29. številka.
Ljubljana, vtorek 5. februarja.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI
Uhaja vsak (lan, izvzotuči .• ime 1   j«v-e id duove po pmsHioih, tor vt>lj<* po polti prejeniau za av atr o - of?er b k e deiele za celo leto 1H ^ld., Zn pol lota 8 i Id. §m ootrt leta 4 gld, — Za Ljnbljano bres pošiljanja na dom M oolo loto 13 fldV, ?,a Sotrt leta 3 pld. 30 kr., xa en meaeo 1 fcld. 10 kr.   Za poftiljanp d* dom bo računa 10 kr. za mosec, 30 kr. n ernrt leta. — Za taje doiolo toliko 7ed, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ijiidukib šolah ir ?% dijako volja znižana *?na in sioer: Za L j u b Ij a \ o ?a četrt lota !i gid, 50 kr., po poŠti prnieinan r.a četrt leta 3 gld. — Za oznanila s« ptačup od četiriatopne petič-vr»te 6 k?., če «o OMinailo enkrat tisk*, 0 kr.,      no dvakrat in 4 kr. 6« se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se    »o« c^mkirati. — Hokopiti «o no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kounanovej hiši      3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero   ai m .i(wo«^li:o o-rtii-ati uuotein« raki auacL]e. osnanfla, t. ). admiti iterativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami „Slov. Narodu'.
I*eterliiirg- S. fel»r- \ Adrijanopolji so l»ile januarja zvečer o<l poiie s p i ejete immI I o £e m i r 11 ravnokar o<l p<m»Mas<'ni-cev snltanoi ili »odpisane, ravno lako je bilo sklene n o in- e in i r j e. Precej Je bil ukaz vsem oddc ljenjem poslan, naj se vojevanje povsod ustavi, v Đulgariji in v ICavkazu. Vse tvrdnjave na i>u-ii a v u i n E r z e r n ni T n r k i zapuste.
Peterburg 4. febr. Car jo pri razgledovanji vojske čestital, tla se je zado-voljujoče premirje sklenilo in je rekel: Busija še nikakor nij in dolgo še ne bode na konci, temuč mora pripravljena biti, da trajen, dostojen mir doseže.
Peterburg 4. febr. Oficijalno General Strukovje dobil ukaz marširati v Rado-fito, da varuje to mesto pred turškimi begunci, kateri ropajo in plenijo.
Atene 4. febr. Grška ne misli Turčiji vojne napovedovati, temuč le svoje eonarodnjake pred napadi Čeikesov braniti. (»Irska vojska prodira v Tesalijo.
Carigrad 4. febr, Mehemct Ali je imenovan za poveljnika na Kreti.
London 4. febr. Vojvoda Northum-beiiaml je vstopil kot hranilec velicega pečata v ministerstvo.
Malta 4. febr. Okovani ladiji „Ra-leigh" in „Achilles'' sta odpluli v Besika-bay. — Ladija „Dcvastation" je spremila transport torpedov iz Reke.
Dunaj 4. Jutranji listi menijo, da je uže gotovo, da bode dosedanje niinisterstvo Auerspergovo Zopet prevzelo vladno poslovanje.
Peterburg 3. febr. „Agence TCusse" naznanja, da se bode evropska konferenca zbrala v kacem mestu manjše države.
London 3. febr. Tz Aten se v „Times" poroča 1. febr.: Minister vnanjili stvarij bode jutri velevlastim pisal pismo, v katerem bode opravičil, zakaj Grecija zasede Tesalijo, Epir in Maceclonijo.
Četi nje 1. februarja. Avstrijski in ruski zastopnik sta odpotovala od tu v glavui stan knežev pred Sktuier.
Aten 1. februarja. Norodna skupščina na Kreti je izrekla, da je turška vlada na Kreti odstavljena, in da se Kreta z Grško združi. Narod je ta sklop z navdušenjem potrdil. — Vse moško prebivalstvo Grecije je pod orožje k narodnej gardi sklicano. Veliko vojno navdušenje vlada-.
Atene 1. februarja. Kreta jo proglasila svojo neodvisnost. Odbor za Krečane je po slal iz Aten na parniku 7000  pušk in 400 prostovoljcev.   V Atenab se narodna garda
snuje. Grška vlada jo sklenila Tesalijo iti Epirus osvojiti in pričakujoč sklepov konferenčnih tam red narediti. Armada pod poveljstvom Souzosa pričakuje ukaz, da prestopi mejo.
Vojska.
Premirje sklepa Rusija, torej bi se mogla Turčija toliko oddahniti, da bi čula smrtno sodbo svojega evropskega velevladanja. Ali osoda jej še tega ne privošči, starej gre-šnici. Zlaj se začenja še grško-turška vojska. GrSki vojaki so mejo prestopili.
0 namerah in vojevanji Srbov poroča belgradski dopisnik „Timesom" 29. januarja: „Pašo Hansa, Šakira in Tojo, kateri so blizu Prištino zbrali bili GO taborov vojsko, prijela sta se severa polkovnik Lješanin z obmorav-sko vojsko in z neke druge strani general IJelimarkovič, ki je zapovedoval šumadijskemu koru. To hudem boji, v katerem so Srbi pridobili Petrovo goro, so se Turki jeli umikati in Srbi so jih podili do Gilana, katero nie-stice so jim tudi srečno vzeli. V boji pri Prištini je bilo baje 3O0O Srbov ranjenih." — Zdaj maršira proti Prištini 35 000 Srbov, katerim se je pridružil Oreškovičev oddelek, ki jo pribojeval Kačaniško sotesko. Ilorvatovič ima zasedeno na cesti v Ueskilp linijo, katera se razprostira od Radomira do Kostendila. Skoraj vso Staro Srbijo imajo uže zdaj Srbi v svojih rokah. Srbski glavni stan bode baje preložen iz Niša v Leskovac. Veliki knez Nikolaj je poslal knezu Milanu depešo, v katerej izreka nadejo, da bode srbska vojska izbojevala še večjih vspehov, ter
Telephon.
