St. 25. V Gorici, v cetvrtek 18. jun^.< t > ..Sofia" izliaja'vsak cetvrtek in velja po§fco prejeniana ali v Gorici na dorn po§iljanat Vse leto ........1. 4.50 Pol leta ......2.30 l Cetvrt leto. .... ,. 1.20 Pri oznanilik in ravno tako pri ,.jJo slanicah" se placuje za navadno tristopuo vrsto: 8 kr.f ce se tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat ----.....-.......6—,, ~7,—j-,—„---8 ~ krat Za vece drU* po prostoru in pri {tznaoilih vsak p*»fc 30 kr. za kolck. Tecaj IV. Posamezne etevilke so dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So Uarju; v Train v tobakarnicali „Via del Relvedi-ra 179- in „Via della ci Narocuina in dopisi naj Be blago voljno posiljajo pod naslovom: Ured-nijstvo oziroina upravnijstvo v Pater* nollijevi tiskarui v Gorici, — Rokopiai se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drngim ne-pieraoznim se uarocnina zniJSa, ako so oglase pri urcdnijstvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Pravdarji pozor! Pustnvu 16. maja 1874. Zopet imamo majhno novo postavo, katera spre-iniuja ia zboljluje nekatere odlodbe pri ustnem, pisme-nem it» okraj§ant»m obravnovauji civilian pravd. Uze davnci prieakujumo od leta do leta novega sodnega redu, ki bi kot eelota uredii ta vazui del pra-vosodja. Natnesto tega ah se je po dvornih dekretih krpal stari red, ali m ma pristavjjajo za pravde posebne vrste posebne jiostuvice, ki se pa ena na drugo in vse nu glavni sodui red naua&ajo ta^o, da je prava zmesnjava Ta glavni red je izdal cesar Jo2el" 11. dne 1. maja 1781., in je bil za tiste case vclik napredek. Do zdaj so se pa okolnosti posebno vslerl zeleznic, te-legrafiv, vtled vdioanskega razvnja obrtnije in trguvine jako Kpremcnilc. in sodui vad se je gotovo tako po-ataral, da novega putrebujeino v oeloti. Poleg vse stu-rosti pa se nij izvrgeval do zd»j ne §. 13. tega redu, ki veleve, da se miajo pravdne stranke in njih zastop-mkt (advokatje) v svojdi govorib, ki jib v ssupianike zapisujejn, posluLevnti dezeluega jeziku. Ku gbjte, an Slovenei misluno, da tirjamo kaj novega, Le tirjauio, naj se vpelje slovenski jezik v sod-nije, in veudar nam je to ptavieo cesar Joief II. pri-zual uze 1. m.ja 1781. NovejSe postave- potrjujejo ta §. in so ga ttidi razSirtle; zatorej delajmo sami, saj je to celo zapovedano, ee ne smo sami krivi, da se za-netuarja naia pravica. Ob enem pa tirjajmo take sod-nike, ki nas razuuiejo, kedar govorimo in pi§emo pa ua§e. - Pa vruiiuo se k postavi. Onu obsega 20 §. izmej katenh nekateri bolje zanimajo sodmke in ad-vokate, drug! pa tudi pravdarje, in celo potrtbno je, da jih poziiajo; za to hofienio prve izpustiti, druge pa sem ter ija malo raziagati. §. 2. povjsuje zuesek, ki je za okrajsauo (suma-rieuo) obraviiovanje merodajen od 200 gld. do 500 gl. a. v. Dalje znizuje glede pristojnosti nustuo odredjene okrajoe sodwje (pretura) uerodajno zneske od oUO, 50 in 25 gld. starega denarja n>; 500, 50 in 25 gold, avstr. veljave. II. Glide obrokov in uarokov. OPAZKA. Z ckllocbami v §. 3. do 16. skusa po-stava v okom priti dolgiin obrokum in neopravieenernu vedneuiu odSaganju pri pismenem in ustnem obravno-vanji pravd. Vpeijano je nneelo, ki velja pri okmjSani obravuavi, in to je prav; kajti neodloenost starega soduega reda v tern obziru je zakrivila, ^a so pravde se toliko zavlaeevale. Pismeno se r^dko obravnujejo pravde, za to dovo-lite braki, da preskothmo te odloebe, razen ene in se po teni lotuuo narokov. Ta odlocbn je §. 6. Obroke za pravdne spise pn pismenem obravnovauji, in za tyzbe, k» se imajo podajali vsled doticnega dekreta, nme sounik za voljo vazmh uzrokov zdaljsevati; drugih La pr. ztt apeiacyske in revizijonalne pritozbne spise pa ae. §. 