minut in 37 sekund. Premik tal je znašal 52 mikromov. Žarišče potresa je oddaljeno od Beograda 1330 km v »meri proti jugovzhodu. Domnevajo, da se nahaja žarišče ob maloazijski obali. Bete&nica KOLEPAR: Petek, 4. avgusta: Dominik . DANAŠNJE PR1UBIMTVE: Kino Matica: Ljubica za tri dni. Kino Sloga: 3 Codoni. Kino Union: Anton Poslednji. Kino Moste: Titanic. DEŽVRNE LEKARNE: Danes: Dr. Kmet. Ciril-Metodova 43, Trnkoczy ded., Meestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Petek, 4. avgusta: Zaprto. Sobota 5. avgusta ob 18.; Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol. * Giuseppe Verdi; »Aida«. Opera v štirih dejanjih (sedmih slikah). Napisal A Ghis-lanzoni. Prevel A Funtek. Osebe: Egiptovski kralj — Lupša, Amneris, njegova hči — Kogejeva, Aida, etiopska sužnja — Hey-balova, Radames, egiptovski vojskovodja — Gostič k. g., Ramfis, veliki svečenik — Betetto k. g., Amonasro, etiopski kralj, Aidin oče — Janko, Sel — Štrukelj, Sve-čenica — Bukovčeva. — Godi se v Mem-fidi in v Tebah za vladanja faraonov. Dirigent: A Neffat. Režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Solo pleše Irena Kurbosova, ki pri teti priliki prvič nastopi kot solistka v pomembni baletni točki. Kostumi: J. Vilfanova. Scena; V. Skrušny. Hddainiška skupina Jadransko Priniorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 4. AVGUSTA 7.—7.10: Poročila v nemščni. 7.10—9 00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40 poročila v sdovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 12.-12.30: Opoldanski koncert 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda 12.45—14 : Mali orkester, vodi A. Dermelj. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Operetna glasba — Veliki Radijski orkester vodi D M. Šijanec. 17. do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena mediara 17.30—18.: Kmečki trio 18.45—19.: Iz našega leposlovja. Stanko Majcen: Bogar Meho — Mati svojih sinov (čitala bo Mar:ja Vera). 19.—19.30: Koncert Komornega zbera. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini 19.45—20.: Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.: Iz opernega sveta. 21.—22.: Glasbeni odtenki. 22.—22.15: Poroč:la \ nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.: Glasba za 'ahko poč. 23.—24.: Prenos/ sporeda aemšk h radijskih postaj. rm T URNI PREGLED Westrovi potopisi »Iz domovine in tujine« Sloverisko planinsko društvo je za letoš- nie j.:-1 je obogatilo slovensko literaturo s knj:i,o, ki ima vse odlike, da bo sprejeta s simpatijami in zadovoljstvom: Josipa V/ e s t r a izbrane planinske in popotni spise »Iz domovine in tujine«. Od 1. 1904., ko je priobčil v Slov. Narodu črtico »Prvikrat na Obiru«, pa do 1. 1943., ko je kot signum temporis in ne brez rahle nostalgije za časi velikih turističnih pohodov — opisal pot od »Kredarice« na šišenski vrh in od tod na Večno pot, se je temu skušenemu popotniku in razgledanemu opazovalcu življenja nabralo mnogo priložnostnih sestavkov in klenih popotnih opisov. Iz tega svojega dela je inšpektor Wester izbral več kakor dvajset spisov in jim pridružil še tri dos'.