Leto LXX štev. 165 a V Ljubljani, v torek, 21. julija I942-XX Spedlzlone Io abbonamanto postale _ Poitnio* plačam v joiovini rrezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Maja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir, Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inaerate. ^Nov^mMto.*' l*ha|a vsak dan i|ntra| razen ponedeljka In dneva po praznika. • , ,, . ,, „ , , _ ............5 Uredništvo In oprava. Kopitarjeva 6, Llobllana. Izključna pooblaščenka za oglaSevanje Italijanskega in tujega | Redazione, Ammloistrailoo.. Kopitarleva 6. Lnbiana. [ izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. | Teleloo 4001—4005. Concesslonarla escluslva ed estera: Unione per la pnbbllelta Pubhliritn Italia Abbonamentl: Meta 18 Lire; Estero, mete 20 Lire, bdiziooe domentea. anno 34 Lire, katero 50 Lire. C. C r j Lubiana 10 650 per (Jli abbo-namentt: 10 349 per la inierzlonL Filiale« Noto mesto. di proventenza Italiana na S. A. Milana. Naprej proti jugu in jugovzhodu Obupni sovjetski poskusi za zopetno zavzetje Voroneža — Bombe na Moskvo in Murmansk Vojno poročilo št. 783 Nadaljevanje bojev v Egiptu Nasprotna oklepna sredstva uničena 7 angleških letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nn egiptovskem bojišču so*bili odbiti sovražni napadi nn severni iu srednji odsek naših črt. Nekaj nasprotnikovih oklepnih sredstev je bilo uničenih. Nemški lovci so napadli močno letalsko skupino »Ilurricnnov« ter jih sedem sestrelili. Slabo vrente je oviralo napndc na Malto, kjer pa je bilo vendar zadetih nekaj važnih ciljev. Egiptovsko l>ojiščo, 20. julija. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Te dni je sovražnik izvedel nekaj posebno srditih akcij proti našim postojankam na ožini pri El Alameinu. Sovražnikovi preostanki, ki jih je naš dinamični prodor potisnil proti Nilovi delti, so dobili pomoč iz srednjega Vzhoda. Naše edinice so vseeno pogumno odbile te napade teh oddelkov, ki še niso poskusili teže borbe. Sovražnik je pri tem imel še precej izgub. Razen številnih ujetnikov je zadnje dni zgubil tudi nad 30 tankov. Egiptovsko bojišče. 20. julija. AS: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Osno letalstvo živahno deluje na egiptovskem bojišču. Številne eskadrile stalno oprezujejo nad bojiščem ter pre-stregajo sovražne skupine, ki skušajo izvajati polete nad naše postojanke ali napadati naše zveze v zaledju. Zaradi njihovo stalne budnocrti angleško letalstvo ne more izvesti nobene akcije proti našim postojankam. Jugovzhodno od El Alameina so italijanski lovci prestregli mnogo sovražnih bombnikov v spremstvu enajstih »Hurricanov«. Štirje angleški stroji so bili sestreljeni, drugi pa poškodovani. Preostala letala so se morala vrniti. Milano, 20. julija. »Popolo di Roma« prinaša naslednji članek o položaju na bojiščih: Tiinošen-ku se ni posrečilo umakniti svojih armad na levi breg reke Dona. Že 16. julija, ko je še branil Vorošilovgrad, so Nemc.i na Donovem kolenu onemogočili umik proti vzhodu (Stalingrad) tistim njegovim edinicam, ki so bile pri Vorošilovgradu obkoljene. Dne 17. julija so Nemci zavzeli Vorošilovgrad in še isti večer so nemške oklepne in motorizirane edinice na široki črti dosegle reko Don vzhodno od Donca in Rostova. če se upošteva, da se Tintošenkovi oddelki še niso mogli v celoti umakniti, tako da so vse tiste čete, ki so branile fronto , pri Doncu med Vorošilovgradom in Iiostovom, bile zajete v velik obroč na zahodu od italijanskih in zavezniških, na severu in vzhodu pa od nemških čet, ki so v Donovem kolenu zaključile obroč. Te čete imajo še možnost za pobeg proti jugu skozi Rostov in preko še nedoseženih mostov čez Don. Po našem mnenju pa ne bodo imele mnogo časa: samo nekaj oddelkov se bo lahko rešilo, drugi pa bodo uničeni v že več dni predvidenem uničevalnem obroču. Kakor je znano, so Timošenkove armade Šči-. tile železniške zveze med Kavkazom in Moskvo, Novi turški poslanik v Nemčiji Ankara, 20. julija. AS. Predsednik turške republike je podpisal ukaz, s katerim je bil za novega turškega veleposlanika pri nemški vladi imenovan bivši obrambni minister Safet Arikan. Novi poslanik bo v najkrajšem času odpotoval v Berlin, da bo prevzel nove dolžnosti. Razdejanje v Leamingtonu Berlin, 20. jul. AS. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da so fotografije, ki so jih posnela nemška letala med napadom na letalske tovarne v Leamingtonu, pokazale popolno uničenje treh tovarniških objektov. Tovarne v Leamingtonu so bile izredno važne za angleško oboroževanje. Iznad podrtin se še vedno vale gosti oblaki dima. Novi ameriški vrhovni poveljnik Stockhnlm, 20. jul. AS. Kakor piše lisi »Wa-sliington Post« namerava Roosevelt imenovati vrhovnega poveljnika za vse suhozemske in pomorske sile 'in je baje izbral za to mesto admirala Leahyja, veleposlanika v Vichyju, ki je že nekaj mesecev v Združenih državah. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 20. julija: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Ko so na južnem odseku vzhodnega bojišča deževni nalivi ponehali, sn zopet v polnem trku zasledovalni hoji v snteri proti jugu in jugovzhodu. Skupine bojnih letal so pobijale sovražne kolone vzhodno od It oslova, uničile važne sovražnikove zveze z zaledjem v ustju Dona ter učinkovito podpirale zasledovalne boje v Donfevem kolenu. Sovražnik je tudi včeraj z močnimi silami napadel mostišče pri Voronež u. Vsi poskusi za zo-petno zavzetje mesta so bili odbiti v trdih bojih in deloma v protinapadu, ki ga je uspešno podpiralo letalstvo, pri fenter jc bilo uničenih liti od 00 napadajoči!) tankov. Podnevi in ponoči so liili z uničevalnim učinkom napadeni železniški rili na področju Moskve. Južno od 11 in c n s k e g a jezera so izpoil-leteli krajevni sovražni napadi. V teh bojih je bila uničena neka boljševiška skupina ter jo bilo pokončanih 19 sovražnih tankov. Včeraj jo bilo s posebnim uspehom bombardirano pristanišče v M u r m a n s k u. Veliki po-ža ri so nastali na dokih, tovornih vagonih in pa oliratovališfih. Nad zalivom Kola so lovska letala sestrelila 17 sovražnih letal. V Severni Afriki obojestransko delovanje krajevnega značaja. Severovzhodno od Londona je neko bojno letalo podnevi pogodilo i bombo neko pomembno oboroževalno tovarno. Na obmejnem področju med Nemčijo in Nizozemsko jc včeraj eno anglcko letalo spti- nied katerimi so najvažnejše proge Krasnodar— Rostov—Voronež in Krasnodar—Stalingrad—Sara-tov. Po teh progah 60 dovažali nafto in petrolej. Timošenkov umik je odkril dve železniški progi, za kateri se je doslej mislilo, da nista bili uporabljivi za velik prevoz petroleja. Istočasno sta ogroženi dve veliki mesti: Rostov in Stalingrad. Na začetku svojega umika je Timošenko izjavil, da se bo ustavil na Donu Zdi se, da mu Nemci za to ne bodo pustili dovolj časa. ker so si že zgradili mostove za prehod na levi breg Dona. Timošenko bo torej moral opustiti obrambo Dona ter se umakniti na druge južnejše postojanke. Izguba najprimernejših poti za prevoz petroleja bo sovjetsko armado zelo zadela, zlasti še zato, ker 60 prevozi preko Ledenega morja vedno nevarnejši. Z navdušenim zanimanjem zasledujemo bitko pri El Alameinu v Egiptu, kjer general Auchinleck izvaja stalno nove in drage napade, uporabljajoč 6eveda tuje čete. Znaten napad, v katerem so bile tudi oklepne sile, se je zlomil ob orlporu italijanskih divizij »Trento« in »Trieste«. Več sto ujetnikov je bilo prijetih. Bili so večinoma Avstralci, kar dokazuje, kako spretno Angleži izrabljajo kri drugih narodov. Madrid. 20. jul. AS. Šesto obletnico španske narodne revolucie, ki je hkratu praznik dela, so slavili v vsej Španiji ob največjem ljudskem navdušenju in z velikim zborovanjem 60.000 delavcev, na katerem je general Franco V navzočnosti vlade in političnega sveta ter zastopnikov vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti položil temeljni kamen za postavitev »Vajeniškega mesta« in šole za poklicno izpopolnitev, ki so bo imenovala »Ramiro Levesma«. V govoru, ki ga je general Franco imel na zborovanju narodnega vseta španske falange, je naznanil zakon, s katerim se ustanavljajo kortezi, španska državna zakonodajna zbornica. Zakon ima 18 členov in pravi, da je zbornica najvišja ustnova za sodelovanje ljudstva pri državnem udejstovnju. Poglavitna naloga zbornice je priprava ter izdelava postav, ki jih mora odobriti državni poglavar. Kortezi bodo imeli predsednika, dva pred-sednika-namestnika in 4 tajnike, ki bodo imenovani z dekretom državnega poglavarja ter bodo izbrani med izvoljenimi prokuratorji. Ti prokuratorji so ministri, narodni svetniki, predsednik državnega sveta, najvišjega civilnega in najvišjega vojnega sodišča, predstavniki narodnih sindikatov, ki jih pa ne bo več nego tretjina vseli prokuratoriev. alkadiji 50 pokrajinskih glavnih mest, alkadija Cevte in Molile ter predstavniki drugih občin, vseučiJiški rektorji, predsedniki 1 stilo nekaj bomb na stanovanjske četrti. Letalo je bilo sestreljeno. Angleško letalstvo jo ponoči s slabimi silami napadlo nekaj krajev v Nemškem zali v u , predvsem mesti Bremen in O I d e n b u r g. Med civilnim prebivalstvom so bile izgube. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Pri uspešnih obrambnih bojih na mostišču pri Voronežu se je posebno odlikovala neka švedska pehotna divizija. Lovsko krdelo »LMetc je doseglo svojo 25110. letalsko zmago. Berlin, 20. julija. AS: Velike skupine nemškega letalstva so včeraj napadle vojaške cilje v Murmansku, kjer je nastala težka škoda. Nemški lovci, ki eo spremljali bombnike, so sestrelili enajst sovražnih letal angleškega in ameriškega izvora. Berlin, 20. jul. AS: Nemško letalstvo je bombardiralo veliko industrijsko naselje pri Chelnu-fortu v Angliji. Več velikih bomb je padlo na cilje in povzročilo velike požare. Druge letalske skupine so bombardirale v Angliji pristanišča, kjer je tudi nastala velika škoda. Moskva priznala padec Vorošilovgrada Slockhnlm, 20. jul. AS. Snoči je moskovski radio sporočil, da so Rusi izpraznili Vorošilovgrad in priznal, da so Nemci zavzeli že nekaj ozemlja južno od tcg!< mesta. »Armade pri Rostovu in Donu so v težkem položaju,« je dodal sovjetski radio, in zdaj se vrhovno poveljstvo trudi, da bi poslalo Timošenku pomoč.« Lizbona, 20. jul. AS. Angleški listi imajo zelo pesimistične komentarje o položaju v Rusiji. »Ti-tnes« piše, da jo celotno sovjetsko bojišče v nevarnosti. Bitka, ki se zdaj razvija na južnem odseku, pa bo lahko imela odločilne posledice. Pretekli teden je bil za Ruse in njihove zaveznike zelo slab, toda teden, ki se začenja, bo verjetno še slabši. Garvin piše v listu »Sundav Expresst: Odbila nam je huda ura. Sovjetski tisk piše, tla smo celo mi v nevarnosti. Rusi bi rajši zgubili Moskvo kakor Stalingrad, kajti Stalingrad je ključ z;: Kavkaz. Garvin dodaja, d? bi bila najuspešnejša Naloge nemških Berlin, 20. jul. AS. Državni tajnik v nemškem kmetijskem ministrstvu llerbert Backe je na sestanku poljedelskih voditeljev iz zgornjega 1'odo-navja govoril o nalogah kmetijskega prebivalstva v vojni. Med drugim je ugotovil, da je nemški narod zadnja tri leta lahko dosegel zmago tudi na polju žitne politike. Ne samo da je doprinesel važen delež k prehrani Nemčije, marveč je omogočil tudi pošiljanje živil v druge evropske države. Vprašanje pomanjkanja prostora je zdaj rešeno in danes vabijo nemške kmete na delo druga obširna polja, ki jih je zavzela armada. Zato danes nemški kmetje stoje pred velikanskimi nalogami, zlasti pred nalogo, zagotoviti osnove za prehranjevalno samozadostitev Evrope. Govornik je poudaril, Dobra žetev v Ukrajini Berlin, 20. julija. AS: V Ukrajini pričakujejo dobro žetev. Navzlic težavam, ki sta jih povzročili vojna in najhujša zima, se je posrečilo doseči zelo zadovoljive uspehe. Pričakujejo, da bo žitna žetev celo večja kakor so pričakovali. Izmenjava med Finsko in Bolgarijo Helsinki, 20. jul. AS. Tukaj je bila podpisana trgovska pogodba med Finsko in Bolgarijo. Na osnovi te pogodbe bo Finska dobavila Bolgariji 7,500.000 zavojčkov vžigalic v zameno za bolgarski tobak. španskega zavoda, kraljeve akademije in kance-larije ter Zavoda civilnih inženirjev, 2 predstavnika zdravniških kolegijev, farmacevtov, veterinarjev, arhitektov in 50 oseb, ki jih bo določil državni poglavar, upoštevajoč njihovo stopnjo v cerkveni, vojni, upravni in socialni hierarhiji ter njihove domovinske zasluge. Prokuratorji bodo prisegali predsedniku kortezov in bodo uživali imuniteto. Prokuratorjem, ki bodo imenovani v zvezi z njihovimi čini, bo prenehalo prolairator-stvo s prenehanjem njihovih poslov. Tiste, ki jih bo^ imenoval državni poglavar, bo ta lahko razrešil njihove funkcije, izvoljeni prokuratorji pa bodo opravljali svoje funkcije 3 leta in jih bodo lahko na novo izvolili. Kortezi bodo delovali s svojimi plenumi in s komisijami, ki jih bo imenoval predsednik v sporazumu z vlado. Zakon za sestavo kortezov določa delokrog plenumov in komisij ter prepušča vladi za primer vojne ureditev poedinih vprašanj z zakonskimi dekreti, ki bodo predloženi kortezom v proučevanje in v spremembo v zakone. Legislativfie komisije bodo razen proučevanja in konverzije vladnih predlogov v zakone lahko same predložile predsedniku zakonske predloge, ki jih bo izročal vladi in v odobritev državnemu poglavarju. Dodatne odredbe h konstrukcijskemu zakonu odrejajo, da bodo kortezi sestavili svoj poslovnik v sporazumu z vlado, in določajo tudi izvolitev izvoljenih članov v prvi polovici oktobra. pomoč druga fronta, toda za lo ni dovolj ladij. Zato pravi, da bo treba uspešneje bombardirati Nemčijo, kajti dosedanje bombardiranje ni rodilo pričakovanih posledic. Berlin, 20 julija. AS: Iz pristojnih vojaških virov se je izvedelo, da so zadnjo noč izvedla angleška letala posamične napade na severozahodno nemško obalo in so povzročila le neznatno škodo. Po dosedanjih poročilih so bila sestreljena tri napadajoča leta'a. Berlin, 20. julija. AS: Navzlic slabemu vremenu je bilo nemško letalstvo zelo delavno ka južnem odseku vzhodnega bojišča. Med včerajšnjimi letalskimi boji so nemški lovci sestrelili 15 sovražnih letal. Jugovzhodno od Rostova so nemški bombniki napadli nasprotne železniške proge. Trije vlaki, ki so prevažali čete in gradivo, so bili uničeni, 15 vlakov pa je bilo težko poškodovanih. Uničena so bila tudi sovjetska letališča, ležeča južno in severno od Rostovu. Berlin, 20. jul. AS. Iz pristojnih vojaških virov se je zvedelo, da so madžarski oklepni oddelki napadli močne nasprotne sile na zahodni strani reke Dona in jih vrgli čez reko. Sovjetski protinapadi na nemško mostišče pri Voronežu so bili odbiti. Odbile so jih nemške motorizirane in pehotne sile, ki so zadale sovražniku težke izgube. Berlin. 