13. ptavi o narokih: Ce prosi pn naroku kaka btranka odloga, na^protnik se pa temu upira, in tirja, da se ima pr&vda obravoavati; mora su precej o odlogu razsodjts. Odlocba se ima strankama ust-meuo razglasiti in v zapisoik zapis^ti, da se je to zgodilo. Ce se je pa odiog odrekel, mora se pravda brez daljne zamude obravoavati. Ako je kaka strauku piprej odsla, ko se je raz-glasila odlocba, s kateto je sodnik odleg odrekel, ali ako se po naznantlu §e brant pravdo obravnavati; te,-daj naj se samo z drugo stranko obravuujp, in proti temu, katen je od§el, ali ki noce nadaljevati razprave, ravua se tako, kakor da ue bi bil prisel. Odlodba o odloga se ima vsakako pri resitvi naroka strankamtudi pismeno naznaniti, in eas za rekurz teee od vroeitve tega dekreta. §• 14. Ako se pred casom naroka poda pisana proSnja za odlog, nijma se ona vrot-iti nasprotuiktt, da o Djej izrede svoje muenje, aoipak sodnik naj oarok uradno odnese, ee je stranka v prosoji s kako pisano prdogo dokiizula, da ue more o pravem ^asu priti, ker je uastopil kak nepremagljiv zaddek; in ee je sodnik v stauu, pred narokom doticoi dekret obenia strankama vroeiti. V vseh drugih slufiajih se imajo take proSnje pri naroku naznaniti strauki, ki je pn4la, iu ie I njimi lavna po §. 18. tako, kakor ee kedo pri naroku odloga prusi, NepriHi prosilec pa trpi, ce se je uji-gova proSnja zavrgla in to pri naroku razglasilo, vse pravne nasledke neprihoda. §. 15. Ako sodnik uarok odlozi, mora tudi stranki, ki je odloga prosila, ce nasprotnik to tirja, iialogiti, da mu ima stroSke uaroke povrniti v zuesku, ki ga sodnik odmen. §. 10. Rekurz omenjeni v §. 13. ne ustavi teka ne sldepa obravnave, tudi ne viozbe in zavoja pravd-nih spisov, veudar mora sodnik, prej ko glavno pravdo kouecno razsodi, cakati, da se reSi rektir/. Super dve euaki odlocbi prve in druge instance to j«, ce ate obe pro&njo za nov obrok all odlog do-voldo ah odbile, nij piipustljiv izvauredni rekurz na tretjo indtanco, Tako rekiuze mora soduilc prve sto-pinje uruiluo vrniti. III. Glede dokazovanja. §. 18. Sodnik, kateri price ali zvedence izpra^uje, more price m zvedence ue posebno popraikvatt o vsem, kar se mu potrebno zdi, da se povedbe pri6 in pozvedbo zveduncuv pojasnijo in dopolnijo. OPAZKA. Tako so tudi dozdaj nekateri sodniki ixprasevali, nekateri pa ne. Zadnji'so dokazane clane in pusebna uptasanja pricam, in predmet zvedeneem pre-brali, in gole odgovore zapisali. To je bilo sieer po-stavno, toda mnogokrat pomanjkljivo, zlasti ker uijso smele stranke pri izprasevanji pric navzocne biti, da bi bile one kako u^jasnost pric po posebnih uprafianjih odstranile. Postava je zdaj tej pomanjkljnost! v okom prisla, in se bolje pomagala z sledefrms odlocbami. §. 19. Strankam je dovoljeno, da smejo zraven biti, kedar se price izprasujejo. Stranko pa, katera se predrzue pricam v besedo segati, ali na povedbe pa nepripustljivem nucinu upli-vati, mora sodnik posvariti, iu ce to nic ue pomaga,. jo kar ostraniti. §. 20. Stranka, ki je prisMa, sme po sodniku, ali 6e sodnik dovob, sme sama pri6e popr»§evati o vsem, kar se jej zdt potrebno, da se povedbe pric pojasnijo ali dopolngo. Nasprotniku dokazovalca gre ta pravica tudi ta-krat, ee nij posebnih uprasanj pismsno podal. §. 21. Upraganjn, katera imasoduikza nepristojna, ali katera je medsodba izkljuci!a, mora on zavrniti, in v zapisniku opomniti, da sc je to, in zakaj se je zgodilo. Ptoti temu, da nij sodnk kskega uprasanja pri-pustil, ne da se postbej rekurirati, stranka naj pa to svojo pritoibo pndruzi apelaciji soper razsodbo glavne pravde. §. 22. pravi, da ee se imajo price po oaprosenem soilniku v drugih ukrajih izprastvati, smejo se posebna uprasanja nuravn )st njemu puslati; da mora on, ce nij stvar nujna, strankam naznaniti dan, kati-rega se bodo preslisale price; da veljajo §. 19, 20 in 21 te postava tudi zanj, torej da smejo stranke priti iu se udeleziti. OPAZKA. §. 19. in 20. obsegata nujva2nejso in pri nas novo odlodbo, ki je pa pri drugih uarodih uie davno vpeljana, Tudi na§i juristi svobodnjaki so jo vec let tirjali, kajti pravicuo je, da slisijo pravdne stranke same vse, kar se pricuje ujim v slcodo ali ko-rist. One morejo govore prid pojasniti, ali price spom* niti na to ali ono okolnost, ce jih smejo, seveda do-stojno, poprasevati. Vestnim pricam samim mora to kaj po godu biti, manje vestnim pa je to strah, da se ne predrznejo, krivieno pricati. Vrhu vsega izvejo stranke, ali je sodnik svedoke dobro razumel ali ne, in prav to je juko potrebno pri ttas Slovencih. Trdijo sicer nekateri, da se mnogokrat pride bojijo strank, da za to sodnike prosijo, naj gledajo na |to, da nobeden pri vratih ne poslaSa. To je zares cudno, aia.....