€;j neobj avl jene, med njimi svoj dnevnik iz prve svetovne vojne »Med Skjaptri«, ki obsega že sam okrog 50 strani. Tako je nastala knjiga, ob kateri moramo samo odobriti izpodbudo, ki so jo dali avtorju predstavniki SPD z vabilom, da zbere svoje planinske članke in potopise v zaokroženo knjieo. Nastala jc v času. ko se je spričo vojnih prilik in neprilik spremenila tudi planin^ko-potopisna literatura v nadomestilo za neposredno in živo doživljanje domačega in tujega sveta. Sestavki Jos. V/estra so nedvomno taki. da bi se lahko v knjižni izdaji uvrstili kadar koli vprav med klasične primere slovenske p^nmske proze_zvrsti, ki se pri nas na sploh lepo razvija — vendar je prav, da je ta knjiga izšla vzlic vsemu v teh časih, ko nam njena beseda de mnogo bolj blagodejno, kakor bi jo občutili v dobi življenjskega izobilja in široko odprtih poti. Danes jo sprejemamo kot spomin na nekdanja pota, na čase največjega razmaha slovenskega planinstva; z druge strani pa dušeslovna funkcija potopisa v teh ča^ih ni samo vzbujanje nostalgije, marveč tudi okrepitev upanja, da bo iz iztirjenega sveta, kakor bi mogli reči s Hamletom, nastal spet uravnovešen, zdrav in urejen svet s premočjo normalnega, trdnega, pozitivnega človeka. In prav ta svet ima v piscu knjige »Iz domovine in tujine« značilnega predstavnika. Jos. Wester je tudi kot potopi-ee izrazit realist Od potopisnih subjektivistov ga loči to, da opisuje, kakor Ojetti, čeprav v drugačnem slogu in brez višjih slovstvenih zahtev, »cose viste«, svet, kakor ga doživlja v neposrednem stiku z njegovimi stvarmi in pojavi, brez močne fantazije, a tudi brez kakšnih večjih »problemov« To so poročila o določenih turah, potovanj h in doživljajih, toda na vsaki strani čutiš, da jih je spisal avtor, ki ima zdrav čut za življenje, pošteno prizadevanje po objektivnosti, lep opazovalni dar in široko znanje, izbrušeno ob mojstrovinah antične in domače literature. Posebna vrlina Vestrovih planinskih člankov in potopisov je njihov slog; slog, kakor ga imajo^ ljudje, ki skušajo inteligentno, stvarno in iasno z malimi sredstvi kar se da veliko povedati. Človeku, ki preide od feljtonističnih, esej-skih in leposlovnih del sodobnega kova k Westrovi prozi, se zdi, da bere klasično literaturo: tako je malone vsaka st^ar na svojem mestu, utemeljena, jasna, brez vsakršnega motnega ozadja in nerešenih vprašanj. Posebno dobro nam stoFi domačnost, ki veje iz Westrov'h sestavke*'; večkrat mislimo na Mencingerjevo klasično »MoJo hojo na Triglav«, na njegovo krami'ajočo, vendar vedno dobro premišljeno besedo. Poleg objektivnega značaja in prijetnega sloga teh sestavkov je treba omeniti še Westrov jezik, ki ne razodeva samo jezikoslovca, marveč tudi v domačem slovstvu podrobno razgledanega pisca. Besede so dobro izbrane, — ni mogoče reči, da bi bil avtor pretiran purist, zlasti ne glede »kroa-tizmov«, ki jih nekateri preganjajo s pre-gorečo vn?mo — izrazje je domače, ljudsko, tu in tam uvaja nekatere novo tvor-jene besede, ki so snovno vse prikladne, čeprav estetsko morda niso sprejemljive za vsak okus (na pr. gorohodeo. prvohodec samohodec, krogozor. mno^ovedec. vsebri-žen. vsečinite!,i\ — V nev*:iiivj ^bllki nam pisec kdai pn kdaj pokaže *voje po-rlede na svet, vendar se nikjer ne zaustavlja pri razmišlianiu in razglabljanju: tu 'n tam Je tudi nekoliko didaktičen, z^ti, kadar ponovno poudarja škodilivost alkohola v planinah, kar pa je lahko, dokler gre za zmerno uživanje, izrazito individualna zadeva. Nikjer pa ni pisec razvlečen in pust. vedno skrbi za naglo menjavo scencije In dogodkov na pisanem traku svojih popotnih vtisov. Po tej bežni označitvi vsebinsko tehtneea in tudi stilistično-jezikovno izdatnega doneska Westrove knjige naj podam še pregled njene vsebine. Na 320 straneh Je natisnjenih 26 