(Spisal J. Zor, brzojavni uradnik na Crnovcah v Bukovini.)
Devetnajsto  stoletje imenuje se po pravici stoletje izuajdeb. Vsako desetletje zapiše v svoje letnike najčudovitejše napredke v znanostih,   da,  skoro  vsako   leto daje nam nov in prav  mogočen  pogled  v  silne neizmerne tovarne narave.   A kar bistroumnosti učenja kov skrito ostane,  to  nam  pouuja dostikrat narava sama  potem slepe sreče.   Najsi luejše naravne moči  so se porobile človeškej iznajdljivosti : uže se vije  orjak na paro kakor služnik pod pestjo podjetnega človeka, užo je prepreženo  skoro celo  površje zemlje z že lezno mrežo brzojavnih potez, po katerih raz ©deva človek z nagtostjo bliskovo svoje urno tvore najoddaljenejšim bitjem, njemu po duhu sorodnim; in zopet je človeški bistri um rodil nov čudež.
Telephon, daljnoglasnik, nij, kakor mar-
sikatera druga iznajdba, dete naključbe, mar več je nnsledek velike preudarljivosti, neprestanega  preiskovanja,   neutrudljivega opazovanja in  natančnega primerjanja človeškega duha.
Učenjaki Page, Krlund, Sinsteden, Ampere, Murian, Puliiiieri, Linari, VVheatstone, Fara da y, Wcttheim, de la Rvve, IIenry in drugi so se svojim preiskovanjem na polju elektrike nakopičili gradiva za iznajdbo tele-phouii. Frankobrodski učitelj Reiss je 1. 1800 sestavil, na podlagi preiskovanj in izkušenj inieuovenili učenjakov, orodje za brzojavljenje muzikalnih glasov v daljavo. Za njim sestavljala sta leta 1874 Elisha Gray v Chikagi in poznejše Paul Lacour enaka orodja.
Vso te pa prekosi v prostosti sestave in po svojej zmožnosti novi, po Amerikancu, — ali prav za prav Škotcu — Alešu Gra-h a ni u Bell, sestavljeni telephon. Sestava tega orodja, ki po vuanjem enači gledališč-nemu kukaleu, opira se na pravilo primerjanja inagneto-elektrike s tresenjem in zvene njem po glasovnih valovih zadetih kovin.
Da razumemo vršenje brzojavljenja po telephonu, treba nam zapomniti tole:
Ako vtaknemo v votlino vretenca, ki je z izoliranim (se; svilo ovitim) dratom obdano, valjarček mehkega železa, ako potem zvežemo konce tega tirata s tečaji galvaniške baterije, tako, da električni tok po dratu kroži (se pretaka) postane železni valjarčok magnetičen — elektro magnet.
Nasprotno, ako denemo mesto mehkega železa v votlino vretenca magnet, prouzrokuje ta magnet v dratu, s katerim je vretence ovito, brez galvaniške baterije električen tok.
Električen tok tem potem prouzročen se imenuje inducirani električni tok in elektrika se imenuje magneto elektrika.
Ako približamo magnetu mehko železo, se ono za toliko časa pomagneti, dokler je v dotiki z magnetom.
Ako približamo železnemu valjarčku, ki je vtaknen v vretence ovito z dratom, prvi ali drugi tečaj magneta, postane železni valjarček magnetičen, in v ovinkih drata, okoli vretenca
pravi, da jo prepričan, ka bodo leto 187H začetek novej dobi v zgodovini kneževine srbsko.
Premirje je skloneno.
V nedeljo jutro niun jo telegraf prinesel veliko novico, dajo premirje skloneno, kei ho koncem, po večdnevnem oprezovnnji, Turki vso podpisali, kar so Rum v Adriju-nopolju zahtevali, (ilavno ros'v o zahtevan jo je bilo, kakor se vidi i/. vspcha, <ia Turki Balon prepuste vso obdunnvsko trdnjave, (Ku Ščuk, Vidin, Silistrijo, Varno in Sumlo) ter ne umaknejo tudi iz Krzeruma. Teško je moralo biti Turkom, da ho privolili v to jako veliko in daleč sezajočo terjatev, da ko položili, razen Carigrada, vso, prav vso Kosom pred noge, in tako izpoznali, da ho do eelega strti in premagani.
S tem je Turčija položena pred nogo zmagovalnega earja osvoboditelja. S tem je kon čna zmaga slovanskega orožja dovršena, pobi« tjo Turčijo in VHeh njenih prijateljev, zlasti naših neinškutarjov, odločeno. To poslednjo tem z večjim zadovoljstvom zopet konstatu jemo, ker so domislimo, kako ho baš naši nemški in nemškutarski listi julija in avgusta meseca psovali na Kosijo, v nebo povzdigovali životno moč Turčijo in ho veselili, da s prema ganjeni Rusijo bodo premagano Slovan-Btvo. Nij! Narobe je prišlo, hvala Rogu t
Delo to, so ve, da h toni nij šo končano. Vendar so menda to poče tki konca.