- - -^ - 'm "ZJJI^^ZZZZ-Z^Z-' i i isSsM saj sa njih povedbe v kratkem pozvejo, ker ima vsaka Btranka pravico, tirjati prepise vseh povedeb. Kaki dr/avljam iu kristjani so pad ,taki mo?jo, ki bo boje pred s o d n i j o resnieo povedati strankam v lice 1 Ilesttiea je Dogu ljuba, pravi pregovor, in svoboda tirja dr^avljano, ki se resnieo ne bojijo. Mislitno, da bo takim bojazljivim ljudem prav ta postava kaj dobro tekniki, vadili se bodo nnmred resnieo brezobzirno go» voriti, k<;dar je treba, iu po tern bodo tudi ia pr, pri volitvah poguinnejSb glasovali po nvoji vasti. So naj opomnimo, d» seu^e od leta 1850. potom naeelu pri kazen«»kih pravdah postopa z najboljiiin us-pehum. Zakaj neki bi v civiinih pravdah bilo siabo to, kar je pri kazenskih izvratno. IV. Glede soduih nagibov. §. 23. ukazuje, da se imajo od zdaj naprej tudi pri pismenem in pri ustmenem rednem obravnovauji raz-sodbeni nagibi vrofiiti vsakerao, ki je. pravdo popol-noma ali deioma zgubil. V. Glede pravdnih tro§kov. §. 24. Tega §. zapopaclek je ,v kratkem to. Stranka v pravdi popolnoma zmagana mora nasprotniku v vsoh slufejih potrebne inopravieene tro§ke povroiti. Kateri troski so taki, odloci sodnik z vestnim obzirom navae okolnosti. §. 25. Ce je vsaka stranka deioma zmagalka deioma zmagana. se tro§ki priuierno delijo ali pobotajo. Pa tudi v tern primerljeji se sme ena strau obsoditi v vse troske, 6e je nasprotuik pad*l le zarad kake ma-losti, zastran katere nij bilo posebnih tro§kov. §. 20. Pivdpisi §. 24. in 25. veljajo tudi ;sa. raz-sodbe vi§e in najvi§e sudnije ue glede na to, da ima u2e kaka stranka razsodbe nizih sodnij" v svoj prid razsojenih. OPAZKA. Dozdaj nijso bile postave tako odlocne, in sodnije so navadno malo troSkov prisojevale. Nekt sodnik je celo pobotaval troSke, de so stranke si bile v 2laliti. Za to so nekak-ri bogati kmerje s pravdami radi nagajali manje premostoim, . pisec una vrhu tega to redko zavt'St, da se more pov/dign.ti zaniLljivo cez vso slovnifiarje, ces, kaj boste vi! To j obiral drugih ljudij i casopisom (on uze ve katerim) zadrzaval poti mej posteuo obcinstvo. I- Ajdoyskega 15. junija. [Izv. dop.] Kraski dopis-nilv v Socmi §t. 22. hvali na eni straui prtdlog g»sp. Lebana v kupcijski zbornici, na drugi strani pi ocita nepristranost ajdovskega okraja cestneinu odboru, v kateiem tudi g. Leban sed;. Dopisnik namrec misli, da bi moral aj«lovski odbor popravo skladne c.stt* ecz Vranjak iz Rihenberka potrebno pnpoznati in za to v seji pri llebku na predlog g. piedse.lnika Rob:ca skle-niti, da bi so bilo od navejetie svote nek-»j tisoc to-rintov na posodo vzelo. To pa nij tak.i. Dopisnik naj pomisii, »la cestni odbor jo za skladovne coste cez Rihenberk uze dosti potrosil, ta kraj Ij»ave se pa se nij nic stvorilo. Vzrok tega je, ker je cesta iz Gorice do Ajdovscine erarska. Ker pa ne mi ne cestui odbor nemamo za popravo cesarskih cesc kaj skkpaii, tor.ij ne ostaja druzega, k.akor se obrniti s prosujo do e-raija. Toraj cast, komur cast! Kraski dopisnik dalje ne ve, da vecina ceatnili odbornikov stanuje ta kraj Ipave, in ko bi pristranski bill, bi gotovo vsak sklep po svoje obrnih, skusnja nas pa uci, da so se cestui odborniki za vsako potrebno delo na unem kraji rado-voljno udali. Za to je pa nieadd dopisnik delaine imenuje. Sicer je pa to njih rprokleta dolznost.tt Sedaj pa k stvari: Ko je pri Uebku g. Robic predlagal popravo ceste iz Rihenberka cez Vranjak, odbor razvidel je precej, da bi poprava te ceste prav malo koristil», ker bi nad 4 palce na sezenji visela in seto bi se dalo le z velicimi ovinki in cez velike bribe in z ogiomnimi stroski napraviti in izpoljati. Razvidel je cestui odbor, da crta iz Rihenberka do Stanjela je prav dobro izpeljana in od {am naprej cez Koprivo jo popravljajo, kar bode v kratkem dovrseno. Razvidel je, da ima gorenja Ipava uze zdaj v eni miliji Sirjave tri skladne ceste v Trst. Prva pelje cez Poddrago, gorenjo Branico v Kobdil, druga iz Sv. Kri-za Cez Zablje v Stanjel in trotja od Potoc cez Rihen- berk. Toraj imajo Gorenjci popolaem dosta cest. Da je po tem preds^dnikov predlog padel, hvala odbor-nikom! Dopisnik se jezi, da so marljivi dornberski mozje denar za popravo ceste Lez zelezua vrata dobili, na d-ugem kraji pa pravi, da jim je ta cesta peto kolo. -Cuden modrijan ! Dopisnik iz