spisov, med katerimi se posamezni delč v več člankov, k! bi mogli imeti pravico do samostojnosti (na pr. Po malih tisočakih, Dve zanimivi mesti. MOnch^n— Zugspitze). Knjiga je opremljena z avtor jevo sliko ln z reprodukcijami 20 fotografij, fcl so Jih posneli nekateri naši priznani umetniški fotoamaterji (prof. J. Ravnik, dr. A. Brilej, dr. J. Pretnar i dr ). Vojni dnevnik »Med Skjaptri« uvaja geografske skica Albanije (risba V Finžgarla). v uvodni besedi pripoveduje pisec, kako je nastala nje- gova knjiga in kaj ga je navajalo in vodilo pri njegovem dolgoletnem popotništvu. Ta sestavek sklepa s temile prikladnimi besedami: »Marsikateri rojak se lahko ponaša s tem. da je prehodil mnogo višje gore in prepotoval veliko več sveta. Blagor si mu, če so dojmi in dožitki na potovanjih tudi njega tako zadovoljili in obogatili z novimi spoznanji, kakor so mene moji, precej skromnejši. Kdor zna potovati načrtno in zavestno, z odprtimi očmi, kogar zanimajo ne samo važne znamenitosti, ampak mu tudi malenkostni pojavi zbujajo pozornost, temu nudi domovina knlkor tujina toliko lepega in zanimivega, toliko pobudnega in poučnega, da se nikdar ne utrudi, nikdar ne naveliča. Takemu popotniku je potovanje res življenje, kakor se zaveda tudi narobe resnice: da je življenje zgolj — potovanje.« V tem opisu popotnika imamo verno podobo našega avtorja, ki ima zares odprte oči za važne in nevažne stvari na vsaki poti. O tem nas prepričuje takoj prvi spis z naslovom »S Triglava peš v Ljubljano«. Tu pripoveduje, kako Je hodil (L 1927) s Triglava v Bohinj, pa čez Ratitovec v Zali log, na to čez Blegoš v Pol jane in čez Pol-hograjske gore v Ljubljano. V opisu »Po obrobnih vrhovih »slika« pisec pota na Prl-sojnik. Mojstrovko. Peč in Golico, torej na vrhove, ki so bili takrat (1928) obmejni. Po Košuti, po koroških kra|«h in po Karavankah nas vodi v spisu »Iz Tržiča v — Tržič«, nato pa prikazuje turo »Z Jezerskega preko Grintavcev v Kamnik« Zatem se vrste članici »Dvakrat na Mangrtu«. »Poset majkj KočnI«. »Pohod na Jalovac«. medtem ko nas spis »Po jnalih tisočakih« seznanja « pokrajino »kraljeve rože«, z notranjskimi gorami, s Slivnico nad Cerkni- škim jezerom in z izletom na Mirno goro. V nadaljnjih člankih pripoveduje Wester o Menini, Velikem Rogatcu. Skrlatici, Ojstrici, Obiru, Stolu, Boču, Kokovnici in Kumu ter opisuje svojo zadnjo turo na Triglav (1. 1940.). Planinsko in literarno zgodovinsko je zanimiv opis romanja v rojstni kraj Antona Aškerca, pesnika, ki mu Je prav insp. Wester posvetil tudi sicer mnogo pozornosti. Dobršen del knjige zavzema potemtakem, kakor je pravilno, domovina. Ze 1. 1910. je Wester opisal v Ljublj. Zvonu Jajce in Mostar — potopis, ki 6e je zdaj skladno uvrstil v to knjigo. L. 1931. se je oglasil s »Pismom s Trebeviča«, štiri leta pozneje je opisal »bajni Kle/k«, L 1937 se je povzpel na Biokovo, prvič je objavil svoje spomine na potovanje v Monakovo in v njegovo okolico, ter opis vzpona na Zugspitze. Starejši je sestavek, ki nas vodi na švicarske gore (Peš čez Furko). Vojni dnevnik »Med Skjaptri« pričuje o Westrovih svojevrstnih dožitkih v Albaniji v letih 1917—1918; to zaostalo, malone divjo deželo doživlja kot avstrijski častnik v času, ko se je tudi nje dotaknila vojna m povzročila rame zanimive zapletljaje in dogodke, ki jih zapisuje Wester z bistrimi pogledi razgledanega opazovalca, obujajočega si zdaj spomine na antično grško poezijo, zdaj poglede v slovensko