smmmmm Menda teden dni bo tega, too smo v dnevnih časnikih prebredi med drugim tudi tole vest: Topništvo LR Kitajske je danes začelo bombardirati otoka K vemo j, ki ju kontrolira Čangkajžkova vlada na Formozi. Vojna v malem se je torej začela tik po zaključku izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN, ki je opravila zelo vatno nalogo, namreč pomirila, vsaj trenutno, Srednji vzhod. Videti je, ko da je LR Kitajska samo čakala na pripraven trenutek, da bi se razblinilo upanje, po katerem bi bilo pričakovati vsaj delno pomirjenje Srednjega vzhoda. Seveda je prišlo ZDA to kitajsko obstreljevanje v pravem trenutku, saj je vladi takoj za tem- ukazala delu Šestega ladjevja premik v fermoško ožino- Potemtakem se je upanje na pomiritev spet zataknilo, in za zdaj še nič ne kaže, da bi se ta mala vojna kmalu končala. V Ženevi pa se je oni dan začela druga mednarodna konferenca O MIROLJUBNEM IZKORIŠČANJU ATOMSKE ENERGIJE, ki jo je začel generalni sekretar OZN Hammarskjbld. Tokrat sodeluje na konferenci kar 5000 atomskih strokovnjakov to opazovalcev iz 66 dežel. Pričakujejo, da bodo na konferenci objavili številne, javnosti do&ej še neznane tehnične podatke o pridobitvah na področju atomske energije. Zanimivo je tudi to, da so za konferenco pripravili skupno 2000 referatov. VOLITVE V FRANCIJI ZE SEPTEMBRA Včeraj je predsednik fran. eoske vlade De Gaulle pred Člani parlamenta in diplomat-*kim zborom objavil francoskim volivcem besedilo osnutka ustave in zahteval od njih, da na referendumu glasujejo Za vladni osnutek. Se pred njegovim govorom pa se je po vsej Franciji začela izredna Politična aktivnost- Največje francoske stranke: komunisti, katoličani in neodvisni so že sprejele dokončna stališča do nove ustave. Medtem ko so komunisti sklenili' Poklicati *Voje člane in simpatizerje, naj glasujejo proti ustavi, ki je po njihovem mnenju »po-*kus« vzpostavljanja osebne oblasti, so te voditelji katoličanov in desničarske stranke neodvisnih Je tej«viii za vladni predlog ustave. Najvplivnejši radikalni in socialistični Voditelji pa so se le tudi iz-favitli proti novi ustavi, zaradi »nedemokratičnega« omeje. jxwtfa pravic skupščine in plebiscitnega značaja, katerega je predsednik vlade dal pri-Ptttvam na ustavni referendum. SPET NEMŠKA ZAHTEVA Predstavnik zahodnonem-Čkega zunanjega ministrstva te oni dan Izjavil časnikarjem, dc si Zahodna Nemčija vri zadeva dobiti nazaj nekatere •Pole posesti, ki so jih leta ‘940 nrlvzele Francija Belpi-te. Nizozemska rn Luksemburg, ko en noprnvliale svoje JP^la * Zahodno Nemčijo. Zn-bodnonemtko vlada je baje *r'rotila to akHio v rvezi s Jklermrn RolrrG* da ho rmlln fcahivini Vetrčki mr posesti, ki SO bfV zadn"h devet let hod njeno administrativne ''Vrnre. Pnnntnnja o hdvretty, rin rasti r tJolnndlio *> se te rnčeln in nričaksiin‘-da se hodo krnnhi končala fcenn.Va vlad« na s* nri-ade. "a dohiti n a »a< ti.rfi r-Uenn hn no-do,- od r.vt-somhvr. tki od V-nsintie na fjord s T>n-700 h n VREME *A CA8 OD 5. DO 1«. IX-Okrog *. In 14. septembra P* ^vtne In ohladitve. Druge div fco, večinoma Jaano vreme. V. M. Samostojnost gospodarskih organizacij v naši ekonomiki ne pomeni cepitve našega gospodarstva na izolirana proizvodna podjetja. S samostojnostjo gospodarskih organizacij prihajam« do večje delitve dela In s tem do večje izmenjave blaga. V takih pogojih so dane vse možnosti za visoko rentabilno poslovanje. Gospodarske organizacije so interesirane na proizvodnji konjunkturnih predmetov in na osnavljanjn raznih kooperacij z drugimi gospodarskimi organizacijami, da bi z njimi prišle da najekonomičnejše in najracionalnejše proizvodnje. Taka keepe-racija, zasnovana na interesih vsake gospodarske organizacije, vodi do skupnega sodelovanja in s tem do bolj ekonomske in gospodarske povezave posameznih gospodarskih podjetij. Treba pa je takoj poudariti, da brez obstoja ekonomskih Interesov v kooperaciji do nekega čvrstega in trajnega sodelovanja med gospodarskimi organizacijami ne more priti. In prav zaradi tega, ker se borba za rentabilnost do sedaj pri nas še ni zaostrila, do kooperacije ni prišlo. Izoliranost med posameznimi podjetji, včasih izrazita težnja za avtarkijo, sta omogočali širšo delitev dela med proizvajalci, ožje sodelovanje v proizvodnji in združevanje skupnih sredstev za dosego povečane proizvodnje, znižanja proizvodnih stroškov ter nacionalnejše in ekonomič-nejše proizvodnje. Niti gospodarski predpisi do nedavnega niso stimulirali proizvodnih podjetij in drugih gospodarskih organizacij, da bi se združevale na ekonomski osnovi in da iz tega sodelovanja dosežejo obojestransko korist. Sele nedavno izišli novi predpisi zagotavljajo večjo samostojnost gospodarskih organizacij. Samostojnost gospodarskih organizacij se izraža v samostojnosti pri formiranju fondov osnovnih in obratnih sredstev. Gospodarske organizacije morejo svobodno uporabljati svoja sredstva tam, kjer bo gospodarski učinek najboljši. Iz tega sledi, da gospodarske organizacije morejo združiti svoja sredstva z drugimi gospodarskimi organizacijami, ki bodo v korist eni kot drugi strani. Brezdvomno bo skupno uporabljanje sredstev koristilo ne samo interesom podjetja, temveč se s tem ustvarja materialna baza za nadaljnjo krepitev in širjenje proizvodne kooperacije in delitve dela, nnjne v nekem razvitem in modernem gospodarstvu. Uredba o skupnem vlaganju osnovnih in obratnih sredstev gospodarskih organizacij samo pravno potrjuje načela, ki realizirajo U načel gospodarjenja, postavljenih v zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij in o razpolaganju z dohodki Po tej uredbi morejo gospodarske organizacije vlagati svoja sredstva v stvari, ki sestavljajo skupna osnovna ali obratna sredstva. To vlaganje je mogoče iz fondov osnovnih sredstev ali iz fondov obratnih sredstev gospodarskih organizacij. To vlaganje v skupna osnovna sredstva je mogoče samo za doseganje stvari, katerih H poraba je v neposredni sveži z gospodarsko dejavnostjo organizacij, ki se odločijo za to vložitev. Kar zadeva vlaganje v skupna obratna sredstva, je to mogoče samo za pridobitev materiali!, ki jih uporabljajo v svojem rednem poslovanju. To vlaganje in koriščenje vloženih sredstev s« vrši na osnovi dogovorov med prizadetimi gospodarskimi organizacijami. O sklepanju dogovorov ter o dajanju predujmov ali sredstev brez potrebe dodatnega vračanja po gospodarskih organizacijah odloča delavski svet. Posebno je treba poudariti, da morejo gospodarske organizacije vlagati svoja sredstva tudi v družbene investicijske fonde. Vlaganje ▼ družbene investicijske fonde je mogoče samo ta gospodarske investicije, in to iz fonda obratnih sredstev in fonds osnovnih sredstev, lzvzemšl sredstva za amortizacijo. Gospodarske organizacije morejo ta vlaganja opravljati s dajanjem predujmov ali dajanjem sredstev brez obveze vračanja. V kolikor se dajejo sredstva brci obveze vračanja, se za to vrednost zmanjša fond gospodarske organizacije, iz katerega so sredstva vzeta. Kateri del sredstev morejo gospodarske organizacije vložiti, odloča zvezni izvršni svet. Tako usmerjeno vlaganje sredstev gospodarskih organizacij v družbene investicijske fonde ima namen, da zagotovi upravičeno vlaganje in dobro gospodarjenje z zbranimi sredstvi. Te mere pa imajo svoj poseben namen, da preprečijo pojave, da posamezne gospodarske organizacije sknpno z ljudskimi odbori vlagajo sredstva v namene, ki nimajo zveze z gospodarstvom in se na ta način rušijo proporci, predvideni z zveznim družbenim planom. A znano je, da je rešitev teh proporesv škodljiva n« samo skupnosti, temveč tndi samim gospodarskim organizacijam. Omogočevanje svobodnega razpolaganja sredstev, zbranih po gospodarskih organizacijah, je v skladu s celotno našo gospodarsko politiko in z nadaljnjo krepitvijo samostojnosti gospodarskih organizacij in organov upravljanja. Toda ta pravica nalaga obvezo, da more gospodarska organizacija ta sredstva uporabiti v skladu z družbenimi potrebami in interesi, kajti vsako drugačno razpolaganje more prej ali slej prinesti škodo prav sami gospodarski organizaciji. Ivan Stojlljkoviš SLADKO GROZDJE, SE SLAJSE VINCE V Brežicah bo v soboto, 6. septembra, odprta vinogradniška razstava, hkrati pa bo tega dne tudi vinska pokušnja. V nedeljo bo zbor posavskih vinogradnikov na brežiškem stadionu. TOMBOLA V TRBOVLJAH — Veliko poklicanih, malo izvoljenih, ali veliko ljudi, manj tombol. »3 Zbor štajerskih borcev v Mozirju Revirski borci se ga bodo udeležili v velikem številu Dne 6. in T. septembra bo v Mozirju velik praznik, združen s proslavo 15. obletnice ustanovitve VI. SNOUB »Slavka Šlandra«: Tudi samo Mozirje praznuje vsako leto meseca septembra svoj krajevni praznik, ki so ga posvetili zgodovinskemu dogodku, ko je Slan-drova brigada meseca septembra 1944. Ipta osvobodila ta kraj sovražnika. Letošnji krajevni praznik pa bodo Mozirčani združili z obhajanjem 15-letnice ustanovitve Slandrove brigade. Zato se bodo letos zbrali v Mozirju vsi preživeli borci prvih štajerskih partizanskih enot — Savinjske, Revirske in Pohorske čete, nadalje se bodo tamkaj zbrali borci L štajerskega bataljona, Mengeško-moravške baltaljona, Mengeško-moravške čete, Rašdške čete, Kamniško-zasavskega odreda in še drugi. Savinjčani pričakujejo, da se bo v navedenih dneh zbralo v Mozirju 6 do T tisoč ljudi, nekdanjih borcev navedenih PRIPRAVE ZA POGLOBLJEN Študij kongresnega GRADIVA V ZAGORJU Na Izlakah bodo seminarji za sekretarje osnovnih organizacij ZK, predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, voditelje raznih društev in organizacij in druge aktiviste. Malone vse zagorske osnovne organizacije ZK so predelale večji del gradiva VII. kongresa ZKJ. Seveda so kljub resni zavzetosti do študija še tu pa tam precej površno obdelali razna poglavja, predvsem pa niso dovolj temeljito govorili o programu ZKJ. Občinski komite ZK se je zaradi teh in drugih vzrokov odloči' prirediti na Izlakah petdnevne seminarje, na katerih bi temeljito seznanili sekretarje osnovnih organizacij ZK in druge aktiviste s programom ZKJ, ti pa bi potem lahko v osnovnih organizacijah in drugih organizacijah ter društvih organiziral) jesenski študij programa s svojimi člani. (v) in še drugih enot, ki so bile v časih NOV v Savinjski dolini. Tudi v naših revirjih se pripravljajo na ta praznik. Postavljen je v ta namen poseben odbor, ki ga sestavljajo preživeli borci iz slavnih dni naše narodnoosvobodilne vojne. Pričakujejo, da se bo samo iz revirjev udeležilo spominske slovesnosti v Mozirju okrog 1000 ljudi. Revirska podjetja so že obljubila, da bodo dala v ta namen na razpolago prevozna sredstva. Proslave pa se bosta udeležili tudi Delavska godba na pihala Svobode-Center in pevci »Zarje« iz Trbovelj. Za praznik v Mozirju vla- da v revirjih veliko zanimanje, zato kličemo vsem: Na svidenje 8. in 7. septembra v Mozirju! POSVETOVANJE PROSVETNIH DELAVCEV V ZAGORJU Dne 16. septembra bo občinski odbor Socialistične zveze v Zagorju organiziral celodnevno posvetovanje zagorskih prosvetnih delavcev. Ker prihaja letos na zagorske šole precej novih učnih moči, jih bo občinski odbor SZDL seznanil z vsemi problemi in družbenim življenjem zagorske občine, da bi potem laže izpolnjeval svoje dolžnosti. (v) PRIPRAVE ZA VOLITVE ZADRUŽNIH SVETOV V ZAGORJU Občinski odbor Socialistične zveze v Zagorju namerava v prihodnjih dneh organizirati široko posvetovanje o bližnjih volitvah v zadružne svete. Sestanka se bodo udeležili vsi štirje upravni odbori zagorskih kmetijskih zadrug, mimo tega pa še predsedniki vaških odborov Socialistične zveze. Na sestanku se bodo temeljito pomenili o pripravah in celotni akciji v času pred volitvami v organe družbenega upravljanja zagorskih kmetijskih zadrug. Napravili bodo podroben program dela, po katerem bodo seznanili vse zadružnike kot ostale kmetovalce z novostmi, ki Jih letošnjo Jesen pričenjamo uvajati v naše zadružne organizacije. (v) BEOGRAJSKI SEJEM Ob prisotnosti nad 5.000 povabljencev so v Beogradu 23. avgusta'Odprli-II. mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov. Prvega septembra si je razstavne prostore ogledal tudi predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo. Ob tej priložnosti je dejal, da je napravil nanj močen vtis velik napredek, ki ga je dosegel beograjski sejem. Na sliki: helikopter — taksi na sejmišču. Kmečko vinogradniški Po vseh vinorodnih področjih od Šmarij — Bisaeftjskega — Gadove peči, Kostanjevice pa do Bele krajine se pripravljajo vinogradniki, . »KMEČKI na veiiiki VINOGRAD- Franc Leskošek-Luka NIŠKI TABOR, ki bo v nedeljo, 7. septembra, v Brežicah, ob proslavi 10-letnice obstoja pod,0f.ja »Vino Brežice«, pod pokroviteljstvom podpredsednika Zvezne ljudske skupščine tov. Franca Leskoš ka - Luke-Tabor bo manifestacija vseh vinogradnikov za širšo, pravilno