Rihenberka, houem reci Krasa, se baji ce3te cez zelezna vrata, kervidi, da bi bila vsem sred-njim Krasevcem v Gorico in doleujim Ipavcem v Trst dosta bliza. Za to jo peto kolo zove; in odbornikom pristranost ocita. Ko bi bili za oiio rihenbersko peto kolo glasovali, bi se jim gotovo pristranost ne ocitala. Dopisnik mj pa popras.t ljudstvo tega kraja, in izvedal bo, kako je razdrazeno zaradi vecoih cest-nih troskov, kateri njemu nic ne koristijo. Eden iz Ajdovskega. V Trsta lf>. juuija. [Izv. dop.J Dolgo casa smo trzaski Sloveoci hrupeneli po p>liticmim drustvu, knte-rega nam je potreha bilo, kakir ribi vode, pa vselej bino pri vs.ikem z;icetku stakuili velike zavire in ne-pnlicnosti, kutere so nam deio ustavile. Oituli smo Ojumljuui in brez sctta, s katerim bi se bili lahko v bran piistavili krulemu sovrazniku, kateri uamerava naso uarodnust popolnoma zatreti, ter na nasih razva-lmuh sinti lah4>ri3tvo in pripntvljaci Trst in okolico za sveto ltalijo. Ker pa y: Slovm uze od nuk la) se.n vajeu pritrpeti vsakoyr.tt«m pregaujatija i.» zuiicevaiija, da je pri torn tudi utrj-.'ii postal, uij se zgabila na-roduoat iz ukolice, akoravno so me stoji slovjuska straza na Adnji, katera z htstrim okom pazi, da se jej sovratf v tsibor ne splazi! Casi se spreminjajo in casa kolo tirja mar.sikatero zrtvo v enem in diugeiu taboru ; tudi za nas je postal v Trstu ugoduejsi cas, tudi na n;is se ozirajo terspre-videvajc, di smo Slovenci tudi faktor, s katerim je treba raciinitii in leto 1874 je prvo loto, od kar smo trzaski Slovenci za fakticuo moc pripozuan?. Politicno dniHtvo 1,l*ro^le5so,, stelo je od prvega obilo ilruzab* nikov in to pisebno ob casu poro la ; ko se jo pi za-celo ra/vijati, pokazalo je, da no zadostuje ne pravilom niti poklicu: ugnjc/dila se ju neka liberaliiont v dru-stvo, katera je vse proje nego liberalno-st. Ko so iickaten cswtui gospodjo zapa/iili, katn \im t'M)<> tnoli, zapuscali so drug za drugim drustvo, da je na zaduje cdini cv«t onwga ltberahzina ostal, kateri le sob] vat-, drugim n-.cesar ne privoSci. V mostuotn ztiovu se je videlo, kako se mora pravicua maiijsCina upirati proti kruti vecini, in da nij bilo mogoce dobiti naj-manjse stvari* Okoliiianski poslanct so vodno zahtevali to ah uno, toda vs-a zastonj; bili so n-isiljudje terori-zirani in podjarcnljeni, in to vse zu to, k«t* uij-io imeli poltticaega drustva. Pred mesecem dnij pa se je u>ta:iovdo neko novo skupuo politicno drustvo, v katerem sta zastopaua oba naroda v Tr->tu, laijki m slovenski, pj uajcastnejih in pravicnih iuoz''h; praviia, j;»k> ngodnt in dobra, so v laskem in sli»venskem je/.iku tisk.mi; ud sm-.i biti vsak voldec druslvu, kojemu je iuw „T rzasku d omor o-dno. dru s tv o". Namen njegov je casten, razlocka uij mej mestom in okoiico, interesi ob.di delov m narud-iiostij sj eni. Odbor obsbija \f. moz obeli strank, na ¦katrre Mnemo s pouosom gbnlatl. V vo lstvo ,je votjeu S'.oveiu'i* dr. 1) /jak, Lozar i;i zdaj kakor mm iz z:i-hesljivfga vir.i i.:vod<*lf bole ,s.' v,top.l ins NVorigoj. Pncakujemo od th go3po.lor, da l)o lo svojo bes:?do na pravL-m inestu rabdi ter se v vseh tirjatvah :no/.ato ob-nasali To drusiv.) una tri odsi'ko. go^poll¦»rstvenl, po-iiticiii in ek'tuomicm odsok. l>t ma.djivo delajo, raz-vidi se iz tega, ker itnujo pogost una sejo; lahonski casop.si so st« oze z iceii hudovati na 1 novim dmstvom, in to je uajbolv znameuje! V Ljubljani 16. jumja. [Izv. dop.]*J (Srecni Po-stojnei. — Ilabumus papain. - Sv. Florijan. — Politicno slovonsko BNai'ol.io d rust v o4.) Zdaj pa zdaj! - zd.ij ne bo Postojucem manjkalo niti pijace ntti jedi, ko se bode spolnila z»dja uekaterih na duhu uboznih. po^tojnskih kr;eacev, ki so pettcijonirali, da naj se vvede uze v pi vi ra^evvd lamkajsnje Ijudske sde m-miki jezik. Nadejati se j •, da bodo vrli Kru-s-*vci ta v/gled posnemah in tukajsnji sotski svet na-prosili, da bi st* po vsem K: asu neinski jezik uze v prvi razred vseh lju Iskih sol vpeljal — ia se vec, da bi se otrokom po prvein dnevu. ko v soUv (stopijo> ostro pre-povedalo, d i ne sm^jo vec besedice tilovunske crhnvti. Ako Krasevci to stcie in nas s.dski svet to potrdi — o cem^r nij dvoraiti, — in se modri sklep solskega sveti utelesi, po tem, Kraievci, postaaejo