20. jul. AS. Iz pristojnih virov se je zvedelo, da sonteinško in zavezniške sile nadaljevale napredovanje ob dolenjem toku reke Dona navzlic dežju in nevihti, ki je spremenila cesle v blatna močvirja. Nemške oklepne skupine so prebile sovražne utrjene črto in prodrle globoko med sovražnika. Storkholm, 20. jul. AS. »Newyork Times- piše naslednje o položaju v Rusiji: Ce sovjetske armade v kratkem ne bodo mogle izvesti veliko protiofenzive, je Sovjetska Rusija zgubljena. Zdi se, kakor da nasprotnik razpolaga z neizčrpnimi silami, nadaljuje list, in dobro razumemo, zakaj nam ruski zavezniki pošiljajo nujne prošnje za ustanovitev drugega bojišča. Dobro tudi vemo, da ho nastopilo v Rusiji veliko razočaranje, če no bomo sprožili drugega bojišča. Mololov se je glede tegn vrnil iz \Vaahinglona in Londona s formalnimi zagotovili. t kmetov v vojni da bo seveda za izkoriščanje novih prostorov, ki jih je zavzela vojska, zlasti na bivšem sovjetskem ozemlju, treba zgraditi ceste, velika električna podjetja ter še mnogo drugih del. To je Nemčija začela že med vojno; ona mora preskrbeti in na vsak način zagotoviti prehrano ljudstva s številnimi delavci, ki so prišli na delo v Nemčijo, ko jo naraslo število pripadnikov oboroženih sil. Nato je govoril o cenah in o drugih posebnih ukrepih nemških oblasti za pomnožitev poljedelskih Izdelkov. Zaključil je, da bodo nemški kmetje poklicani danes, še bolj pa jutri, naj uresničijo novo vojno gospodarstvo v Nemčiji in v novih pokrajinah na vzhodu. Japonska in vojna na morju Tokio, 20. jul. AS. 829 ladij, ki so jih v začetku vojne potopile japonske podmornice, je velik delež pri uničevanju sovražnega tovornega prometa. Potem je bilo potopljenih še 200.000 ton ladjevja v vodah Indijskega morja ter na obalah Južno Afrike, torej na edini poti, ki je Angležem še preostala okoli rtiča Dobre nade skozi Mombaso in Aden v Karaki ali Suez. Potopitve na tem področju kažejo, da zavezniki, čeprav so zasedli Madagaskar, niso mogli omejiti tihega delovanja japonskih podmornic, ki jim prestregajo pošiljke, namenjene v kraje, kjer jih obupno potrebujejo. Tokio, 20. jul. AS. Pristojni vojaški krogi izjavljajo. da je praktično izključena vsaka nevarnost napadov sovražnih podmornic na japonske ladje. Večina nasprotnih podmornic, ki so so nahajale v vodah zahodnega Pacifika, je bila uničena ali težko poškodovana. Pred vojno je bilo 30 ameriških podmornic v Manilli, 21 angleških podmornic v Hongkongu in Singapurju ter 20 nizozemskih podmornic na Borneu. Roosevelt je prišel prepozno Beri in, 20. jul. AS. »Volkischer Reobachter« komentira proglas, ki ga je podpisal Roosevelt o vojnem stanju med Združenimi državami. Madžarsko. Romunijo in Bolgarijo ter pravi, da je ta napoved izzvala mnogo smeha. Bela hiša je očividno pozabila, da so omenjene države prekinile diplomatske odnošaje z Ameriko in Anglijo že konec decembra lanskega leta in s tem izjavile, da so v vojnem slanju z Anglosasi. Ta nova tealrallčna gesla predsednikova je le smešna ugoditev Sov-jetom, ki naj nadomesti ameriško dejansko pomoč, ki ne more iz Amerike v Rusijo. Žalosten povratek Stockholm, 20. julija. AS: Te dni sla se vrnila v London dva generala vsak z žalostno torbo vojaških porazov: Ritchie in Alexander. Ritchie se jo podal v nek hotel v \Vest Enrlu in se skril pred časnikarji. Nato je odšel k vojnemu ministru poročat o bitki v Cirenajki, nakar se je zopet takoj vrnil v hotel in ni hotel zapustiti sobe. Neki jutranji list piše. da mu bo morda dodeljeno kako drugo mesto. General Alesandor, ki je znan iz bojev v Birmi, kjer je poveljeval premaganim angleškim četam, pa je bil sprejet pri kralju Juriju, ki mu je gotovo pripovedoval o angleškem umiku od Rangoona do indijske, meje. Položaj na bojiščih * Pomen novih zmag na vzhodu Nemci in zavezniki so zasedli že za tri Belgije novega ozemlja Berlin, 20. jul. AS. »Dienst aus Deuischland«, ki poroča o položaju na vzhodnem bojišču, piše med drugi m: »Sedaj so bila objavljena imena. Ce pogledamo na zemljevid, nam nikakor ne bo težko doumeti, kolikšno napredovanje so dosegle zadnjo dni zmagovite nemško-italijanske in zavezniške čete. Lahko se reče, da je bilo na južnem odseku vzhodnega bojišča zasedenih nič manj kakor 00.000 kv. kilometrov ozemlja na odseku Kursk—Harkov —Bogušar in v trikotniku Harkov—Vorošilovgrad —Milerovo tudi 90.000 kv. km. Skupno je bilo torej zasedeno ozemlje, ki je trikrat tako veliko kakor Belgija. Kar je še važnejše pa je, da so v gospodarskem pogledu te zasedene pokrajine za Rusijo najvažnejše. Posledice izgube teh zemljišč se bodo kmalu pokazale. Vzhodna Ukrajina je bilo največje središče, ki ie dobavljalo surovine moskovski vojni industriji. Ta industrija bo čutila še druge posledice: dejansko so že presekane vse že- | lezniške, cestne in rečne zveze s Kavkazom. Petrolej bodo lahko prevažali le preko Kaspiškega morja, nato pa preko Urala, seveda v mnogo maniših količinah kakor doslej. Berlin, 20. julija. AS: »Zvvolf Uhr Blatt« piše, da so nemške, italijanske, romunske, madžarske in slovaške čete v 21 dneh trdega boja zasedle 400 km ozemlja in zavzele važne strateške postojanke, kakor Voronež in Vorošilovgrad in zdaj na širokem bojišču napredujejo ob spodnjem Donu. Nova španska zakonodajna zbornica Na šesta obletnico španske narodne revolucije je potrdil Franca zakon o sestavi zakonodajne zbornice Zaščita spomenikov prirode Kulturne države vsega sveta z zakoni ščitijo zgodovinske in umetnostne spomenike in tako imamo tudi v Ljubljani zaščiteno dolgo vrsto za našo preteklost značilnih starih poslopij, posebno pa hiše na Starem in Mestnem trgu ter Pred škofijo. Znano nam je, da so pod javno jaščito tudi izkopanine ler vse najdbe zgodovinskega pomena. Izvoz važnih starin in umetnin je prepovedan, sedaj je pa pod najstrožjim nadzorstvom tudi trgovina z umetninami in starinami, da se kak pomemben spomenik našega delovanja na umetnostnem polju ali sploh za zgodovino pomenljiva starina no izgubi. Vse kulturno države si pa tudi prizadevajo za ohranitev in obvarovanje značilnosti pokrajine, zlasti pa skrbe za varstvo rastlinstva in živalstva. Ustvarjajo tako imenovane rezervuto ali narodne parke, kjer je živalstvo in rastlinstvo popolnoma obvarovano nn velikih zemljiščih. Ni nam treba omenjati slavnih narodnih parkov po Alpah in na raznih otokih in ni nam treba spominjati velikanskih ameriških rezervatov, saj je mestna občina ljubljanska zaščitila vse nasade od Večne poti do železnice, ki vodi v Triesle. Pruv tako je zaščiten tudi Ljubljanski grad, da je v teh mestnih nasadih živalstvo varno pred lovci in sploh preganjanjem. Ze mnogo let si prizadevamo tudi za zaščito najbolj značilnih delov Barja, da ohranimo vsaj nekaj za Barje najbolj značilnega rastlinstva, i saj zaradi splošno potrebnega izsuševanja in splošno koristne melioracije Barja nikakor nismo mogli ohraniti za Barje značilnega živalstva, zlasti pa ni bilo mogoče obvarovati v nekdanjih časih tako pogostih močvirskih ptic, ker so se močvirja spremenila v plodno polje. Enako si prizadevamo za ohranitev značilnosti naših vasi ter s posebno spoštljivostjo varujemo častitljive slare lipe. Tudi Ljubljana je zaščitila nekatere take spomenike prirode. na prvem mestu pa obe velikanski platani v Strellški ulici. Lepših dreves od teh dveh mogočnih platan, ki sta resnično prava spomenika veličastne prirode, pač nima Ljubl jana I Z bolestjo so pa za značilnosti Ljubljane in za prirodo sploh vneti Ljubljančani te dni morali brati obsodbo teh dveh prastarih platan. V nedeljskem časopisni objevljena obsodba teh dveh najlepših spomenikov prirode v Ljubljani jo kaj čudna. Vendar pa ta obsodba platanama nikakor ne bo mogla škodovati, saj člankar sam priznava, da sla obe prav dobro zavarovani z ograjo. Obsodba le pa dosegla popolnoma drug učinek, kakor si želi neznani dopisnik, ki sta mu prelepi dve slari platani kakor koli na poli. Kuhanje z elektriko Da kolikor mogoče uslreže gospodinjam, je ljubljanska mestna elektrarna v sporazumu z Visokim komisarijatoin določMa nove cene električnemu toku /n gospodinjstvo, torej za kuhanje, segrevanje in nočni tok. Do 20 kilo-vatnih ur na mesec porabljenega električnega tok« bo sedaj cena 1.7+ lir za kilovatno uro. Če pa odjemalec porabi na mesec nad 20 kilo-vatnih ur električnega toka, bo pa vsu poraba raounjena po 0.(>4 lir za kilovatno uro. Ker pa mestni elektrarni primanjkuje gospodinjskih števcev, je pa omogočila svojim odjemalcem na ta način, da bo odslej porul>o električnega toka za razsvetljavo določala ]>o dosedanjih izkušnjah ter tu tok računala jvo novi ceni 2.94 lir za kilovatno uro, vsa večja porabo električnega toka Ih> pa zaračunjena po gospodinjski tarifi. Tako bodo one gospodinje. ki nimajo gospodinjskih števcev, lahko izkoriščale električni tok /a gospodinjstvo |>o znižanj ceni. To ugodnosti gospodinjske tarife se IhmIo pa lahko posluževali le oni odjemalci v bližini transformatorskih postaj in ob močneje dimen/ioniranem elektrovodu. Instalacije po hišah so namreč grajene tudi tako. da nanje ni mogoče priključiti večjih porabi ji vcev, saj so se marsikatere stranke doslej branile instn-lne.ij z močnejšimi prerezi, češ tla ne IhmIo nikdar kuhale /. električnim tokom. Sedaj jim mestna elektrarna seveda več ne more pomagati. čeprav bi jim prav roda. Zato pa mestna elektrarna prosi, naj se stranke, ki ne izpolnjujejo pogojev /n gospodinjski tok, ne oglašajo v ravnateljstvu mestne elektrarne, ker bi s tem samo Iratile čas sebi in pisarni. Vsak odjemalec pa. ki izpolnjuje vse pogoje, se mora osebno /glasiti v ravnateljstvu od 10. do 12. ure, kjer dobi vsa pojasnila za gospodinjsko tarifo. Tudi takih odjemalcev l>o le omejeno število, ker je treba zamenjati že montirani >levec za razsvetljavo z močnejšim števcem. ki jih pa tudi že primanjkuje. Kaznovani trgovci in obrtniki Zaradi previsokih cen so bili kaznovani naslednji trgovci in obrtniki: Baloh Antonija, trgovka. Kolodvorska 18. L 300 globe: Matoš Ivana, prodaj. Sestro 27. L 700 globe: Arnič Ivana, prodaj, v Dobrovi 72, L r>00 globe; Bolta Iv., prodajalec v Ljubljani, Krakovska 2, 5 dni znporn. L ">00 globe in 30 dnevna zapora trgovine; Plevnik Frančiška, prodajalka. Tomačevo 0, 20 dni zapora In L 2000 plohe; Hribar Ivana, prodajalka v Ljubljani, Sv. Petra nasip 71, 3 dni zaporn in L 300 globe: To-man Marija, prodajalka v Ljubljani. Kolodvorska 23. 3 dni zapora in L 300 globe; Petrič Antonija, prodajalka v Ljubljani, .leranova 23. I, 400 glohe; Ziherna Marija, prodajalka v Ljubljani. Tržaška 5, L 500 globe; Novak Ana, prodajalka v Ljublja- ni, Tržaška 11, 3 dni zapora in L 500 glohe. Ker je prodajala preveč mokro zelenjavo in redkvico v šopkih namesto na kilogram je bila kaznovana Marija Dolenc, posestnica v Ljubljani, MandeljČe-va 0, s 500 lirami globe. Zaradi nakupa ln preprodaje mesn ob prepovedanih dnevih je bil knznovan mesar Hode Štefan v Ljubljani, Tržaška 88, z 10 dnevi zapora in L 300 globe, meso pa je bilo zaplenjeno in izročeno Prevodu. Ker je kupoval meso brez knjižice, izdane od Prevoda, jo bil kaznovan mesar Javornik Josip, Ljubljana, Potočnikova 10, na 10 dni zapora in L 3000 globo, meso je bilo zaplenjeno in izročeno Prevodu. Ker ni prijavil nakupa prašičev, jo bil kaznovan upokojenec Breceljnik Ivan, Ljubljana, Čolnarska 21, z globo L 500. Ker je postregel z mesom ob brezmesnem dnevu, je bil kaznovan Franc Kregar, gostilničar v Ljubljani, Litijska 28, s L 1000 globe. Ker je nabavila oh brezmesnem dnevu vampe, je bila kaznovana gostilničarka čepič Ema v Ljubljani, Gajeva 0, s 5 dnevi zapora in 1000 L globe. Ker je postregel v nedeljo z jedjo, ki ni bila vpisana v enotni jedilni list, je bil kaznovan gostilničar Kovači? Rudolf, Ljubljana, Ambrožev Irg 1, z globo L 300. Japonci dajejo zasedenim mestom In otokom nova imena Po zasedbi številnih mest in otokov japonske vojaške oblasti v krajih, ki so jih prej imeli Angleži in Američani, na novo urejajo gospodarsko življenje ter so ponekod namesto vojaške uprave postavili že tudi civilno. Istočasno pa dajejo zasedenim mestom in krajem nova japonska imena. Poročali smo že, da so Japonci otok z mogočno trdnjavo Singnpore prekrstil« v Shonato, kar pomeni po naše »otok bleščečega juga«. Prekrstitev tega otoka je prvo uradno japonsko preimenovanje prejšnje angleške posesti. Ostala mesta in kraje ter pokrajine preimenujejo navadno krajevno japonske vojaško posadke, ki so dotična področja zasedale. Tako so japonski vojaški krogi prekrtlili ■ otok Vnke v Oloritliima, kar pomeni »velik ptičji otok«. Omenjeni otok je dobil sedanje ime zaradi svoje oblike velikega ptiča. Aleutska otoka Atu in Kiska se po japonski zasedbi imenujeta Ahula in Nnrukamilo. Prejšnja Nizozemska Indija 6e sedaj pod Japonci imenuje enostavno Vzhodna Indija. Japonske zasedbene otilasti nameravajo preimenovati tudi Filipintko otočje. Japonski osvajalci se pri preimenovanju drže starih domačih imen ter pri tem skrbno pazijo, da odstrnnjajo samo imena tistih mest in krajev, ki so jih tistim pokrajinam, otokom in mestom dajali prejšnji angleški in ameriški zavojevalci. Za'o so Japonci v prejšnjem Si.n-gaporeju tudi odstranili vse napise ulic, trgov, hotelov, ki so se imenovale po zavojevalcu tega mesta Rafflevu. V inestu se n. pr. prejšnja Qurrn Slreet sedaj imenuje Shovadnri. Shova ali »bleščeč mir« je na Japonskem označba za sedanje vladajoče razdobje, xlori« pa v japonščini pomeni veliko cesto. Na nekem vojnem letalskem oporišču: Pilot lovskega letala, ki se je vrnil s svojega poleta, pripoveduje o svojih doživljajih in zmagovitih dejanjih. Napredek in razvoj Dalmazije Ker trpi poljedelstvo v Dnlmaziji skoraj v vseli območjih zaradi pomanjkanja plodne zemlje, ki je na kamnitem kraškem svetu razmeroma redka, je za Dalinazijo važen dohodek, ki ga ji nudi pridobivanje