prihodnost, kakor se je oblikovala v viharju prve velike vojne. Poleg Albanije zajema ta dnevnik v svoj dokumentarni krog tudi nekatere črnogorske in dalmatinske kraje. Okusna oprema, jasen tisk, skrbno re-produeirane ilustracije tn pregledna razvrstitev gradiva povečujejo vrednost knjige, ki združuje mnogo zdrave življenjske iz-kuSen^cti razgledanega slovenskega popot-nika-intelektualca. Mlado Jutro Polica za knjige Iz deščic sladkornega zaboja, ki so največkrat že oskcbljane. si lahko zbijete lično po-l eo za knjige in šolske potrebščine. Poučite sij štiri takc deščice, ki bodo enako široke (13—20 cm). Dve bosta za stranici, zato ju obžagajte. kakor vidite na siki a. Ostali dve deščici bosta za polici ter ju temu prmerno obdelajte (si. b.). Potrebovali boste tudi še letvico, kakih 5 cm široko (si. c). Kc imate deščice pripravljene, začnite z zbi-janjem. Pri tem uporabljajte kolkcvr mogoče tenke žeblje, da sc vam deščice ne razko-Ijejo. — Ko je poi:ca zbita, jc oskrbite z dvema upognjenima žebljcma. za katera jo lahko obesite na zid. V letvico c pa zatrl j te nekaj žebljičkov, na katere boste obešali ravnila, trikotnike in podobne reči. Nazadnje poPeo dobro zgladite 6 steklastim papirjem in jo natrite z erehovo lužino ali pa z raztopino hipermangana. k: ga dobite v drogeriji ali lckarir za majhen denar. Stana Vinšek: Vesela A* •B—€-da Ančka v zibki sniva. Baroka poleg šiva, Cilka očke pase, Črtomir igra se. Dušan skrije pišče, Kvica ga išče. Fedor kostanj peče. Gordana ga neče. Hanca peso pleje, TvO' se ji smeje. Janko rad je žgance. Katica piščance. I.cnka je zasipana. Metka neugnana Nada pere srajčke, Olga boža zajčke. Pavel je potice, Rado krvavice. Sašo vse zan"ma. §ime rad zakima. Tone kavo piha, Uroš poleg kiha. Videk se sprehaja. Zoran mu nagaja. Žarko zbije lonec — A-B-C-de koncc.« (jhhs Marko: Mamina smrt Žalosit razgrinja se nad nami. V duhu gledam proti mrtvi mami, kako jo tlač. rakve pokrov ... Nikdar ne pride več z nami domov, ne bo več živa k nam prihitela, naša družina je kakor roža uvela... Mamica, mati, kaj si storila, da si nas same na svetu pustila? Naša srca trgajo se v bolesti... Nikdar več se ne bodo radovala, saj mamica je večni sen zaspala. Nikdar ne bo več v naši sredi, nikdar je ne bodo videli naši pogledi, bivala pri nas bo kot duh in spomin. Kot jek se jc utrgale njeno življenje, njeno dušo pri Bogu vidimo srečno, pri Njem poe'vaj nam, mamica, večno! Manica; Ugibaj! Gibčne če imaš nožice. skočil baš čez planke, če pa bistre si glavice, rešil boš uganke; I. S črkami šesterimi — pomen te njen plaši, črki dve odvzemi ji. oko se vzradosti. n. O kateri cvetici trdijo ljudje, da tuli? III. Kvišku se bliska, doli pritiska, pred njo je rožni vrt, za njo je tožna smrt. SPOR T Na dirkališču je že živahno V znamenju priprav za nedeljsko dirko na Hermesovem stadionu Bolj ko se bliža nedelja, bolj so žr-vahn' na lcpo"*prirejeni kolesarski progi okrog šišenskega stadiona. Dolgo že ni bilo v Ljubljani kolesarske dirke in nekam tvegano se je zdelo slišat:, da so Hermežani sklenili zavreči vse pomisleke in v okviru svojega letošnjega jubileja izvesti tudi obsežno dirkališčno prireditev- na kolesih. Zadnji dnev' pred napovedanim terminom kažejo, da njihov optimizem ni bil brez podlaga Iz dneva v dan prihajajo nove prijave, od večera do večera je več vozačev na tekmovalnem prc&toru, da si — kclkor se pač na hitro da — pripravijo za nedteljsko borbo. V sredo od 