gotovo vasi skoli sir in v kaleh se bode gotovo voda v vino spre-menila. Boste uze videli, kako bodo zdaj Postojnceni "peceni g.dobi v grlo leteli, ko bodo po novi pedago-gicm metodi znati: riba- lisch. miza- tisch, druzega pa nic ntti pisati niti brati. Ko bi nemski pedagogi prejs-njih casov o tem sklepu slisali, bi se sicer sev grobh obniili; a kaj ti pedagogi, kaj pe iagogicn?. na5e!a nase vladne nmoderue pedagoge'4 brigajo? Saj se tudi ve-likas, trojnoias Bismark, za pedagogicna nacela pri ne-nemskih narodih ne briga. *) Nij od naSega navadnega dopisnika. UftED, Ljubljana ima novega 2npuua. Dozdanji, dobro-znaui zupan gospod Dezman je poveda), da zupaostva ne prevzame vec, ko bi ga Ljubljancani zopet izvolili. Tarej so tukajsnji ustavoverci — kajti narodna stranka se dozdaj nij udelezevala volitve - izvolili gospoda Laschana za zupana, kateri je nekaj casa popred iz-prosil, da bi smel zarad starosti v uiiru zasluzeno po-kojnino uzivati. V neki vasi-i blizu Kranja so wbrumni* o6etje pred malo casoia sklemT, da bodo cerkev zi naprej le pri sv. Flonjami zavarovaP, ker drugod zavarovanje preve6 kosta. Ne doigo po tooi udrai strela v zvonik one cerkve in naredi veliko skode. Iz tega se razvidi, da so tudi svetniki uze zarad teh pregitstiili liberalu-hov tako razkacerti, da neeejo se svetiseu na zemlji pred strelo in ognjem vec varovati, tem manje poslopja pregresnih posestmkov. Svetujenio toiej nasim kme-toro, da naj rajsi pri dobrent zavarovaluem drustvu, ko pri rv. Florijanu posestva zuvarujejo; kajti mogote je, da bo predseduik teg;i staiega klerikalnega drustva onim pobozoiui oeetuni skodo v debarji povruil, njim je gotovo ne bi. Gospod poslanec dr. VoSiijak in drugi dr. llazlag, dr. Zarnik, dr. Mose, urednik Jurcic itd, bodo. tu os-novuii sloveiuko politicno drustto in so v ta na.nen u/.e Statute vladt predlo&ili. Namen drustva bo: „v duhu svobode m napivdka rstzsirjati med slov. ljudst-voni politicno izobrazovanje, brauiti narodne in drzav-Ijanske pravice slov. naroda in pospi'Sevatt ustuvni razvoj avstnjske drzave." To drustvo bode imelo, ker je za vso Slovi'nijo osmovano in bode sredisCe svobodo-mist'ltxe sloveusk*: stranke, - najvec udov med vsemi politicninu drustvi. Kedar bom zopet k*)j novega izvedel, vani bom uze nnzoanil, *J Vtwlilo wis bodo, ilv nam retlno kaj inalcga porocatc h glavuega mesta Slovcnijt'. TlthD. Politicni pregled. Palacky je izdal zadnje dni jako zauimiv spis v nemskom jeziku, katerega jo krstil MSclilu8sw>rtB, ali konertia bescda; vse pa kaze, da jo bolja na-menjen za agitacijo pred novimi volitvarni na Oeskom, katere se bodo kmalo vrsile, in posebno obrncn proti Ncmcom, pa tudi proti Mladoudiom. Ta spis so pretrosovali vsi avstrij'ski listi, nstavovcrni b; so radi norca delali, pa se jim ravno tako godi, ka-kor tistemu, ki We svojo notraiijo jesso so sniehoni in prisiljeuo salo zakriti. Ta spis zassuamuje Nemco kakor krivirne in vladozrljne absolutiste, ki imajo svobodo zmcrom na jezici, ki pa prav pod krinko svobode snznost vpeljavajo. Avstrija, pravi prav ib^bro Palucky, je prisla iz dinasticnega absolntizma innl parlameutarui absolutizem, to je pod jarem one stranke, kar je so veliko slab^e in drzavi nevarnejse, katera je postala iz merodajne volevlasti, skoro od-visna vlast 2. reda. A\>trijski Slovani imamo na eni strani hovra/.nika Xemra, na drujyi pa Rim, ki hore se silabusom in iit>xni<»tIjivustjo zopet absolutizem spraviti v veljavo in svobodne Mnje nasega ''asa zatreti, kar pane bo obveljalo in bo k vefemu veri sami 5kotlo\alo, pa mej narode prepir po fana-tikih zasejalo. Jezuvitje v zvezi z Ncmci so Oehe od nekdaj zatirali in bi jib kmalo popolncm zatrli, pa bozja esoda je feski narod vkljnb vscm nevihtam toliko stoletij ohntnila. Mladorehe osteva. ko pravi, da eesko Ijtulslvo ne bo se opnstilo pasivne opozi-cije ter stopilo na pota svojih Lukesev, Sabin in drugih takih t-e, Iwljnih reuegatov, anipak da bo rairno ustrajalo do resitve. Da Palacky obzaluje i-iuiski pogubni upliv na nekaterc fanatike, katerik pa na Ueskem nij toliko, je naravno; kako bi pa se le po tem pisal. ko bi uase slovenske fanatike in brezdomovinske rimljake poznal. Gotovo so rdaj tudi nam Slovencem jezuvitje na vratu in