zdravilnih zelišč in industrijskih rastlin, ki deloma rastejo divje, deloma pa se goje na vrtovih. Ze v preteklosti je Dalmazlja ta zelišča izvažala na vse strani sveta in z njimi zaslužila znatne vsote. V želji, da bi se čim hitreje in čim bolj gospodarsko razvila tudi tn pridobitna panoga, jo uprava Dalmazije v skladu z načrtnim stremljenjem Vlade za avtarkijo hitro znčela podpirati ustvarjanje ln razvoj domače industrije v Dalmazijl, ki naj bi izdelovala izvlečke iz teh zelišč in zelišča predelovala. Nova tovarna bo ustvarila z znatnimi denarnimi sredstvi moderno napravo za predelovanje dalmazij-skega bolhača, katerega je Dalmazija doslej ne- predelanega izvažala po vsem svetu. Dalje bo poživila in omogočila produkcijo rožmarinovega, žajbljevega, lovorjevega, hrinovega, cipresinega olja in izvlečkov iz drugih zdravilnih zelišč. Vzporedno s tem so bo povečala trgovina z zelišči in ustvarila znatna produkcija sadnih sokov in alkoholnih pijač, kakor maraskina in podobnega. Prav zdaj se je tudi v vseh poljedelskih okrožjih pokrajine Dalmazije uspešno začela mla-čev žitn letošnjega pridelka, ki je zadovoljiv. Letos jo bilo prvič v Dalmaziji zasejano žito po sniotrenem načrtu, pri čemer je bilo izbrano za semensko žito najboljše žito, uvoženo iz polotoka. Na mnogih mestih so pri mlačvi prisostvovali tudi zasto|>niki oblasti in jiokrajinski hierarhi. ki so pojasnili kmetovalcem vse ogromno delo, ki ga jo fašizem izpeljal v razvoju žitne bitke. Proračun za Italijansko Afriko. Za proračunsko leto 1942-43 je bil določen proračun za italijansko posest v Afriki, ki znaša 431 milijonov lir. Izredni krediti znašajo 426 milijonov lir. Istočasno so bili potrjeni proračuni za Libijo, za železnico v Libiji in Cirenajki in za inono|>olsko upravo v Libiji. Hrvaška gradi silose in gnojnične jame. Da bi pospešilo graditev silosov in gnojničnih jam, je kmetijsko ministrstvo Neodvisne Države Hrvatske določilo denarno pomoč vsem kmetom, ki bi se lotili tega dela. in sicer 1000 kun za gnojnično jamo, 1200 kun za silos t dvema shrambama in 600 kun za silos z eno shrambo. Vsega skupaj je ministrstvo določilo 2,339.800 kun z namenom, da se s to pomočjo zgradi 1887 sodobnih gnojišč in 394 silosov s 788 shrambami. Vsa ta dela morajo biti končana še to jesen po načrtih in pod nadzorstvom okr. agronomov. Strniščne koruze bodo zasejali letos na Hrvatskem mnogo več. Na Hrvatskem bodo letos napravili zanimiv poskus, povečati strniščne pridelke. Da bi pridobili čim več zelene krme in hkrati omogočili večjo preskrbo prebivalstva z živili, bodo mnogo strnišč zaseinli s koruzo in jo IkkIo pustili rasti vsaj ponekod do pozne jeseni. Upajo, da bo pri ugodnem vremenu tudi strniščna koruza še nastavila storže, ki bi kuhani ali na žaru jiečeni lahko nn jesen služili za prehrano prebivalstva, medtem ko bi zelena koruza služila kot krma. Romuniji se obeta dobra letina krompirja. Romunsko poljedelsko ministrstvo sporoča, da pričakujejo na Sedmograškem in v vseh po-.jedelskih okrajih z višjo lego bogato letino krompirja, ki bo znatno olajšala prehrano prebivalstva. Obnova Dobmdže in Besarabije. Romunsko kmetijsko ministrstvo bo še letos izvedlo znatna pogozdovanja v Dobrudži in Besatabiji. V ta namen so bile ustanovljene že v raznih okrožjih drevesnice in pisarne za zagradbo hudournikov. Trgovska družba za izvoz srbskega sadja. V Belgradu je bila ustanovljena družba, ki naj organizira čim uspešnejše spravljanje sadnega pridelka v Srbiji in pripravi njegov izvoz. Družba se imenuje 3-Protrud« in bo imela tudi nalogo po- speševati sadjerejo. Člani so priznane tvrdke, ki se bavijo z zbiranjem, predelovanjem in izvažanjem sadja. Po navodilu generalnega opolnomo-čenca za gospodarstvo v Srbiji je »Protrud« uradna ustanova. Le on sam sme dajati dovoljenja za predelovanje sadja v mezge in 6adne sokove. »Protrud« je storil že vse, da se bo letošnja sadna letina čim bolj izkoristila in računa, da bo lahko izvozil 20.000 sodov sadnih mezg. Izvoz švedskega papirja skoraj ustavljen. Zaradi težav s prevozom je skoraj popolnoma ustavljen izvoz papirja iz Švedske. Le iz Južne Amerike je precej f>ovpraševanj. Z Nemčijo pa se trgovska pogajal ' 1 ! leta 1942 še niso začela. Kalifornijska produkcija nafte pod državno upravo. Vsa kalifornijska produkcija nafte je bila pred nedavnim podrejena državni npravi. Kalifornijska petrolejska industrija načrpa na dan 80 milijonov litrov nafte. Pospeševanje knkošjereje na Madžarskem.^ Poljedelsko ministrstvo ho letos razdelilo med male kmete na Madžarskem 30.000 plemenskih kokoši in razdelilo iz državnih valilnic 1 milijon piščet za zboljšanje pasme. Svetovna produkcija vina v letu 1941. Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu poroča, da je lanskoletni pridelek vina na vsem svetu vrgel okrog 160 milijonov hektolitrov. V primeri z letom 1940. pomeni to 6.7% več, v primeri t letom 1939. pa še vedno 20% manj. Od vse proizvodnje ima največji delež Evropa s 125 milijoni hektolitrov. Od evropskega pridelka odpade 85% na Italijo, Francijo in Španijo. Delež Italije dosega 35.5 milijona hektolitrov, delež Francije 42.5 milijona hektolitrov, Španije pa 14.5 milijona hektolitrov. Med ostalimi vinorodnimi državami je Romunija dosegla manj kot 10 milijonov hektolitrov, kar je zanjo razmeroma malo. Pridelek v Portugalski je dosegel pičlih 7 milijonov hektolitrov in je nekoliko večji od povprečka. Na Ogrskem so pridelali okrog 2 milijona hektolitrov. V Nemčiji so imeli dobro povprečno letino, isto velja za Bolgarijo in za Slovaško. V Grčiji je bila letina zadovoljiva, medtem ko je ootala v Turčiji pod povpreČkom. Med izvenevropskimi pridelovalci vina je treba omeniti Alžir, kjer so pridelali 10.5 milijona hektolitrov. V Združenih državah Severne Amerike so pridelali približno 6 milijonov hektolitrov. Kronika diplomatskih zgodb in spletk": t DUNAJSKI KONGRES fej! Pri Tallyrandovi mizi se je največ govorilo o politiki. Ko pa je prišlo na mizo sadje, so začeli govoriti o najnovejših prigodah dunajske družbe. Nekega večera pa se je za Talleyrandovo mizo razvil hud spor o kakovosti sira. Vsakdo je zagovarjal vrsto sira iz svoje domovine. Lord Castlereagh je poveličeval sir iz Anglije, Aldini je priporočal sir iz Milana, ZoRner sir iz Švice, nizozemski minister pa je priporočal sir, ki se je dopadel celo Petru Velikemu. Vsi so bili neodločni, kakor so bili na primer neodločni o tem, komu naj dajo neapeljski kraljevi prestol. Ko bo se najbolj prepirali, je vstopil v sobo glasnik iz Francije. Talleeyrand ga je vprašal: »Kaj prinaša on?« »Poročilo z dvora in sir iz Brieja.t »Poročilo naj on odnese v pisarno, sir pa naj takoj prinese na mizo.« je odredil brez oklevnnja pooblaščenec, kralja Ludvika XVIII. Vsi navzoči so nato novo vrsto sira proglasili za najboljšo. Toda na kongresu vseh teh vprašanj niso urejali tako lahko. Dokler je dopuščalo vreme, so člani kongresa odhajali na sprehod V Pfaler, kjer so Be prirejale javne loterije in druge zabave, ki naj bi kratočasile člane kongresa. Ko pa je nastopila zima, so se družbe umaknile v razne salone. Ko je zapadel Sneg, so prirejali tekme s sanmi in na neki taki tekmi je ruski car Aleksander izgubil 40.000 goldinarjev. Ker je bilo na Dunaju zbranih mnogo umetnikov, so priredili mnogo umetnostnih razstav, vodilni slikar pa je bil Isabey, ki je bil v Parizu naslikal portret Marije Antoinelte, Napoleona, vodilnih oseb imperija, ter je na Dunaju naslikal portret Marije Luize. Visoko mesto je zavzemala tudi glasba in med vsemi umetniki je tedaj bilo na prvem mestu ime Beethovena. Izbrano občinstvo se je dne 26. septembra 1814 udeležilo izvajanja opere »Fidelio«. Ponovili so jo dne 4. oktobra iti sicer za cesarjev rojstni dan, pa še večkrat pozneje je delo doživelo velik uspeh. Ko je nekega večera Beethovenov učenec nadvojvoda Rudolf priredil slavnostni sprejem, so Beethovena predstavili ruski carici, ki mu je izrekla besede velikega občudovanja. Obrnila se je k navzočim vladaricam in princesam in jih povabila na prihodnjo predstavo »Fidelia«. Vse vladarice in princese so se njenemu vabilu odzvale. Na koncertnih prireditvah so izvajali »Slavnostni trenutek«, »VII. simfonijo« in »Wellingtonovo bitko« — skladbe, ki so bile napisane v juniju 1813 po zmagah nad Francozi. Dvorana je bila prepolna in nad 0000 oseh je ploskalo navzočemu umetniku. Ruska carica, kateri je Beethoven posvetil »Polonezo v do maggiore«, je umetniku darovala 50 cekinov. Car je Beetliovenu dal sto cekinov, dvesto cekinov pa je plačal za vstopnice. Te prireditve, ki izkazujejo veliko spoštovanje za največjega umetnika vseh časov, opravičujejo mnogo slabosti kongresa in njegovih članov. Vse to pa je bilo dejansko nekaj izrednega. Na dvoru so imeli maškeradno prireditev enkrat na teden, večkrat pa recltacijske večere. Pri francoskih komedijah so sodelovale grofica Zofija Zichy, kne-ginja Metternich, Terezija Esterhasz.y, knez Anton Radzivill in princ VValdstein, nečak princa de Ligneja. Poleg tega pa so bila odprta še številna gledališča, kjer so prirejali opere, operete in veseloigre. Ruski pooblaščenec Kozlovski je zapisal besede, da se jo >mir zatekel na gledališke deske«. Ves svet se je povezal v čuden ples, glavni predstavniki raznih narodov pa so komaj čakali na lo, kako bi se čimprej spopadli. Marija Luiza je le redko zahajala v gledališče. Sprejemi In slovesnosti v Schonbrunnu so se razporejali mirneje in izbraneje, Ko so se dne 6. januarja na dan Sv. Treh kraljev na dvoru zbrale kronane glave na slovesno večerjo, je Marija Luiza priredila čajanko na čast svojemu malemu bralu nadvojvodi Francu. Na mizi so imeli velik slavnostni kolač, od katerega je vsakdo dobil svoj kos, v enem izmed kosov pa je bila listina, ki je srečnemu dobitniku dovoljevala, da je ves ta večer nosil pozlačeno krono praznika sv. Treh Kraljev, kakor je to bila v Franciji navada. Ta večer se je usoda poigrala z malim Napoleonovim sinom, ker je on zadel kos kolača, v katerem je bila listina. Ko je Napoleonov sin ta večer nosil papirnato krono na glavi, so vojaki njegove francoske straže prepevali pesem, ki je tiste dni krožila med'francosko družbo na Dunaju, »češ da mali rimski kralj nikdar več ne bo sedel na prestol svojega očeta«. 1 PESNIK KONGRESA Enolično vrsto zabav in veselic je dne 21. januarja prekinil resen in turoben dogodek: priredili so slovesno mašo zadušnlto Za 22. obletnico nesrečne smrti francoskega kralja Ludvika XVI., ki so ga obglavili Talleyrandovi prijatelji in sodelavci v letu stfahote francoske revolucije. Ravno princ Beneventski je bil tisli, ki je na Dunaju zaprosil avstrijsko vlado, da lahko priredi veliko žalobno svečanost. Avstrijska vlada je dovoljenje takoj podpisala. Cesar Franc sam je izrazil željo, da bi slovesno cerkveno opravilo bilo v katedrali sv. Štefana. Slikarju Isabeyu in njegovemu tovarišu Moreauju je naročil, da naj pripravita vse potrebno. Za okras cet-kve jima je dovolil 100.000 goldinarjev kredita. Slovesna zaduŠ-nica je bila resnično veličastna in sv. opravila so se udeležili vsi vladarji in knezi s člani kongresa. Princ Leopold Sicilski v imenu Bourbonov in La Tour du Pin v imenu vlade sta vodila vladarje in prince na njihova mesta. Med mašo zadušnico je cerkveni zbor pel »Requiem« Šigismunda Neukomina. Ta Neukomm pa, ki je bit doma iz Solnograda, je bil nekaj časa pravo čudo kongresa. Talleyrand ga je bil pripeljal s seboj iz Pariza. Med pariškim bivanjem mu je naročil, naj zioži MiBso id Te Deum za srečno vrnitev kralja Ludvika XVIII, (Dalje-i \ »SLOVENEC«, torek, 21. julija 1942-XX. 1 Stran 3 Btev 165. Naši pradedje so sušili več sadja kot mi O sadjarstvu v naših krajih ic prvi podrobno pisal v drugi polovici 17. stoletja zgodovinar Janez Vaikart Valvazor. V svojem velikem delu omenja mnogo vasi in naseli i, ki so se takrat odlikovala po lepem in dobrem sadju. Valvazor je zbral tudi prve podatke o starih domačih sadnih sortah. Posebno slavo poje naši stari moštni hruški — tepki. Nič manj ne občuduje krvavke. ki ima krvavo-rdeče meso. Iz Valvazorievih podatkov sklepamo, da so že za njegove dobe kmetje izredno cenili sadje, zlasti pa hruške, ker so bile pripravne za sušenje. Tudi niso zameta vali gozdnih lesnik, ki so jih bili tedanji obširni gozdovi polni. Iz suhih lesnik in suhih tepk so mleli moko, ki je bila poleg grašične važen dodatek žitnemu kruhu. Kmetje tedanjega časa so živeli vse boli trdo življenje kakor dandanes. Kruli iz same pšenične moke je bil pri njih na mizi le ob največjih praznikih. Naši predniki so bili zelo skromni, osnovna hrana jim je bila čičerka, bob, grah in prosena kaša. Poznali niso fižola, niti koruze, niti krompirja. Ker teb treh rastlin, ki so za prehrano današnjega človeka neprecenljive važnosti, niso niti poznali, lahko razumemo, zakaj so tako visoko cenili sadje. Ponekod celo seda i najdemo razdrte in razpadajoče temelje starih sušilnic, ki so še danes neme priče, kako pridno so naši predniki sušili sadje, ki jim je marsikdaj zaleglo za kruh. Na žalost je začelo sadjarstvo pešati, kakor hitro ie prišel krompir v naše kraje. Ob koncu 18. stoletja, ko sta bila dodobra že razširjena poleg krompirja tudi fižol in deloma koruza, je sadje na naših kmetijah močno zgubilo na veljavi. Za prehrano boli primerna živila so zmanjšala pomembnost sadiereie in kmetic so vpoštevali še največ slivo. Pa ne zato, ker je to sad, ki je posebno pripraven za sušenje, ampak zgolj zato, ker da pitno žganje. Nič ni čudnega, če se je po tem razvoju znašlo naše sadjarstvo, zlasti če upoštevamo jabolka, v začetku 19. stoletja, v dobi Napoleonove Ilirije, v pravem propadu. Na srečo pa je medtem začelo že rasti zanimanje za sadjarstvo v zahodni Evropi in odmevi tega zanimanja so kmalu odjeknili tudi pri nas. Leta 1821. ustanovljena Kmetijska družba je zlasti pospeševala sadjar- Nov zločin »partizanov« Ljubljana, 20. julija. V soboto se je pripetil v neposredni bližini Ljubljane zopet grozen in brezsrčen umor. Pri ugledni mizarski tvrdki Franc Senk na Trati 13 je bil že dolgo uslužben mlad mizarski pomočnik Ivan ZWolf. rojen v Kotu in pristojen v Črnomelj. — Pokojni Ivan Zvvolf je bil naravnost odličnega, priljudnega vedenja, tako, da osebnega sovražnika ni imel. Srčno dober mladenič je biil priljubljen tako