Naročnina Dnevna iždaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsi vo mesečno 3S Din nedei|»Ra izdaja celole no v Jugo-slavlfi 120 Din, za Inozemstvo 140 D SCOVEJSEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, peltl-vrsta mali oglasi po 1 SO In 2D,vet!I oglasi nad 43 mm vi&lne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v urednlikemo«lu vrstica po lO Din O Pr, v^ćieni □ naroćilu popusl Izide ob 4 zlulral razen pondeljKo ln dneva po prazniku Ureanlštvo )e v Koptlar/evt ulic! Ji. 6 111 Rokopisi se ne vrata/o. nelranklrana pisma se ne spre/cma/o ' Uredništva telefon it. 2050, upravnlštva it. 2328 Naša opora * Včeraj se je vršil občni zbor Zadružne zveze, o katerem prinašamo podrobnejše poročilo na drugem mestu. Štiriintrideseto leto teče, odkar je bila ustanovljena na bivšem Kranjskem prva rajf-ajznovka in danes šteje le naša zveza nad 500 zadrug, a kdor pozna zgodovino našega zadružništva podrobnejše ter razmere in potrebe, ki so ga vodile in razvile, bo šele vedel, kaj pomeni teh štiriintrideset let v zgodovini našega slovenskega naroda. Obup se je loteval našega ljudstva proti koncu preteklega stoletja, tako grozno dediščino je zapustil liberalizem generaciji, ki je prihajala v sedanje stoletje. Propadla sta obrt in trgovina, po kmetih je pel boben in vse je začelo bežati z rodne grude v Ameriko. Tedaj so se voditelji takratne katoliške narodne stranke z dr. Krekom na čelu vrgli z vso silo na gospodarsko delo ter kopali iz tal zadruge po mestih in vaseh- Vse so morali prestati pred liberalnimi nasprotniki zadružništva, psovali so jh po svojem časopisju, blatili po shodih, ova-jali cerkvenim in posvetnim oblastem, toda zaman- Prišlo je marsikako razočaranje, toda končno je zmagalo pošteno in nesebično delo in slovenski narod si je ustvaril mogočno zadružno organizacijo, ki je iztrgala naše ljudstvo iz krempljev liberalnih pijavk, je zacelila težke rane, ki jih je zadal vsemu gospodarskemu stanju liberalizem ter ustvarilo našemu ljudstvu trdna gospodarska oporišča, ki niso odrekla niti v najtežjih časih Med vojno, ko so se prevračale vse vrednote, je ostalo to zadružništvo kot skala in gospodarsko vodilo naše ljudstvo, po vojni, ko so rastle banke kot gobe po dežju in se je vse udajalo blaznim špekulacijam, je ohranilo to zadružništvo mirno kri ter sinotreno in pošteno vršilo svoje naloge dalje. Uspeh zato ni izostal Milijoni težko prisluženega denarja so bili zločinsko zapravljeni, toda niti pare ni izgubil pri vseh težkih gospodarskih krizah in polomih oni slovenski človek, ki je zaupal svoje prihranke našim skromnim zadružnim podeželskim hranilnicam. Še vedno r' no rešeni gospodarskih kriz in še dolgo ne bomo, zato bodi naša prva naloga, da zanesemo zadružno misel tudi v one naše vasi in v one naše sloje, kjer smo jo doslej še pogrešali, da podvojimo in potrojimo zadružno organizatorično delo v onih panogah, ki smo jih doslej še zanemarili. Hranilnic imamo, oziroma bomo kmalu imeli ^ovolj, manjka nam pa še produktivnih konsumnih zadrug, manjka nam kmetijsko-strojnih, stavbnih, živinorejskih, mlekarskih in drugih zadrug, ki postajajo tem potrebnejše, čim bolj čutimo, da smo prišli iz industrijske v izrazito agrarno državo. Ne sme nas uspavati dejstvo, da imamo Slovenci na jugu najpopolnejšo iu najmočnejšo zadružno organizacijo. To je le dokaz, da smo dohitevali po svojih močeh moderen čas, ki zahteva vedno globljo socializacijo družbe. Delali smo realno na podružabljenju sil našega revnega naroda in to delo moramo izpopolnjevati. Saj so vsi visokozveneči programi o socializaciji v realnem življenju pokazali zadružno formo. Zadruga je danes edina stvarna, uporabna oblika skupnega gospodarjenja revnega kmetskega kakor delavskega stanu. Popolno pozadruženje vseh naših finančnih in gospodarskih sil mora biti cilj. Na tem polju moramo biti tem delavnejši, ker v novi dobi vstajajo nove nevarnosti za malega človeka, zlasti malega kmeta. Tu je treba pogledati samo poročilo. Posojila so zrastla od 125 milijonov v leiu 1925. na 558 milijonov. Pri tem je najnevarnejše dejstvo, da velik del teh posojil ni šol v produktivne investicije, ampak so se porabila v dnevnem konsumu. To dejstvo pomeni nevarno hitro zadolževanje. Prav tu se kaže najblagodej-nejši učinek zadružnega gospodarstva. Obrestna mera je najnižja. Gorje našemu kmetu, če bi dobil posojilo le za bančne, ali oderuške zasebne obresti. Če poročilo poudarja, naj vestno skrbimo, da se k nam ne preselijo katastrofalne razmere, v katerih živi srbski kmet, ki plačuje 20, 50 do 100 odstotne obresti, šele prav razumemo obupne klice, ki prihajajo z juga o prezadolževanju tamkajšnjega malrga kmeta. Ta svarilen vzgled, ki ga imamo v neposredni bližini, daje pač dovolj poudarka zahtevi po večji zadružni disciplini. Tistih 100 milijonov, ki jih imajo hranilnice naloženih po bankah, pomenijo veliko napako na zadružnem telesu. Nikdar ne sme zadružnika preslepiti obrestna mera, nikoli se ne smo Vlada decentralizira lapraoo Uspeh zagrebške gospodarske konference — Pripravljajo se tozadevni predlogi uredb in zakonskih načrtov r Belgrad, 19. apr. (Tel. »Slov.«) Z vrnitvijo Nj. V.kralja, vladnega predsednika in o,-talili ministrov je v političnem življenju zav'adalo zopet živahno vrvenje. Vlada je imela dopoldne sejo, na kateri jc na podlagi poročil posebnega ministrskega odbora razpravljala 0 izredno važnem vprašanju decentralizacije upravnih poslov. Že oh priliki zagrebškega zborovanja smo poudarjali, da ima ta shod predvsem namen, da se vlada pouči o zahtevah slovenskih in hrvatskih gospodarskih krogov, ki se tičejo zboljšanja uprave. Ministrski svet je razpravljal o teh zahtevah, ki so jih predložili gospodarski krogi na zagrebškem zborovanju. V kolikor smo poučeni, je v glavnem te zahteve sprejel. Z ozirom na te zahteve so posamezni ministri poročali, katere upra-ne posle lahko decentralizirajo že v bližnjem času, da se na ta način ugodi željam po'ii'i'irih in gospodarskih krogov, ki hočejo imeti točno upravo. 0 tem sta nu današnji seji poročala železniški in poštni minister. Na pri hodnji seji pa bodo poročali o tem ostali ministri. To vprašanje spada brez dvoma hI najvažnejša. Posamezni ministri pripravljajo tozadevne uredbe in zakonske načrte, ki pridejo v najkrajšem času preti skupščino. Na ta način se bo vsem gospodarskim kragom pa tudi ostalemu prebivalstvu zelo mnogo pomagalo, ker se številne zadeve, katere so se sedaj reševale v Belgradu, lahko obravnavajo odslej v pokrajinah. Pri tej priliki je ministrski svet razpravljal o sklicanju narodne st r \ Dc, "по-.ч,'" ■ v zakJ.učka v tem pogledu še ni prišlo. Prihodnie dni se bodo sklicali posamezni odbori, da pripravijo delo za skupščino, nalo pa sc skliče skupščinski plenum. Po sedanjih propozicijuh bi se imela skupščina sestati 25. aprila. Glede decentralizacije je vlada sklenila, da se v bližnji h rločnosti i ri vseh železniških ravnateljstvih ustanovi poseb . osvetovalni odbor, ' i 1 lo sestavljali za: topnikj gospodarskih krogov. Ti odbori bodo dajali svoja mišljenja glede prometne in tarifne politike. Kazen tegu so se na ministrski seji reševala r ia resorna , prašanja. Vukičevič bo v klubu obračunal t rovarii r Belgrad, 19. aprila. (Tel. »Slov.