in hitro obnovo vinogradov in je zato dolžnost slehernega vinogradnika, da se v lastnem interesu tega tabora — velikega zbora, zanesljivo udeleži. tabor v Brežicah 10 LET OBSTOJA PODJETJA »VINO-BRE2ICE« — VINOGRADNIŠKA RAZSTAVA IN POKUŠNJA VIN Ta veiiiki zbor vinogradnikov bo ustvaril potrebni stik med vinogradniki in tistimi merodajnimi či-nitelji, in bo lahko v znatni meri, skupaj z vpogredniki, pripomogel k temu, da vinorodni okoliši tega področja ne bodo več zaostajali za drugimi, ker je kompleksna obnova že v polnem teku. Posavski okoliš je prirod no izredno ugoden za gojitev vinske trte In je za to področje monokultura in ki je nemajhnega pomena ne samo za vinogradnika, marveč za celotno posavsko gospodarstvo, ki ne sme zaostajati v produkciji. Dokazano je„ da uživa vinski pridelek tega okoliša dober sloves, saj je jubilant podjetje »Vino Brežice« v zadnjih letih izvozilo velike količine domačega vina z vidnim uspehom. Za kmečko vinogradniški tabor v Brežicah ter za vinarsko razstavo in za vse prireditve, ki so v zvezi z jubilejem podjetja »Vino Brežice« je povsod veliko zanimanje. Napovedan je prihod vinogradnikov iz Bele krajine, področja Novega mesta, Kostanjevice, i* občin Brežice, Videm-Krško, Sevnica, Senovo. • področja okraja Celje ter z vinar- skih področij Sotelske doline in sosednje Hrvatske. V Brežicah je vse pripravljeno, saj pričakujejo v nedeljo goste — vinogradnike iz vseh vinorodnih področij. Ta dan se bo zbralo v Brežicah, po dosedanjih prijavah — 5000 ljudi in še več. Kakor že rečeno, so vse priredit-ve pod pokroviteljstvom podpredsednika Zvezne ljudske skupščine tovariša Franca Leskoška-Luke, ki se bo teh prireditev sam udeležil ter bo na velikem kmečko-viita- diirektor »Vino-Breiice* lljai Stanko gradniškem taboru tudi govoril. Tovariš Leskošek Franc bc tudi v soboto odprl v Posavskem muzeju vinogradniško razstavo, Brežice pa bodo obiskali v teh dneh tudi ostali gostje iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, Prvi in še današnji direktor podjetja »Vino« Brežice Stahkd Iljaž, ie dejal nekaj pred pričetkom tega praznika: Desetletnico obstoja svojega podjetja praznuje kolektiv podjetja »Vino-Brežice« z nekolikšno zamudo. To bi moralo biti že lani, kar so pa objektivni razlogi (čas in delo) preprečili. Podjetje »Vino-Bre-žice« ni kak velik gospodarski ob-iekt, toda predstavlja pa vendar za naše gospodarstvo važno postavko. I*ot. ki jo je naredilo to podjetje, pomebno za nas. prav tako za vse pridelovalce — vinogradnike, saj si je »Vino-Brežice« v kratkem ča. su utrlo z znanimi bizeljskimi vitli pot na svetovna tržišča. Ko praznujmo 10. letnico našega podjetja je prav. da se spomnimo vseh ornih, ki so nam vseskozi zvesto stali ob strani in pomagali k današnjemu uspehu. Vsem pa iskrene čestitke za dosežene uspehe. Uda]« »Zasavski tednu« * Trbovljah. — Urejuj« uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva Ut uprave:' »Zasavski tednik«, Trbovlje I, Trg revolucije » — Telefon It »l. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 608-70-1-14« — List izhaja veak petek. — Letna naročnina 400 din, polletna 000 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportažl it din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. -Rokopisi, u morajo bit) v uredništvu najzacneje veak torek, «e ne vračajo TRBOVLJE, 5. septembra 1958 Leto XI Pomenek tega tedna Perspektivni načrt kmetijstva v občini Videm-Krško V začaranem krogu j DalekOSeŽItl SiaČrtl Na zagorskem trgu. Gospodinja: — Pet kilogramov krompirja, prosim! Prodajalka: — Zmanjkalo, danes je plača, pa so ljudje veliko kupovali. Gospodinja: — Cernu pa se bolje ne založite, saj vendar veste, da je sobota pa še plača je danes? Prodajalka: — Vprašajte podjetje ... Gospodinja je spravila mrežo in brez omahovanja zapustila tržnico. Potem je prišlo na trg še precej zagorskih gospodinj in vse so morale domov brez krompirja. Prva si ga je sposodila pri sosedi, čeprav je to hudo nerodno, druga bo skopala »a njivi zadnje krompirje, da bo imela za nedeljsko kosilo, tretja bo postavila namesto krompirja na mizo riž... ...krompirja pa je v naših zadrugah in pri kmetih toliko, iz ga niti prodati ne morejo. Kaj, ali ni to izigravanje potrošnikov? Ali bi sploh lahko k vsemu temu še karkoli dodali? Pač! Da so tisti, ki skrbijo oziroma oskrbujejo zagorsko tržnico, brez. vsakršnih Izkušenj in niti od daleč ne poznajo potreb tega dela Zagorja. Zaupanje ljudi v sposobnost zagorske trgovske mreže le na ta način mora nujno omajati, in nič čudnega ne bo, če se bo vrsta delavskih in drugih družin zdajle na jesen oskrbelo ozimnico direktno, ne čakaje na dobro voljo trgovske mreže, ki bi po vseh pisanih in nepisanih pravilih morala skrbeti vsaj za minimalno zadovoljitev potreb ljudi. In spet ne bo nič čudnega, če se bodo morali vtakniti v preskrbo sindikati ter poskrbeti za svoje člane. Potlej bo ogenj v strehi, češ: sindikati naj se ukvarjajo s svojim delom, trgovino pa prepustijo zato poklicanim! Da ne bo nikakršne pomote: zagorska tržnica je ostala brez krompirja, dne 30. avgusta točno ob 14.10... • * • V izložbtci zagorske mesnice je minulo soboto visel zajeten kos stegna. Meso je bilo res lepo in zagorske gospodinje so se ustavljale pred izložbenim oknom. — Poglej, kakšno meso! — je rekla prva gospodinja drugi. — Mesarji se očitno norčujejo iz nas, saj so dopoldne sekali tako slabo meso, da še zdaj ne vem, kaj bi napravila za jutrišnje kosilo. Ta je prikimala in rekla je: — Močno me Ima, da bi stopila domov in moj kos mesa ponesla nazaj! — Beži, beži, — je odvrnila tretja: — Pot brez uspeha! Mesar bi ti natvezil sto izgovorov. Ona je sama prikimala, stegno pa je še vedno viselo v izložbi. Se sem slišal, kako so si pripovedovale, da mesarji zjutraj izrabijo priliko, ko je gneča, in prodajajo najprej slabše kose mesa... Zadnji čas, da zaiive sveti potrošnikov, ali ne? (v) Perspektivni načrt predvideva, da bo do leta 1961 vrednost kmetijske proizvodnje v občini porastla od 157 na 314 milijonov dinarjev, torej približno za 100 odstotkov. Vrednost pridelkov se bo povečala zlasti pri žitaricah, in sicer pri belih žitih ca 117 odstotkov, pri ječmenu za 295 odstotkov, pri ovsu celo *» 2000 odstotkov ta pri krompirju za 89 odstotkov. Rasen tega bodo v občini na novo zasadili tudi 20 ha hmelja. Zato bodo v petih letih v celoti Izmenjali semena ta dvignili porabo umetnih rnojil od dosedanjih 80 na 200 kilogramov na hektar. Nadalje bodo izvedli tudi boljšo organizacijo v zaščiti rastlin ter uporabljali več kmetijskih strojev, s melioracijami izboljšali »emljišča in na ta način dosegli v letu 1961 začrtan program. Rajonizacijski načrt določa, da se področje občine razdeli na dva živinorejska okoliša, in sicer na mlečno vzrejnd in kombinirani okoliš. Prvi bo zajemal področje levega brega Save, Pijavško in okolico Leskovca, ostali del pa bo spadal v tako imenovani kombinirani okoliš z mlečno vzrejno in rejno govejo živino. Preračunano je, da bi bilo leta 1961 okrog 2200 krav in telic. Z umetnim osemenjevanjem krav bodo preprečili okužbe 2ivinoreja v občini Videm-Krško je v zadnjih letih nekoliko nazadovala, in sicer zaradi slabe krmneibaze. Čeravno pridelek potrebne krme močno niha, preživljajo živinorejci vso živino, pri čemer pa ni misliti na večjo prirejo. Večina živine je nedohranjena, zato ni misliti na večji pridelek mesa in mleka . Sedaj pridelajo v občini ko-m.^j 50—60 odstotkov krme, id bi bila potrebna za normalno vzrejo živine. V bodoče bodo posvetili večjo skrb osuševanju pašnikov in z raznimi agrotehničnimi pripomočki povečali pridelek potrebne krme. Prav tako bodo na Velikem Trnu ta na Zdolah uvedli v kratkem umetno osemenjevanje telic in krav in 9 tem zavrl! širjenje spolnih bolezni pri goveji živini, ki so danes navzlic strogim meram še vedno precejšnje. Za Izboljšanje travništva in pašništva je potrebno 492 ton umetnih gnojil Da se izboljša živinoreja, bo nujno treba urediti travnike in pašnike. Ker je skoraj vsa krma slaba, bo treba izboljšati kakovost' tal. Travnike, ki leže ob vodotokih, nameravajo me-liorirati in jih redno gnojiti. Na ta način bi pridelali na 1 ha okrog 37 stotov krme. Na 1 ha. bodo uporabili 200 kg raznih umetnih gnojil ter je za vse travnike in pašnike potrebno 492 kg takih gnojil, oziroma to- Iz hrastniške Steklarne: Kljub težavam - uspešni Vsi delovni kolektivi po naših gospodarskih podjetjih so razpravljali o delovnih rezultatih v prvem polletju. Tudi hrastniški steklarji so obravnavali to vprašanje in so z doseženimi rezultati zadovoljni. Sindikalna podružnica ta upravni odbor tovarne sta nadalje že spomladi razpravljala o vskladitvi norm in tarifnih postavk, vendar to vprašanje do danes še ni rešeno. Ce se dotaknemo proizvodnih uspehov kolektiva, vidimo pozitivne rezultate, dasiravno so v podjetju velike težave zaradi rekonstrukcijskih del v steklarni, na drugi strani pa močno ovirajo proizvodnjo nekateri nedisciplinirani člani kolektiva, kar je bilo zlasti opaziti v zadnjih štirih mesecih, kjer so posamezni izostali od dela neopravičeno celo po 5 do 8-krat. Nekateri pa odhajajo v druge steklarne (Slov. Bistrica, Pulj. Herpelje), ker te tovarne plačujejo ljudi mno- go bolje in je čudno, da so dovoljene take napake. 2e dnev-ho časopisje je pisalo o tem, da hodijo nekateri steklarji med dopustom delat v druge steklarne, namesto da bi letni dopust porabili za odpočitek. Zameriti jim pa tega ne mo- hrano in stanovanjem zastonj. Vprašanje se poraja, kako dolgo bo to trajalo. Glede nediscipliniranih članov pa bi bilo treba, da o tem razpravlja delavski svet, prav tako sindikalna podružnica in politična organizacija, saj je remo, saj nekatere tovarne plačujejo celo upokojence-ete-klarje a 25.000 din mesečno ter ZAHTEVA SINDIKATA ali uveljavljanje delavskega samoupravljanja po delovnih kolektivih Pravkar so v delovnih kolektivih delavski sveti sprejeli polletne zaključne račune svojih podjetij in s tem tudi Izvedli polletno razdelitev pridobljenih sredstev na sklade. Mnenje predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah in njegove kombije za gospodarstvo je bilo, da se polletni obračuni obravnavajo pred celotnimi kolektivi, tako da bi delavski sveti slišali mnenje članov kolektiva o načinu ras-delltve sredstev, oziroma da se le-t« pravilno ta smotrno rai-dele. V Trbovljah so le v Elektrarni predhodno razpravljali s kolektivom o polletnem obračunu ta šele nato ga je sprejel delavski svet. V vžeh ostalih podjetjih, kjer se voli delavski svet, pa so šele zdaj začeli razpravljati delovni kolektivi o tem, ko je polletni Obračun še v Narodni banki oziroma na tajništvu za fhuu>ce ObLO. Sedaj bodo delovni kolektivi lahko samo pritrdil) razdelitvi, izvršeni v delavskem svetu oziroma bodo obravnavali polletno gospodarsko ta finančno poslovanje svojega podjetja. V nekaterih gospodarskih organizacijah je bilo mnogo začudenja nad mnenjem ttadlka-»ov, da se polletni obračun podjetja obravnava pred kolektivom. Nekdo je celo dejal, »da to ni navedeno v predpisih oziroma da tega niso še nikoli delali ...