pri tovariših, kakor tudi pri mojstru, pri katerem je imel vso oskrbo. Njegov mojster ga je zaradi delavnosti in poštenosti cenil med vsemi svojimi pomočniki najvišje. Tudi Zvvolfova družina v Brili Krajini se odliktije po svojem zglednem življenju in poštenosti. Tako priljubljenega in spoštovanega fanta bi se polastili radi tudi »partizani«, namreč komunistični begunci, ki se tu in tam še skrivajo p<» gozdovih v okolici Dravelj. Skalno so ga vabili, naj pusti delo in naj tudi on pobegne v hribe ter sc pridružili njihovim tolpam. Zwolf je vodno in odločno odgovarjal, da tega nikakor ne more pustiti, da hoče pošteno delati in sploh noče nič skupnega imeti s »parti-zanstvom«. To odklanjanje je »partizane« silno razkačilo. V soboto okoli (petih popoldne se je Zwolf podal v znano Žibeirtovo gostilno na Trati, kjer se je spustil v miren razgovor z nekim znancem. Med mirnim j>ogovorom pa sta stopila v gostilno naenkrat dva moška, ki sta Zwčilfo-vemu znancu dejala, na i se odstrani, ker hočeta sama govoriti s Zwolfom. Ko se je znanec umaknil, je eden partizanov takoj potegnil Tevolver in ustrelil Zvvolfa v glavo. Zvčilf se je zgrudil, partizani — pred gostilno jih je bilo po pripovedovanju še nekaj — pa so odšii v smeri proti hribom. Zvvolfovo truplo je bilo nato prepeljano v mrtvašnico splošne bolnišnice v Ljubl jani. Ta brezvestni zločin nad tako uglednim in vrlim fa.ntom je po vseh Dravljah in okolici vzbudil med prebivalstvom splošno zgražanje. stvo in ko se je zasadila prva drevesnica te I družbe na Poljanah, so bili pri nas položeni prvi temelji za novo sadjarstvo. Kmalu so sledile zasebne in občinske drevesnice. Dva odlična duhovnika, dopisna člana Kmetijske družbe, Franc Pire in Lovro Pintar sta vzbujala v narodu z živo in pisano besedo vesel ie do umnega sadjarstva. Uspeh se je pokazal kaj kmalu in to že na prvi slovenski sadni razstavi v Ljubljani leta 1846. Župnika in misijonarja Franca Pirca upravičeno lahko imenujemo »očeta umne sadiereie«. Leta 1820. je bil že župnik v Pečah ter je tam deloval polnih 10 let. Ljubljanski župan Ilradeckv, ki je na zboru članov Kmetijske družbe orisal Pirčevo sadjarsko delo v Pečah, je dobesedno izjavil: »Leta 1826 ie Pire cepil nič manj nego 120.000 diviakov.« To za tedanje pojme ogromno množino je preccpil s 700 raznimi žlahtnimi sortami. Tudi pozneje ie vzgojil vsako leto nad 100.000 drevesc. Peški • župnik je potemtakem naš prvi veledrevcsničar. ' Ljubljana, julija. | Lani je bila po našem dnevnem in pa tudi po strokovnem časopisju precej živahna propaganda za saditev soje, mandžurskega fižola, ki se j tudi po naših krajih prav izvrstno obnese, saj soja ni preveč izbirčna. Lani smo v Ljubljani celo jedli kruh s primesjo moke iz soje, in gospodinje, ki so ga spekle po navodilih prehranjevalnega zavoda in mestnega preskrbovalnega urada, pravijo, da je bil ta kruh prav dober, tečen in izdaten. V Italiji goje zelo mnogo soje, enako beremo poročila iz Nemčije, Madžarske, Hrvatske in celo iz Srbije, da so lelos tam zasadili ogromne količine 6oje. Gotovo je, da kdor je že lani sadil sojo, jo je tudi letos. Morda je koga motil pri tem njen okus, ko jo je jedel v solati. Na sojo se je treba namreč navaditi, če jo hočemo jesti v takih oblikah, kakor fižol. Nekateri so ponujeni krožnik s solato sojo kar hitro odrinili, češ: »Soja je kvečjemu za kitajski želodec!« Torej vladajo proti soji prat taki pomisleki, kakor so vladali pri prvem fižolu, ko so ga prj. nas uvedli iz Amerike in še dandanes se dobe pri nas ljudje, ki fižola ne morejo jesti, zato pa tem rajši — bob. In vendar je soja vsestransko hvaležna rastlina, saj vsebuje 35—45% beljakovine, nad 30% sledkorja. 17% mastnega olja, nnkaj saharoz, fosforja in kalija ter le okoli 12% vode. v bivši Jugoslaviji so sojo na debelo sadili zlasti v Banatu in v BaČki. Iz soje dobivamo najprej mastno moko, dalje olje, ki more nadomestili tudi olivno f Župnik Alojzij Drvodel V nedeljo popoldne je mirno izdihnil svojo dušo črneški župnik Alojzij Drvodel. Leta 1899 se je rodil v Črni v mežiški dolini. Pred začetkom svetovne vojske je začel gimnazijske študije kot gojenec deškega semenišča krške škofije, končal jih je v lavantinski škofiji, tam dovršil bogoslovne študije ter bil 28. jun. 1925 posvečen v mašnika. Služboval je za kaplana pri Sv. Jurju ob južni železnici in Sv. Lovrencu na Pohorju. Leta 1935 je bil postavljen za vikarja-po-močnika obolelemu župniku v Crnečah Jožefu Rozmanu, bivšemu dolgoletnemu tajniku in uredniku Družbe sv. Mohorja, kjer je po njegovi upokojitvi postal župnik. Zahrbtna jetika je že dolgo zalezovala delavnega dušnega pastirja, ki se ji je ustavljal z neverjetno energijo. Če so mu svetovali, naj bolj počiva, je izjavljal: »Dokler se ne zgrudim, bom delal.« Še zdaj na koncu, ko ga je bolezen neusmiljeno prijela, je do zadnjega maševal, četudi je moral na vsaki stopnici počivati, ko je počasi lezel iz pritličja v kapelo v drugem nadstropju. Za kamnogoriškim in svetoduškim Zorkotom je šel še gospod Lojze po plačilo v nebesa — vsi trije enako siromašni, brez vsakršnega premoženja, živeli so od milodarov svojih revnih sobratov in ob požrtvovalnosti redovnic, ki ne mislijo nase, ampak na stisko bližnjega. Danes ob 8 ho slovesna sv. maša v stolnici za pokoj njegove duše. pogreb pa bo popoldne z Žal — iz kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu ob 3 pop. Tudi v novi župniji Breznica, kamor ie prišel Pire leta 1830, je takoj zasadil vzoren in obširen sadovnjak, ki je v naslednjih 50 letih kot matičnjak zalagal ne samo Kranjsko, ampak tudi Goriško in Koroško z žlahtnimi cepiči. Vse svoje izkušnje ie zbral v knjigi »Kranjski vrtnar«. ki ie doživela tri izdaje. Umrl je 94 let star v Ljubljani leta 1880. Vzporedno s Pirčevim dolom si je pridobila tudi Kmetijska družba velikih zaslug za razvoj sadjarstva, nato pa so začele pospeševati sadjarstvo tudi oblasti. Sadjarstvo se ie vnovič lepo razvilo, toda sušenje sadja ni prišlo tako do veljave, kakor bi moralo. Vse preveč sla pri kmetovalcu prednjačila mošt in žganje in tako je ostalo skoraj do današnjega časa. Letos naj upošteva vsakdo, da jo sadie tudi važno in koristno živilo in naj skuša zato rešili čim več sadja za sušenje. Za sušenje niso nujno potrebne urejene sušilnice, čeprav so koristne in omogočijo najprimernejše sušenje. Tudi kmečka peč zaleže, prav tako štedilnik. Koliko pa lahko pomaga v kmečkem gospodinjstvu pri prehrani suho sadie, pa nam ni treba posebej razlagati. ali pa jo uporabno vsaj mešano; iz soje moremo delati celo razne alkoholne in brezalkoholne pijače, tudi sir. Na Kitajskem in Japonskem tako že stoletja uporabljajo sojo. Ako pa vseeno ne bi mogli ali hoteli uporabiti soje za ljudsko prehrano, pa pomenja soja izvrstno hrano in pičo za prešiče, za perutnino itd. To je važno, ker moramo uporabiti vse vrste žita predvsem za človeško prehrano. Zaenkrat še nimamo podatkov, kolikšen bo pridelek soje pri nas, želeti bi bilo, da čim večji. Prihodnje loto pa moramo sojo zasadili tudi pri nas kar se da mnogo. Nedvomno pa je, da se l>o kultura sojo sčasoma uvedla tudi v naših krajih, ker je mnogo boli izdatna in hvaležna od drugih, celo bolj kot kultura koruze, fižola in podobnih močnih krulil. Julij nagaja Ljubljana, 20. julija. Po dežju pride — sonce! Tako je bilo danes, kakor drugekrati. Od sobote tja do ponedeljka zjutraj so se nad Ljubljano in okolico vsipali močni dežni curki, ki so izdatno namočili vsa polja in travnike. V soboto je barometer naglo padal. In popoldne 6e je vsula okoli 16 piva ploha. Nato je z malimi presledki deževalo na gosto, toda na lahno vse do ponedeljka. Hujši naliv je bil še v ponedljek med 7 in 8. Nato se je začelo počasi jasniti in okoli 10 dopoldne se je j>opolnoma zjasnilo ter je zasijalo sonce. To, poldrugi dan trajajoče deževje je povzročilo, da so začeli potoki naraščati. Močno je narasla Ljubljanica, ki je na nekaterih krajih dosegla visoko stanje in so bili nje bregovi zvrhani. Na raznih barjanskih krajih jo bila že močno napeta ter je bila nevarnost, da se bo začela razlivati po bližnjih travnikih in njivah. Okoli Bevk jc bila voda zelo visoka. Res je bilo prav izdatno to doževje. Tako je po zapiskih meteorološkega zavoda padlo od sobote do 7 zjutraj v nedeljo 47 mm, kar pomeni, da so trajali zelo močni nalivi, od nedelje pa do ponedeljka zjutraj je bilo nekoliko manj dežja, toda še vedno primerno mnogo, saj je padlo 18.7 milimetrov dežja, torej v obeh dneh 65.7 mm. Letošnji julij je bil že doslej mnogo deževnejši kot pa junij, ki je drugače zapisan v vremenski kroniki kot mesec z najvišjim mesečnim padavinski maksimum v letu. V 8 deževnih dneh je letošnji julij zaznamoval že 134.3 mm dežja, ko ga je junij imel v 10 dneh le 78.8 mm dežja. Padlo je torej v juliju skoraj še enkrat toliko dežja ko junija. Kake suše se torej ni bati! Mesečni deževni povprečnik za julij je drugače izračunan na 140 mm, zdi se, da bo letošnji julij ta povprečnik dosegel, saj imamo še dobrih 10 dni do konca meseca, ko se lahko še pojavijo kaki nalivi. Zemlja je drugače bila z zadnijm dežjem globoko namočena. ^ Lahko in mirno vsak pritrdi, da je bilo to deževje blagodejno za vse rastlinstvo. Med deževjem je bilo primerno hladno. V soboto je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +24 stopinj Celzija, ki je v nedeljo padla kar na +15.2 stopinje Celzija. V nedeljo zjutraj je bilo hladno in je bila jutranja temperatura temperatura +11.8 stopinj Celzija, v ponedeljek pa nekoliko višja, +12.5 stopinj Celzija. Baro- Dan brez materializma Hudo me je zadel pred dnevi očitek, ki mi a je vrgel pod nos prijatelj. »Oprosti,« je re-el, »nisem mislil, da si tak materialist.« Ne vem več natanko, za kaj je šlo, vem pa, da sem bil užaljen v dno duše. Vse drugo, samo materialist ne! Začel sem paziti na svoja dejanja predvsem pod tem vidikom. Kakih šest dni sem preživel v sladki zavesti, da je bil očitek krivičen, kajti o kakem materiali/mu ni bilo sledu. Kar čestital sem si nad lastno popolnostjo. Idealist, ki mu ni para! Vse drugo, samo materialist ne! Snoči pa sem vendarle podvomil nad lastno popolnostjo in začel natančneje analizirati vsa svoja dejanja čez dan. I11 to je vzrok, da sem danes pesimistično razpoložen. Izid moje analize je bil namreč sledeči: Ob pol sedmih me je zbudila budilka. Vstal sem šele ob pol osmih, čeprav sem vedel, da me pred hišo čaka prijatelj, ki se mu je mudilo za neko izposojeno knjigo. Povejte, če ni to materializem! Skuhal sem si čaj ter vrgel v skodelico štiri kocke sladkorja, čeprav som že prejšnji dan preračunal, da smem rabiti samo po dve, drugače mi bodo zmanjkale. Čaj se mi je zdel imeniten, zato sem si dobre voljo prižgal cigareto ter jo v mirnem brezdelju pokadil do kraja. Spomnil sem se, da imam v stekleni omari nekaj sladkarij, ki sem jih pripravil za popoldanski obisk prijatelja Janeza. Kar dajmo jih! Več kot nolovico som jih nojedel; izbral sem seveda boljše izmed njih. Nato sem šel v pisarno. Naredil sem skico zu neko poročilo in ga mislil natipkati. Potem sem se spomnil na knjigovodkinjo in jo poklical. Vedel sem, da je prezaposlena. Toda iletnejše t'e, če narekuješ. Pozneje sem zvedel, da si jo njigovodkinja zaradi tega vzela pol ure oddiha zato, da je nadoknadila izgubljeni čas. Sredi med delom je prišel v našo pisarno tovariš iz sosednjega oddelka ter prosil na posodo nekaj lir, ki jih trenutno nujno potrebuje. Vsi so se izgovorili, češ, nimam tukaj, nimam toliko itd. Tudi jaz sem navedel nodoben izgovor, čeprav, Bogu hvala, imam v listnici vedno precejšnjo zalogo, ki je mnogo višja od zaprošene vsote. Malo pred koncem uradnih ur je prišel starejši mož v borni obleki ter zaprosil nekaj podpore. Segel sem po telefonu, priklical vratarja ter ga ozmerjal, češ, zakaj pušča med uradnimi urami berače v pisarno, da nas motijo pri delu. Dal mu seveda nisem ničesar. Doma sem naročil gospodinji, naj kupi pol kilograma lepih breskev, da jih ponudim Janezu namesto sladkarij, ki sem jih zjutraj pojedel. Po obilnem kosilu se mi je zahotelo še breskev. Nisem se mogel premagati. Druga za drugo so izginile. Ob treh je prišel Janez in jaz sem se izgovarjal s slabimi časi, ko človek še prijateljev ne more z ničemer pogostiti. Proti večeru sva šla obiskat Franceta, in vrgli smo tarok. France je izgubljal. Da bi popravil, je ob ugodni priliki stavil zelo visoko in bi tudi dobil. Toda jaz sem neopaženo naredi »rcnons« ter s tem pokopal tovariša, čeprav sem imel izmed treh največ točk. Po igri sem se vrnil domov in šel spat. Prav takrat sem se spomnil, da imam še neko delo. Popraviti bi moral s slovničnega vidika važno in obširno poročilo, ki ga mora jutri oddati Janez svojemu šefu. Toda spanje je tako prijetno! Vlegel sem so v posteljo s sladko zavestjo, da sem storil če/, dan svojo dolžnost. Danes je dobil Janez od svojega šefa ukor. šef £a je ozmerjal, da si poročil s takimi slovničnimi napakami več ne dovoljuje. In kljub temu bi bil še užaljen, če bi mi kdo očital, da sem materialist. Inozemski plavalni prvaki v Ilannovru. Velike mednarodne plavalne prireditve v Hannovru se bodo udeležili poleg Nemcev tudi Italijani, Madžari in Španci. Italijanski \vaterpolisti bodo tekmovali z nemškim državnim prvakom LSV Berlin. Madžari so prijavili Tatosa, Elemerija in Veghazija, prav posebno pa nas bo zanimal nastop Špancev. Le-ti so prijavili štiri svoje najboljše za plavanje na 100 m prosto, 100 m hrbtno in 200 m prsno. Jubilejna prireditev v Hannovru bo prihodnjo soboto jn nedeljo. meter kaže za zadnje dneve prav značilno krivuljo. V soboto je bilo stanje 758.6 mm, v nedeljo 759.9 in v ponedeljek zjutraj 757.9 mm, nakar se je dopoldne barometer začel počasi dvigati. Ali smo letos vsadili kaj soje? KULTURNI OBZORNIK Knjigo Slovenske akademije znanosti in umetnosti Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je v kratkem razdobju svojega obstoja izdala že prav lepe in izredno pomembne publikacije, ki so gotovo v čast slovenski znanosti. Te publikacije nimajo samo lokalnega pomena, torej pomena samo za slovensko zgodovino in jezik, čeprav je raz-iskavanje domačih narodnih ved gotovo med glavnimi nalogami te najvišje naše znanstvene ustanove. Več knjig sega namreč e svojimi izsledki preko naših meja ter prinaša