*:) Ob raznih vesteh o borbi med lakozvanimi ne-zadovoljueži in Vukičevičem nam znani Vu-kičevičevi prijatelji izjavljajo sledeče: »Če ne zadovoljne ž i ne vedo, kje je mesto za medsebojne razprave, pa vemo mi. Vukičevič je <"e dejal, da bo šel pred klub in da bomo tamkaj govorili o celotnem današnjem položaju. Potem bomo videli, kdo ima prav in kdo no. Mislim, da nam ne bo težko dokazati v.-em nezadovoljnežem, da vodijo osebno polifko, ki bi jo mogli voditi na drug način. Kar je vlada storila trlede državnih poslov, se ne sme podcenjevali. Kar je Vukičevič storil in napravil za NRS. je lako veliko, da ne bi nihče smel proti temu ua-stopati. Kaj hočejo ti ljudje? Nobenega opravičilu ni ungoče najti za njihovo akcijo. V svoji kampanji proti Vukičeviču najbolj naglasa jo nenacionalno politiko v Vojvodini. Kaka politika pa se je vodila v Vojvodini pred Vukičevičevo vlado? Priznati se mora, da se danes vodi politika tolerantnosti nasproti vojvodinskim manjšinam. Ta tolerantnost nikakor ne more biti narodni zločin, kakor slikajo to nezadovoljneži. Sicer bo pa Imel poslanski klub NRS o tem končno besedo. Kaka bo ta beseda, ni težko uganiti. On je namreč izraz pravega razpoloženja med ljudstvom Zato smo mnenja, da je politika današnje vlade dobra. G. Vukičevič je sam izjavil, da se ne izogiba borbe z glavnim odborom, ker on samo te borbe ne želi. Po njegovem mnenju je nepotrebna. Vesti, da je Aca Stanojevič, prvi podpredsednik glavnega odbora, na strani nezadovoljnežev, so neresnične. Znano je namreč, da g. Stanojevič povsem odobrava Vukičeviča in je z njim v popolnem soglasju. G. Stanojevič je vedno naglašal potrebo, da se ohrani enotnost. Nikdar ni dejal, da je Vukičevičeva politika škodljiva za strankine interese. Zato bo samo klub imel možnost, izreči sklepno besedo. To bo storil v najkrajšem času.« Za poUc'isko stražo v SloveniM r Belgrad, 19. apr. (Tel. »Slov.«) Na intervencijo Društva policijskih uslužbencev v Sloveniji, ki je nedavno pod vodstvom poslanca g. Franjo Zebota obiskala notranjega ministra g. dr. Korošca, je notranji minister g. dr. Korošec odredil, da se policijskim stražnikom, ki morajo spremljati brzovlake na progi Maribor—Rakek, zopet izplačujejo potne dnevnice Dosedaj namreč stražniki več kol let -dni niso dobili za svojo službo za spremljevalce vlakov do meje nobene odškodnine, .lasi-ravno so morali ves dan in vso noč izosi&ti z doma. Ta krivica se je z veljavo od t. aprila naprej odpravila. Za železniške uooko'ence i Belgrad, 19. apr. (Tel. »Slov «) Na prošnjo Društva železniških vpokojencev v Sloveniji je danes prispel v Belgrad narodni poslanec g. Franjo Žebot, da pri merodajnih krogih posreduje v smislu prošenj in zahtev staroželez-niških vpokojencev. Prevedba iz kronskih v dinarske vprkojence in železniške starovpoko-jencev še dosedaj ni rešena niti tako daleč, kakor pri drugih starovpokojencih. Največ je temu krivo železniško ministrstvo, ker je pozabilo javiti finančnemu ministru, da tudi železničarji bivše Južne železnice spadajo med državne vpokojence. Ko je pa železniško ministrstvo storilo svojo dolžnost, je cela zadeva zopet obtičala v finančnem minstrstvu. Poslanec g. Franjo Zebot je interveniral v vseh uradih, ki so merodajni v tej stvari, in zahteval, da se krediti, ki so dovoljeni za starovpokojence, tudi pravočasno izrabijo. V državnem računovodstvu stvar izdelujejo in je zSdeva v teku. Del'tev kmetrskesa kredita r Belgrad, 19. apr. (Tel- »Slov.«) Plenum upravnega odbora ravnateljstva za kmetijski kredit bo imel 23- aprila sejo, na kateri bo razpravljal o ustanovitvi oblastnih zadrug. Obenem bo razpravljal o načinu razdelitve 140 milj. Din, ki jih ima to ravnateljstvo na razpolago. Čim se ustanove oblastne zadruge, sc bo pričel dodeljevati kredit. Praški mestni zastop v Betaradu r Belgrad, 19. apr- (Tel- »Slov.«) Zvečer ob 6 so prispeli iz Prage v Belgrad zastopniki praške mestne občine pod vodstvom župana dr-B a x e. Na kolodvoru jih je pozdravil belgrajski župan dr. Kumanudi, ki jim je želel dobrodošlico. Na pozdrav se mu je zahvalil župan dr. Ваха. Sprejem dragih slovanskih gostov je bil brez vsakega arangementa, kar je treba tem bolj obžalovati, ker je med prebival- k me takega denarja izpostavljati nevarnosti, da radi obljube obresti propade še težko prihranjeni in za skupnost krvavo potrebni kapital. Vzajemnost brezpogojno zahteva, da se denar malega človeka nalaga samo v njegovih zavodih in porabi samo za njegovo korist. Naši zadružniki so včeraj manifestirali za svoje trpeče tovariše na Goriškem. Tam je razpuščena uprava edine zadružne centrale in s tem je izpodrezana gospodarska trdnost in zaslomba prebivalstva na Goriškem. To je gospodarski zadružni zločin, ki ga italijanska ! uprava utemeljuje s političnimi in narodnost- j uimi razlogi, ki pa ne bi bil nič manjši, če bi se zgodil nad kako drugo organizacijo, v ku- i teri bi bila taka motivacija povsem izklju- ' čena. Prav je, da so zadružniki nad tem izrazili svoje nezadovoljstvo, saj gre za zadrugo, ki je dolga desetletja z ,nami delila usodo. Slovenci smo kapitalno šibek narod. Mi nimamo domačega kapitala, ne domačih kapitalistov, a če nočemo postati zato plen tujega kapitala, moramo z združenimi zadružnimi silami izvršiti vse to, kar izvršuje drugod kapital. To bo imelo za nas to ogromno prednost, da nam ne bo treba pretrpeti vseh zlih posledic modernega kapitalističnega izkoriščanja. Naša rešitev je bilo zadružništvo in nanj stavimo tudi v bodoče vse nade, zato mora bili ono slejkoprej središče naše pozornosti, uašega dela in naše ljubezni. Uprava /e vKapnarlevt ui.ši.ti ^ Cr.kovni račun: Lluhllana (S/en. I0.650 In »0.349 xa Inseiale, Sarajevo&t. 756.1, s t/1/i t it št. 39.011. Vraf/a ln Dihih/ št. 21-797 stvom opaziti iskreno in živahno navdušenje nad prihodom zastopnikov prestolice bratskega češkoslovaškega naroda. Dru.Lji slovanski gostje ostanejo v Belgradu več dni. Pri tej priliki bodo stopili v stik z vsemi merodajninii činitelji in obiskali vse zanimivosti Belgrada in okolice. Razgovor med dr. Korošcem in Vukičevičoni r Belgrad, 19. apr. (Tel. »Slov.«) Pred sejo ministrskega sveta je predsednik vlade obiskal notranjega ministra dr. Korošcu v njegovem kabinetu. Predsednik vlade in notranji minister sia imela dolg razgovor o političnem položaju v državi in o bodočem vladnem delovanja. Avdienca ministrskega predsednika r Belgracl. 19. apr. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj .je ob ti sprejel predsednika ministrskega sveta v avdieneo. Za njim je bil v avdienci finančni minister. Dr. Bedekovič — upravnik Skoplja r Belgrad, 19. apr. (Tel. sSlov.