18. dalje je tam vrvelo kakor v panju; sen:orji, juniorji, turisti, vmes pa brhke kolesarke, vsi so poganjali krog za krogom okrog arene in se ogledovali med sebe j, kdo bo med izbranimi. Kajti na tej dirki bo dobro mesto združeno ne samo s častjo, temveč tudi z lepim darilom. Tud:: število nagrad, ki je že cd vsega po-četka ni bilo skopo, rasite po zaslugi neumornih prirediteljev razveseljivo, tako da bo tudi v tem pogledu mnogo veselja in zadovoljstva. Dirka obeta terej vsestransko izreden do godek. ki mu bosta dali 'zjemen poudarek še dve posebnosti, in sicer smimanjc za film ;n sodelovanje železničaiske godbe »Sloge«. Med tem ko bo prvo dvigalo razpoloženje predvsem med tekmovalci, bodo vesele koračnice krajšale odmor gledalcem. Vse tako kaže, da bo nedeljska dirka v Š ski — s pogojem seveda, da ne bo nagar jalo vremo — izpolnila mnoga pričakovanja in se uvrstila kot ena vidnejših prireditev v vsekakor skromnejši spored letošnje sezone. V nekaj vrstah — Drobiž s teniških prostorov. V slovaškem kopališču Pištejanih je bilo izvedeno mednarodno teniško tekmovanje za prvenstvo Slovaške. Po zmagi nad Kosi-narjem v treh setih je madžarski prvak Asboth v finalni igri premagal Slovaka Snopka tudi v treh setih s 6 : 3, 6 : 1 in 6 : 0. V tekmovanju gospodov v dvoje je prav tako madžarski par Asboth—dr. Ma-yer dobil odločilno pfartjjo z obema Slovakoma. — Velikega teniškega turnirja v Cherrmitzu so se udeležili tudi najboljši berlinski igralci. Roderich Menzel, ki je tukaj znan že iz tekmovanja za Davisov pokal v Zagrebu, je zmagal v tekmovanju gospodov nad Ferdinandom Henklom v treh setih 4 : 6, 6 : 3 in 6 : 4. V pariškem stadionu Roland Garros so se te dni pričela teniška tekmovanja za naslove državnih prvakov. Prvenstvo gospodov v igrah posamezno brani Petra; najnevarnejši tekmeci mu bodo letos Marcel Bernard, Chri-stian Bcussus in Feret. — Med dogodki pretekle nedelje v Trstu. V hoji na 10 km je zmagal znani italijanski atlet in specialist za hojo Pino Krese. vič v času 49:55,9 pred Zerianijem, ki je potreboval 51:57 minut. V tekmovanju za Supellijev pokal tržaških plavalcev so nastopili tržaški plavalci v kopališču Auso-nia. Tekmovanje se je končalo s protestom, ki je deloma pokvaril celotni vtis prireditve. Dopolavoro Acegat je dosegel 123 točk, Triestina »Semo« pa 122, zaradi česar je prijavila ugovor, ki bo bržkone rešen ugodno zanjo, tako da bo pokal verjetno dobila ona. — Nemški metalci kladiva, že zadnje olimpijske igre so proslavile moč in znanje nemških metalcev kladiva. Nihče ni pričakoval, da bodo nemški metalci zasedli takrat kar dve prvi mesti, in še z novim olimpijskim rekordom povrhu. Imeni Heina in Blaska sta odjeknili v športnem svetu. Met kladiva je izredno težka disciplina in zahteva od metalca vztrajnega in dolgotrajnega treninga. Zaradi tega tudi v teh časih nemški atleti, ki so večinoma v vojaški suknji, ne morejo doseči takih uspehov, kakršne bi dosegli v rednih razmerah. Na čelu metalcev je letos H ein s 54,27 m, za njim pa S t oreh z 52,74m. Wolf je dosegel 51,41 m, Blask pa je obtičal tik pod 50 m. Telovadba dijakov in dijakinj med počitnicami. Starši dijakov in dijakinj srednjih, strokovnih in meščanskih šol se ponovno obveščajo, da bo tudi v dobi počitnic šolska telovadba. O udeležbi se vodi točna evidenca in bodo oni dijaki odn. dijakinje, ki ne obiskujejo redno telovadnih ur, o pričetku prihodnjega šolskega leta prijavljeni pristojnim šolskim