Dogovorjene ho podlogo miru. To ho le občne črte. V principu je mir sklenen. Zdaj pa pride potreba Htvari na drobno pojasniti. Rusija bode svoje terjatve natanko pojasnila. Turčija, tepena, onemogla in izmučena, bode na vse privolila. Ker jo izročila za ceno samega premirja tako važne tvrdnjave v Kvropi In Krzertim, glavno mesto Armenije v Aziji, no bode se ustavljala za ceno mini še več odstopiti.   To je osoda zmaganca.
Kako daleč pojdejo končni ruski mirovni uveti, tega še ne vemo, pa zvedeli hodemo kmalu, kakor tudi to, koliko bodo Rusi imeli ozira na nervozno Anglijo in drugo protirusko rKvropou, ter koliko bodo ali no bodo opustili svojega naroda terjatve, da so končni podpis mini da v Carigradu in ho tako islam v Kvropi enkrat za VHeloj zlomi.
Nnjbrž, da bosta Srbija in Crnagora
daljo vojevali, ne zmeneč se za rusko-turško premirje. Srbi morajo namreč pred sklepanjem miru vso staro Srbijo oboriti, a Crnogorci niJRO fie Hvojo operacije proti Skadru dovršili. Turčija, ki je vse ostanke svojih vojaka zbrala v šance pred Cirigrad, jim nema kaj izdatnega nasproti poslati, zlasti zdaj ne, ko je fie (irska enkrat vojno začela, kasno Hi<vr, ali vendar.
Po volitv h v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico.
i.
V zadnjem listu amo priobčili izid volitev v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico in ob konci obetali več o tem i/pregovoriti, kar na kratko s tem izpolnjujemo.
Zopet to volitve ho za nas jako podučne, ker nam kažejo, kar vedno trdimo in kar po konci držimo tudi tnfas, kadar videz proti nam govori: da nnmreč. nn?a narodna stvar raste in ima tako notranjo nozmagljivo moč, ki mora do končno zmago voditi, ako no omagamo sami, ako sr mi dela no popustimo.
Ko so so bilo volitvo razpisalo, govorili in svetovali so nam nokateri s:cer dobri narodnjaki : pustimo, čemu trud, Haj ju zastonj, pri tej vladi in pri tem sistemu moremo tem menj zmagati zdaj, kar so nova pravila, nego Hino mogli proj.
Temu nasproti bo odgovarjali drugi: No popustiti, delati za vsako ceno, udeležiti ae. Ko bi tudi vsled novega statuta ros no zmagali, vsaknko je treba voliti, uže zarad tega, ker so pri volilnih agitacijah kolikor toliko utrjujo in vzbuja Hlovenska narodna za-voHt, fie zinirnni tako premalo vzbujena.
Lop VHpeh v obrtniškem oddelku, kjer smo z večino Hkoro 800 glnsov narodnjaki zmagali, kaže nam, kako ho poslednji prav imeli. Zmagali Kino k ljubu vsej agitaciji protivnikov, in kljubu temu, da ho čudno obupa« vali in tarnali nekateri, ki ho menda sami premalo delali, Kami premalo ob pravem času ljudi podučili in jih pred proti v niski m i manevri svarili.
Tako na priliko ho piše iz novomoške okolico v „Slov.M, ki je 31. t. m., torej na dan volitve izšol: „Kar smo v svojem poslednjem   dopisu  opomnili,   ho  bode gotovo
zgodilo, namreč, da bodo nemčurji V zvezi z u r n d n i m i organi pri volitvah /a trgovinsko in obrtniško zbornico zmagali, nij mogočo drugače. Naprej se tedaj vidi, da bod o z m aga n e m č u r j o v a i« j a jna — mi pa hiuo zopet prepričani, s kako* šnimi pripomočki nemčurska stranka zmaguje.* Kriv prorok je bil ta dopisnik, hvala Rogu. A nam ho zdi, da no bi bil, ko bi bili narodnjaki tudi po druzih okrajih tako roko križem držali, kakor ho jih v novomeSkej okolici. Tega nijso, temuč ob pravom času so volile.o opozorili in podučili, in ko so glnsov-nice prišlo, nij jim bilo žal za narodno in domovinsko stvar nekoliko Htopinj storiti, glasovnico pobrati in sem v HrediSče poslati. Tem delavnim rodoljubom gro vhii slava in hvala t
V angleškej zbornici
je bilo vprašanje dovoljenja kredita, t. j. vmešavanja ali novmosnvania v orijentalno vojno, predmet posvetovanja. Korster jo rekel, da je od ministerstva zahtevani kredit nezaslišan; ničesa nij tncega v podlogah miru, kar bi moglo opravičiti sumnjo Anglije; ono ne de-vajo v nevarnost britskih inteiesov. Da Rusija zahteva Darda ne I o. to jo naravno in vredno premisleka vso Evrope« Odpoalanjo angleškega brodovja za varstvo angleške lant-nine ter angleških podložnikov je lebko razumeti, a kadar bi ona hi'a ondi, da ohranjuje odprto pot po morji, bila bi to prelomite? novtralitete Vlada da more z glasom nložnega naroda nastopiti v konferenci, samo, ako zastopa jedino prave angleške interese, kakor sta: pot v Indijo in nedotaknena celota Kgipta. Trajno zasedenje Carigrada so bolj tiče avstrijskih, nego angleškili interesov, ali vlado treba podpirati, da zabrani Rusom, ako bi li toli trajno zasedati Cirigrad ali vožnjo skozi Dardanele samo in izključno ruskim ladijam dovoliti Dobra uprava evropske Turčije je tudi angleškim interesom ugodna. Doslej pak, da fie nij nobeden pravi angleški interes prišel v nevarnost.