«) Notranji minister dr. Anton Korošec je imenoval za upravnika mesta Skoplja Hrvata dr. Janka Be dekoviča. Dr. Marinkovič se vrača, r Belgrad, 19. apr. (Tel. »Slov..) Zunanji minister dr- Marinkovič se vrne v Belgrad dne 25 aprila. Likvidacija agrara v Vojvodini-r Belgrad, 19. aprila. (Tel. Slov. ) Demokratski poslanec Sečcrov je izdelal zakonski načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v Vojvodini, ki ga bo prihodnje dni predložil narodni skupščini. Prepoved. r Belgrad, 19. apr. (Tel. *Slov.«) Notranji minister je prepovedal razširjanje italijanskega lista »ltalia nel Mondo«, ki izhaja v Milanu in Trstu, ker pišf proti interesom naše države- Voiašnica za stanovanja r Belgrad, 19. apr. (Tel. Slov.O Nap dni poslanec g. Franjo Žebot je dobil od vojnega ministrstva obvestilo, tla je odobrilo mestni občini mariborski zakup dravske vojašnue za tri leta v stanovanjske namene. Istotako je tudi eno veliko vojaško barako prepusten občini v polno uporabo. Spremembe v vatikanski v Rim, 19. npr. (Tel. »Slov. ) V Vatikanu sc za mesec junij napoveduje konzistorij, na katerem bo msgr Pacelii v Berlinu brez dvoma dobil kardinalski klobuk. Obenem so bo moral določiti tudi naslednik kardinala La-fontaina kot beneški patriarh, ker se osiveli kardinal preseli v kurijo. Brezuspešno je deputacija beneških osebnosti prosila papeža za intervencijo, da bi kardinal Lafontaine ostal v Benetkah. Kardinal državni sekretar Ga-sparri glasom Resto del Carlino baje pri tej priliki ni prikrival, da je truden, vsled česar se sedaj v vatikanskih krogih razmišlja tudi o njegovem nasledniku. Kakor se euje, bo tudi papežev nuncij v Parizu msgr Maglioni dobil kardinalski klobuk. Vest doslej ni potrjena. ° podelitvijo kardinalskega klobuka bi nuncija Maglionija radi spravili iz Pariza. Med Poltsko in Vatikanom nćHbol'ši odnošaji v Milan, 19. apr. (Tel. Slov. ) Poljski zunanji minister Zaleski jc pred svojim od-potovanjeni izjavil novinarjem, da je zadovoljen s političnim uspehom svojega rimskega obiska. 0 svojem razgovoru s papežem je izjavil: Seveda se je govorilo tudi o gotovih vprašanjih konkordata. ki neizogibno nastanejo v državi z 20 škofijami in katerih praktična rešitev se bo olajšala z neposredno izmenjavo misli. Poljske oblasti in sv. stolica se opirata pri tem na konkordat, ki predvideva -mernice iu postopek za posamezne slučaje. Odnošaji med Vatikanom in Poljsko so kai najboljši. Francoske diplomatske spremembo v Pariš, 19. apr. (Tel. Slov.c) 2e dalje časa pričakovani diplomatski revirmani se objavljajo danes zvečer. Poslanik na Dunaju Chambrun je imenovan za poslanika v An-gori. Na njegovo mesto pride ravnatelj francoske službe pri Društvu narodov v Ženevi Clausel, ki ga bo nadomestil dosedanji generalni tajnik veleposlaniške konferenci Maxigli. Za poslanika v Bukarešta je imenovan dosedanji poslanik v K ovnu Puatue. AVTO izkušenega avtomobilista. Zakaj? MALI OGLASI i m saka drobna vršilca 1-50 Din ali vsaka besede O par. Nalmanjil oglas 3 ali ® Din. Oglasi nad cvet vrstic se računafo vlir, Za odgovor inamko! Na vpraianta brez znamke ne odgovar|amot Stužbe /sr\yo Prodajalka iz boljše hiše, izvežbana v trgovini meš. blaga, Uče službe s 1. majem. Ponudbe na Marica Derni-kovič, poŠt. ležeče Kozje. Inteligenten fant Z dežele želi mesto sluge pri kakem večjem podjetju ali kaj sličnega. -Vešč je tudi lepopisja in računstva. Ponudbe postati na upravo Slovenca pod »Čista preteklost«. Meblovana soba sc odda. Iliriska ul. 19, II. nadstr. desno. Odda se dobro idoča TRGOVINA z manufakturo in galanterijo, obstoječa nad 24 let, na Glavnem trgu v Kamniku. - Pojasnila daje trgov. Cuderman, Kamnik. Medičarski pomočnik samostojen delavec, se takoj sprejme. Ponudbe pod »medičarski« na upravo lista. Služkinjo k 3 otrokom (9 in 3 leta in novorojenček) sprejmem. Biti mora zanesljiva, zdrava, poštena in lepega vedenja, vajena varstva in vzgoje otrok, ter opravljanja vseh del, idruženih z otroci. Biti sme tudi starejša, samo 1 dobrimi spričevali. Plača po dogovoru. V bližini Bleda. - Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 3377. Sprejme sc takoj več izučenih vlili klobukov (stafireric) v tovarno klobukov Boga'ai & Jane, Radovljica. Plača po dogovoru ali akord. KUPIM hrastove hlode, hrastove irize in hrastove deske 27 mm, sposobne za izdelovanje frizen. - Ponudbe s ceno in množino na Ivan Šiška, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. Razpisujemo dobavo naslednjega materijala: zavornjake za lokomotive, pločevino, vijake, tračnike, žični-ke, okove za okna, rudninska olja in masti, petrolej, vodo- kazne armature. Ponudbe ie vložiti do 3. maja t. 1. Več pri podpisani. — Direkcija drž. rudnika, Zabukovca, poŠta Griže. OPOZARJANO na „Mali oglasnik" v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! Nizka nabavna cena! I Mala uporaba bencina! Neomejena trajnost! Minimalno izrablienje! Tehnična dovršenost! Lonene tropine in druga krmila nudi najcenejo A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24 veletrgovina žita in mlev-skih izdelkov ** NalDoljSl /4 kohsi Čebln, Wo!fova 1/2 I9 APNO v kosih. Z malo mague-zije, vsled tega mastno, najizdatnejše blago. Po brezkonkurenčnih conah pri odjemu vagona. M. OSUfATITSCH, Celje. Zima najboljša in najcenejša pri li. Plasten tovarna žime Stražište pri Kranju. Inžiner ta gradho železn. proge ce išče. Nastop takoj. Nagle ponudbe z dokumenti na: Mirko Milutinovič, advokat, B-ograd, Deli-gradska št. 1. V lesni stroki dobro izurjeno moško pisarniško moč išče za takojšnji nastop večja lesna industrija na Dolenjskem. — Prednost imaio oni, ki so tudi praktično verzirani. Ponudbe z navedbo referenc na poštni predal št. 153 Ljublj- Glavna pošta. ZASTOPNIKI (ce) pozor! Ce obiskujete privat odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih cenenih novosti (vsakdo ie takoi kupec) v resnici 1 lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno. Potrebna kavcija 2 do 300 Din. -Podrobnosti vsak dan od 2_6 ure. Kemične novosti: Val. Kovač, Ljubljana, Beethovnova ul. 4. Stanovanja Prodam čisto nov močan voz 8 cm široka kolesa. Cena 5000 Din. - Naslov pove uprava lista pod St. 3311. Zaradi izselitve je poceni naprodaj: starinski model jedilnice »Alt Wien«, kompletna spalnica, kuhinja, otroške 'postelje, železne zložljive postelje, perzlj. preproga 3.5 X 4.5 in razno drugo pohištvo. - Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 3315. Ugodno se proda velika slika »Zadnja večerja«, pripravna za kako župnišče ali večjo obednico, dve marmornati vazi in drugo. Naslov v upravi pod št. 3380. Selitve v mestu in na deželo strokovno in najcenejše potom S loven la transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon St. 2718 Dve stanovanji s po 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami. souporabo kopalnice in pralnice in vrtom ob Dunajski cesti na Brinju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrove c. 12. Proda se 8 mesecev star ovčar (VColfshund) dober čuvaj. Stari trg 34, Ljubljana. Aasa обг/ Pozor, gospodje! Po meri in modi Vam izgoloviro obleko, kakor tudi obrnem. Cena enostavnega dela 150 Din, finejše delo 200 Din. Po mero pridem na dom. Pišite dopisnico. - Josip Vodenik, krojaški mojster, Laverca St. 19. Najcenejša prodaja modrim otomanov, divanov, vse vrste žime dobite pri Fran Jager, Sv. Petra nasip 29. Najcenejša predelava vseh tapetniških del. Slavimo podjetje ACCETTO & drugovi dražba z o. z Maribor, KoroSf-ova nI. Motvoz tovarni. Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. » Inserirajte v »Slovencu'! Veliko Vam koristi če si omislite ali šivalni stroj znamke „Orltzner", v najlepših opremah na zalogi samo pri JOS. PETELINU] L|Ubliona. blizu Prešernovega spomenika. 15 letna garancija. Pouk vezenja brezplačen. Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zelenjadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24*-. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Velika rezerva sile! Ideal slabe ceste! tu Schuringachse") Najokusnejša izvedba! Zelo e!egantna linija! Ugodni plačilni pogoji! Radio Nauh o radiofehnlhi Spisal Leopold Andree Broširan Din 60'—, ve-un Din 76'— Jugoslovanska Knjigarna v Linbliani. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Franc Kalčič postreSček danes, 18. t. m, ob pol 4 zjutraj po daljšem trpljenju boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek 19, t. m. ob 5 popoldne od doma žalosti Dunajska ccsta št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. aprila 1928. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. VEDNO IHAJA NOVCU PRIHAJAJOČE ST1 A.E.SKABERNE LJUBLJANA. PIIPMPESTANSKI MEDNARODNI SEJEN 2». aprila do 7. mala 1928 a) gradnja cest, b) tehniške naprave v občini, c) naprave za izkoriščanje naravnih sil, d) poljedelski produkti za izvoz in e) radio hol posebni oddelhl Splošna industrijska razstava Mnogoštevilni inozemski razstavljalci. Skladišče prosto carine. Ugodnosti na potovanju: 50% popust na ogrskih železnicah ter na rečnih progah DDSG in MFTR in sicer za tja in nazaj 50% popust na jugoslov. železnicah pri povratku Prehod čez mejo brez vizuma. - Cena eejmske legitimacije Din 40'— Polasnila ln legitimacije za sejem se dobivajo v BUDIMPEŠTI: pri sejemskem uradu V. Alkotmany ut. 8, v LJUBLJANI: v pisarni „Putnika", v ZAGREBU: pri kr. ogrskem konzulatu, Draškovičeva 17, v BELGRADU: pri Dr. G6za Szilagyi, kr. ogrski trg. pooblaščenec, palata Akademije. Slovensfto-srDohrvatshi slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70'—. Jugoslov. knjigarna v Ljubljani, Generalno zastopstvo: FERRUM d. d. Zagreb, Hatzova 14/g Telefon 42-26. Ljubljana: J. Kraker, Poljanska c. J. Tel. 29«. Maribor: It. Pelikan. Kralja l'etra 5. Tet. 458. lieograd, Ferum d. d.. Kr. Milana 54. Tel. 3187. Sprejmemo zastopnike. Obiščite za časa zngrcbSkeca velesejma našo ondotno razstavo. CenenSe koi ori RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/aktumo blago samo p/i TRPIN, MARIBOR, o,aon, trg š,eo. 17 mlajšo moč, kot tehničnega likvidatorja, išče zavarovalnica v stalno nameščenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Likvidator« št. 3304. Zahvala Ko je naša nenadomestljiva soproga, zlata mamica itd. Jožica Krek tako nenadoma nas zapustila, in se preselila v večnost, nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato naj prejmejo vsi, ki so nam stali ob strašnih trenutkih ob strani, in nam s tem lajšali bol, našo prisrčno zahvalo. Najlepša hvala pevcem pevskega društva »Ljubljanski zvon« za ganljive ža-lostinke, katere so zapeli v slovo svoji nekdanji sopevki. Prisrčna zahvala vsem onim, ki so našo rajnko obsuli s tako krasnim cvetjem, in vsem onim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek dne 23. aprila 1928 ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Siiki. Žalujoči rodbini KREK in PČSCHEL Za Jugoslovansko tiskarno « Liubljanit Karel Cei. Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec. Uredniki Franc Tersedlavi / / aj/e novega KOLEDAR. Petek, 20. aprila. Neža Mont., dcvica, Teodor (Božidar), sp., Marcelin, škof. — Lunina sprememba: Mlaj ob 6.25 zj. (Po Herschlu se napoveduje spremenljivo vreme. — Solnce vzide ob 5.09 zj. in zaide ob 6.50 pop. — Jutri: Bruno, Simon. Dunajska vremenska napoved za 20. april: Izpremenljivo vreme s kratkimi plohami. Trajne toplote še ni pričakovati. V višinskih legah ponoči nevarnost slane. ZGODOVINSKI DNEVI. 20. aprila: 1847. se je rodil češki državni poslanec, dvorni svetnik in profesor Jan V. Hrasky. V letih od 1884. do 1897. je bil deželni inženjer kranjski. — 1877. se je ustanovila ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja. — 1916. je sedem italijanskih letal bilo nad Trstom. Vrgli so 25 bomb, ki so ubile devet oseb, pet oseb ranile, salezijanski samostan pa razdejale. — 1917. je Rusija prekinila diplo-matične zveze z USA. — 1872. je umrl dr. Lju-devit Gaj. — 1889. je umrl pisatelj Matej Cigale, — 1492. se je rodil italijanski pisatelj Pietro Aretino. — 1808. se je v Parizu rodil Napoleon III. — 1832. se je rodil medicinec Ernest von Leyden. — 1899. je umrl francoski pisatelj Edvard Pailleron. — 1908. jc umrl ruski državnik Pavel grof Šuvalov. — 1886. je mestna občina ljubljanska pričela graditi »belgijsko« vojašnico. * * * -k f Janez Mikš. Včeraj dopoldne je umrl na Trsteniku nad Kranjem ondotni župnik Janez Mikš. Pokojni je bil rojen v Hote-dršici dne 29. avgusta 1863 in bil v mašnika posvečen 10. jul. 1887. Služboval je kot kaplan v Logatcu in v Hrenovicah, bil ekspozit na Razdrtem, nato tri leta in pol župnik v Planini pri Vipavi. Po dveletnem umirovljenju vsled bolezni je prišel meseca novembra 1898 na Trstenik, kjer je bil do sedaj, torej skoro 30 let. Bil je nad vse goreč dušni pastir, blagega srca, nad vse delaven in idealen. Zadnje čase se je močno trudil potom spisov in znane svoje brošure za izboljšanje gmotnega stanja slovenske duhovščine. Pokoj njegovi duši! — Pogreb bo na Trsteniku v soboto, 21. aprila t. 1., ob 10 dopoldne. •k 7744 rešitev je prejela naša uprava ob priliki prvega letošnjega razpisa Slovenče-vih« nagrad. To kaže, kako zanimanje so zbudile te nagrade po vsej Sloveniji in še daleč izven njenih mej. Tudi nova nagrada, razpisana v velikonočni številki našega lista, je povzročila obilo govorjenja in povpraševanja med našimi naročniki in bravci. S prvim majem pa, ko bo tekmovanje za nagrade pričelo, bo brez dvoma zanimanje od dne do dne še raslo. Razumljivo, saj peljati se z aero-planom v Belgrad in nazaj, 14 dni bivati na lepem otoku Krku, dobiti dobro kolo ali krasno budilko zastonj, ni kar tako! Velečostiti Mmlm nudimo izredno ugodno lister, kamgarn, blago zu obleke, talarje ter blago za površnike. Vabimo najuljudneje na ogled blaga. DRAGO SCHVVAB. LJUBLJAiNA I * Novi provincijal. Frančiškanska pro-vincija Bosne-Srcbrne je imela dne 17. aprila v krajevem Jajcu svoje prov. volitve. Vodil jih je član slovenske provincije dr. P. Hugo Bren O. F. M. Za provincijala je bil izvoljen preč. Fra Joso Mackusič, gvardijan v Jajcu. Novoizvoljeni provincijal je bil kot župnik in gvardijan v Jajcu eden izmed glavnih stebrov Pučke stranke v Bosni ter navdušen