rezultate, važne za svetovno znanost. Tako so spoznavanju slovenske kulture in zgodovine posvečene take knjige kakor Korespondence pomembnih Slovencev, ki jih za-Jenjata doslej dve veliki knjigi Zoisove korespondence v Kidričevi priredbi (1. in II. zvezek). Izredno važna je zgodovinska zbirka Viri za zgodovino Slovencev, v kateri je izšla kot prva knjiga zbirka slovenskih srednjeveških urbarjev v priredbi prof. Kosa. Tudi pravni razred izdaja podobno zbirko Pravni spomeniki slovenskega naroda, v katerih je izdal prof. Dolenc Gorske bukve v izvirniku, prevodih in preredbah ter s tem pravno opredelil važen dokument slovenskega prava. Nahtigalova dragocena izdaja Sinajskega evhologa (Euchologium Sinaiticum) v dveh obširnih zvezkih, je odličen prinos k splošni slavistiki ter je delo, s kakršnimi se ponašajo stare in velike slovanske akademije. Z njimi je slovenska znanost segla preko mej d. Prav tako je Turkova razprava in objava Prvotne Charte caritatis donesek k evropski cerkveni in splošno kulturni zgodovini, ki je gotovo od sila važna ter preko nje ne bo mogel iti noben evropski zgodovinar srednjega veka; saj so z njo najdene osnove novih redov, ki jso bile stoletja zastrte. Druge knjige naše akadlmije pa že po značaju svoje discipline segajo preko narodnih domačih tal. Tako je Vebrova filozofska knjiga Vprašanje stvarnosti donesek k iskanjem sodobne filozofije. Vidauljeva razprava: Kleinovi teoremi v iooriji iitjearnih diferencialnih enačb sega v vprašanje matematike, ki oi vezana na noben prostor ne narod. Prav tako je vsebina razprav matema-tično-prirodoslovnega razreda (Razprave aLi Priro-doslovne razprave) splošnega značaja, v toliko seveda poudarjene naše, slovenske, v kolikor obravnavajo favno in floro naše zemlje. In tega je precej. V vseh razpravah pa se kaže višina naše slovenske znanosti, ki je po metodi in orientiranosti .v sodobnih rezultatih na višini, kakor je zahteva čas. In da prav to demonstrira pred očmi vsega sveta, je naloga naše Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki 6e te naloge tudi zaveda in jo izpopolnjuje prav s temi svojimi razpravami. Letos je Akademija izdala zopet nekaj 6vojih knjig, ki 60 med gornjimi že obsežene. Namreč Turkovo: Prvotna Charta caritatis, Nahtigalov Euchologium Sinaiticum II. del (starocerkvenoslovan-ski spomenik, v zbirki Dela 2). Vidauljevo razpravo Kleinovi teoremi... ter drugi del Zoisove korespondence p Kidričevi priredbi. 1. Oceno izredno važne objave srednjeveške Charte caritatis, in sicer prvotne, ki jo je prof. Turk odkril v Ljubljani, ter še eno spoznal v Zii-richu kot tako, smo prinesli v Slovencu 9. marca t. 1. 2. France Kidrič: Zoisova korespondenca 1809 do 1810 (Korespondenca Slovencev 2. zv. (str. 196). Temu zvezku Zoisove korespondence tvori glavno ozadje dnevnik o vojni med Avstrijo in Napoleonom, in sicer ča6 od 20 maja 1809 do 24. septembra 1809. Poleg tega zanimivega dnevnika pa so še pisma Kopitarja, bivšega Zoisovega tajnika, ki je ta čas bival na Dunaju kot slušatelj prava in čakal na mesto 6kriptorja dvorne knjižnice; barona Erberga, ki je spremljal avstrijskega prestolonaslednika po Ogrskem; abbeja Cerniča, ki je bival na gospoščini Zoisovega brata Jožefa; potem Jermana, oskrbnika na Brdu, ter Marije pl. Bonazzo, Zoisove sestre, ki 6e je pred Francozi umaknila onstran Kolpe na dvorec Stelnik nasproti Vinici. To 60 korespondenti Zoisovi, katerih pisma — nemška — so obelodanjena v tem zvezku v prvotnem jeziku z vsemi napakami in okrajšavami, toda v latinici, ne gotici, ter z natančnim osebnim in stvarnim komentarjem, ki ga je izdal prof. Kidrič, nekajkrat tudi s pomočjo drugih strokovnjakov, ki jih navaja v uvodu. Uvod sam pa daje samo v kratkih obrisih okolje tega časa ter predstavi korespon-dente, ne da bi prireditelj podal tudi znanstveno vrednotenje in oceno korespondence tega zvezka. Ta ocena je prihranjena za tretji zvezek, ki bo izšel kdaj pozneje. Tako dnevnik spremlja likvidacijo avstrijske uprave v mestu ter izraža skrb za gmotna posestva in rodbino. Te 6krbi so tudi v glavnem vsebina drugih korespondentov, tako barona Erberga, dalje abbeja Cerniča, Zoisove sestre pl. Bonazzo, Jermana in drugih, ki mu sporočajo, kako so prenesli te čase politične spremembe, ko je Zois trepetal za 6voja posestvo v Bohinju, za Brdo in Mislinje, pa je brez velikih nesreč prišel v nove razmere. Za slovensko Literarno in kulturno zgodovino pa so najvažnejša obširna Kopitarjeva pisma, ki jih je začel pisati zopet po sklenjenem premirju. Iz teh pisem se vidi vsa tesna privezanost velikega mecena in velikega učenca ter njuno skupno delo za slavistiko. Kopitar je tedaj kot 29 letni študent bil vpisan na pravni fakulteti, pečal pa se je e slavistiko ter razpredal že »pajčevine čez ves slovanski 6vet«. Postajal je 6lavist širokega vse6lavistič-nega obzorja ter je imel zveze z vsemi slovanskimi slavisti in njihovim delom. Iskal pa je ta čas službo ter vložil prošnjo za skriptorja na dvorno knjižnico. 0 tem gre veliko besed. Važni pa so tisti odstavki v pismih, v katerih se zanima za stanje slovenščine pod Francozi, ko je slišal, da je Napoleon na Dunaju glede Slovencev konferiral s svojim znancem, ribniškim graščakotn Cobenzlom. bivšim avstrijskim poslanikom v Parizu. Večkrat govori o razmerju slovenščine do hrvaščine in srbščine, smatrajoč hrvaščino za mešanico obeh. Ves se hoče posvetiti južnim Slovanom. Še predvsem pa je zanimiva njegova pripomba k poslanstvu Siveričevemu, ki je iz Dubrovnika prišel, da pripravi teren za hrvatski državni jezik v Iliriji. Tu se je Kopitar odločno izrekel za pravico vsakega tivega jezika do življenja (str. 153). Polagoma je postajal apostol slo-vanstva v — Avstriji, v katero je veroval. Tako se kažejo v teh obrisih prve poleže njegovega avstro-6lovanstva. Vse to se dfi razbrati iz te korespondence, ki je izredno zanimiva za vse slovoniste, slaviste, pa tudi druge, ki jih bo zanimal Zoisov dnevnik. Sicer je bil ta že priobčen svoj čas (Dimi Iz LW 1886), pa nepopolno ter s pomanjkljivim komentarjem. Prav ta komentar pa je izredno važen in naporno delo ter je zahtevalo mnogo znanja. Pregled literature, osebno in stvarno kazalo zaključujeta to lepo knjigo akademske izdaje nadaljevanja korespondence pomembnih Slovencev. Dvoje zgodb o tekačih Nek irski učitelj, bivši prvak v tekih na dolge proge, je prišel na obisk k prijatelju, ki je stanoval na deželi, 7 do 8 km od Dublina. l'o večerji so se zapletli v prijateljske razgovore, pa so zaprosili prikupnega učitelja, da bi prenočil v gostoljubni hiši. Učitelj je pristal, zaprosil pa je, da ga za malo časa oprostijo. Preteklo je pol ure, učitelj pa se ni vrnil. Prijatelja je zaskrbelo za svojega gosta. Iskal ga je krog voglov in klical, dokler ga ni zagledal na stezi, po kateri se je približeval v diru. Pod roko je nosil majhen zavitek. »Le kaj ti je padlo v glavo, skrbelo me je že za te!« »Oprosti, nisem računal s tem, da bom spal pri tebi, pa sem skočil domu po spalno srajco.« Finskemu prvaku vseh prvakov Nurmiju so je zgodilo, da je zamudil vlak. Prišel je na postaje v času, ko je bil vlak že par sto korakov oddaljen. Odločil se je, da teče za njim, prepričan, da ga bo ujel. Ko se je tako nekaj časa podil za drvečim vlakom, se je strojevodja obrnil in zagledal človeka, ki teče po železniški progi. Spoznal je popularnega Nurmija in zaustavil lokomotivo. Ves presenečn se mu je hotel Nurmi zahvaliti, strojevodja pa ga je prekinil: Gospod Nurmi, z vami pač ne morem tekmovati!« Alire Florlan bo igrala za Madžare. Po novi razmejitvi so dobili Madžari dva odlična predstavnika teniškega športa. O Punčecu smo že poročali, da je prešel po svojem rojstnem kraju in s tem po domovinski pristojnosti v madžarsko po-daništvo. Isto čitamo tudi o Alicj Florijanovi, bivši hrvatski teniški reprezentantki. Florijanova je žo tekmovala preteklo nedeljo v vrstah madžarskih igralk tenisa. Italijanska nogometna zveza objavlja, da je uvrstila najboljša kluba B-razreda Bari in Vieen-zo v A-razred. Imenovana dva bosta igrala mesto Modene in Napolija 7 državnim nogometnim prvenstvom bodo pričeli spet 5. oktobra. ^hO&MA novice Koledar Turek, 21. julija: Prakseda, devica: Daniel, prerok; Julija, ilovica in mučenica; Viktor, mu-ienoc; Zotik, škof in mučenec. Sreda, 22. julija: Marija Magdalena, spok.; Lavrenrij Brindiški, »poznavalec; Monelej, opat; Platon, mučenec. Lunina sprememba: Prvi krajec; 21. julija ob 6.13, Heracliel napoveduje spreuiouljivo in vetrovno vreme. Novi grobovi ■f Gospa Mara dr. Sajovičeva, roj. Gressel, soproga odvetnika, je 15. julija na Bledu mirno v Gospodu zaspala. Pokopali so jo v nedeljo, dne 19. julija na blejskem žlipnem pokopališču. Naj ji evetl večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaije! + V Stožirah pri Ljubljani je umrla gospa Antonija Sitar roj. Merita r. Doživela je 67 let. Pogreb bo v sredo, 22. julija oh 9 dopoldne na pokopališče k sv. Juriju. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožaije! Osebne novica = Biserno poroko obhajala danes v Bukovju v krogu svojih otrok in vnukov gospod Matevl Božič, po domače Kovačev oče, rodom iz Logatca, in gospa Ivana rojena Bezeljak. Kreme-nita po srcu in čista po duši sta pred 60 leti fklenila pred oltarjem zvezo, tako sta tudi vzgojila svojih 15 otrok, od katerih jih živi še devet, v pravem krščanskem duhu. Kljub raznim težavam in križem, danim jima po božji Previdnosti, nista nikdar klonila, vse voljno prenašala v molitvi in v zaupanju do naše nebeške Matere s Planinske gore, katere vneta častilca sta ves čas svojega življenja. Naj jima Bog lajša jesenske dneve In ju ohrani zdrava in zadovoljna do skrajnih mej človeškega življenja! kovemu zagovoru o neznanem dobavitelju Jožetu ni verjelo. Slavko je bil zaradi prestopka prevare ohsojon na 6 mesecev strogoga zapora iu na 100 lir denarne kaini. Ljubljana 1 Trinajst torkov v čast sv. Antonu. Na vrsti je že peti izmed trinajstih torkov. Pri frančiškanih se namreč obhaja ta pohoinoot v čast velikemu eudodelniku iz Padove. Vsak torek zvečer oh četrt na aedem je govor, nato posebne molitve, litanije, blagoslov in češčen.je relikvije padovanskoga svetnika. Posebno pozornost vzbuja 700 let stari stavo-spev v čast sv. Antonu »Ako iščeš čudežev«. Zložil ga je namreč leta 1253. serafinski učenik sv. Bonaventura. V slavospevu je naštetih 13 milosti sv. Antona. Pri 6kupni pobožnosti poje ta slavospev vsa cerkev. Verniki vabljeni za torek zvečer! 1 V nršulinskem samostanu se bodo o počitnicah poučevali vsi eziki v tečajih ali posamezno. Islotako tudi stenografija. Učenke, domače in 7, drugih šol, ki nameravajo vstopiti v uršulinska gimnazijo, bodo imele meseca septembra pripravljalni tečaj za sprejemne izpite. Priglase se lahko takoj. I Sprejemni izpiti ta I. razred gimnaiije. Vsi, ki se žele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj se vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj prične 1. avgusta. Vpis in informacije: Zrinjskega cesta 7/IL dnevno od 10—12. 1 h skupine mesarskih in gostinskih obratov so npkateri med cepljenjem izostali in zato niso mogli dohiti pismenih potrdil, ki bodo potrebna pri reviziji, Opozarjamo jih, naj se v lastnem interesu takoj javijo na mestnem fizikatu, K u p n | t * k n | I | o BAJ GABIJO ki jo je spisal bolgariki pisatelj Aleka Konstantinov €€ V tem de'u le orisan tip sodobnega bo'garskega človeka bogatega, delno izobraženega in v življenju izkušenega pol meščana — pol kme a ki še vedno tiči v omejenem kinl. — 20.S0 Vojaške pesmi. — 20.45 Koneert radijskega orkestra, vodi dirigent Ilrago Mario Si.lanec. sodelujeta sopranistka Pavla I.ovfe in hasist Tone Petrovčl«. Pesmi in romnnee. — 2120 Koncert klarinetnega tria — 21.50 Zanimivosti v slovenščini, — 21.55 Nov« doggodivSčine harona Burna Orkester, vodi dirigent Segurint. — 22.15 Koncert godb« m nih.il«. — "-i 45 Pnro*Mn v ItaltianJSinl I.KKARNR. _ Nočno »tu?.ho imalo lekarne: Bs-karčič. Nv. Jakoba trg 9, mr. Rnmor. Miklošičeva n. 20 in m- Mnrmsv»r H., Sv Pnfrn e. 7S. P017.VFD0V\N1K. — Trgovska tehtnica In električni karnl mlin stn ml hila ukradena Tssleditelj dobi dohro nagrado. Naslov v upravi »Slovone«t. Z Gorenjskega Zaključek pouka na višji šoli v Kranju. Po gorenjskem listu posnemamo, da je višja šola v Kranju (prejšnja realna gimnazija) pretekli teden zaključila šolsko leto 1941-42. Uspeh na šoli je zelo povoljen. 0<1 skupnega števila 340 učencev in učenk je s povoljnim uspehom dovršilo razred 90%, V glavnem se je v minulem šolskem letu ponavljala snov projšnjega leta v nemškem jeziku. Učenci so z velikim zanimanjem sledili predavateljem in si pridobili vsled tega potrebne podlage za vstop v višje razrede v letu 1942-43. Z rednim šolskim poukom se bo Bnet začelo v septemhru. Tudi osnovne šole v Kranju so zaključile šolsko leto z dobrim uspehom. Kmetijski razgovori. Iz občine Komende so sklicali vse kmete na razgovor zaradi oddaje mleka. Nad 200 kmetov in žen je napolnilo občinsko dvorano. Okrožni poljedelec Burgstaller je imel predavanje, v katerem je pojasnil, da se mora vse mleko, kolikor se ga pridela več. kakor se ga pa porabi doma za nujno porabo v lastnem gospodarstvu, oddati v mlekarna Preskrba^ prebivalstva z mastjo v obliki masla je mogoča samo na ta način. Kdor se teh navodil ne drži, bo kaznovan, k«r se e tem pregreši zoper blagor splošnosti. Daljo je bil razgovor o stališču poljedelstva v narodno-socialističui državi. it f* S Spodnjega štajerskega Umrl je v Mariboru 72letni mizar Gašper Namestnik. V Velikih Rodnah pri Rogaški Slatini je umrla 67 letna kmetica Neža Pušnik, v Broslovcu pa 79 letna Elizabeta Mikša. Tisoč voženj ima že za seboj uradni šofer reševalnega avtomohila v Celju Ivan Mimik, ki ga kot zelo vestnega in požrtvovalnega reševalnega šoferja vsi cenijo in spoštujejo. Na tesarsko sekiro je padel. 69 letni tesar Mihael Kancler iz Laznice pri Limhušu je med delom na Pohorju po nesreči padel s hrbtom na svojo ostro sekiro, ki se mu je zarila v desno pleče in povzročila veliko in zelo krvavečo rano. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnica Nesreča. V Rušah stanujoči Franc Trstenjak, star 45 let, si je pri delu zlomil nogo. — 80 letni Franc Igro iz Studencev pri Mariboru se je v Zgornji Kungoli zastrupil z alkoholom in so ga morali prepljati v mariborsko bolnišnico, kjer ga zdravijo. Iz Hrvaške Letošnje procesije k Materi božji v Bistrico se je udeležilo še več vernikov kakor pa lansko leto. Procesijo, ki je odšla iz Zagreba v ponedeljek, je vodil sam zagrebški nadškof prevzv. dr. Stepinac. Med drugim so se je udeležili zagrebški župan Verner z več občinskimi svetovalci. Razstava preprog v Zagrebu. Osrednji odbor hrvatskega društva »Hrvatski radiša« je pripravil v Zagrebu veliko razstavo liških in bosanskih preprog. Čisti dobiček od prodanih preprog je določen za dobrodelne svrhe. Ogtilin dobi meteorološko postajo. Na pobudo velike župe Modruš hodo v Ogulinu ustanovili me-tereološko postajo. Ogtilin je za takšno postajo posebno važen, ker leži na meji dveh klimatskih področij. Po naročilu hrvatskega ministrstva za ljudsko zdravje se morajo prijaviti omenjenemu ministrstvu vsi zdravniki, ki niso v državnih službah in stanujejo v mestih. Ministrstvu morajo izročiti svoje osebne podatke, sporočiti službeno mesto in stanovanje. Hrvatski domohranskl minister maršal Kvator- nik se je na potovanju po Slovaški v spremstvu slovakega vrhovnega vojaškega poveljnika generala Čatloša ustavil tudi v Ružomberku ter je položil na grob umrlega voditelja slovaškega naroda Hlinke venec. Za Zemun in področje velike župe »Vuka« je pričel izhajati ustaški tednik »Graničar«. Nižja rudarska šola v Varaždinu bo dobila v kratkem nove, primerne prostore v novem šolskem poslopju, ki ga gradi ministrstvo za gozdove in rudnike. Nova šola bo stala 10 milijonov kun. Novo okrevališče za otroke hrvatskih železničarjev. Kot spnmin na prvo obletnico obstoja Neodvisne Države Hrvatske je vodstvo bolniške blagajne hrvatskih železničarjev sklenilo postaviti novo okrevališče za otroke hrvatskih železničarjev. Novo okrevališče bo stalo v Hra-stovici pri Petrinji. V njem bo prostora za 100—120 otrok. V Zagrebu grade velike, prostrane in moderne prostore za gluhonemo in slepo deco, v katere bodo spravili vse nesrečnike iz dosedanjih nezdravih prostorov v Ilici. Poselvn urad za zavarovanje delavske mladine je bil osnovan tudi v Mostarju in Samo-born. V Zagrebu je bila izročena svojemu namenu tretja javna kuhinja za delavsko ustaško imiadino. Prvi dan je bilo na kosilu že 53 vajencev in vajenk, Iz Srbiji Koordinacija dela na propagandi načrtne poljedelske proizvodnje. Posvetovalni odbor, ki ga je pred kratkim ustanovila si-bska vlada za propagando svoje načrtno poljedelske proizvodnje, jo imel več sej, na katerih so člani tega odbora razpravljali o koordinaciji propagande za izved-l>o vseh poljedelskih vladnih načrtov. Predvsem je bilo sklenjeuo povečati in posplošiti propagando ter bodo odslej zanjo v Srbiji uporabljali vsa razpoložljiva propagandna sredstvu. V prvo vrsto spadajo predavanja in poročila po radiu. Imeli jih bodo priznani kmetijski strokovnjaki, ki l>odo tunelskemu ljudstvu dajali ob vsaki priliki potrehne nasvete in navodila, Razen predavanj na radiu, srbsko kmetijsko ministrstvo pripravlja tudi številna predavanja 111 gospodarske ter go-spodijske tečaje v vseh srbskih krajih. Kmetje hodo s popoln je val i svoje gospodarsko znanje tudi lahko ob svojem prihajanju v Belgrad, kjer bodo posebna predavanja za vse skupine kmetov, ki prihajajo v srbsko prestolnico kot gostje srbskega minstrskega predsednika. Predavanja bodo na Kolarčevi ljudski univerzi, ki ho tudi od svoje strani organizirala slična koristna predavanja tudi v notranjosti Srbije preko svojih podružnic. Poleg splošnih gospodarskih predavanj in referatov bodo na teh sestankih kmetje dobivali tudi "sa potrebna pojasnila in sporočila o delu sedanje srbske vlade, o političnem položaju doma in v inozemstvu ter poročila o vojaškem položaju na posameznih bojiščih. Vsa predavanja bo prevevala misel, da je treba za vsako ceno ohraniti red in mir, ker je to edina možnost, da se srbsko ljudstvo sploh šo ohrani. V nasprotnem slučaju mu grozi — kakor je to srbska vlada že ponovno poudarila — popolno iztrebljenje Tohnicuo šole v Srbiji so dohro obiskane. Preusmeritev v izbiri poklicev nastopa tudi med 6rbsko mladino, ki ne sili več vsa v gimnazije in na učiteljišča, temveč se vpisuje tudi na druge strokovne šole, Tako je imela v letošnjem šolskem letu precej dijakov tudi helgrajska srednja tehnična šola, katero je obiskovalo 600 učencev. Razen v Belgradu so bile srednje tehnične šolo št) v Nišu, Valjevu, Kragujevcu in Leskovcu. Upokojitev liana. Z odlokom srbskega ministrskega predsednika je upokojen Mihajlo Tri-funovič, ban na razpoloženju. Zavod za zavarovanje pred točo je ustanovilo srbsko kmetijsko in prehranjevalno ministrstvo ter je v službo tega zavoda prevzelo vse dosedanjo uradnišlvo zavoda donavske banovine za zavarovanje pred točo in enakega zavoda za drinsko banovino. Zavod ima svoj sedež v Belgradu. V Požarevcu je unirl bivši tamošnji župan in narodni poslanec Dušan Živojinovič. Zdruionje srbskih trgovcev je imelo prejšnji teden članski sestanek, na katerega je prišel tudi Nedič. Zbranim trgovcem jc Nedifi tudi govoril ter je zastopnike trgovskega slami zagotavljal, da lio vlada storila vse, da ho trgovski stan zadohil zopet tislo mesto, ki ga je zavzemal v stari Srbiji. Trgovci pa morajo k temu seveda tudi sami doprinosti svoj del ter iz svojih vrst izločiti vse pokvarjene elemente. Sr«ki minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je v Kosovski Milrovici ustanovil dom narodnega zdravja. Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe- R 0 SI — Besedilo po K. J. ERBENU 35. CE PA JE BILA OVIRA ŠIROKA REKA, SE JE DOLGIN SAMO STEGNIL IN JIH PRENESEL NA DRUGI BREG. 36. . - - ' PROTI VEČERU ZAGLEDAJO POTNIKI DALEČ PRED SEBOJ 2ELEZNI GRAD.. Rimiko pismo t Vatikanska 1. Malo zgodovine. Vatikanska zvezdama je bila ustanovljena za zlatomašni jubilej papeža Leona XIII. Z motu proprio »Ut Mysticanu z dne 14. marca 1901 je bila njena ustanovitev slovesno potrjena. Italijanski duhovniki, ki so znanstveno delovali na priro-doslovnem polju, so kupila prve znanMvene naprave za zvezdarno, ki je bila nameščena v tako imenovanem Gregorijevrm stolpu na vrhu Vatikanskega griča. V tem stolpu je bila že 1580. leta ustanovljena prva vatikanska zvezdama oh priliki koledarske reforme Gregocija XIII. Toda bila je opremljena le s preprostimi napravami. Nova zvezdama pod vodstvom p. Denza je dobila takoj nov štiripalčen teleskop, zgrajena je bila premakljiva kupola in nabavljeni so bili tudi vsi potrebni inštrumenti za melereologijo. Prav v tistem času je bilo na zvezdoslovskem kongresu v Parizu sklenjeno, napravili fotografsko karto ob-nebja. Delo je bilo porazdeljeno med razne zvez-darne po svetu in tudi vatikanska zvezdama je prevzela določen odsek. Tako je bil za dolga leta določen delovni program nove vatikanske zvezdarne. P. Denza pa je umrl že leta 1894., star komaj 60 let, ko je mogel izdati šele štiri zvezke svojega znanstvenega deia, ki se je nanašalo predvsem na meteorološka opazovanja. Izdal pa je tudi lep zemljevid nebesnih meglic s sodelovanjem svojega asistenta inž. Manuccijo. Do leta 1898. je zvezdarno vodil njen podramatelj p. Laie, ki se je popolnoma posvetil slikanju zvezd, katero delo je nadaljeval skozi 30 let do svoje smrti (1928). Leta 1908. je bila zvezdama prenešena iz Gregorijevega stolpa v Leonov stolp, ki ima še lepšo lego in nadmonske višine 100 m. Lega je bila za tedanje razmere zelo povoljna in zvezdama je skoraj dobila tudi nove naprave, in nicer nov astro-graf za slikanje zvezd z odprtino 33 cm in razdaljo 3.43 m med obema lečama in nov teleskop ta opaaovanje zvezd t odprtino 24 em. Leta 1898. je postal ravnatelj zvezdarne znameniti Španski avgu-štinec p. Angelo Rodriguez, ki je zavod vodil do leta 1906. Tega leta pa je prevzel vodstvo dotedanji ravnatelj zvezdarne v Georgetownu p. Ha-gen, ki je na novo uredil in povečal vatikansko zvezdarno. Najprej so iz programa izpustili meteorologijo in se posvetili zgolj zvezdoslovju. Dobili so nov teleskop z lečami v premeru 40 cm in dolžino 6 m. Slikanje obnehja je povoljno napredovalo. L. 1928. je izšel zadnji od desetih zvezkov, ki obsegajo skoraj pol milijona številk in računov. Tako je vatikanska zvezdama končala delo, ki ga je opravljala skoraj 40 let. P. Ilagen pa je nadaljeval svoje delo, zaradi katerega je postal znamenit še pred prihodom v vatikansko zvezdarno: nadaljeval je z atlantom zvezd premičnic. Končno delo je izšlo leta 1934. v osmih zvezkih, zadnji zvezek štiri leta po učeniakovi smrti (umrl je 1990. leta, star 83 let). To Hagenovo delo velja v zvezdoslovni stroki za eno osnovnih del in je dragoceno pomagalo za proučavanje zvezd premičnic. llagen pa je napisal že več drugih znanstvenih del. nanašajočih se posebno na gibanje zemlje in e tem v gvfcfci fta razne fizične in svetlobne zakone. Zadnjih 20 let se je posebno pečal z opazovanjem tako imenovanih koz-mičnih meglic, o katerih je tudi izdal obširno delo. Popolnoma izvirno pa je postavil trditev o obstoju temnih meglic na celotnem obnehju izven Rimske oente. Tudi spis o tem je skoraj končal, pa ga je smrt prehitela. Tedaj so tej Hagenovi trditvi v astronomskem svetu zelo nasprotovali. Zvezdoslov-ci so trdili, da so to le halucinacije, le izraz nasprotja v osvetljevanju nebesa in kvečjemu odsev svetlobe, ki jo odbijajo nebesna telesa. Ugovori proti Hagenu so se zdeli tem resničnejši, ker tako imenovanih temnih meglic ni bilo mogoče fotografirati z nobenim do tedaj znanim aparatom. Toda p. Hagen je vztrajal pri svojih opazovanjih in vzdrževal tezo o temnih meglicah v nebesnem prostoru. Nekaj let pozneje so točnost njegovih izsledkov potrdili tudi drugi zvezdoslovci. Položaj vatikanske zvezdarne pa je med tem poetajal vedno bolj neugoden. Rim se je namreč vise bolj razširjal in s tem tudi osvetljava mesta. Prej nekoč je bila ponoči idealna tema na Vatikanskem griču, toda z naraščajočim mestom je morje električne svetlobe vedno bolj oblivalo tudi Vatikan. Opazovanja so postala skoraj nemogoča. Tedaj 6e je porodila misel, da bi Vatikansko zvezdarno prenesli na visoko etiopsko planoto, katere Močno nebo je znano po svoji bf-ezprimerni jasnosti iti čistosti. V vsako hišo »Slovenca«! Zgodba iz Amerike Tam v Ameriki je živel bogat in pošten mož, mr. John Smith. Samo polovico svojih dohodkov je utajil davkariji, drugo polovico davka pa so mu vrnili, ker je bil v žlahti z vsemi vodilnimi politiki. V žlahti po krvi ali pa v žlahti t niošniičkom. Ta bogati in spoštovani fnož je imel hčer-kč>-edinko. ime ii je bilo Ellen. Ellen ni bila lepa: držala se je Sključeno, škilila je, bila je škrbasta, kožo je imeln polno mozoljev, noge pa krive. Skratka, bila ie grda ko Spak. Toda Amerika ie čudežna dežela. tam le VSe ftlogoče. Tam imajo tla primer mašitlo, na enem konCu gredo dobro rejeni, dostojanstveni pujski noter, na drugem koncu pa lete ven kranjske klobase in pfaške šunke. V takšno ma-šino, hočem reči nekaj sličnega. so poslali tudi hčerko-edirtko. Šla ie h kutirgom in okulistom, k Zobozdravnikom in Ortopedom, v lepotllne salone iti še hogVe kam in je to trftialo leto dni. Pa so jo v tem času poperlrali, masirali, elektti-Zirali, pedikirali in ne Vem kako še irali, in kb je prišla iz te kure je bila krasotica: lepo rast je imeln, nič več nI škililo, koža je bila gladka ln ie imela barvo, ki je bila ravtio v modi, zobje pa so bili beli kh srleg ih na vsakem je bilo napisano Made in USA. Seveda je bilo Sedaj vse polno stiubcev v hiši. deloma zaradi očeta, deloma zaradi lepote. Toda krasotica ni hotela nobenega VsliŠati. čeprav je eden hotel dovoliti, da bi smela vsako leto dvanajst mesecev preživeti v Parlfcu, drugI ji ohljublial, da ho premagal svetovnega prvaka v boksanju, a tretji čisto staromodno grozil, da se bo ustrelil. Krasotica je kategorično izjavila, da ji je hirrtgrafolog Habibitlah i« Zgornje Šiške — tisti, ki si ovija plešasto glavo t indijskim turbanom •— prerokoval, da ho v 23, letu svoje nežne mladosti na smrt zbolela: tisti ki io bo rešil pogubne bolezni, pa da bo postal njen mož. Zato je krasotica do svojega 23. letn zelo solidno živela. Jedla ie in spala, plesala ln gojila tako zelo resno šport, da je postala sinka-edinka; v ostalem času pa je skrbela za svojo % zvezdama Nato pa je *Pij XI. velikodušno ponudil svojo letno palačo v Castel Gondol/o, ne le da se osnuje podružnic* vatikanske zvezdarne, ampak da se zgradi popolnoma nova zvezdama, opremljena z najnovejšimi inštrumenti, tako da bo mogla tekmovati z najboljšimi svoje vrste. Tako se ie tudi zgodilo. Dne 29. septembra 1935 je papež Pij XI. osebno odprl novo zvezdarno v Castel Gandolfu, prejšnja v vatikanskem vrtu pa je bila likvidirana. 2. Vatikanska zvezdama v Castel Gandolfo. Ponudila se mi Je priložnost, da sem «1 mogel ogledali papeško letno rezidenco Castel Gandolfo in tako tudi novo vatikansko zvezdarno. Castel Gandolfo je oddaljen kakih 25 km od Rima in je mogoče tja dospeti z železnico ali s tramvajem, pri čemer se peljete skozi tri škofije. Mestece ima kakih 20tt0 stanovalcev in je na treh straneh obdano z oljčnimi nasadi in skrbno obdelanimi vinogradi, na četrti pa so naslanja na Albansko jezero, nad katerim prijazno gospoduje in se na ono stran pozdravlja s slikovito Rocro di Pupa, ki veselo razkazuje svojo slikovitost pod »amotno Monte Cavo. Kraj je izredno čist in snažen. 2e po nekaj korakih si pred papeževo poletno rezidenro, ki dela s svOjo baročno fasado prijeten, dasi nekoliko skromen vtis. Palačo je sezidal Karlo Maderna 1629., papež Pij XI. pa je nekoliko zastarelo poslopje dal predelali in prenoviti. Treba je prekoračiti precej olisetno dvorišče, pri notranjem vhodu pa naju je s spremljevalcem že čakal ravnatelj hiše, jezuitski pater, in naju z dvigalom povedd na streho palače, ki je deloma spremenjena v obsežno teraso, od koder je zelo lep popled na jezero in daleč čez rimsko kampanjo prav do Rima. Daleč proti severovzhodu se v megleni kopreni razločijo nejasni obrisi kupole svetega Petra. Hišo upravljajo jezuiti, ker oni vodijo tudi zvezdarno in druge znanstvene ustanove, ki so nameščene v palači. Voditelj zvezdarne je od 1. 