« Vsekakor bo treba še mnogo vpliva sindikalnih podružnic in tudi organizacij ZK, če bomo hoteli dosledno vpeljavatl načela delavske samouprave. Po drugi strani pa se »P*t vprašujemo. čemu immjo podjetja V svojih pravilih določbe, po katerih b! mora! delavski svet poročati kn’ek*!vu o svojem delu oziroma bi se moral o važnejših zadevah posvetovati s kolektivom, in to prav ob tako važnem dokumentu o gospodarskem in finančnem poslovanju, kot je polletni obračun. Pa tud) s sindikalnimi vodstvi se delavski sveti niso posvetovali glede tega obračnna, niti niso sindikati čutili potrebe, da bi ga zahtevali ta ga predhodno proučili. To pomeni, da tudi mnenje sindikalne organizacije nt bilo zahtevano... Uk. potrebno, da zavzamejo do teh članov ostrejše stališče. Vendar je večina kolektiva disciplinirana in se kljub težko-čam (vročina pri delu Itd.) trudi, da svoje obveznosti v redu izpolni. Plan proizvodnje Je podjetje izvršilo s 103,83%) v prvem polletju 1958. Povprečni odstotek loma pa se je dvignil za 0,6°/« zaradi slabšega stekla v nekaterih mesecih, ki povzroča večje odpadke. Proizvodni načrt za prvo polletje je bil določen na 3,110.000 kilogramov steklenih izdelkov, podjetje pa je prodalo v tem obdobju 3,267.642 kg Izdelkov (razliko lz zaloge). V prvem polletju se Je znatno povečal tudi izvoz steklenih izdelkov, največ v Zahodno Nemčijo. Lansko leto je tovarna prodala v tujini 339.534 kilogramov stekla v vrednosti 98,997.800 din po domačih prodajnih cenah, letos pa samo prvih 6 mesecih 223.928 kg stekla v vrednosti 74,980.769 din. Celoten dohodek podjetja Je bil dosežen v prvem polletju s 105,13°/o ali 653,952.762 din. Iz navedenih podatkov povzemamo, da bi bili dohodki steklarne lahko še večji, če bi jih ne kvarili nekateri nedisciplinirani člani kolektiva, glede delitve dohodkov na sklade pa bi bilo želeti, da se pravilno reši vprašanje nagrajevanja. Trgu steklarn* za sedaj še ni kos, ker je povpraševanje po steklarskih izdelkih vfečje kot pa proizvodnja. V glavnem teži tovarna za tem. da zadovolji predvsem potrošnike gospodinjskega »tekla, industrijo in kozmetika Tudi po kozarcih za vlaganje in vkuhavanje je letos veliko povpraševanje, vendar ima podjetje težave s tem. ker ne dobi od drugih tovarn potrebnih delov za kom-pletiranje teh steklenih izdelkov. Tako n. pr. ni mogoče dobiti dovolj' gumijastih vložkov za kozarce. Kolektiv teži, da poveča proizvodnjo. Tako so tovarniški strokovnjaki izpopolnili stroj za izdelovanje kozarcev za gostišča, kjer se je storitev znatno povečala. Povprečna storitev je zdaj 1221 kosov v 8 urah, lastna cena pa se je znižala za okrog 18°/o. Tudi pri stroju za izdelovanje steklenih krogel za električne svetilke se Je proizvodnja povečala, tako da je mogoče v 8 urah izdelati preko 900 krogel. Stroj obvlada celotno proizvodnjo krogel enakih dimenzij. Ce bo kolektiv tud! v drugem polletju tako prizadeven, kot Je bil v prvem. !n če bo v tovarni mogoče odpraviti nekatere pomanjkljivosti, bo ob koncu leta s svojo proizvodnjo lahko zadovoljen. R. v. r NAS KOMENTAR Uko, kolikor se je v zadnjih letih porabilo umetnih gnojil v celoti. V občini je 140 ha gmajn, ki so delno zaraščene z grmičevjem in slabo travno rušo. Doslej so na enem hektaru pridelali le 3—4 stote krme. S pomočjo pašnih skupnosti bodo uredili čredinsl$e pašnike in na ta način smotrneje izkoriščali pašo. Na zahodnem delu Krškega polja je zamočvirjeno 3400 ha zemlje Zahodni del Krškega polja je močno zamočvirjen, zato so že pred leti ustanovili vodno skupnost »Krško polje«, ki ima v načrtu izsušiti okrog 3400 lia površine. Do leta 1961 bodo zgradili glavne odvodnike Kal-ce-Naklo, Jesenovec in Krči ter raški del. Predračun za ta dela znaša 25 milijonov dinarjev. Dela na odvodniku Kalce-Naklo lepo napredujejo, tako da bo do konca tega leta 1500 m dolg odvodnik dograjen. Ob uporabi raznih agrotehničnih pripomočkov bo mogoče pridelek povečati za 50—100 odstotkov. Le s kakovostnim sadnim izborom bo mogoče zagotoviti trg Letos je v občini Videm-Krško dobra sadna letina. — Zgodnjega sadja je dovolj, a ga je težko spraviti v promet. Zato je potrebno, da sadjarji pričnejo z vzrejo kvalitetnega zimskega sadja, ki gre v jeseni dobro v denar. Treba bo začeti z načrtno obnovo večjih sadjarskih kompleksov, urediti drevesnice, asanirafci stare nasade in vzgojiti dober sadjarski kader. V povojnih letih so doslej obnovili le okrog' 37 ha sadjarske površine ali 7 odstotkov. Predvideno pa je, da bodo v bodoče letno obnovili okrog 30 ha sadovnjakov pri zasebnih sadjarjih, medtem ko bo zadružno posestvo »Matija Gubec« v Leskovcu obnovilo do leta 1961 še 17 ha hrušk, 6,5 ha breskev ter 2,5 ha jablan, vinogradniške posestvo »Sremič« pa namerava urediti 3 ha višnjevega nasada. Da ne bi primanjkovalo potrebnih sadik, bo kmetijsko posestvo »Matija Gubec« uredilo v Zadovinku drevesnico, ki bo zajemala približno 16 hektarov z letnim pridelkom 60.000 drevesc vseh sadnih vrst \%/ V občini je še vedno zasajeno 52 bi. samorodnic Od 783 ha vinogradov je v občini še vedno zasajeno 52 ha samorodnic Vsi ti vinogradi so bili v glavnem obnovljeni v letih od 1880 do 1914, zato so tudi že v slabem stanju. Iz novejše obnove je le 10 odstotkov vinogradov Ce si ogledamo starejše vinograde, lahko pogosto ugotovimo, da so v strmih legah 9 kopjo in zaradi odplav-ljanja zemlje nastale velike kamnite površine, tako da obnova vinogradov v takih predelih he bo več prišla v poštev. Te predele bo treba pogozditi, za obnovo, v kolikor bo nujno potrebno, pa bo treba vzeti ostale kmetijske površine. V vinogradništvu pridelek nazaduje Iz leta v leto zaradi oslabljenosti trt, ta se le-Ja giblje povprečno 25—35 hi na en hektar. Pa niti ta pridelek zaradi samorodnic ni kvaliteten, ki dajejo le kvantiteto in At gredo dobro v denar niti dom«, kaj šele v tujini. Zato bo treba pričeti s strnjeno obnovo vino-gradnih površin in saditi trto kvelitetne sorte, tako da bo na večjih površinah mogoča strojna obdelava. Do leta 1961 na^ meravajo izdelati ureditveni načrt za področje Vel. Trna. Do sedaj so obnovili v zasebnem sektorju okrog 18 ha vinogradov ali 2 odstotka skupne površine in to večinoma po sodobnih metodah. Vsako leto nameravajo obnoviti okrog 30 hektarov vinogradov. M. Boljša kvaliteta in cenejši izdelki Industrija gradbenega materiala v Zidanem mostu -Radečah, ki je bila prej samostojno podjetje, delnje sedaj ■kupno s trboveljsko Cementarno kot stranski obrat ter se vedno bolj razvija In širi. Po prevzemu te Industrije po Cementarni pred dvema letoma so se njeni izdelki pojavili v večji meri na trgn Slovenije, Hrvaške ta Srbije, kar je pripisovati okoliščini, da je tehniškemu ta komercialnemu vodstvu Cementarne v Trbovljah predvsem uspelo izboljšati kvaliteto Izdelkov tega obrata ta jib plasirati na trgu. Pri zastarelem strojnem parku in za današnji čas neracionalni proizvodnji, zlasti izdelovanju lahkih gradbenih plošč, je razumljivo, da Izdelki v celoti niso bili konkurenčni. Vodstvo trboveljske Cementarne pa se je po sklepu delavskega sveta lotilo renoviranja obrata v Zidanem mostu in istočasno izdelalo načrt, da se obrat lz Radeč prenese v Zidani most. Načrt obsega ograditev oz. popolno rekonstrukcijo stare tovarne v Zidanem nfbstu in hkrati zgraditev primernih prostorov za izdelovanje lahkih gradbenih plošč s pripravami za večjo in cenejšo proizvodnjo teh Pri gradnjah pomembnih plošč. Prenos obrata oz. renoviranje tovarne v Zidanem mostn bo končano še letos ln tako bo nastala na področju radeške komune nekakšna nova tovarna, ki bo dajala lep zaslužek številnim delavcem in povečala tudi dohodke radeške občine. Razen proizvodnje lahkih gradbenih plošč, ki se bodo znatno pocenile, Je treba omeniti še drug važni proizvod. In sicer novo znamko cementa (metalurški eement), ki ga Izdeluje cementarna v Zidanem mostu. Oba izdelka sta trenutno in bosta v bodoče Iskana predmeta na tržiščih Z novim načinom proizvodnje v Zidanem mostn se bo zlasti Izdelava lahkih gradbenih plošč v kvaliteti znatno izboljšala In v zvezi z boljšanim tehnološkim procesom, kar je posebno važno, tudi pocenila. SE JE CAS V središču pozornosti vseh delavnih kolektivov sta že nekaj časa dve stvari, in sicer kdaj bo lsšel zakon o minimalnih osebnih dohodkih in kdaj bodo sklenjeni tarifni sporazumi. To je povsem razumljivo. Z minimalnim osebnim dohodkom bodo namreč določene obveznosti podjetja do skupnosti; s tarifnim sporasumom pa bodo dana okvirna načela za sestavljanje tarifnih pravilnikov, za praktično uveljavljanje tarifne politike v podjetjih. Obe te stvari terjata veliko proučevanja In pri tem proučevanju so vključeni državni organi, sindikati, zbornice tn ustrezna strokovna združenja. V našem listu smo že omenil!, ds je Zvezna tarifna komisija Izvedla anketo, ki je zajela 2000 gospodarskih organizacij. S podatki Iz te ankete so ugotovljena razmerja v teh gospodarskih organizacijah In prav tl podatki so tudi eno Izmed Izhodišč za določanje minimalnega osebnega dohodka. Razen še nekaterih dragih pa so tl tudi Izhodišče za sestavljanje tarifnih sporazumov. Lahko rečemo, da so stvari na najboljši poti. Pred časom je skupna komisija Zvezne zunanje trgovinske zbornice ta Centralnega odbora zindikata trgovskih delavcev, že dala v razpravo tarifni sporazum za to panogo. Pred zaključkom pa je tarifni sporazum za metalurško panogo. Pravkar Je v razpravi osnntek za minimalne osebne dohodke v kmetijstvu. Ce vestno prebiramo vse te predloge, predvsem pa tarifne sporasume, potem lahko vidimo, da bo treba dobršen del stvari opraviti tudi v podjetju samem. Napak bi bilo, če bi tarifni sporazum predvideval do pičice natančno vse, kar naj bi v podjetju upoštevali v tarifnem pravilniku, v pravilnika o normah In premijah. Ze iz doiedanjlh predlogov za tarifne sporazume, lahko razberemo, da bodo le-tl vsebovali okvirna načela, da pa bo konkretna izdelava tarifnih pravilnikov, razmerij med delov- nimi mesti, tarifne postavke za posamezna delavna mesta do meje, ki jo bo predvideval tarifni sporazum, načela *» premlranje ta normiranje, stvar kolektivov, stvar delavskih organov upravljanja 1» družbeno političnega aktiva v podjetju. Eno ismed Izhodišč za urejanje razmerij ali drugače rt-čeno za vrednotenje delovnih mest v podjetja ln posameznih del, bo nedvomno analitična ocena „ dela. Toda kot lahko ugotovimo, je izdelava analitične ocene dela v prenekate-rem podjetju stvar ozkega kroga ljudi in o njej ne razprav- PLODOVI OBISKA Predsednik vlade in zunanji minister Danske H. C. Hanaen Je bil naš gost le pet dni (od 25. do 30. avgusta), vendar Je njegov obiak v Jugoslaviji obrodil obilo koristnih sadov tako >a obe deželi, kakor tudi za sporazumevanje med narodi in svetovni mir. Skupno sporočilo o razgovorih v Beogradu in na Brionih,ki sta ga podpisala predsednik Tito in premier Hansen, je ponoven dokaz, da države z različnimi družbenimi sistemi lahko plodno sodelujejo (zlasti še majhne države, ki Imajo mnogo skupnega) in da je takšno sodelovanje edini izhod is sedanje mednarodne krise. Jugoslavija in Danska sta Iskali ln našli skupni jezik miru. To zgovorno dokazuje sporočilo o obisku danskega premiera v Jugoslaviji, v katerem Je uvodoma rečeno: Obe vladi soglašata, da Je v tem času obvarovanje svetovnega miru poglavitna naloga vlad in narodov. V tem cilju sodita, da je potrebno razvijati mednarodno sodelovanje na načelih Ustanovne listine Združenih narodov, to je na načelih enakopravnosti, neodvisnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel, z reševanjem mednarodnih sporov na miren način, kar krepi razumevanje in zaupanje med narodi.« Nadalje poudarja sporočilo, da je dandanes nujna pomoč nerazvitim ln premalo razvitim deželam, ki naj jo visoke razvite dežele nudijo zlaati preko Organizacije združenih narodov. Potrebno Je tudi, da svobodna izmenjava materialnih In kulturnih dobrin med narodi še bolj napreduje. Vladi Danske in Jugoslavije sodita, da je v Interesu popuščanja sedanje mednarodne napetosti potrebno podpreti sleherno realno prizadevanje aa svetovno razorožitev, za- čenši z vprašanji, za katere že obstaja soglasje med velesilami. Na teh temeljih Je seveda možno plodno sodelovanje med Jugoslavijo In Dansko, čeprav nimata enake družbene ureditve in čeprav je prva izvenblokovsks dežela, druga pa člani.- Atlantskega pakta. Njuno sodelovanje je kažipot drugim narodom in državnikom, obenem pa nemajhen prispevek boju miroljubnih sil na svetu proti nazadnjaštvu In vsemu, kar Je preživelega v Mednarodnih o' malh. Dansko-jugoelovanskl razgovori v Beogradu so bili posvečeni tudi skupnim mednarodnim nastopom Jugoslavije In Danske. Sporočilo ugotavlja, da obe deželi plodno sodelujeta na različnih toriščih in tudi v Združenih narodih. Ne glede na razlike v družbenih sistemih ln na različne poglede na mednarodna vprašanja, se bosta obe deželi še nadalje prizadevali za zmanjšanje mednarodne napetosti, kakor tudi za krepitev prijateljskih odnosov ln medsebojnega sodelovanja. Med razgovori Je bilo tudi ugotovljeno, da med Dansko in Jugoslavijo ne ob'tajajo nikaka sporna vprašanja. Dansko-Jugoslovanski odnosi se ugodno razvijajo ln plodovi tega sodelovanja, ki se kažejo zlasti v povečanju blagovne izmenjave, sodelovanju na področju razvoja industrije In kmetijstva, kakor tudi v Izmenjavi znanstvenih in kulturnih Izkušenj, so koristi za obe deželi. Obe ‘deželi sta izrazili željo, da bi še bolj razvili in poglobili to sodelovanje ln za to Izkoristili različne oblike, kot so na primer: izmenjava mnenj o vprašanjih skupnega Interesa, razširitev gospodarskih tn kulturnih stikov. Izpodbujanjc kontaktov med družbenimi kulturnimi in drugimi organizacijami. Ob koncu Je v sporočilu rečeno, da Je premier Hansen povabil podpredsednika Kardelja, naj obišče Dansko. T. variš Kardelj je predlog sprejel. mm -» MOTIV i s® IZ SOPOTE Ija širil krog, o ngotovitvsl* niso seznanjeni vsi delavci. ^ našem okolišu so na primer * enem izmed največjih podjetij že zaključili a analitično oceno del, vse podatke so poslal* pristojnemu organu, to je strokovnemu združenju toda o teJ stvari, o ugotovitvah analitična ocene del, te ni pred teta razpravljal Izvršni odbor sin* (likalne podružnice. Le kako naj potlej sindikat uveljavil® določena stališča pri urejanju tarifne politike, kako naj op®* sori vodstvo podjetja, da *# neka delavna mesta napak ocenjevali, če teb stvari ni sata proučil. In prav v tem podj®*' ju, sedaj ob zaključku del n*®' tavljajo, da so preveč occnj®' vali uslužbenska delavna ta®' sta, zapostavili pa so pri oc®0* delovna mesta delavcev, ki d®' lajo v neposredni proizvodnji-8e Je čas, da te stvari temelji' lo proučimo, da se pripravita® na sestavljanje tarifnih Pr** vilnlkov, da stvari proučita® tako, kot smo jih dolinL DELOVNEMU LJUDSTVU OBČINE RADEČE! Ze osmič praznujemo občinski praznik občine Radeče v spomin na septembrske diH leta 1941, ko je hotel okupator nasilno uničiti slovenski živelj z množičnim izseljevanjem. Po štiriletni krvavi borbi s sovražnikom za osvoboditev, so se naši izseljeni ljudje spet meseca septembra 1945 vračali na svojo rodno grudo, največkrat v požgane in porušene domove. Tako se je 8. septembra 1945. leta vrnilo domov okrog 1500 ljudi. Te dogodke, izselitev in povratek naših ljudi nazaj v svoj rodni kraj štejemo za najpomembnejše dni v zgodovini odpora mesta Radeče in okolice proti sovražniku. Svoje življenje sta v tej veličastni borbi darovala na oltar domovine tudi MARIJAN NEMEC in MILAN KOS. Občinski ljudski odbor v Radečah je sprejel poseben odlok, da se 8. september vsako leto praznuje kot občinski praznik mesta Radeče in okolice in tako obhajamo ta praznik, kot rečeno, letos že osmič. 