nic manje nevarni od Nemcev, pa npamo, da to ne bo vendar se naroda pokoncalo, kateri ima nmogo zdravega jedra v sebi ,• ampak tuzna je na vsak nacin nasa sedanjost, to mora vsak domorodec spozuati. Na Ceskem vendar se nij pri^lo do pomirja mej stran-kama, in tudi tezko pride, ker listi se vedno prav Imdo in strastno pisejo. Pri volitvah bosti tedaj obe narodni stranki postavili kandidate, vendar pa bodo mladi tezko kdo zmagali, sicer pa mladi ne pojdejo v drz. zbor brez starih, <5e bi tudi tu in tam zmagali. in s tem je sel ves up ustavovercev po vodi, kar jasno kazejo izjave njihovib listov. V ve&h listih se <5ita, da je Rieger v ceskem klubu izrekel, da je za Oehe s pasivno politiko edino u-panje revizija ogrske nagodbe, katera bode cez 4 leta, ker bode morala Cizlajtanja pri Cehih pomogi iskati proti neizmernim madjarskim tirjatvam. Ce j so to upanje ne spolni, po tem Rieger ne ve ve6 nove poti in bo odstopil. Ta vest je sicer nekoliko neverjetna, pa mogoee je vse. To pa je skoro gotovo, Avstrija bo morala z Ogrsko s casoma dru-gace govoriti, posebno fie se bo pokazalo, da z o-grskim gospodarstvom ne gre" naprej. Morda bo do tistikrat jugoslovanska zarota, o kateri smo go-vorili postala kri in meso ? Dunajski „A7aterlanda nasvetuje duhovnom, naj nikakor ne vzemo vladne podpore. A cvenk je zapeljiv in no vemo, ce bo ..,yaterbuidna obveljala.. Miuisterstvo za pravosodje je opomnilo s posebno okroznico dr^avne pravdnike, da ostro ^ivajo in pazijo na, postopafie in drnge snmljive ljudi. To je gotovo vsled dunajskih straft-nih dogodeb. Rusinski Skof Sembratovic nekda tudi sili rusinske duhovue, ki se v drz. zboru za konfe-sijonalne postave glasovali, to glasovanje preklicati, kakor je to Prato storil, pa menda rusinski duhovni nijso Pratoti. 300 srbskih rodbin se je preselilo te dni iz Ogrskega v srbsko knezevino; zuamenje je to, da na Ogrskem morajo biti turlke razinere. Veliko hrupa dela po 6asnikih odstop skupnega vojne^ ministra Kuhna; kar nenadoma ga je cesar odstavil od ministerstva in na njegovo mesto ime-noval glasovitega Eollerja, dosedanjega namest. na Ceskem zanam.na Ceskem pamoravskega nam. Weberja in za vojaskega povelj'nika na Ceskem feldinarfiallajte-nauta bar. Filipeviea. V teh premembah slntijo nekateri easniki posebno pa vYater1andK iiremembo sisteme na Ceskem. l)ez. zbori bodo sklieani na IT), septembra; samo goriski in isfcrski uze 19. avgusta in trzaski 29. tistega meseca; slisi se, da ti zbori za to poproj, kct se jo ministerstvo ossiralo na proSnjo dez. odborov, naslanjajocn so na tehtno ussroko, kakor so trgatov in dniga polji?ka dela, katera zadrzujejo septembra uiiSo ]ioHlauco. Na Franeoskein so s(i zadn,|e dni godile jako pomenljive wti. • - Gambetta je rekel v narodni skupsehri Bonapartistom, da so nievrednezi od 4. septembra; na kar je nokdanji Napoleonov minister Rouher zahteval, da preklieo to razzaljenje; (lambetta pa jo odgovoril, da to nij samo razzaljenjo, ampak peCat ali znamenje hudodeljstva (stigmate). Uonapartisti vslet1 tega razkaf-eni so se zbirali in se posvetovali, kaj je storiti proti Gambettu; vsi njih organi so zafioli prav© krvoloftnc clanke pisati proti republikancem in nekateri privrzeuci Napoleo-novi, sami potepuhi, so Gambotto cakali, ko je priSel na- kolodvor St. Lazare, da se odpeljo v Versailles, tam so ga javno insultirali in neki grof Sainte Croix, tudi postopac, je Gambetto ndaril; policija pa menda podkupljena in bouapartistic-na, ker je pod Xapoleonom najboljse zivela, se je skoro pasivno drzala in Bonapartisto podpirala, vendar je na zahtevanje nekatcrih na vzoi'uih poslancov grofa .Sainte Croix-a aretirala in je bil ta lep gospod na <} mesecev zapora obsojen. Drugi dan se je na ko-lodvoru zbralo vse poluo Ijndstva in ko pride Gam-betta na kolodvor ga ljudstvo pozdravlja z ogrom-nijii klici: „Evive la republique, evive Gambetta!" in ker so se Bunapartisti mej ljudstvo pomesali in nasprotno kricali, je policija, v velikem broju navzocna, zarela proti ljudstvu postopati, prijela je nekoliko ljudij in tudi nekaterc poslance, katero pa je precej izpustila. Vsled teh dogodeb je vrelo po Parizu; interpelacije prav ostre so poslanci stavili v parla-meiitu, vendar pa nij prii^lo do vecih