1930. dalje p. Stein, Ilolandec po rodu. Z veliko radovednostjo in nekakšnim 6vetim spoštovanjem sem prvič v življenju stopil v zvezdarno, kamor naju je s spremljevalcem povabil prijazni pater ravnnteij. Nameščena je v dveh ločenih kupolastih stolpih: v enem je teleskop za opazovanje in merjenje zvezd, v drugem pa je astrograf za fotografiranje zvezd. Stara stavbena konstrukcija je bila tako trdno zgrajena, da so lahko kar na njej postavili kupoli s premerom po 8.5 m, ki sta gibljivi, tekoči na jeklenih cilindrih. Kupoli sta iz lesa, da nI prevelika teža in pokriti z dvojno streho iz najboljšega impregniranega lesa, povrhu pa še s pločevino. Kupoli se s pomočjo električnih naprav odpirata. in sicer 3 m v širino, v globino pa od horizonta do 1.5 m še onkraj zenita. Teleskop, katerega leči merita 40 oni v premeru in ima dolžino 6 m, je pritrjen na pokončnem železnem stebru. Ob njem je premakljiva tribuna, na kateri sedi opazovalec. Tribuna se na pritisk gumba premika navpično ali vodoravno, kakor zahteva lega ozvezdja, ki se hoče opazovati. Celotna naprava tehta v vsaki kupoli nad 30 ton. Vse je tla električni po"on in lahko vse premike izvede opazovalec z eno roko, ne da bi mu bilo treba zapustiti mesto pri teleskopu, oziroma astrografu. Astrograf je še težji kot teleskop. Slika s ploščami 40X 40 rm z žariščno razdaljo dveh metrov, ima zrcalo s premerom 60 rm in žariščno razdaljo 2.40 m, kateremu je dodan teleskop e lečami 20 cm in dolžino 3 m. Razen tega je še mnogo drugih najmodernejših tehničnih naprav, A katerimi je opremljena zvezdama in ki služijo za določanje astronomskega časa, za ugotavljanje lege ozvezdij, za slikanje neba itd. Vse naprave je nabavila in postavila nemška tvrdka Zeie« iz Jene. Vrhu terase je nameščena tudi majhna oddajna postaja, ki jo je osebno postavil še Marconi, a dela le na prav kratkih valovih. Natančen čas je za Zvezdarno največjega pomena. Nadstropje nižje pod zvezdarno imajo zato celo centralo najraznovrstnejših in zelo znamenitih ur, ki pa ne kažejo.našega časa. ampak so orientirane na gibanje nebesnih teles. Posebno imenitna je velika ura z nihalom, ki kaže astronomski čas in se v enem letu niti za sekundo ne zmoti. Po njej uravnavajo tudi druge ure. Vatikanska zvezdama ima tudi svoj muzej, ki je nameščen v veliki dvorani v drugem nadstropju. Izgleda kakor kak prirodoslovni muzej z izredno bogato zbirko meteoritov, ki padajo z obnebja. Meteoriti so po večini železo, večkrat tudi druge rudnine. Zanimivo je, da niso v njih pri preiskavi mimo tistih elementov, ki jih poznamo na zemlji, našli nobenih novih snovi. Bogata zbirka je po krasoto. V 23. letu pa ie res Zbolela, neva-rno zbolela, in ker je ATnerika tako čudna zemlja, je bila tudi bolezen čudna, nihče ni vedel kaj ie. Skrbni oče je poklical vse znamenite zdravnike In niazače, tiste z Vale-uhiverze in tiste, ki so dobili doktorate na poletnih univerzah — vsi so kimali in majali z glavami, dajali zdravila na funte ih pošiljali honorarne note na metre, toda pomagati ni znal nobeden. Krasotica je trpela, hirala, lepotilni salon, pri katerem je bila abonirana, je imel čimdalje več dela. nazadnje so delali 36 ur na dan, da so ohranili vso krasoto. Takrat ie živel na Divjem zapadu Tom Gade. priprost mož, rančer je bil. Bil je srednje visok in slok, toda silna moč je bila v h logovih mišicah. Njegov glas je bil Jih. a V razburienosti pojoč. Najbolj čudne pa so bile niegove oči, tiste ieklonomodre oči! Kdor je pogledal v te oči. je vedel: to je mož! Njegove kretnje so bile lene in počasne, toda nihče ni znal tako hitro potegniti Colt 45-kalibra, in nikdar se ni zgodilo, da bi zgrešil svoj cilj. Prepira ni nikdar iskal, izzvan pa je bil ne-vstrnšen. Pete Rawlins. Shortv Blodgelt. Bud Corson in še mnogi drugi so ležali na pokopališču. ker niso hoteli priznati, da ie Tom Gade boljši mož. Vsi so mu prerokovali, da bo še Visoko prišel: ali do šerifa ali na Vejo. Ta junak Divjega žapada siCer hi Cenil rabe robca, mila itd., ker je Io smatral za rekvizite pomehkuženih ladv-manov. Tudi je bilo ostalo njegovo srce Vse dotlej mirno in nedotaknjeno. Ko pa je sedaj bral vsaki dan v časopisih obupne opise bolezni in trpljenja krasne Ellen. se je zbudila v njem viteška kri Divjega znpada. Imel je Zvestegn prijatelja Shittash-indl-ianca. Ime mu je bilo Konjsko tiho. Konjsko uho je bil nektlaj inedlcinmnn svojega plemena in slaveh daleč naokrog. Zdravil je r. naravnimi sredstvi, ki jih Civilizirani narodi ne. poznamo več. Vse polno skrivnosti je v teh primitivnih zdravnikih, vse polno nerešenih ugank. Tudi ml imnino sicer še takšne može. toda oblast jim ne ztiupa in jih pošiija v luknjo. Tom Gade pa je zaupal svojemu prijatelju. večini dar nekega francoskega učenjaka. t Raien naštetih objektov spada k zvezdami ie , cela vrsta študijskih prostorov: arhiv, knjižnica, soba s slikami obnebja, kakor eo jih napravili v vatikanski zvezdami in v drugih najvažnejših zvezdaruah, « katerimi si izmenjujejo znanstvene publikacije; kabina za akumulatorje in »tanovanj-ske sobe za patre, ki volijo zvezdarno. 5. Astrofizični laboratorij. V pritličnih prostorih je nameščpn v treh kabinetih astrofizični laboratorij, ki ga vodi znani učenjak pater Gatterer it družbe Jezusove. Program laboratorija obsega v prvi vrsti vprašanja, ki so v zvezi s sestavj ozvezdij in planetov ter koz-mičnlh meglic V drugi vrsti kemično ugotavljajo snov utrinkov, ki padajo na našo zemljo. Pri tem tudi ugotavljalo atomlčno sestavo teh teles in jo primerjajo z ono, ki jo imajo zemeljska telesa. S posebnimi aparati, od katerih so nekateri edin- Darmstadt, 18. julia. V lepo okrašenem plavalnem stadionu se Je pričpla danes mednarodna plavalna tekma med Madžari in Nemci. Že pri treningu so napravili Madžari najboljši vtis. Gledalci so se posebno zanimali za slovitega Nandorja Tatosa, ki spada med najboljše evropske plavalce na vseh progah prostega sloga od 100 do 1.500 m. NemSki tekmovalci so večinoma v uniformah vojske in mornarice. Posebno pozornost so vzbujali letošnji državni prvaki Schroder, I/ehmann. Tempke in drugi. čeprav je bil danes delavnik, so hlli vsi prostori v kopališču zasedeni. Visoko nad trlhu-nami so vihrale madžarske in nemške zastave. Po uvodnem pozdravni, pri katerem so se tekmovalci predstavili občinstvu, so pričeli s prvo točko plavalnega sporeda, s tekmovanjem moštev na 4x200 m prosto. Po uspelem stHrtu je precej časa vodil Nemec Schroder. Gledalci so pa temperamentno bodrili vse do trenutka, ko so Madžari prevzeli vodstvo. V moštvu gostov je prav posebno ugajal Nandor Tatos, ki je odplaval svoj del proge v 2:15.6 min. Zmagali so Madžari s 5 metri naskoka. Plavalni izidi prvega dne so bili naslednji: 4X200 m prosto: i. Madžarska 9:29.9 min; 2. Nemčija 9:34.1. 100 m hrbtno: 1. Schroder — Nemčija 1:10.4 min.; 2. Galambos — Madžarska 1:14 min. 400 m prosto: 1. Tatos — Madžarska 5:00.2 min.; 2. Lehmann — Nemčija 5:27. min. V skokih v vodo (r bil prvi nemški državni prvak Aderhold R 151.64 točkami, drugo mesto pa so prisodili Madžaru Histvegiju. Spored prvega dne so zaključili * \vaterpolo tekmo, pri kateri so Zmagali Madžari z visoko razliko 10:1. Po današnjem stanju je bilo število doseženih točk 17:11 v prid Madžarom. Darmstadt, 19. julija. Danes so v Darrnstadtu nadaljevali s plavalnim dvobojem med Nemci in Madžari. Na sporedu so bile tri točke plavanja. V vseh treh so zmagali Madžari. Na 100 m prosto sta se spoprijela Madžar Elemeri in Nemec Schrftder. Tatos, o katerem smo poročali, da je edini Evropejec, ki je jiostavil letos čas izpod ene minute, je varoval svojo telesno zmogljivost za nastop na 1500 m. Schroder je slabo startal in zaostal takoj na začetku. Sledil je še nasfečen obrat in ves trud, da bi ujel gladko plavajočega Elemerija, je bil zaman. Madžar je zmagal v 61.3 sok., ŠehrŠ-der pa je bil drugi s časom 62 sek. Po prvem razočaranju so doživeli gledalci v darmstadtskem plavalnem stadionu še drugo. Tudi v tekmi na 200 m je bil Madžar pred Nemcem. Zgodilo se Je prvič, da bi morali Nemci tudi v prsnem plavanju, v katerem so jim ustvarili nepremagljivi Rademarher, Sietas, Balke in drugi Že lepo tradicijo, zaostali za Madžari. Ber-linčan Tempke je plavi skoraj za 4 sekunde slabše kot na državnem prvenstvu v Hirschbergu. S časom 2:51 min. se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Madžar Sziedi je bil prvL štoperire pa so pokazale zadovoljivo znamko 2:49.6 min. V plavanju ha 1500 m je pokftzal Madžar Nandor Tatos nenadkriljiv slog in tzborno tehniko obračanja. Z ribjo lahkoto je drČal po vodi in se vedno bolj odmikal svojemu zasledovalni Leh-mannu iz Kiela. Pri 1300 m ga je (Srehitel že za dve dolžini plavalnega bazena. Tntos je zmagal v izvrstnem času 19:45.5 min. in dokazal, da se mu ne bo letos bati nikogar v Evropi. Lehmann je zaostal za dobri dve minuti in sprispel na Cilj v 21:31.9 min. P reče j lepih prizorov sO nudili skoki s stolpa. Tu je bil nenadkriljiv Nemec Kitzig, ki se je Bila pa sta velika prijatelja, kajti Tom je pri vsaki priliki naglašnl. da so belokojfci oropali Indijance njih zemlje. Svoje zemlje ni sicer odstopil zato nobenemu Indijancu, toda Konjsko uho je Videl, da ie Tom Gade pošten mož in ga je vzljubil. II Konjskemu ušesu se ie torej napotil Tom prosit pomoči za hešrečno krasotico Ellen. ki ie razburjala Celo ameriško javnost. Konlsko uho je z mnogimi tajinstvenimi ceremonijami res dal Tomu veliko pilulo in ga zagotovil, da bo zdravilo v trenutku delovalo. Tom je bil mož Divjega zapadn in ni mnogo zaupal železnicam. Imel pa je kntija, izgledal je kakor vSak drug konj. nihče bi he spoznhl na oko niegove plemenitosti, toda V rt lesovih žilah se je pretekala kri starih andaluzijskih žrebcev. Bil je hiter ih vztrajen kol noben drug konj na svetu. Razumel je vsako besedo in vsako kretnjo svojega gospodarja in bil njegov najboljši prijatelj, kafti bil je pameten, ponosen, častihlepen, tenkočuten In zvest. Imel je dušo kakor človek, skratka bil je človek s štirimi nogami. Ime tnu je bilo Horse-power. Tega Čudežnega konja je osedlal Tom Gade In ždirjal z njim proti vzhodu. Kakor blisk sta šla prek prerij, prehitevala sta brzoVlake In avtonitihllfc ln nekega dne sta stala pred palačo nir. Johna Smltha. Tom ie privezal konja k vratom, nato pa vstopil. Vratar, ki je bil videl njegoVo neobičajno početje, mu |e zastavil pot. 'I oda Tnm ni intel časa za razgovore, ko ie šlo na življenje in smrt. Kakor blisk ie sunila njegova stisnjena pest naprej. Istočasno se je vrgel še S celini telesom naprej ih tako položil vso silo v udarec. Zadel je vratarja v spodnjo čeljust in z enim Samim udarcem ie bil vratar k. o. in je znrnpotal na tla. V tem trenutku sc je pojavil na stopnicah mr. John Smith in je. nerazumevajoč situacijo, takoj potegnil svoj bro\Vhing. Toda še prcdnrt ie mogel Mr. Smith sprožiti, je že bruhnil težki Colt. mr. Smithu pa je padel brovVtting I* prestreljene roke. S posmehljivim nasmeškom na ustih je Toni odšel mimo njega po stopnicah navzgor, srebrne ostroge so tihn žvenketale. Toni ie šel naravnost v bolniško sobo. i »tveni in iznajdba p. Gattererja, iščejo in fotogra-! ftrajo molekule in atome ter ugotavljajo njih trdnost. Ta panoga njihovega raziskavanja pa služi tudi praktični znanosti, ker ugotavljajo trdnost raznih snovi in elementov, ki jih uporablja današnja industrijska proizvodtija, katera išče vedno novih snovi za proizvodnjo. Tako zavzema zvezdama dobršen de! papeževe poletne rezidence. Pokojni papež Pij XI. je rad pohitel v Castel Gandolfo in -e je zlasti rad sprehajal v obširnih vrtovih vile Barberini, ki obsegajo 40 hektarjev in ki jih je s konkordatom »v. »tollca dobila vrnjei.e. Vrtovi se ne drže poletne palače, pač pa *o tik pod mestoin, ki ga obdajajo v širokem polkrogu. Vrftina so poraščeni z gozdom. Sedanji papež pa Je bil v Castel Gandolfu samo prvo leto svojega vladanja, v poletju 1930. Potem pa je izbruhnila vojna in od tedaj sv. oče ni zapustil Vatikana, Čeprav hf njegovo precej omajano zdravje bilo oddiha nujno potrebno. s 123.79 točkami uveljavil pred Madžarom Hied-vegilem. Končno <*tan|e točk na zaključku tekmovanja je bilo 27 17 v korist Madžarov. Nemčija : Bolgarska 3:0 25.000 gledalcev je pohitelo včeraj v sofijski stadion, kjer se je vršila mednarodna nogometna tekma med Bolgari in Nemci. Med njimi ie bilo 2500 nemških vojakov, ki so t zadovoljstvom motrili uspešno tgro Herbergejeve enajstorice. Nemci niso podcenjevali nasprotnika in so poslali v Sofijo skrbno pripravljeno in dobro preizkušeno moštvo. V nemški nap.vllni vrsti so igrali Burdenski (Schalke 04), Decker (Vienna), \Valter (kai.ers-lautern), \Villimowski (Mouakovo) in Arlt (Rie-saer SV). 7.e po prvih potezah se je pokazala premoč nemške enaistorire. Prvi gol je zabil Decker, drugega Arlt, tretjega pa spet Decker. Vsi trije goli so padli v prvem polčasu. Bolgari so vneto liodrili svoje moštvo, vendar zaman. Vse, kar se jim je |>osrpčilo, je to, da »o ostali v drugem polčasu čistih rok, kar je zlasti zasluga nadarjenega vratarja Talefla. Po etatizaciH nemškega Iporta ie bila včerajšnja mednarodna nogometna tekma stota po vrsti. Nemci so zmngali s 3:0. Med odličnimi gosti na tribuni le bil tudi nemiki poslanik v Sofiji. Sodil je slovaški sodnik Josef Milhler. Nedeljski šport v kratkem Po vrstnem redu, kakor smo jih prejeli, objavljamo nekaj važnejših športnih izidov pretekle sobote in nedeljp. Policijski stotnik \Vftlke (Nemčija) jp pognal kroglo 15.73 m dalPČ. Omembe vredna pa je tudi Znamka, katero je dosegel Bogen na istem tekmovanju in v isti disciplini: 15.41 m. O dunaiskem atletu Pektorjti poročajo, da se je v metanju kopja prav tpsno približal letošnji vodilni znamki Finca Nlkkanena (71.24 m). Pek-tor je pognal kopje 70 68 m daleč in jp trpnutno na drugem mestu med evropskimi tekmovalci. Na lovu ra svetovnimi rekordi je Imel spočiti Gundar llaegg spet nenavadno Srečo. Na olimpijskem tekališču v Sto^kholmu je naskočil svetovni rekord v teku na 1500 m. Ko jo Švignil skozi cilj, so pokazale sodniške Štoperire č**, o kakršnem Še nismo čltali v zgodovini športa. Haegg Jb postavil nov svetovni rekord 3:45.8 sekund! Nemke in Madžarke so tpkmovale včeraj v Bprlinu za srpdnjppvropski teniški pokal. V madžarskem predstavništvu je nastopila tudi Florija-nova, bivša jugoslovanska tekmovalka, ki je prišla po novi razmejitvi v madžarsko podanstvo. Florijanova je zmagala nad Keppelovo, pa tudi v končnem stanju točk je bila madžarska ženska ekipa pred nemško. V dimajskem Pratru imeli ludi kolesarji mednarodni spored. V gostrh so bili ivlrarski dirkači, ki so se udeležili dirk parov na 800 m, skupinskih dirk na 10 krogov in ocenjevalnih na 25 krogov. V vseli treh točkah sporeda So zmagali Nemri. Švicarji niso igrali podrejene vloge, zaostali so le za pičle časovne razlike. V Zagrebu «o pohiteli prijatelji športa na dve mednarodni prireditvi: na ženski teniški dvoboj med Italijankami In Hrvaticami — zmaaale so Italijanke s 5:0 — in na kolesarsko dirko pO mestnih ulicah na 47 km. Na dirkah je zmagal Bolgar Georgijev, Nemef Kiihn pa je bit drugi. V celokupni klasifikaciji »o odnesli prva mesto Nemel. »Ilallo, miss Ellen!