8. september naj postane domači praznik vsakega našega občana. Ko ga bomo slavili, bomo ob njem pregledali naše dosedanje delo in uspehe, ki smo jih dosegli v izgradnji naše lepe domovine in občine, hkrati pa snovali načrte za našo bodočnost. Ko osmič obhajamo naš občinski praznik, verujem v zdrave življenjske sile delovnih ljudi v naši občini, se jim zahvaljujem za ves njihov trud v svojem imenu vn v imenu celotnega\ občinskega odbora občine Radeče, obenem pa jim izrekam prisrčne čestitke za vse dosežene uspehe, ki niso majhni. Vsem pa, ki nas bodo v prazničnih dneh obiskali v Radečah, izrekam iskreno dobrodošlico! Ferči Miler, predsednik ObLO Radeče Stanovanja in delavnice - kultura in nogomet HUDOMUŠNI . PAPIRNICARJI Spet so nas hoteli odgnati s tistim »starim« — pri nas nič novega. Seveda ta njihova trditev ne drži. Na tovarniškem dvorišču so pravkar izkopali temelje za novo mehanično delavnico. Ta zdaj gostači v starih hlevih in drugih neprimernih prostorih. Stanovanjski četvorček je tik pred vselitvijo. Postaviti nameravajo še nekaj novih hiš. Stanovanjska stiska! Letos so letovale prve skupine v lastnem počitniškem domu v Piranu. Odslej bodo papirničarji stalni gostje na Jadranu. V papirnici »o uvedli prvi v radeški občini toplo malico po pristopnih cenah. Pobudo bi veljalo posnemati. Čudno pa je, da se poslužuje enolončnic le malo število vseh zaposlenih delavcev. Kolektiv je sestavljen z ljudmi iz različnih krajev v radeški občini. Ti so nekoč hodili na delo peš ali s kolesi. Zdaj jih že skcmo leto dni pr'evaža udoben avtobus• Papirničarji se v prostem času radi izživljajo v kultur-noprosvetnem m športnem delu. Svoj čas je bila zelo delavna njihova dramska družina, ki sodi pod okrilje DPD »Svoboda« v Radečah. Zadnjo sezono je nekoliko popustila, letos pa obeta spet bogatejšo žetev in je v ta namen že pripravila okviren repertoar, športno delo ie morda ne- Nova železničarska stanovanjska hiša v Radečah. koliko prekampanjsko. Prejšnja leta ta čas, ko so bile na sporedu športne igre papirni-čarjev, je bilo to na višku, letos pa je manj očitno. Sicer pa ima največ zagovornikov tako ali tako nogomet. Planinci pripravijo vsako leto nekaj lepih izletov, prav tako pa tudi tradicionalni »Planinski teden«. Pred leti so zgradili streljaj od papirnice okusno letno kopališče. Ne bilo bi napak, ko bi zdaj poživili še plavalni šport in v ta namen ustanovili plavalni klub. Dobrih plavalcev baje tudi v Radečah ne manjka! Tovarna je pred kratkim kupila za svojo sindikalno dvorano ozkotračno kinoapa-raturo. Te so se ljudje., ki žive na tem področju, zelo razveselili. Kako ne. Saj jim bo pripravila marsikatero prikupno in poučno uro. NA STARO TEMO Menda pred letom sva z ra-deškim kulturnim veteranom Janezom Pešcem začela pogovor o isti temi. Kot takrat so bile tudi tokrat njegove besede kritično pravične do vsega kritičnega, polne načrtov\ in tihih pohval dobrega v kul-turnoprosvetni dejavnosti v Radečah in v njihovi občini nasploh. Minula kulturna sezona morda ni bila tako bučna kot druga leta, zato pa še ne moremo trditi, da so društvene sekcije spale. Gledališka družina je spet postavila na oder nekaj novih del, v Radečah so poskrbeli za nov, pristnejši in bolj pispn način različnih proslav. Ljudska univerza je pripravila osem predavanj. V mestu je bilo Celjsko ljudsko gledališče stalni gost. Kot mnogokje drugod tudi v Radečah kdaj pa 'kdaj zmanjka občinstva. Čudno malo se ga zbere v njihovem domu Svobode. Čutijo, da morajo te ljudi nekako pritegniti, brez administrativnih posegov, tako da bodo ljudje čutili potrebo po vseh teh prireditvah. Ob tem pa jim je glavno vodilo kvaliteta, ki jo iz leta v leto lepše dosegajo. Tudi v posameznih sekcijah je problem pritoka novega članstva. Tu bo mnogo pripomoglo iz zagate delo z najmlajšimi. In kako na podeželju? Sko-ro ni vasi, kjer bi ne imeli vsaj gledališke družine. V zadnjem času so zlasti največ igrali na Vrhovem. V Loki so pripravili uspelo prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Zidanmo-ška Svoboda bi lahko bolje delala, dobro pa skrbi za družabno življenje svojega članstva itd. V občini je prišlo lepo do veljave medsebojno sodelovanje med društvi iz okolice in središča. Tako radeška Svoboda pogosto ustreže raznim vaškim društvom s svojim kadrom, pa tudi s svojimi rekviziti. Precejšnji problem v delu kulturnoprosvetnih društev pa seveda predstavlja pomanjkanje denarnih sredstev. —jak Skoraj 50 let stara »03-004« čaka na zidanmoških kurilnišklh tirih na novo vožnjo. Tu je strojevodja Vlil Zupan. VLAKI IN LJUDJE vozijo mimo. Znani neznanci v modrem ostajajo. Dan in noč. Kdo so tovariši, ki se z njimi srečujemo skozi okna železniških vozov, ko potujemo skozi zasavsko železniško »mesto«? OZKO GRLO IN KILOMETRE DALEČ NA DELO KOLEKTIV 2ELEZNI&KE POSTAJE in kurilnice v Zidanem mostu šteje blizu 600 ljudi. Ce ho-čeiiao začeti naš sprehod s problemi, potem se ustavimo najprej pri dveh najbolj perečih, svetuje šef postaje Roman Božič. Pomanjkanje stanovanj je zlasti občutno. V zadnjih letih nismo ničesar gradili, šele pred letom in letos smo začeli prve korake za odločnejši boj ptoti temu vprašanju. Z novo hišo, ki je bila skon-čana te dni, smo dobili 14 stanovanj, 14 jih bo v novi, kd jo začenjamo graditi. Delavci prihajajo v službo na kilometre daleč. Največ % vlaki in s kolesi. Lahko trdim, da začenjajo službo nespočitl. Poglavje zase so tiste borne krpe zemlje, ki jih Ima skoro vsak izmed njih doma in na njih pretolče ves prosti čas. Z rešitvijo stanovanjskega problema bi odpravili tudi to pereče vprašanje. Kritična je njihova prehrana. Mnogi so po 12 In več ur brez toplega obroka. V Zidanem mostu smo hoteli urediti to s pomočjo kolodvorske restavracije, ki zdaj ni polno izkoriščena In bi tako lahko stregla tudi železničarjem s skromnimi enolončnicami, kakršne je moč dobiti po pristopnih cenah že v mnogih drugih mestih. Račun, ki so ga postavili zanje gostinci, pa je bd,i za naše ljudi nemogoč in nesprejemljiv. Tako j« še vedno vse po starem... Ozko grlo na železniških tirih nam dela hude preglavice. V sezoni vozi mimo Zidanega mosta okoli 120 vlakov dnevno, imamo pa samo tri tire. VILI ZUPAN — STROJEVODJA 03-004 DRVI SKOZI BREŽIŠKO RAVAN. Za njo drdra veriga potniških voz. Potniki so brezskrbni, vesele se in pričakujejo skorajšnji konec potovanja. Kajne? se nasmehne strojevodja lokomotive 03-004 Vili Zupan, ki je že nekaj let na čelu potniških vlakov na progi Ljubljana—Zagreb, ko začenjamo pogovor. Medtem on in kurjač bijeta boj ž. minutami, da bi ne bilo zamud, da bi šlo brez nesreč. Sicer pa pustimo, da spregovori o življenju na lokomotivi sam: — Ptrvo in najprej odgovornost. Človek opazuje vse življenje na tirih: signale, ti so kot naše srce, prevoze, delovanje lokomotive, brzino. Kot skrajno natančen mehanizem. Vsaka najmanjša napaka lahko pomeni nesrečo. 2e eno uro pred odhodom na pot ima kurjač svoje delo in strojevodja svoje. Strojevodja pregleda vso lokomotivo, kurjač očisti ogenj, podmaže stroj, in ga, kolikor dopušča čas, tudi očisti. ' V turi, ki traja od 15 do 25 ur požre črna »pošast« okoli 10 ton premoga. Na vsakih 50 km je treba čistiti ognjišče. Strojevodja lahko vozi le po progah, ki jih zares odlično pozna. To velja zlasti za nočni čas, ko je orientacija posebno težka. Simpatični tov. Vinko se ustavi pri letošnji poletni vročini. Saj se spominjate, kako je bilo? Kako smo hlastali v vsakem kotičku za pivom in senco? V stanovanju smo še ogibali stvari, ki so dišale po ognju. Zdaj si zamisllmo^žareči kotel na kolesih. — Bilo je strašno. Z golo roko, ni bilo mogoče ničesar prijeti. Zrak je bil neznosen. Na postajah, ko ni bilo več prepiha, je morala glava izpod železnega pokrova. Pred očmi se je delala tema in pcJaščala se nas je slabost. In kako je pozimi? Mraz, hud mraz. Na pfldu se nabere tudi po 10 cm ledene skorje. Pa sd mislite poleg še prepih in ivje, ki gostači ob stranskih stenah. Lani nam je podjetje precej pripomoglo z. nakupom toplih zimskih škornjev. Pravzaprav je pozimi še manj prijetno kot poleti. Zlasti takrat, ko divjajo snežni viharji. Ko drviš z brzino 40—50 km na uro in moraš hote ali nehote stegniti glavo skozi okno povsem na prosto in pazljivo opazovati signale. Kot bi talili jeklo. Ko takole potujemo iz Ljubljane proti Zagrebu, razmišljamo, s kolikšno brzino potujemo skozi posamezna področja. Včasih se nam zdi vožnja prepočasna in takrat radi začnemo s tistimi starimi zgodbami o polževi vožnji. Tisti hip pozabljamo na to, kar vesta strojevodja in kurjač na lokomotivi. Da je ta in ta odsek prepoln ovinkov, ki ne dovoljujejo prehitre vožnje, da tam popravljajo tire ... da gre pri vsem zlasti za varnost. Sicer pa se vo-zirr^> po savski dolini od Zidanega mosta proti Ljubljani s povprečno brzino 50 do 60 km na uro Od Zidanega mosta do Brežic 60 do 70 km in od Brežic do Dobove z največjo dopustno brzino na tej progi, z 80 km. Strojevodja pri hitrosti ne more »špekulirati«. To mu onemogoča poseben trak v brzlnometru lokomotive, ki sproti piše brzino vožnje na posameznih področjih. Vinko je postal strojevodja 1847. leta. Strojevodja je lahko le človek, ki resnično ljubi ta poklic, pravi. Potniške vlake vozi že šest let. V sebi hrani mnogo lepih in razburljivih spominov. Dva meseca Je med prvimi vozil skozi Vranduk. Za njegovo lokomotivo so divjali vozovi brzlh vlakov skozi vso Slovenijo. In želje? Da bi imeli v Zagrebu in Ljubljani nekoliko več počitka; da bi imeli v Ljubljani priročni železniški bife in v vročih dneh na lokomotivah vsaj po steklenico kisle vode po dosegljivih cenah. Željam se pridružuje še njegov kurjač in njegov partner, ki se je tudi od nekod vzel na dvorišču kurilnice. In seveda: da bi bile vse vožnje čimvarnejše. Skromne, toda lepe želje! KRETNI8KA POSTOJANKA IN ŽILAVI GODBENIKI ENAKOMERNO TOPOTANJE BLOKOV v kret-niški postojanki 2, ob tirih proti Zagrebu. Pisk težke borsigovke in predstavljanje. Temnolasemu Ručmanu oči iskreče zaigrajo, ko začne pogovor o njihovi, železničarski godbi. Veliko nas je, pravzaprav neverjetno za to majhno postajo. 29 samih železničarjev. Kaj takšnega ne boste doživeli ne v Celju in ne v Ljubljani I Mnogo žrtvujemo za to našo muziko, pa nam ni nikoli žal. Vodi nas edina želja: čimbolje igrati. Zdaj smer popularni že daleč naokrog. Ljudje sl skoro ne morejo zamisliti prireditev brez nas. Vsak teden enkrat se zberemo k vajam. Od kod vse pridemo! Najbližji iz Zidanega mosta in Radeč, in tisti, ki stanujejo na Bregu, Brunku ali Raz-borju in drugod. Po dve uri in več daleč. Alojz Covnik, naš priljubljeni in vztrajni kapelnik, se vozi iz Laškega. Z dušo je pri godbi. Pirav tako predsednik Ciril Adam. Tu je tudi dobri stari Anton Močnik. 