PROLETAR CJ VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE? GL&SILO S O C11 E ZV1®’*«® IXM)Tff£OA l»fH®*TTE SlrOTE NI I E L JUHU I V I, TO IM, MB 2It. 1962 # LETO IT. • ŠTEVILO 85 M CEHI 20 DIH dOEBOtolSKJIk OD UBflfc BDroOHBBPO flPSKE PRAVICE«, n JO JE «. OKTOBRA IBM USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA |94) USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK ODGOVORNI UREDNIK FRANC SETINO PRVA IZDAJA BOJI MED VARNOSTNIMI SILAMI IN OAS Ultraški general Jouhaud ujet Ujeti ultraški voditelj prepeljan v pariški zapor Sante - Varnostne site z ognjem iz teiklh strojnic odbile napad ultraških demonstrantov - V Parizu naštevajo dosedanje poraze OAS AL21R. 26. marca. Po vsej Alžiriji, zlasti pa v mestih Alžiru in Oranu, so se nadaljevali spopadi med varnostnimi silami in oasovskimi teroristi. Večje število ljudi je bilo ranjenih in ubitih, vendar so varnostne sile uspešno odbile napade, zraven pa slavile uspeh z ujetjem ultra-škega kolovodje, bivšega generala Jouhauda, ki so ga takoj prepeljali v pariški zapor Sante. Pariški krogi in alžirski krogi v Tunisu so vest sprejeli z olajšanjem. V Maroku se nadaljujejo posvetovanja med alžirskimi voditelji, v Oujdi pa je bila prva javna parada pripadnikov alžirske narodnoosvobodilne fronte. Po vesteh tujih agencij iz Alžira je bilo v današnjih spopadih med armado in ultraškimi demonstranti u-bitih 15, ranjenih pa 130 ljudi. Od tega je imela armada pet ranjenih in enega mrtvega. Pristaši ultraške organizacije OAS so napadli enote francoske armade padli vojaške enote v drugih delih mesta. Napadi so bili povsod brez uspeha. Ne. kaj minut po boju s strelnim orožjem je več sto policajev začelo preganjati demonstrante. Ko je streljanje nehalo, so ostali na ulicah samo še plašči, čevlji, torbe in drugi predmeti, ki so demonstrante ovirali pri bezanju. Iz Orana poročajo, da so varnostne sile včeraj aretirale vidnega voditelja OAS, bivšega generala Jouhauda. Hkrati so aretirali tudi ma- jorja Gamelina in še dva oasovca. Jouhauda so takoj po aretaciji prepeljali z vojaškim letalom v pariški zapor Sante. Poročajo, da bo ponovno prišel pred vojaško sodišče, čeprav je že bil v odsotnosti obsojen na smrt. Skupaj z 11 drugimi ultraši bo odgovarjal za napade na armado in zaroto proti državi. Pravijo, da bodo še posebej raziskali zločine, katere je zakrivil po neuspelem generalskem puču lanskega marca. Jouhaud je še pred nekaj tedni govoril po tajni teroristični radijski postaji in objavil, da ima OAS Oran v rokah. Aretirali so ga sinoči med 19. in 20. uro v neki hiši blizu morja, takoj po akciji, ki jo je policija s pomočjo armade izvedla v središču Orana. Akcija je naletela na srdit odpor oa-sov cev. — Okrog 16. ure so varnostne sile zavzele središče mesita, nato pa so med preiskavo posameznih poslopij aretirale Jouhauda in štiri člane njegovega štaba, med njimi tudi neko žensko. Aretirance so prepeljali v neko vojaško kasarno, ki so jo teroristi takoj nato z vso močjo napadli. Napad je bil odbit, vendar so imele pri tem varnostne sile 18 ranjenih, nek oficir pa je bil ubit. — Identiteto Jouhauda so ugotovili šele kasneje, ker je imel dokumente na priimek Gerberd. V Parizu sodijo, da je aretacija Jouhauda eden izmed najbolj bleščečih uspehov varnostnih sil, saj je bivši general eden izmed treh generalov, ki jih ima OAS. Novica je v Parizu povzročila presenečenje in zadovoljstvo. Čeprav Jouhand ni tako pomemben kot Salan, pa je njegova aretacija pomembna za- Ultraški voditelj, bivši general Jouhaud, ki so ga ujeli in prepeljali v pariški zapor Sante. in orožništva. ki so postavile v središču Alžira ba-rikade.Prvi so začeli streljati ultraški atentatorji, ki so bili skriti na strehah okrog osrednjega trga, na katerem je bilo zbranega največ vojaštva. Armada je na ogenj odgovorila s težkimi strojnicami. Demonstrantov je bilo nekaj tisoč, demonstrirali pa bo na poziv ultraške organizacije. Hkrati s tem glavnim napadom so ultraši na- PRED PRAZNOVANJEM DNEVA MLADOSTI Od Jesenic de mesni na Dragom 750 km dolga pot zvezne štafete po Sloveni)! - Dve republiški in več kot 200 lokalnih štafet - Velika zborovanja na Jesenicah, v Ljubljani in Kopru LJUBLJANA, 26. marca. Dopoldne je bila v Klubu poslancev tiskovna konferenca, na kateri je predsednik republiškega odbora za proslavo dneva mladosti Janez Zemljarič seznanil novinarje s pripravami na letošnje praznovanje dneva mladosti. Ker praznuje letos predsednik Tito 70. rojstni dan, bo praznovanje še posebno slovesno. Težišče proslavljanja bo v komunah, krajevnih skupnostih, šolah in delovnih kolektivih. Odvijalo se bo v oblikah, ki bodo zajele čimveč ljudi. Skoraj v vseh okrajih že imajo posebne odbore, ki vodijo priprave za praznovanje. Osrednja manifestacija bo vsekakor štafeta mladosti, ki bo krenila na pot 7. aprila ob 10. uri dopoldne z dvorišča jeseniške železarne. Ob tej priložnosti bo na Je- FRANC0SK0-S0VJETSKI ODNOSI Odpoklic ueieposianiha Francoska vlada je sklenila omejiti diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo na raven odpravništva poslov, ker je Moskva de iure pripoznala začasno alžirsko vlado PARIZ, 26. marca. Tuje časopisne agencije poročajo, da je Francija sklenila odpoklicati svojega veleposlanika v Moskvi Mauricea Dejeana, medtem ko je vlada hkrati naprosila sovjetskega veleposlanika Vinogradova, naj zapusti Pariz. Kakor pravijo, je francoska vlada sklenila omejiti diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo na raven od-pravništvo poslov zato, ker je Sovjetska zveza de iure pripoznala začasno vlado alžirske republike. Po sklenitvi evianskega sporazuma o opustitvi sovražnosti v Alžiriji je premier Hruščev poslal predsedniku začasne alžirske vlade Benhedi poslanico, v kateri je izrazil pripravljenost sovjetske vlade, da takoj naveže diplomatske stike z začasno vlado alžirske republike, ki jo hkrati priznava tudi de iure. Francosko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, po katerem so od vere-poslamka Vinogradova že 19. marca zahtevali nujno -pojasnitev- takšnega stališča sovjetske vlade. Francija. kakor pravi sporočilo, ! ni bila zadovoljna s tem, kako je veleposlanik Vinogradov stvar pojasnil na ponovnem sestanku s francoskim zunanjim ministrom Couvom de Murvll-lom. V sporočilu je rečeno, da -sovjetska vlada ni pokazala niti najrahlejše namere, da opusti svoj sklep« in da so zato — po francoskem mnenju — -postali nemogoči francosiko-sovjetski odnosi naravni veleposlanika«. Sporočilo pripominja, da je bil veleposlanik Maurice Dejean zato klican v Pariz na posvetovanja, medtem ko so sovjetskega veleposla- nika naprosili, naj odpotuje v Moskvo in stopi v neposreden stik s svoj vlado. Odpoklicani francoski veleposlanik bo jutri odpotoval iz Moskve. Nadomeščal ga bo odpravnik poslov veleposlaništva de Beaumar-chais. Sovjetska vlada ni objavila, kdaj bo veleposlanik Vinogradov odpoiova' iz Pariza in kdo bo v bodoče opravljal posle diplomatskega predstavništva Sovjetske zveze v Parizu. senicah tudi veliko zborovanje. Odtod bo štafeta preko Kranja in Kamnika krenila v Velenje, od tam pa v Dravograd, Maribor in Ptuj. Tu se bo zvezni štafeti priključila prva republiška štafeta, ki bo šla iz Gornje Radgone preko Murske Sobote in Ljutomera v Ptuj. Nato bo zvezna štafeta nadaljevala pot proti Zidanemu mostu, Novemu mestu in Kočevju, od tam pa v Ljubljano, kjer bo drugo večje zborovanje. Iz Ljubljane vodi pot štafete v Koper, kjer bo tretje veliko zborovanje, nato pa do mostu na Dragonji, kjer bodo štafetno palico 11. IV. ob 9. uri prevzeli mladinci iz LR Hrvatske. V Postojni se bo zvezni štafeti priključila druga republiška štafeta, ki bo krenila od izvira Soče preko Gorice in Ajdovščine v Postojno. Celotna pot zvezne štafete v Sloveniji je dolga 745 kilometrov. Na nekaterih odsekih bodo štafetno palico vozili člani AMD na motornih vozilih, od Kopra do Pirana pa jo bodo prepeljala obalna društva Brodarske zveze Slovenije z motornimi čolni. Mimo Jesenic, Ljubljane in Kopra, kjer bodo tri največja zborovanja, bodo večje prireditve in sprejemi štafete tudi v vseh okrajnih središčih in ostalih večjih ■krajih, skozi katere bo šla štafeta. Razen zvezne štafete bodo v teh dneh organizirali v vseh okrajih več ko dve sto okrajnih in lokalnih štafet, ki bodo zajele veliko mladine. Razen tega bodo v vseh krajih številne druge prireditve. ki bodo dosegle višek, ko bo šla skozi kraj štafeta, in pa v tednu mladosti od 20. do 27. maja. Tako bo n. pr. v Celju 20. maja srečanje mladine celjskega ki mariborskega okraja. 21. maja zborovanje učencev v gospodarstvu, 26. maja mladinski pevski festival, na katerem bo nastopilo 5000 mladih pevcev, 27. maja pa bo velika slovesnost v Kumrovcu, v Mariboru bo 26. maja parada mladosti, v Ljubljani glasbeno-športna prireditev v Tivoliju, telovadna prireditev na GR itd. Slovenski radioamaterji pripravljajo dve štafeti: prva, na kratkih valovih, se bo pričela 24. maja v Ljubljani in bo pri njej sodelovalo 40 amaterskih postaj, Nadaljevanje na zadnji strani to, ker je rojen Orančan. Posebej poudarjajo na to, da je aretacija dokazala, da je mogoče ultraške kolovodje ujeti, če se to hoče. V Parizu tudi poudarjajo, da doživlja OAS poraze tudi drugod. Zlasti omenjajo, da ji ni uspelo zanetiti bojev med Alžird in Evropejci zaradi hladnokrvnosti alžirskega prebivalstva. Ko ji to ni uspelo, je OAS skušala doseči, da bi armadne enote prestopile na njeno stran, pa so s tem, da so začeli na armado streljati, dosegli ravno nasprotno. Glede na to je aretacija Jouhauda v srcu ultraškega Orana toliko bolj pomembna. V Parizu na koncu še poudarjajo, da bodo jutri začela v Alžiru in Oranu delovati izredna vojačka sodišča. Aretacija Jouhauda je vzbudila olajšanje tudi v Tunisu. Alžirski predstavniki v Tunisu poudarjajo, da Je aretacija dokaz za lojalnost armade. Takoj po aretaciji Jouhauda so agenti OAS v Alžiru telefonirali novinarjem, da Je bil za novega poveljnika tretje cone Zahodne Alžirije imenovan bivši general Paul Gardy, bivši generalni inšpektor tujske legije. V vseh spopadih na ozemlju Alžirije je bilo včeraj ubitih 20, ranjenih pa 68 ljudi. Med mrtvimi je 18 Alžircev. Ranjenih je 26 Evropejcev, 24 Alžircev in 15 orožnikov. Bombni napadi so se nadaljevali. Samo v Alžiru je eksplodiralo 19 bomb. V Boneju je eksplodiralo 20 bomb, v Oranu pa 3. Četrt Bab el Ued imajo če vedno v rokah oa-sovci. Včeraj so avtomobili rdečega križa pripeljali prebivalstvu in ranjencem mleko in zdravila. Skupina francoskih univerzitetnih profesorjev in drugih osebnosti v Oranu je objavila sporočilo, ki ocenjuje dejavnost rednih armadnih enot v Bab el Uedu kot »represalije« proti meščanom. Iz Rabata poročajo, da se je bivši predsednik alžirske posvetovalne skupščine Fares sinoči posvetoval s podpredsednikom začasne alžirske vlade Belkasemom, zunanjim ministrom Dalabom in ministrom za informacije Jazi-dom. BOJI V cifrHTi BAB EL IIED. — Francoska armada je s tanki in oklepnimi avtomobili blokirala alžirsko četrt Bab el Ued, kjer ao se zabarikadirali ultraši. ter kljub odporu preiskuje poslopje za poslopjem. RAZ0R02ITVENA KONFERENCA V ŽENEVI Zaradi smrti predstavnika OZN včerajšnja redna Predstavnik generalnega sekretarja OZN pri konferenci Narajan je umrl zaradi srčne kapi — Favzi odpotoval v Kairo — Sestanek Rusk-Gromiko ŽENEVA, 26. marca (Reuter-AFP). Današnja seja razoro-žitvene komisije je bila odložena do jutri zaradi smrti T. Narajana, predstavnika generalnega sekretarja OZN pri konferenci za prepoved atomskih poskusov, ki je umrl snoči za srčno kapjo. Na kratki seji, ki ji je predsedoval poljski zunanji minister Adam Rapacki, so imeli predsednika konference Gromiko in Rusk ter nekateri voditelji delegacij komemorativne govore. Na današnji seji bi moral ameriški predstavnik Dean Rusk predložiti osnutek načrta o omejeni razorožitvi. Tudi ožji odbor za prepoved atomskih poskusov je imel komemorativno sejo in je prekinil delo do jutri. Rusk se je razgovarjal z britanskim ministrom lordom Homeom. Home in Rusk sta se sestala tudi sinoči takoj po vrnitvi britanskega ministra iz Londona, kjer se je razgovarjal s premierom Macmilla-nom. Tanjug poroča, da je si- noči prispel iz Ženeve v Kairo zunanji minister ZAR Mahmud Favzi, ki je sodeloval na dosedanjih razgovorih na ženevski raz-orožitveni konferenci. Po prihodu v Kairo je minister Favzi izjavil, da se še nadalje trudijo za zbliža-nje gledišč obeh blokov o P0L02AJ V ITALIJ I Važni ukrepi Fanfanijeve vlade Pokojnine so zvišali, brezplačni šolski učbeniki za učence osnovnih šol - Vlada bo začela urejati tudi druge probleme v skladu z obveznostmi, vsebovanimi v programski deklaraciji RIM, 26. marca (Tanjug). Po kratkotrajnem premoru, ki je nastal z ustanovitvijo nove vlade levega centra, prihaja italijansko politično življenje v obdobje, v katerem se bodo pomerile politične sile, in v obdobje intenzivne dejavnosti vlade in državne uprave. Prva preizkušnja stabilnosti sedanje politične smeri v državi bodo predsedniške volitve, ker bo predsedniku- republike Gronchiju 11. maja potekel sedemletni mandat. Volitve bodo verjetno takoj po 1. maju. Čeprav še niso najavili kandidatov za novega voditelja italijanske države, je v političnih krogih že zavladalo predvolilno vzdušje. Razen predsednik: h vo- litev, ki v Italiji niso neposredne, bodo po sklepu nove vlade 10. maja volitve v občinske svete v Rimu, Neaplju, Bariju in več drugih mestih, ki jih upravljajo komisarji, ker na osnovi prejšnjih volilnih rezultatov ni bilo moč ustanoviti občinskih uprav. Italijanska javnost je pozdravila ta sklep vlade iz več razlogov, prvič zato, ker so vladni občinski komisariati zelo nepopularne ustano- |/4L2/eC/J Relizane LZH&St fM SvKafi&aat t ve, drugič pa zato, ker razpis občinskih volitev kaže, da je vlada premiera Fan-fanija trdno odločena, z ustanovitvijo volivnih organov oblasti na demokratičen način upravljati državo. Razen tega so volitve v milijonskih mestih, zlasti v Rimu, zelo važen političen dogodek in bodo pomenile prvo neposredno srečanje nove vlade z razpoloženjem državljanov. Fanfanijeva vlada je te dni že sprejela nekatere važne ukrepe, ki so jih politični krogi in javnost sprejeli z odobravanjem. Pokojnine so zvišali za 30 odstotkov, določili pa so tudi minimalne pokojnine, ki bodo znašale glede na leta starosti od 12 do 15 tisoč lir mesečno. To vlad- Nadaljevanje na zadnji strani vxv*.:*x.->. Ugo La Malfa, italijanski minister za proračun in gospodarsko planiranje razorožitvi in da je ZAR storila vse, da bi ti napori obrodili uspeh. Favzi je poudaril, da si bo delegacija ZAR nadalje prizadevala, da bi dosegli ta cilj. Dopisnik kairskega lista »Al Ahram« iz Ženeve piše, da se je minister Favzi pred odhodom v Kairo sestal s predstavniki Jugoslavije, ki spremljajo delo razorožitvene konference, in z delegati izvenblo-kovskih držav na konferenci, ki so se zadnje dni z vsemi močmi trudili, da bi preprečili neuspeh razgovorov o razorožitvi, potem ko so nastale težave v zvezi s sporazumom o prepovedi atomskih poskusov. Reuter poroča iz Ženeve, da je zunanji minister DR Nemčije dr. Lothar Bolz odpotoval danes iz Ženeve v Berlin. V Ženevi je bil pet dni in se je v tem času sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi ko m in nekaterimi drugimi delegati na razoroži-tveni konferenci. Z njimi se je razgovarjal o nemškem in posebej berlinskem vprašanju. Na letališču je Bolz izjavil, da je »zelo zadovoljen s številnimi razgovori,« ki jih je imel »v sedanji fazi konference«. Mehiški zunanji minister Tello je danes priredil kosilo za voditelje delegacij Brazilije, Italije, Kanade, Poljske, Sovjetske zveze, švedske, Velike Britanije, ZAR in ZDA, ki se udeležujejo dela razorožitvenega odbora OZN. Takoj po kosilu sta se v rezidenci sovjetskega zunanjega ministra Gromika sestala voditelj ameriške delegacije Rusk in Gromiko, ki so se jima pozneje pridružili tudi nekateri drugi člani obeh delegacij. Britanska agencija Reuter poudarja, da je bil to prvi sestanek obeh ministrov po Ulbrichtovem predlogu o ustanovitvi mednarodnega arbitražnega organa, ki bi poravnal morebitne spore zastran zračnih koridorjev nad Berlinom. Reuter pravi, da so se današnji razgovori nanašali na berlinski problem, medtem ko je sovjetski zunanji mini- ster Gromiko po sestanku izjavil, da sta z Ruskom »izmenjala mnenja o problemih, ki se nanašajo na razorožitev«. Dopoldne sta se sestala tudi zunanja ministra Sovjetske zveze in CSSR Gromiko in David. TASS poroča, da sta govorila o delu razorožitvenega odbora. AFP poroča, da se bodo nocoj sestali voditelji štirih zahodnih delegacij — ZDA, Velike Britanije, Italije in Kanade. Tanjug poroča, da je nenadna smrt uglednega funkcionarja OZN Indijca Te-ralandura Narajana odložila dva zelo pomembna do-dogodka, od katerih so pričakovali, da bosta bolj o-ve tlita perspektive za nadaljevanje ženevske konference o razorožitvi. Kakor so že nekaj dni napovedovali, bi moral Dean Rusk danes obrazložiti konkretni ameriški predlog — osnutek načrta o razorožitvi kot protiutež besedilu, ki ga je sovjetski delegat Gromiko že predložil konferenci. Predsednika konference Gromiko in Rusk razen tega nista imela priložnosti obvestiti drugih ministrov o stališčih (ali skupnem stališču) glede možnosti, da bi razširili trojni odbor za prepoved atomskih poskusov tudi s predstavniki držav, ki ne pripadajo -atomskemu klubu«. V Ženevi sodijo, da odlagajo začetek druge, odločilne faze v ženevskih pogajanjih verjetno tudi zato, ker predstavniki obeh blokov še niso dokončno razčistili teh problelov. Med drugim omenjajo, da je berlinski problem spet na dnevnem redu razgovorov med voditeljema ameriške in sovjetske delegacije. V krogih delegacij osmih neblokovskih držav izražajo danes bojazen, da bi položaj — če tudi ta sestanek ne bo obrodil nobenih sadov — lahko že dozorel za ponoven poziv izvenblokovskih držav in morebiti tudi drugih vladama ZDA in Sovjetske ## Nadaljevanje na zadnji strani m LONDON Reuter poroča, da so londonska sodišča s hitrim postopkom v vsega skopaj treh urah naložila za več kot 200 funtov glob ljudem, ki so prejšnjo soboto sodelovali v demonstracijah proti Jedrski oborožitvi pred britanskim parlamentom. Demonstracije Je organiziral znani »odbor stotih«, ki ga vodi vidni britanski filozof lord RusselL PoHclja Je med demonstracijami aretirala in nato izročila sodišču nad tisoč stran tov. BONN Danes so v glavnem mestu ZR Nemčije prvič komentirali Ulbrlchtove predloge za rešitev berlinskega problema. Predstavnik bonnske vlade Je dejal, da so predlogi za zvezno republiko in za zahodne velesile nesprejemljivi, da pa bo bon nek n vlada proučila besedilo lllbrlchtovega govora na seji CK enotne socialistične stranke Nemčije. Vendar opazovalci opozarjajo, da so bile izjavo bolj oprezne kot sicer. ♦ BUENOS AIRES Argentinski predsednik Frondizl Je pod pritiskom vojaških poveljnikov sestavil novo vlado. Ce bo vlada za vojaško Jun to sprejemljiva, bo s tem končana najhujša kriza, kar jib je Argentina doživela od leta 1955, ko Je armada pregnala predsednika Perona. Predsednik Frondizl Je Imel ves dan neprekinjena posvetovanja s političnimi osebnostmi, predsedniško palačo v Buenos Airesu pa Je obkrožil močen kordon vojaštva in policije. • BANGKOK Poročajo, da je pomočnik ameriškega zunanjega ministrstva Harriman svetoval voditeljem zahodnjaške vientianske vlade naj se Iskreno pogajajo s predstavniki nevtralne frakcije zakonitega premiera Suvane Fume in levičarske Neo Lao Haksat. Po vrnitvi iz Vien-tiana je imel Harriman tiskovno konferenco, na kateri je izrazil upanje, da bodo vienttanskl voditelji v prihodnosti konstruktivno sodelovali pri pogajanjih • koalicijski Iaoški vladi. O Cj DELO ^ TOREK, 27. MARCA 1962 Zaostritev krize Argentinski predsednik Arturo Frondizi, ki je doslej previharil že lepo vrsto političnih kriz, pravijo, da doslej okrog 40, je tokrat menda zares na tem, da bo moral odstopiti. Vojaška junta, to je, vrhovni poveljniki treh rodov armade, vztrajajo, da mora odstopiti in prepustiti oblast njej. Trenutno je politično premirje: bivši predsednik, upokojeni general Aramburu, skuša najti kompromisno formulo, ki bi omogočila izhod iz krize. Poglavitni razlog za pritisk junte so nedavne pokrajinske volitve, na katerih so zmagali pristaši bivšega predsednika Perona: toda pri pregledovanju vsega ozadja pride na dan še vrsta drugih razlogov, ki so morda še pomembnejši. Kako močni so pe-ronisti, se je nazadnje pokazalo že pri prejšnjih volitvah, ko je bilo izmed 6 milijonov glasovnic nad 2 milijona praznih. Ti so že takrat napovedovali njihovo moč, ki se je sedaj, ko so lahko legalno sodelovali na volitvah, le v celoti pokazala. Toda Frondizi je že v preteklih dneh ustregel vsem zahtevam junte v zvezi s peronistično zmago: razveljavil je volitve, sprejel odstop notranjega ministra, napovedal reorganizacijo vlade, skratka, v vsem se je podredil zahtevam armade. Toda armada zahteva tudi njegovo glavo. Zakaj? Kljub vsem političnim težavam doma je Frondizi izvedel, ali skušal izvesti vrsto reform, ki naj bi sanirale izredno slab finančni položaj (reduciranje stroškov za državno upravo, omejitve uvoza, zreduciranje skrbstvenih služb), dovolil in vzpodbujal priliv tujega kapitala, skušal razširiti krog trgovskih partnerjev na svetu itd.: v zunanji politiki pa je prav tako sledil razmeroma neodvisni politiki, ter zaradi tega že po konferenci v Punti del Este, kjer je bila Argentina proti sankcijam zoper Kubo, preživel hudo krizo pod pritiskom armade. Prav zaradi vsega tega pa je, čeprav se morda sliši paradoksalno, zanetil nasprotovanje tako med množicami, kot med zgornjimi sloji, med temi tudi armade. Varčevanje na vseh področjih je prizadelo življenjski standard množic, omejitve uvoza zgornje sloje, ki pa tudi niso zadovoljni z njegovo zunanjo politiko: tudi ne z njegovo podporo Zvezi za napredek. ki jo kljub vsemu spremljajo davčne reforme in podobno. Doslej je Frondizi skrbno krmaril med enimi in drugimi, ter tako dosegel, da so se nevtralizirali, sam pa je s svojo politiko v glavnem nadaljeval. Toda tokrat se je armada (ki je pred leti izgnala Perona) angažirala do skrajnosti, pri čemer ni najmanjši faktor to, da uživa pri tem podporo ZDA, ki vidijo v zmagi peronistov nevarnost komunizma (z utemeljitvijo, da so argentinski komunisti vsestransko podpirali njihovo kampanjo). V prihodnjih nekaj dneh se bo pokazalo, ali bo Frondizi previharil tudi to krizo. Vendar pa je treba vsaj v nekaj besedah omeniti, da so vzroki teh kriz kronični in imajo tako globoke korenine, da bodo kronične tudi krize, dokler vzroki ne bodo odstranjeni: gre predvsem za to, da se je po izgonu Perona z vso silo spet uveljavil stari družbeni red in da so družbena nasprotja postala še ostrejša. V tej luči je treba tudi gledati zmago peronistov in krizo po njej: množice hočejo spremembe, čim prej in čim temeljitejše, pri čemer Peron in peronizem nista drugo kot simbola v pomanjkanju česa boljšega. Na drugi strani.pa so vrhnji sloji, s pomočjo armade, trdno odločeni preprečiti vsake temeljitejše spremembe. Tako tudi ni morda pretirana trditev, da je tudi ta, doslej najhujša kriza, le nekoliko močnejši simptom kronične, toda hude politične bolezni. A. FURLAN RAZPRAVA 0 RAZVOJU ZDRAVILIŠKIH KRAJEV Skupno koristi zdravstvo Svet za zdravstvo in Svet zd turizem LRS sta razpravljala o razvoju zdravilišč v Sloveniji ter sprejela osnutek resolucije o ukrepih za razvoj zdraviliških krajev LJUBLJANA, 26. marca. Danes sta Svet za zdravstvo in Svet za turizem LRS na skupni seji proučila stanje zdraviliških krajev ter sprejela osnutek resolucije o nadaljnjih ukrepih za smotrni razvoj zdraviliških krajev. Vsebina referata o problematiki zdraviliških krajev v Sloveniji kot tudi mnenja udeležencev sestanka so potrdili, da nikakor ni težavno vskladiti stališča zdravstva in turizma, saj sta obe družbeni službi enako zainteresirani pri izkoriščanju naravnih bogastev. Zdravstvena služba se K-izrivi * A i Kun 1S1CHMANNU. Branilec dr. Servatius (na levi spodaj), bere pritožbo I da bi v zdraviliščih izpopol-smrtm obsodbi. Foto; Ap ni]a zdiravstveno organiza- Zahteva po mednarodnem sodišču Jeruzalem, marec. — Dvaindvajsetega marca se je začelo zadnje dejanje jeruzalemskega procesa proti Eichmannu, ki ga je izraelsko sodišče obsodilo na smrt decembra lani: bivši SS šturmbainfirer je vložil priziv. V zasteklemo kletko se je vrnil postaran, shujšan in živčno zlomljen. Kakor na procesu tudi sedaj izmika pogled. Eichmainn in obramba vesta, da je to zadnja možnost, da x-eši glavo. Ce Vrhovno sodišče ne bo spremenilo kazni, ki jo je izreklo jeruzalemsko sodišče, lahko upa samo na pomilostitev, ki jo more izreči predsednik izraelske republike. Servatius verjetno ne polaga nobenih upov na pomilostitev. zato je težišče svojih govorov postavil na trditev, da izraelsko sodišče ne more soditi nepristransko; Servatius zahteva. naj sestavijo mednarodno sodišče, in pa, da zaslišijo nekatere bivše naciste, ki so danes na odgovornih položajih. V tej zvezi omenja dr. Globkeja, Adenauer-jevega ožjega sodelavca, ki je po besedah Servatiusa igral veliko vlogo v politiki plenitve židovskega premoženja. SEMINAR 0 ELEKTRIKI V KMETIJSTVU Uporaba e prepočasi Tudi na strokovnih kmetijskih šolah naj poučujejo, kako se uporabljajo električni stroji v kmetijstvu Radenci, 26. marca. — Na tridnevnem seminarju o elektriki v kmetijstvu se je zbralo danes okoli 50 zastopnikov gospodarskih organizacij in ustanov, katerim se je pridružil tudi ljudski poslanec Ivan Kreft. Pobudo za seminar je dala ELES, pripravila pa ga je v sodelovanju z Ljudsko tehniko. Za seminar so izbrali Radence zaradi tega, ker je blizu Zavod za elektrifikacijo podeželja v Vidmu, ki so si ga popoldne ogledali in se tamkaj pomenili o izobraževanju kadrov v u-pravljanju in vzdrževanju električnih naprav v kmetijstvu. Osrednja ugotovitev v Razstava ob dvajsetletnici Poljske delavske partije Varšava, 26. marca (Tanjug). V poljskem glavnem mestu so odprli razstavo INPONEZIJSKO-NIZOZEMSKI SPOR 0 ZAHOD NEM IRIJANU Pogajanja začasno pretrgana General Jani je izjavil, da še niso dokončno zaprli vrat za pogajanja z Nizozemsko DŽAKARTA, 26. marca (Reuter). Indonezijski predsednik Sukarno je sklenil, da začasno pretrgajo tajne nizozemsko-indonezijske razgovore o problemu Zahodnega Irijana. Razgovori, na katerih so posredovale ZDA, so bili v bližini VVashingtona. Načelnik operativnega štaba za osvoboditev Zahodnega Irijana general Jani je izjavil, da je Sukamo sklenil, da se član indonezijske delegacije Adam Malik, ki je prišel na posvetovanje v Džakarto, ne bo vrnil v Washington. Pripomnil je, da se bo v Indonezijo vrnil tudi drugi član delegacije Sudjarvo Tjondronegoro, ki je zdaj v Washingtonu. »Se vedno nismo zaprli vrat za pogajanja,« je dejal Jani, »toda to je zdaj odvisno samo od Nizozemske. — Zdaj čakamo, da bo Nizo- zemska sprožila novo pobudo. Ce so Nizozemci pripravljeni pogajati se, potem lahko pogajanja nadaljujemo.« General Jani je to izjavil novinarjem po triurnem sestanku operativnega štaba, ki mu je predsedoval predsednik Sukarno. Na sestanku sta zunanji minister Su-bandrio in član indonezijske delegacije na tajnih in-donezijsko-nizozemskih razgovorih predložila poročilo o teh razgovorih. Pred sestankom glavnega štaba je predsednik Sukarno kako ROMUNIJA TE DMI ŠE NOVA PREIMENOVANJA Bukarešta, 26. marca (Tanjug). V Romuniji zdaj brišejo Stalinovo ime z industrijskih in kmetijskih podjetij, ustanov in s številnih javnih krajev, hkrati pa tudi imena domačih in tujih sodobnih politikov in državnikov. Tako so preimenovali neko bukareštan-sko tovarno, ki se je imenovala po Mao Ce Tungu. Ze nekaj dni je tega, kar se neki rajon v romunskem glavnem mestu ne imenuje več po Gheorghiju. Deju, prav talko pa so Dejevo ime zbrisali z neke tovarne v Bukarešti. Namesto imen političnih osebnosti dajejo zdaj podjetjem, tovarnam in mestnim področjem nacionalna imena ali vsekakor nazive, povezane z domačim življenjem. Tanjug še poroča, da se Romunija zdaj usmerja na intenzivno povečanje svoje trgovine z Avstrijo. V tem je napravila velik preoCcret, tako da se je položaj v ro-munsko-avstrijski trgovini že zdaj znatno spremenil. Romunski gospodarski krogi pravijo, da bodo tako politiko nadaljevali tudi v prihodnjih nekaj letih. Sodijo, da bi rada Romunija s povečanjem trgovine z Avstrijo ublažila negativne posledice ustanovitve zahodnoevropskega Skupnega trga in zlasti {politike tega aa- prtega tržišča. Romunija izvaža v Avstrijo predvsem žito, sočivje in živino. Od lanskega maja pa do letošnjega aprila bosta Romunija in Avstrija izmenjali blaga v vrednosti nad 50 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot v prejšnjem letu. uro razpravljal z Malikom in Subandriom. Minister Subandrio je v petek po sestanku s predsednikom Sukarnom izjavil, da na tajnih razgovorih v ZDA niso dosegli nobenega napredka. Poziv mednarodnega zborovanja žensk na Dunaju Dunaj, 26. marca (Tanjug). Mednarodno zborovanje žensk, ki so ga na pobudo Mednarodne federacije demokratičnih žensk sklicali na Dunaju, je poslal ženskam v vseh delih sveta poziv, naj pedpro boj za mir in za splošno in popolno razorožitev. V resoluciji o tem je rečeno, da bi lahko velikanska materialna sredstva, ki bi se sprostila z zmanjšanjem vojaških izdatkov, uporabili za gospodarski razvoj na svetu in za boj proti nepismenosti, bolezni in revščini. Na zborovanju so določili delegacijo, ki bo v Ženevi zasedajočim zunanjim ministrom izročila deklaracijo o zahtevah žensk. Zborovanja sta se kot opazovalki udeležili delegatki iz Jugoslavije Marija Vilfan in Blaženka Mimica. »Dvajsetletnica Poljske delavske partije«. Fotografije, dokumenti in filmi prikazujejo dejavnost partije in njenih članov v času najbolj krvavih bojev proti o-kupatorju, od leta 1942. ko je bila partija ustanovljena, do osvoboditve, potem pa v obdobju boja proti ostankom domače reakcije, za okrepitev ljudske oblasti, kakor tudi v letih povojne obnove in nadaljnje materialne izgradnje in družbene preobrazbe. Poljska delavska partija je delovala v usodnem obdobju zgodovine poljskega naroda, v obdobju težavnega boja za obstoj in neodvisnost, proti fašizmu. Nadaljevala je revolucionarni boj poljske Komunistične partije, ki je bila po Stalinovem nalogu, s sklepom Kominterne, pred vojno razpuščena. s čimer so poljskemu revolucionarnemu gibanju v najhujšem času zadali tragičen udarec. Leta 1942 so na pobudo skupine komunistov, ki so ostali v državi, sredi boja proti hitlerjevskim okupatorjem, ustanovili Poljsko delavsko partijo, ki se je leta 1948 združila s poljsko Socialistično stranko v sedanjo Poljsko združeno delavsko partijo. Ta ima zdaj kakih 1,1 milijona članov in približno 200.000 kandidatov. Obisk sekretarja avstrijskih sindikatov Beograd, 26. marca. (Tanjug). Danes je prispel v Beograd sekretar avstrijskih sindikatov Franz Senghauler, ki se bo kot gost Centralnega sveta ZSJ mudil v naši državi do konca marca. Razen Beograda bo obiskal Zagreb, Split, Varaždin in Makarsko. današnjih referatih je bila, da uporaba elektrike v kmetijstvu v zadnjih letih sicer raste, vendar prepočasi. Količina električne energije za pogon kmetijskih strojev in naprav je v zadnjih letih porasla za 129 odstotkov, toda delež v skupni uporabi elektrike v Sloveniji se je zmanjšal od 3.5 na 1,2, kar pomeni relativno nazadovanje v okviru vsega gospodarstva. Zato so letos namesto posveta, kot so ga imeli v Radencih pred leti, pripravili seminar. Nanj so povabili tudi zastopnike kmetijskih zadrug in elektrotehnične industrije, da s skupnimi razglabljanji pripravijo u-strezne zaključke, ki naj bi služili gospodarskim organizacijam kot pobuda za pospeševanje uporabe elektrike v kmetijstvu. Kakor je ugotovil inž. Vekoslav Korošec ne ovira večje uporabe elektrike v kmetijstvu pomanjkanje električne energije ali gmotnih sredstev, ampak predvsem neznanje kolektivov. kako naj jim elektrika koristi. To je potrdil tudi Aleksej Šermozonov, ki je dejal, da strokovne šole v učnih programih sploh ne omenjajo uporabe električnih strojev in motorjev v kmetijstvu. Mimo tega je električna energija za pogon kmetijskih strojev tudi predraga, saj je trikrat dražja od povprečja za vse vrste potrošnje. To velja predvsem za večje porabnike elektrike v kmetijstvu, kot so kmetijska gospodarstva. Pri širjenju rabe elektrike v kmetijstvu pa je treba upoštevati prav te, kajti zasebni kmetovalci tudi z velikim številom uporabljajo samo po nekaj ur mesečno, ne bodo mnogo spremenili v proizvodnji niti posebno povečali potrošnje električne energije v kmetijstvu. Inž. Janez Novak je s številkami prikazal, da so naša kmetijska gospodarstva in agrokombinati zelo slabo opremljeni s stroji in napravami na električni pogon, čeprav bi z njimi lahko močno povečali storilnost dela v