ravnateljstvom. Herbert Steinmann: 1] Žena za stekleno steno Roman Le malo jih je bilo ostalo, ko so statiste in tehnično osebje po korenitem zaslišanju odslovili To so tako rekoč le še »glavne osebe«; je Hassberg z grenkim nasmeškom pomislil. Nu, lisi Dannow, Analizi Romerjevi in Rolfu Rudersdorffu so bili vsaj dovolili, da se preoblečejo in odšminkajo. lise Dannovv je to opravila v garderobi tovarišice Romerjeve, Rudersdorff pa v svoji. Na hodniku pred garderobami je ta čas eden izmed policistov korakal sem ter tja. Pazil je na žive in straži! mrtvega, ki je bled in nem ležal sredi intimnega garderobnega prostorčka lise Dannow. Werner Untermann ubit — s težkim bronastim svečnikom, ki je stal za okras na nepravem kaminu, V/erner Untermann z zvevajočo rano na desnem sencu in s skaljenimi očmi. Viktor Hassberg je čutil, da ne bo nikoli pozabil tega strašnega prizora in tega začudenega, da, skoraj užaljenega izraza na pokojnikovem obličju. Kako grozno je bilo vse to. Mar vobče ne bo *7eč konca teh zaslišanj? _ Kaznovani zaradi draginfskih prekrškov Ker niso imeli cenikov in so prodajali vino ter razno drugo blago po neodobre-nih in pretiranih cenah: Ciglar Jakob, ravnatelj. Celovška c. 8, 2000 lir globe; Puc Karol. steklarski mojster. Dunajska 35. 2000 lir globe: Pujsdar Angela, po-pcslovodkinja. Sv. Petra 78. 200 Lir; Križ Jože. knjigovez, Bohoričeva 11, pesvarjen, Cimper-man Janez, trg.. Nove Jar:c 69, 300 Lir globe; Mahkota Martin, trgovec. Gosposvetska. c. 10, 300.— lir globe, Krescjevič Peter, trgovec, Mestni trg i?, 500 Lir g'obe; Milavec Antonija, gospod nja. Linhartova 14, 500 IJr globe; Lotrč Marija, gospodinja, Trnovska ul. 6, 300 Lir globe; Klančnik Ivana, gospodinja. Kratka ul. 15. 300 Lir globe; Dimic Marija, branjevka, Rok. doL C."11-4, 200 Lir glebe; Baraga Ludvik, trgovec. Dunajska 3, 500 LT globe; Debeljak Vera. trgovka. Poljanska c. 13, 1000 Lir globe; Šmalc Ivanka, trgovka, Marijin trg 1, 500 L:r globe: S muc Jcsip. trgovec. Dunajska c. 5. 500 Lir globe; Kcvačič Rudolf, gostilničar. Ambrožev trg 1 3000 Lir globe; Graf Frančiška, služkinja. Zaloška c. 76. pokvarjena; Jeglič Franc. knj:gcvcdja, Kongresni trg. 2000 Lir globe; Lazar Drago, trgovec, Kongresni trg 5, 2000 Lir globe :n 50 parov nogavic zaplenjenih; Jerneje Apoloni ja. poljedelka. Tomačevo 29. 200 Lir globe; Gut-nik Helena, gospodinja, Studcnec 28. 200 L>r globe; Svetek Zofija, gosp. pom.. S ostro št 3, posvarjena; Trpin Fclicta. trgovka, Gledališka 12, posvarjena; Zeber Rudolf, trgovec, Dolenjska c. 94; 300 Lir globe; Belič Vera. trgovka. Vcrovškova 56. 300 Lir globe; Šubelj Terezija, gospodinja, Zadvor 82, posvarjena; Mendu.šič Vinko, gosti ln:čar, Trnovski pristan št. 4, 3000 Lir globe in za t ver te v lokala za dobo 10 dni; Lasan Marija, gostilničarka, Pokopališka ul. 14, 1000 Lr globe; Lasan Mate, poslovodja. Vodnikova c. 17, 2000 Lir globe; Kcčevar Ivan, trg. s sadjem. Kolodvorska 41, 1000 Lir globe; Cimperman Janez, krošnjar, Nove Jarše 69; 200 Lir globe: Boštjančič Marija, gospocFnja, Dcbrunje 70, posvarjena; Vrečar Marija, hči posestnika, Dcbrunje 7, 100 Lir globe; Grad Regina. gospodinja, Ko-lajbova 12, 100 Lir globe: Šmuc Justina, trgovka, Aleksandrova c. 10. 2000 Lir globe; Korene Franja. branjevka. Knafljeva 10, posvarjena. Zaradi nedovoljenega zakola in prekupčevanja t mesom na črni borzi: Samotrčan Jože, mesar, Gcr. Logatec 14, zaplenjeno 450 kg teletine. 