propagator in organizator orlovskega pokreta. Da je orlovstvo danes v pomladnem razmahu i v Bosni, je v veliki meri njegova zasluga. Ledino je oral na globoko in široko. Kako globoko on pojmuje katoliško akcijo sploh in Pučko stranko ter orlovstvo posebej, pričajo njegovi trezni in temeljiti članki, večinoma psevdonimi v hrvatskih revijah. V mnogem spominjajo na katoliškega kladivarja dr. Mahniča, Delil je tudi njegovo usodo. Nakopal si je mnogo sovražnikov, ki so hoteli njega in njegovo delo uniičti. Ni jim uspelo. Njegov duh ni klonil in provincija ga je ščitila, dokler mu ni sedaj poverila svojega vodstva. Upajmo, da bo poslej svobodneje razvijal svoje sile za Pučko stranko in orlovstvo, v smislu in okviru prave katoliške akcije. Kot takega ga tudi mi katoliški Slovenci pozdravljamo. Veseli njegove izvolitve mu kličemo: Bog živi! ic Na številna vprašanja glede skupnega romanja na Trsat sporoča »Sveta vojska< v Ljubljani, da je za prijavo še dosti časa, vendar je želeti, da se udeleženci kmalu prijavijo, da si zasigurajo izkaznice, ker jih je le omejeno število na razpolago. ic Ameriški Slovenci pridejo letos v večji skupini v Lurd in v domovino. Potovanje bo vodil g. Ivan Jerič, urednik »Amerik. Slovenca«* in predsednik katol. tiskovnega društva »Edinost« iz Chicaga. Potniki pridejo v Pariz 25. maja, kjer jih bosta počakala g. Mihael Perčič, župnik iz Preserja in Rev. Kazimir Zakrajšek, ki jim prideta nasproti iz domovine. Od tu gredo skupno v Lurd. Slovenske pobožnosti za nje bodo v Lurdu na binkoštni pondeljek. V domovino pridejo 31. maja. — Med počitnicami pride tudi več slovenskih duhovnikov. Med njimi g. Matija Šavs, dekan iz £t. Pavla, Rev. Rcmškar, Rev. Mikš in Rev. Benvenut Winkler. ic Pri koncertu »Ljubljane« v nedeljo ob pol 4 popoldne v župni cerkvi v Št. Vidu nad Ljubljano izvaja g. St. Premrl sledeče točke na orglah: 1. Rheinberger: Passacaglia. 2. Brahms: Koralna zaigra, 3. Pescetti: Allegro, 4. Dittrich: Fantazijska iuga na velikonočni alleluja! — Predprodaja vstopnic v Zakotni-kovi trafiki. ic Diplomski izpit za gradbenega inže-njerja sta napravil;' na ljubljanski tehniki gg. Evgen Poniž iz Medvod in Ante Kaliterna iz Splita. ic Policijskn vest. Za okrajnega nadzornika varnostne straže v III. skupini II. kat. je imenovan rcvirni nadzornik oblastnega poveljstva varnostne straže v Mariboru Ivan Kralj. ic Davek na pokojninske prejemke. Računovodstvo delegacije min. fin. nam pošilja: Po členu 89. novega zakona o neposrednih davkih z dne 8 febr. 1928 (Uradni list št. 26-75 ex 1928) sc mora odtegovati od 1. aprila 1928 Mirko Avsenak: Hofand Larmonika je v gostilni iti pet fantov okoli nje, par vriskov in kaki dve pesmi, ki se jim ue da videti, kakšne so v obraz iu še vino na mizi, ki ga pijejo ua silo. Pojejo fantje in vsaka beseda je široka in prešerna kakor Bmeh. Mladi Glas pripoveduje gostilničarju, kako je bilo zopet doma in zakaj gre na pot. Iz njegove besede zadehli ona njiva v bregu nad mlinom, ki je v jesenskih dneh polna solnca in ki vsakega opoji z njim, ko gre mimo. Kakor mlado kmetiško dekle, zdravo in toplo, z zdravjem razsipno in radodarno, vinograd bujen in zapeljiv, v dnevih zorenja. Pa je objela s svojo omamo tudi fanta Glasa, ko jo je videl vso solnčno. Pa je pozabil na vino in stare račune, ki jih ima še s fanti iz vseh vasi okoli, in na noč, ki mu je neprestano ležala v glavi in udih, in je šel, da jo razorje, ker se mu je zdelo, da čaka ravno to uro nanj, kakor mlada žena, in da bi bilo drugi dan že polovico zamujenega. Z vriskom je zapregel voli in hitel, da se ne bi odmaknila, ohladila, da ue bi ušla blagoslovljena ura. In mu je pela duša, ko je hitel za brazdo in narahlo požvižgaval; vo-lička pa sta mukala in hitela, hitela ... Obrnil je dve brazdi na eni strani, na drugi pa poltretjo. Izpred hleva je kakor vrana s strganimi krili prihitel glas in ga je udaril: >Kaj si se pa zamislil?r Fant se je zakrknil in se ni oglasi. > Al i čuješ, ali ne: kaj si se naenkrat spravil delat?« Fant je prenehal z žvižganjem in je začutil, da ni več solnca na njivi. >Saj sami vidite k »Kdo li je pa rekel?* »Čas je že za repo.« •Samo to te vprašani, fant: kdo ti je rekel napreči?« »Bom pa menda sam tudi toliko vedel, kdaj je treba, in smel bom menda tudi.« »Dokler bom jaz gospodar, tako dolgo ue. Delal boš, kar bom jaz dejal, in takrat, ko ti bom jaz dejal. Ali pa nič .. .« >Dobro, če hočete tako, pa nič. Grem pa v Holandl Vsaj doma ne bom, kjer nimam nobene pravice!...« Starega je zgrabilo za srce, a je le dejal: »Dokler boš tak, te ni treba doma. Ako h^češ delati po svoje, delaj to kjerkoli, pri meni ne boš.« »Ne bom se silili« »Molči!« Obema se je zazdelo, da je čez vso zemljo tisti hip padel težak mrk. kakor da je zbolelo solnce. Trudno je stari gnal začudena voliča v hlev. Iz napolzorane njive se je kadilo in iz gnoja je brez koristi izhajal omamen dim. Govorili niso od tistega popoldneva nič, le mati jc jokala ponoči in mala sestrica se je silno bala ure, ko bi imel iti najstarejši brat. Najrajše ga je imela jasnega in korajž-nega fanta, mlajšega se je bala. ker je bil tih. V gostilno je prišel za njim stari Glas, ko so prišli fantje, da ponovijo svojo staro navado. Mlademu je nerodno in nc upa pogledati tja; vendar je vesel, du je prišel oče | za njim, da bi ga prosil. Tudi drugi ?e spogledujejo, nekateri se zboje, da ne bi mladi ostal. Neroden шоПг - " na vse in jim trga dobro voljo z 1 Pn nlane mladi ipazi, da je radi 1 dalje davek tudi od celokupnih mesečnih pokojninskih prejemkov, torej od pokojnine in osebne ter družinske draginjske doklade ne glede na to, ali je bila pokojnina nakazana ie v kronah ali dinarjih ali pa po novem uradniškem zakonu in sicer po členu 95 tab. 2. Ker se radi pozne objave tega zakona ni mogel odtegnili ta davek že v aprilu 1928. se bo vsem vpokojencem torej tudi kronskim, ki jih znkon ne izvzema — odtegnil v maju 1928 dvojni mesečni znesek, — vrnila pa — oziroma v dobro vračunala v aprilu odtegnjena dohodnina, invalidski davek in komorska doklada. Opozarjajo se obenem vsi vpokojenci, da naj v smislu zakona takoj naznanijo računovodstvu delegacije ministrstva financ one svoje privatne mesečne dohodke, ki presegajo višino celokupne mesečne pokojnine. ic Adresar mesta Ljubljane in okolice. Vse interesente, posebno pa industrijce cele Slovenije, vljudno prosimo, da nam takoj sporoče, če žele kakršnekoli informacijo glede uvrstitve, bodisi svoje osebe, ali podjetja. Ob tej priliki pripominjamo, da se tiska že drugi del (seznam prebivalstva), da pa bomo kljub temu izvršili takoj vsako prijavljeno korekturo. Uredništvo »Adresarja mesta Ljubljane in okolice« v Ljubljani, Kongresni trg 3, tel. 29—70. ■fcShod SLS na Ješici se je v sredo zvečer vršil v mali dvorani društvenega doma. Poročal je o splošnem političnem položaju, zlasti o novem davčnem zakonu in proračunu g poslanec dr. Kulovec. Kljub temu, da shod ni bil javen in tudi ne kot tak sklican, ampak zamišljen bolj kot sestanek zaupnikov, se