233. številka. Ljubljana, sredo 11. oktobra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izdaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevu po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a v str o-o gers k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 ^ld., ca Čettč. leta 4 gld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na d uh »e računa 10 kr. za mesec. 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežole toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od detiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dop<si naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledaliska stolha". O p r a v u i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročil.ne, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
V IJultljtiiii 10. okt.
V včerajšnjem listu smo uže poročali, da prevzame v Ljubljani glavno vojaško komando po cesarjevem ukazu generalmajor Jo van ovi č, rodom Hrvat, srcem svojemu rodu zvest in jeden prvih talentov avstrijske vojske. Mi pravimo „komando nad slovensko divizijo11, kajti ljubljanski vrhovni vojaški poveljnik nema le kranjskih brigad pod soboj, nego tudi spodnje štajerske in koroške, njegova divizija je tedaj iz slovenskih vojakov sestavljena. Veseli torej nas in veselilo bode naše vrle „slovenske Janeze1, da dobodo poveljnika, ki njih bode razumel, ki je njihovega, našega rodu in mišljenja mož, pravi Avstrijec, a tudi Slovan.
Oni izmej naših bralcev, ki mnogo listov čitajo, bodo se domislili, kako so nemšku-tarski in ustavoverni časopisi, od „N. Fr. Pr." počenši, doli do ljubljanskega lista „der dumme Kerl von Laibach" (sicer „Tagblatt" zvan) lani napadali namestnika barona Rodica in njegovega svaka, generalmajorja Jovan ovića, poveljnika ob dalmatinsko-herce-govskej meji. Kaj mu je to nemčursko lajanje škodilo? Nič, narobe. Svitli cesar ga je pozval na častneje in važneje mesto.
To imenovanje v denašnjih dnevih, kakor tudi oproščenje pri dvoru naj priljubljenega hrvatskega poveljnika Mollinarva z njegovim začasnim nadomeščenjem po fml. PUrkerji ima sigurno velik pomen. A nečemo ga in morda ne smemo preveč razglabati. Le toliko rečemo:
Pavla.
(Poslovenil F. 1J. Radoljski.) I.
»Povej mi vendar, kaj si se denes tako lepo oblekla, pravi Linek, kandidat medicinske fakultete, ležeč stegnen na črno usnjati zori v sobi svojega očeta.
Vprašanje je bilo stavljeno njegovoj sestrični Pavli, ki je pri oknu sedela in šivala.
„To nema tebe prav nič brigati," odgovarja   Pavla, no s prijaznim naglasom.
„Nasprotno, meno mora to bolj zanimati nego katerega drugega," reče jej Albiu, smod-kiu dim iz ust izpuščaje. „Ali pak hočeš, ka ti jaz povem, zakaj si deues rudeče krilo izvlekla in si lase uredila, kakor da hočeš za botro iti, ali pak poljub dobiti."
„Ničesa ne maram izvedeti in prosim te, pusti me v miru, odgovarja Pavla z nenavadno rudečico na svojih oseinnajstletnih licih.
„Častnika Strleta pričakuješ, zato si se tako ohputieila, ker mu hočeš dopasti in . .
Kadar bode Nj. Vel. cesar ukazal, da maršira naša slovenska divizija v jug, okupirat Bosno in rešit naše brate turškega krvoloka, — še nikdar nij šel naš vojak dozdaj pod avstrijsko zastavo navdušenejši v boj, kakor ga bode vodil novi poveljnik gm. g. Jovanović, katerega torej Slovenci v Ljubljani pozdravljamo z dobro-došel in živio!
Jugoslovansko bojišče.
Z bojišča imamo denes poročati dva sicer ne velika, a vendar znamenita in vesela napredka slovanske vojske in sicer iz Srbije in iz Črnegore po jednega.
Oddelek srbske vojske, kateri je dozdaj srbsko mejo pri Jankovej Klisuri branil, prestopil je 7. oktobra pod Čolak-Antičem turško mejo, zavzel vso Toplico-dolino in stoji zdaj pri K u r šumi j i, to je od meje kacih šest ur daleč na turškem zemljišči. Od Kuršumlja drži jedna cesta na vzhodnjo stran črez Prokoplje v N i š, torej je mogoče, da ima Čolak-Antie Niš od strani prijemati, ali pa Turke od zadaj obstrezati, kadar bodo prisiljeni umikati se iz Moravske doline. Mej Jankovo Klisuro in Kuršumljem je 30 turških vasij, ki jih imajo zdaj Srbi. Druga cesta pa drži proti Kosovemu polju navzdol. Morda misli Čolak-Antić marširati na južni zapad in Črnogorcem roko podati ?
Isto tako so Črnogorci premagavši te dni napad obkoljenega pri Grahovem v Čer-nejgori ležečega Muktarja pri Bojanem brdu (dobro uro proč) tudi dalje za Muktarjevim hrbtom v Hercegovini srečno operirali. Tele-
„ In ker si ti naj dolgočasnejši kandidat vsega krščanstva", pravi Pavla jezna kvišku skočivši.
„Najdaljeviduojši, moraš reči," prične zopet Albin. „A vse skrbi za častnika ti ne bodo nič koristile, ker vso večnost ne boš druzega žena — nego moja."
„Jaz tvoja žena?" posmehuje se mu Pavla.   „Si-li zopet izvlekel ono idejo?"
„Ko aoatikrat bom brez moža. Takrat Btoprav bom jaz tvoja"
prepeva Pavla in pred Albinom sem ter tja pleše.