('rosh, državni tajnik notranjih zadev, trdi, da v kabinetu nij stranke, ki bi ho potegovala za vojsko. Zahtevani kredit da nij imel biti občno zaupno glasovanje; denar ho terjali samo za slučaj, ako bi ga trebalo. Opozicija naj  dokaže,  da ho je vlada svojim
RaVO.0 tako ho trese in zveni prej ome-iiieua železna pločica, ako pride v obročjo pO govorjenju prouzročenih zračnih valov.
Sestavita telephoua utemeljena jo na gori omenjenem.
Orodje (Apparat) obstoji, kakor kaže predaji v prerezi in polovici večino narisani obrazec., i'., v votlem dO pol palca široko leseno cevi, ki na enem konci enači govornoj trobi (Spraehrolir), razširjenej v AAAA\ v tej stoji magnet M z vricloui h pritrjen. Na magnetu jO pritrjen mehak železen valjarčok C, v dratu <A/ na vretencu navitem. Nepo-siediije, pred ž'lezniiu valjarčkom e, jo v Ion vdelana telesni tanka pločica 6, tako, da so valjarčku ne dotika in da so zamore brez zavito tresti (vibrirati). Konca okolo vretenca ovitega dratu .//' zvezana sta z vrtnici gg,
Telephoua sta potrebna se ve da dva, na VB&kej postaji jeden. Poteze ravno tako dve — mu do druge postajo — in druga od i m m nazaj. Mesto zadnje porabi se zemlja, tako,   da  se  v vsakej postaji drat od enega
navitih, prouzroči ho, kakor je to uže poprej pri magnetu navedeno, magneto-elektrika.
Magneto elektrika pokaže ho v dratu na vretence navitem dvakrat, in to pri samem magnetu le v trenotkih, kadar se magnet v vretence vtika in kadar ho iz vretenca zopet vzamo; pri k magnetu priklopljenem, želez nem, z dratom ovitem valjarčku, kadar se ga s tečajem magneta dotaknemo in magnet od njega zopet oddaljimo. So ve, da jo vso eno ali ho magnet k železu, ali železo k magnetu približuje. To dotikanje in ndduljenjo magneta so lehko prav hitro ponavlja eno za drugim.
Ako približamo dalje k magnetu pritak nenemii, z izoliranim dratom ovitemu želez nemu valjarčku, kateri je torej tudi magneti čen, še drugo mehko železo, na primer v podobi prav tenko malo pločice, postane pločicu tudi magnetična, so počne treitl (vibrirati) in zveneti, ali ona izgubi zopet vso to lastnosti
kadar jo od magnetičnoga valjareka oddaljimo To približevanje in vsled njega magnetiziranje, in to oddnljenjo in   vsled   njega iz guba magnetizma v pločici, prouzročiijo  v na
I
I
u
171
/
1"
v
i
*
v
vretencu okolo železnega valjar Čka navitem dra tu, ravno kakor jo to zgoraj pri magnetu rečeno, VKolej le v tro-notku    pr bliže
Vanja in oddalji nja magneto-elektriko. Ako se obrnemo krepko govoreči proti okončini (Pen Hterscheibo) ali klavirju ali pa proti citram, se treso (vibrira) in zveni okončina, strune v klavirju in na eitrah, vsi d valov v zraku po glasu prouzroče nih.
obljubam izneverila, ali da je izpromenila svojo politiko. Zunaj zbornico govorjeni go vori opozicije ho polni lažnjivoga dubu; nek zlodej da je skrit v popravnem nasvetu JForstorjovem. Opozicija h če razSirjevuti vi is, kakor da bi vlada dajala Turčiji nadejo o pomoči. Da no zadržuje podpisanjo mirovnih podlog, kriva jo Rusija. Kakov strategičen razlog imajo Rusi, da vedno napredujejo, ko jo uzo Hprcjom mirovnih uvetov znan? On imenuje opozicijo rusko prijateljico. Oross to izročilo potem popravi, a na koncu svojega govora pravi: vlada jedino to žoli, dn pri pO* pomore do popolnega, koristnega in trajnega miru
Mnogo govornikov pri lo potem na vrsto, kateri govoro za predlog Forsterjov ali proti njemu
Rright prav resno govori za m»r. CfOBfl je, pravi, omenjal lažnjivega duhu v govorih Opozicije ; ali kakovi so govori lorda Rcacons-fielda in drugih ministrov V Vojuioča Imata prnvieo samostojno določevati o miru, dokler nijsta ozlodila interesov nobolnoga dru/.ogu. Angleški interesi 'zahtevajo svobodo kri-Btijanom in mohamedanom po ovronskej Turčiji; v Aziji Anglija nema intoresov. On je za to. da se plača Rusiji izmerim odškodnina, ter so mu zahtevanje, da se odprt pot skozi Dnrdunelo, vidi opravičeno. Podlogo miru no mogo vzbujati skrbi j; nič ne moro netiti no vredne sumljivosti proti Rusiji, ter opravičevati grozilnega držanja Angleško na konferenci. Anglija naj izjavi, da nema niti interesa, da se vzdrži Turčija, a da tudi nij sovražnica Rusiji; vlada moro vmostiti dedšino vojske ali mira, to je takega mira, kateri bi jo sprijaznil l jedno največjih držav. ((Uasno priznanje.)
Sandon omoče očitnnjo, da ima vladna politika vojevito tendenci.jo. Korsterjovo raz-prnvljunjo o podlogah miru, pravi, da nij modro; pravo vprašanje je to, da so dovoli kredit, katerega smatrajo za potrebnega, da 80 more Angleška udeležiti bližnjo konferenco z dovoljno veljavnostjo ter vplivom. Pehata »o odloži za prihodnji dan.