56 let ie igra. Odnehal nd niti takrat, ko je imel zlomljeno nogo! Ob vsem skrbimo za naraščaj, ki ga ni malo. Največje težave? Pomanjkanje instrumentov In časa. Najlepši spomini? Igranje na velikem partizanskem zboru na Ostrožnem, ZVOČNIKI HRIPAVO VPIJEJO: vlak proti Ljubljani pripravljen za odhod, vlak iz Ljubljane prihaja na prvi tir. Ta hip prometnik Trebše irf^nje-gov kolega nimata ča^a za novinarsko radovednost. Njune misli so v tirih, v dolgih verigah vagonov, v skrbi za varnost tisoč potnikov. Tudi moža na 03-004 sta zdaj pozabila na vse drugo in ostali tudi. — jak | < > < > 1 * < > I > I > 1 ■ « ' KRETNIČAR IN GODBENIK — na prestavljalnlci Itev. 2. FANTJE OKOLI 03-004 " Staro radeško mestece živi med vEera) In danes. Kot da so se njegove priletne hiše ob Sopoti In proti hotemeškemu polju ovile v burno minulost let Kot da jim ni všeč, da se mednje vrivajo nove, svetle in živahne. Zde se neme in prazne, šele ko se povzpnemo pod obokane zidove, prisluhnemo besedam na senčni ulici in za vogali šele prav spo» znamo današnje Radeče. Njihov resničen utrip, željo po še hitrejših korakih napre|. Vmes padejo v pogovor besede iz ust trdega telesa v kmečki obleki. Z Dol, Podkuma, Razborja ali Loke. Iz krajev, ki so se spletli v venec rszsežne komune, pri Dolenjski, ob Savinji m pred vznožjem Bohorja. PRI »JADRANU« SE JE VZPELO POD NEBO novo poslovno — stanovanjsko poslopje. Se ta mesec bo dozidano do strehe in pokrito, pravijo mladi »Savini« voditelji gradbišča iz Vidma-Krškega. Radečani se zdaj z zadovoljstvom ustavljajo pred zidovi, ki pomenijo štirinajst novih stanovanj, nove poštne prostore, oddelek za avtomatsko telefonsko centralo, ki bo dograjena že letos, in novo lekarno. Na pomlad so začeli kopati temelje in takrat je brl ie marsikdo pesimist, V prihodnjih letih bosta stala tu še dva podobna bloka, ki bosta tvorila zaokroženo celoto. Pravkar je bilo dograjeno 12-stanovanjsko poslopje železničarjev, hkrati pa so zastavili nove temelje za prav takšno hišo v sosedstvu. Nekaj stanovanj gradi Papirnica. Stanovanjska stiska v Radečah je huda. Po najnovejših podatkih so na občini vložene 103 prošnje, na železnici jih «je sto itd. • Radečani z. zadovoljstvo ugotavljajo, da so začeli zadnje čase ta problem konkretneje reševati, vsekakor pa so veseli ZA LEPŠO VNANJOST RADEČ — Nova stanovanjska hiša v središču Radeč, ki jo gradi SGP »Sava« iz Vidma-Krškega, bo mnogo pripomogla tudi k lepši vnanjosti mesteca ob Savi. tudi drugih komunalnih pridobitev, med katere zlasti sodi novi vodovod. Desni breg je bil nekoč brez vode, levemu jo je vsako poletje hudo primanjkovalo. Z novim vodovodom je konec težav. Napeljava je bila sicer težavna in dolga, saj je novo zajetje na Jagnjenici, so pa zato vsi zadovoljni. Podeželje se lahko pohvali s popolno elektrifikacijo, doline! pa si zdaj med drugim najbolj žele asfaltne ceste skozi trg in proti Papirnici. Nasploh se zavzemajo za celotno asfaltiranje ceste od' Zidanega mosta do Hotemeža. Zaradi prahu, velikega prometa in škode, ki se zdaj dela na vozilih. KMETOVALCI SO V MISLIH že pri fesenski setvi pše-nloe. Naskrivaj ali pa kar javno kukajo k sosedom, ki so že doslej sejali italijanske sorte in z njimi dosegli lepe prinose, čeprav se niso posluževali še vseh agrotehničnih sredstev. Ko se torej vsestransko prepričajo v »umetnost« te novato-rije, se odločijo in podpišejo pogodbe. Zanimanje je veliko. Tako na občini upravičeno računajo, da bodo načrt, ki so ga pripravili za zadružno sodelovanje pri jesenski setvi, prekoračiti. Z Italijanskimi sortami nameravajo zasejati 2£ha (Elijo), na 60 ha pa uveljaviti Intenzivno obdelavo, ki bi tudi iz domačih sort dala lepše rezultate. KOPALIŠČE PRI PAPIRNICI JE LETOS -DOŽIVELO REKORDEN OBISK Letina je presegla pričakovanja. Ljudem ne gre zastonj na smeh, hrati pa se sprašujejo: kje vse to vnovčiti? Kmetijske zadruge se namreč doslej z odkupom niso najbolj postavile. Tega je največ vzrok ukvarjanje z nekmetijsko dejavnostjo. Letos se je podoba pri odkupu gozdnih sadežev precej izboljšala, pa torej tudi pri pospravljanju jesenskih kmetijskih pridelkov ne gre biti povsem pesimističen. Perspektiva radeškega kmetijstva temelji zlasti na živinoreji in sadjarstvu. Čeprav to področje nima posebno idealnih kmetijskih površin, se bo dalo še marsikaj narediti. Seveda pa bo treba pri teh prizadevanjih na terenu tudi več strokovnjakov, ki jih občini zdaj močno primanjkuje. NAMESTO TURISTIČNEGA POMENKA so nam Radečani svetovali obisk v dolini Sopote. Pri »Jadranu« smo zavili in se hip zatem znašli v prikupnem vzdušju podeželske idile. Nekajkrat-so nas prehiteli avtomobili s tujimi oznakami — znamenje, da so tu že tudi prvi porodki tujega turizma. Pot postaja čedalje prijetnejša. Spremlja •»••• i {jezice Ni kaj: trboveljski Turist se mora spufati, četudi bi mu dajali sto tavžent najrazličnejših injekcij v obliki vseh mogočih subvencij, dotacij in regresov. S temile besedami me je namreč zadnjič priklenil na mesto moj dober znanec. Hotel sem ga pomiriti, da zares ni tako tragično, kot je trdil, ker pa se je začel tako ironično hahljati, da sem se razjezil, sem mu predlagal stavo. Oberoč je sprejel. Domenila pa sva se takole: šla sva na vrt, in če se bo natakarica prikazala prej kot v desetih minutah, plača on liter vina, v nasprotnem primeru pa jaz, Pepče! Sedla sva za nepogrnjeno mizo, na kateri so se nemarno sprehajali črvi in črvički ter druga, živalska svojat. Moj znanec je sumljivo vihal nos in v očeh mu je jadralo stotero hudičkov. Jaz se nisem menil za te podrobnosti. V grlu sem namreč že čutil blagodejni učinek šišenskega cvička (takšnega še na vinskem selmu nimajo) ki ga bo moral plačati moj prijatelj. Potlej pa so minute bežale, kot da bi jih kdo gonil. Pet. se je obraz ___-------------— - - _ . da bi mu lahko mirne duše stlačil v usta zajetno bučo, pa še za kaj drugega bi ostalo prostora, medtem ko se je v mojem grlu nekaj zatikalo in postajalo pekoče žgoče. Natakarice pa ni in ni bilo. Zdaj se prijatelj ni mogel več zdržati. Kar zatulil je od veselja in spet sem videl, kako mi je privoščil, da sem zgubil stavo. — No, ljubček, — Je dejal, — daj, izprsi se, pa denar na mizo! Litrček rizlinga bova spila, kajne, tistega po 350 dinarjev? — Kar naroči, sem Izjecljal ln divje premišljeval, kako se bom doma pri ženi Izgovoril, ko bo v moji denarnici manjkalo skoro 500 din. Spet sva čakala, da bi lahko spila najino stavo, natakarice pa še vedno ni bilo. Zdaj sem na vse kriplje »drukal«,-seveda sam pri sebi, da bi ja ne prišla, morda bom le prihranil tistih 350 dinarčkov. In res: natakarice ni bilo, moj znanec pa Je slovesno vstal !n dejal: vidiš, v Turistu niti stave ne moreva zapiti! Pojdiva k Čarugl. In šla sva . .. Ko sva srečno spravila v temo tisti liter, — pri Carugi sva pila črnino — sem odkolovratil ozlovoljen po Trbovljah. K 4 je vedno jpaša za moje oči. Vedno nekoliko postojim in blagrujem srečneže, ki so našli v njem svoj življenjski prostor. Pa v trgovine tudi rad stopim. Tudi tokrat sem spoštljivo prijel za kljuko ln vstopil. OJej, ko bi vsaj ostal zunaj! kar vrglo me je nazaj, ko sem videl, v kakih umazanih haljah strežejo prodajalke strankam. Nekoč so bile menda bele, zdai pa se je morala belina umakniti umazaniji. Spet sem vihal nos in premišljeval, kaj naj storim. Pa se mi je le posvetilo: s slovensim glasom sem prosil za nekaj steklenic Bisa in ko sem plačal, sem s še bolj slovesnim glasom ooudaril: tole vam poklanja Pepče, drage štacunarke, da si boste oprale halje. Bis čisti vse! Potlej sem bil z enim skokom pri vratih, kajti varnost je prva in ko sem skočil na cesto, je le malo manjkalo, da se nisem spodtaknil ob kup treščic od lučk. Preklemanski paglavci, sem se Jezil, ko bi vsaj odvrgel del lučke v obcestni koš! — Stric, jaz bom pa vrgel, vidite, — se je zarežal fantin in počasi spustil tisti štrcelj v koš za odpadke. Oh, kako sem ga pohvalil, najraje bi mu dal še sam petnajst dinarčkov, da bi si kupil frišno lučko, pa sem se tisti hip spomnil, da je danes denarnica že tako doživela hud potres. Fante me je zapustil, sam pa sem brcal štrclje od lučk na cestni rob ln tako očistil Kosovo polje padlih Soldatov. Zagorjane Imam slino rad. Zavoljo tega sem včasih lepo usedem na slavni zagorski avtobus, ki prevaža kosti Zagorjanov po razmajani slačniški cesti v veliko veselje je ondtnih cestarjev. Doli pri Zasavju pa se je karjola ustavila In k nogam ubogih zemljanov so vrgli še kup vreč in košar kruha — ne, bile so žemlje! ln veselo smo nadaljevali pot proti Zagorju. Ker je bilo potnikom vroče, so odprli vsa okna, in potem smo celo pot uživali blagodejen prah, pomešan s smradom odpadkov, ki jih meni nič tebi nič prščajo na cesti štirinožne vprežne živali, največ tega pa je kajpada odpadlo na žemljice. Pa kaj, bodo že gostje pojedli! — sam pa sem se zaklel, da v tisti zagorski oštariji ne bom nikoli več jedel trboveljskih žemljic, kot ne bom pil pelinkovca, ki ima v Zagorju menda sto različnih cen. Sicer pa, konkurenca je konkurenca, ta je prva, kajne? Se na igrišče SD Proletarca sem skočil, da bi si ogledal tekmo med Kisovcem In Nemci, ki so prišli občudovat naše kraje ln se zdravit z radensko vodo. To ti Je bil hec! Malo po žogi, malo po nogah, kolenih in slednjič še po preostalih delih telesa. Potem bi se še gledalci skorajda zravsali. tako jim je bila všeč Igra obeh nasprotnikov. Kar lepo sem jo odkuril, da ne bi skupil kako bunko od divjih Švabov. Zdravo! Pepče ! I I ! ! I ! i i i ! i l ! i i I t i i i i Kako bo z ozimnico v Trbovljah ? TRGOVINA BO PREVZELA VSO OSKRBO DELAVCEV Z OZIMNICAMI — OSKRBA Z OZIMNICAMI NA DOM — NUJNO JE TAKOJ UREDITI OZIROMA DOGRADITI SKLADIŠČE »VI-TAMINKIE« — TRGOVINE NE BI SMELE ODBIJATI PONUDB KMETIJSKIH POSLOVNIH ZVEZ, NE DA BI SE POGOVORILE O POGOJIH PRODAJE IN O VRSTI BLAGA — OSKRBA Z OZIMNICAMI NAJ POTEKA BREZ ISKANJA DOBIČKA Te dni je bilo v Trbovljah pri občinskem ljudskem odboru pomembno posvetovanje glede oskrbe prebivalstva občine z ozimnicami; ob tej priložnosti so načeli pereče vprašanje trboveljskega trga. Na pobudo občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah se je formirala ustrezna komisija, ki jo je vodil sam podpredsednik LO in so v njej odgovorni tovariši iz sveta za blagovni promet in ustreznega referata, prav tako pa tudi člani zbora proizvajalcev in ObSS. Komisija je bila mnenja, da je treba storiti vse potrebno za pravočasno in ceneno oskrbo prebivalstva z ozimnicami — krompirjem, sadjem im ostalimi feivili. Za to ie bilo treba zaposliti celoten trgovski aparat in kmetske i.adruge. Trbovlje niso majhne. Lansko leto je bilo v kraju prodano okrog 1000 ton krompirja in 190 ton je glavna ovira, da potrošniki ne morejo kupovati potrebnih količin ozimnic skozi vse leto in so primorani, da si ozimnice vskladiščujejo sami doma, največkrat v ne- sadja- Te številke pa se iz- urejenih prostorih, tesnih in kazujejo le preko trgovske mreže, medtem ko so bili izdatni nakupi ozimnic opravljeni direktno med proizvajalci in potrošniki. Sindikalni svet v Trbovljah je mnenja, da je trgovina v Trbovljah v stanju oskrbeti občane e potrebnimi ozimnicami, prav tako je mnenja, da se morajo cene ozimnic regulirati, zato br-govci ne smejo kupovati po vsaki ceni oziroma za vsako ceno, enako ne smejo podcenjevati kvalitete. Temu mnenju se je pridružila tudi komisija. Tudi trgovska mreža je pokazala svojo pripravljenost in ee obvezala, da bo izvedla vso oskrbo ter poskrbela za ceneno ln kvalitetno blago. Na posvetovanju je bilo slišati tudi nekaj kritičnih opazk na račun neurejenosti krajevnega tržišča in na počasno gradnjo skladišč, kar Iz Litije in okolice NA LITIJSKI OSEMLETKI BO H ODDELKOV Začetek šolskega leta je pred vrati. Vprašali smo ravnatelja litijske gimnazije tovariša Stanka Rogllča o podatkih glede števila otrok. Zvedeli smo, da bo na novi litijski osemletki 63« učencev in dijakov. Zaradi primerjave navajamo, da je v vsej litijski občini okrog 2000 šo-lanev V nižjih razredih litijske osemletke bo 300 v višjih razredih pa 338 dliakov, torej okrog 50 manj kakor lansko leto na gimnaziji. Padec števila dijakov v višjih razredih gre na račun nove osemletke v Šmartnem. Na litijski osemletkt bo 21 oddelkov, od tega v nižjih razredih 10, v višjih pa 11 oddelkov. Na šoli 1e trenutno 31 učnih moči, kar bo zadoščalo v glavnem za redno šolsko delo. V ŠMARTNEM PRI LITIJI BO POUK V TREH IZMENAH Upravitelj osemletke v Šmartnem pri Litiji toyariš Štrukelj Je omenil, da deluje šmarska osemletka v najbolj težavnih delovnih pogojih v vsel litijski občini. Na šoli Je ld oddelkov, zanje pa je na razpolago le 5 učilnic, ln Se od teh je ena Izven šolske stavbe. Zato ho v ent Izmed učilnic pouk v treh izmenah, kar Je najtežji delovni pogoj. Prav zato potrebuje Šmartno vsekakor čtmprej novo šolsko poslopje, sedanje pa naj bi se preuredilo v stanovanjsko stavbo za tamkajšnje učiteljstvo. Ldutjjka oblast Je načelno že privolil/« v gradnjo nove šole v Smatrnem ln Je v ta namen poiskala dvoje stavbnih prostorov, ln sicer eno na ravnici pod nekdanjo graščino DOd Slatino (v bližini kmeta Krajcp»x/»r|a). dru- go atavbišče pa je v Cerkovniku, ob cesti, ki drži tz Smartna proti Črnemu potoku. Odločitev glede stavblšča še ni. Za nujna pripravljalna dela ln za Izdelavo stavbnega načrta bi bilo potrebno okrog trt milijone dinarjev, ki pa jih trenutno ni na razpolago. — Obupno stanje z u-čilnicaml bo moralo »praviti vprašanje gradnje šole v Šmartnem člmprej na dnevni red. Šmartno se zaradi napredujoče Industrije usnja in krzna ter lesne industrije hitro razvila, šola pa deluje še r razmerah, kakor so bile v prejšnjem stoletju. Vsepovsod so storili v Šmartnem mogočen korak naprej, le glede šolskih prostorov so zaostali. Rešitev pa Je le ena: najti potrebna sredstva ln začeti z gradnjo šolel SPET NOVA LEPA ZMAGA LITIJSKIH KOŠARKARJEV Košarkarske, tekme so postale zdaj že sta- ob nedeljah popoldne len program llUJske športne publike. Zdaj so imeli tl košarkarji, ki delujejo v okviru TVD Partizana, spet novo tekmo s košarkarji z Domžal. Zmagali so Lltlj-čani a končnim rezultatom 78:57. Igra je bila lepa. mirna, kar ugaja tudi okoliškim gledalcem, ki zdaj že radi prihajajo na košarkarske tekme. neprimernih kleteh im podobno. Nekatera trgovska podjetja so o oskrbi z ozimnicami že razpravljala v svojih delavskih svetih, kair bo tudi pripomoglo, da bo pravočasno zadosti blaga na trboveljskem trgu. IZ HRASTNIKA Nesreča v steklarni, — V steklarni v Hrastniku se Je pred dnevi pripetila večja nesreča. Pripravljena Je bila 4. kadna peč. “« bi Jo naslednji dan dali v pogon-Iz peči pa je v pičlih 36 minutah Izteklo okrog 20 ton steklene gmote, druge nezgode na arečo m bilo. Do neareče Je prišlo ob remontu peči, V delovnem prostoru *° bili slabi šamotnl bloki, ki verjetno izvirajo le izpred vojne. »o bloke pregledali, »o bili v notranjosti popolnoma Izjedeni. *»' radi česar Je tudi »kozi nje prodrla steklena masa. — Skoda J« znatna, zlasti zaradi Izpada produkcije na peči. Rlklnov most v Hrastniku bodo čez nekaj dni spet dali v promet-Obnovitev mostu »o Opravili *** darji podjetja »Pionir« lz Noveg« meata. Most, ki atojl »redi hra*t-ntške doline, bo posebno velike!