hlevih in drugod. Takšnim ugotovitvam sledi zaključek, da se morajo za elektrifikacijo kmetijske dejavnosti bolj zavzemati kmetijski In ne samo elektrotehnični stro- kovnjaki. Zato je treba uporabo elektrike v kmetijstvu uvesti v učne programe kmetijskih šol, potrebne pa so tudi knjige, ki obravnavajo taka vprašan ja. J-k Delegacija nigerijskih sindikatov v Zagrebu Zagreb, 26. marca. Tanjug). Delegacija nigerijskega Kongresa sindikatov, ki se mudi na tridnevnem obisku v Zagrebu, je obiskala danes tovarno »Rade Končar« ln industrijo za. predelavo mesa »Sljeme«, kjer se je zanimala za organizacijo delavSKega upravljanja. Delegacija je o biskala tudi občinski ljudski odbor »Trešnjevka«, kjer je imela daljši razgovor o družbenem samoupravljanju okviru komune. Pred odhodom v Beograd bo nigerijska delegacija, v kateri sta sekretar organtza-cije Amaefula Ikoro in funk- cijo. S poglobljenimi medicinskimi metodami in uvedbo podobnega zdravstvenega režima kot ga imamo v bolnišnicah, skušajo doseči, da bi bil učinek zdravljenja v zdraviliščih čim večji. Hkrati pa je tudi v interesu gostinsko - turističnega sektorja, da bi se v zdraviliščih čimbolj povečale zdravstvene kapacitete, n. pr. število kopalnih kadi v toplicah, fizioterapevtskih oddelkov itd., kajti pretežni del turistov-samioplaonikov prihaja v zdravilišča predvsem zato, da bi bili deležni zdravstvenih uslug. Zato tudi v turizmu prevladuje mnenje, da je treba hkrati z novogradnjami hotelov nujno oskrbeti tudi za razširitev zdravilskih objektov. Težavnejši je problem investicij. s katerimi moramo nujno računati pri bodočem razvoju. Doslej smo razmeroma malo storili za razširitev zdraviliških kapacitet, skokovito povečanje števila gostov v zadnjih letih, tako zavarovancev kot domčih in tujih turistov. pa opozarja na velike možnosti, ki bi jih še lahko izkoristili, če bi modernizirali in razširili tako zdravstvene kot turistične objekte in če bi vsestransko poskrbeli za to, da bi bilo bivanje gostom v zdraviliščih čim prijetnejše. Razumljivo je. da so se na današnjem sestanku, ki so se ga razen članov obeh svetov udeležili tudi zastopniki družbenih organov iz zdraviliških področij, precej zadržali prav pri vprašanju, kje dobiti finančna sredstva. Resolucija poudarja odločilno in vodilno vlogo komun pri usmerjanju razvojne politike zdraviliških krajev, seveda z jasnim poudarkom, da tu ne gre za kakršne- koli soc. ustanove, temveč za razvoj važne dejavnosti, saj mora poslovanje in razvoj zdravilišč temeljiti na rea„nih ekonomskih računih. Pri tem pa je seveda možno računati delno tudi s sodelovanjem širše skupnosti, z dogovori s socialnim zavarovanjem, z možnostmi nabave investicijskih kreditov, udeležbe zdravstvenih investicijskih skladov', skratka s sodelovanjem vseh zainteresiranih činiteljev. Elaborati za komunalno in urbanistično ureditev zdraviliških krajev in investicijski načrti morajo biti nujno vsklajeni z ekonomskimi načeli. Vloženi denar se mora bogato obrestovati tako v gostinstvu in turizmu kot tudi v zdravstvu. Resolucija posebej opozarja, kolikšnega ekonomskega pomena je. če z učinkovitim zdravljenjem kronič- nih bolnikov v zdraviliščih zmanjšamo izostanke od dela. Čeprav nimamo povsem sistematično zbranih statističnih podatkov, razpolagajo zdravilišča z analizami, ki potrjujejo znižanje števila obolenj pri ljudeh, ki so se zdravili v zdraviliščih. To velja tako za bolnike z revmatičnimi obolenji, obolenji srca in ožilja, kakor živčnimi boleznimi, želodčnimi obolenji, ženskimi boleznimi td. Z razširitvijo zdravstvenega programa, z uvedbo podobnega zdravljenja kot ga imamo v bolnišnicah. naj bi postala zdravilišča podaljšana roka bolnišnic s še večjimi zdravstvenimi uspehi kot jih imajo doslej. Zato je toliko bolj upravičena zahteva, naj bi zdravstveni centri v svojih programih dali še posebno prednost razvoju zdravilišč. M. N. TITOGRAD — Izvršni svet Crne gore je spre-ijji jel poročilo o svojem delu za leto 1961. Družbeni gg proizvod je v primerjavi s predlanskim letom gg narasel za 15,3 °/o, narodni dohodek za 25,6 %, žagi poslenost za 10,6 %, proračunska potrošnja za Ul 19,1»/», potrošnja investicijskih sredstev pa za m 29.4%. g SARAJEVO — Kultumo-prosvetni svet Bosne gg in Hercegovine je poslal vsem komunam v repu-= bliki priporočilo, naj bolj poskrbe za graditev gg novih kinematografov. V Bosni in Hercegovini = pride zdaj en kinematograf na dobrih 23.000 pre-jUg bivalcev. Od 151 kinematografov jih je največ v gg večjih mestih sarajevskega, mostarskega, tuzlan-j§§ skega, banjaluškega in jajškega okraja, vtem ko v zahodni Bosni in Hercegovini skoraj ni nobenega gg stalnega kinematografa. Tudi tehnično stanje ki-ggg nematografov je zelo slabo, ker je malo dvoran gg zgrajenih za prikazovanje filmov, gg BEOGRAD — Na pova bilo CK LM Jugoslavije |g prispe jutri v Beograd na petdnevni obisk v našo == državo delegacija socialistične mladine Italije. Ul Člani delegacije so sekretar Federacije socialistič-^ ne mladine Vincenzo Balsamo, član direkcije Giuli-d no Scarrone in član Centralnega komiteja Ego Ristori. cionar V. Ošinaga. obisKala električnih motorjev, ki jih I še železarno Sisak. APRILA PRVA REPUBLIŠKA KONFERENCA ŠTUDENTOV Obravnavali bodo študijske in materialne probleme študentov Ljubljana, 26. marca. Na februarskem kongresu ZSJ so sprejeli novi statut študentske organizacije, po katerem ne bo več študentskih kongresov, ampak jugoslovanske in republiške konference, ki se bodo sestajale pogosteje, tako da bodo bolj tekoče urejale aktualne probleme. Te republiške konference naj bi bile predvsem delovnega značaja ter na njih ne bodo volili republiških organov. Sestajale pa se bodo predvidoma dvakrat letno. Prva slovenska republiška konferenca bo 20. aprila .v Mariboru. Konferenca bo izrazito delovna in bo trajala e en dan; udeleženci bodo ob- ravnavali študijske in materialne probleme študentov. Med študijskimi problemi bo v ospredju uveljavljanje reforme, predvsem stopenjski študij, prehod s prve na drugo stopnjo in prehod z višjih šol na univerzo. Med materialnimi problemi pa bo na prvem mestu štipendiranje in kreditiranje. Tako ljubljanski kot mariborski študentje se na konferenco temeljito pripravljajo. Vse gradivo, ki ga pripravljajo skupno, bosta pred konferenco pretresla tudi Ljubljanski Univerzitetni odbor ZSJ na plenumu 4. aprila in pa predsedstvo CK LMS na svoji prihodnji seji. A. N. USPELA AKCIJA GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE V BiH Dramatično reševanje z Biettice 13-članska reševalna ekipa je prepeljala hudo bolno meteorolo-ginjo z 2067 m visoke Bjeiašnice v sarajevsko bolnišnico Sarajevo, 26. marca. Po napornem, deveturnem prebijanju skozi visoke snežne za-mete Igmana in Bjeiašnice je davi ob sedmih ekipa gorske reševalne službe BiH prišla do observatorija na Bjeiasni-ci. Na pot se je odpravila, da bi prepeljala v dolino hudo obolelo meteorologinjo Janjo Skoko. član reševalne ekipe dr. Slobodan Vrčevič je bolnico takoj pregledal in ugotovil, da je v kritičnem stanju, tako da je pomoč prišla še ravno o pravem času. Takoj so ji dali potrebno dozo penicilina. Ima namreč vnetje obeh pljučnih kril. vnetje čeljusti in otekline na glavi. Bolezen je še hujša zaradi avitaminoze — v observatoriju so namreč zadnje čase zelo zmanjšali obroke sveže hrane, ker je dostop zaradi visokega snega težak. Observatorij je na vrhu BjelaSnice 2.067 metrov visoko. Stanje bolnice je kljub prvi pomoči še vedno zelo resno in ji bo potrebno daljše klinično zdravljenje. Člani ekipe so bolnico po krajšem počitku naložili v poseben reševalni čoln in se od 10. uri napotili v dolino. Z observatorija pa so obvestili interno kliniko sarajevske bolnišnice, naj pripravijo vse potrebno za nadaljnje zdravljenje. Observatorij na Bjalasnici je prva meteorološka postaja na Balkanu. Postavlj'en je bil že leta 1894. Ta pianina leži namreč na meji sredozemskega in celinskega podnebja, zato Ima zelo izrazite vremenske spremembe. Pozimi pade temperatura na vrhu do minus 25 stopinj C. sneg pa je pogosto tuai do tri metre visok. Razen tega so na Bjelašnici zelo močni zračni tokovi in doseza veter tudi hitrost 150 km na uro. Opazovanje vseh teh pojavov je kajpak zelo koristno za vremenske napovedi, zato je v observatoriju vse leto ekipa, ki se menja vsakih nekaj mesecev, življenjski pogoji meteorologov pa so zlasti pozimi izredno težavni. S hrano in gorivom se zvečine za-lože že jeseni, saj pozimi zaradi slabega vremena tudi po ves teden ni moč priti ao observatorija. Reševalna ekipa, ki je krenila na pomoč oboleli Janji Skoko, je dobila posebna terenska vojaška vozila. Sinoči ob 22. uri so na Igman planini zapustili vozila in se napotili dalje na smučeh. Kolona je napredovala korak za korakom in šele ob zori s fotakemnero po svetu • s fotokamero po svetu • s fotokamero po svetu • s fotokamero KRIZA V ARGENTINI. — Predsednik Frondizi je pod hudim pritiskom poveljnikov treh rodov armade naj odstopi, ter prepusti oblast vojački junti. Na sliki poveljniki argentinske armade: armadni general Raul Alejandro Foggi, poveljnik letalstva hrigadni general Cayo Antonio Alsina in poveljnik mornarice admiral Agustin R. Penas. ' O NAPETOST MED IZRAELOM IN SIRIJO. Sirski oficirji, m&d njimi vrhovni poveljnik Abdul Karim Zali redin (levo) ln načelnik štaba general Namek Kamel gledata municijo, zaplenjeno med spopadom z izraelskimi enotami. Municijo in drugo opremo so kasneje razstavili V Damasku. m prišla do observatorija. Dr. Slobodan Vrčevič, član reševalne ekipe, je dejal, aa naporna pot ni bila zaman. Splošno mnenje je, da je ta dramatična in težka akcija 13-članske reševalne ekipa doslej najtežja akcija gorske reševalne službe v Bosni in Hercegovini. Po skoraj Stiri-umi naporni poti, dolgi 20 kilometrov, se je ekipa z doI-nico ob 14.15 uri prebila do Velikega polja na Igmanu. Tam so bolno Janjo Skoko takoj naložili na avto m jo odpeljali v Sarajevo, kjer so jo na interni kliniki že pričakovali. Tja je prispela od 16. uri ter takoj dobila zdravniško pomoč. Njeno življenje ni več v nevarnosti. Skupščina Okrajnega centra klubov OZN v Mariboru Maribor, 26. marca. — Na skupščini Okrajnega centra klubov OZN v Mariboru so udeleženci poslušali poročila o delu centra, o delu pionirskih klubov OZN in o delu mladinskih klubov OZN. V mariborskem okraju imajo zdaj 47 klubov OZN, ki združujejo 950 članov. V razpravi je sodelovalo več kot 40 zborovalcev, ki so med drugim poudariih potrebo po izdajanju biltena, ki bi seznanjal ljudi z delom OZN. K. M. Iz Ljudske skupščine LRS PRELOŽITEV SEJE ODBORA ZA PROSVETO IX KULTURO REPUBLIŠKEGA ZBORA Seza odbora za prosveto in kulturo Republiškega zbora.; sklicana za sredo, dne 28. marca 1962 ob 16. uri, je preložena na ponedeljek, dne 2. aprila 1962 ob isti uri. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PRORAČUN REPUBLIŠKEGA ZBORA IX ODBORA ZA PRORAČUN ZBORA PROIZVAJALCEV Predsednika odbora za proračun Repufofli&kega. zbora m Zbora proizvajalcev sklicujeta seje odborov v četrtek, dne 29. marca 1962 ob 10. uri v prostorih Ljudsike skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: obravnavanje in sklepanje o računu o izvršitvi proračuna predlogu zakona o zaključnem LRS (republiškem proračunu! za leto 1961. Ljudske skupščine LRS Iz tajništva DELO TOREK, 27. MARCA 1962 PELO PRI SESTAVLJANJU OBČINSKIH STATUTOV V SRB Ul W nul pil rame V Srbiji že nekaj mesecev zelo intenzivno pripravljajo okrajne in občinske statute. Cas do sprejetja zvezne in republiške ustave kot tudi čas do letnih dopustov izrabljajo za učinkovito proučevanje osnovnih nalog, ki jih morajo rešiti z bodočimi statuti. Preden so komisije za statut v okrajih in občinah začele delati, so na sestankih republiškega Sekretariata za zakonodajo in splošno upravo ter Zavoda za javno upravo proučili osnovne probleme v zvezi s pripravami statutov in se zedinili v skupnin stališčih. Nato pa so voditelji teh ustanov prisostvovali prvim sestankom okrajnih komisij. Sestanke okrajnih komisij za izdelavo statutov so spremljali sestanki sekretarjev občinskih ljudskih odborov, izvršnih odborov okrajnih odborov Socialistične zveze, sindikatov in drugih družbenih, političnih in strokovnih organizacij. Na teh sestankih so obravnavali zadeve, ki bi jih morali urediti s statuti. S tem so ne le angažirali in zainteresirali širok forum, marveč so lik rali spodbudili občine, da se tudi same začno pripravljati na izdelavo statutov. Zaradi te aktivnosti so številne občine opustile načelne in splošne razprave in izdelale teze v podkomisijah, proučevati pa so začele teze bodočih občinskih statutov celo že v komisijah. Med mesti, ki so s tem pohitela, je tudi Požarevac. Občinska komisija v Foža-revcu je za začetek sklenila, da morajo pred pripravo besedila statutov vsestransko analizirati delovanje komunalnega sistema, s čimer bi dobili natančen pregled nad problematiko v občini, ki naj bi jo urejal statut. Takrat ne bo težko s formalno-pravne plati oblikovati statut. Prav tako je bilo stališče komisije, da je priprava statutov dolgoročno, družbenopolitično delo, ki se ne sme reševati tehnokratsko ali ob Osnutek zaknna o organizaciji cestnega prevoza Pred kratkim je bil zainteresiranim organizacijam predložen v razpravo osnutek zakona o organizaciji in o pogojih prevoza v cestnem prometu. Kaže. da se bodo razprave vrtele predvsem okrog vprašanja, ali naj imajo pravico prevažanja blaga in potnikov samo avtoprevozna in sorodna podjetja, ki jim je to osnovna dejavnost, ali pa naj imajo to pravico v neomejenem ali omejenem obsegu tudi gospodarske organizacije izven cestnega prometa, ki imajo drugo osnovno dejavnost. V zadnjem času je namreč dobilo registracijo za prevozne storitve že precej industrijskih in drugih podjetij, k!i skušajo s prevoznimi storitvami bolje izkoristiti svoj prevozni park. Avtoprevozna podjetja pa zastopajo stališča, da ne bi smeli širiti kroga prevoznikov oziroma ne bi smeli dovoliti, da bi se s transportno dejavnostjo ukvarjala tud j druga podjetja, KOPRSKA LUKA tim 22. marca sta bili v luki: domača ladja >»DOBROTA«, ki iz-tovarja južno sadje; na sidrišču pa čaka na privez grška ladja »TANAIS« s tovorom sladkorja. Iz luke sita odpluli: 20. marca domača ladja »PLAVNTK« s tovorom južnega sadia proti Trstu ver domača ladja »ORE-BIC«, ki razvaža južno sadje, proti Splitu, Dubrovniku itd. V luki pričakujejo: domači ladji SLOVENIJO« in LOV CEN« ter nizozemsko Ladjo >*-MEIKE« in italijansko ladjo >*-AJVlINO«. izključnem sodelovanju strokovnjakov, marveč s širokim sodelovanjem samoupravnih organov, družbenih, političnih organizacij in državljanov. Zato so razen komisije ustanovili še šest podkomisij: za družbeno-ekonomska vprašanja, družbene službe, organizacijo in delo predstavniškega organa v občini, družbeno-politične organizacije, teritorialne oblike samoupravljanja in za terminološka vprašanja ter pravno-teh-nično obdelavo statutov. Vsaka podkomisija ima 30 do 50 članov. V začetku so se komisije posvetovale o posameznih problemih ali pa o problematiki celotnega področja, ki ga obravnavajo in proučujejo, posvetovale so se s širokim avditorijem, organizacijami, organi in z državljani, da bi še pred izdelavo tez bilo slišati čim številnejša in raznolika mnenja. Vse to so posneli na magnetofonski trak, ki je skupaj z ostalim gradivom služil kot podlaga za razpravo v podkomisijah. Tako je n. pr. podkomisija za družbeno-politične organizacije organizirala razpravo s predsedstvom občinskega odbora Socialistične zveze in s predsedniki krajevnih organizacij. Podkomisija za družbeno-ekonomske zadeve je proučevala probleme svojega področja s predsedniki delavskih svetov in upravnih organov, predstavniki sindikatov in predsedniki posameznih svetov ljudskega odbora občine. Razen tega so imeli sestanke tudi s posameznimi delovnimi kolektivi, kjer so prav tako obravnavali občinski statut. Kaj so razkrile te razprave, v katerih je sodelovalo veliko ljudi? Na prvem mestu teh razpravljanj in proučevanj podkomisij so bili problemi, ki se nanašajo na afirmacijo komune kot družbeno-ekonomske skupnosti. V zvezi s tem so omenjali probleme medsebojnih odnosov občinskih organov in delovnih organizacij. Izkristaliziral se je eden od osnovnih problemov, kako uresničiti vodilno vlogo ljudskega odbora komune kot najodgovornejšega organa za razvoj gospodarstva, izboljšanja standarda in razvijanja socialističnih odnosov, ne da bi pri tem okrnili samoupravne pravice delovnih kolektivov. Dosedanje priprave za izdelavo statuta v Požarevcu so tudi pokazale, da bi bilo treba sprejeti takšne instrumente in ukrepe, na katere bi se lahko oprle koordina-tivne in usmerjevalne funkcije ljudskega odbora, da bi administrativno in upravno vplivanje in sankcije nadomestili z učinkovitim političnim in moralnim vplivom in sankcijami. Prav tako niso zanemarili razprave o tem, kako izvajati politiko, programe, plane in priporočila ljudskega odbora. V kompleksu vprašanj z družbeno-ekonomskega področja so zlasti razpravljali o družbenem planu, načinu njegove priprave in o tem, kako omogočiti demokratično konzultiranje državljanov. Nič manjše zanimanje ni bilo za probleme krajevnih skupnosti, rotacijo funkcionarjev v ljudskem odboru in delovnih organizacijah in vprašanje ponovne volilnosti posameznih funkcionarjev. Posebno pozornost so vzbudili tudi javno delo delovnih organizacij, oblike družbenega nadzorstva in načina njihovega oblikovanja v statutu, osebna in politična odgovornost funkcionarjev in zatiranje negativnih pojavov. Na podlagi takšnih priprav in dela je večina podkomisij že začela oblikovati teze. Pri- čakujejo, da bo te teze kmalu obravnavala tudi komisija. Toda podkomisije niso o-stale le pri posploševanju problemov, ki bi jih moral urejati statut. Predlagale so, naj posamezne predloge preverijo v praksi v okviru veljavnih zakonskih predpisov. Tako so n. pr. storili, ko so sprejemali občinski družbeni plan. Najprej so v ljudskem odboru pripravili podroben delovni program pri izdelavi družbenega plana. Strokovne službe so nato izdelale izvleček o temeljnih problemih, ki naj bi jih urejali s planom. Ko so ta izvleček pretresli številni občinski forumi in forumi SZDL ter drugih organizacij, so ga uporabili kot podlago za izdelavo tez za družbeni plan. Te teza so poslali vsem organom u-pravljanja, družbeno-politič-nim organizacijam in številnim državljanom. Na te teze so prejeli precej pripomb in predlogov. Na podlagi teh pripomb in ponovnih razpravljanj v občinskem odboru Socialistične zveze in krajevnem sindikalnem svetu so pripravili načrt družbenega plana in proračuna ter ga poslali ljudskemu odboru, da bi ga sprejel. V naslednjih mesecih bodo tako preverili tudi vrsto drugih predlogov. Zaradi te aktivnosti bo Požarevac resnično sprejel statut, ki bo u-strezno odražal doseženo raven materialnega razvoja in družbenih odnosov in omogočil, da bodo najbolj smotrno uresničili postavke bodoče federativne in republiške ustave v območju komune. I. S. Nova predilnica bombaža v Klanjcu Upravljanje čimbolj približati proizvajalcem Na dan mladosti 25. maja bo začela obratovati nova predilnica bombaža v zagorskem Klanjcu. Z enim samim pritiskom na gumb na komandni fotocelični plošči se bodo sprožili modemi stroji v tej novi tovarni, ki bo zaposlovala okoli tri sto delavcev in uslužbencev. Nova zagorska predilnica bo proizvajala česano bombažno prejo za jugoslovanske tovarne popelina, balonske svile in trikotaže. Letna zmogljivost bo 1500 ton, bruto produkt nove predilnice pa bo letno okoli dve milijardi dinarjev. Tovarna je zgradila tudi lastni vodovod večje zmogljivosti. Po priključku na krajevno omrežje bo oskrboval s pitno vodo tudi prebivalce Klanjca. Stroji v novi predilnici so avtomatizirani s fotocelicami, v vseh delovnih prostorih pa so namestili modeme klimatske naprave. Foto: S. Radovčič KAJ OBETA OSNUTEK LETOŠNJEGA PROGRAMA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUBLJANA-CENTER Iflagan/G v modGrnizaGigo proizvodnge S n trgovina Predlog letošnjega programa gospodarskega razvoja občine Ljubljana - Center usmerja občinsko gospodarsko politiko k hitrejšemu urejanju nekaterih perečih nalog, kakor so modernizacija, kooperacija in specializacija proizvodnje ter izvoz, ki naj bi ga letos povečali za 18 odstotkov. Posebni problemi te občine (številne šole itd.), so zahtevali, da dajejo pri investicijah prednost negospodarskim panogam, v katere bodo letos vložili 8 milijard 425 milijonov, medtem ko bodo znašale investicije v osnovne sklade gospodarstva fi milijard 350 milijonov din. 700 novih stanovanj Med poglavitnimi značilnostmi letošnjih investicij sta zlasti urejanje železniškega vozlišča in obsežna stanovanjska graditev. Letos bodo v občini zgradili 700 stanovanj (lani 457), 300 milijonov pa je razen tega namenjenih še za nadomestna stanovanja, ki bodo potrebna za preselitev stanovalcev zaradi nekaterih urbanističnih urejanj. Z rekonstrukcijami začenja ali nadaljuje 20 industrijskih podjetij (med njimi TOS, Rog, 2ito, Delo, Kartonažna tovarna in obrat EMKA). Investitorji pa bodo 38,6 odstotkov svojih investicij usmerili izven občine. Gradbeništvo, ki naj bi hitreje uvajalo montažni sistem, tipizacijo stanovanjskih objektov in gradnjo stanovanj za trg, bo letos investiralo milijardo dinarjev v svojo mehanizacijo. Investicije v prometu so namenjene, razen železniškemu vozlišču, nadaljevanju elektrifikacije proge Postojna— Ljubljana, nabavi železniške- Stolpnice v Streliški ulici v Ljubljani Foto: Svabič ga in cestnega voznega parka (med temi so 4 Diesel lokomotive), širjenju avtomatske telefonske in telegrafske mreže. Na področju gostinstva so najpomembnejše gradnje hotela Lev ter samopostrežnih restavracij Triglav in Emona. Usmeritev na sodobnejšo trgovino V trgovini, ki je eden poglavitnih gospodarskih stebrov te občine, poudarja osnutek letošnjega gospodarskega programa usmeritev na sodobno urejena močnejša podjetja s širokim omrežjem prodajaln, ne glede na občinske meje. Med predvidenimi trgovskimi objekti lahko naštejemo samopostrežna centra na Prulah in v Roški ulici, paviljonslio samopostrežno trgovino na živilskem trgu. Centromerkur v Trubarjevi ulici ter preurejanje nekaterih lokalov v Stari Ljubljani in Kresiji. Prodajne prostore pa bo trgovina v prihodnjih letih našla tudi v novih zgradbah Metalke, Agrotehnike, dalje v Moše Pijadevi ulici in še drugod. Industriijska podjetja in kmetijiska posestva naj bi neposredno ali prek poslovnih združenj odpirala lastne prodajalne. V to se je doslej usmerila razen čevljarske predvsem še tekstilna industrija z Modno hišo, ki pa naj bi razširila poslovanje tudi na prodajo izdelkov tovarn iz drugih republik. Planika bo odprla poslovalnico na Trgu revolucije, Peko pa bo razširil poslovalnico na Titovi cesti. Kmetijska posestva pa ne kažejo še pravega zanimanja za odpiranje lastnih trgovin. Koncept nadaljnjega razvijanja obrti tudi v občini Lju-bljana-Center še ni docela jasen oziroma izoblikovan. Vendar v osnutku gospodarskega programa lahko zasle- dimo usmeritev na združevanje razdrobljenih delavnic v močnejša podjetja, ki bi z u-vajanjem sodobne mehanizacije povečala zmogljivosti. Storitvena obrt je po preno-du s pavšalnega na redni obračun začela še bolj zaostajati. Kupci raznih tehničnih izdelkov dostikrat niti garancijskih pravic ne morejo u-veljaviti. Zato bi bilo treba, če ne gre zlepa, tudi z izvajanjem predpisov doseči, da bi odpirala popravljalnice proizvajalna podjetja za lastne izdelke, trgovska podjetja pa za uvožene. Vsako leto novo šolo V zdravstvu naj bi — po osnutku letošnjega gospodarskega programa — začeli povečevati kapacitete bolnišnic, za kar je predvidena milijarda dinarjev. Investicijska politika na področju šolstva pa naj bi, kakor vsako prihodnje leto, tudi letos zagotovila sredstva za gradnjo ene nove šole. V vzgojno varstveni de- javnosti bodo v občini hitreje razvijali enostavnejše oblike otroškega varstva. Letos naj bi zagotovili sredstva za 2 matični otroško varstveni ustanovi; eno od teh že gradijo na Prulah. Med investicijami za kulturno in znanstveno dejavnost, ki jih ne financira od-čina, predvidevajo obsežnejša vlaganja za RTV, za Slovensko narodno gledališče, za Geološki zavod, za Avditorij, za Slovensko matico in za Narodni muzej. Občina pa bo prispevala sredstva za novi Jakopičev paviljon, za Mestno gledališče, Mestno lutkovno gledališče, Mestno ljudsko knjižnico, šentjakobsko gledališče in še za nekatere druge ustanove. Na področju fizkulture bodo nadaljevali gradnjo športnega parka ing. Staneta Bloudka, začeli bodo graditi zimski bazen pri kopališču »Ilirija« ter dogradili odprto švedsko telovadnico pri osnovni šoli na Poljanah M. Z V dosedanjem gospodarjenju ekonomskih enot v rudniku Mežica, ki je bilo zasnovano na nagrajevanju po enoti proizvoda, so se razprave po ekonomskih enotah vrti le predvsem okrog osebnih dohodkov, premalo pa o ostalih proizvodnih stroških. Nadaljnjo decentralizacijo zavira predvsem centralno obračunavanje in ugotavljanje poslovnih stroškov posameznih ekonomskih enot. Nujno pa je, da se tudi sistem knjiženja in vse analize poslovanja prilagode decentraliziranemu upravljanju. O tem je avtor prispevka razpravljal na nedavnem posvetovanj u Zveze ekonomistov v Mariboru. V preteklem letu smo na podlagi večletnega spremljanja proizvodnih stroškov po obratih in ekonomskih enotah začeli nagrajevati po enoti proizvoda, ki zajema ločeno osebne dohodke, variabilne in fiksne stroške. S tem so dobili obratni delavski sveti možnost spremljanja proizvodnih stroškov in pravico razdeljevanja ustvarjenega čistega dohodka. Spodbud-nejše oblike formiranja dohodka so mobilizirale širok krog proizvajalcev k sodelovanju in jim približale upravljanje in odgovornost za poslovni uspeh. Vendar mislim, da smo pri celotnem sistemu enot proizvoda preveč poudarjali le osebne dohodke, premalo pa razpravljali o drugih proizvodnih stroških. Nadaljnjo decentralizacijo pa predvsem zavira centralna administracija, ki si lasti pravico obračunavanja in ugotavljanja poslovnih stroškov posameznih ekonomskih enot. Zato se organi samoupravljanja ekonomskih enot še ne čutijo dovolj odgovorne za gospodarjenje. Skrbijo predvsem za tekoče spremljanje proizvodnih nalog in delitev ustvarjenega osebnega dohodka, le delno pa spremljajo poslovne stroške, medtem ko jim je popolnoma tuje gospodarjenje s skladi, amortizacijo ter poslovna politika podjetja. Iz te nevednosti izvirajo kritike na račun sosednih ekonomskih enot, stanovanjske gradnje, odvajanja denarja za šolstvo, ker so ti problemi odmaknjeni od neposrednih proizvajalcev. Nujno je, da se tudi sistem knjiženja in vse analize poslovanja prilagode decentraliziranemu upravljanju. Gospodarjenje po dveh poteh ni možno in uprava podjetja mora imeti več zaupanja v delo organov ekonomskih enot. Analitični oddelek naj ne bo le kontrolni organ, ki po nalogu uprave podjetja kontrolira poslovanje ekonomskih enot. Težišče njegovega dela morajo biti analize in izdelava instrumentov, ki bodo razčistili odnose med ekonomskimi enotami in pripomogli k zboljšanju poslovnega uspeha Čedalje živahnejši mali obmejni promet Lani je bilo v maloobmejnem prometu z Italijo nad 3,7 milijona prehodov Na jugoslovansko - italijanski in v zadnjem času tudi na jugoslovansko - avstrijski meji se čedalje živahnejše razvija mali obmejni promet. Z Italijo poteka ta promet po tako imenovanem Videmskem sporazumu iz leta 1955. Prebivalstvo obmejnih pre-de'ov v pasu okrog 10 km ima po tem sporazumu in na podlagi stalne legitimacije možnost štirih prehodov mesečno, pri čemer je dopustno zadržanje v sosednjem ozemlju do treh dni. Določene kategorije prebivalcev pa imajo pravico dnevnega prehoda. Tako je lani število prehodov naših upravičencev doseglo že 2,294.000, števPo prehodov italijanskih upravičencev pa se je povečalo na 1,443.000, skupaj torej 3 milijone 737.000. Zdaj je ob meji že 58 prehodnih točk, meg njimi 11 prve kategorije. pri čemer so vključeni štirje železniški prehodi. Zlasti ob glavnih cestnih obmejnih prehodih je promet izredno živahen, zlasti promet motornih vozil. Tako je leta 1960 prispelo samo v maloobmejnem prometu iz Italije blizu 300.000 italijanskih avtomobilov nasproti 100.000 pred štirimi leti. Razen tega se upravičenci vozijo v eni in drugi smeri z rednimi in izrednimi avtobusi in motocikli. Stalna mešana komisija za izvajanje Videmskega sporazuma je doslej izvršila vrsto modifikacij prvotnega sporazuma in se že javlja potreba, da se Prizadevanja za produktivnosti povečanje V industriji Slovenije se je letos zaposlenost le nebistveno povečala V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila industrijska proizvodnja Slovenije sicer le za 6,6 odst. nad proizvodnjo v enakem obdobju lanskega leta in je zaostajala v primerjavi s planiranim povečanjem za leto 1962, vendar je treba hkrati zabeležiti pozitivne tendence, ki se kažejo glede produktivnosti dela pod vplivom instrumentov našega gospodarskega sistema. 