2 koži; Zupančič Karla, gostilničarka, Gor. Logatec 33, zaplenjeno 8 kg govedine (oba sta bila naznanjena okrajnemu glavarstvu v Logatcu); Borštnar Alojz, kletar, Bezovioa, cevni »Zerdik<', zelo dobro ohranjen, prodam.. — Ogled od 13. do 15. ure. Delavski dom, soba 11/1. 19802-6 ZAJCE lepe. angorske, plemenske in lep zajčnik, prodam. Lepi pot 3, pri tobačni tovarni. 19810-6 MOSKO KOLO novo športno. franco=fee znamke, prodam. Ogled Ob Ljubljanici 73. 19798 6 TRENčKO PLAŠČ ženski, prodam. Poizve se v Igriški 14, desno, prrdi-čje, od 7. do 12. ure. 19794-6 BLAGO za moško obleko in dam ski kostum ter rabljeno štrapacno. močno Puch meško kolo. prodam. — Rimska c. 2-III., vrata 20. 19806 6 MOŠKO KOLO »Diirkopp«, luxus šport, popolnoma novo (izredno lepo kolo), ugodno prodam. Ogled iz prijaznosti pri: šušteršič, meh. delavnica, Dunajska 13 Figovec, lepo dvorišče!. 19773-6 ŠIVALNI STROJ ročni (verižni vbod) ta kor nov, moško kolo, lepo in nekaj b!;ga za '•- -.VM- ^ ličnih predmetov ter ve. Uko ixi ... i sko knjigo, prodam. Na. slov v ogl. odd. Jutra. 19742-6 MOŠKO KOLO s>Wanderer ContinentaU izredno dobro ohranjeno prodam. Kt blarjeva ' ulica 13, I. nadstr. 19782-6 DAMSKO KOLO zelc dobro ohranjeno,— prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra 19781-6 RADIO SUPER 4 + 1. dober sprejemnik, prodam. Za-lokarjev.-, 10. spe daj. 19778 6 MOSKO KOLO <*obro ohranjeno, pro d?m Grč ar Franc, Celo ška 78 1877 /6 MOSKO KOLO v najboljšem stanju, aa menjam za šivalni stroj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19795-6 SUHE GOBE dobite pri Gospodarski zvezi. Dunajska c. 29. 19792-6 MOSKO OBLEKO sivo, predvojno blago, za srednjo postavo, dobro ohranjeno; nogometno žogo, bWo umje. malo rabljeno. brez »duše«; šprintance št. 40. odlie-ne izdelave; 3 pare mo. šk:h polčevljev, rabljenih št. 40-42, prodam. Naf lov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 1. do 3. vire pop. 1978S-6 PEGE IN LIS A J Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane. židovska ul. 1. 19618-6 MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe, ščurke. molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC, Židovska ulica 1. 19617-6 32SH PARCELO travniško ali n> ivsko, po možnosti znotraj bloka, ku- pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Travnik«. 19799-20 m, nn 2H1 ^-afor 2—3 PISARNIŠKE prostore, po možnosti z uporabo telefona in u-pravo v Ljubljani, nujno iščem. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Takoi« 19537-23i OPREMLJENO SOBO zračno, po možnosti s hrano. iščem za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam zahtevano vsoto«. 39783-23a IZGUBILA SEM 2. avgusti opoldne n» Žabjaku vsoto denarja. Poštenega najditelja na. prošam, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 19786-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Apno. Bolničarko, Brez perila. Brivsko-frizerski salon, Bežigrad, Bibliofil, Cen-trum, Čimprej e, Černe, Diskretno, Dobra gospodinja, Diskretnost zajamčena. Dober plačnik. Dvosobno, Dnevno eno uro, Denar to protivrednost, Dobra pomoč, Dobro ohranjeno, Eifcnovina, Ela, Gotovina postranska stvar, Krzno, Krznen plašč, Ljubljana, Lepo zemljišče — 4500 kv. m. Lepo travniki. Množina. Mlado dekle. Miren zn*či\ 30, Novo, Nujno rabim. Najemnina naprej, Nogomet, Najraje v okolici mesta, Navesti ceno, Numizmatik, Onremlicr.a soba. Okolica, Odsotna. Plačam dobro, Posest - Ljubljana. Potrebujem denar, Poštena. Plačam bolie. Pajčolan. Priložnostni