„Poj pa pleši, kolikor ti drago; vse to ti ne pomaga, ker prisegel sem, da bodeš moja soproga," zakliče Albin in jo smehljaje se gleda.
„Saj veš, ka te živega ne moreni trpeti in mi ne dopadaš," nasprotuje mu Tavla.
„Tudi ti meni ne kaj preveč'1, zavrne Albin in so še vedno smeje.
„Pa vendar se hočeš z menoj poročiti!"
„Da, in prav radi tega sem so vragu zapisal."
gram pravi: Dakovićje dopolnil o b k o-ljenjeMuktarjevo in stoji mej Trebinjem in Ljubinjem, tako da Turki od zgornje Hercegovine ne morejo Muktar paši na pomoč priti. Prej uže je razbil Turki, ki so iz Stolca črez Ljubinje hoteli Muktar-paši na pomot iti in zažgal Ljubinje. Čitati je bilo, da je črnogorski knez obljubil v malo dneh velicih. dogodkov.
Kako posebno, nekoliko starinsko se Črnogorci vojujejo, o tem se piše v „N. W. T." sledeče: Iz okrajnega iztoka male črnogorske državice prihaja vest o jako in-trcsantnem boji. Ta zaplata se zove vasoje-vička nabija. Od tam v Srbijo je le nekoliko korakov. Iiazven tvrdnjave Berane je le nekaj malo kulic še, ki dominiraj o ozko pot, da se Črnogorci ne mogo zjediniti se Srbi. Od teh kul so Črnogorci štiri vzeli in razsuli. Nekdo, ki je bil zraven, popisuje to ekspedicijo tako-le: Turki iz Plave in Gusinj so hoteli, kakor uže prej večkrat, naše v Kučij-skem okraji od zadei zgrabiti. Vrhovni poveljnik vasojevičke čete, vojvoda Vukovič je še o pravem času zvedel, kaj Turci nameravajo. Vuković se posvetuje z druzimi vodji, kako bi se turški načrt prekrižal. Končno sklenejo, da Fanta pa Vaza ostaneta pri Borani, drugi pa bodo šli nad kruševsko kulo. Plavanci in Gusinjci bi potlej Kruševu na pomoč hiteli in bi kučijski okraj pustili. Črnogorci vzamejo dvoje navadnih voz, pa jim narede iz bukovih desk tako debele stene, da kroglja iz puško ne bi mogla prodroti. V vsakem vozu je bilo za deset mož prostora.
„V vsem kar govoriš, nij iskrice zdrave človeške pameti."
„0 tej se pri ženitvi sploh ne more govoriti.   Oj, Kanta bi ti morala čitati."
„Moj bog, zdaj me začenja uže se svojimi filozofi napadati," tarna šaljivo Pavla, se zopet k oknu vsede in prične šivati.
„Ne zabavljaj filozofom, ker onim enak menim se s teboj poročiti," odgovori Albin, se zopet na zofo vleže in zapali smodko.
„Ne umejem, kaj ima filozofija s tvojimi budalostmi skupnega; ali pak ima biti vsa veda — budalost."
„Globina modrosti in ona neumnosti sta dva okstrema, in trdi se, ka se oba dostikrat v življenju dotikata. Tako je n. pr. vrhunec nespameti, poročiti se s teboj in prav radi tega potrebujem najviše stopinje modrosti, da bom mogel žalostno nasledke prenašati. A kaj se hoče? Sokrat je imel Ksautipo, jaz bodem imel pa tebe.1'
„Lepa primera ta,'' odgovori Pavla videzuo žaljena. ,,A ne bo ti treba Sokrata posnemati, ker me bo še denes častnik Strle pri strijcu snubil" pristavi in ga zmagovalno pogleda.
Zraven lega se se naredile še oblice iz prediva, ki so jih napojili se smolo in petrolejem, pa nasuli so v mehove smodnika ter na ta način napravili „mine."
Vse to so nesli potem razdejano po noči iz Vojovody črez Stubico planino do Krnševa. Vojvoda Milan poišče za goro pripraven kraj, kjer so vozove zopet sestavili.
Ko se je to pripravljalo, razdeljeval je vojvoda Milan našo četo, in sicer si je izbral naprvo dvajset mož za voza. Potem je poslal nekaj druzih na pot proti Plavi in Gusi-njam, da bi zapodili Turke, ki bi šli Kruševu pomagat. Zarija Protic pa je imel z 200 moževi kulo obkoliti in podpirati približevanje voz. Zarija Bakica in Marko Trifuna je vojvoda postavil za nek grič kot reservo.
V tem času sta se vozova se stenami sestavila in ves vojni materijal spravil v vozova. Po deset mož je šlo notri, ki so vo-eova premikali z dolzimi in močnimi prekljami. Jedva sta vozova nekoliko napredovala, uže kulna posadka na-nja začne pokati. Takoj za-pove tudi Protić svojim 200 možem salve streliti na kulo. Vozova prideta tik do kule in Trako Mikić takoj da gorivo na kulno streho, ki je bila iz deščic, de vati. A posadka vse sproti pogasi. Streljanje pa je vedno dalje trajalo in napadalci v vozeh so bili uže v zadregi. Zdaj Trako Mikie* z nekaterimi drugovi skoči iz voza in stisne skozi neko luknjo petardo v notranje kule, in jo zažge; petarda kmalu eksplodira in velik del posadke obmolkne. Še druga petarda je zamašila tudi ostalim puške. Zdaj skočijo vsi napadalci iz vozov, podero vrata in s handžarom v roci skočijo mej posadko, ki je vsa pala, kar se je nij vdalo. V treh urah je bila kruševska kula do tal zdrobljena.