2e v drugem lanskem polletju se je naraščanje števila zaposlenih v industriji kot celoti praktično ustavilo. Tudi v prvih dveh mesecih le-t. Cn -Pga leta je bilo običajne sezonsko povečanje števi- la zaposlenih le skromno. Indeks števila zaposlenih, ki se je v zadnjem lanskem četrtletju gibal na višini okrog 100,5 (povprečje 1961 — 100) je znašal v januarju 100,6, v februarju pa 101,2. Tako je bilo število zaposlenih v prvih dveh mesecih letošnjega leta za 1,6 odst. večje kakor lani v istem obdobju. V mnogih industrijskih pa-nogah pa je bila kljub večji proizvodnij zaposlenost celo pod lansko ravnijo. V premogovnikih Slovenijo so v prvih dveh mesecih nakopali sicer le za 1 odst. več premoga kakor lani, vendar je to proizvodnjo ustvarilo za 5 odst. manjše število zaposlenih de- lavcev. črna metalurgija je izkazala za blizu 4 odst. večjo proizvodnjo pri enakem številu zaposlenih kakor lani. V barvasti metalurgiji je bil proizvodni uspeh kar za 10 odst. večji, medtem ko je bilo število zaposlenih le za slab odstotek nad lanskim. Prav značilen je uspeh elektroindustrije, ki je imela v prvih dveh mesecih za 1 odst. manj zaposlenih, ti pa so u-stvarili za 13 odst. večjo proizvodnjo. Lesna industrija pa je dala za 9 odst. večjo proizvodnjo pri enakem številu zaposlenih kakor lani. Manj ugodni pa so rezultati v nekaterih panogah, kjer je proizvodnja zaostajala zaradi objektivnih okolnosti. S. znova stilizira. Zato so v pripravi konkretni predlogi glede nadaljnjih olajšav kakor n. pr. glede števila upravičencev, glede območja gibanja in glede olajšav finančno valutnega značaja. Ti predlogi naj bi bili izhodišče za nadaljnje delo mešane komisije. S sosednjo Avstrijo je bil sporazum o malem obmejnem prometu sklenjen leta 1960 in je bil v jeseni lanskega leta praktično u-veljavljen. Tako se je začel mali obmejni promet z Avstrijo lani normalizirati. Po svojem obsegu sicer ne dosega prometa z Italijo, ker so tudi geografski in prometni pogoji drugačni, kljub temu lahko iz dosedanjih stikov z avstrijskimi uradnimi krogi in v o-kviru delovanja stalne mednarodne mešane komisije pričakujemo, da bo to sodelovanje nadalje uspešno, kar vsekakor predstavlja nov korak k razvoju jugo-slovansko-avstrijskih odnosov. fs nedZeriaii Gradijo ga v mariborski »Metalni« Delavci »Metalne« gradijo enega izmed največjih žerjavov v Evropi. To j-e žerjav, ki je namenjen za gradnjo čezoce- anskih ladij, namenjen pa je ladjedelnici v Gdyniji na Poljskem. Posebnost žerjava, ki bo težak približno 1200 ton, je popolnoma zvarjena konstrukcija. Žerjav bo lahko dvignil in prenašal breme težko 500 ton; lahko bo torej dvignil in prenašal fclreme cele kompozicije petdesetih vagonov. Poleg tega bo imel ta žerjav še pomožne dvigalne naprave s skupno nosilnostjo 150 ton. Zanimiv podatek je tudi skupna moč električnih motorjev, ki jih bo nad trideset. Ce bi sešteli moč vseh motorjev, bi dobili 1200 konjskih moči. Zaradi izredne velikosti — naj višja točka žerjava je nekje pri 67 metrih — bo žerjav opremljen z dvigalom za osebje, ki bo streglo temu velikanu. Vzpenjanje na tajcega orjaka po lestvi bi bilo pač prenaporno. Noge žerjava so opremljene s štiridesetimi kolesi, ki bodo tekla po štirih tračnicah. Samo kroglični ležaji teh koles so težki 10 fon. TO je samo nekaj zanimivosti tega žerjava- Žerjav bo v celoti izdelan v »Metalni«, od koder ga bodo razstavljenega prepeljali na Poljsko in ga sestavili v ladjedelnici, kjer bo obratoval. Za to delo bledo monterji potrebovali dobre štiri mesece. Kolektiv »Metalne« si Je pri izdelavi nad 700 žerjavov — kolikor jih je zgradil v povojnih letih pridobil mnogo izkušenj, zato ni čudno, <*e mu je bilo zaupano tako pomembno in veliko delo. Pravijo pa, da bo »poljski žerjav«, kakor ga imenujejo, posekal vse žerjave, kolikor so jih izdelali doslej. K-nik m Tudi kovinski magnezij bomo proizvajali. Pod jeti e »Ma-gnokrom« v Kral.ievu, ki je nedavno z zgraditvijo novih peči znatno povečalo svojo proizvodno zmogljivost za sintran ma-gnezit in za kramo magnezitne opeke, gradi Še poseben obrat za pridobivanje kovinskega magnezija. Doslej nismo pridobivali te izredno lahke kovine, ki nam je potrebna za’ razno zlitine aluminija. podjetja. Izdelati je treba tako spremljanje stroškov, da bodo proizvajalci v posameznih ekonomskih enotah sposobni spremljati gibanje proizvodnih stroškov in proučevati možnosti za njibovo znižanje. Ekonomska stimulacija tega znižanja je že podana v pravilniku o razdeljevanju čistega dohodka, celotno problematiko je treba le približati neposrednemu proizvajalcu. Razprave na obratnih delavskih mestih so pokazale, da smo pri tem že dosegli prve uspehe, delavci že predlagajo, kako izboljšati poslovanje, hkrati pa tudi od tehničnega kadra zahtevajo pojasnila o vzrokih stroškov. Med samimi ekonomskimi enotami prihaja do nesorazmerij. saj razen prizadevanja članov kolektiva vpliva no povečanje delovne storilnosti tudi različna tehnična opremljenost. S centralno delitvijo sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo, skušamo u-blažiti ta nesorazmerja. Vendar ima taka delitev nekaj slabosti, ker ne veže ekonomske enote na finančni uspeh vlaganja in ker centralni organi le razdele sredstva, ne kontrolirajo pa izvajanja del. Pri sestavi cenikov enot proizvoda upoštevamo le dejanske stroške preteklega leta, z utemeljitvijo, da s tem uravnavamo »nesorazmerja« tehnične opremljenosti. Vendar se za tem skriva iz večine le težnja po izravnavi uspehov poslovanja. Marsikdo daje ekonomskim enotam pravico gospodarjenja, vendar »zahteva« povsod enake uspehe in od njih odvisne osebne dohodke. Še vedno preveč primerjamo razmerja zaslužkov med ekonomskimi enotami, ki so bila postavljena po tarifnem pravilniku iz leta 1958 na podlagi analitične ocene delovnih mest s sedanjim razmerjem doseženih osebnih dohodkov. Ta razmerja so z uvedbo ekonomskih enot v letu 1960 zaradi neenakih poslovnih uspehov posameznih ekonomskih enot kljub delnemu izravnavanju že zelo spremenjena. Stalne težnje po vzpostavljanju starih razmerij negativno vplivajo na zaupanje kolektiva v enoto proizvoda, ker vsakoletno uravnavanje podira uspehe, dosežene v preteklem letu. Nehote se pojavlja miselnost, nikar preveč ne odskočimo od drugih, sicer nam »bodo« vse odvzeli. Te težnje izvirajo od tega, ker formirajo ekonomske enote dohodek na podlagi lastne cene. Ker sestoji podjetje iz različno opremljenih ekonomskih enot. v katerih je odstotek priznane vrednosti vloženega dela v lastni ceni zelo različen in se giblje od 15 do 45 odstotkov, nimajo vse enote enakih možnosti, da bi dosegale uspehe. Ta način vsakoletnih izravnav smo izbrali zato. ker je bila leta 1961 planirana lastna cena našega glavnega proizvoda višja od maksimirane tržne, podjetje je planiralo izgubo. Vendar je kolektivu prav zaradi stimulacije proizvajalcev uspelo povečati proizvodnjo za 6 odstotkov, znižati variabilne stroške za 9 odstotkov in povečati proizvodnjo finalnih izdelkov. Razen planiranega osebnega dohodka smo ustvarili tudi sredstva za sklade. Zato za leto 1962 lahko planiramo delitev čistega dohodka na osebni dohodek in sklade. Na podlagi planirane prodajne cene pripravljamo spremembo formiranja dohodka po ekonomskih enotah. Kot osnovo delitve nameravamo vzeti vloženo delo in tako ugotoviti delež skladov, ki odpade na enoto proizvoda. Po istem ključu bi razdelili tudi del amortizacije med ekonomske enote. S tem bodo ekonomske enote upravljale z dodatnimi sredstvi, s pomočjo katerih bodo lahko izravnale razločke tehnične opremljenosti. Pričele bodo gospodariti s svojo amortizacijo in skladi. V interesu obratnih delavskih svetov bo, da bodo vložena sredstva čimbolj povečala dohodek ekonomske enote. Ekonomski račun za posamezna vlaganja bo zainteresiral širok krog ljudi, razprava bo pomagala k racionalni porabi sredstev. O novem načinu že razpravljamo. potrebno je izdelati kalkulacije in delno korekturo. Vendar pričakujemo, da bomo z njim dali ekonomskim enotam možnost izenačevanja pogojev poslovanja in s tem odpravili sumničenja, ki se sedaj še pojavljajo. Hkrati pa bi utrdili zaupanje proizvajalcev v cenike enot proizvoda, ki bodo lahko veljali za daljše obdobje. Ing. Peter Kosec 4 DELO TO—K. «1. MARCA IMS ^lll!!ll!l!l!llllllll!!ll!IMIIIIIIIf|l||l||||l|||||f!ll|||||||||||jj|||!||||||||||||j||||||||j]f|[||||jl £ | Nekoč se bo | zgodilo J Tovariš urednik, g kdor trdi, da se čudeži m več ne gode, je v zmoti. U Naj si gre samo za pol g ure ogledovat, kaj se dolg ,'jaja na najbolj promet-p nem ljubljanskem križi-jj šču, pred Pošto, pa bo vi-j! del čudeže na tekočem b traku! 1 Ali ni čudež, da se na § tem križišču doslej še ni g zgodila nobena večja ne-| sreča, vsaj v zadnjem Zeli tu ne? Čeprav stoji na m okroglem podiju miličnik p od zgodnjega jutra pozno g v noč ter odpira in zapisi ra cesto, je — ko da ga ni. H Morda se enkrat na uro g zgodi, da nihče nepravil-M no ne prečka ceste. Cesto | se zdi, ko da ljudje prav | čakajo na trenutek, ko se g bo miličnik obrnil in jim | zaprl pot, da bi se po-| gnali čez zebrasti prehod. E Včasih imam občutek, ko g da to ni predrznost ali g neumnost, temveč delova-g nje refleksov v obratnem g smislu. Kajti dostikrat i lahko opazujete pešce, ka-B ko oklevajo s prečkanjem s ceste, čeprav je cesta od-| prta in jih miličnik celo S vabi., naj se že vendar | zganejo. 1 Ampak to je samo ena | vrsta pešcev, ki nene-I homa kršijo prometne i predpise. So tudi taki. ki | jim očitno gre za »uve-i Ijavljanje«. Ali ste kdaj j opazovali bedasto zmagoslavni smeh takega »junaka«, ko se pred nosom prometnega paznika ziblje čez zaprto cesto? Gotovo je prepričan, da je vreden vsega občudovanja. Potem pa tisti, ki jim je »izpod časti«, da bi počakali na prometnikov znak. Pred nedavnim sem opazovala takle prizor: dekle z visokostnim izrazom na obrazu je. ne da bi pogledala na levo ali desno, krenila čez zebre, ko je bila pot zaprta. Pomožni miličnik je zaklical za njo, naj se vrne. kar je seveda ignorirala. Miličnik je nato stekel k njej, jo prijel za roko in ji ponovno dejal, nai se vrne. Ona pa: »Kaj si drznete! Nesramnež!« In se mu je iztrgala in nadaljevala svojo pot. Vse to se je zgodilo sredi največjega prometa! Popolnoma mi je nerazumljivo ravnanje prometnikov v takih primerih. Res se mi včasih zdi. ko da so že resignirali nad svojimi someščani. Kaj takega, kar se dogaja pri nas pred Pošto, bi se drugod — kjer koli na svetu — dogajalo samo eno uro. In v tej uri bi prometniki pobrali najmanj 60 občutnih kazni. P is m a b Se nekaj je treba povedati: prometniki prehitro menjajo smer. Ko prometnik vzdigne roko, se mora promet ustaviti in šele ko je križišče prazno, lahko odpre nasprotno smer. Sicer se zgodi, kar se pri nas redno dogaja, da je križišče polno bežečih pešcev, ki se rešujejo na »breg« pločnika. Nekoč bo čudež odpovedal in potem bomo strmeli v krvavo liso in se spraševali, kdo je kriv. Promet v našem mestu narašča z neverjetno naglico. Poleti bodo navalili tuji vozniki, ki so nava-je ni, da avtomatično pritisnejo na plin, kadar se prometnik obrne. In če se bo prav v tistem trenutku hotel, nekdo junačiti in bo nekdo trmast in bo nekomu odpovedal refleks? Prometni predpisi so zato, da se jih izpolnjuje. •Demokracija« pri izvajanju teh predpisov pomeni ogrožanje človeških življenj. Tega bi se morali zavedati vsi. Gerda Herman, Ljubljana. Hudovernikova 4. čudno, če so nam za domače izraze že popolnoma otopela. Ce pojde tako naprej, bomo nepopačeno slovenščino iskali sčasoma le še pri kakem nepismenem pastirju! Poglejte samo v »Ljubljanski dnevnik«, kaj počenja s tistim »tod« v vohunskih zgodbah! Na posebno opozorilo (25-2—62) ga zamenjuje sedaj s »tu« tudi tam, kjer bi bilo pravilno »tod«. Ne pomaga torej pravopis, če je otopelo uho! Zato pa: Kdor zasledi take napake, naj nanje takoj opozori krivca. Ne čakajmo, da se bomo nanje privadili. Ustanovimo MNOŽIČNO JEZIKOVNO INŠPEKCIJO! Fr. Mlekuž, Ljubljana, Titova 55. Zakaj samo nekatera letališča? pa kakovost ljubljanskega letališča ne ustreza. Letališče v Tivtu, ki lahko sprejme letala do vrste IL-14 (ki so večja od letal DC-3) pa bo prav zato lahko v sezoni sužilo kot mednarodno turistično letališče, čeprav se drugače po kakovosti na razlikuje mnogo od ljubljanskega. Ko bo letališče v Bratkih gotovo in ko bo postavljena zahteva za njegovo priznanje kot mednarodnega 1etališča, bodo pristojni organi to zahtevo proučili — na podlagi že omenjenih mednarodnih pravil«. Kaj naj storimo? Množična jezikovna inšpekcija Tovariš urednik, v pojasnilo na dopis tovariša Zupančiča naj odgovorim, da so naši jezikoslovci zadevo »finansiranja« že rešili v prid financiranja. kakor piše Uradni list in kakor je ta beseda sprejeta v novem SP. Obliko »s« uporabljajo le Srbi. Od njih je zašla k nam podobno kot »častna reč«, »v kolikor«, •»odnosno«, »na osnovi«, »koristnik« itd. V svojem dopisu sem primer »finansiranja« navedel kot dokaz, da je obravnavanje jezikovnih vprašanj v radiu neučinkovito, ker je profesor Rupel trikrat obravnaval to napako in potrdil, da je oblika v Uradnem listu pravilna, pišemo in govorimo pa še vedno vsak po svoje. Prav to mi je dalo misliti, da bi bilo potrebno najti drugačen način za preganjanje jezikovnih napak in mislim, da je to v prvi vrsti naloga našega časopisja. Ne rečem preveč, če trdim, da se dandanes učimo jezika bolj iz časopisja kot pa iz učnih knjig. Kaj pomaga, če v šoli še tako lepo obravnavamo jezik Martina Krpana, ko pa nam ga zunaj šole preplavi povodenj od vseh strani nanesene tuje navlake, ki nam dan za dnem buta na ušesa, da ni Pod tem naslovom smo 17. marca objavili pismo tovarišice Štefanije S e‘-1 i h iz Šentvida pri Ljubljani. ki je želela zvedeti, zakaj ljubljansko letališče po odloku Zveznega izvršnega svega ni odprto za javni mednarodni letalski promet, medtem ko bodo po istem odloku razen letališč v Beogradu in Zagrebu odprli za javni mednarodni letalski promet tudi letališči v Dubrovniku in Titogradu. Naš beograjski dopisnik se je o tem informiral v Sekretariatu ZIS za promet in zvedel naslednje: »Da bi neko letališče bilo odprto za iavni mednarodni letalski promet, mora ustrezati določenim tehničnim pogojem za sprejem raznih vrst letal; o tem obstajajo mednarodni predpisi. Razen letališč v Beogradu, Zagrebu, Dubrovniku in Titogradu ostala letališča v naši državi v tehničnem pogledu ne izpolnjujejo pogojev za mednarodni letalski promet, ker so sposobna sprejeti samo majhna letala in niso zadostno o-premljena. To velja tudi za sedanje ljubljansko letališče, ki je komaj sposobno tudi za notranji letalski promet. Prav zato tudi pra-diio novo letališče v Br-nikih. Ljubljansko letališče komaj ustreza tudi za letala DC-3, ki jih v mednarodnem letalskem vro-metu več ne uporabljajo, ker so premajhna. Za sprejem letal, ki so sedaj v uporabi v mednarodnem letalskem prometu. Tovariš urednik, da se vam predstavimo: smo vneti bralci DELA, delavci v modemih samopostrežnih prodajalnah, ki imamo svoje ekonomske enote in smo plačani po učinku. Ponosni smo, da delamo v samopostrežnih prodaja7nah, ki so se tako lepo uveljavile prt potrošnikih. Naš ponos in veselje do dela pa nam čestokrat greni to, da zaupanje, ki ga ima naša družba in naš delovni kolektiv, tako pogosto izkoriščajo razni reodgovorni ljudje. C e bi se c\glasili pri vas, bi se čudili, koliko je teh ljudi. Poskušali smo že marsikaj. celo v dnevnem časopisju smo objavili številke in primere iz leta 1961. zagrozili z objavljanjem imen teh ljudi. Toda — stvar se ni bistveno spremenVa. razen, da odkrijemo še več tatov. Naj nam kake ne*e-7ene spodrsljaje ki se iih izogibamo, kolikor le moremo. .potrošniki oprostijo. Ce nismo prepričani, rajši sami poravnamo škodo. Marsikom^ ne bi bilo prijetno v naši ko*i. zakaj teh težav ni malo in smo o njih že novorili na Trgovinski zbornici. R pristojnimi organi skupaj iščpmo rešitev tega problema. Menimo, do bomo lahko usnešno in koristno opravljali službo le. č" se bomo z vsemi močmi trudili za. napredek samopostrežnih prodajaln, prt j čemer pa prosimo ~a ra- j zumevanie potrošnikov. j Kolektiv samopostrežnih prodajaln Pogled na Kranj. S PLENUMA Foto: Svabič 0 b L 0 SZDL KRANJ DRUŽBENI PLAN NAI DRŽA VUANOV IN SKUPNOSTI V tej rubriki objavljamo prispevke naših bralcev, ki so zanimivi tudi za širšo javnost. Pismo pa lahko dobi prostor v listu samo, če je opremljeno s popolnim naslovom avtorja. Objava pisma tudi še ne pomeni, da se uredništvo strinja z mnenjem pisca. !lll!i!!llllllllllllllllllllllll!lllll]!ll!llllll|jl!ll|[|lllllllill!!!llll|l||||l|||||]l||!llll||||||||||[||l!l||||||| milllllll!ill!llllll!!llllll:illiail!IUIIII!lllli!lllllll!lllllllllllll!lllll;i!ll||l|l|l||||||||||i|||||!!l!!i|||||||;|||||M Petkov plenum Občinskega odbora SZDL Kranj je bil posvečen razpravi o družbenem planu in proračunu občine za leto 1962. Razprava je bila plodna, saj so se diskutanti lahko opirali na zaključke sestankov, na katerih so predhodno obravnavali posamezne panoge gospodarstva. Prva dva meseca letošnjega leta sta pokazala, da se proizvodnja še ne giblje v skladu s planom. Gospodarske organizacije bodo na podlagi temeljitih obravnav družbenega plana morale bolje izkoriščati notranje rezerve. V.ažno vlogo bo odigrala tudi delitev osebnega dohodka; 'predvsem bo pripomogla k povečani kvaliteti in storilnosti. Paziti pa bo treba, da bo merilo za delitev dohodka dvig produktivnosti. Izdelati bodo morali tudi plane izvoza, ki jih večina podjetij še nima, ter se pri tem orientirati predvsem na tržišča s trdno valuto. ® MARIBOR ZBORI OBČANOV V OBČINI CENTER V občini Center bodo zadnje dni marca izvedli zbore občanov krajevnih skupnosti. Zberi občanov so nova oblika, ki je nadomestila stare zbore volivcev. Občinski odbor SZDL. ki'je dal pobudo zanje. meni. da občanov ni mogoče pojmovati samo kot volivcev, ker se je njihov odnos do ijud-skega odbora bistveno spremenil s tem, ko so postali upravljavci v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Predvsem sekcije Socialistične zveze bodo tokrat načrtno proučile gradivo družbenega plana in proračuna občine, ki bo predložen v razpravo To in ono iz kočevske komune občanom. —go . Na zadnji seji je zbor proizvajalcev kočevske občine razpravljal o pravilnikih petih gospodarskih organizacij. Na pravilnike Tekstilame, Kovinarja in Kočevskega tiska ni Imel bistvenih pripomb, medtem ko je podjetju ►►Jelka« iz Podpreske priporočil, naj izdela nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o delitvi čistega dohodka pa delno spremeni. Podjetju Klavnica in mesarija, ki je bilo dolžno izdelati le en pravilnik, je zbor proizvajalcev priporočil, naj izdela v celoti nov pravilnik. Pri pravilniku Kovinarja velja pripomniti, da je edini izmed pregledanih, ki določa, da gre del sredstev iz čistega dohodka podjetja za komunalne potrebe občine in da občinskemu ljudskemu odboru teh sredstev ne bo treba vračati. Se nekatere splošne ugotovitve in pripombe so bile: da doslej ni še noben pregledani pravilnik vseboval določil, kateri vodilni u-službenci Imajo pravico do plačanega nadurnega dela; pravilniki so pomanjkljivi predvsem tam, kjer so jih pomagale z vzorci sestavljati zbornice ali pa če Učenci osemletk na praksi v podjetju :>!:?.;. T'+ o:yo y.!;.... raznih.šo1 oznanjan z delom podjetij na krajših » reform' “ ’ ' a proizvt .. . - _ — razreda o v Mariboru zamenjali šolske klopi z delovnimi mizami, svinčnike in peresa . * »ciiianjaii z delom r ekskurzijah. Ena izmed novosti novega zakona o reformi šolstva pa nalaea šolam da pošljejo ucence osmega razreda osemletke na proizvodno delo, kakor ga ime™' r razna podjetja. Tako so tudi učen i 8. razreda osemletke »MartL iboru zameniali šolske kloni •. ____»Martm Konšak« kladivi in kleščami. V šolski delavnici podj^a ^ ticno spoznalo vrsto poklicev kovinske industrije, si ogledalo vse veHke delavnice podjetja, se seznanilo s celotnim delovnim procesom in z naivažnpičim; H -v kolektivu. V soboto, 24. t. m., so učenci končali s”]" ^tdnevn" 'prTkso‘TEd jetju m sc vračajo v šolske klopi. Na sliki: Učenci osemletke »MarUn Konšak. v »Metalni«. K-nik so bili prilagojeni po kakšnih drugih vzorcih; nekaterim gospodarskim organizacijam bo potrebna pri ponovnem sestavljanju oziroma popravljanju pravilnikov pomoč, ker nimajo same dovolj strokovnega kadra. Pred dnevi je bila na pobudo občinske počitniške zveze ustanovljena v Časopisno založniškem podjetju Kočevski tisk družina Počitniške zveze. To je hkrati prvi primer v kočevski občini, da je bila v nekem podjetju ustanovljena taka družina. Kočevski Zdravstveni dom bo pregledal letos delavce v petih podjetjih. Kočevska podjetja, razen IKOP, doslej niso organizirala pregledov svojih članov kolektiva. Zdravniki bodo pregledali tudi delovna mesta in opozarjali na vzroke, ki povzročajo obolenja. * Zdravstvena postaja, ki jo grade v. Vasi, bo sposobna sprejeti stalnega zdravnika v začetku poletja. Z ureditvijo te postaje bo rešen problem zdravstvene službe za kolpsko dolino. Lani je bilo v kočevski občini za 1,7 odstotka manj nesreč, vendar so bile hujše, saj se je število lzgub- pove- Manj ljenih delovnih dni čalo za 4,3 odstotka nesreč je bilo v gospodarskih organizacijah, kjer so načrtno delali za njihovo preprečevanje, kot na pri-imer v rudniku, pri KGP in v Tekstilamni ter še v nekaterih. Število nesreč se je povečalo pri tehničnih uslužbencih, medtem ko je pri kvalificiranih in nekvalificiranih delavcih ter vajencih padlo. Precej nesreč se je zgodilo v nadurnem delu. Dramska sekcija kočevske »Svobode« je začela vaditi igro »Z vrati treskajo«. Z njo bodo nastopili v začetku maja. S komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«, ki jo je sekcija že naštudirala, pa bodo nastopili v Vasi - Fari in Podpreski, v teku pa so dogovori za gostovanji v Stari cerkvi in Loškem potoku. J. P. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi razvoju trgovine — nerazvitost le-te namreč dopušča znaten odtok sredstev. Razprava o kmetijstvu je pokazala, da je dal plan potreben poudarek tej panogi, predlagali So le nekatere spremembe v besedilu'. Zivahneje so govorili o trgovini in gostinstvu. Ugotovili so. da bo treba predvsem povečati zmogljivost trgovine in povečanje njenih obratnih sredstev, sicer se lahko zgodi, da hi se zmanjšal asortiman blaga. Investicije, ki jih za trgovino predvideva družbeni plan, bedo lahko realizirali, seveda s temeljitim delom. Za gostinstvo bi bilo nujno, da bi se plan bolj usmeril v center mesta, kjer ta panoga temeljito šepa, predvidel pa naj bi tudi sredstva za izdeiavo novih načrtov za hotel, na podlagi katerih bi se lahko udeležil; razpisa pri skladu za investicije v turistične objekte. Za razvoj obrti bi morali najprej izdelati temeljit razvojni plan, ki naj bi točno določil smer, v katero naj hi se v prihodnje razvijala. Uslužnostno dejavnost (servise) naj hi razvijala predsem industrija, ki ima za to največ možnosti, določeno vlogo pa naj bi pri tem odigrale tudi stanovanjske skupnosti. Več pristojnosti bi morali datj stanovanjskim skupnostim tudi pri reševanju komunalnih zadev — te bi marsikaj lahiko opravile z manjšimi sredstvi, kot bi jih zahtevala redna pot. To bi tudi zmanjšalo razliko med potrebnimi dn razpoložljivimi sredstvi. Z razdeljevanjem sredstev v šolstvo so bile nekatere šole precej prizadete — stanje v teh šolah naj bi zato ponovno proučili. Sploh pa so bili mnenja, da bi morali sredstva za šolstvo povečati. Zavzemali pa so se tudi za sofinansir.anje strokovnega šolstva iz industrije. Ugotovili so tudi, da finansiranje varstvenih ustanov ni najboljše, tako da so se stanovanjske skupnosti lahko izmaknile. Položaj je težak tudi v kulturi, saj plan zanjo predvideva premalo sredstev. Razen tega pa so v sredstva zajete tudi take organizacije, ki ne sodijo zraven. Predlagali so, da bi za kulturo dali del sredstev iz proračunske rezerve. Zanimali pa so se še, zakaj ne izpolnjujejo plan investicij v kulturo iz leta 1959. Plan predvideva po mnenju diskutantov tudi premalo sredstev za zdravstveno varstvo. Predlagali so, naj bi v celoti Korigirali to področje v planu glede na nove pogoje. Razen tega so izrazili še mnenje, da bj morali določiti način investiranja v zdravstvo, korigirati stališča do ustanavljanja obratnih ambulant, dopolniti predpise o notranji delitvi sredstev ter uvesti več družbene kontrole. P. G. UVEDBA PRISTOJBIN ZA PARKIRANJE Od 15. aprila dalje bodo na vseh parkirnih prostorih v Kranju' pobirali pristojbine za parkiranje. Tarifa za avtomobile bo znašala od 50 do 200 din, in sicer: do dveh ur 50 din, od dveh do dvanajstih 100 din in od dvanajstih do štiriindvajsetih 200 din. Posamezniki in gospodarske organizacije bodo lahko za uporabljanje parkirnih prostorov plačevali mesečne pavšalne zneske v višini 2500 din. Sredstva, ki jih bo tako dobil Komunalni servis, bodo uporabljali za urejanje prometnih znakov ter nekatera druga dela, ki bodo zagotavljala varnost v prometu. P. G. • JESENICE SEMINAR ZA PREDSEDNI* KE IN SEKRETARJE LMS Nedavno je organiziral komite LMS Železarne Jesenice seminar za člane komiteja. Na dvodnevnem seminarju so obravnavali temo »Naloge Ljudske mladine po VII. kongresu« in temo »Tehnika vodenja sestankov«. MARTINARNO DOBRO UPRAVLJAJO Člani delovnega kolektiva martiname v jeseniški železarni budno spremljajo proizvodne uspehe in so g sedanjo proizvodnjo zadovoljni. Na nedavnem zboru EE martiname So odobravali poročilo o doseženih proizvodnih uspehih ter obračun osebnega dohodka za januar in februar. Sklenili so rezervni sklad bivše EE topilnice, od katerega pripada martinarni 3 milijone 303.100 din, razdeliti med člane kolektiva. U. • TOLMIN GORNJE POSOČJE NAJ BO ŠE BOLJ PRIVLAČNO Na razširjenem plenumu občinskega odbora SZDL v Tolminu, ki so se ga udeležil; tudi nekateri predstavniki gostinskih obratov, turistično olepševalnih društev in sindikata, so razpravljali predvsem o tem, kako povečati privlačnost naselij v gornjem Posočju, urediti gostinske lokale in vpeljati v njih kultumejšo postrežbo. Ugotovili so lep napredek zadnjih let v razvoju letnega in zimskega turizma, ki pa ga je moč še povečati. Veliko n,a videz drobnih, a pomembnih stvari se da urediti z malenkostnimi sredstvi, z dobro voljo in s prijaznostjo. Tudi čist in urejen zunanji videz bi povečal mikavnost naselij ob Soči in Nadiži. Nadiža je med našimi n,a j toplejšimi rekami, na katerih bi se dalo urediti naravno kopališče s plažo in prostorom za taborjenje. V akcijo za še lepšo podobo naših naselij bodo pritegnili tudi krajevne odbore SZDL. • OŽBALT NOV TRGOVSKI PAVILJON Trgovsko podjetje »Planina« iz Radelj ob Dravi je v surovem stanju zgradilo trgovski paviljon, v katerem bodo dobili svoje prostore trgovina, mesnica in še nekatere obrtne dejavnosti. Tako bodo tudi v Ožbaltu dobili primeren m sodobno opremljen trgovski paviljon, ki so ga že več let pogrešali. -jan PRED SPREJEMANJEM DRUŽBENIH PLANOV V LJUBLJANSKEM OKRAJU Vloga SZDL url olkovanjii polivke gospodama v komuni • NOVA GORICA GRADNJA AVTOBUSNIH POSTAJ Kolektiv podjetja »Avto-promet« Gorica je začel graditi dve novi avtobusni postaji, in sicer v Novi Gorici in Bovcu. Pred kratkim so v mestnem parku nasproti pošte in podružnice Narodne banke odstranili okrasno rastlinje in drevesa in to HITRu PRIPRAVLJENO KOSILO GOVEJA JUHA Z VLIVANCI, KUHANE SARDELE, KROMPIRJEV HREN. Juha: za vlivance potrebujemo drobno jajce, zmo soli, kanec hladne vode in veliko žlico moke. Vse zmešamo v sladko tekoče testo, ki ga v dolgem curku vlivamo v vrelo govejo juho. Vre naj pet minut. Kuhane sardele; tričetrt do kilogram velikih sardel, sol, poper, lovorjev listič, olje, limonin sok. SaTdele očistimo, hitro operemo in; položimo v kozico. Zalijemo z osoljeno vodo, ki smo ji dodali še nekaj zrn celega popra in lovorjev listič. Vro naj pet do deset minut. Ko jim izstopijo oči, so kuhane. Potem jih zložimo na krožnik, tako da imajo glavice skupaj. Pokapamo jih z limoninim sokom, polijemo z oljem in potresemo s poprom. Okrasimo z majhnimi vejicami zelenega peteršilja in z režnji trdo kuhamah jajc. Krompirjev hren: pol do tričetrt kilograma krompirja, štiri žlice naribanega hrena, pet žlic belega olja, sol, dva stroka česna, list zelenega peteršilja. Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Krompir damo v skledo, solimo, polijemo z o-ljem, potresemo s soljo, strtim Česnom in z drobno zrezanim zelenim peteršiljem. Krompir nato močno zmešamo. Dodamo še hren in po okusu kis, nakar zopet zmešamo in damo le ribam na mizo. posadili drugod. Na očiščenem prostoru je gradbeno podjetje »Kraški zidar« zakoličilo temelje za novo avtobusno postajo. Zgradba bo veljala približno 70 milijonov din in bo, pričakujejo, odprta konec tega leta. Avtobusna postaja bo v neposredni bližini vseh pomembnejših ustanov in novega hotela. Nova avtobusna postaja, ki bo dnevno sprejela 45 avtobusov, bo vsekakor tudi okras mesta. Novo po6tajn0 poslopje bo zgrajeno iz armiranega betona, aluminija in stekla. Razen lepe velike dn moderne čakalnice bo imelo tudi bife, garderobo, poseben prostor za prodajo časopisov, revij in tobačnih izdelkov ter prometno pisarno. Tudi v Bovcu so na moč pohiteli s pripravami za novo avtobusno postajo. Stala bo v bližini novega hotela, ki tudi naglo raste. Te dni sklicujejo občinski odbori SZDL v ljubljanskem okraju plenarne seje, na katerih razpravljajo o smernicah gospodarskega razvoja komun v letošnjem letu. V večini občin so to razširjene seje, saj na njih sodelujejo tudi sindikalni sveti, odborniki občinskih ljudskih odborov, ponekod tudi 'komiteji ZK in Ljudske mladine. Namen teh posvetovanj je predvsem oblikovanje osnovnih smernic gospodarske politike občin v letošnjem letu. Nič manj pomembna pa ni tudi razprava o oblikah, preko katerih naj bi občani sodelovali pri obravnavi družbenih planov i* proračunov. V nekaterih občinah so se domenili, da bodo občane pritegnili k razpravi o gospodarskem razvoju komun prek najrazličnejših oblik, ki so se v dosedanji dejavnosti organizacij SZDL izkazale kot uspešne. V prvi vrsti bodo razprave v odborih in sekcijah krajevnih organizacij. Tako bo v posameznih krajih seznanjen s problematiko komune določen krog občanov, ki pa bodo svoja stališča posredovali na zborih občanov. K tem razpravam v okviru vodstev krajevnih organizacij in krajevnih skupnosti bodo ponekod pritegnili tudi klub odbornikov in skupaj z njim razčistili nekatere nejasne pojme. Gre zlasti za to. da bodo osnutki družbenih planov posredovani občanom v čimbolj razumljivi in dostopni obliki. V občinah, kjer izdajajo svoje lokalne liste, bodo v posebnih prilogah posredovali občanom v poljudni obliki obdelano gradivo 0 gospodarstvu komune. Tako gradivo že vsebujeta zadnji številki »Šišenskih razgledov« in bežigrajskega »Zbora volivcev«. »Zasavski tednik« bo v posebnih prilogah obravnaval gospo- darjenje v Zasavju, podobno »Novice« za področje kočevske jn ribniške komune, »Kamniški občan« itd. Priprave za plenarne seje občinskih odborov SZDL so razgibale družbene in upravne organe v občinah, ki so začeli hitreje zbirati podatke o položaju gospodarstva. Ponekod namreč temu vprašanju doslej niso posvečali dovolj pozornosti, kljub temu, da je čas, odmerjen za razpravo in sprejem družbenih planov in proračunov, relativno kratek, saj jih morajo občinski ljudski odbori sprejeti najkasneje do 15. aprila. Organizacije Socialistične zveze se zavzemajo za to, da bi sodelovale pri oblikovanju politike gospodarskega razvoja, ne pa da bi ostale tolmač določenih staMšč upravnih organov občin, na podlagi dokončno izdelanega ali morda celo že sprejetega družbenega plana, kot je bil to ponekod primer v minulih letih. F. S. Naš fotoza V Novi Gorici bodo v kratkem pokrili nov lovski dom, ** P*~ T lastni režiji okrajna Lovska zveza. Otvoritev *e"®n* T »Gotkn lovske sezone. Za gradnjo prispevajo gradbeni material in sredstva lovske družine ter posamezni lovci. Dom bo imel trgovino za lovski in ribiški pribor ter dve sobi za prehodne lovce, poslovne proštom in I stanovanje. Foto: Perat DELO TOREK, 27. MARCA 1962 ,,DeIo*f komentira nedeijj&ke športne dogodke Plavanje ifsid muh - naihitreisa jauur Na dvodnevnem zimskem prvenstvu Jugoslavije v plavanju je najbolj razburkal vodo in gledalce osemnajstletni dijak iz Splita Nenad Kuridža. Zmagal je v treh disciplinah — 100 m prosto, 200 prosto, 100 metuljček (in v štafeti) z izvrstnimi rezultati. Še več' Kuridža je na 100 m metuljček dosegel rezultat 1:01,0. ki ga je v Evropi doslej dosegel le še Hlopka (CSSR), in sicer prav tako z’ 25 m bazenu, v olimpijskem pa 1:01,2. Toda to ne zmanjšuje dejstva, da imamo v Kuridži plavalca izrednih sposobnosti, plavalca, ki si lahko od njega mnogo obetamo na evropskem prvenstvu v Leipzigu, ki bo od 18. do 25. avgusta. Prav to nalaga posebno skrb našim plavalnim selektorjem, saj je znano, da si Veljko Rogušič še ni povsem opomogel od razočaranja na olimpijskih igrah, kjer je nastopil, ne da bi ga poprej temeljito preizkusili v mednarodni areni, kjer bi si pridobil potrebno mednarodno rutino. Rogušič je v Zagrebu startal dokaj neuspešno, ker se — kot pravi — ni utegnil pripravljati na to prvenstvo. Kuridža pa je tudi skoraj vsa kvaliteta >na višji ravni« tega prvenstva. V pred- TRETJE ZIMSKO PRVENSTVO FLRJ V PLAVANJU Mladost prvak, Ljubljana sedma Zagreb, 26. marca. — Po dvodnevnih borbah se je sinoči končalo letošnje tretje zimsko prvenstvo Jugoslavije v plavanju. na katerem se je zlasti izkazal osemnajstletni učenec iz Splita JMenad Kuridža. ki se je štirikrat plasiral na prvo mesto - na 100 in 200 m metuljček, 100 m prosto in 4x50 mešano. Ta nadarjeni plavalec je že v soboto presenetil vse strokovnjake in številno občinstvo z imenitnim rezultatom na 100 m hrbtno: 1:01,0. kar je bolje od evropskega rekorda (1:01,2) Ceha Hopke. Slednji je svoj rekord dosegel v 50-m bazenu, kjer pa priznavajo rekorde. E-, preostali sobotni izidi najboljših (o nekaterih smo že poročali) MOŠKI, 100 m Jeger (Ml) 4:47. c. volčanšek (ML) 4:55,2, Sandič (Part.) 4:55,4, 100 m metuljček Kuridža (Mor) 1:01,0, Zlatič (Cz) 1:05,6, Volčan-šek (Ml) 1:06.8. 200 m prsno Pe-rišič (Pb) 2:43.2 Jamntcki (Ml) 2:43,4, Hebel (Med) 2:49,4, 4x50 m mešano: Kuridja (Mo) 2:29,2, Jeger (Ml) 2:29,6, Barišič (JS) 2:35.6. E3 Zenske. 100 m hrbtno Pilič (JS) 1:19,4, Kurir (JS) 1:21,4, Sinčič (JS) 1:23.8. 4x50 m mešano: Sinčič (JS) 3:00,0, Mežnar (Pb) 3:07,2, verzi (Ml) 3:07,6. S V nedeljskem nadaljevanju prvenstva pa so bili doseženi tile izidi, MOŠKI: 100 m prosto Kuridža (Mo) 58.2, Kičovič (Cz) 1:00,0, Jamnicki (Ml) 1:00.4 200 m hrbtno Dorčič (Pr) 2:30,4, Cazar (JS) 2:36,8, VVagner (Medv.) 2:37,5, 200 m metuljček Kuridža 2:30,6. Zlatič (Cz) 2:37,2, Volčanšek (Ml) 2:37.8, 100 m prsno Perišič (P) l:lo,0, Hebel (Medv.) 1:16,6, Despotovič (Cz) 1:17.1, 200 m prosto Jeger (Ml) 2:11,6, Kičovič (Cz) 2:13.2, Dorčič (Pr) 2:18,4, štafeta 4x100 m mešano Jadran (S) 4:34.4. Mladost I 4:37,2, Partizan 4:40,0 ... 7. Ljubljana 4:54,8. E3 ZENSKE. 200 m prosto Ca-jer (Jug) 2:27.2. Mežnar (P) '2:40.6. Verži (Ml) 2:41.4, 100 m prsno Matičič (Ml) 1:26.6, Bje-dov (POSK) 1:27.8, Marasovič (JS) 1:28.4, 100 m metuljček Bi e-lovac (POSK) 1:27.5, Pilič (JS) 1:27,5. Katulič (JH) 1:27.8, štafeta 4x100 m mešano Jadran I (S) 5:38.0. Jadran (H) 5:40.4. Mladost 5:42.0. 