« pomena za apnenico kemične tovarne, ker se bodo znatno znižal* prevozni stroški. Do sedaj »o morali apno spravljati na železniško postajo s kamioni, poslej pa 8* bodo lahlko vozili po železnici. k*r bo pocenilo ceno apna. Lepo plesišče so si napravi'1 mladinci steklarne prt upravnem poslopju tovarne. Podjetje Je * denarjem podprlo to prostovoljno akcijo mladincev. Mladina «1»J lahko na novem plesišču vsako nedeljo pleše. Izlet Izseljencev. — Zveia borcev v Hrastniku Je organizira** Izlet za domačine, ki ao bili med vojno Izseljeni v Petrinje na Hrvaško. izletniki ao tamkaj obiskal* grobove evojth dragih ln Jih okrasili • cvetjem. S skromnimi darili so ae spomnili tudi vaščanov okrog Petrlnj, ki so Jim nekoč nudili pomoč. Rudnik Je Izletnikom omogočil obisk Petrlnj s cenenim avtomobilskim prevozom. Iz Krmelja Nov kopalni bazen tudi v Krzn®" lju. —.že dobrih štirinajst dni •* krmeljskl rudarji ln njihovi otroci kopajo v novem bazenu, ki ga v svojem k-raju zgradili v r*' kordnem času. Dne 20. Julija t. *• ob 8 url zjutraj »o zasadili pri]® lopate na čelu z direktorjem rudnika ter bazen skončali v pi*“‘! »Urih tednih. Dne 17. avgusta J® bila otvoritev bazen«, ki »'cer n* ma olimpijskih dimenzij, ton tudi 25-metrSkl bazen bo zadostoval potrebam tega rudarSK®^ kraja. AVTOBUSNA PROGA TRBOVLJE — HRASTNIK OBRATNO, JE DO NADALJNJEGA. ZARADI D»L CESTI ZA SAVO, UKINJENA RVT0PREV0ZN1STV0 TRBOVLJE jB. septembra MM — 8ter. M •ZASAVSKI T1DNIK« Stran 8 Trbovlje so dobile travnato igrišče Pretekli mesec je bila i*vrSc-Oa velika delovna akcija na nogometnem igrišču SD »Rudarja« V Trbovljah. Nogometno igriSče •• je ob tej priliki preuredilo v travnato igrišče. Za to pomembno delo je bilo* treba zainteresirati vse aktivna športnike in °*talo trboveljsko Javnost. Odziv *a to prostovoljno akcijo je bil ■•dovoljiv, saj so bila vsa potrebna dela izvršena pred dosojenim rokom. Iz zaključnih statističnih podatkov je razvidno, d* Je v tej akciji v 10 dneh sodelovalo 524 ljudi, ki so opra-Jili skupaj 2.900 prostovoljnih delovnih ur. Člani nogometne sekcije so z* izvršenimi 642 delovnimi urami ^prinesli naj več Ji Uelež v tej •fccijt, medtem ko so ostale sekcije športnega društva opravile •d 20 do 100 delovnih ur. Med krajevnimi podjetji so bfli obrati rudnika Trbovlje-Hrastnik posebno požrtvovalni, kjer je obrat Separacije dosegel l. mesto. Prav tako zadovoljiv uspeh je dosegla nadalje mladinska organizacija Trbovlje, katere člani so opravili 321 prostovoljnih delovnih ur. Med posnmezniSrt je bil najboljši mladinec Jože špajcer, ki je izvršil v tej akciji 53 delovnih ur, pionirka Joža Simončič 38 ut, pionir Jože Škof 36 ur. od sodniškega odbora tov. Stane Butkovec 32 ur. delavca podjetja »Metalije« lz Trbovelj Vili Rems in Jože Kovač po 22 ur. Olivero Lencioni 24 ur. Pri vodstvu teh del pa Je opravil največ prostovoljnih ur Lojze Spro-gar, In sicer 9«. Od nogometašev je napravil največ delovnih ur Vili Lamovšek, namreč 2i. s čimer je dosegel med nogometaši 1. mesto. IrK «1 IBMI itlMifffil Slovenska conska nogometna liga Letos bolje kot lani Rokometni turnir v Vidmu-Krškem Minuli petek popoldne le bil V Vldmu-Krškem rokometni turnir. ki so se ga razen domačih MeletiH še rokometaši »Anrtjo-tlac. iz Cerkelj ter »Rudar« iz Trbovelj. V prvem srečanju so s* pomerili rokometaši iz Vidma-Krfttega in Cerkelj. Borba Je bila zelo enakovredna, tako da •o Sele zadnje minute odločile ®negovalca. Tekma med »Rudarjem« in Cerkljani Je bila tudi zelo zanimiva. V prvem polčasu So vodili Cerkljam z 8 : 6. Vse le kazalo, da bodo zmagali. To-5« v drugem polčasu so se Trboveljčani zbrali in z golom •azlike zmagali. V odločilnem srečanju med bornačini in .Rudarjem« so gostiš šele pokazali, kaj zmorejo. V dirugem polčasu je bil Iz lgire Rudarjevcev Izključen igralec Radej, tako da so gostje igrali samo s petimi Igralci in kljub temu v odločilnem finišu zmagali. Tekmam, ki Jim Je prisostvovalo krog 150 gledalcev, so dobro sodili Trtnik, Kren ln Ml-hajlovič iz Ljubljane. Zmagalo Je moštvo lz Trbovelj in si tako priborilo pokal, ki jim ga je Izročil zastopnik ObLO VI-dem-Krško. Domači Igralci so imeli močne nasplrotnlke, Vendar so navzlic temu dokazali, da Je vredno o teh mladincih kaj več razpravljati ln Jtm nuditi vse pogoje za njihov nadaljnji rarvoj —S Kaj bomo videli ta mesec v kinu »Svobode« v Trbovljah II V kinu »Svobode, v Trbovljah H bomo ta mesec lahko videli •hri filme, in .sicer en ameriški, *n nemški, en , italijanski in en domači film. Kot prvi bo na JPoredu ameriški film v barvah *ANKEE NA DVORU KRALJA ARTURJA. Glavno vlogo Igrata “ing Crosby in Rhopda Fleming. Film pripoveduje o pustolovščl-bah Hanka Martina, kovača na dvoru kralja, o hinavskem čarovniku Merlinu ter o lepi in zapeljivi Allsandi ter o njenem zaročencu, ki zgubi Alisando, katero °svoji kovač Hank Martin. Drugi film. ki bo na sporedu, bp domači barvni film POP ČIRA pf POP SPIRA po znanem zabavnem romanu pis.vvrja Ste« fena Sremca. Film Je bil lansko leto v Puli nagrajen kot najboljši domači film in je res Izvrstna filmska humoreska. Ker je Iz-fedno zabaven, je hll povsod toplo •Prejet. , ALi SMO LJUDJE ALI KAPLARJI — to je italijanski film. * znanim italijanskim komikom Totem Toto je bil vojni padalec. Nemci so ga pripeljali in ga podali v taborišče, kjer se Je spo-*nal s Sonjo. Tudi v taborišču Je nadaljeval svoje delo ter jemal živež iz oficirskega skladišča. Zato Je bil obsojen na smrt. V zadnjem trenutku pa se je skupno š Sonjo rešil. Najdemo ga v Rimu, kjer se je težko preživljal. Pri filmu, kjer je bil statist, ni imel sreče. Poslali so ga v norišnico, kjer se Je komaj rešil. Toto Je imel spet težave — medtem pa mu je Sonja ušla. Ostal Je sam žalosten in se vdal v usodo. Zadnji film v septembru bo veliki nemški film v barvah NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI. Film je bil nagrajen z dvema zlatima levoma in državno nagrado v Berlinu leta 1956. Film prikazuje v naravnih barvah življenje v Afriki, divje živali, kako žive v svobodi. Film Je izredno zanimiv za vsakega odraslega človeka, prav tako poučen pa Je za mladino in vreden, da si ga vsakdo ogleda, saj si z njim razširi svoje znanje. Naj ga nihče ne zamudi! Kino uprava opozarja vse svoje obiskovalce!, da bodo kino predstave od 6, t. m. dalje po novem redu, ln sicer ob delavnikih ob 17, in 1® url, ob nedeljah pa ob 16., 17. In 1«. uri. Alt ste že naročeni na »Ljudsko pravico« Vsak dan vas seznanja z dogodki doma in po svetu. Razen tega pa naročniki -Ljudske pravice« in -Ljubljanskega dnevnika« sodelujejo pri velikem jesenskem nagradnem žrebanju! Prva nagrada — nov osebni avtomobil Fiat 600! Druga nagrada — harmonika »Carmen« vredna 152.000 din. Tretja nagrada — radio -Simfonija« (102.000 din). Četrta nagrada — pisalni stroj -Sava« (98.000 din) in že več drugih nagrad (sesalec za prah, mikser, elek. peč -Oljmpia« itd.). Nagrade bo razdelil žreb med naročnike, ki bodo ob žrebanju vsaj tri mesece naročeni na -Ljudsko pravico« ali pa na »Ljubljanski dnevnik«. Datum žrebanja bo še objavljen. Torej postanite naročnik našega dnevnika! Naročniki obeh naših listov imajo 50% popust pri oglasih, osmrtnicah in zahvalah. -Ljudsko pravico« oz. -Ljubljanski dnevnik« lahko naročite v naši upravi, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 24, v naših podružnicah in pri vseh poštah v Sloveniji. * Osnovna organizacija RK Čeče bo priredila v nedeljo, 7. septembra 1956 popoldne v Čečah pri osnovni šoli VESELICO Z BOGATIM SREČ0L0V0M Cisti dobiček je namenjen za gradnjo vodovoda. Okoličani, Obiščite prijazne Čeče, kjer se boste ob dobri postrežbi iri godbi »Veselih beračev« prijetno razvedrili. Vab! odbor RK CECE. Razpis štipendij Komunalna banka Trbovlje razpisuje na podlagi temeljnega zakona (Uradni list FLRJ štev. 32/55) in svojega pravilnika % štipendijo za študij na srednji ekonomski šoli Višino štipendije bo odločil upravni odbor banke na podlagi odloka o višini štipendij (Uradni Ust FLRJ Štev. 33/55). Štipendija se bo dajala do končanega rednega študija oziroma šolanja. Štipendist bo moral z banko skleniti pogodbo, s katero se bo obvezal, da bo po končanem študiju ali šolanju vsaj toliko časa služboval pri Komunalni banki Trbovlje ali pri njeni enoti, ki jo bo določila banka, kolikor bo prejemal štipendije, Prošnji je treba priložiti sledeče priloge: 1. kratek življenjepis ‘z opisom družinskih razmer: 2. potrdilo o vpisu na šolo (pri prvem vpisu naknadno); 3. zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o uspešno opravljenih Izpitih v zadnjem letu; 4. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca ln njegovih staršev; 5. potrdilo podjetja, zavoda ali ustanove, kjer sta z.aposlena pr osličev oče In mati, o višini plače in otroških doklad. V primerih Iz 13. in 20. člena temeljnega zakona o štipendijah je treba priložiti tudi potrdilo ZB. Prošnjo (nekolkovano) je treba predložiti pri Komunalni banki v Trbovljah najkasneje do 15. septembra 1958. i KOMUNALNA BANKA TRBOVLJE Dne 27. p. m. se Je iz Celja vrnila Rudarjeva mladinska plavalna ekipa, ki je sodelovala na slovenskem mladinskem prvenstvu. Ekipa je bila kvalitetno m kvantitetno zelo nehomogene, saj jo Je sestavljalo sedem mladink in le štirje mladinci. Videti je, da mrtva sezona v času, ko nismo imeli bazena, še vedno pušča sledove In je glavni vzrok praznin, ki jih čutimo zlasti v mladinski ekipi. PK Rudar je na tem prvenstvu dosegel četrto mesto. Čeprav to ne pomeni posebnega uspeha, smo v glavnem zadovoljni, saj smo se v primerjavi ž lanskim letom do6ti bolje odrezali. Mladinci : mladinke 1 0 Ženska mladinska vrsta PK Rudarja Je bila tisti del ekipe, ki je povsem izpolnil pričakovanja. Mladinke so zasedle drugo mesto med petimi ekipami. Že to je uspeh, morda največ Ji v tej sezoni. Ne tako mladinci. Res Je sicer, da so tekmovali v neprimerno težjih pogojih kot mladinke, saj so bili samo štirje, kar je nedvomno tudi moralni fiasko. Razen tega sta bila dva tekmovalca nekoliko bolna, vendar mislim, da za deset do petnajst sekund slabši časi niso opravičljivi samo s tem. Mladinci so bili ekipno šele peti s 26 točkami. Pred njimi ae je z 29 točkami uvrstil celo Branik, bolje rečeno njegov edini tekmovalec Drofenik, ki je premagal štiri Rudarjevce. Od naših mladincev sta zadovoljila edino Burja na 100 in 1500 metrov ter delno Irt na 100 metrov. V Ne vem, kakšen delež imajo pri tem porazu naslednja dejstva, omenil pa jih bom, ker mislim, da je tako prav. Neposredno po članskem pr-venstmi, ko smo dosegli velik uspeh. Je dotedanja resnost pri treningu upadla, uspeh nam je zavrtel glave in v pogovorih — zlasti med mladinci — so se že »delila« mesta na mladinskem prvenstvu. Kot običajno so se največji govorniki odrezali najslabše. Ne želim, da bi se narobe razumeli. Mladinci so v Celju nastopali" v zelo težkih pogojih, nevajeni mrzle vode in težkega bazena, v slabem vremenu in demoralizirani. To Jim priznam, oni pa naj priznajo da so mladinke tekmovale v enakih pogojih in dosegle to. kar smo pričakovali. — Dobro bi bilo. Če bi si celjski nauk vzeli k srcu vsi tisti, ki mislijo, da je v športu kdaj veljala parclla: Prišel, videl, zmagal! Povprečni rezultati Rezultati na prvenstvu so bili v glavnem povprečni. Nad tem povprečij dinski re! ki ga je postavila štafeta Celuloze, dalje 6:07,6 Koritnikov e na 400 m crawl in 1:IT,4 Horvatove (Ljubljana) na 100 m crawl. V ožjem lokalnem merilu pomeni relativno Se največ tretje mesto Fodlesnikove na 400 m in drugo na 109 m hrbtno ter tretje mesto Kočarje ve na 200 m klasično. Poudarjam, da je ta uspeh perspektivnega značaja. Od ostalih sta se zlasti izkazali Koritnikova in ButkovCeva v svojih specialnih disciplinah. Končna livrstitev: 1. Ljublja- na 157: 2. Triglav 154; 3. Celuloza 142; 4. Rudar 102; 5. Branik 29; 6. Neptun 9: 7. Prešeren 8-8. Kamnik 7. maco Razpored prvenstvenih tekem slovenske conske nogometne lige II. kolo: RUDAR (Trbovlje) : SOBOTA v Murski Soboti septembra; III. kolo: 21. septembra na stadionu Rudarja LJUBLJANA : RUDAR; IV. kolo:. 