Še tisti dan je vojvoda Milan obkolil še tri druge kule. Ali-Bey priteče s 4000 do 5000 mož na pomoč, a vendar nič nij opravil. Pošlje dakle bega Redžepagića v Albanijo k Derviš-paši po pomoči, katere pa ta sam najbolj potrebuje.
Ker nij bilo pomoči, so se kule morale vdati. Vojake je Milan kot vjetnike dal odvesti, druge pa je spustil z besedami: „Sultanove kule naj nizami varujejo, vi potur-čice čuvajte svoje koče!" Tudi te tri kule v
Poliinl,juSl, Sučesku m Preriji so bo razsule do tal. Črnogorci so zaplenili veliko irrarricrje in pušk ostraguš, katere je Milan razdelil na može, ki so bili iz voz kruševsko kule napadali^_
0 presrečni Magjari!
Tako bodo vzdihnili zdaj naši turkoljubi
neraškutarjl. Magjari so namreč za svojoj ljubezen, ki jo izkazujejo nabijalcem kristija-nov na kol, uže zahvalo dobili, nemškutarji pa čakajo. Iz Carigrada ima namreč „Neue Freie Press e" od ponedeljka sledeči telegram:
„Ker so Magjari pokazali veliko ljubezni in sočutja do Turkov in je več člankov oger-skih listov naredilo tukaj dober vtis, napravilo je turško prebivalstvo več shodov, da izreče Magjarom svojo zahvalo in svoje prijateljstvo. Turški listi priporočajo iz razlogov sorodstva in sosedstva, naj ta dva naroda ostaneta v prisrčnem sporazumljenji. „Vakit," organ velicega vezirja, zahvaljuje se Magjarom še posebej za občutek prijateljstva, katere so javili, sorodnemu turškemu narodu in pravi, kako važno je, da oba naroda svoja skupna zanimanja pogumom in vstrajnostjo branita. „Vakitu priporoča pravo zvezo mej Turčijo pa Magjarijo, češ, da bi taka zveza ne bila samo za Avstrijo koristna, nego taka zaveza dveh sorodnih narodov v prospeh človekoljubja in civilizacije bi dopala celej Evropi. Ta „Vakitov" članek je na vse Moha-medance naredil najglobočji vtis."
Na! Nova zarja svetu vzhaja! Novo odrešenje, novo človekoljubje, nova civilizacija, nova formacija celega sveta! Magjar in Turek zvezana! Pokrijte se Romanje, Germanje in Slovanje — k večjemu še mej narodi kak jud in cigan, kot azijatski brat je sposoben biti „tretji v zvezi." Niti nemškutarjev Turek in Magjar v prijateljstvo in zvezo ne vabita več, kljubu temu, da so jim uže toliko simpatij napisali.   No, morda, kar še nij, pa bode!
Iz Istre se „Obzoru" pi§e, da bodo, ali ee uže hrvatski Istrani praznovali Zvonimira. Najlepše bi ga pač praznovali 8 tem, da bi pri izborih, ki so pred njimi uže, z narodnimi svojimi kandidati zmagali. Hrvati v kraljevim pa naj tem bratom vsaj z novci pomagajo!
V o&+w*»cej zbornici je odborovo poročilo o XI il<et i če v i zadevi z veliko večino bflo sprejeto.. Znano 8f-;>aratno glasovanje Si-monflavevo je bilo zavrženo. Seje so se potem do srede novembra odložile.
Vmi'SiJe <lr/.uve. O pnlofttji orijentalnega vprašanja jo teško kaj gotovega reči, da ne bi uže jutri spremenjeno bilo. Tako govore vsi dnevniki. Denes se zopet kaže, da bode Turčija formalno in stalno premirje prevzela in se pokorila ukazom velevlasti. To se ve, da je to le beseda, kaj bode, kadar bode treba dejanja? Boj.
V Jtimu so se banketa na čast mini-sterskega predsednika Depretisa udeležili vsi drugi ministri. Depretis je v svojej napitrioi naglašal, da italijanska vlada hoče prave volitve doseči; vlada nij stranka; monarhija je dala deželi jedinost in pravo svobodo. Depre-tisova napitnica na kralja je bila živahno sprejeta. Depretis je obljubil finance za 1877 urediti, konstatiral, da je treba volitvent red izboljšati. Glede vnanje politike pak so sklicuje na to, kar je 28. marca v parlamentu dejal.
VrtuJtfi;«* vlada je poslala v Solun zopet pancersko fregato „Friedrich Kari," ker se je bati novih nasilstev od divjih Turkov.
Na AMjjMeŠketn gre najbolj vprašanje o tem, ali se ima še to jesen sklicati izredna,, parlamentna seja. V novic je 9, oktobra zborovalo 4000 volilcev v Bradfordu. Odličen ud liberalne stranke Forster je govoril in obžaloval vlado angleško, da nij precej od kraja skupno delovanje velesil podpirala. Forster zagovarja Srbijo, daje vojno začela in upa da bode porta v premirje privolila in lokalno avtonomijo dovolila. Anglija bode k drugim velevlastim pristopila iu rekla Turčiji, da nema nič več na njo računati. Politika Anglije naj se ne plaši pred izgubo simpatij Mohamedancev v Indiji, temuč naj se ravna po pravičnosti. Zbor je sklenil koncem, naj vlada skliče parlament.