53 Končni vrstni red klubov je tak: Mladost (Zgb.) 22,764 točk, Jadran (Split) 20.473, Partizan 13.217, Crv. zvezda 7.481. Jadran (H) 5.711, Mornar 5.705, Ljubljana 5.552, POSK 4.418, Medve-ščalt 3.541, Primorje 3.130. Jug (D) 2.435 in Spartak 787 točk. tekmovanjih je bilo sicer opaziti nekaj mlajših tekmovalcev, ki pa brez zimskega treninga — to velja tudi za Ljubljančane — z rezultati ta čas niso mogli potrditi svoje nadarjenosti. Razen Kuridže se je še najbolj odlikoval veteran Jeger z zmagama in solidnima rezultatoma na 200 in 400 m prosto. Toda prar ta dejstvo, da on in Dorčič (100 m hrbtno) že leta in leta zmagujeta in da jima nihče od mladih še ni kos, pove dovolj o »napredku« našega plavanja. V glavnem zelo povprečni rezultati v zagrebškem bazenu, ki so jih dosegli tudi plavalci, ki imajo na voljo zimske bazene (Zagreb, Beograd, Split), naj bodo resen opomin vodstvu našega plavalnega športa. DIRKA PO TUNISU Volčič drugi v IV. etapi Le Cef, 26. marca. V IV. etapi kolesarske dirke po Tunisu je jugoslovanski reprezentant Valčič osvojil drugo mesto. — Zmagal je Sved Petiter&son, ki je progo, dolgo 104 km prevozil v 2:46,0, Valčič pa je porabil za to progo 2:47,0 uri. Tretji je bil Belgijec Nop.pe. Po tej etapi vodi med posamezniki Švicar Bellingi, med ekipami pa NDR. ZVEZNI NOGOMET Sarajevo : Vardar 1:0 (0:0) SARAJEVO, 26. marca. - V zaostali prvenstveni nogo-metni tekmi nedeljskega kola zvezne lige, ki je bila odgodena zaradi snežnega meteža, je domača ena£stoiica Sarajeva premagala Vardar iz Skoplje* 1:0 (0:0). Srečni dobitniki Pri pregledu stavnih listkov XII. kola »►Športne napovedi-« so našli 18 listkov z 12 zadetki. Vsak listek bo navrgel srečnemu dobitniku 848.530 dinarjev, srečniki z 11 zadetki (268) pa bodo dobili 85.486 dinarjev. PO DOMAČIH KRAJIH Polje: V prvenstveni nogo- metni tekmi. NPL, je domača SL AVI J A premagala SVOBODO (Kisovec) z 2:0 (2:0). Uspešna sta bila Hribar in Pavlin. (K. J.) Judo Alpina Start tekmovalk na 100 m prosto na zimskem državnem prvenstvu v plavanju v Zagrebu, tngiav 14:10 2IRI, 25. marca — V okviru slovenske lige v judu je kranjski Triglav premagal Alpino s 14:10. Rezultati: I. kolo — Potočnik : Govc 0:2, Albreht : Raikovtič 1:1, Stanovnik : Blaznik 2:0, Velen : Kučina 1:1. Mlakar : Stare 1:1, Albreht : Bavec 0:2, II. kolo — Albreht: Go-vc 2:0, Potočnik : Rakovič 1:1, Velen : Blaznik 1:1. Stanovnik : Kučina 0:2, Albreht : Stare 0:2, Mlakar : Bavec 1:1. Tragedija v New Vorku V borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka welterske kategorije sta se predisnočnjim pomerila v New Yorku brranilec naslova, Kubanec Benni »Kid« Paret in Američan Emil Grifith. Srečanje se je končalo tragično, saj je izzivalec večkrat podrl Pareta na tla. Tedaj, ko jo sodnik Goldstein naposled prekinil borbo, je bilo že prepozno: zdravniki so ugotovili, da se je Paretu zlila, kri v možgane. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se še zmeraj bori za življenje. Sneg, dež, prazne blagajne Res čudna nogcmeitna nedelja je bila ta. Povsod je bilo vreme skrajno neugodno in neprimerno za igro, tako da so bili — kar za tak pozen datum pri nas skoraj ne pomnimo — na dveh krajih primorani odgoditi tekmi na poznejši termin. Pov- Rokoborba in dviganje uteži V ENOTNIH LIGAH? Zborovalci na nedeljskem plenumu TAZ Slovenije so v izredno plodni razpravi največ ugibali o ukrepih, ki naj bi slovenske težkoatle-te kar najbolj spodbujali k načrtnemu delu vse leto. — Večina med njimi je menila, da zavira nadaljnji kvalitetni in množični razmah rokoborbe in dviganja uteži pri nas predvsem to, da privrženci teh klasičnih športov ne tekmujejo po najprimernejšem tekmovalnem sistemu, se pravi, da nimajo enotne republiške lige. Zato so se strokovnjaki naposled odločili, da bodo v prihodnje ustanovili tudi pri nas ligaško tekmovanje, če bodo klubi imeli zanj dobre Košarka roupre^io pred EP Junak zagrebškega prvenstva — Nenad Kuridža. Za srečanje ženskih košarkarskih reprezentanc Francije in Jugoslavije je bilo med strokovnjaki precejšnje zanimanje, saj naj bi prav ta tekma pokazala, da je naša ženska košarka prebolela menjavo rodov. Pred. dobrim letom so namreč zapustile igrišča številne košarkarice, ki so v preteklem desetletju pridobile marsikatero pomembno mednarodno zmago in ugoden plasma na zadnjih dveh evropskih prvenstvih v Lodzu in Sofiji. Nedeljska tekma je bila ena prvih preizkušenj nove mlade reprezentance pred letošnjim evropskim prvenstvom, ki bo v Mulhousu v Franciji. Naše reprezentantke so razočarale. Izgubile so tekirno na domačem igrišču v borbi z ekipo Francije, ki je nekaj dni poprej zapustila igrišče v Bukarešti hudo poražena. Znano je, da so bile tako Romunke kakor Francozinje še pred dvema letoma slabše od naše izbrane vrste. Naša ekipa je v nedeljo igrala dobro samo od trenutka do trenutka, sicer pa so se naše igralke skušale odkupiti z individualnimi potezami, Ce-prav so bile naše izbranke fizično dokaj dobro pripravljene, pa so zelo slabo streljale na koš, kar velja predvsem za Radovanovi-ki so pod košem nasprotnic za- MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V MAR PEL PLATI TRETJI REMI BRUNA PARME MAR BEL PLATA, 26. marca. *- V tretjem kolu mednarodnega šaJhovskega turnirja v Mar del Plati so bili doseženi naslednji rezultati: Parma — San-guinetti remi, Pilnik — Penrose remi, Byme — Smislov 1:0, Ros-setto — Panno 0:1, Bielicki — Polugajevski 0:1, Guimard — Najdorf 0:1, Pachman — Szabo 1:0, Letelier — E lis kas es remi. Stanje po III. kolu: Nafcdorf 2,5, Polugajevski 2 (1), Pachman, Panno, Penrose, Szabo 2, Byme 1,5 (1), Eiiskases, Parma, Pilnik, Sanguinetti 1,5, Letelier, Smislov 1, Bielicki, Guimard 0,5, Rossetto 0. Poročila o mednarodnem šahovskem turnirju v Mar del Plati, ki prihajajo v Evropo, so izredno skopa: tako smo lahko šele po tretjem kolu sestavili tabelo XXV. mednarodnega turnirja v tem mestu. Velemojstri in mednarodni mojstri so izžrebali naslednje številke: 1. SauiguOnetti (Argentina), 2. Pilnik (Argentina), 3. Parma* 4. Byrne (ZDA), 5. Rossetto (Argentina), 6. Bielicki (Argentina), 7. Guimard (Argentina), 8. Pachman (CSSR), 9. Letelier (Cile), 10. Eiiskases (Argentina), 11. Szabo (Madžarska), 12. Najdorf (Argentina), 13. Polugajevski (ZSSR), 14. Penino (Argentina), 15. Smislov (ZSSR), 16. Penrose (Anglija). Pachman je v zadnjem trenutku dopotoval, tako da igra v Mar del Plati 10 velemojstrov in 6 mednarodnih mojstrov. V prek. partijah prvih dveh kol so bili rezultati naslednji: prvo kolo: Sanguinetti — Penrose remi, Pilnik — Smislov, remi, Guirnard — Eiiskases remi, Pachman — Letelier remi, Drugo kolo: Eiiskases — Pachman remi, Penrose — Letelier 1:0, Sanguinetti — Pilnik remi. Bruno Parma Je v treh kolih trikrat remiziral: po tretjem kolu je tako sredi lestvice, na kateri vodi argentinski velemojster MigueL Najdorf z 2,5 točkama. Prvo presenečenje je pripravil Američan Robert B vrne, ki je premagal sovjetskega velemojstra Vasilija Smislova! Najslabši start je imel že nekako po tradiciji velemojster Hector Rossetto: temperamentni argentinski reprezentant je tudi lani v Mar del Plaži izgubil prve tri partije, v nadaljevanju pa je »pospravil-« 11,5 točk iz 12 partij! Bruno Parma ima v naslednjih kolih lepo priložnost, da si zagotovi velemojstrski naslov: v četrtem kolu igra s črnimi figuralna s PiLnikoan, šestem z belimi z Bymom, v sedmem s črnimi z Rossettom, v osmem z belima z Bielickim, v devetem s črnimi z Guimardom in v devetem z belimi s Pach-manom. Bruno Parma ima v Mar del Plati vsekakor življenjsko priložnost, čeprav je petem z belimi s Penrosom, v | konkurenca izredno težka. SAHISTI ZA JUGOSLOVANSKI POKAL PRVI NAS ŠK,NOVINAR* LJUBLJANA, 23. marca. — V sredo ob 19. uri bo v šahovskem domu prvo kolo tekmovanja za jugoslovanski šahovski pokal v občini Center: v proslavo 70. rojstnega dne Maršala Tita se bodo kot vsako leto pomerile štiričlanske ekipe osnovnih šahovskih organizacij, podjetij, ustanov, mladinskih in pionirskih organizacij ter ostalih družbenih organizacij in moštev iz JLA. Za letošnje tekmovanje za jugoslovanski šahovski pokal Je v Ljubljani veliko zanimanje, tako da se pričakuje rekordna udeležba. Šahovski klub »-Novinar-« bo nastopil kar z osmimi ekipami: v prvih dveh bodo nastopili mojstrski kandidati Stupica, Bajec, Kržišnik, Ankerst. Plav-čak, Trampuž, Natalin in Jordan Tomšič (v republiškem finalu se bo po povratku iz Južne Amerike priključil prvi ekipi še mednarodni mojster Bruno Parma). Nastopila pa bo tudi ženska ekipa SK »-Novinar-« s Piberlovo Lj 11 jakovo in Reboljevo na Čelu. V novem ljubljanskem šahovskem klubu pa pripravljajo še eno presenečenje: poizkušali bodo pritegniti nekdanjo državno šahovsko prvakinjo Slavico Cvenkl, ki Je pred meseci izjavila, da bo ponovno posegla v borbe najboljših slovenskih šahistk. Sestanek kapetanov ekip, ki bodo nastopile v tekmovanju za jugoslovanski pokal v občini Center, bo v torek ob 18. uri v šahovskem domu, kjer bodo sprejemali tudi prijave za šahovsko tekmovanje, na katerem se vsako leto pomeri v naši državi za pokal Maršala Tita nekaj deset tisoč šahistov. mudile vrsto izrednih priložnosti. Tudi pri streljanju kazenskih metov je bil odstotek zadetih košev daleč pod povprečjem. Ce bodo hotele jugoslovanske košarkarice nadaljevati tradicijo, ki so jo našemu športu priborile njihove predhodnice, bodo morale do evropskega prvenstva še trdo delati, saj s talkim. naičinom igranja, kakršnega so ga pokazale to pot v beograjski dvorani in malodušjem ni moč zmagovati. -ic 6evo, Kaluševičevo in Mrakovo, SREČANJE KOŠARKARIC Francija : Jugoslavija 64:59 (25:34) BEOGRAD, 26. marca. Sinoči sta se v športni dvorani na beograjskem sejmu pomerili v prijateljski tekmi košarkarski. reprezentanci Francije in Jugoslavije. Po zanimivi in borbeni igri so zmagale gostje 64:59 (25:34). Sodila sta Madžar Vel-key in Grg Kriziz. FRANCIJA: Stephan 5, Ve- rots, Manue 4, Garzino 15, Sa-forge 4, Pierre, Mazel 22, M-on-nerais 1, Toteru 11, Vignot, Cotor, Prugneau. JUGOSLAVIJA: Kaluševič 14, Jovičič, Ferenzi 10, Saranovič, Radovanovič 10, Pešič 4, Simič, Mrak 13, R. Meglaj, K. Megla j, Kalenič in Baraga 8. Deveto srečanje najboljših ženskih dvanajstoric Francije in Jugoslavije se je končal z minimalno zmago gostij, ki tako vodijo v medsebojnih srečanjih s 5:4. Jugoslovanke so skoraj vso tekmo vodile in so srečanje izgubile v zadnjih minutah igre. Prvič so Francozinje izenačile v 7. minuti, zadnjič pa v 36. minuti, potem pa prednosti niso več izpustile iz rok. Razen Radovan o vi čeve so ostale igralke prve petortke — Baraga, Mrakova, Ferenzi in Kaluševi-čeva — igrale prav dobro in so večkrat navdušile občinstvo z uspelimi akcijami pod francoskim košem. Se pet minut pred zaključkom tekme so Jugoslovanke vodile 53:46, minuto po-zneje pa so Francozinje izenačile rezultat na 54:54. Najboljša igralka na terenu Je bila Mazd, ki je sinoči šestdeset ič nastopila za francosko državno ekipo. Sodnika sta dobro opravila svojo nalogo. Košarkarsko prvenstvo Afrike KAIRO, 26. marca. Včeraj se je v glavnem mestu Z AR začelo košarkarsko prvenstvo Afrike. V prvi tekmi je ZAR premagala Etiopijo 110:20 (59:9). Pred to tekmo je bila slovesna otvoritev turnirja, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik ZAR Husein el Safei. Na prvenstvu nastopajo reprezentance ZAR. Etiopije, Sudana, Maroka in Gvineje. pogoje. Ta pomislek je kajpak popolnoma pravilen in prav tako tehtna tudi odločitev, da bo sekretariat tež-koatletske zveze najprej proučil možnosti na terenu in šele nato ukrepal po pooblastilih plenuma. Ce bo pregled pokazal, da imajo klubi, ki gojijo rokoborbo in dviganje uteži, dovolj možnosti tekmovati v enotni republiški ligi, bo sekretariat ustanovil tako tekmovanje. Poglejmo samo še spisek klubov, ki lahko realno računajo na tekmovanje v enotni republiški ligi. Med dvigalci so to prav gotovo diruga in tretja ekipa ZTAK »Ljubljana-«, druga ekipa Litostroja, moštvi Velenja in Pirana ter morda še TVD Partizan z Ježice in reprezentanca Kočevja in Novega mesta. Številčno manjša naj bi bila družba rokoborcev: moštva Lenarta, Maribora in Ljubljane ter morda Šempetra imajo realne možnosti za vstop v to konkurenco. Težkoatletska zveza Slovenije je nedvomno pred pomembno odločitvijo. Zato bi bilo prav, da kar najbolj pametno pretehta ta problem, saj bi morebitna prenagla odločitev celo več škodila kot koristila težkoatlet-skemu športu. H. 162 ur nepretrgoma na kolesu Iz Karačija v daljnem Pakistanu beležijo tuji športni listi v zaglavju Varia čuda spoštljiv zapisek, po katerem so vsi evropski vztrajnostni kolesarji, ki po več dni skupaj kolesarijo na dobro plačanih rundah po kritih dirkališčih velemest, pravi nebogljenci. V Karačiju torej se je spravil na kolo v stadionu Islamia 24-letni Indijec Moti-ulah in vrtil nato pedale na bi-ciklu nič manj ko celih 162 ur brez prestanka in ne da bi zatisnil oči. Sesti dan je imel okrog sebe spet kakih 10.000 gledalcev. ki so ga tako dolgo podžigali, da je vzdržal do 162. ure v celoti. Nagrada: 200 dolarjev v denarju in cel kamion praktičnih daril. Za šport v teh krajih veljajo pač drugačna merila . . . sod je bilo zelo hladno, v južnih krajih pa so nogometaše spremljali sneg ali pa mirzla deževna burja. Vse te vremenske nevšečnosti so precej prizadele naš nogomet. V mislih imamo zlasti zdravje igralcev, kvaliteto igre in skoraj prazne klubske blagaj-ne, saj je večina ljubiteljev nogometa tokrat rajši ostala doma. Dogodek dneva v prvi zvezni ligi je vsekakor zmaga Veleža nad Partizanovim zasledovalcem Crv eno zvezdo. Mujičeva četa, ki je nadigrala goste, si je priborila dragoceni točki šele v zadnjih minutah tekme. To je bil zares ogorčen boj v glavnem mestu Hercegovine, bolj razburljiva, bolj za preizkušnjo živcev, kakor pa lepa. Mostarci so s tem napravili vodilnemu Partizanu neprecenljivo uslugo, s katero so se čr-no-beli odmaknili od krajevnega tekmeca že za štiri točke. S tem pa seveda vprašanje prvaka še ni dokončno rešeno, kajti Crvena zvezda na tihem goji upanje, da bo Partizanu, ki ga čakajo še težji nasprotniki, nekje vendarle spodletelo .. . Težke trenutke sta preživljala tudi Dinamo, ki je nepričakovano naletel v Novem Sadu na neuklonljivega borca, ter Vojvodina, ki je lahko zadovoljna s skromnim remijem. Posebno mesto v tej elitni družbi zavzemajo Rečani, ki so že devetič v tem prvenstvu pospravili polovičen izkupiček, kar kaže, da se je to moštvo zlasti na tujem, specializiralo za neodločene izide. Kot poseb-nr,,et m»i omenimo, da ie ertai- storica s Kantride zbrala več točk (15), kakor pa je zabila golov (12). Za leaderje druge zvezne lige je bila ta nedelja zares črn dan. Ostali so praznih rok! Pravi brodolom pa je doživela Budučnost v Zrenjaninu. Zanimivo je, da so premaganci iz vzhodne skupine dosegli samo en zadetek (Priština). V zahodni skupini pa je samo Karlovcu uspelo izsiliti remi. S porazoma vodilnih dveh klubov se položaj v razpredelnici ni prav nič spremenil, tako da Sloboda in Zeljezničardo nadaljnjega ostaneta osrednja kandidata za prvo mesto. Za tako situacijo sta poskrbela osiješki Proleter in »Maribor«. Slednji se je domala že otresel skrbi, saj se je po tej zveneči zmagi čvrsto vsidral v sredino razpredelnice. Ta uspeh je tudi velikega moralnega pomena, kajti enajsterica iz našega obdravskega mesf a se bo v prihodnjih nedeljah nedvomno laže lotevala nadaljnjih nalog. O uvodnih spomladanskih dogodkih v slovenski conski ligi bi na kratko omenili samo tri poglavitne značilnosti. Zad-njeplasinani Kovinar, ki se je v zimskem odmoru izdatno okrepil z novimi igralci, skuša reševati nezavidljiv položaj v lestvici. Prva preizkušnja se je obnesla imenitno. Triglav iz Kranja je skoraj že spravil v obup domačo Rudarjevo enajsterico v Trbovljah, medtem ko pomlajena Ljubljana še naprej vztraja pri vrhu tabele. Na ostalih frontah pa je do nadaljnjega vse pri starem. Na TUJEM BujvarESTA. — Romunska atletska federacija je določila državno reprezentanco, ki bo nastopila na bal-kanskem prvera-stvu v krosu v Atenah. V izbrani ekipi so Grecesd, Bara-bas, Lupu, Veliciu, Bindau in Pricope (moški), v ženski ekipi pa bodo tekle Greoescu, Teo-dorof, Dimitresou in An toneš cu. CARIGRAD — V tekmovanju za balkanski pokal v nogometu je Fenerbaoke premagal Dinamo iz Tirane 1:0 (0:0). Praga — V mednarodnem srečanju rokometnih reprezentanc je CSSR premagana Zahodno Nemčijo 18:14 (10:8). SANTA CLABA — Mladi ameriški plavalec Schollander Je preplaval 220 y prosto v 1:50,7 min, kar je hitrejše od svetovnega rekorda Američana Clarka, ki je to progo preplaval v 2:01,2 mlr.utalh. Novi rezultat ne bo priznan za svetovni rekord, ker je bil dosežen v malem bazenu. MADRID — V zadnjem kolu nogometnega prvenstva Španije so bili doseženi naslednji rezultati: Atletdco Madrid — Real Madrid 1:0, Santar.der — Real Sociedad 1:2, Valen ti a — Atletioo Bilbau 2:2, Malorca — Sarago-zia 1:0, Usasuna — Betis 4:0, Se-vlllia — Tenerife 2:1, Bspagnol — Oviedo 1:1 in Elche — Bar-oelona 1:3. Na tabeli kljub porazu še vedno vodi Real Madrid z 41 točkami pred Barcelono, ki jih ima 38. Forbach. — v tem francoskem mestecu so nogometne Igralke Nizozemske zmagale nad reprezentanco Zahodne Nemčije 2:1. Na tekmi je bilo 4.000 ljudi. Rim. - V 31. kolu Italijanskega prvenstva so bidl doseženi tile izidi: Roma - Bologna 1:2, Lecco — Katania 3:1, Udlnese — Lanerossl 0:1, Palermo — Mantova 1:1, Fiorentina — Padova 3:1, Juventus SanKpdorla 0:1, Spal - Torino 1:0, Inter - Ve-nezia 0:0. Vodi Milano ■ M točkami. PLANINE IN LJUDJE z.igcr p Pred dobrim letom je bil najavljen v goste za vrsto predavanj v Sloveniji avstrijski alpinist, mojster evropskih kopnih in ledenih sten, novinar — urednik planinskega štirinaj stnev-nika »Bergkamerad«, planinski pisatelj Toni HIEBELER. Takrat, ko bi moral stopiti za govorniški pult v slovenskih predavalnicah, je Toni Hiebeler ze 4. noč bivakiral v naj večji steni Evrope; zadnja noč pred vrhom najbolj predrznega dejanja iz svetovne zgodovine alpinizma. Zadnja noč pred izrednim dnem: skupaj s tremi tovariši je preplezal prvikrat pozimi najbolj morilsko steno Evrope: »Eigervvand« — sino- nim iz vseh jezikov za kamnite plazove, za vremenski preobrat. za pogum in — za smrt. Ker so bili Hiebeler in tovariši preplezali severno steno Eigerja v dveh etapah: 6podnji lažji del posebej, in zgornji, dosti daljši in nevarnejši tako, da so vstopili v stene pri oknu tunela Jungfrauške železnice, ki ima skozi steno izvrtan predor, so se zapletli v zoprn škandal zaradi priznanja vzpona. Priznanje vseeno ostane: Hiebeler je prvi, ki si je drznil naskočiti najzahrbtnejšega od »treh zadnjih problemov Alp« pozimi, je idejni oče letošnjega uspeha v severni steni Matter-horna, posredni pobudnik * poskusov v severni steni Grandes Jorassesa. Velika preizkušnja vztrajnosti, znanja, poguma in, ne nazadnje premišljenosti, ki je ob spoznanju, da so pozimi dolga obdobja lepega vremena pogostejša kot poleti — izbila z zimskim vzponom Eigerjevi ZNAMENITA EIGERJEVA STENA. Foto; A. M V 92. letu starosti je umrla naša ljuba mama, babica in prababica MARIJA SELJAK Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 28. marca popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Podlipi nad Vrhniko. Žalujoči: sinovi in hčere Jože, Johan, Polde. Matevž, Marjana, Fani, Rozalka in Tinca z družinami, vnuki in pravnuki ter sorodniki. Podlipa, Ljubljana, Borovnica, Piran, Žiri, Praga, Cleveland, Little Falls, Deverly, Hills, 26. III. 1962. Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dragi mož, oče, stari oče in praded RUDOLF REGANCSN Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 27. marca, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Zagorju. Žalujoči: žena Marija, sinovi in hčere z družinami. Zagorje, 25. marca 1962. Obveščamo znance, da nas je za vedno zapustila naša nepozabna mama, stara mama, babica ALOJZIJA TRATAR rojena BORŠTNAR Pogreb nepozabne pokojnice bo 27. marca 1962, ob 14.30 na pokopališču v Tržišču. Žalujoči: otroci Marica, Malka, Lojzka, Julka, Polde, Stanko, Franci, Tone in ostali sorodniki. Kaplja vas pri Mokronogu na Dol. 26. III. 1962. steni najnevarnejše orožje: kamnite plazove in nevihte. Toni Hiebeler je zato lani upravičeno veljal za najuspešnejšega alpinista na svetu, pa naj so mu še toliko očitali »žurnal-alpinizem« — le-ta je konec koncev njegov poklic. Jeseni je Hiebeler prejel za svoj film o zimskem Eigerju prvo nagrado na festivalu v festivalu v Trentu, o izrednem vzponu je napisal knjigo. Tako bo Hiebeler v sredo in petek v Ljubljani, nato še v Škofji Loki, Kranju. Jesenicah in Zagrebu; v organizaciji PD Ljubljana — Matica popeljal poslušalce lz sončnih dolomitskih preipadov v zimsko Eigerjevo steno, z besedo, barvnimi diapozitivi in filmom. 1ADRANSKI VELESLALOM JANEZ C OP prvi na Platku Slovenskim smučarjem so dobre znani tereni na Platku, na pobočjih Snežnika (1506 m) v neposredni bližini Reke. Zato se je prijavilo za letošnji IX. »Jadranski veleslalom« kar lepo število vrhunskih tekmovalcev. Reška podzveza in Študentsko P. D. »Snežnik« sta razpisala razen tekmovanja posameznikov še ekipno tekmovanje klubov in. univerz ter sindikalnih podružnic kakor tudi mladinsko prvenstvo reškega okraja. Težave so se začele že v soboto, ko je obtičal avtobus v zametih 8 km pred. smučarskim domom (111 m) in. zaltx> so vsi nadaljevali pot peS v največji burji. Ta se je naslednji dan še stopnjevala in dosegla na vrhu Snježinika, kjer bi moralo biti tekmovanje, tudi nad 100 kilometrov na ure. V takih okoliščinah seveda ni bdlo mogoče tekmovati, zato so na hitro pripravili tik ob domu znatno krajšo veleslalomsko progo, ki so jo presmučali gva-krat, tako je merila skuipaj okoli 1060 m in imela 42 vratič. Nastopilo je 74 tekmovalcev iz Slovenije, Hirvatske in BiH. Rezultati: posaznecoDškl: l. Janez Cop (Je*>) 58,9, 2. Detiček (Kr. g.) 1:00,7, 2. Kundič (Jes.) 1:01,6, 4. Matijič (BiH) 1:04.1, 5. Sušndar (BiH) 1:06,2. 6. Arzenšek (LJ.) 7. Lavtižar, 8. Budi-nek, 9. Bizjak (vsi Kr. g.) 10. Kulenovič (BiH). Ekipe: L Jesenice, 2. Kranjska gona, 3. BiH. Tekmovanje univerz: 1. BiH 2. Zagreb 3. Ljubljana, re-ška podzveza: 1. Delnice, 2. Snježndk, 3. Torpedo. Ekipa z Jesenic je s trojno zaporedno zmago ostojila prehodni pokal v trajno last. Med člani je startal tudd mladinec Aleš Guček, ki je dosegel v obeh tekih najboljši čas (za L2 sefle. prednosti), vendar je zaredi gledalcev zgrešil vratca ln bdi diskvalificiran. 8. G. Ženeva — Prijateljska mednarodna hokejska tekma med reorezentanco CSSR in kanadskimi hokejisti, ki nastopajo v raznih evropskih moštvih, se je končala neodločeno 3:3. Caracas — V finalu mednarodnega teniškega turnirja je Avstralec Laver premagal rojaka Emersona 9:7 (6:2). MtTNCHEN - Avstrijska nogometna reprezentanca je pced 30.000 gledalci premagala »Dayern Miinchen« 3:1 (1:0). Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v 82. letu starosti naš nadvse ljubljeni mož, oče, brat in tast JOŠKO ŠKERL Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 28. marca 1962, ob 15. uri iz mrliške veže novomeškega pokopališča. Žalujoči: žena Jožica, sin Neli z družino, sestra Poldi in ostalo sorodstvo. Novo mesto, dne 26. marca 1962. Po dolgi, mučni in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša zlata dobra mamica, omica, sestra, teta in tašča Kristina Potočnik, r. Šemrov upokojenka Dogreb nepozabne pokojnice bo 27. marca 1962, ob 16. uri 30 minut iz Nikolajeve vežice na Zalah. Žalujoči: hčerki Vladislava, por. Nikolič z možem Vlastimirom, Draga, por. Ješe z družino, sinovi Ciril z ženo Nado in otroci Nevenko, Vlastimirom in Cickom, Dolfe z ženo Binco, Stojan z ženo Magdo, sinkom Stojčijem in hčerko Mojco, sestre, bratje ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Rakek, Melbourne, Izola, Cerknica, Zagreb, Novi Sad, Beograd, Aleksinac, Stična, Medvode, dne 26. marca 1962. Za vedno nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Marija NOVAK, roj. Šušteršič vdova po kamnoseškem mojstru K zadnjemu počitku jo bomo spremili v sredo, dne 28. marca 1962, ob 16. uri iz hiše žalosti, Pod-gora štev. 22, na pokopališče v Šentvidu. Žalujoči: sinova Drago in Bojan z družinama, hčerka Milica, sestre in ostalo sorodstvo. Prosimo tihega sožalja. Podgora. dne 26. marca 1962. Zapustila nas je naša ljubljena mama, draga stara mama in sestra ANTONIJA PIVK Pogreb bo v sredo, dne 28. marca 1962, popoldne v Idriji. Za njo žalujejo: bči Fanči, vnuk Mišo, snaha Pepca in ostalo sorodstvo. Idrija, Zemun, dne 26. marca 1962. Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče in stric ANTON N E V E Č N Y upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 27. marca 1962, ob 14.30 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Marija, sinova Anton in Karel t z družinama, hčerki Ela in Majda, poroč. Ogrin, hčerka Minka, por. Švigelj, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 26. marca 1962. izdaja in tiska Časopisno podjetje »DELO«, Ljubljana, Tomšičeva 1—3. Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva 3, Uprava: Tomšičeva 1, telefoni 23-522 do 23.526. - Oglasni oddelek: Ljubljana. Titova 1, teL: 21*896. — Naročninski oddelek: Ljubljana, Titova 3. telefon za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje naročnike 21-832. — Poštni predal — 29. — Brzojavni naslov »DELO« Ljubljana. — 21ro račun pri Narodni banki, Ljubljana 600-11-1-167. Mesečna naročnina 550 din. Rokopisov ne vračamo. ___________ Gledališče DRAMA Tc-rek. 27. marca, ob 19.30: Zupančič: Hisa na robu mesta. V počastitev mednarodnega gledališkega dne. — Vstop je prost. Ob 16 in 20: Moliere: Tartuffe (komedija). Gostovanje ljub-Tar.ske Drame v Kranju. E;fcda, 20. marca, ob 19.30: Moli ere: Tartuffe (komedija). — Abonma ZŠJ 2. (Nekaj vstopnic je v prodaji.) Ob 20: Zupančič: Hiša na robu mesta. Gostovanje ljubljanske Drame v Za.grebu. V počastitev mednarodnega dneva. gledališča bo drevi ob 19.30 uprizorjena izvirna drama Mirka Zupančiča **Hiša na robu mesta«. Pred predstavo bo govoril o pomenu mednarodnega dneva gledališča igralec Stane Sever. Vstop prost. Vstopnic ni več. OPERA Torek. 27. marca, ob 19.30: Marijan Kozina: EKVINOKCIJ. V počastitev mednarodnega gledališkega dne. Vstop prost. (Na voljo so še stojišča.) Sreda, 23. marca, ob 19.30: Ci-marosa: TAJNI ZAKON. — Abonma H. Vstopnice so tudi v prodaji. Nocoj bio v Operi uprizorjena izvirna slovenska opera Marijana Kozine »►Ekvinokcij«. S to predstavo tlo SNG v Ljubljani počastilo Mednarodni dan gledailišča. O pomenu tega dne bo pred predstavo govoril režiser Ciril Debevec. — Vstop k predstavi je prost. MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Torek. 27. marca, ob 19.30: W. Borchert: Zunaj pred durmi. V počastitev mednarodnega dneva gledališč. (Brezplačne vstopnice dvignite pri blagajni.) Ob 19.30: Katajev: Dan oddiha. Gostovanje v Mengšu. Sreda. 28. marca, ob 20.30: M. Mihelič, Veverica ne more umreti. — Abonma TSS II. — Vstopnice so tudi v prodaji. V četrtek bo premiera Schubertove komedije »Zveza za vse življenje«. — Delo je pripravil Jože Tiran, scena Milan Butina. Igrajo Vera Murkova, Nada Bavdaževa. Ruša Bojčeva. Vla-doša Simčičeva, Angel Arčon, Vladimir Skrbinšek. Danilo Bezlaj, Milan Kalan, Marjan HLastec. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek. 2?. marca, ob 16. uri: Moliere: TARTUFFE. Gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Abonma za red »Iskra«. Ob 20. uri red »Dijaški«. SLOV. LJUD. GLEDALIŠČE CELJE Torek, 27. marca, ob 20. uri: I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. V PETEK, 30. t. m. izredni koncert mladih glasbenih umetnikov. Spored: Cimarosa, Koncert za oboo in orkester; Petrič, Simfonija »»Goga«: La-lo, Koncert za violončelo in orkester. Solista Drago Golob in Ciril Škerjanc. Dirigent Ivo Petrič. Vstopnice dobite pri dnevni blagajni S F, za abonente in študente popust. SPORED ZA TOREK 5.09—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored): 8.05 Zenski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja: 8.25 Glasba ob delu; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeno popotovanje po Štajerskem; 9.25 Simfonični diptih Blagoja Berse: Pošasti — Sončne poljane (Poemi iz cikla Moja domovina); 10.15 Izberite melodijo tedna (ponovitev) 11.00 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov; 11.15 Napredujte v angleščini — 5. lekcija (ponovitev); 11.30 Claude Debussy — skladbe za klavir, violino, violončelo; 12.05 Zabaval vas bo Borut Lesjak s s\rojim ansamblom: 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Korošec: Pridelovanje krme v topolovih nasadih: 12.25 Melodije ob 12.25; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 1.3.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška: 13.50 Zabavni orkester Raphaele; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Hector Berlioz; 14.35 Arije iz oper Giacoma Puccinija; 15.20 Orgle in orglice; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Izbor iz Čajkovskega — 3. oddaja; 17.55 Bo- jan Adamič: Plesalka; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe: 18. 45 S knjižnega trga: 19.00 Obvestila; 19.05 Od dunajskega valčka do sodobnih plesnih ritmov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pred mikrofonom je Slovenski oktet: 20.30 Radijska igra — Wolf-gang Weyrauch: Človek v stiski; 21.20 František Brož: Pomladna sonata za violo in klavir: 21.35 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (22): Vpliv jazza na sodobno glasbo: 23.05 Zaplešite z nami! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Vedno lepe melodije; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Dane Škerl: II. concertino za klavir in orkester; 20.15 Hitri prsti in priljubljeni napevi; 20.57 Madžarska pianistka Lyvia Rev v Ljubljani; 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza Maria Jaros inska: Nekaj problemov urbanizacije na Poljskem; 21.45 Jazz ob 21.45; 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ir pregled sporeda II .programa za naslednji dan. Kino SPORED ZA TOREK KINO UNION: ital. film NOC. Režija Michelangelo Antoniom. Igrata Jeanr.e Moreau, Marcello MaKtroiani. Tednik samo pri zadnji predstavi. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri matineja franc, kriminalnega filma AFERA VINE B. KINO KOMUNA: Italijan, film MLADOLETNICE. Režija Alberto Lattuada. Igrata Christian Marquand, Katherine Spaak. Tednik FN 12. in kratko metra zna filma ZADNJA Šolska naloga, zgodba O 2ABI. Predst. ob 15., 17.30 in 20. uri. Danes zadnjikrat. KINO VIC: ital. barv. CŠ film DAVID IN GOLJAT. Režija M VSAKO PRIUHB »ZDENKA* I jdhi\4.400i • SAMČ« Richard Pottler. Igrajo Ivo Pa j er, Eleonora Rossi-Dnago, Orsotn Welles. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO SLOGA: francoski kriminalni film AFERA NTNE B. Režija Robert Siodmak. Igrata Nadja Tiller, Pierre Bras-seur. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO SISKA: franc, film DO ZADNJEGA DIHA. — Režija Jean-Luc Godard. Igrata Jean Seberg, Jean-Pauel Belmondo. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. KINO GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE: ital. barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA. Režija Pri m o Zelio. Igrata Lex Bark er, Silvia Lopez. Tednik. Predstavi ob 17.30 in 20. Prodaja vstopnic od 9. do 11. v kinu Union, od 14. dalje na GR. MLADINSKI KINO: franc. film. komedija TAKSI IN PRIKOLICA, ob 10, 15 in 17. uri. Film priporočamo mladini od 12. leta starosti dalje. Prodaja vstopnic od 9 do 11 in od 14 dalje. KINO TRIGLAV, LJUBLJANA: amer. barv. C S film ZAKON PRERIJE. Tednik. Predstave ob IG, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO 2ALEC: poljski film SENCE PRETEKLOSTI, ob 20. KINO ZADOBROVA: ital. CS film GREMO V SAN REMO, ob 20. uri. KINO »SORA«?, ŠKOFJA LOKA: ju gos lov. film NE UBIJ, ob 20. uri. KINO »DOM,« KAMNIK: jug. film NASILJE NA TRGU, ob 20. uri. KINO BLED: frač. film MODERNA DEVICA, ob 17 in 20. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. KINO RADOVLJICA: ameriški film GRAND HOTEL, ob 20. uri. KINO »CENTER« - KRANJ: amer. barv. W film DVORNI NOREC, ob 16, 18 in 20. uri. KINO »STOR2IC« - KRANJ: argent. film VODJA BANDE, ob 16, 18 in 20. uri. Matineja ob 10. uri sovj. barvni film ŠOFER PO SILI. INDUSTRIJA USNJA -VRHNIKA SPREJME TAKOJ več administrativnih moči z znanjem stenografije. Ponudbe sprejema KADROVSKA SLUŽBA PODJETJA. 2154 KINO »SVOBODA« - KRANJ: sovj. barvni film ŠOFER PO SILI, ob 19. uri. KINO RADIO — JESENICE: poljski film LOČITEV, ob 18 in 20. uri. KINO PLAVŽ, JESENICE: nem. film ZALJUBLJENI DETEKTIVI, ob 16 in 20. uri. KINO KRKA, NOVO MESTO Italijan, film SMRTONOSNI UDAREC. kino ČRNOMELJ: amer. film JAGUAR, GOSPODAR DŽUNGLE, ob 20. uri. KINO DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: bolgarski film NOC PRED TRINAJSTIM. KINO SVOBODA, TRBOVLJE H: amer. VV film DIVJI VETER, ob 1? in 19. uri. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: amer. W film CRN A ORHIDEJA, ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: švedski film POUK O LJUBEZNI, ob 19.30. — Prodaja vstopnic od 18 dalje. KINO PARK, MURSKA SOBOTA: zah.-nem. film: DEKLE ROSEMARIE. - Predstavi ob 17.30 in 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje. KINO SOCA, KOPER: sovjetski barv. film ZORANA LEDINA, HI. del, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. kino zvezda, izola: nem. film ZADNJI BO PRVI, ob 20. uri. KINO »SOCA«, NOVA GORICA jugoslo-v. film OGRADA, ob 17.30 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 9. do 11. ure. KINO »SOLKAN«, N. Gorica: film POD RANGOM, ob 20. uri. ČESTITKE Na matematiki je diplomirala Eta ŽITKO-BLAZNIK, Iskreno čestitamo. RAZNO AKTIV ZVEZE BORCEV železniške postaje Maribor bo v o-kviru prosil a v »Dneva železničarjev« na dan pred praznikom v soboto, dne 14. aprila letos odkril spomenik v NOB padlim ter v fašističnem terorju preminulim železničarjem v Mariboru. Naprošamo vse ožje svojce teh žrtev, da nemudoma prijavijo kraj svojega bivališča železniški postaji v Mariboru, v prijavah pa naj navedejo tudi vstopno železniško postajo, da jim bomo lahko pravočasno poslali brezplačno železniško vozovnico, za udeležbo pri odkrivanju spomenika. Hkrati naprošamo vse tiste, ki 60 jim svojci teh žrtev poznani, da jih na ta poziv, kolikor so ga sami prezrli, opozorijo ali pa o njihovem prebivališču obvestijo postajo Maribor. Aktiv Zveze borcev Maribor »JULIJA« — originalno — uvoz. Jelkino in kamilično penečo kopel ne sme pogrešati nobena družina. Kupite ju lahko v vseh trgovinah 6 kozmetiko ali v »Gosadovi« prodajalni v »Tržnici«. 