~~ Polilicni razbit*«!. ™
NIolritBiJ«' <l«-ž«-le.
V Ljubljani 4. februarja Telegraf nam z  J*##«*--«f   nič novega
vrteleev </ v zemljo zatakne, in se zemlja zmoči.
Dt 10 j avl j en j o h te le p h onom vrši bo to rej:
a) pri tclophonu, s katerim govorimo: Mi govorimo v votlino V covi .1.1.1.1, v katero je vdelana železna pločica <. Pločica začne so vsled glasovnih valov tresti in zveneti.  S tem tresenjem približuje in oddaljuje ho  magnetičnomu   železnemu   valjarčku  o v večjih uli manjših presledkih,   ki  so odvisni od hitrosti in kropmti govorjenja. S približe vanjem k magnetičnomu valjarčku iu oddaljevanjem  od njega prouzročujo pločica v okolo valjarčku ovitem dratu «7r/ po indukciji magneto elektriko, katera ho odteka i/, koncev druta //' na vrtelco <///, in od tod na tu privezani diat poleže, ki pelje do podušalncgu orodja, to je na drugo postajo.
h) pri tclophonu, s katerim poslušamo: Magneto-elektrika,prihajajoča po pote/i od govorečega telephoua, vstopi pri onem vrtolcu g v poslušajoče orodje, od tod po enem koncu / v drat r/</, ki jo okolo železnega valareka 6
ali iznenadljivcga ne prinaša, če pripoveduje, da je zopet staro ministerstvo pozvano, naj tknla nagodbo z Migjari dovr siti. Nihče ni i hotel zavoženo in zamešano stvari podedovati, nihče v tem času naslednik biti. Kadar pa se „nagodba" naredi, potom se kriza najbrž zopet, vrne.
Ogerakl minister iv.r*/« jo bil v petek
na Dunaj prišel in  t »i 1  pri  cesarji. Pogovor |e menda bil o ministerskoj krizi cislojtanskej. Kaj je mož rekel, ne povedo Še zadnje <lu najsku novine.
Vini it I«- d rime.
•fWfJ.V#t vlada Kuinundiirosora je v zbornici dobila lil. t. m. s RJI glasi proti šestim neotno jeno pooblastilo storisti za vojsko vse, kar je treba. Tako veliko večino, pravijo,  nij imela še nobena grška vlada kakor sedanja.
Iz €■'<•#•#"//»•<f#//f se poroča, da so iz-manje po inošejah pozivali moške Turke naj se oglašajo v vojake za hrambo Oirigriids. Ali Oglasilo se jih Je lo MS mol! To je torej tist. fanatizem, o katerem so nekdaj znali neki Hiti toliko govoriti. — Za hrambo Carigrada bi bilo treba vsaj 100.ooo mož, a Turčija v vsem skupaj ne spravi več nego 50 000 jih vkupe.
Iz lj»tnl»n<w se poroča „Pol. Oorr. dn angleški Vladni krogi šo vedno takt) vojo vito mislijo, knkor pred podpisom premirja V (Juildhallu je bil niuctiug. v katerem soje vladi z upanje izreklo. — V zgorujoj zbornici jo Dorhv rekel, da je mogoče, da bodo an-gleškej floti treba iti v Carigrad.
V B^tttm so 81. januarja t. 1. francoski škofje imeli posvetovanje, kako bi se dalo katoliškim vseučiliščem na bolje pomagati.
O j-r«/M'c« najnovejši rimski telegram poroča, tla je zopet zdrav.
Dommc si vari.
— (Vodnikova beseda v Ijnbljan S kej čitalnici) jo bila tuli letos na sveč-nični večer dobro, čo prav menda skoro menj obiskana, nego druga leta. Mogočo, tla zato, ker jo bila naznanjena premalo, (iospa Igranja Ra v n i k a r j e v a ju /. lepim in jako simpatičnim glasom tor gladko in razločno govorjenim slavnostnim govorom o domovinskih zaslugah in narodnoj ceni Valentina Vodnika nav/očno prav razveselila in se jej je po za slugi občna burna pohvala izkazala — O pevskem in plesnem oddelku veselice hočemo
jutri poročati
— ( P r o dajo h r a n i I n i Č n e g a p o-slopja) eraru smo mi užo poročali. Zadnji petek jo finančni minister predložil državnemu
na vretencu ovit, se odteka od tod po drugem koncu tirata / spet na drugi vrtelec »/ in na drugo   potezo,   ki   votli  nazaj k govorečemu
orodju«
Po toku elektrike po ovitem dratu tU pomnoži ho magnetizem v valjarčku e iu prouzroči v pločici govorečega telephoua, čisto primerno iu enako tresenje in žvouonjo pločice pOSluSalnega telephoua. Tresenje in žvenenje te pločice prouzročujo v zraku gla BOVno valove, enake govorjenju pri govorečem telephonu; glasovni valovi udarjajo na bo-bonsko mreno v ušesu iu prou/ročujojo tu slišanje.
Poslušnim   telephon   se   mora pri poslušanji   na  uho tiščati, drugučo so no sliši nič. Kavno   takisto,   kaker govorjena brsedn,
more se brgojavljati * telephonom budi malim vsakovrstnega godbonega tn piBkalnegu orodja, Bvonenje, trobenju, bobnenje,   Naj milejše je
pa  čuti   glas   citer  in   klavirja v t.elephonu.
Telephon se postavi z ustjem na citro ali klavir.