€ je pozdravil Tom. »Hallo, mr. Tom!i le odzdravila Ellen. Tom je vzel iz žena indijansko pilulo in io nežno vtaknil Fllen v usta. Ellen ca je hvaležno pogledala in vbogliivo pogoltnila pilulo. v istem trenutku pa ie bila že čila in zdrava. »Tom. ti hoš moj mož!< ie rekla. »Ne morem F.lleft.« je odgovoril Tom s pojočim glasom. »Zaradi tistega Habibulaha iz Zgornie Šiške. Če ga dobim kdaj v roke. bi bilo zanj boljše, da bi nikdar ne imel starega očeta. Nočem da hi me poročila pod vplivom njegovega prerokovanja. Zato mora izginili Toni Gade. ki ti ie rešil življenje in videl bom. Če boš ljubila ludi novega Toma. ki bo prišel « Ž bliskovito kretnjo je tedaj potegnil Tom težki Colt in se ustrelil. Kmalu je Vstopila v desna pljuča prebila celo telo in izstopilo na levem podplatu. Tom ic bil na mestu mrtev. Toda možje Divjega znpada niso mehkužci in niihovo življenje drži dvojno. Zato je Ellen tri dni in tri noči prebtltjln pri mrtvem Tomu ih vsaki dan petkrat luenlala draž.Htne Svilene pložahie. Četrti dan Ic Prišel Totn k zavesti, spoznal ie Klicu, nasmehnil se ji je in takoj naročil poreiio hnm ahd eggs ih velik lonec kave. Horse-pover ie medtem stanoval v spalnici mr. Smitha. ki mu jo je moral mr. Smith ha Ellen ino zahtevo prepustiti. Vsega ic imel v izobilju pogrešal je etlinole hožnfočo roko in božajoči clas Svojega gospodarja In prijatelja. Zato je šel VSnki dan IHkrat v bolniško Sobo vprašat, kako le * zdravleui bolnika. Kmalu je bila poroku. Vsa elita je bila flO-vahljetin, belo oblečeni mestni gangsterji so trosili rože pred mladi par, Po potoki st» šla mlndopnročenca na To* niovo rančo. Tom ni bolel sprejeti niti dolarja od svoiega tasta, ker ic hotel, da bi r. Ženo Živela od dela svojih rok Dovolil je le da ie mr. Smith dal Svoji hčerki milijon dolarjev za nepredvidene polne stroške. Tako sta se naselila Totn in Ellen nft ran?i na Diviem zapadu Živela sla tam srečno in zadevo!Iflo vse dO ločitve. si Visoka zmaga madžarskih plavalcev v Darrnstadtu 295. Ta podzemeljski izhod je bil obleganim kristjanom na gradišču zadnje pribežališče in rešitev. Ako bi Turki pridrli skozi zidovje na grad, tedaj se še utegnejo rešiti ženske, starci in otroci skozi ta podzemski hodnik v Svetne na prosto. A tudi moški bi lahko tod ušli turški sužnosti. Ta tajni izhod je bil našim kmetom zadnja rešitev. 296. Troti večeru je bilo na obeh straneh vse pripravljeno za krvav boj. Kristjani so pazno gledali, kdaj udarijo Turki nanje, a sovražnik je zopet vestno oprezoval in čakal na priložnost in ukaz svojega poveljnika. Napetost je bila velika ter so bili na obeh straneh prepričani, da se bo danes odločilo marsikaj: snirt ali rešitev, zmaga ali poraz in odhod drugam. * 297. Pod Rožčico sta bili zopet na straži Zalika in Almira. Obedve sta zamišljeno molčali. Naposled se je vzdramila Almira in rekla Zaliki: >Za Mirka se bojim. Meni se dozdeva, da bodo Turki napadli Gradišče. Tedaj so kristjani izgubljeni. Vsi se ne bodo mogli rešiti skozi podzemski hodnik.« Zalika je samo vzdihnila, kajti verjetno 6e ji je zdelo, kar je rekla Almira. Amerikanski major Donovan nezaželjen v Vichyju Vloga, ki jo je igral amerikanski major Donovan v posameznih evropskih državah kot posebni pooblaščenec ameriškega predsednika Roo-sevelta. je znana. Major Donovan potuje še danes. Pred kratkim se mu je v Madridu zgodila neprijetnost, da mu tamošnje francosko poslaništvo po naročilu vicliyjsko vlade ni hotelo izdati vize za potovanje v nezasedeno Francijo. Vichyjska vlada jo prvotno mislila, da namerava priti Donovan v Francijo v posebni diplomatski misiji, da bi zamenjal tamošnjega amerikanskega poslanika, ko pa je ugotovila, da ne namerava tamkaj ostati kot amerikanski diplomatski zastopnik ter ni bil napovedan tudi kot izvrševalec kake posebne naloge amerikanske vlade, mu francoska vlada ni hotela izstaviti vize za potovanje v Francijo. Smrtne slutnje umrlega turškega ministrskega predsednika ___ O nenadni smrti turškega ministrskega predsednika dr. Refika Saydama objavlja sedaj turško časopisje več podrobnosti. Kakor znano, se je dr. Refik Saydam, ki je bil po poklicu zdravnik, pred smrtjo pripeljal iz Ankare na oddih v Carigrad. Prejšnji teden, v noči na sredo, mu je postalo v hotelu nenadoma slabo. V hotel, v katerem je pokojni turški držvanik stanoval, so poklicali takoj več zdravnikov-specialistov. Pokojni dr. Saydam je tedaj svojemu tajniku dejal, da tokrat zanj ne bo nobene rešitve več. Pred sabo jo imel uro in si je štel srčne utripe. Ko jih je preštel v eni minuli, se je spet obrnil proti svojemu privatnemu tajniku ter mu dobesedno dejal: »Četudi pridejo k meni zdravniki, ne bodo mogli več ničesar spremeniti. Tokrat bom prav za gotovo umrl.« Nekaj minut zatem je dr. Saydam nagnil glavo in umrl. Zdravniki so mogli ugotoviti samo to, da jo smrt povzročila srčna kap. Smrt soproge pok. madžarskega ministrskega predsednika Prejšnji četrtek so na Kerepeškem pokopališču v Budimpešti položili k večnemu počitku grofico Ivano Bissingen-Nieppenteurer, vdovo po pokojnem madjarskem ministrskemu predsedniku Pavlu Telekiju. Na krsto umrle grofije je med drugim položila venec tudi družina madžarskega kraljevega namestnika Horthyja, pogreba so se pa udeležili vsi člani madžarske vlade, zastopniki obeh zbornic, bivši madžarski ministrski predsedniki, generaliteta, skavti in drugi odlični dostojanstveniki. Po pogrebnih molitvah, ki jih je za pokojnico opravil prelat dr. Bela Viz, so krsto v slovesnem sprevodu prenesli do grobnice grofovske družine Teleki ter so jo položili ob stran njenega, lansko leto tragično umrlega moža Pavla Teleki ja. Dame med seboj »Prosim vas, bodite lako dobri in ml povejte trgovino, v kateri kupujete svoje klobuke.« _. Mali oglasi Beli luk srebrnjak je najranlja, zelo čislana čebula. Sejemo jo od junija do septembra. Prezl-mt brez pokrivanja. V rani pomladi napravi ea prst debele, poru podobne rastline. Večji del se je porabi v nedozorelem stanju. Kar jo nismo porabili, pa dozori meseca maja v srednje debelo čebulo. Sever & Komp., Ljubljana. 1 Žimo za modroce vseh kvalitet kupite najugodneje pri »2 I M A« Jager Milan, prva ljubljanska mehanična predilnica Strne, trgovina Sv Petra o. IT, tel. 20-42. Pre-| dllnlca Fu lne, tel. 20-15. g Službe | Bobe: Čevljarski pomočnik se sprejme pri M. Trebar, Sv. Petra ccsta 6. b 2 9 5 1 Čitajte »Slovenca« LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob ne- deltah In praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 1P.30 Sijajna ženitvena komedija SlromaStvo ln plemstvo V gl. vlogah Vincenzo Scarpetta. Elli Parvo, Maria Donati, Dina Sassoli kino union . tel. 22.21 Pretresljiva ljubezenska drama Turbine - Vihar V glavnih vlogah Pavla Barbara in Friderik Benler kino sloga - tfl. 27-30 Izredno zanimiv film globoke in pretresljive vsebine Trgovec s sužnjami Annette Bach — Enzo Fiermonte kino matica - tel. 22.41 E3 |Kmiimp| Električni likalnik dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Likalnik« št. 41S8. k Kupim In prodajam umetniške predmete, slike 1. t. d. — »Umetnost«, Kolodvorska St. SO. 1 Majhno žogico kuptm. Naslov v upravi »Slov.« pod »Žogica«. Marijina koneregacija »Mati dobrega sveta« za gospe naznanja vsem, ki so poznali blago gospo in veliko dobrotnico revežev, da je bila njena dolgoletna prednica, gospa ffiaro dr. roj. Gressel dobro pripravljena s svetimi zakramenti za večnost, v sredo, dne 15. jidija 1942 na Bledu jx)klicana k svojemu Stvarniku. - Pogreb nepozabne članice je bil na Bledu v nedeljo, 19. julija 1942. - Slovesno mrtvaško opravilo bo v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani v petek, 24. julija, ob 7 zjutraj, na katero so vabljeni vsi znanci pokojne gospe. V Ljubljani, dne 21. julija 1942. »Kongregacija Matere dobrega sveta«. Umrla nam jo po dolgem, zelo hudem trpljenju naša dobra, nepozabna žena. mama, teta, gospa ACT0H1JA SITAR roj, MEBHAR v 68. letu starosti. Na zadnjo pot jo bomo spremili v sredo, dne 22. julija ob 9. url dopoldne lz njenega doma v Stožlcah št. 7 na pokopališče k Sv. Juriju. Stožlco, dne 20. Julija 1942. žalujoči : FRANC, mož: MARIJA, FRANC, KRISTINA, ANTONIJA, STANISLAV, VERA, J02EF, otroci; MARIJA CUNDER, sestra Giovannl VertJal 21 Tone ffevolja Roman. Aleš se je smejal dedu, ko ga je videl tako rdečega in upognjenega kot trnek in ded mu je rekel: »Poglej, tam zunaj je tista uboga Locca. Njen sin je na trgu, ne dela ničesar in nimata kaj jesti.« Maruzza je poslala po Alešu Locci nekoliko boba. Stari pa je dodal, bri-šoč si znoj z rokavom Srajce: »Zdaj ko imamo svojo barko in če se prebi jemo do j>°letja, bomo z božjo pomočjo plačali dolg.« Ni znali povedati drugega in sedeč pod nešpljevim drevesom je gledal svoje mreže, kot da bi jih videl polne. »Zdaj sfr je treba oskrbeti zalogo soli, pre-, den bodo stavili nanjo davek, če je to res,« je govoril, držeč roke križem. »Botra Zuppidda bomo plačali s prvim denarjem in obljubil mi je, da nam bo tedaj dal na up zalogo v sodčkih.« »V predalni omari je pet onz od Meninega platna," je dodala Maruzza. »Biravo! S stricem Križem nočem več imeti dolgov, ker mi to srce odsvetuje, po kupčiji z volčjim bobom. Toda trideset lir bi nam dal za prvokrat, ko bomo šli s .Previdnostjo' na morje.« »Pustite ga! Denor strica Križa prinaša nesrečo! Tudi to noč sem slišala kokoidakati črno kuro!« je vzkliknila Dolginka. »Ubožical Tudi ona nosi vsak dan jajce,« je vzkliknil stari, smehljajoč se, ko je videl črno kuro, kako se je sprehajala po dvorišču, z repom kvišku in z grebenom na ušesu, kot da bi se to ne tikalo nje. Tedaj je povzela besedo Mena in je stopila k vratom. »Tu je polna košara jajc in v ponedeljek, če bo šel boter Alfio v Catanio, jih lahko pošljete prodat na trg,« je dodala. »Da, tudi ta pomagajo, da se rešimo dolga! Toda vi bi morali pojesti kako jajce, ko vas je volja,« je rekel gospodar Tone. »Ne, ni nas volja,« je odvrnila Maruzza. Mena pa je dodala: »Če jih snemo mi, jih ne lx> več imeil boter Alfio, da jih proda na trgu. Zdaj bodo pod kokljo položili račja jajca in niščeta so naproilaj po osem novčičev eno.« Ded jo je pogledal v obraz in ji dejal: »Ti 6i prava Nevolja, moje dekle!« Kokoši so brskale po dvoriščni prsti, na sodcu in koklja, vsa pootročena in s puhom v nosnicah, je v kotičku stresala kljun. Pod zelenimi vrtnimi vejami, vzdolž zidu, je bilo na kolih obešeno tkanje za beljenje, s kamni ob vznožju. »Vse to donaša denar, in če nam bo Bo£ milosten, nas ne bodo več podili iz naše hiše,« je ponavljal gospodar Tone. »Zdaj morajo Nevolje prositi Boga in svetega Frančiška, da bo rili ji lov obilen,« je medtem govoril Gosja noga. »Da, pri teh letinah, ki si slede! Ko so morali najbrž tudi med ribe v morje vnesti kugo!« je vzkliknil gosjiodar Čebula. Boter Rožič je pritrjeval z glavo in slric Cola je znova govoril o davku na sol, ki so ga nameravali staviti in tedaj da bi sardele lahko ostale mirne, da bi se več ne strašile parnikovih koles, ker nihče bi jih ne šel več lovit. »In še nekaj drugega so si izmislili! Da bodo stavili davek na smolo,« je dodal smolar mojster Turi. Tisti, ki jim ni bilo do smole, niso dejali ničesar. Toda Zuppiddo je dalje vpil, da bo zaprl delavnico in tisti, ki bo hotel zasmiliti barko, naj kar stavi ženino srajco za mašilo. Tačas so dvignili krik in kletev. V tem trenutku so začuli žvižg stroja in železniški vozovi so se nenadoma prikazali iz luknje, ki so jo bili napravili na pobočju griča, kadeč in ropotajoč, kot da bi imeli vraga v sebi. »Tu imaš! Na eni strani železnica, na drugi parniki. V Trezzi ni moči več živeti, pri moji veri!« je zaključil gospodar Fortunat. V vasi je nastalo peklo, ko so hoteli staviti davek na smolo. Zuppidda je stopila na mo-stovž, s penami na ustih in je pričela pridigati, da je to nova lopovščina dona Silvestra, ki namorava ugonobiti vas, ker ga niso hotele za .moža: niso ga hoteli niti za druga pri procesiji, tistega kristjana, ne njega ne njegove hčerke! Ko je botra Venera govofila o možu, ki naj bi ga vzela njena hči, se je zdelo kot da je ona nevesta. Mojster Turi bi zapri delavnico, je govorila, hotela pa bi potem videti, kako bi ljudje spravljali na morje barke in bi drug drugega požrli kot kruh. Tedaj so se botre pojavile na vratih, s pr oslicami v rokah in so razgrajale, da hočejo jiobiti vse tiste pri davkih in da hočejo sežgati njihove papirje in hišo, k jer so jih imeli. Ko so se možje vračali z morja, so puščali priprave, naj se 6iiše in so gledali z oken vstajo, ki so jo dvignile žene- »Vse to zato, ker se je vrnil Tone gospodarja Toneta in vedno je tam, za krilom moje hčere,« je nadaljevala botra Venera. »Donu Silvestru so zdaj v nadlego rogovi. Naposled, če ga nočemo, kaj p0 še hoče? Moja hči je moja roba in dam jo lahko tistemu, ki se mi zdi. Dejala sem mojstru Cailla ne, brez ovinkov, ko je osebno prišel v poslanstvu, videl je to tudi stric Nintoro. Don Silvester ukaže, kar hoče, županu Ginfa. Toda jaz se požvižgam na župana in na tajnika. Zdaj nam skušajo onemogočiti obrt, ker ne pustjm. da bi mi ta ali oni požrl moj pravi Kakšna zalega, kaj? Zakaj na vino ne povišajo 6vojega davka? Ali pa na meso. ki ga nihče ne je? '1'oda to ni I»o godu massaru Filipu, Santuzzi na ljubo, ki sta oba v smrtnem grehbu in ona nosi svetinjico Marijine hčere, da bi prikrila svoje svinjarije in tisti dulec stric Santoro ničesar ne vidi. Vsakdo navrača vodo na svoj mlin, kot boter Nosan, ki je najdebelejši izmed njegovih pre-šičev! Brihtne glave imamo! Zdaj si bomo privoščili vse te g