28. septembra na Jesenicah JESENICE : RUDAR; V. kolo: 12. oktobra na' stadionu Rudarja v Trbovljah MARIBOR : RUDAR; VI. kolo; 19. oktobra v Ljubljani SLOVAN : RUDAR; VII. kolo: 26. oktobra na stadionu v Trbovljah KLADIVAR : RUDAR; VIII. kolo: 2. novembra v Ljubljani GRAFIČAR : RUDAR; IX. kolo: 9. novembra na stadionu v Trbovljah TRIGLAV (Kranj) : RUDAR; X. kolo: 16. novembra v Mariboru BRANIK : RUDAR; XI. kolo: 23. novembra na stadionu v Trbovljah KRIM (Ljubljana) : RUDAR. Prvo tekmo iv republiiki ligi je trboveljski Rudar od.gral v iroli. O tekmi bi rahko zapisali, da m bila posebno kvalitetna, »aj Je moštvo Izole prikazalo zelo slab nogomet, tako da zmaga Rudarjevcev ni kdo ve kaj bleščeča Domači se s tako igro verjetno ne bodo povzpeli od dna, precej nerodno pa je dejstvo, da je tudi Rudarjevo moštvo zaigralo dosti pod povprečjem, sej bodo naslednja kola precej težja in bo zairadi tega treba malo več požrtvovalnosti. Skratka: tekma v Izoli nam ne more vliti dosti upanja, saj Ru-dauja upravičeno lahko prištevamo med kandidate za prvo mesto, toda igrati bo treba malo drugače, kajti konkurenca v tej ligi je zelo močna. Po igri sodeč, bi lahko dejali, da so bili malo boljši Mrežar, Pristov, Kos, Florjane in Knavs, medtem ko se Je Jerše potajil. Gole sta dosegla Potokar 2 in Knavs 1. V nedeljo bodo Rudarjevcl igrali v Murski Soboti proti domači »Soboti«, kjer bo vsekakinr »bolj vroče«, toda upajmo, da naši igralci ne bodo razočarali. Ostali šprtni dgodkl Skoraj vse sekcije SD Rudarja se vestno .pripravljajo na novo sezono. Košarkarji pridno trenirajo, saj bodo že v soboto igrali V Ljubljani z Odredom, ki je trenutno najresnejši kandidat za prvo mesto v republiški ligi. V prijateljski tekmi so premagali jem Je slovenski mla-rekord na 4 x 200 m crawl. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00. 13.00. 15.00. 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter oh 22.o5. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« oh ponedeljkih, četrtkih In sobotah ob 14.30. ob nedeljah pa ob 12.00 in 11.15. — »Kmetijski nasveti« vsak delavnik ob 12.30. — »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.01) do 7.00. NEDELJA, 7. septembra 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 8.45 »Moj fantič je prijezdil« ... 9.15 Zabavni koncert, 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 Zabavna matineja; 13.45 Za našo vas; 15.45 Tri zgodbe iz treh koncev Makedonije (reportaža); 16.15 Pojo zabavni zbori; 17.15 Radijska Igra — dr. Paul jiUbnerfeld: Videla je vse drugače; 20.00 Variete na valu 327.1 m; 21.00 Vedre melodije. PONEDELJEK, t, septembra 8.06 Pisana paleta: 9.20 Umetne pesmi poje Planinski oktet iz Maribora; 11.30 Oddaja za otroke; — 12.00 Igra kvintet Jožeta Kampiča; 12,25 »Le predi, dekle predi«; 14.0« Pet pevcev — pet popevk; 15.40 Listi iz domače književnosti — France Bevk: Poit v svobodo; 17.10 Popevka tega tedna; 18.45 Ljubljanski komorni zbor ln zbor Slovenske filharmonije pojeta slovenske narodne in umetne pesmi. Uporaba razstreliva-opozorilo Vse gospodarske organizacije opominjajo na potrebno budnost in stalno kontrolo odgovornih v podjetjih pri uporabi razstreliva in vžigalnih kapic ter pri njihovem vskladlščenju v podjetjih in pri drugih delih, V zadevi smo dolžni opozoriti na naslednje: 1. Ali je podjetje v smislu 58. člena pravilnika o varnostnih ukrepih pri ravnanju z razstrelivom in odstranjevanju v rudnikih in kamnolomih in pri drugih delih (Uradni list FLRJ štev. 98-1949) izdalo navodilo o hrambi, izdajanju, prevzemanju, prenašanju, uporabi in uničevanju razstreliva in vžigalnll kapic vsem tistim, ki imajo s tem opravka. Ta navodila morajo biti poslana v potrditev občinskemu inšpektoratu dela pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje; 2. ali opravljajo odstreljevanje strelni mojstri z ustreznim izpitom in soglasjem pristojne inšpekcije dela občinskega inšpektorata dela pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje za tekoče leto (glej člen 27 ustreznega pravilnika pod točko 1); 3. ali imajo podjetja urejeno stalno skladišče varnostnega razstreliva in vžigalnih kapic v srni« slu predpisov Uredbe z dne 4. decembra 194« o prometu s strelnim orožjem, strelivom ln razstrelilnimi sredstvi (Uradni list FLRJ štev. 109-46) in pravilnika navedenega pod točko 1; 4. ali imajo podjetja urejena KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TR-BOVLJAH: od 5. do 6. septembra amer. barvni vistavis. film »Španski vrtnar«; od 9. do 11. septembra sovjetski film »ŽERJAVI LETE«; od IB. do 15. sept. pa nemški barvni film »LAŽNI KAJPETAN«. Predstave ob 18. in 20. uri, v sobotah in nedeljah pa ob 16. 18 in 20. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: od 6. do 8. septembra amer. barv. zabavni film »YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHU-RA«. Posebno obvestilo: Opozarjamo obiskovalce kina, da bodo od 9. sept. dalje predstave ob nedeljah oh IS. 17 in 18, ob delavnikih ob 17 in 19. KINO »PARTIZAN« SEVNICA. 6, ln 7. septembra Jug. film »NE ČAKAJ NA MAJ«; — 13. In 14. septembra amer. film — »PIKNIK«. Film »Žerjavi lete« Je dobil na.i-višjo nagrado na filmskem festivalu v Cannesu v letošnjem letni. MALI OGLASI PRODAM na hitro pod aeno dve parceli mladega gozda na zemljilču Sela—Brežice. Ponudbe poslati na upravo lista. PREKLICA PREKLICUJEM besede, Izrečene proti Faniki Hrastelj, delavki Iz Hrastnika št. 7». — Marija Hrastelj, gospodinja Is Brc št. 1«. PREKLICUJEMO žaljivke, izrečene proti Mariji Zemljič lu se Ji zahvaljujemo za odstop od tožbe. — Ule, Perpar, Orožnik, Dornik. Kmetič. Kisovec, Planinc. Drnovšek, Cestnik, Počl-valšek in Flajs. priročna skladišča na deloviščih ter prenašanje in Izdajanje razstreliva ln vžigalnih kapic v smislu členov 15, 18, 17, 18, 19, 20, 21 in 22 citiranega pravilnika; 5. ali imajo strelci ustrezno opremo: klešče za stiskanje, konice, ln sicer lesene ali bakrene, za delanje vdolbin v patrone, lesene palice za mašenje nabojev, torbe za prenašanje razstreliva In vžigalnih kapic tt{J. Gospodarske organizacije morajo takoj začeti z Izvajanjem citiranih predpisov ter danih navodil, ker bomo sicer prisiljeni kršilce predlagati, da se proti njim uvede upravno-kazenskl postopek. Občinski Inšpektorat dela pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje RE9ITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 34. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje iz 34. številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično); 1. REP, 2. EMA, 3. PAR. Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Tončki Avsec, učenki 4. razreda osnovne šole, Strit št. 7, pošta Bučka pri Krškem, nadalje Katarini Valand, učenki 6.d! razreda osemletne šole, pošta Sevnica. Obema bomo knjižno darilo poslali po pošti. Vsem ostailim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave lepe pozdrave. UREDNIŠTVO NOVA NAGRADNA SKRIVALNICA ZA PIONIRJE KJE JE RIBIC? Pionirji naj ga poiščejo! Ce ga bodo našli, naj sličico iz lista Izrežejo in ribiču počrnijo hlače z navadnim svinčnikom, nato pa sličico pošljejo našemu uredništvu do nedelje, 14. septembra opoldne. Za rešitev skrivalnice imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste odgovoriti, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ki ga boste obiskovan to Jeaen, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem prisrčne pozdrave. UREDNIŠTVO Litijane, medtem ko Je napovedana tekma z Mariborom odpadla in to zaradi nešportne poteze gostov. Rokometaši so iz Krškega prinesli pokal, o čemer pišemo v drugem članku. V Ljubljani pa so v tekmi za pokal FLRJ izgubili s Svobodo, in tako se Je Svoboda uvrstile v nadaljnja tekmovanja. Mladinci so brez posebnih težav odvzeli Papirničarju iz Vevč obe točki. Tudi to sezono tekmujejo izven konkurence v zahodni nogometni ligi. Tudi atleti pridno trenirajo, plavalci kljub neugodnemu vremenu še niso odnehali. Večina aktivnih športnikov pa Je cel teden, zlasti še v nedeljo, pomagala pri delih za tradicionalno Rudarjevo tombolo MEŠANI PEVSKI ZBOR DPD »SVOBODE« V TRBOVLJAH n vabi vse pevce ln pevke na prvo pevsko vajo, kt bo v petek, 5. septembra ob 19. uri v domu »Svobode«. Vabimo vse pevce In pevke, ki so že nekdaj peli pri zboru, prav tako tudi vse nove pevce in pevke. ODBOR TOREK. 9. septembra 8.05 Glasbeni album; 9.00 Pisa-ta slovenskih narodnih ln domačih melodij; 11.00 Za dom in žene; 11.35 Zabavni orkester Radio Ljubljana s solisti; 12.90 »Za veselo STce ln urne pete« (spored domačih polk in valčkov); 14.00 Izberite si svojo najljubšo pesem; 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 1*0.0 Ura ritmov in popevk; 18.00 Kulturni pregled; Zt.OO Slovenske narodne poje sekstet bratov Pirnat. SREDA. 10. septembra 8.05 Nekaj veselih opernih prizorov; 10.10 »Sinoči sem na vasi bil«; u.oo Ameriške popevke; 11.30 Športna reportaža: Morski pes; — 11.45 V pesmi po Koroškem; 12.25 Poje Slovenski oktet; 13.30 Melodije za oddih in razvedrilo; 10.00 Koncert po željah; 18.00 Sestanek ob šestih; 18.20 Narodne pesmi po komitentih in ocenah; — 18.45 Razgovor • mednarodnih vprašanjih. ČETRTEK, ll. septembra 9.20 Znane popevke; 10.35 Slovenske narodne pesmi ln domači > napevi; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Havajski zvoki; 13.30 Od arije do arije; 14.15 Petnajst minut z ansamblom Les Paul; 15.40 Filmska kronika; 18.00 Četrtkova reportaža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK. 12. septembra 8.05 V narodnem plesu po svetu; 11,00 Za dom in žene; 12.00 Narodne pesmi in poskočne viže za priletno popoldne; 12.25 Melodije Johanna Straussa; 14.30 Turistična oddaja; 14.45 Poje kvintet Niko Štritof; 15.40 Iz svetovne književnosti — Norah Burke: Sovraštvo v džungli; 17.10 Melodije ln popevke na tekočem traku; 18.45 Zanimivosti lz znanosti In tehnike; 20.00 Jakov Gotovac. Pesem in ples z Balkana. SOBOTA, 13. septembra 8.30 Veseli intermeezo; 8.40 Humoreska tega tedna - Žarko Petan: Hladilnik; Ljubezen med la-hlsti; 11.00 Zabavni poipourrl; — 11.30 Pionirski tednik; 12.25 Pisani zvoki Izpod zelenega Pohorja; 16.00 Ura ritmov in popevk; 18.15 »V pesmi ln plesu po naši deželi«; 18.45 Okno vsvet: Llttle Rock; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Zvoki za prijeten konec tedna. Tri dni sta Dimač in Cok prenašala poldrugo tono težko opremo od srede reke v kočo, ki sta jo Štirne in Sprague kupila na griču kraj mesta. Ko je bilo'delo končano in so bili zvečer vsi zbrani v topli koči, je Sprague poklical Dimača. Toplomer na prostem je kazal petinšestdeset stopinj pod ničlo. 63. -Dimač, vaš mesec sicer še ni pri koncu, pa vam vseeno plačam do poslednjega dne. Srečno!« -Kako pa je z najino pogodilo?« je vprašal Dlmai. -Dobro veste, da vlada v tem mestu lakota...« -Ne vem, da bi se bila kdaj pogodila,« mu je odga» vorii Sprague. -Ti, Stine, ali ti kaj veš o tem?« UMETNI SATELIT kot TV oddajnik Toke načrte imajo v ZDA in Sovjetski zvezi PRED MESECEM DNI SE JE S&CELA DOBA »VSEMIRSKE TELEVIZIJE«, tega dne je TV-POSTAJA V SAN PAOLU V ZDA UJELA PRVE SIGNALE, KI JIH JE PRENAŠALA DROBNA TELEVIZIJSKA KAMERA Z VIŠINE 18.300 m. KAMERA JE BILA NAMEŠČENA V BALONU, V KATEREM STA SE DVA AMERIŠKA LETALCA POVZPELA NA TO VIŠINO. Dokler se je balon še vzpenjal, je televizijska kamera prenašala na ekran aldke gostih oblakov, nad katerim; se je ka-, zalo temno, skoraj čmo nebo, včasih pa je zajela tudi slike obeh letalcev, ki sta se v svojih vsemirskih Oblekah zdela kot neki bdtjd iz. pravljic. Ko je po 34 urah letenja eden od letalcev mogel prikazati »voje vtise, je resel: »Pred našimi očmi so se odigravali tako čudovito lepo nebesni pojavi, da jih ni mogoče opisati. Skoda, da vam naša kamera ni mogla posredovati slik v barvah.