Politični razgled.
iVofrtftiiJe «t«»zele.
V Ljubljani 10. oktobra. JMiitistfi Glaser, baron Pretiš in vitez Chlumeckv so od petka v Pešti in z ogerskimi ministri nadaljujejo nagodbene obravnave.
Dop
181.
Iz Trsta 9. okt. [Izv. dop.] Volilni boj poslanca za državni zbor dunajski iz prvega volilnega razreda tržaškega mesta je bil denes, in voljen je kandidat patrijotične stranke, gubernijalni svetovalec pri c. kr. po-
„Moj oče bi v to partijo dovolil, samo ker je strašno tlegmatičen, ter bi vama še svoj blagoslov navrgel, ko bi te Častnik v resnici snubil, kar pak še nij gotovo," odgovori Albin.
„Da, gotovo je, gotovo," trdi Pavla, jeze rudeča.
„Kde si pak to zvedela ?" vpraša jo Albin s tresočim glasom.
„Strašno nevljuden si, do smrti bi me mučil."
„To je odgovor, ki dosta kaže, ka ne veš, bo li tvoj lepi častnik prišel ali ne, ulogo snubača igrat.
„Nij mi treba, da bi se izpovedovala."
„Ne, gotovo ne, posebno ker imaš čisto vest."
Se zaničljivim glasom pak nadaljuje: „ Oj, kako bedasta so dekleta! Ker je častnik s teboj plesal in vzdihoval, ko si pela, uže misliš, ka je zaljubljen v tebe in da te misli vzeti. A mladi mož si bo to dobro premislil."
Pavlinina lica postanejo rudeča ko črešnje in s tresočim glasom odgovori: „On je mene,
umeješ-li, mene dovoljenja prosil, da me sme drevi pri strijcu snubiti. Je-li še misliš, da ga ne bo?"
„Bog me varuj, ne bodem se toliko pregrešil, če si mu dovolila, odgovori Albin se smešno sentimentalnim glasom. ., A prav lehko bi prisegel — da ga ne bo, pristavi še smehljaje se.
nČe me ne nehaš dražiti, grem rajša v spalnico delat."
„Molčati hočem kakor nemec, a ostati moraš, kjer si. Prav veselilo me bo, če pride častnik." ,
S temi besedami se vleže Albin zopet po dolzem na zofo, i poje:
„Src> mi za to bije, a vedno ogibaš se me.u
Pavla bi z veseljem oddala svojo najlepšo obleko, ko bi častnik v tem trenotji v sobo stopil, toliko jo je žalilo Albinovo petje, iu prav neprijetno ji je bilo, ko nij mogla no benega uzroka najti, da bi tudi neuljudnemu sitnežu nagajala. Slednjič pak, da bi le I teh žaljivih vrstic ne morala poslušati, deje
„Pravi prilizovalec bi moral biti, kdor bi trdil, da si le količkaj olikan." „Pourquoi non olikan." „Ali morebiti misliš, da je lepo, tako na zofi valjati se? Vsaj bi ničesar ne rekla, ko bi bil ti lep, s takovim vedenjem postaneš še grji."
„Kako vendar govoriš, Pavla! sem mar res grd?" vpraša Albin in se kvišku skloni.
„Smem li vprašati, kaj je na meni tako neprijetnega ?u pristavi še s čvrstim pogledom.
„Grd si od glave do pete," odgovori Pavla, a ne pogleda ga.
„To je preobširen popis," pravi Albin ter gre k Pavli. „Stvar morava natančneje ogledati."
„Nij treba, znam tvojo osobo uže na pamet."
„A spomin laže. Misliva si mene kot kakovo sliko in pretresajva njene lastnosti bolj na drobno."
„Dobro, s tem pogojem sem zadovoljna."
„Kakor ti je drago, ljuba ženka,"
„Če me Še enkrat tako imenuješ ..."
„ Potem se moreš   predrugačiti, to je
morskej oblasti vitez Pavel Wittman, s 93 glasovi. Protivnik, kandidat ilalijanissimov, dr. Millanieh, je dobil 75 glasov, torej v manjšini ostal, kljubu tomu, da so Italijani vse žile napenjali, strastno agitira i.
\Vittmau je izvoljen vsled neke koalicije vladne, slovanske in sploh avstrijske stranke. On se je v mestnem zboru včasi pokazal pravičnejšega za terjatve Slovencev nego lahoni. Zato nam je ljubši. Vendar je skoro gotovo, da se bode v državnem sboru vsedel v cen-trum.
Znano vam je uže sigurno, da v Ljubljano doboste za glavnega divizijskoga vojaškega poveljnika g. Jovanoviča, dozdaj brigadirja v Dubrovniku v Dalmaciji. Tega smete veseli biti. Jaz poznam Jovanoviča iz samovida. On je z dušo in telesom Hrvat, poleg tega pa ves vojak, herkulično močne postave; ker je bil prej konzul v Sarajevu, pozna vso Bosno in Hercegovino po izkušnji. Iz tega se delajo tu razne kombinacije, zakaj je cesar baš Jovanoviča v Ljubljano poslal.
Ix lJutonif»i*itli€kgr*a okrilju 8. okt. [Izv. dop.] Ne vem, kaj je temu uzrok, da so se pri nas na Štajerskem šolske blagajnice sušiti začele. Pred nekaterimi meseci je bila šmarska okrajna šolska blagajnica več Časa (morebiti je še) prazna in isto tako tudi v Ljubnem (Leoben), da učitelji več časa plače dobivali nijso. Zdaj se je pa učiteljem našega okraja to pripetilo.