(KOUOO prihodnjič.)
zboru, naj dovoli, da orar proda svoje Stirf poslopja, ki jih ima za finančne urade v Ljubljani, in naj kupi hranilnično poslopje za 120.000 ghl., v 80. letih plačljivih.
— (V al vazo rja) jo izšel in se denea razdaje 26. zvežčič, obravnavajoč „von den ilten utid iiltesten Kinvvohnern dos Landes Krain."
— (Promoviran) jo bil, kakor ho nam z Dunaja piše, dno Ml. januarja tega leta na dunajskem vseučilišči gospod Franjo Sko-fic, c. kr. aodski pristav v Novem mestu, za doktorja pravoslovja.
— (Učiteljsko društvo v Cel j i) bode imelo v četrtek 7. t. m. svoj tiru g i letošnji zbor. Na dnevnem rodu je mej drugim a) govor o sredstvih z i ka/alni poduk (gospod J, Robisut.) b) Izlet z učenci v domačo okolico s pomladi. (Slovenski navod gosp. Lopami.)
— (V Rr ti žic a h) napravi tamošnja družba Strelcev svoj ples v sobani hotela Klem-
basovega 12, februarja.
— (Imenovanje.) Dosedanji namestnik okrajnega glavarja v Slovcnj-gradeu, g. .losip I! upnik, jo imenovan zn c. kr. okrajnega glavarja (to ostane morebiti na svojem Sedanjem službenem mostu). Mož je dober Uradnik, Izmeren in kot rojen Slovenec slovenščino zmožen.
—- (O ti v e t n i k i n a štajerske in.) Sedaj jo po uradnem poročilu 146 odvetnikov un Štajerskem, in sicer jih je v Orndcu 07, Mariboru 10, Ptuju 7, Cel ji (i. v Konjicah, PreŽicah, hv. Lenartu i. dr. po 2, v Kozjem, Ormužu, Ljutomeru, Slovenj-gradcu in Slo-venj-bistrici po l odvetnik.
— (Prevoz orožja) Piše se nam: „<iršku vlada še zmirom novo orožje kupuje. Tako se jo v soboto večer skozi Ljubljano 4 vagone novih pušk peljalo z mešanim vlakom. Delano so bilo na zgornjem Štajerskem v mestu staje*' in so šle v Trst na grškega konzula. Turškim prijateljem to nikakor nij po volji. Slišal sem godrnjati tacega „ Nemca": no, le počakajmo, da Angleži pridejo, jim bodo užo strune napeli. Torej zadnje upanju so jim zdaj Angleži.
— (Pravila.) Z Dunaja ho nam piše: Dr. Ferdinand Pogačnik, znani advokat na Dunaj!, naš rojak, jo 81, januarja t. I. prod upravnim sodiščem zopet dobil znamenito pravdo Občina (Jries pri Roleanu (Rotzen) na Tirolskem je namreč nameravala razširiti svoje pri cerkvi mej vilami ležečo pokopališče. Posestniki vil so so temu protivili i/, sanitarnih in gospodarstvenih ozirov, a avtonomni uradi, katerih koinpeteneo v tej stvari nasproti državnim uradom je državno sodišče uže l. 1873 prignalo, so v vseh instancah po zahtevu občine iu tedaj prOt) interesom posestnikov bliž-njih zemljišč razsodili. Poslednji ho stvar, otl katere očividno odvisi vrednost njihovih posestev, izročili imenovanemu izvrstnemu odvetniku, ki jo jo tudi v njihovo korist dognal, sklic« vaje se na določila iz leta 1784, ki ho za napravo pokopališč še za ilaudenes od upravnega sodišča veljavna spoznana bila, —
kajti to Bodlšce Je prejšnje razsodbe zavrglo
iu razširjenje pokopališča mej hišami ubranilo.
(„ De u t se h o (i riind lieh keit".) V na j novejše j ravno zdaj izhajajočej izdavi M« y
erjevegs naučnoga Blovnlka jo brati v članku
,,1'l'iihlbauten" sledeče: ., Ahnliehe 1'uude mudite man   in K ur nt h on,   \vo Decli-m a u n dio Kumio   im Laibacher Moor unter-suthlo".    Naš  slavni  renegat,   prekrščen v
t)eclimana, in ljubljansko močvirje leži na Koroškem. Tacih smešnih dokazov ..nemške natančnosti" v dražili in mnogoobetajočih delih se vedno nahaja na kupe, in to pri onih istih Nemcev, ki se ne morejo nabahati, kako so „griiudiiclr', kako pa so IVaucozje, Slovani in vsi drugi nenemški narodjs površni in „inferior" v znanji, zlasti zennjepisnem.