« Ta poizkus ima še poseben pomen, ker so bile slike na ekranu dovolj jasne. Nemogoče ie predvidevati, kaj bo čez deset, morda čez sto let »vsemirska televizija« predstavljala. Toda jasno je, da se bo že v najkrajši dobi uveljavila. V Ameriki imajo že načrt za Izstrelitev satelita, ki naj bi služil edino kot avtoma- tična postaja za opazovanje atmosferskih razmer in njegove »vtise« bo kamera prenašala neposredno na ekran. Američani tudi nameravajo pognati več satelitov, ki naj bi služili kot relejne postaje. Tudi 'v Sovjetski zvezi govorijo o podobnto načrtih. Po pisanju neke moskovske znanstvene revije obstaja možnost za izstrelitev umetnega satelita, ki bo z višine SB.000 kilometrov pošiljal na Zemljo slike iz vesoljstva. Te slike bo moglo videti 200 milijonov prebivalcev Azije, Afrike; Evrope in Avstralije. Dva sovjetska znanstvenika sta izjavila, da že proučujeta možnost izstrelitve takšnega satelita in da ni izključeno, da se bo to v kratkem zgodilo. Kot izvor energije za prenos programa bodo Sovjeti uporabljali sončne baterije, pa čeprav je možno, po mnenju istih strokovnjakov uporabiti tud; atomski reaktor, ki bi bil nameščen v samem satelitu. Obstaja povrh še ena možnost za prenos slik iz vesoljstva. Na rakete, k; bi jih poslali v vesoljstvo,* bi namestili televizijske kamere in tako bo človek, s tem da bo v vsemirje izstrelil svoje elektronsko oko, lahko občudoval vulkanska žrela na Luni, rdeči pesek na Marsu in druge stvari, za katere je doslej le ugibal, kakšne so, ni pa jih dokončno proučil. Ce vzamemo v poštev, da je vprašanje barvne televizije že stvar skorajšnje bodočnosti, potem je gotovo, da bodo v razmeroma kratkem času razne tajnosti, ki so danes prikrite celo astronomom, postale sprejemljiva znanost tudi za navadnega človeka, ki bo mogel lepo šele doma spremljati na svojem televizijskem sprejemniku potovanja po vsemirju. Ko bo prvemu človeku uspelo priti na mesec ali kak drug planet, ga bodo na njegovi tvegani in pogumni poti spremljali milijoni ljudi pred televizijskimi aparati. Ko že govorimo o teh možnostih, ki bi se znale že v raz- meroma kratki dobi uresničiti, ne «rmo izgubiti iz vida dejstva, da je še vrsta konkretnih problemov, ki jih bo treba še prej rešiti, pa čeprav so teoretično že rešeni. Gre tukaj n. pr. za motnje, ki jih bo delalo Sonce, kot izredno močna »električna« zvezda. Po poizkusu iz leta 1948, ko se je radar prvič s svojimi valov; dotaknil Lune, seveda močni radijski valovi udarijo ob jonosfero in se od tod prenesejo v kozmični prostor. Pred kratkim so v ZDA napravili poizkus prenosa z enega planeta na drugega. Radijska postaja iz Arizone je odposlala sporočilo na Mesec, od koder se je sporočilo vrnilo in v Novi Mehiki ga je druga radijska postaja sprejela. To pomeni, da je problem telekomunikacij med planeti teoretično povsem možen. Seveda so tudi tu motnje, praktično najtežja in nerešljiva doba, kolikor je val potrebuje za pot od planeta in nazaj. »Vsemirska televizija« vsekakor pomeni ogromen korak naprej v znanstvenem raziskovanju vsemirskih pojavov. Med človekom, ki je želel prodreti v tajnost vsemirja, in med možnostmi odkrivanja teh tajnosti, smo imeli doslej atmosferski pas. Ta pas je dajal človeku po- tvorjeno sliko dejanskega stanja. Ko bomo z novimi tehničnimi pripomočki to »Zaveso« odstranili, bo človek prvič vi- ’ del pravo vsemirje Nesreča preti 55 leti, ki pa je bila kraju v korist Požar uničil Vače Takšno atomsko medplanetarno ladjo so si zamislili konstruktorji ameriške letalske družbe Convair. Pogonski motor je zadaj, spredaj je potniška gondola Vače nad Litijo so znan m priljubljen iu ristični kraj na previsu Zasavja in Moravske doline. Izletniki sl tudi izberejo pot s Kresnic na Vače in nadaljujejo pot prc*ti Zasav- ski gori (849 m), kjer je udobna planinska koča PD Zagorje. Na Vače pa prihajajo radi tudi zgodovinarji, saj Je bil ta kraj eno izmed največjih selišč že pred 3000 leti in so tamkaj odkrili stare ilirske rudne topilnice in delavnice in nad tisoč ilirskih grobov — go«iil. Izletnik, ki je prišel sredi letošnjih poletnih dni na Vače, je zvedel, da j« bil ta najstarejši zasavski trg hudo prizadet pred 55 leti. 14. avgusta 1903. Gospodinje so za bližnji praznik sredi avgusta čistile svoje domove in ena izmed njih ie vrgla na smetišče muho-lovnlk. Tedaj so lovili anuhe še na naklejane papirnate poile. Tak odvrženi muholovnik je prišel v roke otročajem, ki so ga šli prižigat pod bližnji Farbarjev kozolec, s klejem namazani papir je hitro gorljiv in je tako ogenj brž preskočil na mrvo in slamo, ker so tisti čas mlatili pšenico in je bilo- v vseh skednjih dovolj gorljivih snovi. Ogenj se je bliskovito razširil in so bile Vače. tedaj naselje večinoma z lesenimi hišami, v nekaj četrt urah kup očrnelih razvalin . . . Ob ognju pred 55 leti Je pogorel ves gornji konec Vač. skupaj 40 stanovanjskih hiš z vsemi ostalimi gospodarskimi poslopji, ki Jih Je bilo tudi nad 40. Celotna škoda zaradi požara je bila ocenjena na 448.000 zlatih kron. ljudje pa so bili zavarovani le za 83.000 kron, od tega samo pri banki »Slavij!« za 44.000 kron. Nekateri gospodarji so bili zavarovani še pri drugih zavarovalnicah — tedaj jih je delovalo v naših krajih več — danes imamo samo eno državno za varovali ni do DOZ. Ogenj se je v strnjenem naselju tako hitro širil, da ni bilo mogoCe msliti na reševanje. Gospodari iso rešili le nekaj živine, zgorelo pa je tudi precej svinj in domala ves živež, zlasti žita, ki so jih tedaj večinoma že o-mla-tili. Zgorele pa je tudi precej krme. Ob požaru so rešji le cerkev in župnišče, ker Je župnik najbolj silil vaščane k reševanju cerkve in župnišča. Cerkev so že tudi napadli plameni, a so jo le rešili. Zaradi hude vro-čin/e so okna v cerkvi popoikala. Razen kmečkih hiš je pogore-lo tudi šolsko poslopje, pošta, orožniška postaja, ker Je veteT pihal proti zgornjemu koncu, kar Je bilo za večino trga usodno. Med požarom se je zaradi strahu več domačinov onesvestilo, zaradi živčnega napada pa je umrla trška babica Terezija Zupančič. Med prvimi gasilci, ki so prihiteli na po- moč, so bili gasilci iz Litije. Lilijani so bi-11 tudi med prvimi, ki so se pripeljali z vozovi na Vače in so prinesli pogorelcem kruha in dnu gega živeža, a tudi oblek. Večina ljudi Je namreč rešila le tisto obleko, perilo in o-butev* ki so jo- imeli tedaj na sebi. Ogenj je izbruhnil okrog pol enajstih dopoldne. V majhno ilustracijo tistega »počasnega« sveta in življenja pa naj navedem, da Je o požaru na Vačah poročal tedanji ljubljanski dnevnik še istega dne. List je izhajal takrat v večernem času. Popcidnevnik je prinesel še tisti dan, 14. avgusta 1903. naslednjo brzojavko, ki je bila oddana na pošto na Savi pri Litiji: »Sava. 14. avgusta ob 3.40 popoldne. Trg Vače ves v ognju.« Zatem pa je bila objavljena še istega o 13. maju (alžirski puč). Sedaj se samo vprašujejo, če bo za odstranitev reakcionarne brozge, ki jo je 13. maj vrgel na površje, dovolj »tisočeri dnevi čistoče«. \ flGATHfl CHRISTIE 42 Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Tukaj nekaj voham Polrot ni zaman pes, Id vohlja za stvarmi, Id niso čiste. J. Mr. Vyse. — Zakaj je dejal, da njegova sestrična s fanatično ljubeznijo visi na domačiji njenih prednikov, kar pa verjetno ne ustreza dejstvom? Ja dobil testament ali ne? Je poštenjak ali ne? In sedaj K. — K je v vsakem pogledu veliko vprašanje. Ali oseba K aploh obstaja, ali... Mon dleu, Kastings, kaj vam je?« S krikom sem skočil z ležišča in tresoč kazal proti oknu. »Neki obraz, Poirot, pritisnjen na steklo,« sem prestrašeno vzkliknil. »Strahoten obraz. Sedaj Je izginil — vendar sem ga razločno videl.« Moj prijatelj je mirno odšel k oknu, ga odprl In ae sklonil ven. »Nikogar daleč naokoli!« Je dejal zamišljen. »Ali ste prepričani, da niso to vročični prlvldd?« »Povsem. Kot sem že rekel, grozen obraz.« »Hm... Seveda Je moral nekdo, kd je prisluškoval, le splezati na balkon... Vendar, zakaj pravite, da je bil grozen obraz?« »Bil je bel, otrpel, komaj človeški.« »Oho, oho, sedaj pa govori vročina. Zaradi mene, neki obraz. Tudi neprijeten obraz, če že hočete. Toda, komaj človeški1 Nel Lahko je bil Iznakažen zaradii pritiska na steklo — tudi to še pustim veljati. Več pa ne.1 Zamišljeno je pričel spravljati skupaj svoje papirje. »Vsaj nekaj je dobro: ko je možak nesimpatičnega obraza prisluškoval, nisva omenila, da je gospodična živa in da se dobro počuti. Karkoli bi slišal, ni nič vaSneža.« »Toda prav gotovo so uspehi vaših... briljantnih šahovskih potez občudujoči,« sem se vmešal, »ker čeprav je Nick dozdevno mrtva, lahko komaj tovorimo o presenetljivem razvoju stvari. »Tako hitro jih nisem pričakoval. V štiriindvajsetih urah sem dejal. Ce M ne motim, bomo jutri že kaj novega doživeli, mon ami. Sicer pa... sicer pa... Ah, kaj, brez govoričenja! Vse moje upanje Je jutrišnja pošta.« Naslednje jutro sem se sicer zbudil precej slab, tod« brez vročine. Lakota, ■L se je spet oglašala, jc bila znak, da se mi vrača zdravje ln kmalu nato Mit • Poirotom sedela pri zajtrku v najini sobi. »No?« sem zlobno dejal, ko Je urejeval svojo pošto. »Ali se Je vaše upanje izpolnilo?« Poirot, ki Je pravkar odprl dvoje pisem, v katerih so bili računi, ml ni odgovoril in dozdevalo se mi Je, da malemu bojevitemu petelinu tokrat greben i)i tako zrasel kot sicer. Medtem sem pregledal svojo pošto in kot prvo našel vabilo na spiritistlčnl sestanek. »Ce vse vrvi popokajo, moramo iskati pomoči pri spiritlstih. Pogosto sem se čudil, da se niso delali poskusi teh vrst. Duh žrtve se vrne in imenuje morilca. To bi bil dokaz.« »Nam bi težko pomagal,« Je raztreseno odgovoril Poirot. »Dvomim, da se je Maggie Buckiey še toliko zavedela, da bi spoznala, kdo jo je umoril. Čeprav bi mogla z nami vzpostaviti zvezo, bi nam ne imela nič pomembnega povedati! To je nekaj posebnega!« »Kaj pa?« »Vd, Hastings, ate govorili o poslanstvu smrti ln v tem trenutku sem odprl to pismo.« Pomolil ml je pismo, ki ga je poslal mrs. Buckley s tako vsebino: Langley Pfarrhaus. Velecenjeni gospod Poirot! Pri mojem povratku sem našla pismo, ki ga je napisal Še moj ubogi otrok • pred prihodom v St. Loo. Čeprav, kot se bojim, ne vsebuje nič posebnega, mislim, da bd vas razveselilo, da ga preberete. Se enkrat se Vam iskreno zahvaljujem za vse dn ostajam vaša vdana Joan Buckley Ko sem sedaj preletel pismo, sem začutil v grlu debelo grudo. Kako vsakodnevne ao bile zadnje vrstice uboge Maggie, nič sluteče! Draga mati! Pravkar eem srečno dopotovala. Vožnja Je bila znosna, ker sta bili v kaparju le še dve oeebi. Vreme j« čudovito. Nick Je zdrava in nekoliko nemima. Toda pri naj- boljši volji ne vem, zakaj Je poslala brzojav. V torek bi bilo še vedno dovolj zgodaj?« Za danes dovolj. Povabljeni smo na čaj k nekemu avstralskemu zakonskemu paru, ki je vzel v najem vratarjevo hišo. Nick trdi, da sta Izredno ljubezniva, drugače pa grozna. Večerko prideta mrs. Rice in mr. Lazarus — sin poznanega trgovca umetnin — na obisk. Moram takoj vreči pismo V poštni predal na vratih, potem gre nocoj že naprej. Izčrpno bom pisala jutri. Vaša Maggie. P. S. Nick pravi, da je imela tehten vzrok za brzojav. Povedala mi bo po čaju. je živahna in brezskrbna. »Glas mrtvega,« je pripomnil mirno Poirot, »ne pove nam nič.« V določeni poštni predal v vratih je tudi mr. Croft vrgel zgubljeno oporoko,« sem dejal in se takoj pokesal tega. »Vsaj zatrjuje tako. Hotel bi vedeti... Ah, kako rad bi vedel,..« V tistem trenutku je zazvonil telefon in Poirot je dvignil slušalko. Naenkrat pa so je spremenil. Obvladal se je in ostal miren, vendar so mojo vajene oči opazile spremembo, ki je bila v njem. Bil je vznemirjen. Ker Je bil sam le malo razpoložen za razgovor, nisem mogel uganiti, za kaj gre' Sedaj pa je dejal: »Merci monsieur« to odložil slušalko. »Ho, prijatelj moj, kdo je imel prav?« Je dejal veselo, ko se Je vrnil * mizi. »Stvari prihajajo v tek!... Odvetnik Charles Vyse je bil pri telefonu in mi sporočil, da je z današnjo pošto prispela oporoka, ki Jo e naplsbla njegova sestrična 25. februarja tega leta in podpisala.« »Kaj? Takrat?« »Kajne. Ob pravem času se je pojavila. No, ali Je bil stari Poirot tak« neumen, ko je zagotavljal, da se bo vsemogoče zgodilo, ko bo gospodična z» svet mrtva. Ali ni to že dokaz mojega pravilnega stališča?« »Poirot, vi ste pametnejši kot mt vsi skupajI« sem vzkliknil resnično navdušen. Ali mislite, da je oporoka, v kateri se imenuje Frederica Rice univerzalno dedinjo?« »O tem ni mr. Vyse nič povedal, ker bi bilo to zanj omalovaževanje p«' klicnega zaupanja. Toda po vsem sodeč je to njena poslednja volja, ker sta podpisana kot priči Ellen Wllson to njen mož.« »Tako smo zopet prišli do starega problema: Frederica Rice.« »Zagonetka!« »Frederica Rice — je pravzaprav ljubko Ime,« sem menil, »čeprav n* sodi dobro v naš pogovor. »Vsekakor bolj ljubek kot te strašne kratice, ki jih radi uporabljaj0 njeni prijatelji: Freddie! Ali je to spodobno ime za lepo, mlado ženo?« »Za Frederico ni veliko kratic, Polirot. Ni tako kot pri kargareti, to im* Ima pol ducata okrajšav: Maggie, Margot, Madge, Peggie ...« (Dalje prihodnjič)