je zbralo toliko občanov, da je bila dvorana kmalu premajhna in so morali sneti vrata, da so tako mogli slišati izvajanja gospoda poslanca tudi oni v veži, kolikor jih ni moglo v dvorano. Med glasnim odobravanjem politike naše stranke je bil shod ob 10 zvečer zaključen. ir Zagrebški sejzmograiski zavod jc včeraj ob 12. uri 16 min. 46 sek. zabeležil močen potres, katerega epicenter leži 1050 km od Zagreba. Aparat je potem zabeležil še 20 ponovitev potresa. ic Smrtna kosa. V Vicancih pri Veliki nedelji je umrl vrl mladenič Alojzij H e r -g u 1 a. Zadnjo nedeljo je še bil na vojnem razporedu in pri obeh službah božiih. Popoldne v nedeljo je obolel nenadoma in v pondeljek je že bil na mrtvaškem odru. Rajni je bil več let bolniški strežnik v Mariboru in Ljubliani. ic Tečaj za gospodarske praktikante (vajence) na kmetijski šoli na Grmu, ki je bil objavljen tudi v našem listu, se prične šele s 15. majem 1928. Rok za vlaganje prošenj je podališon do 5. maja. Opozarjamo kmetske posestnike na važnost tega tečaja in priporočamo, da se poslužijo ugodnosti brezplačnega strokovnega šolanja svojih sinov v polni meri. Prošnje se naslovijo na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. ic Madiarska komisija m prevzem 70111-liiškc knii^e dovršila delo. V torek, dne 17. t. m., jc odpotovala iz Murske Sobote nazaj na Madjarsko posebna madjarska komisija za prevzem zemljiške knjige onih občin sobo-škesra, dolnjelendavskega in preloškega (v Medjiinurju) okraja, ki so po trianonski pogodbi pripadle Madjarski. Delo komisije je trajalo nad pol leta; najdelj se je mudila v Dolnji endavi, najmanj pa v Murski Soboti, kjer je v ponedeljek zaključila svoje delo. Na navadnem vozu so v torek dopoldne odpeljali iz Murske Sobote preko Trdkove (najsever- nn -г ^г-г.тгг.-сгга« nejša naša občina) v Monošter zadnje zemljiškoknjižne akte. Do meje so spremljali prevoz naši orožniki, na oni strani pa so prevzeli stražo madjarski stražniki. Z akti se je vozil tudi vodja zemljiške knjige v Monoštru g. Šokal, pred našo združitvijo z Jugoslavijo vodja zemljiške knjige v Murski Soboti. Na podoben način se je že prej izvršil prevoz iz Monošlra v Mursko Soboto zeniljeknjižnih aktov onih občin monoštrske;, a okraja, ki so pripadle Jugoslaviji. Na predvečer odhoda komisije se je vršila v gostilni na Hidvegu« intimna prireditev, katere sta se udeležila oba madjarska člana komisije predsednik dr. Ferencz Hari. sodni svetnik pri višjem deželnem sodišču v Budimpešti in Jovan Ditz, ravnatelj zemljiške knjige v Budimpešti in predstojnik tukajšnjega okrajnega sodišča s sodniki in še nekateri drugi gospodje. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju; vrstilo se je tudi več govorov, prvi je govoril v slovenskem in nemškem jeziku g. dr. SI. Šume-njak, tukaj.-! ji sodni predstojnik, njemu pa je odgovoril <*. dr. Hari, njima pa so sledili še drugi. Madjarska delegata sla se v torek odpeljala z vlakom do Hodoša, odkoder morala peš preko meje (ker še vedno ni tranzita), od lam da'je pa zopet /. vlakom v Monošter iu naprej v Budimpešto, lako se počasi urejajo zadnji še ne rešeni odnosi med nam' in n.n.ijarsko državo. т*г Dva aeropiana v Hočah. V sredo okoli poldneva sta morala prisilno pristati na polju med Slivnico in Hočo dva romunska aero-plana, ki sta plula iz Vidma ((Jdine) proti Bukareštu. Vsled neurja v Alpah sta zgubila orientacijo in jima je vsled dolgega iskanja prave smeri že zmanjkalo bencina. Včeraj zjutraj sta sc zopet dvignila ter odplula svojo pot. V aeroplanih je bilo šesl potnikov, pet Francozov in en Komun. •k Tombola poštnih uslužbencev v Murski Sobcti. V nedeljo, dne 22. t. m. se bo vršila v Murski Soboti dobrodelna tombola poštnih uslužbencev. Čisti dobiček sc porabi za podporo obolelim stanovskim tovarišem. k Vlomi v Slov. krsjini na dnevnem redu. Zadnji čas so vlomi v Slovenski krajini tako pogostni, da vzbuja povsod strah. V nevarnosti je zlasti perutnina in drugi predmeti, ki se na lahek način dajo spraviti v denar. V PredanovciH je bilo eno noč vlomljeno pri večih hišah. V Puconcih so neznani storilci odnesli od Va.rgovih dve praseti. V Turnišču so 18—201et.ni tatici odnesli večjo množino perutnine. Srečo so poizkušali vlomilci tudi pod Lipo in na Kapci, a bili so pregnani. Isto noč pa jc bilo vlcmljcno no Hotizi pri trgovcu Rituperju. Vlomilci so odnesli mnogo tobaka in drugih stvari v vrednosti 8000 Din. — Vsi znaki kažejo, da gospodari v Slovenski krajini debro organizirana vlomilska tolpa. Orožništvo je na delu, a lopovi so tako prebrisani da jim ni mogoče priti do živega. NOČNA SLUŽBA LEKARN Drevi imajo nečno službo: Baho.ec ua Kongresnem trgu, LMar na Sv. Pri sv. -osti in Hočevar v Šiški. 0 Poset praškega občinskega sveta v Ljubljani. \ torek !?■!. aprila ob 8 zjutraj dospe na povralku iz Belgrada in Zagreba v Ljubljano delegacij:: občinskega sveta glavnega češkoslovaškega mesta Prage. Delegacijo tvorijo gg. župan dr. Karel Ваха in 13 občiii- njega in radi očeta: »Vina! Prinesi vina, dekle ti. Angelca, ali kako ti je že ime! Zakaj ste naenkrat tihi, kaj se tako žalostno držite? Pojte in veseli bodimo za slovo! Zapojmo! In zapoje sam v visokem, krepkem, drugem tenorju. Gostilna je zopet polna glasov. Stari ne prisede, ne sede k nobeni mizi. Ob cknu stoji in skozenj gleda. Nihče ga ne ogovarja, le natakarica Angelca, novinka, tujka, mu prinese četrt litra. Pa ga drži kar v roki in pije kakor romarji ali sejinarji, ki obstanejo kar pred vrati in pijejo stoje, pije brez veselja ali potrebe, pije, ker pač drži kozarec v roki, pije, kakor da se ga niti malo ne tiče to. kar je v gostilni. Gostilničar je predrzen. »Glas, kaj boš stal tam. Prisedi sem k nam, k fantom* pri-sedi in pij z njimi za slovo. Taki fantje so kaj vredni, ki se upajo po svetu. Ne bodi čuden, pa jim ne delaj težkega slovesa!« Zdaj, ko je padla beseda, se stari zave, kako je z njim. Ves nemir in jeza in žalost se je v tem hipu zgostila, uravnala v njem in planila na ustnice: »Tiho bodi. Tone, duša krčmarska, kra-marska. Samo do tega ti je, da vino prodaš, da čim več spijemo, za nas ti pa ni nič!... Tudi ti si kriv, da mi odhaja sin. Kolikokrat ]e pri tebi pil in se pi.etepal! Zdaj pa nima več veselja do dela pa bi hotel za lahkim kruhom po svetu, lahkokrušnik... Pa ne bo, nikamor no pojde!