— ( „ Šopek niičnih n a p e v o v za golo in dom.") Pod tem naslovom izdal je tiskar gospod Rudolf Milic v Ljubljani zbirko Otroških napevov za ljudske šole, katere je nabral in priredil za našo narodno šolstvo ne-utrudljivo delavni c. k. učitelj, g. Feliks Steg-nar. V tej zbirki je 52 prav lehkih, prijetnih, enoglasnih, dvoglasnih in troglasnih napevov, mej katerimi nahajamo 11 za pevonauk jako praktičnih kanonov, tudi 10 narodnih napevov najdemo v njej z nekoliko novo izbra nim, za šolan ko primernim tekstom. S to zbirko je dolgo zaželena šolska pesmarica za slovensko mladino ustvarjena in v prvej vrsti gre hvala za to nabiratelju g. Stegnarju, kateri je na podlogi svoje večletne prakse v podučevanji v petji sestavil tako lep „šopek", kakoršnega more nabrati le izveden in marljiv vrtnik evetočej Kolskoj mladini. Sedaj ne morejo več naši učitelji izgovarjati se, da ne morejo vspešno mladine v petji uriti, ker ne bi bilo dovoljnega gradiva za to; „šopek" za-dostuje popolnem za pevske vaje v ljudskej goli, in opomnimo še posebno one učitelje, ka teri bo malo vneti za petje, da je gospod naučni minister sam pri poznal potrebo pevo-nauka v ljudskej šoli, ter željo izrazil, da se mora temeljito začeti in dejansko izvrševati. Priporočamo torej to zbirko prav živo vsem učiteljem in staršem, naj se po tem „šopku" raznese po vseh slo venski h narodnih i o lah srce blažilni pevski duh, in upamo, da bode tudi deželni Šolski svet radostno to delce pozdravil, podpiral in v šole vpeljal. Vnanja oprava je prav čedna in ročna, note so a tipom tiskane in cena je zvezku 30 krajcarjev. Tudi se dobe besede brez napevov v posebnoj majhenej knjižici za G krajcarjev. Na prodaj je „šopek" pri gospodu založniku R. Milicu v Ljubljani.
lin/j h1 veNti.
* (Osem ljudijunesrečilo)se je v nekej vasi blizu Tesna, ko so star zid podirali. Zgrudila se je zidana stena, štiri ubila, štiri hudo poškodovala.
* (Požiganje mrli če v.) Nekov bogatin, Evgen Praga, ki je oni toden v Milanu umrl, naročil je pred smrtjo, da neče pokopan, temuč, da hoče sežgan biti po smrti. Sorodniki so njegovoj želji ustregli iu dali ga po znanostnem sistemu sežiguti. Sežiganje nij glo po teoriji, temuč jo trajalo od sobote večera do nedelje dopoludne, pa še nijso bili Z res u 1 ta toni zadovoljni.
Fischer iz Dunaja. — Drechsler iz Dunaja. — Jani«
iz Vipavo. — pl. Scarpa i* Celovca.
Dunajska borza 4. februarja.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
finotni drž. d"lg v bankovcih   .     64 gld. (50 kr
Enotni dri. dolg v srebrn    ,   .     67    „   90 a
■'.l.oa renta........75    B   60 „
UHO dri. posojilo.....113    »75 ,
Akcije narodu« banko ....   909    „   — „
Kreditne akcijo......^22    „   83 n
London........                                      •   II"    „    15 „
Napol..........                                                9    ■   42 n
o, kr. cokini.......                                     5    B   B9 „
Srebro ........103    „   35 „
Državne marke......58    „   20 „
P. n.
One gospode naročnike, ki nijso še dolžne naročnine jioslali, prosimo, da jo precej pošljejo,   ker smo jim sicer primorani pošiljanje lista ustaviti. Administracija „Slov. Narodaa.
'i«m bolni« moč in zdravje brei lekii in  bres stroškov pe izvrstni
Tujci.
3. februarja:
Pri NI<>i»u: Schloss iz Dunaja. — Zinutti iz Bateč. — Oblak i/. Dolenjskega. — Mliller iz Du-naja. — Zvatora iz Trsta.
Pri Malici x Faber iz Kočevja. — VVolf iz Dunaja.  — Marčič iz Celja.  — Moro iz Gradca. —
Zahvala.
Vspm prijateljem in znancem za sočutje mej boleznijo in ob smrti njegovega ljubega
sinka
Hadoslava,
ter za prijazni izprevod mrliča na pokopališče izreka svojo srčno zahvalo
(37)
Pavel Drahsler.
V Ljubljani, 4. februarja 1878.
Kdor Želi kaj V
zaganja
kupiti, naj piše pod naslovom: Knguiijo, i»o«te roNtante v llorovnieo (Frauztlorf).
Dobiti je lepega žaganja žakelj, kateri 1(0 klg. moko diži, po 15 kr. (36—1)
Kavarna
v kolodvorskih ulicah štev. 24
bode 2. februarja odprta ter bodemo p. t. obiskovalcem stregli v popolno zadovoljnost. Tudi odda-jemo nekoliko novin v drugo roko. (30- 3)
Novosegnega,   rokodelnega, konfekcijskega, suknenega in platnenega blaga zaloga
C. VVannischa,
v Ljubljani, m« meatneiii trgu nI. 7,
priporoča svoje veliko sklade izdelkov, primornib za Malone in plene v pusttiej dobi 1878.       (9—10)
Kdo hče
mesečno po lOO £>-l<l.  in več po strani
zaslužiti si, zastopajoč imenitno hišo V — Ponudbo osob vseh stanov pošilja pod naslovom ,,Z 4aO" ekspedicija za anonce O. L. Daube in dr., I., bingerstrasse 8, Wien. (18—7)
Concurs.
Im Banal-Grcnzdistrikto ist die Thierarzten-stello zu besetzon. Mit diesem Posten der X. Diiiton-klasBO aui Sitzo der Distriksleitung zu Petrinja ist ein jabrlicher Gehalt von 600 il. d. \V., Natural-oaartier odor in Ernianglung desselben ein jiihrlichcs 0_uartiergeld von 150 H. verbunden.
/ur Krlangung dieses DienBtpostens ist erfor-derlicti:
a) das thieriir/.tlicho Diplom, ausgostellt von einer iiftentlichen Lebranstalt;
b) dio vollkommeno Kenntniss   der kroatisebon Sprnche in Wort umi Scbrift.