V Šmarjah in Ljubnem — tako se je pisalo — nijso bili računi mej okrajnim šolskim svetom in deželnim odborom dognani in jasni, tega pa pri nas menda nij. Ali je torej kmetu uže novcev zmanjkalo, ka-li ? Mogoče, kajti pridelkov mu nihče ne kupi. —
Vse IHlifttftJtl H. okt. [Izv. dop.] Dunajska in ogerska žurnalistika je zadnja dva tedna mnogo nablebetala se zoper Rusijo. Vidi se, kakov strah je šinil v ude nemško-židovske i azijatsko.-magjarske. Nam se vidi, da bode ta protislavjanska hidra naša mnogo svojega strupa izbljuvala, p red no se bo le rešilo jako zamotano orijentalno pitanje. Indirektno nam s svojim jokom in stokom ti nemški in magjarski pisači pripisujejo moči, katere si sami nijsmo v svesti bili. I to je dobro, i bode tudi svoj čas svoj upliv pokazavalo. A pri na-1
naravno. A pustiva to, pa kritikujva sliko. Torej prvič: nijso-li moji lasje lepi?"
„Ne, grdi so, ker so beli, ta barva pa ne zasluži tega imena".
„Kako vendar govoriš barbarično. Lepe rumenkaste kodre imam."
„A moralo je več časa na-nje deževati, ker so prav kisli repi podobni."
„Vraga rumenkasti kodri ostanejo."
„Da v tvojej domišljiji, v istini pak so beli lasje, in . . .M
nIn imam visoko belo čelo."
„Da, visoko je, — a to ne kaže, da je notri kaj zdravega uma".
„A frenologi to trdijo. Kakšne pak imam
oči?"
„Oči pa imaš plave, zaspane in dolgočasne."
Albin prične se tako srčno smijati, da se tudi Pavla smehu nij mogla ubraniti in ko ga v tem trenotji pogleda, mislila si je: „te oči baš nijso zaspane", — a to je zamolčala.
„ Podoba bo krasna, ko bo dovršena; a poglediva še nos", nadaljuje Albin še vedno smije se.
ših nemških i magjarskih napol diplomatih je slednji čas tudi Italija prišla v nemilost. „N. Fr. Presse." od 7. t. m. pita Italijo v svojem uvodnem članku z „nikdar sitou. Poročali ste uže, ka se je Italija z Rusijo do dobrega sprijaznila.  V spominu je  čitalcem „S1. Naroda", kako sijajno je bil sprejet italijanski kraljevič Ilumbert v Petrogradu.   I grof Su-marakov, kojega prisoČnost na Dunaji je toliko dirnila v gnjezdo nemško turških baši-bozukov, bavil se je mnogo z italijanskim poslancem na Dunaji. Italijanska žurnalistika ima tudi v svojih predalih polno prijaznih izjav do Rusije. Kam more to voditi? Vidi se, da, ko bi tudi Avstrija ali prav za prav prusko magjarski element hotela kreniti proti Rusiji, ima slednja dovolj  uplivno zaveznico za hrbtom Avstrije. Italijanski listi, kakor Opinione, uže naravnost izjavljajo, da se bode v Italiji na to delalo, da, ako bi se Avstriji priklonil kakov del Bosnije ali Hercegovine, mora se tudi Italiji od Avstrije odstopiti Trentino in Trst!! Ta izjava kaže dovolj, kako blizo fce mislijo Italijani svojemu cilju.   Da je Italiji Rusija prijazna, da se v Avstriji ruje proti zvezi z Rusijo, iz tega momenta, ki je zelo važen, sklepajo italijanski diplomati, ka bode Italiji v korist.   Da se v Italiji   uže javno toliko jasno razodeva toženje zopetnega razširjenja Italije i to na škodo Avstrije, to je znamenje, ki bi moralo avstrijsko diplomacijo opozoriti. Bodo-li Nemci slednjič uvidcvali, koliko jim bode neslo protežiranje avstrijskega lahonstva v pritiskanje slovanskega življa ob Adriji, nij še znano. A Italijani si bodo vedeli ukoristiti nemško mngjarsko sovraštvo do Rusije i do Slavjanov. liže s tem, da Italijani zelo simpa-tizirajo ter dejansko podpirajo jugoslavjanske bojevnike   proti   Turčiji,  da stari Garibaldi mlade   lahone bodri  pi*oti  polumescu, si je Italija mnogo simpatij vedela pridobiti. A kaj je učinil vaš Magjar, naš nemšk Žid? Psoval je na borilce za svojo svobodo, psoval naj večje junake, ki jih ima sedanje stoletje samo radi tega, ker so junaki slavjanske krvi, ker se bore za slavjansko svobodo, za bodočnost Slavjanov proti barbarizmu, ki ga valjda zgodovina v kojem god veku ne pozna.
IMi pak, avstrijski Slovani moramo vsa-kako zoper italijanska teženja na oprezu biti.
„0 tem se ne da ničesa izreči, ker je popolnem trivijalen."
„Z druzimi besedami: nos je lep — in usta poetična.''
„ Nikakor ne, ker imajo rudeČe brke, hud jezik in neprijeten smehljaj", zavrne ga Pavla živo.
„Kdo ima taka usta?'1 vpraša glas sta-reje ženske osobe, koje pak ona dva nijsta zapazila.