« »Kdo mi ho lo to rekel,« govori fant pol očetu, pol obrnjen h gostilni. »Kdo li bo rekel, kdo I i bo rekel1 ?.o odnehava oče: zdi se mu, da je udaril ob skalo in da bo od udarca edino njega bolela roka. »Kdo ti bo rekel... Nihče ti ne bo rekel; toda kam boš hodil? Več solza je v lej besedi knkor ,i;isne zapovedi, več prešnje. In to ga jezi in draži, boii se, da bi vsi videli njegovo dušo v mehkem trenotku iu še ponižano. In kriči, da bi zak ril prejšnji glas, ki se je proti njegovi volji tako neumno z.astre-sel. Skoz okno gleda še vedno, kozarci* drži v roki in razliva vino med govorom, obrača se napol k fantom, proseče pogleduje ': sinu. kradoma, da mu ue bi slučajno videl v oči. in zopet gleda skozi okno in kroga, \ besedi pa se dela jeznega in strogega. ' Nikamor ne !još hodi!! Sam ve, Bremena«. Žreb je določil njega. Pozneje se bo vrnil k tovarišem in skupno l njimi poletel v Newyork. Nadomestni deli so žc bili odposlani v Миггау Вау, odkoder jih bodo jutri z letalom poslali na 1 Greenly Island, tako da bo »Bremen« mogel v najugodnejšem slučaju startati v nedeljo za Newyork. Prva Hlinefeldova poročila je nakupila za tisk »Herst Prees« za rekordno ceno 65.000 dolarjev. ' Mariborski občinski svet Vsled obolelosti župana dr. J u v a n a je današnjo sejo otvoril podžupan dr. Lipold, ki je izjavil, da je občinski svetnik Čanžek odložil mandat ter pride na njegovo mesto g. Plevanš. Prebral je resolucijo mestnih in trških občin, ki predlagajo, naj bi 9e sirotinski denar nalagal vsaj še deset let pri domačih zavodih in naj bi se v Mariboru ustanovila podružnica Hipotekarne banke. Zatem je bil na dnevnem redu proračun o mestnem vodovodu, plinarni, mestnem električnem podjetju, pogrebnem zavodu, gradbenem skladu in ustanovah, ki je bil po kratki debati o klavnici sprejet z 22 proti 10 glasovi m. Daljšo debato je otvoril socialist Bahun radi izgubljene tožbe o najemnini vojašuic. Dr. Leskovar je obrazložil, da se je prizadeval kolikor je mogel, da bi tožbo dobil, zakaj pa je tretja instanca tožbo zavrnila, ki je bila v obeh prejšnjih instancah pozitivno rešena, tega sodišče samo ni točno navedlo. Izvolili so se vsi pravniki občinskega sveta in g. Gr&ir, da stvar temeljito preštudirajo. Predložen je bil predlog socialistov, da se obdavčijo vsi oni najemni objekti, ki so do 1. julija 1914 služili v stanovanjske svrhe. Dr. Leskovar je še dostavil, naj se ta denar steka v gradbeni sklad. Popolnoma brezposelnim naj s(j v gotovih in izredno nujnih slučajih podpora zviša. — Dnevno dečje zavetišče v V. okraju. Tam obstojita dva otroška vrtca. Eden je last železniške uprave. Ker se je govorilo, da namerava železniška uprava to zavetišče opustiti, naj bi mestna občina skušala dobiti to poslopje za dnevno dečje zavetišče. Sklenilo se je, da dokler železniška uprava oskrbuje otroški vrtec, naj ostane vse pri starem, gradbeni urad naj pa poišče drug prostor za dečje zavetišče v V. okraju. Dečja postaja se je nameravala provizorično v Strose-majerjevi ulici. Ker pa je treba popraviti streho dečjega zavetišča v Ljudskem vrtu, naj se tam napravi prvo nadstropje za dečjo postajo. Izvrši naj se parcelacija za stanovanjsko hišo, ki jo bo zidal oblastni odbor med Stross-majerjevo, Krekovo in Gregorčičevo ulico. Strossmajerjeva ulica bi se s tem podaljšala do Krekove. Stanovanjska hiša za šoferje se >e bo zidala v Plinarniški ulici, ampak na oglu Kacijanarjeve in Klavniške ulice. Hiša l>o dvonadstropna in bo imela 25 stanovanj z vsemi pritiklinami. Zidanje delavske kolonije. Po načrtih vseuč. prof. arh. Vurnika naj bi mestna občina pozidala 75 hišic med Betnavsko, Magdalen-sko in Fochovo ulico. V sredi med hišami bi bil lep prostor s klopmi, vodnjakom in otroškim igriščem. Za te hiše bi se porabilo 28.170 kvadr. metrov in bi vse skupaj stalo 3,859.959 dinarjev, na vsako posamezno bi prišlo 48.787 dinarjev, a to le za golo stavbo. Za hiše bi posamezniki plačevali mesečno okoli 300 Din za amortizacijo Ln najemnino. Sklenilo se je tudi, da se stvar da enemu stavbeniku, ki mora delo dokončati do 1. novembra in tozadevno vložiti kavcijo. Po dolgi debati radi načrtov se je stvar odložila za prihodnjo sejo. Med tem časom naj bi se načrti preštudirali. Sprejelo se je, da se avtoškropilnik in avto za odvoz fekalij ne kupi od tvrdke Saurer, temveč od tvrdke Krupp, ker je cenejša. Tudi o avtu za pogrebni zavod se je debatiralo tako dolgo, da se je stvar odložila. Končno se je sprejelo, da se električni tok narodnemu gledališču računa tako, kakor v javnih napravah, če bo Fala na to pristala. S tem je bila javna seja zaključena in sledila je tajna seja. Slovenci v Italiji Nova nasilja v Krkavcih. Cerkvenemu ključarju v Krkavcih so prišli fašisti ponoči razbijat na vrata. Ključar ni hotel odpreti, ker je vedel, kaj ga čaka. Fašisti so nato splazili na streho in jo odkrili. Skozi luknjo so pričeli metati debelo kamenje in blato. Ves čas so seveda grozili ključarju, da bodo obračunali z njim. Med divjim vpitjem so se odpravili dalje, ko se jim je zdelo, da so družino dovolj prestrašili. Fašisti so uprizorili vsa ta nasilja, ker je ključar cerkveni pevec. Na ta način bi fašisti radi preprečili slovensko petje v cerkvi. Odrežimo še en kos! Društvo »Societa di studi Humani« je izdalo knjigo, v kateri Guido De-poli dokazuje, da predstavlja Kvarnerska pokrajina, t. j. Liburnija geografsko in geološko enoto. Žal, da so deli Liburnije pod Jugoslavijo, in sicer nekaj pod Slovenijo, nekaj pod Hrvatsko. Naravna meja Italije gre po liburnijskem Krasu, in sicer [K) črti Snežnik — Jelenec — Bitoraj. »Ker tvori liburnijski kras veliko oviro premikanju narodov in ima jasno klimatično in biološko funkcijo,« bi bila ta meja najbolj gotova za Italijo. Iz tega sledi, dn bi bila potrebna majhna korektura italijan-sko-jugoslovanske meje na škodo Jugoslavije Vsa krajevna imena se morajo poitalijančiti. Tržaški »Piccoloc zahteva, naj se sestavi poseben odbor, ki bi proučil vprašanje krajevnih imen, ki še ni definitivno rešeno. Ni zadosti, da so dobili samo večji kraji italijnnska imena, ampak zadnja skupina hiš mora imeti italijansko in edino italijansko označbo. Isto velja za hribe in gore. Tujski promet v Gradežu. Hotelirji in trgovci v Gradežu so letos zložili poseben fond za reklamo v inozemstvu, ki je bila tt leto zelo živahna. Velikega uspeha si od relkame ne pričakujejo. Pač pa se sedaj dela na moderniziranju letovišča. Občina bo oddala obal v najem za dobo 80 let. Skupina, ki vzame obal v najem, se mora obvezati, da zgradi ob obali moderno kopališče, ki bo stalo okoli 3 milijone lir, nadalje veliko zdravilišče in hotel; zboljšale se bodo tudi prometne zvezo z ozadjem. Gradež upa, dn bo nn ta način najlažje pobil konkurenco jugoslovanskih letovišč. Združevanje občin na Primorskem se nadaljuje dosledno po pravcu, da se ustvarijo čimvečja Politična belejnica Cerkveno ooravilo Menda nihče že davno več ne veruje, da bi bila kdaj liberalna stranka na Slovenskem zaščitnica verskih svetinj in katoliške cerkve pri nas. Po vojni sploh ni nobenega dvoma več, da so vse liberalne stranke a svojimi kulturnimi organizacijami čisto odločne načelne nasprotnice verske misli in imajo nied drugim za eno svojih glavnih nalog pobijanje vernosti v ljudskih srcih in odstranjevanje vpliva cerkve na javno, tudi zgol) kulturno ravnanje in usmerjenje naroda. Voditeljica tega, cerkvi in verstvu, posebno pa katolištvu sovražnega gibanja med Slovenci je SDS. Če la stranka ali pa njeno časopisje kdaj piše o stvareh, ki so v zvezi s cerkvijo in verstvom, dela to z namenom, da stvari škoduje, jo smeši ali pa da nasuje tistim svojim političnim pristašem, ki imajo še klico verskega čuvstvovanja v srcu, peska v oči. Samo