nemirov. Bo-nax>artisti pa so s tem iskandalom pridobili samo mrzenje vseh postenih Francozov. — Te dni je sta-vil Peries v nar. skupcini predlog, naj seokli^ere-publika kot definitivna forma vlade; ta predlog je dobil vefiino 5 glasov, na kar je bil predlog oddan komiteju za postavodajstvo. — Precej po tem je pa stavil Laroehefoucald predlog, naj se zopet u-stanovi monarhija, a ta predbog je sijajno padel, kar je dokaz, da so republikauci, ki so ?e pred malo casom bili v manjSini, pridobili si vecino, to pa je bilo le tako mogoce, da so je levi centrum pomenil z desnim cetttrom in da je prvi kot zdaj vodilna stranka dovolil zadnjim nekoliko koncesij. — Na Spanjskeni so Kavlisti zopet dobiii po hrbtu, sploh je njih voja.stvo popolnoma demoralizirano in se ne more dolgo vec" drzati, posebno ker denara primanjkuje; ftpanjski minister Ulloa je izdal cirkn-lar do tujih vlasti, v katerem trdi, da se bo po tem zopet osnovala definitivna vlada. - Ta cirkular je bil povsod prijazao sprejet. Nemska vlada zdaj ostro • postopa proti socialdemokratom, kater.ih predsed-mstvo se je iz bojazni preselilo v Hamburg; s tem so menda y zvezi tudi preganjanja delalskih vodjev na Dunaji m Pragi. ; > J Bazhe vestL .tilnice na evoke, katere priporoWo naSimpoAcem. <^Ja define ffa iolWtR« «vet«vftU uod predsednistvom dez. namestnika bila je v aoboto,? la-ten so moj dragim sklenili, da so iraaio liudski nffitSfl nafie fciek sklicati v koaforenco aa^i'S^SSfc katnaiih nafrtov.za ljudsko Sole; '"^vora aiaa- Kakor m slisi nij bilo v tej seji no m^oyora za-radi preloftitvo fiolskili poeitnio, no zaradi brexvflnkthm iu-.it«ljev na iiaAi gimn.wiji, 0 zaduji aadevi se'nle to-liko po inesta in po (^asopisih govori, kakor bi imol biti sedaj konep ^vcta, m vendar nijijia stvartiifina sebi. rason toga moreda, da si nafii klerikalci izvrstiio z a v r a t n o o v a d u Ji e rirojajo. Stopito a imeni na dan, «o imato km poguma, % imoni ue-itoijov in ufen-cev, da bode enkrnt stvari konec. (Vs Nei»; m nam piSo. y lyorek 9 . ^ . pri nas vdik poiar, in ko ne bi bili faujje do polnool yasovah bi liila, gotova » osobna druzina v papain os(a-la. iantja viden,da se jo mofian zubeljiz dimnika dvi-gal, so vzbudili drufcino in ljudi na pomoft sklicali. Take pnd no.ho so nasi Ijadjo pri tem obnasali, da iobil znbelj v Vi nro popolnem isadnSon. Tudi pri nas jo vromonska nevllita mofino fikofe-vala v nedeljo in ponorkdjok. Pri lias je trta in druRo sadje tako oklafeno, da no moromo niti v bodbee uKodne-ga lotn prifiakovati. Mliznji gozdovi so bili ,14, t. in. b6 Hiiogoin poboljuni. (•j *iMir,j i.ujnu), naj, rojak, ki od oktobra moseca sem kot onoletni prostovoljeo aim v e, kr. jrar-nixonski bolnifinici na Dunaji, je bil 1&V. t..m. M dok-torja vsega zdravoslovja ppomoviran.—Costitamo ! rrimiiioiH) bo tudi lotos v Gorjoi na prasnik W. Petra in Pavla popoludiio na Travniku ; igrulo se bode na lvo cinkvino 00 gld., na drngo ciiikvino 40 gfd..,in tombola 200 gld. Kartela velja 30 soldov. Cisti dobp-dek je naniftnjen RorotiAnici.—Kakor navadno, bo tisti dan na tisofo Ijiulstva iz do^olo v inosr.ii. (wiuvjunnfilj hlaff«itvnrnlleljnlj komltet) v Petrogrodu izdajal bo kojigo „Slavjanskij sbornik" v kateri bodo tiskani razni popularni za publikum loitko umljiyi scstavki biistoricnoga, etnograiicnega-okonomifino-statiscnega i. dr., pa samo ne politicnega zapopadka. Po-litika jo odstranjena zaradi tega, kor knjiga ima namen nPiti. anipak ne draziti in spodbujevati strasti. Vse, kar bi moglo.zaliti katero si bo.li plerae slovansko, so bo iz „Sbornika" brezizjemno izkljufiilo. Edon poglavitnih udov „Slav. blagtv. komilota", prof, petrgr. univ., IAi-manskij, prosil nas je, da bi nagovarjali svoje znahee in prijateljo moj Slovenei, da bi so tudi delozili te^a podvzelja, posiljajo teuieljito fiestavljeno Slanko o sedan-jnm narodnein gibanju mej Slovenoi in mpj Tstrijani. i'isaLi se more tudi no v rusketn joziku, pa se uzonaj-d krat vee odveze placnl, kot prvi. Nadalje je tudi doknzano, da vsled onaeega breme-na, mororao tudi vsi enake koristi imoti, in da prav pri nas nij mogofc drngi nacin razdeljenja pasnikov. kakor omenjeni vrtovinski. Sieer pa moram zalostnega srea pri-znati, da pri nas no bode prislo do edinosti v toj vazni zadevi, dokier bo 12 staresin iz T. in II. volilnega raz-roda na oni in 5 iz III. razreda na drugi strani in je v takem polazaju Se edina pot ta, da dezelni odbor prosimo, naj nam on po svoji vesti naredi naert posta-ve, kajti kedor si sam praviee ne zna delat-i, teniii io morajo drugi diktirati .