1—mf-lliL__! yJ ZAGREBŠKI VELESEJEM Xjt 13. — 22. aprila 1962 ^ URBANISTIČNO DRUŠTVO Slovenije prireja s sodelovanjem Zavodov za urbanizem, ustanov in podjetij razstavo urbanistične dokumentacije slovenskih mest in naselij. Razstava je odprta v malih dvoranah Modeme galerije v Ljubljani od 24. marca do vključno 31. marca 1962 O Namesto venca na grob blago-pokojnega tovariša Avgusta CUKA so darovali Stiplovško-vi iz Brežic Društvu prijateljev mladine 1500 din za kar jim prisrčna hvala. FAKULTETA za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani razpisuje r.atečaj o sposobnosti izvajalcev za zgraditev nove fakultetne zgradbe ob Tržaški cesti v Ljubljani. Razpisana dela obsegajo vsa gradbena dela na objektu za gradbeni in geodetski oddelek (GG) in na objektu za dekana tske prostore in kotlarno (D). Aproksimativna vrednost za navedena dela znaša okrog 417,000.000 din. Višina objekta GG znaša okrog 30 m. Bruto etažna površina za navedena objekta znaša 16.242 kv. m. Začetek gradbenih del v maju 1962. Predvideni rok dovršitve navedenih objektov je konec leta 1965. Investitor bo na podlagi izida natečaja o sposbnosti izvajalcev dostavil sposobnim izvajalcem poziv za oddajo ponudbe za navedena dela po načinu zbiranja ponudb. Vprašalno polo dobite pri investitorju v pisarni Prometnega odseka FAGG, Ljubljana Aškerčeva 9-H vsak dan od 9. do 11. ure, kjer dobite tudi potrebne podatke. Izpolnjeno in podpisano vprašalno polo je treba predložiti investitorju do vključno 4. aprila. 1962 v zapečatenem omotu. Datum priporočene oddaje po pošti se šteje kot datum dostave. O V OKVIRU Pediatrične sekcije SZD bo predaval asistent dr. Jože Jeras o »Psihoorgan-skeim sindromu pri otrocih«. Predavanje bo 30 t. m., ob 19.30 na Pediatrični kliniki. Vabljeni! p MARIBOR DEŽURNA LEKARNA Torek, 27. marca 1962: lekarna »Studenci«, Gorkega ul, 18 KINO UNION: franc, film »SOS — RADIO TAKSI«. PARTIZAN: ital. film »RDGECE USTNICE«. UDARNIK: ital. barv. CS film »NOC VELIKEGA NAPADA«, rom. barv. film »DARCLEE«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 27. marca, ob 16. uri: Smetana: PRODANA NEVESTA. Izven in za Delavsko Tini verzo občine Center. Ob 20. uri: Shakespeare: MNOGO HRUPA ZA NIC. -Mednarodni dan gledališč. — Vstop prost. MAli oglasi KONTINENTA!. — inostrana zastopništva, BEOGRAD Terazije 27/111 razpisuje natečaj za izpopolnitev delovnega mesta šefa predstavništva v Ljubljani Pogoj: kvalifikacija po pravilniku o strokovni izobrazbi vodilnih in strokovnih uslužbencev gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino. Plača po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite na naslov: KONTINENTAL, inostrana zastopništva, Beograd, Terazije 27/111. Natečaj je razpisan do izpopolnitve delovnega mesta. 2107 »METALKA« - trgovsko uvozno in izvozno podjetje — LJUBLJANA — TITOVA CESTA STEV. 24, SPREJME TAJNICO za zunanjetrgovinski sektor Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po dogovoru. — Prednost imajo tovarišice z večletno prakso na teh delovnih mestih. Pogoj: dobro znanje angleškega in nemškega Jezika, stenografije in strojepisja. Lastnoročno pisane ponudbe s kratkim življenjepisom in dosedanjimi zaposlitvami pošljite na naslov: »METALKA« — Ljubljana, Titova cesta štev. 24, osebne informacije pa po telefonu štev. 23-023. 2202 Komisija za sprejem in odpust delavcev v podjetju »MEHANOTEHNIKA« tovarna igrač in kovinskih izdelkov — IZOLA razpisuje prosto delovno mesto vodje propagandnega oddelka Pogoj: srednja strokovna izobrazba, končana šola za umetnost in obrt — grafika, najmanj 5 let prakse na tem ali podobnem delovnem mestu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja. 2200 t ! MAGAZZINI ALLA STAZIONE, Tret, via Cellini 2 (blizu železniške postaje) nudijo najceneje konfekcijo, perilo, bunde, dežne plašče, nogavice za vsak okus. — S tem oglasom popust! 1244-4 NOVA POTNIŠKA VOZILA inozemske proizvodnje ugodno kupi »Agencija Beograd«, Beograd, Dositejeva 21-ITI — tel. 22-202. 1575-3 ISCEM SOBO kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Brez obi-3771-6 ŠTUDENT nujno tšče stanovanje, plača po ipogodbi in dobro. — Ponudbe pod »Teksti-3770-8 ZARADI BOLEZNI oddani brezplačno v najem vrtičelc pri trolejtmsni postaji. Ponudbe pod -‘Sadie in zelenjava-. 3691-7 ZA KAKRŠNOKOLI skromno sobico dobro plačilo. Ponudbe pod »-Plačilo vnaprej-. 3778-6 SOBO išče dekle z dežele, plača dobro. Ponudba pod »»Pridna — mirna-. 3777-6 KOMUNALNA BANKA CELJE proda osebni avto Fiat 1100, raibljen (pred generalnim popravilom). Ogled dne 30. marca 1962 od 8. do 9. ure. V poštev pridejo samo kupci soc. sektorja.. 2229-3 NUJNO KUPIMO nove avtomobile »»Ford Taunus« s štirimi ln dvojnimi vrati ter nove “Opel Rekorde- s štirimi in dvojnimi vrati. »-Posrednik«, Celje, tel. 25-90 2228-3 ZA DOPOLDANSKO POMOČ v gospodinjstvu nudim hrano in stanovanje. Dalmatin, Ljubljana, BeljaSka 32-11. 3795-8 ZAMENJAM enosobno stanovanje v Domžalah za v Ljubljani s posebnim vhodom. Ugodnost za invalida. Pritličje. Kidričeva 3 . 3788-6 K DVE LETI STAREMU otroku fakoj sprejmem žensko z lastnim stanovanjem. Kokalj; Stari trg 3-H; Ljubljana. 3789-6 ZA ENOSOBNO stanovanje ali sobo nudim posojilo. Ponudbe pod “Posojilo—. 3787-6 INSTRUKTOKJA-ioo za I. razr. gimnazije iščem. Ponudbe pod -Uspeh-. 3T86-8 DESKO koilo prodam. Gortano-va 5. Kodeljevo. 3785-4 ODDAM SOBO v centru. Ponudbe pod “Tudi dva-. 37B2-6 MLADA, kvalificirana kuharica s srednjo gospodinjsko šolo išče zaposlitev. Gre tudi za natakarico ali servirko. Ponudbe pod “Stanovanje-. 3781-2 ISCEM INŠTRUKTORJA za gospodarsko računstvo, 2. letnik ESS. Ponudbe pod “Plačam dobro«. 3784-8 STANOVANJE in hrano nudim' za pomoč v gospodinjstvu — ali sprejmem pomočnico. Dit-ner, Kodeljevo, Menardova 13. Aja šola in nekaj let prakse. Osebni dohodki in nastop službe po dogovoru. Kol-kovame vloge z življenjepisom naj zainteresiram vložijo pri Zavodu LRS za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12. Razpis velja do izpopolnitve razpisanih mest. R-2230 RAZPISNA komisija splošne bolnišnice v Mariboru razpisuje na podlagi 142., 144. in 146. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ štev. 17-61 prosto delovno mesto za PREDSTOJNIKA RENTGENOLOSKEGA ZAVODA Pogoji: zdravnik specialist iz rentgenologije z večletno prakso. Stanovanja ni na razpolago. Pismene in kolkovane ponudbe s 50 din je treba poslati upravi Splošne bolnišnice v Mariboru najkasneje do 10. 4. 1962. RAČUNOVODKINJA - bi- • lancistka z ustrezno prakso želi iz družinskih razlogov nastopiti službo v Ljubljani. Gre tudi za šefa finančnega knjigovodstva. Ponudbe pod >»Bi-lancisrtika- R-3714 ORTOPEDSKA bolnišnica v Valdoltri razpisuje delovna mesta za: knjigovodjo-kontista, ver-zitranega v gospodarstvu; pogoj: visoka ali višja izobrazba s prakso ali srednja izobrazba z daljšo prakso. Zagotovljeno je družinsko stanovanje, ►ŠPORT OPREMA- - Ljubljana, Vižmarje 1, zaposli takoj ali po dogovoru več ključavničarjev, varilcev in delavca za sedlarsko stroko. Samska stanovanja so pri sikrbljena. Administratorko, veščo strojepisja in administracije. Pismene ponudbe je treba poslati upravi podjetja. R 2231 GRADBENO PODJETJE “Šentvid- — Ljubijana-Sentvid — Podgora 32 — sprejme takoj finančnega knjigovodjo s potrebno šolsko izobrazbo. — Nastop službe takoj oziroma s 1. aprilom 1962 ali po dogovoru. Pismene ponudlbe s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju, pošljite gornjemu naslovu do 31. marca 1962. R 2239 RAZPISNA komisija pri Zavodu LR Slovenije za statistiko v Ljubljani razpisuje delovno mesto: REFERENTA za obračune kaJkulanta v tiskarni. Pogoji: ekonomska sred- Več kvalificiranih ELEKTRO-INŠTALATERJEV sprejme v službo PODJETJE »Elektroinstalacije« - LJUBLJANA, Petkovškova nabrežje 9. Pismene ponudbe naslovite na UPRAVNI ODBOR PODJETJA. 2337 UPRAVNI ODBOR Obrtnega podjetja lesnih izdelkov č e p o v a n, razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: ustrezna izobrazba s prakso oziroma daljša praksa na takem položaju. Osebni dohodki po dogovoru. — Ponudbe pošljite na gornji naslov. 2232 V NAJEM VZAMEMO HIŠO OB MORJU primerno za okrevališče, s 5 do 7 sobami oziroma okrog 20 ležišč in opremljeno kuhinjo, za sezono 1962. V POŠTEV PRIDEJO NOVI OBJEKTI NA SEVERNEM JADRANU IN V ISTRI. — PONUDBE PO M02NOSTI S SLIKO OBJEKTA POŠLJITE NA NASLOV: PODUZEČE »LAB0RAT0RIA« — ZAGREB, Iliča 48. avtomehanika - šoferja C ali D kategorije, treznega im samskega, več otroških negovalk in več bolničark ln bolničarjev z dokončamo ustrezno strokovno šolo. Samskim osebam nudi bolnišnica celotno oskrbo. Lastnoročne ponudbe z življenjepisom im podatki o dosedanjih zaposlitvah sprejema • uprava bolnišnice. Razpis velja do zasedbe mest. — Komisija za delovna razmerja. R 2210 SREDNJE industrijsko podjetje kemijske stroke Ljubljana-Moste sprejme v delovno razmerje: 1. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO, 2. SALDAKONTISTA, 3. 2 ADMINISTRATORKI Ponudbe pod “Kemija- pošljite v oglasni oddelek “Dela-. R-2197 Prenehalo Je biti zlato srce naše ljubljene mame, stare mame m prababice ANE REPENŠEK rojene FELICIJAN stare 90 let. Pogreb nepoczafane pokojnice bo v torek, 27. marca 1962 dopoldne Iz hiše žalosti na pokopališče v Rečici oto Savinji. Žalujoči otroci: Anica, Fanika, Elza, Mici, Pepca, Zinka, Fr etik, Janez in Jože ter ostalo sorodstvo. Rečica ob Savinji, Celje, Hrastnik, Bohinj, Nazarje, Ren-ton Wash., Milwauikee, dne 24. marca 1962. V 78. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in tast JANEZ GALIČIČ Pogreb bo danes, v torek, dne 27. marca 1962, ob 16. uri na pokopališče Poljane nad Škofjo Loko. Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez z ženo Pavlo, Viktor z družino, Jože, hserke Marija, Julka z družino, Francka in Ivanka. Hotovlje, Vinharje, 2iri, Ljubljana, 26. marca 1962. Po krajši bolezni nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, atak, dedek in tast JAKOB URBANC kmet iz Lehna na Pohorju Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 28. marca 1962, ob 16. uri na pokopališče v Lovrencu na Pohorju. Užaloščeni: žena Ana z otroki Vido, Danico in Jakcem, zeta Zmago dr. Slokan ter Dušan Bono, vnuka Samo in Gorazd ter sorodstvo. Lehen na Pohorju, dne 26. marca 1962. Dotrpela je naša žena, mama, stara mama CILKA V0LČANŠEK Pogreb drage pokojnice bo v torek, 27. marca, ob 17. uri na pokopališču v Trbovljah. Žalujoči: mož Franc, hčerka Jelka z družino, sin Stojan z družino in ostalo sorodstvo. Zavrstnik, Trbovlje, dne 26. marca 1962. V 87. letu je po krajši bolezni umrl naš dragi oče, stari oče, ded, brat in stric IVAN MESEC Prčonov oče, posestnik in gostilničar iz Zaplane Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 28. marca 1962, ob 11. uri iz hiše žalosti v Zaplani. Žalujoči: žena Ivana, bratje in sestre, hčerka Francka, por. Rožnik, Ivanka, por. Mikuž z družinama, sinovi Franc, Leopold in Jakob z družinami. Zaplana, Crni vrh nad Idrijo, Kranj, Toronto, dne 26. marca 1962. V 90. letu starosti je umrl moj ljubljeni mož, dobri oče, brat, ded, praded, tast, svak in stric IVAN FILIPIČ strugarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 28. marca, ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Marija, hčerke Ivanka, por. Andolšek, Minka, por. Cerar, Olga, por. Zajšek z družinami, sinovi Tone, Ciril in Milan z družinami, brat Tone z družino ter družine Kisovec, Podržaj, Bončina, Kokalj, Šubic in Ozimek. Ljubljana, Log, Idrija, Cleveland, 26. marca 1962. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta FRANCA MARKELJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in z nami sočustvovali. ŽALUJOČI OTROCI Z DRUŽINAMI. »Ptiči,« je rekel mehko in oči so mu gledale njihova krila, »ptiči in živali«, in ogledoval si je njihove čudne oblike, »podrast, visoka trava, evkaliptovo drevje, gore in planjave ... sončni zahod ... kakor na morju ...« Tiho je pristavil: »Zlato.« »Opali,« je rekel dr. Castle. »Zlato in opali... dingi ...« Počasi je odkimal in se jima plaho nasmehnil. Potem je zavzdihnil. »Saj boš dospel tja!« ga je prepričeval dr. Castle. »Le počakajte, pa boste videli!« je rekel Lucas. Dr. Runkleman je zasukal glavo. »Ali je sicer vse v redu?« »Ne bi moglo biti bolje!« je rekel Lucas. »Zaradi tega si nikar ne delajte skrbi. Delo v ordinaciji teče, poskrbljeno je za vse, ničesar nismo pozabili. Vi pazite le na to, da boste ozdravili.« Dr. Runkleman je pokimal. »Bo že,« je rekel. »Boste videli, da bo! Začeli bomo znova. Ordinacijo bomo spremenili v pravo tovarno. Komaj zavedli se boste, pa boste že lahko napolnili puške in se odpravili, kamor ste nameravali.« Dr. Runkleman je molčal. Prijazno je pokimal, potem pa zaprl oči. »Sama ravnina je,« je rekel. Zasanjano Je odkimal z glavo. »Razteza se v neskončnost... dokler vam sega pogled, sama planjava ...« Odpi;l je oči, ki so se mu lesketale ob tolikšnem čudežu, v njih se je zrcalilo hrepenenje. In v onih dveh, ki sta sedela ob njegovi postelji, v mladeniču in starcu, v njunih srcih, v njunih najbolj skritih kotičkih se je nekaj zganilo; zven njegovega glasu, breme njegovih besed, blodnja njegovega pogleda, vse to se je spremenilo v lahko roko, ki se je rahlo dotaknila njunih občutljivih zaprtih in skrivnih prostorov. In Lucas se je nemirno presedel ter si skušal priklicati v svoj nepopolni svet predstov podobo Avstralije. Nato pa si je prekinil misel in se spet osre- dotočil na boraz bolnika pred seboj. Misli dr. Castla pa so ostale pri dr. Runklemanovih. Kaj vidiš, Dave? Kaj je to? Ali je tam tudi kak prostor zame, morda kak otok, samoten kraj, kjer bi lahko za hip sedel in si odpočil, se spominjal, sanjaril . .. Blagoslovljeni otoki, Dave... ali so tvoji Blagoslovljeni otoki cela celina? . .. In kar zadeva mene . .. kaj pravzaprav hočem? Kje je to? Kje je kak prostor zame? Kam bi pravzaprav rad? Dr. Runkleman je počival teden dni. Pripovedoval je o Avstraliji. Prihajali so obiskovalci, hodili po prstih v sobo in spet iz sobe, prišel je Bemis Shedd, njegovega mehkega, debelega obraza je bila sama skrb, oči so mu bile okrogle od pričakovanja, da bo videl človeka v smrtni nevarnosti, pa malce razočarane, ker ni bilo nikjer krvi: in Agnes, ki ga je šepetaje pograjala in potem povedala: »Da, otroku gre sijajno, pomaga mi njegova mati; kar lepo pozdravite se, brez skrbi...« Vrnila mu je narejeno, zarotniško mežikanje, nato pa je naglo odšla iz sobe, da bi mu prikrila solze, ki so ji ovlažile oči. Prišli so vsi: dr. Kauffmann molče, ves sorodniški, sočuten in razumevajoč; gospa Kauffmann molče, negotovo in naklonjeno; gospodična Snow — »Ali potrebuje kaj denarja, dr. Marsh? Tisoč dve sto dolarjev imam, saj ne vem, za kaj naj jih porabim ...«; dr. Snider — »Zdi se mi, da vsakogar doleti... mislil sem, da bo najprej mene..in Kristina, ki mu je vsak dan brala o Avstraliji. Prišli so vsi; celo bolniki. »Nekdo Je stopil k meni — kaj menite, kaj je hotel vedeti?« je razjarjeno zarenčal Lucas. »Hotel je vedeti, kaj naj stori za gospoda doktorja. zdaj ko je dr. Runkleman bolan,« je ravnodušno dejal dr. Castle. Lucas ga je pogledal in jezno prikimal. Dr. Castle je skomignil z rameni. Tako je ležal teden dni in senzacija se je unesla, novica ni bila več sveža, zunaj bolnišnice pa je teklo življenje naprej, v ozračju je visela nova napetost, zavest, aa se nekje daleč pretaka denar, da se dogajajo pomembne reči, da gre za to, ali bomo preživeli ali ne, da je to nekaj novega, nelagodnega, da se je igrača nenadoma spremenila v smrtonosno orožje. Nekega dne opoldne sta ga zalotila, ko se je skušal ves drhteč obdržati ob postelji na nogah. Po tistem ga nista mogla več nadzorovati. Osramočeno se jima je nasmehnil, a proti koncu drugega tedna je že sedel v naslanjaču in se skušal po malem sprehajati. Brez moči sta gledala kaj počne. Nekega večera sta nasmejana stopila k njemu v sobo. »Danes je naredil nekaj čudovitega!« Dr. Castle je uprl kazalec Lucasu v prsi. »Pomagal mi je,« je pripomnil Lucas. Dr. Runkleman ju je pričakujoče gledal. »Gospa Ferdinand,« je rekel Lucas. »Tista živčna!« je rekel dr. Runkleman. »Da!« »Pregovorili ste jo!« Lucas je pokimal. »Doživela je že dva živčna zloma,« je nekako v obrambi rekel dr. Runkleman. »Prezgodnja mena . . .« »Vem ...« »No, kaj ste pa ukrenili?« Razvneto se je nagnil proti njemu. »Koga ste dobili?« »Bila je neka ženska, ki se piše Kellogg...« »Kellogg. .« »Nov pacient.« »Sarah Kellogg?« »Tista, da. Kako ste pa . . .?« »Bila je pri meni, ko je bila prvič poročena. Menstruacije.« »No, imela je fibromo.« > »Tam ste torej dobili!« »Pomagal mi je dr. Castle — pa tudi Kris — izrezal sem jajčnika . . .« »Prekrasno delo!« je pokimal dr. Castle. »Hegarjev način. Potopila sva jih v Ringerjevo raztopino pri telesni temperaturi. . .« Skomignil je z rameni in obmolknil. »Potem pa sva položila na mizo gospo Ferdinand — in presadil je jajčnika.« »To sva storila oba.« »Ti že veš, kdo je to naredil, Dave!« Dr. Runkleman je zažarel. »Veliko sem se naučil od vas,« je preprosto rekel Lucas. »O tem ne dvomim,« je rekel dr. Castle. »Njemu se ni treba učiti od nikogar več,« je dejal dr. Runkleman. »Videl sem ga pri delu,« je rekel dr. Castle. »Ze večkrat sem prisostvoval takim operacijam,« • zadregi pripomnil Lucas. »Naravnost neverjetno je, kako vpliva. Kakor da vzbudi v utrujenih celicah nove zaloge energije ...« »Naj ga vrag!« je rekel dr. Runkleman. širok, ponosen smehljaj se mu je razlezel po vsem obrazu. Potem pa je občudujoče pogledal dr. Castla, ki je Lucasu zaupal toliko, da mu je šel asistirat pri operaciji. »Kmalu bo dobra,« je rekel dr. Castle. »Odlično delo!« Dr. Runkleman je tiho zažvižgal. »Dve uri in štirideset minut,« je prikimal Lucas. v” JT'*.,meniš’ kaJ naiu je najprej vprašala, ko s« je zbudila?« je rekel dr. Castle. DELO TOREK, ». MARCA 1968 ne?s-;^ © LATAKIJA - Štiri smrtne žrtve je zahtevala prometna nesreča na cesti La-katija-Alep v Siriji, ko se je tovornjak z vso hitrostjo zaletel v avtobus z 12 potniki, sedem ljudi pa je dobilo hude poškodbe. LONDON — V nasprotju z dosedanjim mnenjem se zdi, da nagnjenost k tuberkulozi ni dedna, trdijo medicinski raziskovalci iz Wol verhamptona (Vel. Britanija), ki so natančno pregledali 2.500 parov dvojčkov. LOS ANGELES — Dve vzorčni atomski električni centrali naj bi zgradili do leia 1965 v Kaliforniji. Strokovnjaki pravijo, da bodo aiomske centrale najkasneje čez šest let uspesno tekmovale z drugimi elektrarnami. MUENCHEN — Okoli 13.000 mark premalo je doslej zbrala zanodnonemska Uuijinistična odprava, ki namerava zanje oni aprua odpotovati na Himalajo, kjer se do skusala povzpeti na vrh Manga Par D at. LONDON — Zdravstveno stanje prejšnji teden roje-nin siamskih dvojčic se je zelo popravilo, pravijo zdravniki neke londonske porodnišnice^ vendar za zdaj še izključujejo možnost operacije. ROERMOND — Med regulacijskimi deli v severno-nemški reki Maas je bager naletel na 25 m dolgo in nad 50 ton težko hrastovo deolo, ki o njem sodijo, da je staro kakih 20.000 let. SAN FRANCISCO — Potresni sunek z epicentrom nedaleč od San Francisca sicer ni zahteval človeških žrtev, bil pa je dovolj močan, da so popokale šipe na 20 poslopjih in da je s starejših hiš odpadal omet. BRISTOL — Pri trčenju štirih avtomobilov hkrati so bile štiri smrtne žrtve na cesti v okolici Bristola (Tennessee). GLASGOW — Britanska vlada pripravlja za jez v Loch Lomondu, najbolj znanem jezeru na Škotskem, da bi jezero dajalo potrebno industrijsko in pitno vodo področjem v srednjem delu dežele. Skoti so sklicali že več protestnih 'zborovanj, češ da bo jez pokvaril naravno (beri: turistično) podobo jezera in t okolice. AGADIR — V mestu, ki ga je pred dvema letoma razdejal potres — bilo je 25.000 smrtnih žrtev — so doslej zgradili okoli 500 večjih stanovanjskih poslopij. V Agadiru živi zdaj 40.000 ljudi. Obnovitvena dela vodi skupina maroških, ameriških in francoskih arhitektov. CATANIA — Italijanska podjetja bodo letos izvozila v Sovjetsko zvezo 60.000 ton južnega sadja, od tega 12.000 ton limon s Sicilije. STOCKHOLM - Evropska organizacija za vesoljske raziskave je predlagala Švedom, naj zgradijo v Jukkasjaerviju blizu Kiru-ne, na tistem področju živi le nekaj sto Laponcev s 30.000 severnimi jeleni — terene za izstreljevanje umetnih satelitov. Baza bi imela kvadratni kilometer površine, obdajal pa bi jo 120 km dolg in sedem ki-lemetrov širok varnostni pas. Sodobni promet zahteva čedalje širše ceste, vendar tej zahtevi ni mogoče vselej ustreči, ziasti tam ne, kjer bi morali podreti več sto let stara mestna središča. V Genovi snujejo zamisel, ki jo ponazarja fotomontaža: železo-betonski oporniki 20 m vsaksebi in s trapezom na vrhu bodo nosili 15,4 m široko dvosmerno avtomobilsko cesto s stezo za pešce na obeh straneh. Fluorescenčna luč bo osvetljevala cestišče približno meter nad asfaltom. Cez dve leti naj bi bila zgrajena takšna cesta v Calati Zingari (Genova). SPET DOLGE, DROBNE IGLE? NA DALJNEM VZHODU SE PONOVNO UVELJAVLJA AKUPUNKTURA, STARA ORIENTALSKA MEDICINA Staro kitajsko zdravilstvo, po svojem značaju empirično in spoznavno brez podrobne preiskave, doživlja nov razcvet na Daljnem vzhodu, predvsem na Kitajskem, v Severni Koreji in na Japonskem. Kitajska medicinska akademija je izdala v 110.000 izvodih grafični prikaz človeškega telesa z označenimi deli, na katerih se je dobro obnesla akupunktura (diagnoza in zdravljenje določenih bolezni z zabadanjem dolgih, tankih igel v telo). Medicinci v Pjongjangu, glavnem mestu Severne Koreje, so odkrili v organizmu nov. od limfnega sistema. živčevja in krvnega obtoka neodvisen reguiativni sistem, ki mu propagatorji orientalske medicine pripisujejo enak pomen kot odkritju krvnega obtoka v 17. stoletju. Profesor Kirn Bong Hak s pjongjanške medicinske fakultete je dejal, da sestavljajo ta sistem zelo drobna vlakna, ki so pod kožo razporejena po določenem obrazcu. Severnokorejski znanstveniki pravijo, da ima ta sistem drugačne bioelektrične lastnosti kot živčni sistem, njegovo delovanje pa vpliva na funkcije notranjih organov. Tudi na Japonskem se zadnja leta ponovno uveljavlja klasična kitajska mediciina. Anketa lista »Šahi šimbun« kaže, da bolni- ki bolj in bolj zahtevajo recepte starega kitajskega zdravilstva — imenuje se »kampo« — zdravniki pa jih ne le pišejo, temveč propagirajo akupunkturo tudi v tujini. — Profesor Jošihairu Imai z japonskega inštituta za akupunkturo je imel nedavno v Stuttgartu več predavanj. med katerimi je dajal zdravnikom praktične napotke za akupunkturo. — Zdravnik bo v stuttgarski bolnišnici tri leta v praksi prikazoval vrednost te metode zdravljenja. Štirideset let je tega, kar so na Japonskem ustanovili združenje za oživitev tradicionalne orientalske medicine. Pristaši gibanja so trdili. da zahodna medicina »gleda na ljudi kot na epruvete-, ne upošteva pa fizioloških funkcij organizma, ki »reagira na zdravila odvisno od množine in vsebi- qkTS>rsHEy PODOBE IZ NARAVE [) GNUJEVSKE BURKE šS -Tl, — — ——_ _____ PREDA BE^OBRADIM GNUJEV MIRNO MULI TRAVO. KAT? na LEPEM PA GNU- POSKOČI in PREKUCNE soseda. TtCNUtEK KASNEJE PlEŽ?E VSA OREDA V PRETEPASkEM DIRENDAJU. IN POTEM: KA - KOR SE JE ZAČELO, TAKO SE NEMA. 0»tnho4*4 kr Km« »miuiu Srodir.aU 0> M Za dobro voljo »Takih iz lepenke nimate? Za popoldanski sprehod bi bile dobre in še lahke povrhu.« »Tako, hčer bi radi za ženo? V dokaz kreditne sposobnosti mi posodite petdeset jurjev!« 1 1 3 f, 5 M 7 rt 8 a r~ 10 KS n 12 ks C m ib , ~ - ■/ % " !7j L 1 iT* -..— __ L_ 17 Križaniča VODORAVNO: 1. protesten izostanek od dela; 7. naša prestolnica; 8. ribje jajčece; 9. romanski s potnik; 10. daljše časovno obdobje; 11. tulec, etui; 12. reka v Angliji; 13. časovna enota; 14. arabski žrebec; IS. učenje na pamet, mehanična vadba; le. vlečenje za lase; 18. znamenita Beethovnova 3. simfonija. NAVPIČNO: 1. tajnik; 2. španski šahovski mojster; 3. nekdanji turški mogočnik; 4. avtomobilska oznaka okraja Vranje; S. enota za množino toplote; S. otok na Doošti, kjer so srbi med uporom proti Turkom poklali dahije; 7. festival ali razstava, ki se priaeja vsako drugo leto; 11. del Smamogorske Grmade, kjer vadijo ljubljanski alpinisti; 15. nekdanji vietnamski cesar (Bao); 17. oblika pomožnega glagola. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODOEA".\0: 1. raport, 7. kanasta, 8. agent, -S, >. Han 10. Rim, -b, 12. idila, 14. Onjegin, 16. leader. ne sokov, ki jih sam izloča«. Sedanje oživljanje metod tradicionalne orientalske medicine bržkone ni zgolj izraz težnje, tudi na znanstvenem področju poudariti lastne pridobitve, pa čeprav segajo daleč v preteklost, in jih postaviti ob bok sodobnim dosežkom zunanjega sveta, temveč prihajajo pri tem do izraza tudi nekateri praktični momenti, na pri- mer čimprejšnji konkretni rezultati zdravljenja, brez številnih zamudnih poskusov. Zakaj — tako pravijo zagovorniki akupunkture — če je mogoče na podlagi stare modrosti vračati bolnim zdravje, čemu bi potem delali dolgotrajne poskuse na živalih in napredovali z majhnimi koraki, hkrati pa vlagali v vse to velika gmotna sredstva . . . Najdbe pod hišo britanskih predsednikov Kakor pišejo britanski listi, bo stala obnovitev hiše številika 10 v londonskem Downing Streetu, kjer je že dolgo stalni sedež predsednikov britanskih vlad in ki so jo začeli popravljati avgusta 1960, okoli 350.000 funtov več, kot so prvotno menili, torej skupno 1,6 milijona funtov. Hkrati s to hišo obnavljajo tudi sosednja poslopja, med drugim bivališče finančnega ministra ter stavbe britanske državne zakladnice. Predlansko jesen se premier preselil v poslopje britanske admiralitete. Po prvotnih načrtih naj bi bila hiša štev. 10 popravljena do letošnje jeseni, zdaj pa kaže, da se bodo dela zavlekla do prihodnje pomladi. Ugotovili so namreč, da se temelji pogrezajo, ker je bilo pod hišo med drugo svetovno vojno protiletalsko zaklonišče. Med izkopom zaradi potrebne okrepitve temeljev so prišli na svoj račun tudi zgodovinarji, ki so odkrili vrsto otipljivih spominov na preteklost — v tej hiši se je zvrstilo že mnogo predsednikov britanskih vlad — nedavno pa so izkopali tudi človeško lobanjo. Zgodovinarji pravijo, da je iz 16. stoletja in da gre po vsej verjetnosti za dvorjana, ki je bil obsojen na smrt z obglavljenjem. To sklepajo po zdrobljenih lobanjskih kosteh nad tilnikom in po tem, ker je bila glava — bržkone za zgled in svarilo morebitnim podobnim puntarjem — nataknjena na kol. Vdani v usodo so se mohamedanski sinovi puščave nekoč tolažili z mislijo, da bo iz dateljnovega semena, ki pade na pesek, vzklila palma, če bo takšna Alahova volja, zdaj pa se upajoči beduinski in drugi nomadski rodovi ukvarjajo z drugačnimi mislimi. »Alah je ustvaril puščavo,« tako pravijo, »in skril vanjo veliko bogastvo.« — Crno zlato teče iz vrtin v Arabiji, v Fezzanu in v Sahari, onstran Atlasa so odkrili ležišča premoga, mangana, svinca, cinka in bakra. Čeprav posega človek za zemeljskimi zakladi pod peskom, pa ostaja puščava, vsaj na pogled, takšna, kot je bila nekoč: na površini neizmernega morja kodra puščavski veter »erge« (sipine — levo zgoraj). Posebna vozila (desno) sicer začrtajo v živi pesek globoke brazde, vendar jih kmalu spet zabriše večna pesem vetra nad puščavo. Čeprav sodobni puščavski sinovi ne sanjajo več o dateljnih, temveč o zaslužku pri črpanju rudnih ležišč, popotnik še vedno naleti na karavano, ki se pokaže izza sipin in čez čas izgine na drugem koncu peščenega obzorja. [ Zlezla sva iz helikopterja im predstavil sem ga madam Ballu. Z nezaupanjem in odporom ga je pogledala, potem mu je pokazala hrbet, me prijela za roko in me peljala nekaj korakov proč. »Ni mi všeč njegova zunanjost,« je dejala. »Ali ste prepričani, da zna pilotirati to reč?« »Najboljši pilot, kar jih je,« sem ugotovil. »Prav čeden je videti, kadar se očedi.« »Zdaj nimamo časa za to,« je rekla. »Naj takoj. odleti na našo kmetijo pri Aubagnu na drugo stran Marseilla«. Poklicala je k sebi Cassegraina in ga vprašala: »Ali imate zemljevide?« Cassegrain je odgovoril, da jih bo prinesel. in se napotil proti avtomobilu, ki je bil parkiran pri hangarju. Madam Ballu je dejala: »Peljite se s helikopterjem in nadzorujte vse. Imamo kup zavitkov, ki iih moramo prepeljati sem. Zelo dragoceni zavitki so. Morali jih boste skrbno prešteti in paziti, da ne bo kak zavitek izginil. Vi boste odgovorni. Ali imate pištolo?« »Ne. madam Ballu.« »Morate imeti pištolo.« Cassegrain se je vrnil z veliko kuverto v roki in ji jo izročil. Ukazala mu je: »Dajte gospodu Chancellorju svojo pištolo.« Negotovo jo je pogledal. »Tega ... tega ne morem storiti,« je dejal. Zacepetala je z nogami. »Storite, kakor vam ukazujem!« mu je velela. »Kako si drznete!« Potegnil je pištolo kalibra 45 izpod pazduhe in mi jo izročil. Potem je vtaknil roko v žep in mi dal rezervni šaržer z naboji. Napel sem pištolo in jo vtaknil v žep. »Zdaj sem pa brez orožja,« je žalostno dejal. »Boste že drugo dobili,« je dejala madam Ballu. »Ostanite tukaj. Naj onadva spremljata gospoda Chancellorja v helikopterju in mu pokažeta kmetijo. Nočem nobenih spodrsljajev. Nočem nobenih napak. Ali ste razumeli? Gospod Chanceilor je odgovoren meni. Storite, kar vam bo ukazal.« Naglo se je obrnila proč, me spet prijela za roko in stopila z menoj nekaj korakov dalje. Izročila mi je kuverto z zemljevidi. »Vsi podatki, ki jih potrebujete, so tukaj,« mi je povedala. »Pojdite na mesto, ki je označeno na zemljevidu, s helikopterem, in pripeljite zavitke. Moj brat bo prišel sem popoldne jn nekoliko pozneje bo prispel tudi monsieur Zilbo-urg. Jaz bom šla zdaj v hotel Continental. Naj mi nekdo telefonira, ko bo prispelo veliko letalo iz Amerike.« »Kmalu bo priletelo,« sem dejal. »Sinoči so odleteli.« »Naj ga raztovorijo takoj po pristanku. Cim prej ga moramo spet pripraviti za polet.« »Kako dolg polet?« sem jo vprašal. »Precej dolg,« je odgovorila. Spremil sem jo do vrat uradov družbe Air-Orient. kjer jo je čakal uniformiran šofer. Peljal jo je do starega avtomobila znamke Delahaye. ki je imel na strehi ograjo s prtljago. Streha je bila visoko naložena s kovčki. Kazalo je, da se je madam Ballu pripravila na dolgo potovanje, če so bili ti kovčki vsi njeni. Začel sem iskati direktorja Air-Orien-ta, s katerim se je bil Royal Franco-Iraq dogovoril glede helikopterja in Boeinga. Našel sem ga v njegovi pisarni in mu sporočil navodila za raztovarjanje in oskrbo Boeinga, nato sem se vrnil k hangarju in poiskal Rubeja. Hannakina in makroja. Dejal sem Rubeju: »Ti dve opici znata najin jezik, zato pazi na svoje besede.« Dobili smo majhen traktor, da nam je potegnil helikopter iz hangarja. Potem smo vsj skupaj zlezli vanj in Rube je pognal veliki vijak. Usedel sem se na sedež pomožnega pilota poleg Rubeja, Hannakiin in njegov pajdaš pa sta se usedla na zložena padala zadaj v posebni kabini. Privlekel sem na dan zemljevide in pokazal Rubeju, kam bomo leteli. Imel sem tudi velik letalski zemljevid tega ozemlja, na katerem so bile smeri in razdalje jasno označene z rdečim črnilom. Potem sem našel majhen, na roko risan zemljevid o-zemlja okrog kmetije z označbo najprimernejšega mesta za pristanek helikopterja. Ko smo vzleteli, me je Rube vprašal: »Za kaj gre? Zakaj helikopter?« »Nekakšen tovor bomo morali prepeljati,« sem odgovoril. »Morda ne morejo priti tja s tovornjakom — ne vem. Morda so naši ljudje blokirali vse ceste okrog Marseilla. Prav toliko vem kot ti.« »Kakšen tovor?« »To je skrivnost. Tega še nisem po-tuhtal. Iščem odgovora. Z najbolj očitnim se ne morem sprijazniti.« »Kateri odgovor je najbolj očiten?« »Da imajo zdaj ves denar na kupu. Da se bliža odločilni trenutek. Da bomo natovorili Boeing takoj po pristanku in odleteli proti Maduri. Konec.« »Ni mi popolnoma jasno,« je dejal. »V Londonu so mi zelo površno razložili zadevo — nobenih podrobnosti.« »Ti kar vozi helikopter,« sem dejal. »Cim manj veš, tembolj boš užival v višjih legah.« V petnajstih minutah smo leteli čez Aubagne. Proti jugu je držala cesta, ki se je povezovala z obalno cesto. Sledili smo ji dve milji in se nato obrnili proti vzhodu med dvema podobnima gričema, ki sta bila označena na zemljevidu kot »Deux Mamelles« in ju je Rube brez težave opazil. Hannakin je prišel naprej in pokazal naprej na levo. »Kmetija je tamle.