„Albin, ljuba tetka," odgovori Pavla in se smeje.
„Kaj praviš dete? moj deček bi imel taka usta. Meni se pak z onimi belimi zobmi prav lepe dozdevajo", pravi mati, ter potiplje svojega odraslega sina na ramo.
Gospa Linkova sede na stol, Albin pak posede zopet svoj kot na zon'. Soprog gospe Linkove imel je v mestu L. službo coluega oskrbnika, in vse, kar se bode še tu pripovedovalo, godilo se je tudi ondi.
„Ljuba Pavla, ti si se denes kaj praznično oblekla," prične zopet gospa Linkova, ter jo ogleduje Bkozi očale.
,,Vedela sem,  da nas denes teti Dal in
Trst je slovansk i če ga bodo hoteli imeti Italjani, tekla bo zanj slovanska kri, mi ga z dobro ne damo nikdar. Kakor se borimo za svojo eksistenco proti pruskej požoljivosti, ki tudi nij nikdar sita, tako se bodemo proti razširjenju Italije na škodo Avstrije. Mislimo da nam bode Avstrija enkrat hvaležna, ter nam osigurala našo narodnost. Niti Nemec, niti Italjan si sme ne osvojiti Trsta, Trst je in, bode slovansk.
Domače stvari.
— CZ ljubljanske gimnazije) se poroča: da je jela zopet nekoliko rasti. Lani je štela vseh rednih dijakov v začetku 40fi, letos jih pa ima 445 v osmih razredih in treh paralelkah. Višji vazredi so majheni; osmi na pr. šteje učencev 30, sednr le 25, peti 30; nižji so bolj množni; prvi na pr. v dveh oddelkih 113, lani samo 104; drugi 84, lani le 04.
— (Detomor.) Fabriška delavka M. C. je pred nekimi dnevi porodila dete na starem trgu in ga je v stranišče vrgla, kjer ga pa še nijso našli. Brezsrčno mater so prinesli v bolnišnico.
— (Skrben mežnar.) Piše se nam: V K. so pričakovali zadnjo nedeljo vojaško godbo tukajšnjega pešpolka nadvojvode Leopold št. 53., katera je morala dospeti okolo Vjll ure dopoludne tja, igrati popoludne na trgu in zvečer v prostorih tamošnjega bralnega društva, kjer se je aranžiral ples. — Prebivalci so se veselili tega redkega dogodljaja, ali jeden Človek v kraji je imel opravičene skrbi in to je bil mestni mežnar. Vedel je, da pride godba z velikanskim nrom-pom-pom" ravno tedej v K., ko se bo še vršila deseta maša, in to je bil uzrok njegove skrbi. Kajti bal se je, da so ljudje premalo vstrajni v po-božnosti in slutil, da se bo pri prvih udarcih velicega bobna na glavnem trgu kdo in še kdo iz cerkve ven na prostor izmuznil ter pustil božjo službo na škodo svoje duše. Kako temu v okom priti? — Zlezel je torej zjutraj prej v stolp ter pomaknil veliki kazalec na uri za za celo četertinko naprej! Ljudje so prišli prej v cerkev, maša je minula pol ure prej in ravno ko so zadnje babice z modrimi oprtali stopale iz božje hiše prihrumela je vo-
Stal se hčerami pohoditi", odgovori Pavla počasno in zarudi, ker ve, da jo Albin šegavo ogleduje.
„A navadno te to nij brigalo", pravi gospa Linkova smijaje se.
,,Možno pak, da pridejo z damami tudi njihovi sinovi", nagaja Albin, „in to je morebiti uzrok, da se je tako olepotičila.
„0j, moj bog, ljuba tetka, recite vendar Albinu, naj me ne draži vedno, ker časi ves božji dan druzega ne dela."
„Rečem mu lehko, a kaj bo to koristilo, odgovori gospa Linkova, „ker me, kakor ti ne sluša".
„Da, žalibog l" komično vzdihne Pavla.
,,Enaki otroci igrajo najljubše mej soboj, torej ljuba Pavla . . ." reče Albin.
,,Še enkrat ti rečem, da te ne maram."
„To je najkrajša pot do ljubezni. A ravnokar vidim dolgi nos tete Dal mimo okna iti. Vzdignite se torej, in pripravite se za sprejem, gospod kandidat?" šali se Albin, vrže konec smodke proč, ter se k Pavli vsede.
i Daljo pnh.)
jaška godba. Mežnar (ali kak njegov namestnik — tega ne vem) pa je veselo smehljaje se lezel zopet v stolp, ter pomaknil kazala za četrt ure — nazaj, da je v K. zopet čas pravi tir imel. In t:iko je bilo tadonteno dušnim in tesnilu potrebam po umu in prebrisanosti jednoga človeka.
Strgarju.
i.
Zdaj „Liboru so zoveš in tudi .val Burin|" A vendar si v pevcdi z.ipččni ie marin.
2. Zvon:
Mej pesniki bil si, dok'or So Strga r, Kar v kemikih modrih ponižen siuolar.
Strgar i
Da res bi v gosposko si* pevce uvrstil, Zato sem se v „Lfbor val Burin" prekrstil.
Haderlap (v hadorlapskej slovenščini.): A zdaj se dozdevaš mi lačni baron, Ki smolo pp-naaa na prodaj ?.u „lon."