Bevrerber um du-se SteUe, aoferne sio bereta im Staatsdienste steben, haben ihre gchOrig JnBtru-hten Gebiictie bci ihrer unmittoibar vorgesetzten Behordo einzureichen, vvelebe st-lbo, mit d» r vorge-scbiiebenen (JualifikationslistS belegt, bis «. Murz lfc7t* der Distriktsleitinig tllen-enden vvolle.
Alle Ubrigen Bitveiber baben bis zu diesem Termine ihre, mit den erforderlichen Dokumenten mul der von der kompeteiiten Bihonlo ausgestoilteu Sutenzeugnisso instmirten Gesucbe dirokto bei der Distriktsleitung einzureichen.
Die Anstellung ist vorliiufig oino provisoriseho und dauert dai Proviaorium mindeatena ein Jahr, vvird jedoeh Uber zvvei Jahre nicbt :iU8gedehnt.
Petrinja, am "25. Jiinner J878.
Der k. k. Distriktsleiter: (29—3) Novakovi«*.
Buralesciers
i Sarry
«7 b:*»»*lWtŠMt* 30 let ai« j« aij bolenai, ki rii jo ne bila oidrr-sila ta prijetna  zdravilna  hran?,  pri  odmščenih i -•r:>. ih brus medicin in stroškov; zdravi vse bolezni 9 teloden,  na živcih, dalje pryno, i na jetrah; tloz-i oadnbo, bolečine v ledvicah, jetiko, kašolj, nopre-luvljenje, zaprtje, prehlajonje, nespunjo, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrto^rlavjo, siienje krvi v glavo, »uiuenjo v us.::;. , dlabcati in  lilevanje pn nosečih, itoinost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-lajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, ogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 apriče-.1 zdravilnih, brez vsake medicine, mej  njimi spri-evala profesorja Dr. Wnrzerja, g. r. V. Bonoka, pra-v§ja profesorja modioine na vseučilišči v Mariboru, aVavilnega svetnika Dr. Angolstoma, Dr. ShoreUuda, ti , C'ampbulla, prof. Dr. Dč-ie, Dr. Ure, grofinjo (Jastle-itaMarkize de Dreban a mnogo druzih imenitnih asob, «e razpodiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz so.imo ipričevalov.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. I realo jo rže secem u.ts' cev, ni n sem bit v breznpnem stanji. Trpel Bem vsled pisnih iičut> ničnih bokfinah, in sicer tako, la ijui od dne do one \ idno, g nil, in to zsprecilo jo dolgo č.su moje studije. Oni ti v\ od VaAe čudapolne Kevalesciere pri« el sem jo rabiti in zagutovini Vas, da se čutim po uhu či t m užitku V. se. tečno in okusno ito.ar lescičro popo nem zdrav, tako, da brez ln.juia joga tres, nja morem zopet pisati. Za.adi tegu priporočam vsem bolnim to p-imemo prav cono in okušao hrano, kot najboljši pnpom.ček, ter ostanem VaA a Jani
Gabriol Teaehner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Piamo visoko plemenito markize de Brčban.
Neapel, 17. aprila 1862. Gospod 1 Vsled neke bolezni na jutrah bilo je moje stanje hujfianja in bolečin i sako vrste sedem let som Btrašno. Nij sem moglu niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutuice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno nespanje, tor sem trpela vedno na razdraženji čutuio. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri. tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnoga zdravniki poskusili so vso, brez da bi mojo bolečine zlajbali, V polnej obupnoati poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri uioaeco, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največja bvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, ua morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčno hvaležnosti in popomega spoštovanja.
Markize de Brčban. St 65.715.  Gospodični de Montlouis na nupre-bavljenji, neapauji in hujšanji.
St. 76.8V7. Flor. Kbllerja, o. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolohauji dušuika, omotici in tišcanji v prsih.
Kevalesciere je 4 krat tečuejša, nego moao, ter »o pri odraačenih in otrocih prihrani 50 krat veo na oeni, ko pri zdravilih.
V fc.loh.Atnh puiiOs.li po pol funta 1 gold. 50 kr., t unt 'A gold. 50 ir., \i nmta 4 goid. 60 kr., 5 funtov 10 gold., 12 fantov 110 gold., 21 fantov dii gold.
iievalosMiero-Bisouiton v paaioah in Kevalesciere« Chooolatee v prahu .:J :ut i gid. 50 ur., 24 ua i gl. aj ur., 46 tai 4 gl. 60 kr^ v prahn ia 180 ta« tO M, ročaje: Da Barry^ Comp. na 0Vuafl« Wtaii> ilaastsaaae et. EL kakor v vseh taoatih pri dobria .-uTpn m ipeoorijitfcih trgovcih; tudi razpošilja du-lais. k& vse h/aje po postnih  ta'<ta-;u.oaii ali povAotjih. V lLJubliusal Uid. i j. h r, J. S v o b oda, lekar pri .zlatem orlu", v Kelti pn lekarju J. P r o-oamii, v Celovcu pri lokarju Biro >aoherja, 7 npljetn pu  iekarju Alj inovičn,  v Train pn •vkarju Jakobu Setravallo, pri drogeristu P. Kooca i    J. H i -•»■», n   t- -*H<lrii  uri A'i il-ov^i. <165}
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „ JJ o/,- tor Zober", originalen slo-vensk roman od j. Jurčiča.   Cena 00 kr.
2. ffH-iilifopn.s/ce povesti" od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. ,fTnyoHier"\ tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. „A?a ŽevinjaH", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena CO kr.
5. „Župnih JVakefleldsIti". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. ,,Mej dvema stoloma**, izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. ,,Cvet hi Sad", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena HO kr.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".