oaJcupi, P!' čam tudi naiprci, Picc Slavko, Res kakor prava mati, Solidno, Starcša kuharica, Sodi, Središče, St.t-ien najemnik. Samo popoldne, Snažno, Samostojen, Suha — sončna, Srečen zakon, Soliden plačnik. Trgovec, Točen plačnik. Trgovka. Tudi delo. Tii-sobno. Tekač. Takoj čevlji, Upokojenec, Udobnost, Umetnina, Vestna, Varčna gospodinja. Ves dan sonce, V dvoje je lepše, Ziož-luva postelja. Zamenjam. Zakonska sreča, Zanesiii-vost, Zmerna cena, Zelo lepa parcela, 2eiim biti mati, 5000 lir, 2 sobno opremljeno, 2 lepi parceli 1300 in 600 kv. m.. -^0 lir, 800 kg mrve, 1250 kv. m, 3000. Prezgodaj nas je zapustil naš ljubi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod dr. Alojz Turk pmn. prof. v Novem mestu Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 3. avgusta ob 6. uri popoldne na novomeško pokopališče. Novo mesto, 1. avgusta 1944. Slava, roj. Guzelj, žena Vlasta, hčerka in ostalo sorodstvo. •ii »Prosim, ostanite tu v sobi, ker vas utegnemo še potrebovati, gospod Da Silva!« Pogled jasnih modrih oči je hitro zletel po prostoru in za trenutek opominjaje ob-visel na postavi molčečnega kriminalnega uradnika pri izhodu, nato pa šinil k mlademu gledališkemu igralcu, ki je stal poleg mizice s pepelnikom in nemirno potreplja-val z desno nogo. »Gospod Riidersdorff — smem prositi!« Ogovorjenec je vrgel ogorek cigarete v pepelnik. Vrata so se zaprla za njim. Oči vstopivšega so obletele sliko, ki jo je danes kazala ravnateljeva soba. Na veliki pisalni mizi je ležal razprostrt načrt gledališča, v katerega so bile vrisane vse stavbne in prostorske posebnosti, kakor je terjal predpis gradbene policije. Prav ta mah se je sklanjala nad njim temnoplava glava kriminalnega komisarja Guntherja Hankeja, in njegove zamišljene sivkastosinje oči so vidno neka j iskale. Večini članov »Umetniškega gledališča« je bil znan kot malone reden gledališki gost Kdaj pa kdaj je prihajal tudi v »Umetniško beznico« nasproti gledališča, v Tischlerjevo kavarno in v druge kraje, ki so jih obiskovali umetniki. Plečatega gospoda s črnimi, kratkimi brki. ki je s ste-nografskim blokom sedel na prostoru, kjer je drugače tajnica Antonija Pieskejeva po diktatu čečkala za Hassbergom, Ruders-dorff ni poznal. Bil je kriminalni pomočnik Hans Liidecke, stari, zdavnaj preskušeni sodelavec kriminalnega komisarja Giin-therja Hankeja. »Izvolite sesti, gospod Riidersdorff,« je prijazno velel kriminalni svetnik Winter in mignil komisarju: »Prosim, gospod Hanke.« Kriminalni svetnik Winter se je rad držal v ozadju in pospeševal vnemo svojih vrlih sodelavcev s tem, da jim je puščal kar največ samostojnosti in prostosti. Tako je tudi zdaj prepustil Hankeju vodstvo za-slišbe. Gtinther Hanke je uprl sivkastosinje oči v mladega človeka. Ker so bili osebni podatki že prej zapisani, je takoj prešel k stvari. Ze njegovo prvo vprašanje je zadelo v črno. »Z Wernerjem Untermannom nista bila posebna prijatelja, kaj ne da ne?« je vprašal naglo in ostro. Lahna rdečica je izpreletela igralcu obraz. »Ne. nisva bila--r —« »Bila sta celo sovražnika--- Riidersdorff je poskočil. »Menda me ne dolždte, da sem umoril Untermanna, gospod komisar?« je vzkliknil z zbeganim glasom. »Zoper to protestiram!« konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — FOr »Narodna tiskarna A. G.« ais Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. (L« kot InseratenteU veranferortJlcb . Za tnnemtnl oddelek odgovarja: LJnbomir VolOfi