Po naključbi mi je denes prišel list tukajšnjega „Tagblatta" od 5. t. m. v roke. Omenjeni list ima članek „K vprašanju dela po kaznilnicah" (Zur Frage der Arbeit in den Strafliiiusern.) Omenjeni članek je istinito v svoji goljavi čudoviti reierat g. Lassnika o mojem predlogu zarad odprave dela v tukajšnjih kaznilnicah, katera stvar se je obravnavala v zadnjej seji mestnega zbora ljubljanskega dne 20. sept. t. 1.
Meni kakor obrtniku so znane bolečine tega stanu in kakor srenjski svetovalec si štejem v dolžnost z vsemi postavnimi pripomočki delati na to: da se ustavi obrtnikom jako škodljiva konkurenca po jetnišnicah, katera po svojej osnovi preti poštenim rokodelcem s poginom.
Ne čudim se, da je magistratni odsek mestnega zbora s takošnjim referatom pred skupščino stopil, kakor je od besede do besede v „Tagblattu" natisnjeno, ker v omenjenemu odseku nij nobenega rokodelca.
Preverjen sem pa, da noben obrtnik, ako ima kaj skrbi za svojo prihodnjost, s takošnjim poročilom zadovoljen biti ne more, zato ker je mestni zastop, kateri ima skrbeti za blagostanje davkeplačujočega občinstva odložil tudi peticijo do si. ministerstva.
Gospod Lassnik je v svojem referatu s številkami hotel naznaniti obrt na gradu, češ: številke govorijo. A po mojem mnenji je številka veliko premajhena, katero je on navedel. On je vzel gotovo le čisti dobiček, ne pa zaslužek; kajti en krojač mora gotovo na leto več prometa narediti kakor 28 gold., kakor njegovo poročilo s številkami kaže! Zakaj se g. Lassnik nij prepričal, koliko prometa so jetniški mizarji uže letošnje 8/* letje imeli!! Jnz vprašam tudi s številkami: Koliko zaslužka blizu 400 jetnikov, kateri se večjidel z rokodelstvom pečajo vsaki dan ima; vzemimo celo leto; g. La.-snik bo gotovo vse druge številke dobil, nego so one, koje je v svojem referatu navedel. Jaz sem poudarjal zaslužek, ne čisti dobiček. Oskrbništvo jetniš-niče zna še bolji kup delo sprejemati, kakor do zdaj, in potem še z manjšimi številkami na dan stopiti, ker davke plačujoči obrtniki mo rajo za vzdržanje ječ skrbeti in jih se svojimi
žuli rediti. Toda vprašam: Bodo li obrtniki zato m.nij na svojem zaslužku poškodovani? Potem rečem, nij resnica, da bi samo revni ljudje dali na gradu delati, ker lahko po imenu
naznanim bogataše. Po jetnišnicah se mora tudi naročeno precej plačati in skoraj le tisti, koji na Upanj« ali tako imenovani „puf" delati dajo, ostanejo pri mestnih rokodelcih; to se tudi pri ka/.nilničnemu vodstvu in tudi pri črevljarjih in krojačih lahko vsakdo prepriča
Ker pa referat neko moralično poboljšanje jetnikov poudarja, katero si hudodelniki v zaporu pridobijo, se lahko prepriča s tem, da velikokrat se vračajo osobe nazaj, ker jih vabi dobra hrana, dobro ležišče in vsa druga oskrbnost. Kje je toliko hvalisano moralično spremenjenje potem!
Avstrija je poljedelska država, Jin jetniki bi se morali po zrelem preudarku porabiti za vseskoz drugačna dela, posebuo v sedanjem veku, ko obrtnija vidoma bira na žalost vsa-cega previdnega domoljuba, n. pr. za reguliranje rek, za kultiviranje pustotin in sto drugih opravil. Ako se konkurenca jetnikov ne ustavi, bode kmalu obrtnija tako razpadla, da tukajšnji obrtniki istinito ne bodo zamogli rednega in tudi druzih davkov plačevati. Torej je treba pomagati stanu, kateri je pomoči najbolj potreben.
V Ljubljani 9. oktobra 187G.
Josip Regali,
mizarski mojster.
Loterij ne srečke.
V Trstu 7. oktobra: 22. 19. 78. 35. 9.
V Liuci 7. oktobra:   8. 79.   5. 59. 38.
uunajskii borza 10. oktobra.
(Izvirno tolegra tično poručilo.)
Enotni urž. dolg v bankovcih     *>» g d. 45 kr.
hnotm drž. do'g v srebru 68 50
1860 drž. posojilo 111 30
Akcije naredne banke 852 —
Kreditne akcije 152 50
London 188 75
Napol. 9 83
C. k. cekini 5 85
Srobro .   .   • 102 50
Povabilo.
Oni p. n diuštveniki, ki društvenih doneskov za I. 1876 nijso še plačali, spominjajo se o tem, naj to storč. (316)
Odbor mestnega godbenega društva.
kompleten, se po ceni prodaje v kavarni „Švicarska hiša-' v Ljubljani. (315)
aziianilo.
Jemljem si čast, svojim p. n. naročnikom na znanjati, da gospod
T- IU. Fogl
nij več zastopnik moje banke in da tudi nij bil nikdar pooblaščen, denarne zneske na moj račun pobirati. (314) V Trstu 8. oktobra 1876.
Spoštovanjem
banklna hiša ]VX. IMajoiiicjn,.
Karmelitanski melisovec
Iz lleuedli.
1 originalna steklenica -5 kr. Jedino pravi le pri
(w-.&8)      Ga"briel Piccoli,
lekarju na dunajskej cesti v Ljubljani.