« je dejal. PONAREJENI PICASSO PARIŠKO SODIŠČE JE OBSODILO SPRETNEGA PONAREJEVALCA DEL ZNANIH UMETNIKOV Nenavadna življenjska pot Jeana Pierra Schecrouma, 31-letnega slikarja iz Tana-narirve na Madagaskarju, in njegovih štirih pomočnikov oziroma razpečevalcev ponarejenih umetniških podob se je vsaj začasno končala za zapahi ene izmed francoskih kaznilnic. Več let je Schecroum, ki je u-spešno zaključil študij na pariški akademiji za upodabljajočo umetnost in je nekaj časa delal v raznih slikarskih ateljejih, zelo spretno ponarejal akvarele in druge stvaritve priznanih sodobnih umetnikov, med njimi Picassa in Braqua. Na zasliševanju je slikar Schecroum povedal, da se je izprva skušal uveljaviti kot samonikel slikar — mimogrede : v francoskem glavnem mestu upa na slikarsko in podobno slavo in veljavo okoli 60.000 umetnikov tako rekoč z vseh koncev sveta — vendar ni bilo uspeha. Potem je za šalo ponaredil nekaj akvarelov. Prijatelj mu je svetoval, naj ponaredi Picassa; za akvarel je plačala neka pariška umetniška galerija čedno vsoto. Ob tem prvem uspehu je mladi madagaskarski slikar delno tudi po sili razmer zdrknil na ponarejevalsko pot. Zasnovala se je družbica: slikar je delal, poslovni zastopnik je skrbel za naročila, tretji je izdeloval ponarejena potrdila umetniških galerij o »originalnosti« podob, nadaljnja dva pa sta opravljala postranske, manj »kvalificirane"1 posle. Pariška policija je prvič postala pozorna na ponarejevalce ob prijavi neke londonske galerije: strokovnjak je ugotovil, da je domnevana Braqueva umetnina v resnici izredno spretna ponaredba. Potem so prihajale podobne prijave iz raznih švicarskih mest ter iz Kolna, Bruslja in Amsterdama. Končno je policija zasledila »poslovnega zastopnika« Francisa Manle-ya in njegove tri pomočnike, slikarju pa so prišli na sled šele nedavno. Na mejah so sicer vestno pregledovali sumljive ljudi, vendar niso mogli zaslediti nikogar s ponarejenimi u-metniškimi podobami. Slikar Schecroum je povedal na zasliševanju, da je nosil v kraje stalnega bivališča naročnikov samo barve in čopiče. Po naročilu, ki mu ga je posredoval zastopnik, je potem na kraju samem (v Švici, na Nizozemskem iltd.) ponarejal Braqua, Pi- cassa, Legerja, Mira, Har-tunga, Bazaina ali Pollocka. Za skupno več kot sto ponarejenih slik, večinoma akvarelov, je druščina dobila okoli 12 milijonov novih frankov in — večletno zaporno kazen. Severni tečaj se premika proti jugovzhodu Sodelavci oceanografskega observatorija v Washingtonu so ugotovili, da se severni tečaj od leta 1900 premakne vsako leto vsaj za 15,2 cm proti jugovzhodu. Za premike so vedeli že dolgo, smer pa doslej ni bila znana. V prvi polovici našega stoletja se je severni tečaj premaknil v krožnem loku za devet metrov proti Grenlandiji. Kot diamant trdo jeklo V laboratorijih ameriškega združenja metalurških podjetij so pridobili jeklo, ki v trdoti ne zaostaja za diamanti. Orodje iz tega jekla je uporabno za obdelavo vseh doslej znanih kovin in litin, razen tega pa je desetkrat trpežnejše od dosedanjega. Zmaj k V ** m IJ gS k .&> ^ x M*'-**. 349. Večerilo se je. Nazaj grede se nisem ustavil v Stra-žir ju, marveč sem šel na Javorje k stricu In teti. Ko me je stric zagledal v soju petrolejke, se je pomladil v nekaj sekundah. Teta' me je objemala. »Samo da sl. se vrnil,« sta govorila. Spal sem v kamrici. Pravzaprav sem samo ležal tam, kajti vso noč nisem zatisnil očesa. Zjutraj ni stekla beseda ne meni ne stricu in tudi teti ne. Ko bi govorili, bi morali omenjati le očeta, Ivana in mamo. Besede o tem, kako dober človek je bil moj oče in kakšen junak je bil Ivan in zdihujoče ugibanje o tem, kje je mati, ne bi nikomur pomagalo. Napotil sem se v domačo vas. 350. Tudi posedanje pod domačo lipo v Stra žir ju ni nikomur pomagalo, najmanj pa meni. Ves betežen sem sedel na tnalu in črtal. Soseda in Vrtačnikov strle sta mi hodila prigovarjat. Ona me je venomer silila s hrano, sosed pa jo je zavračal, naj me ne gnjavi s tem. Obema sem bil hvaležen. Sedčl sem in čakal. Bil sem partizan. Boja je bilo konec. Priborili smo svobodo. Zdaj smo premnogi mislili na mrliče bolj kot kdaj koli poprej, na mrtve in na tiste, ki bi se še utegnili vrniti. Sele zdaj .mo vsi dokončno začutili, kaj je naredil zmaj v naši dolini, v vseh drugih dolinah in po vseh hribih; sredi viharja nismo utegnili toliko misliti. 351. Vsak dan sem gledal po cesti in čakal. Spat sem hodil k stricu na Javorje. Nekdanji sošolci so me hoteli pred domačo hišo zalesti v pogovor. Zanimalo jih je, kako je, če se streljaš s Nemci. Spraševali so me prav čudne, pa tudi otročje stvari. Poskušali so me pritegniti v svoje vragolije. Jaz pa sem jih gledal, ko da sem se rodil deset let pred njimi. In čakal sem. Od tega sem že otopel. Moraš priti, mati, moraš, sem govoril. Nekaj ljudi se je že vrnilo iz taborišča. Spraševal sem jih za mater. Malo so govorili: vsaka beseda, ki so jo povedali, je zbujala grozo. Meni so zbujali obup; nekateri so bili ko živi mrliči. Nadalje vanje e 1* strani Dan mladosti druga, na ultrakratkih valovili, pa se bo pričela naslednji dan v Kopru. To bo zvezna štafeta, ki jo bodo prenašali preko gorskih vrhov do Beograda, kjer bo prišlo pozdravno sporočilo naravnost na stadion JLA, kjer bo osrednja prireditev. V pripravah sodelujejo razen Ljudske mladine tudi vse ostale družbene organizacije, športna društva in organizacije ter JLA. Marsikje bodo organizirali razgovore s predstavniki organov samoupravljanja o problemih mladih proizvajalcev. mladinski aktivi bodo obiskovali enote JLA ipd. — Zveza ženskih društev pa je pozvala vse organizacije in ustanove, ki se ukvarjajo z vzgojo in varstvom otrok in mladine, naj v tem času še posebno intenzivno rešujejo probleme na tem področju. CK LMS bo izdal posebno edicijo »Tito mladini«, v kateri bodo zbrane misli, govori in napotki, ki jih je dal predsednik Tito mladini. V tednu mladosti bodo objavili tudi rezultate nagradnega tekmovanja med mladinskimi aktivi za gradnjo športnih objektov, ki je bilo razpisano v lanskem tednu mladosti. Študentje strojne fakultete na ljubljanki univerzi bodo organizirali pohod po partizanskih poteh, ki se bo zaključil v Čepovanu z velikim zborovanjem. A. N. •• Razorožftvena konferenca zveze. Sodijo, da bi takšna pobuda lahko prispe-vlaia k bolj konstruktivnemu delu ženevske konference. Ti krogi danes tudi zadržano sprejemajo pobude, ki jih je slišati z Vzhoda in Zahoda o tem, da bi ženevsko razoroži tv eno konferenco spremenili v institucijo — stalni organ, ki bi stalno zasedal. Čeprav priznavajo. da bi takšen organ pomenil izredno možnost za stalne stike in razgovore ne samo o razorožitvi, ampak tudi o vrsti drugih mednarodnih vprašanj, vendar izražajo bojazen, da bi s takšnim ukrepom morda zmanjšali pomen sedanje konference, ki jo čakajo konkretne naloge. Po izjavah, ki jih je slišati v Ženevi, priznavajo predstavniki neblokovske-ga sveta veliko vlogo, ki jo imajo Sovjetska zveza in ZDA v urejanju perečih mednarodnih problemov, zahtevajo pa, da jim omogočajo, da tudi oni enakopravno sodelujejo v obravnavanju 'vseh perečih vprašanj. Kajti problem vojne in miru ter mednarodnega položaja sploh ni samo stvar blokov, ampak tudi vseh narodov na svetu, ne glede na njihovo velikost ali vojaško moč. Tu poudarjajo, da so se vsi udeleženci ženevskega sestanka brez pomisleka strinjali v tem, da so bila dosedanja pogajanja — čeprav vedno ni bilo konkretnih rezultatov — vendarle koristna in da so vsi delegati izrazili željo, da bi se nadaljevala. Tanjug poroča iz Wa-shingtona, da je po ameriških ocenah prva faza ženevske konference minila, ne da bi bil dosežen napredek v katerem izmed treh poglavitnih vprašanj — prepovedi atomskih poskusov, splošne razorožitve in Berlina. Tako ocenjujejo ameriški poročevalci delo konference 17 držav ter zasebne razgovore zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Kar zadeva atomske poskuse — to imajo za zelo pereč problem spričo napovedane serije ameriških eksplozij, ki naj bi jih začeli opravljati prihodnji mesec — ameriški komentatorji enodušno podpirajo tezo državnega sekretarja Ruska, da se gledišča niso zbližala dozdevno zato, »ker hoče Sovjetska zveza izvesti nove atomske poskuse«. Medtem ko v Washingto-nu še nadalje ocenjujejo ženevsko konferenco s hudim pesimizmom, pa na drugi strani menijo, da bo treba izhod iz zagate poiskati na bližnji konferenci najvišjih predstavnikov vodilnih držav. To pobudo, ki jo pripisujejo Hrušče-vu, Macmillan v celoti podpira, odobrava pa jo tudi de Gaulle. S tem stališčem Londona in Pariza si je moč tudi delno pojasnjevati prožnejše Kenne-dyjevo stališče glede »sestanka na vrhu«, ki bi bil po mnenju ameriških funkcionarjev lahko že v maju. mm® Položaj v Italiji no uredbo je kritizirala konfederacija privatnih in-ciustri jcev. ker je določeno, da razen države in delavcev samih prispevajo največji del sredstev za zvišanje pokojnin delodajalci. Sindikati so v zvezi s to uredbo zahtevali, da je treba pokojninsko zavarovanje razširiti na kmetijstvo. Vladni ukrep o zvišanju pokojnin bo zajel kakih 4,5 milijona upokojencev v vsej Italiji. Skoraj prav toliko učencev osnovnih šol bo dobilo v prihodnje brezplačno vse šolske učbenike, ki so doslej pomenili za marsikatero družino precejšen izdatek. Ta vladni ukrep je javnost sprejela z odobravanjem. Ukrep je v znatni meri olajšal šolanje najrevnejših učencev. Vlada je po teh prvih sklepih napovedala, da bo začela urejati tudi druge probleme v skladu z obveznostmi, vsebovanimi v programski deklaraciji. Kakor poudarjajo, zdaj že pri-p- vljajo predloge o reorganizaciji kmetijstva, o decentralizaciji državne uprave z ustanovitvijo pokrajin kot tudi o gospodarskem planiranju. Z zanimanjem pričakujejo prvi govor novega ministra za proračun in gospodarsko planiranje, republikanca La Malfa. Konec tega tedna bo v parlamentu podal ekspoze o gospodarskem položaju v državi in o osnovnih načelih gospodarskega planiranja. Minister La Malfa je te dni izjavil, da bodo načela planiranja veljala tako za državno kot za zasebno gospodarsko dejavnost. Rekel je, da bodo veljali »strogi kriterij; glede upoštevanja in prednosti v urejanju zamotanih problemov, od katerih je odvisno uravnovešeno in skladno gospodarsko in socialno življenje v državi«. ZASEDANJE MEDAFRIŠKEGA GOSPODARSKEGA ODBORA V KAIRU Načrt za ustanovitev skupnega afriškega trga Vsi govorniki so opozorili no nevarnost pred negativnimi posledicami politike gospodarskih blokov KAIRO, 26. marca (Tanjug). Danes dopoldne se je v Kairu slovesno začelo drugo zasedanje medafriškega gospodarskega odbora. Udeležujejo se ga delegati šestih držav, ki so v Casablanci podpisale afriško ustanovno listino. — Delegacija ZAR je pripravila načrt o vzpostavitvi afriške gospodarske enotnosti z ustanovitvijo afriškega tržišča, kateremu se lahko pridružijo tudi druge afriške države, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa načrt. Za predsednika drugega zasedanja je bili soglasno izvoljen voditelj delegacije ZAR. minister za nacionalno ekonomijo Kajsuni, za podpredsednika pa sta bila izvoljena voditelja alžirske in ganske delegacije. Po izvolitvi predsedstva so imeli voditelji delegacij uvodne govore, v katerih so enodušno opozorili na pomen sedanjega zasedanja medafriškega gospodarskega odbora ter na potrebo, da bi proučili vrsto važnih problemov, sprejeli ustrezne sklepe in napeli nove si- Stanje pripravljenosti na Cipru Nikozija. 26. marca. — Tu so danes uradno objavili, da so vse policijske sile na Cipru v pripravljenosti. Višji policijski oficirji so izjavili, da so stanje pripravljenosti uvedli zaradi položaja, ki je nastal po včerajšnjih bombnih atentatih v dveh turških džamijah v grški četrti Nikozije. Po nepotrjenih vesteh so enak ukaz izdali tako grškim kot turškim vojakom ciprskih čet. AFP poroča, da se je davi pred rezidenco ciprskega podpredsednika dr. Kučuka zbrala skupina kakih tisoč Turkov. Demonstranti pa so se mimo razšli, potem ko jih je ciprski podpredsednik pozval, naj ohranijo red v državi. Ankara. 26. marca. (AFP) V zvezi z včerajšnjimi bombnimi eksplozijami v Nikoziji je turški državni minister Tur h-a n Feyzioglu danes izrazil mnenje, da od »takšnih dejanj ne grška ne turška skupnost na Cipru ne moreta imeti nobenih koristi«. Feyzioglu je v parlamentu dejal, da vlada skrbno so remi j a potek preiskave. Poudaril je, da je v interesu države, da ohranijo mir. SESTANEK SKUPNOSTI INŠTITUTOV ZA ŽIVINOREJO Beograd, 26. marca. (Tanjug). če ne bodo storjeni odločnejši in resnejši ukrepi na j torišču proizvodnje in pro-i učevanja kakovosti in vred-j nosti živinske krme in njenega pravilnejšega izkoriščanja, so poudarili na današnjem sestanku Skupnosti inštitutov za živinorejo v Zemunu, je nevarnost, da oosta dejavnost in pobuda praase daleč pred znanstveno-raz-iskovalnim delom, kar bi bila za nadaljnji razvoj i znanosti i prakse velika škoda. Sestanka Skupnosti so se udeležili predstavniki Kmetijskih inštitutov in inštitutov za živinorejo v Zemunu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu in Osijeku ter predstavniki kmetijske fakultete v Zemunu in Centra za pospeševanje kmetijske proizvodnje v Beogradu. Ko je sodelavec inštituta za uporabo jedrske energije v kmetijstvu, veterinarstvu in gozdarstvu dr. Darko Sto-šič povzel sadove dosedanjega dela na torišču proučevanja živinske krme, je ziasti poudaril, da to delo doslej ni bilo dovolj racionalno m da ni dosegalo realnih kadrovskih možnosti in obstoječe Telegrami LETNO ZASEDANJE OBRAMBNIH MINISTROV NORDIJSKIH DRŽAV. — STOCKHOLM. — Obrambni ministri Danske, Norveške in Švedske so se sestali na rednem letnem zasedanju, na katerem bodo med drugim razpravljali tudi o sodelovanju vojaških enot teh držav v akcijah mednarodnih čet v Gazi in Kongu. V KOLUMBIJI ZMAGALA VLADNA KOALICIJA. — BOGOTA. — Po uradnih rezultatih splošnih volitev v Kolumbiji je zmagala vladna koalicija, sestavljena iz liberalcev in unionističnih konservativcev. V predstavniškem domu je dobila 109, v senatu pa 68 mest. PREDSEDNIK ORLICH ODPOTOVAL IZ ITALIJE — RIM. — Novi predsednik Kostarike Francisco Orlich je odpotoval iz Italije, kjer je bil 15 dni na zasebnem obisku. V Rimu ga je sprejel tudi predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi. KUVAJTSKO POSOJILO SUDANU. — KUWAIT. _ Kuvajtska vlada je odobrila Sudanu posojilo v znesku 7 milijonov kuvajtskih dinarjev za gradnjo železnic in pristanišč. Posojilo, ki ga bo Sudan plačal v 15 letih s 4»/, obrestmi, so odobrili iz sredstev sklada, ki ga je Kuvajt določil za razvoj arabskih držav. LORD MORRISON SE BO UMAKNIL IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA. —- LONDON. — Bivši laburistični minister lord Morrison je sklenil, da se bo umaknil iz političnega življenja in da ne bo več deloval v Laburistični stranki, katere član je bil 47 let. Bil je vrsto let sekretar londonske organizacije Laburistične stranke in minister P laburistični vladi. materialne baze. Glavni vzroki so bili slaba koordinacija in pomanjkanje enomega programa in organizacije na tem torišču. Zlasti važno je, da sestanki Skupnosti teh inštitutov že postajajo tribuna za obravnavanje znanstvenih dosežkov. Tudi na današnjem sestanku so poročali o desetih delih, ki potrjujejo, da te naše ustanove in kaan v njih lahko odgovore na mnoga vprašanja s področja proizvodnje živinske krme. le za čimbolj uspešno uresničenje že sprejetih skupnih ukrepov In akcij za širjenje in krepitev medafriškega gospodarskega sodelovanja. Vsi govorniki na današnji dopoldanski seji so prav tako opozorili na nevarnost pred negativnimi posledicami politike gospodarskih blokov, ki na razne načine škodljivo vplivajo na gospodarski razvoj neodvisnih in mladih afriških držav. Zato so naglasili, da je treba tudi glede tega velikega problema sprejeti skupne sklepe in priporočila, ki jih bodo predložili v dokončno odobritev političnemu odboru casablan-ških diržav. Sodijo, da se bo odbor sestal sredi maja v Kairu, sestanka pa se bodo udeležili šefi diržav. Voditelji vseh delegacij so prav tako izrazili zadovoljstvo spričo zmage alžirskega ljudstva in novih perspektiv, ki se odpirajo tako za neodvisno Alžirijo, za krepitev skupnosti držav — podpisnic afriške ustanovne listine, kakor tudi za nadaljnjo osvoboditev še zasužnjenih narodov na afriški celini. Utrditev alžirske neodvisnosti je po splošni oceni voditeljev vseh delegacij na zasedanju izredno važen in pozitiven čin itd j v krepitvi medafri- škega sodelovanja. Na zasedanju so sprejeli dnevni red dela, ki vsebuje 15 točk. Med temi ocenjujejo kot najbolj važne: proučitev nadaljnjih ukrepov za ustanovitev skupnega afriškega trga, ustanovitev afriške plačilne unije in afriške banke za gospodarski razvoj, ustanovitev gospodarskega sveta casablanških držav, sklenitev sporazuma o tehnični in gospodarski kooperaciji med neodvisnimi afriškimi državami in sprejem skupnih stališč casablanških držav do politike gospodarskih blokov na Zahoda in Vzhodu. Tito sprejel sovjetskega veleposlanika jug. Predsednik republike Beograd, 26. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes ob 10. uri sprejel izrednega in opolnomočenega veleposlanika Sovjetske zveze v Beogradu Alekseja Jepiševa, ki je zaprosil za sprejem. Katastrofalne poplave v Maroku Rabat, 26. marca. (AFP). Po prvih podatkih je v katastrofalnih poplavah po desetdnevnem nenehnem deževju v Maroku izgubilo življenje 18 ljudi. Računajo, da je ostalo kakih tisoč ljudi brez strehe. Poplave so povzročile precejšnjo škodo na mnogih cestah, na telefonski napeljavi in v številnih naseljih. P MM S(. t* 'Ih*«U#SS ■ mn t -K S C " NAUK I mamm 'ROCKEI • 3* ’ . ' w*,tf ■ trn **> " K!' '***' ' ji | m ** m m-1 NOVA PODOBA POEVIANSKEGA AL2IRA — Muslimanki, ena v tradicionalni opravi, a z visokimi petami, druga evropsko oblečena, ob kiosku, prelepljenem s plakati, ki pozdravljajo osvoboditev podpredsednika začasne alžirske vlade Ben Bele. Seveda je še druga plat te alžirske medalje: oasovci, ki ne izbirajo ne sredstev ne ciljev, ko sejejo smrt, teror in kaos po ulicah alžirskih mest. ZIMA SE ŠE NI POSLOVILA Vreme se še ne bo ustalilo Cestni promet Se oviran - Vardar poplavlja - V celinskem delu države je zapadlo pol metra snega BEOGRAD, 26. marca. V večjem delu države se je danes vreme izboljšalo in meteorologi napovedujejo, da bosta dež in sneg že jutri prenehala padati. Danes je snežilo v Srbiji, vzhodni Bosni in v delu Makedonije. V Primorju, Hercegovini in južni Makedoniji pa sploh ni bilo snega. V celinskem delu države je zapadlo približno pol metra snega. V Novem Sadu je snežna odeja debela 47 cm, v Sarajevu 55, Bihaču 42, Ogulinu 70 itd. Meteorologi pa pravijo, da izboljšanje vremena še ne pomeni. - po Janežičevi ulici proti Prulam se je danes ob pol enih ponoči peu ljala Ivanka Pestotnik. Na križišču s Prijateljevo ulico je lz doslej neznanega vzroka padla ln se hudo poškodovala. OBRAČUN Z N02EM Ljubljana, 26. marca. — Včeraj zvečer je bila v Cešnjicah št. 4 pri Zagradcu domača zabava. Ob 23.20 sta 6e sporekla Anton Urbančič in Anton Hrovat. Pri tem je Urbančič trikrat z nožem zabodel Hrovata v levo stran prsnega koša In ga hudo ranil. Povozil pešca in pobegnil BANJA LUKA, 26. marca. Na oesti med Kotom-Varošem ln Banjo Luko Je šofer kamiona povozil pešca Gojka Geriča, M Je obležal na mestu mrtev. Šofer je naiglo odpeljal naprej, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Očividci pripovedujejo, da so Sli po oesti poviti kamionu trije nekoliko vitij eni pešd. Šofer je spričo debele snežne odeje vozil preveč po levi stnani. Ko je privozil do pešcev. Je ustavil kamion in se začel prepirati z njimi. Garič se Je naslonil na kabino kamiona, Šofer pa je naglo pognal. Garič je pade« pod kolesa ln obležal mrtev, organi sekretariata za notranje nadeve v Banji Luki menijo, da Je storil to Šofer podjetja »Lasta« Hakro Hatfbovič, ki je vozil z drvmi naložen kamion. VIENTIAN, 25. marca. — Funkcionarji Bun Umovega režima so danes sporočili, da bo jutri prispel na povabilo kralja Savanga Va-tana v Vientian premier Suvana Fuma. Vest so objavili takoj po odhodu posebnega Kennedyjevega odposlanca Averella Harrima-na, ki se je včeraj razgovarjal s predstavniki desničarskega režima o nadaljevanju razgovorov za sestavo koalicijske laoške vlade. Kakor poroča AP, je Har-riman na tiskovni konferenci izjavil, da je med razgovori z Bun Urnam vztrajal na obnovitvi pogajanj za ureditev laoške krize. Dodal je, da ZDA podpirajo predlog za vzpostavitev koalicijske vlade, ki. bi jo vodil Suvana Fuma. Poudaril je, da je bil o tem »dosežen popoln sporazum med vsemi prijatelji Laosa vključno tudi 14 držav ženevske konference«. Glede spora o tem, kdo naj bi zasedel Ključne položaje v laočlki vladi, je Har-riman izrazil mnenje, da bi bila edina »primerna rešitev«, če bi Suvana Fuma prevzel položaj ministra obrambe in ministra za notranje zadeve. Po njegovih besedah bi bilo »nepraktično«, če bi ta dva ključna resorja razdelili med ostali dve frakciji. Ob zaključku je Harri-man dejal, da je bil njegov obisk v Vietianu »precej koristen« ter da je vien-tianski vladi jasno obrazložil stališče ameriške vlade. Stanje 26. marca: Atlantske frontalne motnje so dosegle Francijo ln se pomikajo dalje proti vzhodu. Imele bodo le kratkotrajen vpliv na vreme pri nas. Pred njimi doteka nekoliko toplejši zrak, ki pa na bo povzročil bistvenih otoplitev. Napoved za torek: Pretežno oblačno, vmes bodo manjše padavine, fiimeišiml doloma kot sneg. Nočne temperature bodo pod o stoptnj, v Primorju 4 stopinje C, dnevne! do 3, v Primorju do 8 stopinj c. I DELO ir TOREK, 27. MARCA 1862 is m a b Najboljše slikovne reportažo^ v »TOVARIŠU« v Naš fotozapisek HITRO PRIPRAVLJENO KOSILO V "DELIJO vsako orpflo »NAJDIHOJCA« Doslej je bil običaj, da so se učenci raznih šol seznanjali z delom podjetij na krajših ekskurzijah. Ena izmed novosti novega zakona o reformi šolstva pa nalaga šolam, da pošljejo ucence osmega razreda osemletke na proizvodno delo, kakor ga imenu-« ^».raZna pod^tj“' ,Tf^° so tudi učemi 8. razreda osemletke »Martin Konšak« v Mariboru zamenjali šolske klopi z delovnimi mizami, svinčnike in peresa na s kladivi in kleščami. V šolski delavnici podjetja »Metalna« je trideset učencev faktično spoznalo vrsto poklicev kovinske industrije, si ogledalo vse velike delavnice podjetja,^ se seznanilo s celotnim delovnim procesom in z najvažnejšimi dogajanji v kolektivu. V soboto, 24. t. m., so učenci končali svojo petdnevno prakso v podjetju in se vračajo v solske klopi. Na sliki: Učenci osemletke »Martin Konšak« v »Metalni«. K-nik Učenci osemletk na praksi v podjetju [|!!lllll!lllll!!lll|jl!!ll!lllllllllllll|[|||j|||l!l!!!|[|ll|||||j!|||||||||||l||j||i||lll||||||||||||ll • HOČE LETNA KONFERENCA ZK V KZ čuni pa niti malo ne spodbujajo lastnikov gozdov, da bi ponudili zadrugi, naj prevzame vsa ta dela. Pri gojitvi gozdov in spravilu lesa delajo zadruge podobne napake kot pri proizvodnem sodelovanju pri kmetijskih kulturah. Toc/ gospodarjenje v gozdovih in upravljanje le-teh je urejeno z zakonom, ki točno določa, kako je treba delati. Ce nekatere zadruge niso sposobne za to, bo treba te naloge na njihovem območju poveriti drugim gospodarskim organizacijam. J. Petek lavnih postopkov. Kakih 150 novih delavk so v posebnih tečajih že seznanjali s proizvodnjo in jih v grobem usposobili za delo. Uporabili so vse sodobne metode priučevanja in testiranja, kar jim omogoča, da v primeru potrebe zaposlijo zares najsposobnejše. Ta čas pa niti ni tako daleč, zakaj med tovarno in tujim partnerjem ter do- Nekoč se bo zgodilo Tovariš urednik, kdor trdi, da se čudeži več ne gode, je v zmoti. Naj si gre samo za pol ure ogledovat, kaj se dogaja na najbolj prometnem ljubljanskem križišču, pred Pošto, pa bo videl čudeže na tekočem traku! Ali ni čudež, da se na tem križišču doslej še ni zgodila nobena večja nesreča, vsaj v zadnjem letu ne? Čeprav stoji na okroglem podiju miličnik od zgodnjega jutra pozno v noč ter odpira in zapira cesto, je — ko da ga ni. Morda se enkrat na uro zgodi, da nihče nepravilno ne prečka ceste. Cesto se zdi, ko da ljudje prav čakajo na trenutek, ko se bo miličnik obrnil in jim zaprl pot, da bi se pognali čez zebrasti prehod. Včasih imam občutek, ko da to ni predrznost ali neumnost, temveč delovanje refleksov v obratnem smislu. Kajti dostikrat lahko opazujete pešce, kako oklevajo s prečkanjem ceste, čeprav je cesta odprta in jih miličnik celo vabi., naj se že vendar zga ne jo. Ampak to je samo ena vrsta pešcev, ki nenehoma kršijo prometne predpise. So tudi taki, ki jim očitno gre za •uveljavljanje•«. Ali ste kdaj ovazovali bedasto zmagoslavni smeh takega »junaka-«, ko se pred nosom prometnega paznika ziblje čez zaprto cesto? Gotovo je prepričan, da je vreden vsega občudovanja. Potem pa tisti, ki jim je »izpod časti«, da bi počakali na prometnikov znak. Pred nedavnim sem opazovala takle prizor: dekle z visokostnim izra-. zom na obrazu je, ne da bi pogledala na levo ali desno, krenila čez zebre, ko je bila pot zaprta. Pomožni miličnik je zaklical za njo, naj se vrne, kar je seveda ignorirala. Miličnik je nato stekel k njej, jo prijel za roko in ji ponovno dejal, nai se vrne. Ona pa: »Kaj si drznete! Nesramnež!« In se mu je iztrgala in nadaljevala svojo pot. Vse to se je zgodilo sredi največjega prometa! Popolnoma mi je nerazumljivo ravnanje prometnikov v takih primerih. Res se mi včasih zdi. ko da so že resipnirali nad svojimi someščani. Kaj takega, kar se dogaja pri nas pred Pošto, bi se drugod — kjer koli na svetu — dogajalo samo eno uro. In v tej tiri bi prometniki pobrali najmanj 60 občutnih kazni. Se nekaj je treba povedati: prometniki prehitro menjajo smer. Ko prometnik vzdigne roko, se mora promet ustaviti in šele ko je križišče prazno, lahko odpre nasprotno smer. Sicer se zgodi, kar se pri nas redno dogaja, da je križišče polno bežečih pešcev, ki se rešujejo na "■breg« pločnika. Nekoč bo čudež odpovedal in potem bomo strmeli v krvavo liso in se spraševali, kdo je kriv. Promet v našem mestu narašča z neverjetno naglico. Poleti bodo navalili tuji vozniki, ki so nava-je ni, da avtomatično pritisnejo na plin, kadar se prometnik obrne. In če bo prav v tistem trenutku hotel nekdo junačiti in bo nekdo trmast in bo nekomu odpovedal refleks? Prometni predpisi so zato, da se jih izpolnjuje. »Demokracija« pri izvajanju teh predpisov vo-meni ogrožanje človeških življenj. Tega bi se morali zavedati vsi. Gerda Herman, Ljubljana, Hudovernikova 4. Množična jezikovna inšpekcija Tovariš urednik, v pojasnilo na dopis tovariša Zupančiča naj odgovorim, da so naši jezikoslovci zadevo »finansiranja« že rešili v prid financiranja, kakor piše Uradni list in kakor je ta beseda sprejeta v novem SP. Obliko »s« uporabljajo le Srbi. Od njih je zašla k nam podobno kot »častna reč«, »v kolikor«, "■odnosno«, »na osnovi«, »koristnik« itd. V svojem dopisu sem primer »finansiranja« navedel kot dokaz, da je obravnavanje jezikovnih vprašanj v radiu neučinkovito, ker je profesor Rupel trikrat obravnaval to napako in potrdil, da je oblika v Uradnem listu pravilna, pišemo in govorimo pa še vedno vsak po svoje. Prav to mi je dalo misliti, da bi bilo potrebno najti drugačen način za preganjanje jezikovnih napak in mislim, da je to v prvi vrsti naloga našega časopisja. Ne rečem preveč, če trdim, da se dandanes učimo jezika bolj iz časopisja kot pa iz učnih knjig. Kaj pomaga, če v šoli še tako lepo obravnavamo jezik Martina Krpana, ko pa nam ga zunaj šole preplavi povodenj od vseh strani nanesene tuje navlake. ki nam dan za dnem buta na ušesa, da ni čudino, če so nam za domače izraze že popolnoma otopela. Ce pojde tako naprej, bomo nepopačeno slovenščino iskali sčasoma le še pri kakem nepismenem pastirju! Poglejte samo v »Ljubljanski dnevnik«, kaj počenja s tistim »tod« v vohunskih zgodbah! Na posebno opozorilo (25-2—62) ga zamenjuje sedaj s »tu« tudi tam, kjer bi bilo pravilno "tod«. Ne ■pomaga torej pravopis, če je otopelo uho! Zato pa: Kdor zasledi take napake, naj nanje takoj opozori krivca. Ne čakajmo, da se bomo nanje privadili. Ustanovimo MNOŽIČNO JEZIKOVNO INŠPEKCIJO! Fr. Mlekuž, Ljubljana, Titova 55. Zakaj samo nekatera letališča? Pod tem naslovom smo 17. marca objavili pismo tovarišice Štefanije Selih iz Šentvida pri Ljubljani. ki je želela zvedeti, zakaj ljubljansko letališče po odloku Zveznega izvršnega svega ni odprto za javni mednarodni letalski promet, medtem ko bodo po istem odloku razen letališč v Beogradu in Zagrebu odprli za javni mednarodni letalski promet tudi letališči v Dubrovniku in Titogradu. Naš beograjski dopisnik se je o tem informiral v Sekretariatu ZIS za promet in zvedel naslednje: »Da bi neko letališče bilo odprto za javni mednarodni letalski vromet, mora ustrezati določenim tehničnim pogojem za sprejem raznih vrst letal; o tem obstajajo mednarodni predpisi. Razen letališč v Beogradu, Zagrebu, Dubrovniku in Titogradu ostala letališča v naši državi v tehničnem pogledu ne izpolnjujejo pogojev za mednarodni letalski promet. ker so sposobna sprejeti samo majhna letala in niso zadostno o-premljena. To velja tudi za sedanje ljubljansko letališče, ki je komaj sposobno tudi za notranji letalski promet. Prav zato tudi gradilo novo letališče v Br-rikih,.,. _ . Ljubljansko Ičtirftšče komaj ustreza tudi za letala DC-3, ki jih v mednarodnem letalskem prometu več ne uvorab'jain ker so premajhna. Ta sprejem letal, ki so sedaj v uporabi v mednarodnem letalskem prometu. pa kakovost ljubljanskega letališča ne ustreza. Letališče v Tivtu, ki lahko sprejme letala do vrste IL-14 (ki so večja od letal DC-3) pa bo prav zato lahko v sezoni služilo kot mednarodno turistično letališče, čeprav se drugače po kakovosti na razlikuje mnogo od ljubljanskega. Ko bo letališče v Bmi-kih gotovo in ko bo postavljena zahteva za njegovo priznanje kot mednarodnega 1etališča, bodo pristojni organi to zahtevo ■proučili — na podlagi že omenjenih mednarodnih pravil«. Kaj naj storimo? Tovariš urednik. da se vam predstavimo: smo vneti bralci DELA, delavci v modemih samopostrežnih prodajalnah, ki imamo svoje ekonomske enote in smo plačani po učinku. Ponosni smo, da delamo v samopostrežnih prodajalnah, ki so se tako lepo uveljavile pri potrošnikih. _ Naš ponos in veselje do j dela pa nam čestokrat greni to, da zaupanje, ki ga ima naša družba in naš delovni kolektiv tako pogosto izkoriščajo razni neodgovorni ljudje. Ce bi se oglasili pri nas, bi se čudili, koliko je teh ljudi. Poskušali smo že marsl-kaj, celo v dnevnem raso- J nisju smo objavili števil- ■ ke in vrimere iz leta 1961. J zagrozili z najavljanjem ( imen teh ljudi. f Toda — stvar se ni bist- J veno spremenVa. razen. J da odkrijemo še več ta- g tov. Nai nam kake ne*e- jj lene svodrslja-e ki se 'ih j izogibamo, kolikor le mo- J remo. potrošniki onro^ti- m jo Ce nismo prerrri-ani. j rajši sami voravnamo jj škodo. Marsikomu ne bi g bito prUetno 11 naši ko*t. J zakaj teh te*av ni mrlo g in smo o njih že nervorili B na Trgovinski zbornici F | oristoinimi organi skupaj gj iščemo rešitev tena oro- p hloma. Menimo da bomo p lahko nsnešno in korist- jj no orrravljali sl"~ho in č- p se bomo z vsemi mo-mi m trudili za napredek samo- j vostrežnih prodajaln prt š čemer pa prosimo "a ra- B zumevanie potrošnikov J Kolektiv ■ samopostrežnih prodajaln jj Iz tovarne nogavic v Polzeli: oddelek s kompletno strojno garnituro za proizvodnjo ženskih nylon nogavic s črto, ki si ga je z lastnimi sredstvi uredila tovarna. Tu bodo letos postavili še drugi snutkov stroj in se bo s tem proizvodnja v oddelku povečala na 1400 parov nogavic dnevno. Prizadevania v polzelshi tovarni nogavic Občinski Zbor proizvajalcev sprejel in potrdil predlog za obsežno rekonstrukcijo V tej rubriki objavljamo ^ prispevke naših bralcev, ki f so zanimivi tudi za širtio i; javnost. Pismo pa lahko do- = bi prostor v listu samo. če g je opremljeno s popolnim =§ naslovom avtorja. Objava §j pisma tudi še ne pomeni, M da se uredništvo strinja z §| mnenjem pisca. I ^ili:ili!l:li^Miililllllli|lilllillllllll!llllllllllllllllllilllillllllillllilli;illllllillllllllllllllllillllllllll!!llllillllllllllllll!llllllllllllllllll||||||||||iillillllll||il||||||iil||||| flllllllllliilllllllllllllllllillllUlllllllilllililllllllllillllllllllll^ • MARIBOR * ZBORI OBČANOV V OBČINI CENTER V občini Center bodo zadnje dni marca izvedli zbore občanov krajevnih skupnosti. Zbori občanov so nova oblika, ki je nadomestila stare zbore volivcev. Občinski odbor SZDL. ki je dal pobudo zanje. meni. da občanov ni mogoče pojmovati samo kot volivcev, ker se je njihov odnos do ljudskega odbora bistveno spremenil s tem. ko so postali upravljavci v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Predvsem sekcije Socialistične zveze bodo tokrat načrtno proučile gradivo družbenega plana in proračuna občine, ki bo predložen v razpravo občanom. _gQ RADLJE OB DRAVI Predlogi zborov občanov V občini Radlje ob Dravi so te dni zaključili zbore občanov, ki so bili dobro obiskani. Na njih so državljani razpravljali o predlogu družbenega načrta in proračuna