**) Vi, gospodine, menite morda, da jez zagovarjam reveza iz sebiSnosti, a motite se: sedajni svot bo moral se ysa druga bolj§a sredstva poiskati, da se bo prezivilo in sieer ne samo prezivilo, ampak tudi dobro zivelo, ker filovek more biti po tern posten, dober, priden, nmen, nraven, Le dobro zivi (Gut leben, macht gate Mensehen. je meni enkrat ueen Nemec rekel). Tedaj ne bo §e konee sveta; lezdaj nam greslabo, dovr-§iv§i se velikanski prevrat in zacetek fiisto nove dobe za eloveslco druStvo. Citajte na priliko v ^Slovenskem Tedniku" §t. 24 zanimive stevilke o poljedeljskih in obrtnijskih delaleih an Angleskem; res zanimive, pa tudi poinenljive so te steviike: tarn so istovilo delaleev za obdelavanje zemlje krfi in stevilo dolalcev v fabri-kali v tej meri mnozi. Co bo to zmerom tako slo, mora Anglezka pesati in sieer znto. ker so zaeeli tudi drugi narodi napredovati in kmaio bodo postal! neod visni od angleske obrtnije in angleskik iznajdeb, katere so morali dozdaj drago plaeevati. Pri nas so neke male V5isi,is katerih sejeseprcd maloleti le marstkakmla-denie podal na taje; zdaj pa stevilo takih mladenioev eudno raste in sieer ne iz Jjubavi do tujih krajev, te-nnie zarad ubostva. — Tedaj pri nas bode kmetijstvo pesalo, kolikor vec se bo sirila obrtnija, te ne bo pri-sel tak drugi red, ki bo segnil kmetijstvu pod ramo-Zato pa recem Se enkrat, dajte revezu, delalcu paSnike m drugo neobdelano zemljo proti odskodnini in ker ima pravico brez odskodnine, da jo bode dobro obdeloval in se obvaroval lakote, ki nij ma dobrih nasledkov za elo-veJanstvo! Vas pa, gosp. posestnik, posim, da mi od-pustite mrtve grebe v mojih dopisilt, kateri so menda svetu pokazali razlocek mej Ijubeznijo In sebienostjo mej dobrim in trdim srcem in mej ciovetanskira in ne-cloveeanskim misljenjem. -_________ Ubogi kmet. *} Urednijstvo nij odgovorno ne za obliko, **) Tudi mi smo tega mnenja. ne za zadrzaj. Urcd. Podpisani je prevzel restavracijo k En-opi; ob enem pa naznanja, da Je prcslirbijeii z iicijboljsiiiii jeilili iii pijadami. ! Uljiadno se priporoca. si. oMnstvti HajnovojlSe vlece se 15. in 18. julija t. 1. in ?e mow v ni-.i!o mesecih 39.600 dobitkov odlociti in sieer 130,000 lolarjev ali niut.mm, 2ioi>«M>, i3(ioim>. »:».o ].o SlOO drzavmh mark ifcl. K tenm n«odn»Mau »re»;kanju povabljamo, na.i se ferera p.i-sknsi 1 cola nriginalna srecka 4 tolirjt-Koll. ,'». — a. v. Ii2 „ 2 „ ., .!• - - a. v. m ,. I » » l- fj° a-v- .. .. Ako st* denar posljf, izvrHUjt'mo \>a nar..ncr «» tmMi »r«»i poflwje *««!* !»»«»• huthtt. trftover. Vsaka sweka it nasi>i;a didiihi ituanas ]»«>«l|'i- Gebr. Lilienfeld, UUUI. LIIIUNIUIU, Hamburg?. \cucrwalkaizbera4j4sirok;b v(a Inirvanih kt'tetmv, vse baze plutna, robe za postelj<\ behiia barvanu pre-grinjala, tezka podna pognnjalu, iiiijtinej.se platueno rote itd. Enotna cena : 27 solrfov valol ail koniall tinren-Ba-*ar, Wien, rai»ri»liiirt>r 4" sold., izliraui k«»ks ]*a %J0 d jK-, ixrori.^Ka [)\ ill <)M lovarui%i» , !| Janez Casagramte naxiiatija .slavimmn oln'instvu, iln je oil^ii'l s Ajdovsf'ini tdiilno zalozeno |iro jjn J iiajto::.m'j^» in «*«>nt*j»i* p'jstivzljo, 1^ Pialpisani jo prevwl htarn^iiii'jiii >f .tiNif* BATISTlC^O V SOLKANT. kar si. ob.;instvu naznan.ja /. diKyiM1^ iii, J» 1)0 skrlwd za dobra jedila in po^ek no dD^jf* domaca vina. Tudi ima noMikj ||{% m\i-pravljanih sob za tujoo. Pripurnoa .so tedaj, da ^iitiiili .Si .#-nci prav iiiei'CM obiskujojo, k*»r rad In' pfv^f^lo* bro iu drtbrr kup postiv^d i-nsliilo ^t^ V Soikanu I. juniia l^M , JofcKF EISEX2 / Mn^ i3 ..SLOVENtJJ'*' rsi^, v Tr>tn is»*t> inarljivo zasto^nil^^iil^riij «,. *jgj tJri/ kdrr so nijma /:ast»>pov. -1^ C| z dobrimi referencaim se ki»J v*v s|li!?h}0 |^ Ha prodaj je mnogo botilij najboljsega cmega Berzamina ||«» IO kr. botilja. Kedor zelj kaj kupiti, naj se oglasi pri upravnijstvu „Socea.' 30.jiinija 1^*4. so boa* i^ok r»JN sodr.iji v Se/.ai.i na ja^ III