-sem bolnim moč in zdravje brez leka in hrei stroškov po izvrstni
ImMm ii Barry
V ^onf/oiiw.
30 let ase je sij bolesni, ki bi Jo m bila oidra-
rfU ta prijetna  zdravilna hrana, pri odraščenih i
> rocih brez medicin in BtroSkov; zdravi vse boleznf tetodev,  na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezu ".adnho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepre-h-ivljenjti, zaprtje, prehlajenje, »lospvtije, slabosti, zlato i:\o, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavor I  "i-nio v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoinost, diabet, trgarje, shujšanjo, Medičieo in pro-■ ajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje,i nego tfoiničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-><i\ zdravilnih, h rez vsake medicine, mej njimi »prikovala proiesorJH Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra- • '<*«;ft profesorja medicin« na vseučilišči v Mariboru. t l.ravilne*ja svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Shorelandn,. Ur, Cainphella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Castle-ir.nart, Markize de BrohaTi a mnogo đruzih imenitnih )s.>h, ho razpošiljava na posebno zahtevanje zasroni. Kratki izkaz iz 80.000 apričevalov.
Na Dunaji, 13.   prila 1872. Treftlo je uže »edem mes-cev, mb ar sem bil v bre.zupnem stanji. Trpel sem vsled pesnih i i čut-nicnih bolečinah, in sicer tako, ><a s m od dne do^ dne tidno gnil, in to zaprosilo je dolgo Aai« moje študije.   Cul sem od Vaše čudapolne ftevaleacičre' prijel nrm jo rabiti in lagotovtni Vas. da se Čutim po mesečnem užitku V »še tečne in  okusno Kova-lesciere popontm zdrav, tako, da brez najina; iega treB nja morem zopet piButi. Za adi tegn priporočam-vsem   bolnim  to  primerno  prav  cei.6  in  oknu-o hrano   ket vaj boljši pripom ček, ter ostanem Vaš adani
G-abriel Tesi*hner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan.
Ne apel, 17. aprila 1862.
Gospod! Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujšam;a in bolečin Bake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogli niti čitati niti pisati,, treslo so se vse čutnice na čelom životu, slabo pre-bavljenje,^ vedno nespanje, ter sem trpela vedno na' razdražonji čutnic. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru piiBtilo, in pri" tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zla j Pali ^ V polnej obupnosti poskusila sem Vašo-Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalcsciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brčhan.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen ji, nospanji in hujšanji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih.
Bevalesciere je 4krat tečuejša, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na coni, ko pri zdravilih.
V pleha*tih pušioah no pol funta 1 gold. 50 kr . I rnnt 8 gold. 60 kr., 9 funt* 4, gold. 60 kr., 6 funtov IG gold,, 12 funtov -■><} gold., 24 funtov (Iti gold.
Uevaleeciore-Riteuiten v nnSioah in Kovalosciere-Chocolatče v prahu iS ta» i gld. 50 ar., :u tua a gi, *j ar., 4o t»» •> gi. BO kr., v prahu *a 13u ts* 10 gL, Prodajei Da Barry I tJamp. na JOm 'k««iiKaH*e /.t. H, kakor v vaob uiostih pri dobrih iekaijib m ipeMriJaklh tr^ovoih; i;adi raspočilja du-oajacu )si-',ti na rae kraje no poitnib f: .'.'ucah ali p > vnetjih. V V .j obijani Rd. M;hf, J. S v ob oda, iekar pri „zlatem orlu", v Heki pri lekarju J. P r o-d a m u, v Celovcu pri lekarju Birniacherju, ? Nitljein pri lekarju Aljinoviču, v Trstu pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Koca a In J. Hirschu, v Zadru pri Androvičo. (40)
U m ril v UiiR>ljttiil
i<d G. do 9. oktobra : Leopold Fetrič, črovljar, star 19 1., v deželni bolnišnici, za srčno vodenico. — Mariju Blaž, cuujarska bdi, stara 16 let, na Kebri št. 11. za sušično mrzlico. — Anton Kidl, bivši branjevec, star 64 1., v kolodvorskoj ulici št. 33, za prsno vodunico. - Ana Pilko, liči ključavničarja, stara 3 lota, v Marijo-Terozije ulici št. 4, in Avgust Javornik, dolavca sin, star H let. na Poljanah, št. 5', oba za davico. — France Žvaceij, kurjača sin, 5 dnij, rta travniški ulici st. .r<, za čeljustnim krčom. — Ivan Bališ, osobenjak, star 61 lot, v det. bolnišnici, za Blabostjo.
9. oktobra:
Sivro: a HatOVii iz Dunaja. — Ltnček iz Starega trga. — Jeraj iz Kovnico. — Podkrajiek iz Dunaja.
Pri liana: Deutsch iz Reke. — Kenda iz Trsta. — Gorbec iz Idrije, — Kržimanič iz Beljaka. — Berdajs iz Eseka.
*±±±±±±±*Jc±±±±±±ick±±±±±x'
S Opozorjenje. |
Čast mi jo p. n. občinstvu naznanjati, da sem k svojemu a* • a poslovanju bo Nivnluiiul luuNiuuiai napravil šo rT
±* in da vso dotične reparuture, oeiMčenjn itd. najbolje in prav Vfc T* cono oskrbujem. (3U5—8) fT
H V ijfiihlftsni pati ZV*€Sffdo 2. Q*
Jzdat^sli i j urednik Josip Jurti t.
Lubiuiiiii in Lihi-. .iNarodne tiskarne".