za leto 1962. o katerem bodo prihodnji teden sklepali na seji občinskega ljudskega odbora. V Radljah ob Dravi so poudarili potrebo po dokončni ureditvi kanalizacije in zdravstvene postaje. Glede izdatkov za državno upravo so občani menili, da bo treba povsod varčevati in preskrbeti stanovanja tistim uslužbencem, ki se iz dru- gih krajev vozijo v Radlje. Tako obstajajo možnosti za zmanjšanje njihovih potnih stroškov. Prav tako so pozdravili razširitev programa lokalne radijske postaje tudi med tednom. V Vuzenici so volivci predlagali, naj bi čimprej dogradili zdravstveni dom. ki je za razvoj zdravstvene službe na tem področju nujno potreben. Prebivalci so pokazali izredno zanimanje za gradnjo doma in pomagali s prostovoljnim delom in prispevki. Razen tega so predlagali, naj bi čimprej začeli graditi ga- silski dom, za katerega so že določili lokacijo in navozili nekaj materiala. Na Muti so govorili o regulaciji potoka Bistrica, ki pri nalivih povzroča škodo. Poudarili so, da je treba obnoviti most na Spodnji Muti. urediti kanalizacijo in okrepiti vodovodno omrežje ter poskrbeti za nove šolske prostore, ker so sedanji pretesni. Na zboru občanov na Braniku, okrog tisoč metrov visoko na jugoslovan-sko-avstirijski meji, so se zanimali, kdo bo vzdrževal cesto Muta-Branik. V kraju nimajo trgovske poslovalnice in morajo hoditi nakupovat v dolino, kar je povezano s precejšnjim naporom in izgubo časa. Predlagali so, naj bi trgovsko podjetje na Muti odprlo poslovalnico v njihovem kraju ter tako ugodilo željam prebivalstva. M. • PERNICE GRADNJA NOVE CESTE Prebivalci obmejnega kraja Pernice so z veseljem pozdravili vest, da je občinski ljudski odbor Radlje ob Dravi v svojem družbenem načrtu za leto 1962 predvidel 9.5 milij. dinarjev za gradnjo ceste Gorti-na-Mlake-Pernice. Cesta bo prebivalcem tega obmejnega kraja skrajšala pot v dolino. K. • VUHRED ».A BOLJŠO KOMUNALNO DEJAVNOST Na zboru občanov v Vuhredu so volivci poudarili potrebo po boljšem vzdrževanju šolskega poslopja. Prav tako so predlagali, naj pristojni organi obnovijo cestno razsvetljavo. Govorili so tudi o cesti k železniški postaji, ki jo bo treba po mnenju občanov urediti. — ok Minuli petek je v prostorih tovarne nogavic v Polzeli zasedal Zbor proizvajalcev ObLO Žalec in ob tej priložnosti podrobno obravnaval predlog o rekonstrukciji te tovarne. Predlog za nadaljnjo rekonstrukcijo tovarne ob sodelovanju inozemskega partnerja skorajda ne preseneča toliko, zakaj kolektiv, ki ima blizu 600 ljudi, je že v minulem razdobju pokazal izredne sposobnosti in napore za nadaljnji razvoj podjetja. Nekdaj majhne obrate za proizvodnjo bombažnih nogavic so v zadnjih letih že toliko izpopolnili , da so se lahko prilagajali potrebam domačega tržišča. Tu sedaj izdelujejo nogavice izključno samo iz sintetičnih vlaken. V razdobju 1959—61 so investirali za nakup novih strojev 314 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Njihov bruto proizvod znaša letno 2,2 milijarde dinarjev. Namesto dotrajanih objektov. podobnih provizorijem, so zrasli novi, ustrezno prilagojeni sodobnemu tehnološkemu procesu. Nadaljnja rekonstrukcija bi bila mogoča pod zelo ugodnimi pogoji in v sorazmerno kratkem času s tem, da tuji partner da tovarni celotno strojno opremo v vrednosti 1 milijarde 579 milijonov dinarjev, prav tako pa tudi zadostne količine surovin za proizvodnjo. Tovarna nogavic investira le izgradnjo enonadstropne hale za pletilnico in plača 492 milijonov dinarjev carine za uvoz strojev. V 4 in pol letih, kolikor bi trajala proizvodna pogodba med tovarno v Polzeli in tujim partnerjem, gre celotna proizvodnja nogavic v izvoz na Zahod, tako da z 80 odstotki proizvodnje razpplaga tuji partner, z 20 odstotki pa pol-zeOska tovarna. Kakšen efekt predstavlja teh 20 odstotkov v razdobju 4 in pol let, nazorneje ilustrira dejstvo, da bo z novimi štiri-stopenjskimi avtomatskimi pletilnimi stroji »Zodiac« proizvedeno dnevno (v treh izmenah) 56.000 parov ženskih nogavic brez črte. Predvidenih je 300 takih pletilnih strojev in še 41 dodelavnih strojev. Zmogljivost novih strojev je 5 do 6 krat večja od strojev, kakršne sedaj uporabljajo tovarne ženskih nogavic. Po dogovoru s tujim partnerjem bodo polzelstke nogavice prodajali z oznako lastovke in napisom Tovarna nogavic Polzela. Po preteku pogodbe bo tovarni v Polzeli prepuščena celotna GOVEJA JURA Z VLIVANCI, KUHANE SARDELE, KROMPIRJEV HREN. Juha: za vlivance potrebujemo drobno Jajce, zrno soli, kanec hladne vode in veliko žlico moke. V6e zmešamo v gladko tekoče testo, ki ga v dolgem curdsu vlivajmo v vrelo govejo juho. Vire nqj pet minut. Kuhane sardel«: trlfietrt do kilogram velikih sardel, sol, poper, lovorjev listič, olje, limonin sok. Sardele očistimo, hitro operemo ir.1 položimo v kozico. Zalijemo z osoljeno vodo, ki smo Ji dodali še nekaj zrn celega popra In lovorjev listič. Vro naj pet do deset minut. Ko jim Izstopijo oči, so kuhane. Potem prodaja na zunanjem trgu za lastni račun. Predstavniki tovarne so na Zboru proizvajalcev med drugim tudi pojasnili, da čez približno 5 let ne bo bistvenih težav z umetnimi vlakni, ker bomo do takrat osvojili domačo proizvodnjo. Uvajanje take proizvodnje bi narekovalo zaposlitev novih 450 do 500 delavk, v glavnem za potrebe dode- baviteljem strojnih naprav bodo poslovne zadeve skorajda zaključene. Zdaj grele še za soglasje najvišjega finančnega organa. Ce bo vse rešeno v predvidenem roku, bi del proizvodnje z novimi napravami stekel julija letos, v celoti pa januarja prihodnje leto. Torej ne gre za rekonstrukcijo, ki bi se morda zavlekla v leta P. K. fHOODBE OHLMUE KOI HMHC Nekatere kmetijske zadruge so sklenile precej pogodb z zasebnimi lastniki gozdov, toda v gozdovih se ni mnogo spremenilo Vloga kmetijskih zadrug in gozdnih gospodarstev pri gojitvi in upravljanju zasebnih gozdov naj se poveča, da se pospeši prirastek lesa in da se prepreči izkoriščanje na račun gozda. To načelo pa se v praksi še ni dovolj uveljavilo. Kmetijske zadruge in družbena gospodarstva sicer sklepajo pogodbe z zasebnimi lastniki gozdov, ki naj bi ustrezale duhu zakona o gozdovih — toda vsebina mnogih pogodb je tako ohlapna, da se v zasebnih gozdovih skoraj nič ne spreminja. V Kmetijski zadrugi črna na Koroškem so lansko jesen kmalu po sprejetju republiškega zakona o gozdovih začeli delati analize, kako bi dosledno izvajali določila tega zakona. Zaradi nalog pri jesenski setvi in bolezni upravnika zadruge pa so te priprave obtičale na mrtvi točki. Pogodbe, ki so jih sklenili že skoraj z vsemi lastniki gozdov, so takšne kot marsikje drugod — zadruga si je z njimi zagotovila odkup lesa, drugo pa je pustila na strani kot manj pomembno. Kmetijskim zadrugam v mariborskem okraju ni moč očitati, da sklepajo preozke pogodbe. Večina pogodb je zelo širokih; nekatere so dolge tudi po dve, s strojem tipkani strani. V njih je zapisano skoraj vse, kar bi takšna pogodba morala vsebovati. Razen odkupa lesa pa je skoraj vse zapisano v tako ohlapni obliki, da si je moč razlagati tako ali drugače, vedno je prav. V pogodbi na primer stoji, da bo zadruga opravila vsa tista gojitvena dela in posek, kar lastnik gozda ne bo mogel opraviti sam. Sledi dolgo naštevanje različnih del. Toda zadruera s jih ziožimo na krožnik, tako da imajo glavice skupaj. Pokapamo jih z limoninim sokom, polijemo z oljem in potresemo s poprom. Okrasimo z majhnimi vejicami zelenega peteršilja in z režnji trdo kuihamh Jajc. Krompirjev hren: pol do tri-četrt kilograma krompirja, štiri žlice naribanega hrena, pet žlic belega olja, sol, dva stroka česna, list zelenega peteršilja. Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Krompir damo v skledo, solimo, polijemo z o-ljem, potresemo s soljo, strtim česnom in z drobno zrezanim zelenim peteršiljem. Krompir nato močno zmešamo. Dodamo še hren in po okusu kis, nakar zopet zmešamo In damo k ribam na mizo. takšnimi pogodbami še vedno plačuje les vsem zasebnim lastnikom gozdov — razen enemu, zoper katerega je bil pred leti uveden administrativni ukrep — po dnevni ceni ob kamionski cesti. Druge naloge, zapisane v pogodbi, pa zadruga opravlja po naročilu lastnika gozda kot storitve, ki jih le-ta plača. Enako bi bilo tudi brez sedanjih pogodb. Zadružna kontrola gojitve gozdov, za kar ne prejema druge odškodnine kot iz zaslužka pri odkupu lesa, ne more ustrezati. Nekatere zadruge se niti ne trudijo, da bi povečale svojo vlogo v zasebnih gozdovih, kar se kaže pri sklepanju pogodb. Upravnik neke zadruge, ki ni na zadnjem mestu v mariborskem okraju, je povedal, da jim pri sklepanju pogodb največ pomagajo odločbe ljudskega odbora za plačilo gozdne takse od odobrenega poseka. Lastnik gozda, ki nima denarja, da bi takoj plačal prispevek v gozdni sklad od lesa, ki ga bo prodal šele čez nekaj mesecev, pride v zadružno pisarno. Tam mu predlagajo, naj podpiše pripravljeno pogodbo, ker mu drugače ne morejo pomagati. Mnogo več se o vsebini pogodbe ne menijo. (Lastnik gozda želi kvečjemu še ustno zagotovilo, da se s podpisom pogodbe v njegovem gozdu ne bo nič spremenilo.) V nekaterih zadrugah se izgovarjajo, da zasebni lastniki gozdov nočejo takšnega sodelovanja z zadrugo, kot ga predvideva zakon o gozdovih. Treba je priznati, da v nekaj tednih res ni moč doseči popolnega Izvajanja vseh določil zakona o gozdovih v vseh zasebnih gozdovih. Toda doslej bi morale zadruge narediti mnogo več, kot so. Če nekje nikakor ne bi šlo s prepričevanjem lastnikov gozdov, je moč uporabiti tudi ustrezen občinski odlok. Nekatere zadruge hočejo lastne slabosti, ki se jih zavedajo, prikriti s tem, da za les, prevzet ob kamionski cesti, formalno obračunajo, koliko bi dobil lastnik zanj na panju. Za osnovo jim je odkupna cena ob kamionski cesti, kamor je lastnik sam spravil les. Od cene, ki jo je zadruga plačala lastniku lesa, odštejejo stroške, ki bi jih imela zadruga od poseka do prevoza, če bi vse opravila sama, ostanek pa je cena lesa na panju. Takšni obra- Pridni zbiralki starega papirja in drugih odpadkov v Murski Soboti ata zbrali lep kup stvari, ki jih doma in sosedje ne potrebujejo več. Takšno zbirko sta naložili na voziček in jo peljata k »Odpadu« ob Leda vi. Sprt bosta dobiH denar za šolske potrebščine in še kaj drugega. Foto; Petek Člani osnovne cije ZK kmetijske Hoče so na letni cj analizirali delo in napredek v preteklem obdobju. 6estantoih so posvečali največjo pozornost problemom kadra, mehanizacije, kooperacije in nekaterim drugim vprašanjem, ki so pomembna za razvoj posameznih dejavnosti v kmetijski zadrugi. Za boljše delo samoupravnih organov bo treba podrobno analizirati in določiti pravice zadružnega in delavskega sveta. V J. USPESNO DELO PORAVNALNEGA SVETA Poravnalni svet v Hočah je kljub kratkemu' obstoju dobro opravil svoje delo. Od ustanovitve leta 1959 do zdaj so na poravnalnem svetu obravnavali 153 različnih zadev in jih uspešno rešili v 104 primerih. Doslej je poravnalni svet obravnaval največkrat zadeve okoli žalitev, obrekovanja, telesnih poškodb, tatvin, poškodovanja tujih stvari itd. 2e dosedanja praksa dela poravnalnega sveta kaže, da ljudje raje prihajajo na poravnalni svet kot na redno sodišče. VJ. • BREZNO ELEKTRIFIKACIJA BREZNEGA VRHA V Breznem vrhu zaključujejo elektrifikacijska dela. Pri tem delu pa jim je zmanjkalo okrog 250.000 dinarjev, ki so si jih te dni zagotovili za normalno odvijanje del. V surovem stanju so v Breznu zgradili gasilski dom v novem naselju. Prebivalci se ne strinjajo s to lokacijo in pravijo, da je neprimerna. Vprašanje pa je, kje so bili s svojimi pripombami pred začetkom gradnje. -os • PODVELKA KRITIČNO STANJE ŠOLSTVA V Podvelki že dlje razpravljajo o gradnji nove šole Podvelka - Brezno, za katero so že določili lokacijo. Pouk se sedaj odvija v težavnih razmerah, saj imajo tri učilnice v zasebni hiši. V Podvelki bedo morali obnoviti tudi vodovodno omrežje, ker so bila dela pri gradnji vodovodnega omrežja slabo opravljena. Na sestankih so občani že večkrat predlagali, da bi kazalo v njihovem kraju odpreti poslovalnico za zelenjavo. Treba bo misliti tudi na združevanje trgovskih podjetij, saj bodo le t.aiko lahko zagotovili večjo specializacijo in stvarili večje sklade za napredek trgovine. M. • OŽBALT NOV TRGOVSKI PAVILJON Trgovsko podjetje »-Planina« iz Radelj ob Dravi je v surovem stanju zgradilo trgovski paviljon, v katerem bodo dobili svoje prostore trgovina, mesnica in še nekatere obrtne dejavnosti. Tako bodo tudi v Ožbaltu dobili primeren in sodobno opremljen trgovski paviljon, ki so ga že več let pogrešali. -jan DBA ir Wf¥, n. MARCA IMS ^jiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiimiHiiiiiiiimiiiiiiiiiniijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiHinniiHiuiu j | Nekoč se bo I zgodilo Tovariš urednik, g kdor trdi, da se čudeži g več ne gode, je v zmoti. H Naj si gre samo za pol g ure ogledovat, kaj se dolg .laja na najbolj promet-H nem ljubljanskem križi-g šču, pred Pošto, pa bo vi-g del čudeže na tekočem g traku! g Ali ni čudež* da se na g tem križišču doslej še ni jj zgodila nobena večja ne-p sreča, vsaj v zadnjem tern tu ne? Čeprav stoji na E okroglem podiju miličnik šj od zgodnjega jutra pozno g v noč ter odpira in zapi-p ra cesto, je — ko da ga ni. M Morda se enkrat na uro . zgodi, da nihče nepravil-g no ne prečka ceste. Često g se zdi, ko da ljudje prav | čakajo na trenutek, ko se | bo miličnik obrnil in jim j zaprl pot, da bi se po-g gnali čez zeb rasti prehod. P Včasih imam občutek, ko J da to ni predrznost ali | neumnost, temveč delovati nje refleksov v obratnem | smislu. Kajti dostikrat | lahko opazujeAe pešce ka-j ko oklevajo s prečkanjem | ceste, čeprav je cesta od-| prta in jih miličnik celo | vabi., naj se že vendar | zganejo. j Ampak to je samo ena | vrsta pešcev, ki nene-j homa kršijo prometne J predpise. So tudi taki, ki | jim očitno gre za »uve-l l javi jan je,. Ali ste kdaj j opazovali bedasto zmago-J slavni smeh takega »junaka«, ko se pred nosom ; prometnega paznika ziblje čez zaprto cesto? Gotovo je prepričan, da je vreden vsega občudovanja. Potem pa tisti, ki jim je *izpod časti«, da bi počakali na prometnikov znak. Pred nedavnim sem opazovala takle prizor: dekle z visokostnim izrazom na obrazu je, ne da bi pogledala na levo ali desno, krenila čez zebre, ko je bila pot zaprta. Pomožni miličnik je zaklical za njo, naj se vrne, kar je seveda ignorirala. Miličnik je nato stekel k njej, jo prijel za roko in ji ponovno dejal, naj se vrne. Ona pa: »Kaj si drznete! Nesramnež!« In se mu je iztrgala in nadaljevala svojo pot. Vse to se je zgodilo sredi največjega prometa! Popolnoma mi je nerazumljivo ravnanje prometnikov v takih primerih. Res se mi včasih zdi. ko da so že resignirali nad svojimi someščani. Kaj takega, kar se dogaja pri nas pred Pošto, bi se drugod — kjer koli na svetu — dogajalo samo eno nro. In v tej uri bi prometniki pobrali najmanj 60 občutnih kazni. 'tsma b Se nekaj je treba povedati: prometniki prehitro menjajo smer. Ko prometnik vzdigne roko, se mora promet ustaviti in šele ko je križišče prazno, lahko odpre nasprotno smer. Sicer se zgodi, kar se pri nas redno dogaja, da je križišče polno bežečih pešcev, ki se rešujejo na »breg« pločnika. Nekoč bo čudež odpovedal in potem bomo strmeli v krvavo liso in se spraševali, kdo je kriv. Promet v našem mestu narašča z neverjetno naglico. Poleti bodo navalili tuji vozniki, ki so nava-je ni, da avtomatično pritisnejo na plin, kadar se prometnik obrne. In če se bo prav v tistem trenutku hotel nekdo junačiti in bo nekdo trmast in bo nekomu odpovedal refleks? Prometni predpisi so zato, da se jih izpolnjuje. »Demokracija« pri izvajanju teh predpisov vo-meni ogrožanje človeških življenj. Tega bi se morali zavedati vsi. Gerda Herman, Ljubljana, H udo verni kova 4. Množična Jezikovna inšpekciia Tovariš urednik, v pojasnilo na dopis to-t:ariša Zupančiča naj odgovorim, da so naši jezikoslovci zadevo »finansiranja« že rešili v prid financiranja. kakor piše Uradni list in kakor je ta beseda sprejeta v novem SP. Obliko »s« uporabljajo le Srbi. Od njih je zašla k nam podobno kot »častna reč«, »v kolikor«, »odnosno«, »na osnovi«, »koristnik« itd. V svojem dopisu sem primer »finansiranja« navedel kot dokaz, da je obravnavanje jezikovnih vprašanj v radiu neučinkovito, ker je profesor Rupel trikrat obravnaval to napako in potrdil, da je oblika v Uradnem listu pravilna, pišemo in govorimo pa še vedno vsak po svoje. Prav to mi je dalo misliti, da bi bilo potrebno najti drugačen način za preganjanje jezikovnih napak in mislim, da je to v prvi vrsti naloga našega časopisja. Ne rečem preveč, če trdim, da se dandanes učimo jezika bolj iz časopisja kot pa iz učnih knjig. Kaj pomaga, če v šoli še tako lepo obravnavamo jezik Martina Krpana, ko pa nam ga. zunaj šole preplavi povodenj od vseh strani nanesene tuje navlake, ki nam dan za dnem buta na ušesa, da ni čudno, če so nam za domače izraze že popolnoma otopela. Ce pojde tako naprej, bomo nepopačeno slovenščino iskali sčasoma le še pri kakem nepismenem pastirju! Poglejte samo v »Ljubljanski dnevnik«, kaj počenja s tistim »tod« v vohunskih zgodbah! Na posebno opozorilo (25-2—62) ga zamenjuje sedaj s »tu« tudi tam, kjer bi bilo pravilno »»tod«. Ne pomaga torej pravopis, če je otopelo uho! Zato pa: Kdor zasledi take napake, naj nanje takoj opozori krivca. Ne čakajmo, da se bomo nanje privadili. Ustanovimo MNOŽIČNO JEZIKOVNO INŠPEKCIJO! Fr. Mlekuž, Ljubljana, Titova 55. Zakaj samo nekatera letališča? Pod tem naslovom smo 17. marca objavili pismo tovarišice Štefanije Selih iz Šentvida pri Ljubljani. ki je želela zvedeti, zakaj ljubljansko letališče po odloku Zveznega izvršnega svega ni odprto za javni mednarodni letalski promet, medtem ko bodo po istem odloku razen letališč v Beogradu in Zagrebu odpirli za javni mednarodni letalski promet tudi letališči v Dubrovniku in Titogradu. Naš beograjski dopisnik se je o tem informiral v Sekretariatu ZIS za promet in zvedel naslednje: »Da bi neko letališče bilo odprto za iavni mednarodni letalski promet, mora ustrezati določenim tehničnim pogojem za sprejem raznih vrst letal; o tem obstajajo mednarodni predpisi. Razen leta'išč v Beogradu, Zagrebu, Dubrovniku in Titogradu osta’a letališča v naši državi v tehničnem pogledTi ne izpolnjujejo pogojev za mednarodni letalski promet, ker so sposobna sprejeti samo majhna letala in niso zadostno o-premljena. To velja tudi za sedanje ljubljansko letališče, ki je komaj sposobno tudi za notranji letalski promet. Prav zato tudi gradijo novo letališče v Br-nikih. Ljubljansko letališče komaj ustreza tudi za letala DC-3, ki jih v mednarodnem letalskem nro-metu več ne uporabljajo, ker so premajhna. 7a sprejem letal, ki so sedaj v uporabi v mednarodnem letalskem prometu. pa kakovost ljubljanskega letališča ne ustreza. Letališče v Tivtu, ki lahko sprejme letala do vrste IL-14 (ki so večja od letal DC-3) pa bo prav zato lahko v sezoni s užilo kot mednarodno turistično letališče, čeprav se drugače po kakovosti na razlikuje mnogo od ljubljanskega. Ko bo letališče v Brni-kih gotovo in ko bo postavljena zahteva za njegovo priznanje kot mednarodnega 1etališča. bodo pristojni organi to zahtevo proučili — na podlagi že omenjenih mednarodnih pravil«. Kaj naj storimo? Tovariš urednik, da se vam predstavimo: smo vneti bralci DELA. delavci v modemih samopostrežnih prodajalnah, ki imamo svoje ekonomske enote in smo plačani po učinku. Ponosni smo, da delamo v samopostrežnih prodajalnah, ki so se tako lepo uveljavile pri potrošnikih. Naš ponos in veselje do dela pa nam čestokrat greni to, da zaupanje, ki ga ima naša družba in naš delovni kolektiv, tako pogosto izkoriščajo razni neodgovorni ljudje. Če bi se oglasili pri nas, bi se čudili, koliko je teh ljudi. Poskušali smo že marsikaj. celo v dnevnem časopisju smo objavili številke in rrrimere iz leta. 1961. zagrozili z objavljanjem imen teh ljudi. Toda — stvar se ni bistveno spremenVa. razen, da odkrijemo še več tatov. Naj nam kake neželene spodrsljaje ki se jih izogibamo, kolikor le moremo. potrošniki oprostijo. Če nismo vrevrixani. rajši sami "oravnemo škodo. Marsikom•• ne l-t bilo prijetno ■»» naši ko'i. zakai teh težav ni m»lo in smo o njih že novnrili na Trgovinski zbornici P pristojnimi organi skupaj iščemo rešitev tega problema. Menimo, da bomo lahko uspešno in koristno opravljali službo le. č» se bomo z vsemi moxmf trudili za. napredek samopostrežnih prodajaln vri \ čemer pa prosimo »a razumevanje potrošnikov Kolektiv samopostrežnih prodajaln JiSŠJ Pogled na Kranj. S PLENUMA Foto: Svabič 0 b L 0 SZDL KRANJ DRUŽBENI PLAN N Al VSKLADI ŽELJE DRŽA VLJANOV V tej rubriki objavljamo prispevke naših bralcev, ki so zanimivi tudi za širšo javnost. Pismo pa lahko dobi prostor v listu samo, če je opremljeno s popolnim naslovom avtorja. Objava pisma tudi še ne pomeni, da se uredništvo strinja z mnenjem pisca. :'i!'iiillilili!j||||||||l!llllillllllilllllllllilll|[|ll!llillllHlll||Mll|lll||jl||lt|||[ll|||||lli||j|||||||l|||||||||||||||||)IM II.....Illlliiiliiilliiliiiu.....iiiiiiiiiiiihiiiiiiii...................... Petkov plenum Občinskega odbora SZDL Kranj je bil posvečen razpravi o družbenem planu in proračunu občine za leto 1962. Razprava je bila plodna, sai so se dis-kutanti lahko opirali na zaključke sestankov, na katerih so predhodno obravnavali posamezne panoge gospodarstva. Prva dva meseca letošnjega leta sta pokazala, da se proizvodnja še ne giblje v skladu s planom. Gospodarske organizacije bodo na podlagi temeljitih obravnav družbenega plana morale bolje izkoriščati notranje rezerve. Važno vlogo bo odigrala tudi delitev osebnega dohodka; predvsem bo pripomogla k povečani kvaliteti in storilnosti. Paziti pa bo treba, da bo merilo za delitev dohodka dvig produktivnosti. Izdelati bodo morali tudi plane izvoza, ki jih večina podjetij še nima, ter se pri tem orientirati predvsem na tržišča s trdno valuto. © MARIBOR ZBORI OBČANOV V OBČINI CENTER V občini Center bodo zadnje dni marca izvedli zbore občanov krajevnih skupnosti. Zbori občanov so nova oblika, ki je nadomestila stare zbore volivcev. Občinski odbor SZDL. ki"je dal pobudo zanje, meni. da občanov ni mogoče pojmovati samo kot volivcev, ker se je njihov odno6 do ijud-skega odbora bistveno spremenil s tem, ko so postali upravljavci v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Predvsem sekcije Socialistične zveze bodo tokrat načrtno proučile gradivo družbenega plana in proračuna občine ki bo predložen v razpravo občanom. _go To in ono iz kočevske komune Na zadnji seji je zbor proizvajalcev kočevske občine razpravljal o pravilnikih petih gospodarskih organizacij. Na pravilnike Tekstilame, Kovinarja in Kočevskega tiska ni imel bistvenih pripomb, medtem ko je podjetju "-Jelka« iz Podpreske priporočil, naj izdela nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o delitvi čistega dohodka pa delno spremeni. Podjetju Klavnica in mesarija, ki je bilo dolžino izdelati le en pravilnik, je zbor proizvajalcev priporočil, naj izdela v celoti nov pravilnik. Pri pravilniku Kovinarja velja pripomniti, da je edini izmed pregledanih, ki določa, da gre del sredstev iz čistega dohodka podjetja za komunalne potrebe občine in da občinskemu ljudskemu odboru teh sredstev ne bo treba vračati. Še nekatere splošne ugotovitve in pripombe so bile: da doslej ni še noben pregledani pravilnik vseboval določil, kateri vodilni u-službenci imajo pravico do plačanega nadurnega dela; pravilniki so pomanjkljivi predvsem tam, kjer so jih pomagale z vzorci sestavljati zbornice ali pa če Učenci osemletk na praksi v podjjetj u • b:-.- • Doslej je bd običaj, da so se učenci raznih šol seznanjali z delom podjetij na krajših ekskurzijah. Ena izmed novosti novega zakona o reformi šolstva pa nalaga šolam da pošljejo ucence osmega razreda osemletke na proizvodno delo, kakor ga imenu' JCJ°- v razna podjetja. Tako so tudi učen i 8. razreda osemletke »Martin Konšak« v Mariboru zamenjali solske klopi z delovnimi mizami, svinčnike in peresa na š kladivi m kleščami. V šolski delavnici podjetja »Metalna« je trideset učencev prak ticno spoznalo vrsto poklicev kovinske industrije, si ogledalo vse velike delavnice POuJ? tV- SC ®ezn“ni,° » celotnim delovnim procesom in z najvažnejšimi dogajanji v kolektivu. V soboto, 24. t. m., so učenci končali svojo petdnevno prakso v riod jetju in se vračajo v šolske klopi. Na sliki: Učenci osemletke »Martin Konšak« K-nik So bili prilagojeni po kakšnih drugih vzorcih; nekaterim gospodarskim organizacijam bo potrebna pri ponovnem sestavljanju oziroma popravljanju pravilnikov pomoč, ker nimajo same dovolj strokovnega kadra. Pred dnevi je bila na pobudo občinske počitniške zveze ustanovljena v Časopisno založniškem podjetju Kočevski tisk družina Počitniške zveze. To je hkrati prvi primer v kočevski občini, da je bila v nekem podjetju ustanovljena taka družina. Kočevski Zdravstveni dom bo pregledal letos delavce v petih podjetjih. Kočevska podjetja, razen IKOP, doslej niso organizirala pregledov svojih članov kolektiva. Zdravniki bodo pregledali tudi delovna mesta in opozarjali na vzroke, ki povzročajo obolenja. * Zdravstvena postaja, ki jo grade v Vasi, bo sposobna sprejeti stalnega zdravnika v začetku poletja. Z ureditvijo te postaje bo rešen problem zdravstvene službe za kolpsko dolino. • Lani je bilo v kočevski občini za 1,7 odstotka manj nesreč, vendar so bile hujše, saj se je število izgub- ljenih delovnih dni povečalo za 4,3 odstotka. Manj nesreč je bilo v gospodarskih organizacijah, kjer so načrtno delali za njihovo preprečevanje, kot na primer v rudniku, pri KGP in v Teksti Jami ter še v nekaterih. Število nesreč se je povečalo pri tehničnih uslužbencih, medtem ko je pri kvalificiranih in nekvalificiranih delavcih ter vajencih padlo. Precej nesreč se je zgodilo v nadurnem delu. Dramska sekcija kočevske "Svobode« je začela vaditi igro »Z vrati treskajo«. Z njo bodo nastopili v začetku maja. S komedijo "Poročil se bom s svojo ženo«, ki jo je sekcija že naštudirala, pa bodo nastopili v Vasi - Fari in Podpreski, v teku pa so dogovori za gostovanji v Stari cerkvi in Laškem potoku. J. P. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi razvoju trgovine — nerazvitost le-te namreč dopušča znaten odtok sredstev. Razprava o kmetijstvu je pokazala, da je dal plan potreben poudarek tej panogi, predlagali s0 le nekatere spremembe v besedilu. 2ivahneje so govorili o trgovini in gostinstvu. Ugotovili so, da b0 treba predvsem povečati zmogljivost trgovine in povečanje njenih obratnih sredstev, sicer se lahko zgodi, da bi se zmanjšal asortiman blaga. Investicije, ki jih za trgovino predvideva družbeni plan, bedo lahko realizirali, seveda s temeljitim delom. Za gostinstvo bi bilo nujno, da bi se plan bolj usmeril v center mesta, kjer ta panoga temeljito šepa, predvidel pa naj bi tudi sredstva za izdelavo rovih načrtov za hotel, na podlagi katerih bi se lahko udeležili razpisa pri skladu za investicije v turistične objekte. Za razvoj obrti bi morali najprej izdelati temeljit razvojni plan, ki naj bi točno določil smer, v katero naj bi se v prihodnje razvijala. Uslužncstno dejavnost (servise) naj bi razvijala predsem industrija, k; ima za to največ možnosti, določeno vlogo pa naj bi pri tem odigrale tudi stanovanjske skupnosti. Več pristojnosti bi morali datj stanovanjskim skupnostim tudi pri reševanju komunalnih zadev — te bi marsikaj lahiko opravile z manjšimi sredstvi, kot bi jih zahtevala redna pot. To bi tudi zmanjšalo razliko med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi. Z razdeljevanjem sredstev v šolstvo so bile nekatere šole precej prizadete — stanje v teh šolah naj bi zato ponovno proučili. Sploh pa so bili mnenja, da bi morali sredstva za šolstvo povečati. Zavzemali pa so se tudi za sofinansiiranje strokovnega šolstva iz industrije. Ugotovili so tudi, da finansiranje varstvenih ustanov ni najboljše, tako da so se stanovanjske skupnosti lahko izmaknile. Položaj je težak tudi v kulturi, saj plan zanjo predvideva premalo sredstev. Razen tega pa so v sredstva zajete tud; take organizacije, ki ne sodijo zraven. Predlagali so, da bi za kulturo dali del sredstev iz proračunske rezerve. Zanimali pa so se še, zakaj ne izpolnjujejo plan investicij v kulturo iz leta 1959. Plan predvideva po mnenju diskutnntov tudi premalo sredstev za zdravstveno varstvo. Predlagali so, naj bi v celoti Korigirali to področje v planu glede na nove pogoje. Razen tega so izrazili še mnenje, da bj morali določiti način investiranja v zdravstvo, korigirati stališča do ustanavljanja obratnih ambulant, dopolniti predpise o notranji delitvi sredstev ter uvesti več družbene kontrole. P. G. UVEDBA PRISTOJBIN ZA PARKIRANJE Od 15. aprila dalje bodo na vseh parkirnih prostorih v Kranju pobirali pristojbine za parkiranje. Tarifa za avtomobile 'bo znašala od 50 do 200 din, in sicer: do dveh ur 50 din, od dveh do dvanajstih 100 din in od "vanajstih do štiriindvajsetih 200 din. Posamezniki in gospodarske organizacije bodo lahko za uporabljanje parkirnih prostorov plačevali mesečne pavšalne zneske v višini 2500 din. Sredstva, ki jih bo tako dobil Komunalni servis, bodo uporabljali za urejanje prometnih znakov ter nekatera druga dela, ki bodo zagotavljala varnost v prometu. P. G. • JESENICE SEMINAR ZA PREDSEDNIKE IN SEKRETARJE LMS Nedavno je organiziral komite LMS Železarne Jesenice seminar za dane komiteja. Na dvodnevnem seminarju so obravnavali torno -Naloge Ljudske mladine po VII. kongresu« in temo »Tehnika vodenja sestankov«. MARTINARNO DOBRO UPRAVLJAJO Člani delovnega kolektiva martinarne v jeseniški železarni budno spremljajo proizvodne uspehe in so s sedanjo proizvodnjo zadovoljni. Na nedavnem zboru EE martinarne so odobravali poročilo o doseženih proizvodnih uspehih ter obračun osebnega dohodka za januar in februar. Sklenili so rezervni sklad bivše EE topilnice, od katerega pripada martinarni 3 milijone 303.100 din, razdeliti med člane kolektiva. U. • TOLMIN GORNJE POSOČJE NAJ BO SE BOLJ PRIVLAČNO Na razširjenem plenumu občinskega odbora SZDL v Tolminu, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki gostinskih obratov, turistično olepševalnih društev in sindikata, so razpravljali predvsem o tem, kako povečati privlačnost naselij v gornjem Posočju, urediti gostinske lokale in vpeljati v njih kultumejšo postrežbo. Ugotovili so lep napredek zadnjih let v razvoju letnega in zimskega turizma, ki pa ga je moč še povečati. Veliko na videz drobnih, a pomembnih stvari se da urediti z malenkostnimi sredstvi, z dobro voljo in s prijaznostjo. Tudi čist in urejen zunanji videz bi povečal mikavnost naselij ob Soči in Nadiži. Nadiža je med našimi naj toplejši mi rekami, na katerih bi se dalo urediti naravno kopališče s plažo in prostorom za taborjenje. V akcijo za še lepšo podobo naših naselij bodo pritegnili tudi krajevne odbore SZDL. • OŽBALT NOV TRGOVSKI PAVILJON Trgovsko podjetje »Planina« iz Radelj ob Dravi je v surovem stanju zgradilo trgovski paviljon, v katerem bodo dobili svoje prostore trgovina, mesnica in še nekatere obrtne dejavnosti. Tako bodo tudi v Ožbaltu dobili primeren in sodobno opremljen trgovski paviljon, ki so ga že več let pogrešali. -jan PRED SPREJEMANJEM DRUŽBENIH PLANOV V LJUBLJANSKEM OKRAJU imna szdl ni omoiianjii pome gospodam o komuni • NOVA GORICA GRADNJA AVTOBUSNIH POSTAJ Kolektiv podjetja »Avto-promet« Gorica je začel graditi dve novi avtobusni postaji, in sicer v Novi Gorici in Bovcu. Pred kratkim so v mestnem parku nasproti pošte in podružnice Narodne banke odstranili okrasno rastlinje in drevesa in to HITRO PRIPRAVLJENO KOSILO GOVEJA JUHA Z VLIVANCI, KUHANE SARDELE, KROMPIRJEV KREN. Juha: za vUvainoe potrebujemo drobno jajce, zrno soli, kanec hladne vode ln veliko žlico moke. vse zmetano v gladko tekoče testo, ki ga v dolgem curku vlivamo v vrelo govejo Juho. Vre naj pet minut. Kuhane sardele: tri četrt do kilogram velikih sardel, sol, poper, lovorjev listič, olje, limonin sok. Sardele očistimo, hitro operemo lrj položimo v kozico. Zalijemo z osoljeno vodo, ki smo ji dodali Se ndkaj zrn celega popra ln lovorjev listič. Vro naj pet do deset minut. Ko jim izstopijo oči, so kuhane. Potem jih zložimo na krožnik, tako da imajo glavice skupaj. Pokapamo jih z limoninim sokom, polijemo z oljem in potresemo s poprom. Okrasimo z majhnimi vejicami zelenega peteršilja ln z režnji trdo kuhanih Jajc. Krompirjev hren: pol do tri-četrt kilograma krompirja, Štiri žlice naribanega hrena, pet žlic belega olja, sol, dva stroka česna, list zelenega peteršilja. Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Krompir damo v skledo, solimo, polijemo z o-ljem, potresemo s soljo, strtim česnom in z drobno zrezanim zelenim peteršiljem. Krompir nato močno zmešamo. Dodamo Se hren ln po okusu kis, nakar zopet zmešamo ln damo k ribam na mizo. posadili drugod. Na očiščenem prostoru je gradbeno podjetje »Kraški zidar« zakoličilo temelje za novo avtobusno postajo. Zgradba bo veljala približno 70 milijonov din in bo, pričakujejo, odprta konec tega leta. Avtobusna postaja bo v neposredni bližini vseh pomembnejših ustanov in novega hotela. Nova avtobusna postaja, ki bo dnevno sprejela 45 avtobusov, bo vsekakor tudi okras mesta. Novo postajno poslopje bo zgrajeno iz armiranega betona, aluminija in stekla. Razen lepe velike in modeme čakalnice bo imelo tudi bife, garderobo, poseben prostor za prodajo časopisov, revij in tobačnih izdelkov ter prometno pisarno. Tudi v Bovcu so na moč pohiteli s pripravami za novo avtobusno postajo. Stala bo v bližini novega hotela, ki tudi naglo raste. P. Te dni sklicujejo občinski odbori SZDL v ljubljanskem okraju plenarne seje, na katerih razpravljajo o smernicah gospodarskega razvoja komun v letošnjem letu. V večini občin so to razširjene seje, saj na njih sodelujejo tudi sindikalni sveti, odborniki občinskih ljudskih odborov, ponekod tudi komiteji ZK in Ljudske mladine. Namen teh posvetovanj je predvsem oblikovanje osnovnih smernic gospodarske politike občin v letošnjem letu. Nič manj pomembna pa ni tudi razprava o oblikah, preko katerih naj bi občani sodelovali pri obravnavi družbenih planov in proračunov. V nekaterih občinah so se domenili, da bodo občane pritegnili k razpravi o gospodarskem razvoju komun prek najrazličnejših oblik, ki so se v dosedanji dejavnosti organizacij SZDL izkazale kot uspešne. V prvi vrsti bodo razprave v odborih in sekcijah krajevnih organizacij. Tako bo v posameznih krajih seznanjen s problematiko komune določen krog občanov, ki pa bodo svoja stališča posredovali na zborih občanov. K tem razpravam v okviru vodstev krajevnih organizacij in krajevnih skupnosti bodo ponekod- pritegnili tudi klub odbornikov in skupaj z njim razčistili nekatere nejasne pojme. Gre zlasti za to, da bodo osnutki družbenih planov posredovani občanom v čimbolj razumljivi in dostopni obliki. V občinah, kjer izdajajo svoje lokalne liste, bodo v posebnih prilogah posredovali občanom v poljudni obliki obdelano gradivo o gospodarstvu komune. Tako gradivo že vsebujeta zadnji številki »Šišenskih razgledov« in bežigrajskega »Zbora volivcev«. »Zasavski tednik« bo v posebnih Prilogah obravnaval gospo- darjenje v Zasavju, podobno »Novice« za področje kočevske jn ribniške komune, »Kamniški občan« itd. Priprave za plenarne seje občinskih odborov SZDL so razgibale družbene in upravne organe v občinah, ki so začeli hitreje zbirati podatke o položaju gospodarstva. Ponekod namreč temu vprašanju doslej niso posvečali dovolj pozornosti, kljub temu, da je čas, odmerjen za razpravo in sprejem družbenih planov in proračunov, relativno kratek, saj jih morajo občinski ljudski odbori sprejeti najkasneje do 15. aprila. Organizacije Socialistične zveze se zavzemajo za to, da bi sodelovale pri oblikovanju politike gospodarskega razvoja, ne pa da bi ostale tolmač določenih stališč upravnih organov občin, na podlagi dokončno izdelanega ali morda celo že sprejetega družbenega plana, kot je bil to ponekod primer v minulih letih. F. S. Naš fotozapi - •• : :* ' V Novi Gorici bodo v kratkem pokrili nov lovski dom, ki ga gradi v lastni režiji okrajna Lovska zveza. Otvoritev bo v Jeseni v sačetku lovske sezone. Za gradnjo prispevajo gradbeni material in sredstva lovske družine ter posamesni lovci. Dom bo imel trgovino sa lovski in ribiški pribor ter dve sobi sa prehodne lovce, poslovne prostore in I stanovanje. Foto: Perat » Im sira n S Dan mladosti druga, na ultrakratkih valovih, pa se bo pričela naslednji dan v Kopru. To bo zvezna štafeta, ki jo bodo prenašali preko gorskih vrhov do Beograda, kjer bo prišlo pozdravno sporočilo naravnost na stadion JLA, kjer bo osrednja prireditev. V pripravah sodelujejo razen Ljudske mladine tudi vse ostale družbene organizacije. športna društva in organizacije ter JLA. Marsikje bodo organizirali razgovore s predstavniki organov samoupravljanja o problemih mladih proizvajalcev. mladinski aktivi bodo obiskovali enc-te JLA ipd. — Zveza ženskih društev pa je pozvala vse organizacije in ustanove, ki se ukvarjajo z vzgojo in varstvom otrok in mladine, naj v tem času še posebno intenzivno rešujejo probleme na tem področju. CK LMS bo izdal posebno edicijo »Tito mladini«, v kateri bodo zbrane misli, govori in napotki, ki jih je dal predsednik Tito mladini. V tednu mladosti bodo objavili tudi rezultate nagradnega tekmovanja med mladinskimi aktivi za gradnjo športnih objektov, ki je bilo razpisano v lanskem tednu mladosti. Študentje strojne fakultete na ljubljanki univerzi bodo organizirali pohod po partizanskih poteh, ki se bo zaključil v Cepovanu z velikim zborovanjem. A. N. | izvesti nove atomske poskuse«. Medtem ko v Washingto-nu še nadalje ocenjujejo ženevsko konferenco s hudim pesimizmom, pa na drugi strani menijo, da bo treba izhod iz zagate poiskati na bližnji konferenci najvišjih predstavnikov vodilnih držav. To pobudo, ki jo pripisujejo Hrušče-vu, Macmillan v celoti podpira, odobrava pa jo tudi de Gaulle. S tem stališčem Londona in Pariza si je moč tudi delno pojasnjevati prožnejše Kenne-dyjevo stališče glede »sestanka na vrhu«, ki bi bil po mnenju ameriških funkcionarjev lahko že v maju. v Italiji Razorožifvena konferenca zveze. Sodijo, da bi takšna pobuda lahko prispevala k bolj konstruktivnemu delu ženevske konference. Ti krogi danes tudi zadržano sprejemajo pobude, ki jih je slišati z Vzhoda in Zahoda o tem, da bi ženevsko razorožitveno konferenco spremenili v institucijo — stalni organ, ki bi stalno zasedal. Čeprav priznavajo, da bi takšen organ pomenil izredno možnost za stalne stike in razgovore ne samo o razorožitvi, ampak tudi o vrsti drugih mednarodnih vprašanj, vendar izražajo bojazen, da bi s takšnim ukrepom morda zmanjšali pomen sedanje konference, ki jo čakajo konkretne naloge. Po izjavah, ki jih je slišati v Ženevi, priznavajo predstavniki neblokovske-ga sveta veliko vlogo, ki jo imajo Sovjetska zveza in ZDA v urejanju perečih mednarodnih problemov, zahtevajo pa, da jim omogočajo, da tudi oni enakopravno sodelujejo v obravnavanju vseh perečih vprašanj. Kajti problem vojne in miru ter mednarodnega položaja sploh ni samo stvar blokov, ampak tudi vseh narodov na svetu, ne glede na njihovo velikost ali vojaško moč. Tu poudarjajo, da so se vsi udeleženci ženevskega sestanka brez pomisleka strinjali v tem, da so bila dosedanja pogajanja — če-pi'av vedno ni bilo konkretnih rezultatov — vendarle koristna in da so vsi delegati izrazili željo, da bi se nadaljevala. Tanjug poroča iz Wa-shingtona, da je po ameriških ocenah prva faza ženevske konference minila, ne da bi bil dosežen napredek v katerem izmed treh poglavitnih vprašanj — prepovedi atomskih poskusov, splošne razorožitve in Berlina. Tako ocenjujejo ameriški poročevalci delo konference 17 držav ter zasebne razgovore zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Kar zadeva atomske poskuse — to imajo za zelo pereč problem spričo napovedane serije ameriških eksplozij, ki naj bi jih začeli opravljati prihodnji mesec — ameriški komentatorji enodušno podpirajo tezo državnega sekretarja Ruska, da se gledišča niso zbližala dozdevno zato, »ker hoče Sovjetska zveza £84? no uredbo je kritizirala konfederacija privatnih in-dustri jcev, ker je določeno, da razen države in delavcev samih prispevajo največji del sredstev za zvišanje pokojnin delodajalci. Sindikati so v zvezi s to uredbo zahtevali, da je treba pokojninsko zavarovanje razširiti na kmetijstvo. Vladni ukrep o zvišanju pokojnin bo zajel kakih 4,5 milijona upokojencev v vsej Italiji. Skoraj prav toliko učencev osnovnih šol bo dobilo v prihodnje brezplačno vse šolske učbenike, ki so doslej pomenili za marsikatero družino precejšen izdatek. Ta vladni ukrep je javnost sprejela ž odobravanjem. Ukrep je v znatni meri olajšal šolanje najrevnejših učencev. Vlada je po teh prvih stklepih napovedala, da bo začela urejati tudi druge probleme v skladu z obveznostmi, vsebovanimi v programski deklaraciji. Kakor poudarjajo, zdaj že pri-p. vljajo predioge o reorganizaciji kmetijstva, o decentralizaciji državne uprave z ustanovitvijo pokrajin kot tudi o gospodarskem planiranju. Z zanimanjem pričakujejo prvi govor novega ministra za proračun in gospodarsko planiranje, republikanca La M alfa. Konec tega tedna bo v parlamentu podal ekspoze o gospodarskem položaju v državi in o osnovnih načelih gospodarskega planiranja. Minister La Malfa je te dni izjavil, da bodo načela planiranja veljala tako za državno kot za zasebno gospodarsko dejavnost. Rekel ,ie, da bodo veljali »strogi kriteriji glede upoštevanja m prednosti v urejanju zamotanih problemov, od katerih je odvisno uravnovešeno in skladno gospodarsko in socialno življenje v državi«. E L O ZASEDANJE MEPAFRISKEGA GOSPODARSKEGA ODBORA V KAIRU Načrt za ustanovite skupnega afriškega trga Vsi govorniki so opozorili no nevarnost pred negativnimi posledicami politike gospodarskih blokov KAIRO, 26. marca (Tanjug). Danes dopoldne se je v Kairu slovesno začelo drugo zasedanje medafriškega gospodarskega odbora. Udeležujejo se ga delegati šestili držav, ki so v Casablanci podpisale afriško ustanovno listino. — elegacija ZAR je pripravila načrt o vzpostavitvi afriške gospodarske enotnosti z ustanovitvijo afriškega tržišča, kateremu se lahko pridružijo tudi druge afriške države če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa načrt. Za predsednika drugega zasedanja je bili soglasno izvoljen voditelj delegacije ZAR, minister za nacionalno ekonomijo Kajsuni, za podpredsednika pa sta bila izvoljena voditelja alžirske in ganske delegacije. Po izvolitvi predsedstva so imeli vodlitelji delegacij uvodne govore, v katei-ih so enodušno opozorili na pomen sedanjega zasedanja medafriškega gospodarske- Vrhovno sodišče ZDA prepoveduje rasno segregacijo VVashington, 26. marca. Vrhovno sodišče ZDA je danes sprejelo sklep, s katerim prepoveduje rasno segregacijo v restavracijah Mempmsa. Ta sklep, ki ga imajo za e-nega najpomembnejših za južne države ZDA, kjer je po lokalnih zakonih dovoljeno ločevanje ras v javnih ustanovah. razveljavlja odločitev sodišča v Tennesseeju, ki je zavrnilo pritožbo nekega črnca z p. racli rasne segregacije in ga napotilo na vrhovno sodišče. Včeraj ni bilo sestanka Adula-čombe Leopoldville, 26. marca. (Reuter). Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da je premier Adula odgodil razgovore s Čombejem, dokler ka-tanški secesionist jasno ne bo izjavil, da ima polna pooblastila za pogajanja In da r.e bo potrebna kasnejša ratifikacija sporazuma s strani katanške skupščine. Jutri razpravo o incidentih na sirsko-izraeiski meji Nevv York, 26. marca. — (AFP). — Varnostni svet se bo sestal v sredo in razpravljal o sirski pritožbi in proti pritožbi Izraela v zvezi z nedavnimi incidenti na meji med obema državama. SESTANEK SKUPNOSTI INŠTITUTOV ZA ŽIVINOREJO Beograd, 26. marca. (Tanjug). Ce ne bodo storjeni odločnejši in resnejši ukrepi na torišču proizvodnje in proučevanja kakovosti in vrednosti živinske krme in njenega pravilnejšega izkoriščanja, so poudarili na današnjem sestanku Skupnosti inštitutov za živinorejo v Zemunu, je nevarnost, da uosta dejavnost in pobuda praKse daleč pred znanstveno-raz-iskovalnim delom, kar bi bila za nadaljnji razvoj I znanosti i prakse velika škoaa. Sestanka Skupnosti su se udeležili predstavniki Kmetijskih inštitutov in institutov za živinorejo v Zemunu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu in Osijeku ter predstavniki kmetijske fakultete v Zemunu in Centra za pospeševanje kmetijske proizvodnje v Beogradu. Ko je sodelavec instituta za uporabo jedrske energije v kmetijstvu, veterinarstvu in gozdarstvu dr. Darko Sto-šič povzel sadove dosedanjega dela na torišču proučevanja živinske krme, je ziasti poudaril, da to delo doslej ni bilo dovolj racionalno in da ni dosegalo realnih kadrovskih možnosti in obstoječe Telegrami LETNO ZASEDANJE OBRAMBNIH MINISTROV NORDIJSKIH DRŽAV. — STOCKHOLM. — Obrambni ministri Danske, Norveške in Švedske so se sestali na rednem letnem zasedanju, na katerem bodo med drugim razpravljali tudi o sodelovanju vojaških enot teh držav v akcijah mednarodnih čet v Gazi in Kongu. V KOLUMBIJI ZMAGALA VLADNA KOALICIJA. — BOGOTA. — Po uradnih rezultatih splošnih volitev v Kolumbiji je zmagala vladna koalicija, sestavljena iz liberalcev in unionističnih konservativcev. V predstavniškem domu je dobila 109, v senatu pa 68 mest. PREDSEDNIK ORLICH ODPOTOVAL IZ ITALIJE — KIM. — Novi predsednik Kostarike Francisco Orlich je odpotoval iz Italije, kjer je bil 15 dni na zasebnem obisku. V Rimu ga je sprejel tudi predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi. KUVAJTSKO POSOJILO SUDANU. — KUWAIT. _ Kuvajtska vlada je odobrila Sudanu posojilo v znesku 7 milijonov kuvajtskih dinarjev za gradnjo železnic in pristanišč. Posojilo, ki ga bo Sudan plačal v 15 letih s 4»/« obrestmi, so odobrili iz sredstev sklada, ki ga je Kuvajt določil za razvoj arabskih držav. LORD MORRISON SE BO UMAKNIL IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA. — LONDON. — Bivši laburistični minister lord Morrison je sklenil, da se bo umaknil iz političnega življenja in da ne bo več deloval v Laburistični stranki, katere član je bU 47 let. BU je vrsto let sekretar londonske organizacije Laburistične stranke in v laburistični vladi. materialne baze. Glavni vzroki so bili slaba koordinacija in pomanjkanje enotnega programa in organizacije na tem torišču. Zlasti važno je, da sestanki Skupnosti teh inštitutov že postajajo tribuna za obravnavanje znanstvenih dosežkov. Tudi na današnjem sestanku so poročali o desetih delih, ki potrjujejo, da te naše ustanove in kaan v njih lahko odgovore na mnoga vprašanja s področja proizvodnje živinske krme. ga odbora ter na potrebo, da bi proučili vrsto važnih problemov, sprejeli ustrezne sklepe in napeli nove sile za čimbolj uspešno uresničenje že sprejetih »kupnih ukrepov in akcij za širjenje in krepitev medafriškega gospodarskega sodelovanja. Vsi govorniki na današnji dopoldanski seji so prav tako opozorili na nevarnost pred negativnimi posledicami politike gospodarskih bloikov, ki na razne načine škodljivo vplivajo na gospodarski razvoj neodvisnih in mladih afriških držav. Zato so naglasili, da je treba tudi glede tega velikega problema sprejeti skupne sklepe in priporočila, ki jih bodo predložili v dokončno odobritev političnemu odboru casablan-ških držav. Sodijo, da se bo odbor sestal sredi maja v Kairu, sestanka pa se bodo udeležiHi šefi držav. Voditelji vseh delegacij so prav tako izrazili zadovoljstvo spričo zmage alžirskega ljudstva in novih perspektiv, ki se odpirajo tako za neodvisno Alžirijo, za krepitev skupnosti držav — podpisnic afriške ustanovne listine, kakor tudi za nadaljnjo osvoboditev še zasužnjenih narodov na afriški celini. Utrditev alžirske neodvisnosti je po splošni oceni voditeljev vseh delegacij na zasedanju izredno važen in pozitiven činitelj v krepitvi medafriškega sodelovanja. Na zasedanju so sprejeli dnevni red dela, ki vsebuje 15 točk. TVIed temi 'jcenju-jejo kot najbolj važne: proučitev nadaljnjih ukrepov za ustanovitev skupnega afriškega trga, ustanovitev afriške plačilne unije in afriške banke ' za gospodarski razvoj, ustanovitev gospodarskega sveta casablanških držav, sklenitev sporazuma o tehnični in gospodarski kooperaciji med neodvisnimi afriškimi državami in sprejem skupnih stališč casablanških držav do politike gospodarskih blokov na Zahodu in Vzhodu. Tito sprejel sovjetskega veleposlanika Beograd, 26. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes ob 10. uri sprejel izrednega in opdnomočenega veleposlanika Sovjetske zveze v Beogradu Alekseja Jepiševa, ki je zaprosil za sprejem. Katastrofalne poplave v Maroku Rabat, 26. marca. (AFP). Po prvih podatkih je v katastrofalnih poplavah po desetdnevnem nenehnem deževju v Maroku izgubilo življenje 18 ljudi. Računajo, da je ostalo kakih tisoč ljudi brez strehe. mmm mm*. •f*1 -m * ' j m mmm " ... „ t ' -L* ‘-‘t’ « . »■ m **• j© ** *•* !S« »« **!>*' ■ mrn&m. ^ NOVA PODOBA POEVIANSKEGA AL21RA — Muslimanki, ena nvrnnci™ . . . . ... ’ ■ ~adicionalm opravi, a z visokimi petami, druga Stn tn J kiosku prelepljenem s plakati, ki pozdravljajo osvoboditev podpredsednika začasne alžirske Gade Ben Bele. Seveda je se druga plat te alžirske medalje: oasovci, ki ne izbirajo ne sredstev ne smrt, teror m kaos po ulicah alžirskih mest. ne ciljev, ko sejejo ZIMA SE § E NI POSLOVILA Vreme se še ne bo ustalilo Cestni promet še oviran - Vardar poplavlja - V celinskem delu države je zapadlo pol metra snega BEOGRAD, 26. marca. V večjem delu države se je danes vreme izboljšalo in meteorologi napovedujejo, da bosta dež in sneg že jutri prenehala padati. Danes je snežilo v Srbiji, vzhodni Bosni in v delu Makedonije. V Primorju, Hercegovini in južni Makedoniji pa sploh ni bilo snega V celinskem delu države je zapadlo približno pol metra snega. V Novem Sadu je snežna odeja debela 47 cm, v Sarajevu 55, Bihaču 42, Ogulinu 70 itd. Meteorologi pa pravijo, da izboljšanje vremena še ne pomeni, da se bo vreme ustalilo. Pravijo, da snežilo verjetno ne bo več, da pa bo v prihodnjih dneh deže valo. in sicer najprej v Sloveniji in severnem primorju. S 0 VJ ETS K 0 - A M ERI § Kt ODNOSI nm o vesoljskem sodeMu V Moskvi poudarjajo, da bodo širše perspektive za ameriško-sovjetsko sodelovanje pri raziskavah vesolja mogoče šele tedaj, bo dosežen sporazum o splošni razorožitvi MOSKVA, 25. marca (Tanjug). V Moskvi so včeraj izražali upanje, da bodo sovjetsko-ameriška pogajanja o sodelovanju obeh držav pri raziskovanju vesolja, ki se bodo pričela jutri v New Yorku, pripeljala do konkretnejših akcij, katere bi prispevale ne le k razširitvi sovjetsko-ameriške-ga znanstvenega sodelovanja, temveč tudi k izboljšanju odnosov med obema silama, s tem pa do zmanjšanja mednarodne napetosti. Obe vladi sta pretekli teden dali svojim predstavnikom v New Yorku navodila, naj prično proučevati načrte o ameriško-sovjetskem sodelovanju pri raziskovanju vesolja, ki jih je prinesla nedavna izmenjava poslanic med ameriškim predsednikom Ken-nedyjem in sovjetskim premi-erom Hruščevom. List Sov-jetskaja Rusija poroča, da se bodo pogajanja pričela jutri. Čeprav v Moskvi ponovno poudarjajo, da bodo širše perspektive za ameriško-sov. jetsko sodelovanje pri razi- skavah vesolja mogoče šele tedaj, ko bo dosežen sporazum o splošni razorožitvi, pa vseeno z zadovoljstvom ugotavljajo, da imajo načrti obeh sil o omejenem sodelovanju vrsto skupnih točk in da je sedaj na vrsti konkretno ukrepanje. Sovjetski in ameriški načrt se popolnoma skladata v treh točkah: glede sodelovanja pri zbiranju meteoroloških podatkov in skupne izdelave karte zemeljskega magnetnega polja ter glede izmenjave informacij s področja vesoljske medicine. Tudi KONGRES KOMPONISTOV V MOSKVI ffPot h ffSasSt&ni kulturi komunizium** Na prvi seji kongresa je bil tudi premier Hruščev - Pozdravna brzojavka CK KP ZSSR — Med gosti zastopnik jugoslovanskih komponistov Vukdragovič MOSKVA, 26. marca (TASS). V Moskvi se je danes začel tretji kongres sovjetskih komponistov. Na prvi seji kongresa so bili tudi premier Hruščev in drugi funkcionarji KP Sovjetske zveze. Ob otvoritvi kongresa je najstarejši sovjetski skladatelj Jurij Saporin izjavil, da so »sklepi KP Sovjetske zveze o odpravi posledic kulta osebnosti ustvarili najugodnejše pogoje za u-stvarjalnost in odprli široko področje za pogumna iskanja«. Saporin je pozdravil številne goste iz tujine, ki so navzoči na kongresu. Med temi je tudi generalni sekretar Zveze komponistov Jugoslavije Mihajlo Vukdragovič, V imenu CK KP Sovjetske zveze je kongres pozdravil Mihail Suslov, sekretar CK, ki je prebral pozdravno brzojavko CK. V poslanici je rečeno, da se morajo sovjetski komponisti upreti »formalističnemu snobizmu« in »vulgarnemu o-kusu«, da morajo podpreti »proces zbliževanja in medsebojnega bogatenja nacionalne glasbene kulture So- vjetske zveze, prav tako pa morajo razvijati ustvarjalne stike z naprednimi glasbeniki vsega sveta«. Brzojavka poudarja važno vlogo glasbene umetnosti pri vzgajanju novega človeka in oblikovanju idejnih nazorov ter s tem v zvezi o-pozarja na to, da se ni mogoče sprijazniti z deli, komponiranimi v duhu podpiranja modernističnih smeri, ki jih označujejo zaostal, slab okus. Sovjetska umetnost — je rečeno v brzojavki — je proti formalizmu, proti izmaličenim modernističnim tokovom, ki izražajo razkroj buržoazne umetnosti. Na koncu brzojavke je rečeno, daje novatorstvo sovjetske umetnosti v različnih slogih, oblikah in žanrih. ki jih črpa umetnik iz življenja ljudstva. Nato je predsednik Zveze sovjetskih komponistov prebral referat o »poti h glasbeni kulturi komunizma«. Razprava o referatu bo trajala pet dni. kar zadeva spremljanje satelitov, uporabljanje le-teh za telekomunikacijske namene in skupno razpravo o sodelovanju pri raziskavah fizike, vesolja in planetov, ni bistvenih razločkov med obema državama, obstoje pa določene razlike v formulacijah teh predlogov. ZSSR je predlagala tudi proučevanje mednarodnega sporazuma o sistemu pomoči in reševanja satelitov ter kozmičnih ladij v primerih nesreč ter utrditev splošnih pristopanj k različnim pravnim problemom, ki zadevajo osvajanje vesolja. Sovjetski tisk je zelo ugodno ocenil pozitivno reakcijo, s katero je Zahod sprejel načrt Hruščeva. Pripravljenost sovjetske vlade za takojšnje razgovore z ZDA glede sodelovanja v kozmosu ne razlagajo z željo, da bi se neodvisno od razhajanj, ki obstoje med ZSSR in ZDA v vrsti najvažnejših mednarodnih problemov, nadaljevala pogajanja z Washingtonom o drugih vprašanjih, ki vlivajo upanje v možnost zbližanja stališč in izboljšanja odnosov med obema silama. Zaprti goljuf ni Martin Bohrmann Berlin, 26. marca. Zahod-nenemška policija je po skoraj dvomesečni preiskavi sporočila, da zaprij mednarodni goljuf ni bivši Hitlerjev namestnik Martin Bohrmann, kakor so domnevali. Na drugi strani pa čilski list »Vea« še nadalje trdi, da gre za nacista Bohrman-na» o čemer je čilski konzul obvestil zahodnonemško policijo. Železniški in zračni promet potekata normalno, pač pa je močno otežkočen promet na cestah. Tako je v Bosni in Hercegovini, pa tudi v Srbiji in na Hrvaškem zaradi visokega snega zametenih veliko cest. Sarajevo. 26. marca. Šele danes dopoldne je v Bosni in Hercegovini prenehalo snežiti in tako so lahko spet vzpostavili reden promet na nekaterih najvažnejših cestah. Cesta iz Mo-stara v Sarajevo je bila precej časa neprevozna zaradi visokih zametov na planini Ivan. Dolge kolone avtomobilov so ure in ure čakale, da so očistili sneg s cestišča. Ekipe so očistile tudi ceste Sarajevo—Tuzla, Sarajevo — Zenica. Doboj — Bosanski Brod. Sarajevo— Foča in Jajce—Banja Luka. V skoraj vseh drugih delih Bosne pa tudi v severozahodni Hercegovini so ceste še zametene. Skopje, 26. marca. Zaradi včerajšnjega deževja in tajanja snega v gorah je v Makedoniji naraslo veliko rek. Opoldne je bil Vardar v Skopju 1 m nad normalo. V okolici mesta se je reka razlila čez bregove in preplavila del obdelane površine. V Demir Kapi ji je gladina Vardarja kar za dva metra nad normalo. Voda pa še vedno narašča. Tudi reka Pčinja je na nekaterih mestih prestopila bregove, vendar ni napravila večje škode. Tetovo, 26. marca. V Po-loški kotlini je zaradi naglega topljenja snega Vardar prestopil bregove in poplavil 60 hektarov plodne površine ter 35 stanovanjskih zgradb v vasi Forino in 5 v mestu Čaj le pri Go-stivaru. Priština, 26. marca. (Tanjug). Včeraj je ves dan deževalo in so zato narasle kosovske reke tako, da je v nevarnosti mnogo vasi in da so poplave zahtevale tudi žrtev. V naraslem potoku prj vasi Begunci v vi-tinški občini je utonil 19-letni Sait Mehmeti, ko jo reševal svoje ovce, ki jih je gnal čez narasli potok. Reki Nerodimka in Bar.a-ška Morava sta poplavili v vaseh Ponja Budriga in Klokot v vitinski občini in v Kačaniku nad 30 hiš. Iz vitinske komune so danes popoldne sporočili, da je voda v vasi Gornja Stub-la zaldla 15 hiš. Vukmanovič na slovesnosti v Kumašiju Akra, 26. marca (Tanjug). Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije pod vodstvom Svetozarja Vukmanoviča, ki je včeraj prispela v Kumaši, se .ie sinoči udeležila slovesnosti, ko so položili temeljni kamen za novi hotel. Ob tej priložnosti je imel premier Nkrumah važen govor o nekaterih načelih gospodarskega razvoja Gane. Člani delegacije so si v družbi jugoslovanskega veleposlanika Zvonka Perišiča danes ogledali zgodovinske znamenitosti in okolico Ku-mašija. Avdo Humo v Tripoliju Be.nga.si, 26. marca (Tanjug). Član Zveznega izvršnega sveta Avdo Humo. ki je na obisku v Libiji, se je včeraj razgovarjal z ministroma za industrijo in kmetijstvo ter z guvernerjem iin s predsednikom vlade pokrajine Cirenaike. Na razgovorih so obravnavali vprašanja v zvezi z gospodarskim in tehničnim sodelovanjem med Libijo in Jugoslavijo. Med drugim je bilo govora tudi o tem. da bi v Libijo prišli jugoslovanski strokovnjaki za industrijo. kmetijstvo in za zdravstveno in javno službo. Jugoslovanski veleposlanik v Libiji je sinoči priredil Avdu Humu na čast večerjo. Med gosti so bili člani federalne in pokrajinske vlade ter druge ugledne osebnosti. Avdo Humo je odpotoval danes iz Bengasija v Tripoli. PRED REFE RENDUMOM V FRANCIJI De Gaulle je začel kampanjo Pozval je Francoze, naj mu zaupajo in ga poobieste, da bo opravil »težke naloge«, med katere sodi tudi problem Alžirije PARIZ, 26. marca (Tanjug). Predsednik de Gaulle je nocoj začel predreferendumsko kampanjo z govorom, v katerem je od Francozov zahteval, naj ga 8. aprila čim številneje podpro v njegovi alžirski politiki. V govoru po francoski radiotelevizijski mreži se je de Gaulle najprej zadržal na pojasnjevanju odločitve, ki terja od francoskih državljanov, naj ratificirajo evianski sporazum in vladno deklaracijo z dne 19. marca. Francoski predsednik je rekel, da to pomeni mir in da ni pametnega človeka, ki se tega ne bi veselil. De Gaulle je nadalje rekel, da nadaljnji boj nima nobenega smisla, če Francija želi, da Alžirija sama odloči o svoji prihodnosti, in če nova Alžirija pristane na to, da bo spoštovala interese skupnosti francoskega porekla. Evianski sporazumi in vladna deklaracija o njihovi vsebini, je poudaril francoski predsednik, pomenijo nekaj več kakor prekinitev bojev. Francoski predsednik sodi, da je v skladu z razumom, če sta oba naroda s tem, da PONEVERBE V KZ ČRNA MARIBOR, 26. marca: Okrožno javno tožilstvo je vložilo obtožnico zoper Cvetko Vodovnik, blagajničarko KZ Cma na Koroškem in njenega moža Alberta Vodovnika, načelnika oddelka za gospodarstvo in finance občine Ravne na Koroškem, zaradi poneverb in ponarejanja uradnih listin. Prav taiko je Okrožno javno tožilstvo obtožilo uslužbenke HUDO POŠKODOVAN MOTORIST Znižana kazen za krivce železniške nesreče v Beški NOVI SADf 26. marca (Tanjug). Vrhovno sodišče Vojvo-ddne je delno spremenilo sodbo okrožnega sodišča v Novem Sadu, ki so jo izrekli proti povzročitelj em prometne nesreče pri Beški, ki se je pripetila lani 23. avgusta. Nesreča je terjala 15 človeških žrtev, poškodovanih je bilo 57 ljudi, gmotna Škoda pa je znašala nad 30 milijonov. Okrožno sodišče v Novem Sadu je lani v ^decembru obsodilo bivšega prometnika v Beški Mihajla Jakšiča na 8 let strogega zapora, kretničarja te po- staje Drago!j uba Rističa na 6 let, strojevodjo tovornega vlaka Karla Siladjija na 10 let, vlakovodjo in zavirača istega vlaka Milana Budimlija pa na 5 let strogega zapora. Vrhovno sodišče je delno ugodilo pritožbi dveh obsojencev in znižalo Karlu Siladjiju kazen od 10 na 8 let, Milanu Bu* dimil ju pa od 5 na 3 leta strogega zapora. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je krivda teh dveh obsoj en cev nekoliko manjša. Pritožbi drugih dveh obtožencev Jakšiča in Rističa Pd je vrhovno sodišče zavrnilo. Ljubljana, 26. marca. — V nedeljo ob 16.15 je peljal s hitrost-stjo 80 kilometrov na uro iz Medvod proti Ljubljani motorist Gabriel 2igon. Pred hišo št. 206 je zbil po tleh Anico Mrvar, ko je prečkala cesto. Motorist, ki je tudi sam padel se Je pri nesreči hudo poško-doval, Anica Mrvar pa laže. NESREČA NA PREHODU ZA PEŠCE Ljubljana, 26. marca. — Včeraj ob devetih zvečer se je peljal po Masarykovi oesti preko Trga OF v osebnem avtu voznik Jože Privšek. Na prehodu za pešce je Miklošičevo cesto nenadoma prečkal pešec Ivan Kovačič. Avtomobil ga je zadel in mu zlomil nogo. padec kolesarke Ljubljana, 26. marca. — pQ Janežičevi ulici proti Prulam se je danes ob pol enih ponoči pe-Ivank* Pestotnik. Na križišču s Prijateljevo ulico je iz aosiej neznanega vzroka padla in se hudo poškodovala. OBRAČUN Z NOŽEM Ljubljana, 26. marca. — Vče-raj zvečer Je bila v Cešnjicah št. 4 pri Zagradcu domača zabava. Ob 23.20 sta se sporekla Anton Urbančič in Anton Hrovat. Pri tem Je Urbančič trikrat z nožem zabodel Hrovata v levo stran prsnega koša in ga hudo ranil. Povozil pešca in pobegnil BANJA LUKA, 26. marca. Na oesti med Kotor-Varošenn in Banjo Luko je šofer kamiona povozil pešca Gojka Gariča, ki je obležal na mestu mrtev. Šofer je naglo odpeljal naprej, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Očividci pripovedujejo, da so šli po oesti poroti kamionu trije nekoliko vinjeni pešci. Šofer je spričo debele snežne odeje vozil preveč po levi strani. Ko je privozil do pešcev, je ustavil kamion: in se začel prepirati z njimi. Garič se je naslonil na kabino kamiona, šoefer pa je naglo pognal. Garič je padel pod kolesa in obležal mrtev. Organi sekretariata za notranje zadeve v Banji Luki menijo, da je storili to šofer podjetja ^Lasta-n Hakro Hatibovič, ki je vozil z drvmi naložen kamion. računovodstva KZ Cma: Štefko Sfcerže, Miiado Cernovšek, Jožico Cepin, Amalijo Klavž, Sonjo Gašpar in Drago Mauhler zaradi poneverbe manjših zneskov. Iz obtožnice je med drugim razvidno, da sta si zakonca Vodovnik dne 31. 7. 1961. — Cvetka kot blagajničarka KZ Cma. Albert pa kot predsednik elek-trifikacijskega odbora Koprivna, prisvojila precejšen znesek lz sredstev elektrifikacijskega odbora v Koprivni, naložen pri KZ Crna. Cvetka je po navedbah v obtožnicah poneverila družbena sredstva tudi v škodo KZ Crna in gradbenega odbora »Športni park«« Crna na Koroškem. Okrožno javno tožilstvo je že vloženo obtožnico še razširilo in obtožilo še nekatere druge osebe. V občini Ravne na Koroškem se zelo zanimajo za razpravo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ter so tudi na zborih občanov zahtevali pojasnila. -Jan. Stroga kazen za poneverbo TUZLA, 2*. marca. Pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Tuzli Je bila Obsojena skupina gostinskih delavcev »Putailk« v Kalesiii PTj T11 W Je v štirih letih P««etJe približno za 1,300.000 din. G-laivni obtože-gostinskega otirata v. Tojšlčih Ade Mramič, Je bil oosojeai na eno leto osem mesecev strogega zapora, drugi trije obtoženci, vodja gostinskega obrata Boško Iljič, na-takar v istem obratu Alija Ure-rnovlč in vodja kuhinje Vasilije Vukovič pa vsak r.a eno leto in diva meseca strogega zapora. sta šla mimo tega, kar se je zgodilo v nedavni preteklosti, sklenila organizirati medsebojno sodelovanje. Ko je izrazil prepričanje, da se bodo alžirski Francozi pridružili temu sodelovanju, ko bodo »likvidirani izsiljevalci, ki jih spravljajo s prave poti«, se je de Gaulle dotaknil problema CIAS, čeprav niti z besedo ni direktno o-menil te subverzivne organizacije. Referendum, je rekel, ima za nas izjemen pomen tudi zato, da bo dokazal e-notnost države, zločincem, ki s pomočjo atentatov skušajo vsiliti svojo voljo, pa jasno povedal, da jih čaka kazen. De Gaulle je pozval Francoze, naj mu zaupajo in ga po-oblaste, da opravi »težke naloge, med katere sodi tudi problem Alžirije«. šahovski turnir v Sarajevu Sarajevo, 26. marca. (Tanjug). V I. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Sarajevu so partije končale z naslednjimi izidi: Osmanagič : Bilek 1:0, Kozomara : Ivkov remi, Bogdanovič : Portisch remi, Trifuno-: Darga remi. Smaiibegovič ’ , Sorič prekinjeno v boljšem položaju za slednjega, partija Ke.ilit- : Bobocov Je bila odložena. Četrti remi Parme Mar del Plaita, 26. marca. — (AFP) - Partije IV. kola so se končale z naslednjimi rezultati: Parma : Pilndk remi, Polu-gajevski ; Rossetto 1:0. Szabo : Letelier 1:0, Penrose ; Eliskases remi, Najdorf : Pachmam remi, Sanguinetti : Byme remi. Stanje 24. marca: Atlantske frontalne motnje so dosegle Francijo in se pomikajo dalje proti vzhodu. Imele bodo le kratkotrajen vpliv na vreme pri nas. Prod njimi doteka nekoliko toplejši znak, ki pa ne bo povzročil bistvenih otoplitev. Napoved za torek: Fretežr.o oblačno, vmes bodo prefcodna manjše padavine, ponekod deloma _ kot sneg. Nočne tempera* tune bodo pod o stopinj, v Primorju 4 stopinje C, dnevne do 3, v Primorju do 8 stopinj C.