s tega stališča je presojati tudi zadnjo »Jutrovo« vest o cerkvenem opravilu na Vinem pri Toplicah. Tu »Jutro« hvali upor faranov proti svojemu župniku, laskavo omenja, da so ljudje proti prepovedi župnika s cerkvenimi zvonovi zvonili pri necerkvenem pogrebu, povzdiguje tiste, ki so šli demonstrativno molit v cerkev, ko je župnik odklonil cerkveno opravilo. Nič nismo dobili še poročil o nagibih, ki so vodili g. župnika pri njegovih ukrepih, nič ne vemo o dejanskem poteku teh dogodkov, toda poročilu v »Jutru« je popolnoma zadosten dokaz, da so tu ljudje ravnali napačno, da so briskirali in osmehovali cerkveno kazen in se uprli cerkveni oblasti. Uporniki proti cerkvi pa bodo našli v SDS vselej svojo zaščitnico. Tako je tudi s cerkvenim opravilom na Vinem pri Toplicah. * Stanovanjsko vprašanje Socialno bedo izrabljajo vselej brez« vestni demagogi za svoje namene. Eno naj-kritičnejših dnevnih socialnih vprašanj je tre-notno stanovanjska beda. Vsakdo bi želel, da bi bila ta stvar že ugodno rešena. SLS ima največji interes, da ta stvar gre z dnevnega reda in kjerkoli je mogla, je delala na tem. Kar je pozitivnega narejenega tako v deželi kakor v državi o stanovanjskem problemu, je delo SLS. SLS se dobro zaveda, koliko trpe tisoči družin vsled neizvestnosti kaj bo z njimi po 1. maju. Njeno zastopstvo najmarljivejše dela in pospešuje hitro rešitev. Toda vodstvo reševanja in končna rešitev ni v njenih rokah, ker zadevnega ministrstva nima 'zastopnik SLS. Kljub temu smatra SDS kot zastopnica velekapitala in socialne reakcije za primerno, da napade dr. Korošca in dr. Gosarja ter na nju zvrača krivdo. Če bi se v tej stvari oglasil kak drug list in ne »Jutro«, bi nam to moglo škodovati. Tako pa se ni bati. Kajti vsakdo ve, da gre le za čisto demagogijo. Prav tako bi mi lahko dolžili dr. Žerjava, da kot minister za socijalno politiko ni zgradil v celi državi toliko hiš kolikor jih je potreba. To bi bila demagogija. Če pa trdimo, da SDS vsa leta, ko je imela ministrstvo za socialno politiko v rokah, ni premaknila stanovanjskega vprašanja niti za' korak naprej, da ni izdala niti ene uredbe, ki bi povzročila omiljenje stanovanjske bede in da zato SDS na tem polju nima pravice do nobene kritike, pa to ni demagogija, ampak resnično dejstvo. središča, ki naj postanejo opora kolonizacije slovenskih dežel. Interesi posameznih vasi ne pridejo prav nič v poštev, za mnenje ljudstva itnk nikdo ne vpraša. Medtem ko so dozdaj podestati upravljali občine iz mest ven, ker jirii občine niso mogle dali dovolj dohodkov, da bi mogli samo kot podestati živeti, se sedaj naselujejo podeslati na vaseh; od združenih jim jo zagotovljena stalna in dobra plača, navadno ludi stanovanje zastonj. Podestat ima še vsnj dve uradniški moči, seveda italijanski; za tolmača je občinski sluga, če priStejctno tora trem italijanskim družinam še zdravnika, včasih ludi živinozdravnika in lekarnarju imdal.jp številno učitpljstvo, knrabinpr.jp iu рош 1<и I tudi železničarje, dobimo v srcu slovenske dežele italijanske kolonije, ki vladajo slovensko ljudstvo. Ti ljudje nnd-porujejo že posnmezne osebi; kakor policija v mestu, posebno duhovnika imajo pod stalnim nadzorstvom in mu pogosto naslavljajo pusti, da bi ga ujeli. — V zadnjem času so bile združene: Bilje, Renče in Gradišče v občino Renče. Kamnje, Vrto-viu, Selo, Ratnje in Gojače pod črniče, Vogrsko in Prvačina pod Dornberg, Biljnmi in Meduna pod novo občino >Castel Dobra (Dobrovo), Anhovo in Deskle pod novo občino Salona d'Isonzo« (prej Anhovo); Volče sp priklopijo Tolminu. Log, Cez-sočn, Žaga in Srpenica se združijo •/ Rovcem, Ponikve in št. Višku gora pripadejo Sv Luciji. — Kakor se vidi, gredo fašisti tudi za tem, da se ustvarijo čisto nove občim- ■/. novimi Imeni, da bi prebivalstvo prc»j opustilo pristno slovanska imene. S tem namenom sta bili nedavno spojeni občini Trnovo in II. Bistrica v novo občino Villn del Nevoso' (Snežniško sedlo). Na dopust za nedoločen čas jo odšel č, g. mons. dr. Mnndid, škofijski knncelar v Trstu. Arotaoija v Trstu. V zvezi z milanskim atentatom je bilo v Trstu aretiranih mnogo delavepv ki so zapisani kot komunisti. Francozi hočejo preko morja Med francoskimi kandidati za nov preko-oceanski polet je sedaj tudi sin znanega Ble-riota, ki je prvi preletel Kanal. On namerava preleteli ocean v velikem vodnem letalu s 4 motorji, ki ga je zgradil v lastni tovarni. Stanfe o Eoropi ie ohraniti Naše zadružništvo v letu 1927 Glavna skupščina Zadružne zveze v Lubtjani Včeraj dopoldne se je v beli dvorani »Uni-ona« vršila redna glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani, naše največje in najmočnejše zadružne organizacije, ki združuje nad 100.000 slovenskih zadružnikov. Glavni skupščini je Erisostvovalo lepo število zastopnikov zadrug, ajti od 3224 upravičenih glasov je bilo zastopanih 1542, torej skoraj polovica. Otvoritev Namesto zadržanega ministra g. dr. Antona Korošca je predsedoval zboru podpredsednik g. prof. Rog. Remec, ki je pozdravil predvsem navzočega zastopnika kmet. ministrstva, načelnika dr. Stojkoviča s soprogo, zastopnika vel. župana vi- svetnika dr- R. An-drejko, nadalje predsednika ljublj. obl. skupščine dr. M. Natlačena, zastopnika marib- oblasti odbornika M. Kranjca, ob!, odbornika dr. Milavca, navzoče poslance, zlasti dr- Franca Kulovca, kar je skupščina z odobravanjem vzela na znanje. Nato je pozdravil zborovalcc načelnik kmet- ministrstva dr- Stojkovič. Opozarjal je na velike naloge in na delo, ki čaka kmetijstvo v bodoče. Sedanje nesorazmerje med produkcijskimi stroški in cenami za kmet. proizvode se jnora izpremeniti v korist kmeta. Proizvajalni stroški sc morajo zmanjšati, cene naj se pa zvišajo. Toda tudi naše kmetijstvo je ozko zvezano s svetovnim gospodarstvom in se vse povsod opaža povečavanje kmet. proizvodnje: ne samo v agrarnih, tudi v industrijskih državah, Zato postaja konkurenca vedno težja. Treba bo s strokovnim šolanjem in praktičnim delom potom zadružništva dvigniti kvaliteto in kvantiteto naše kmet. produkcije. Želi slovenskemu zadružništvu, naj ne ostane pri dosedanjih uspehih, ampak naj sc razvija ugodno še nadalje- Zborovalci so sprejeli govor z odobravanjem. Pr zdrave glavni skupščini so poslali: minister dr. Anton Korošec, ki ga skupščina radostne pozdravlja, Agraria, zveza zadrug v Novem Sadu. Zadružna zveza, Split, Glavna zveza srbskih kmet. zadrug, Sarajevo in pa Ustredni jednota, Praga. Glavna skupščina jc odobrila zapisnik zadnje glavne skupščine, nakar je pod«! poročilo načelstva ravnatelj dr. Joža Basaj. Iz njegovega poročila posnemamo: Poročilo načelstva Splošni položaj Glede splošnega gospodarskega položaja Je omeniti, da je bila lani v Sloveniji letina zadovoljiva, nad srednjo. Važna je za kmetsko gospodarstvo dobra letina fižola, krompirja in zelja. Za fižol so se radi izvoza dosegle lepe cene, za krompir pa ni bilo izvoza in so cene padle. Isto velja za zelje, l ani je bil v okrajih na Gorenjskem zelo bogat pridelek deteljnega semena. Vinski pridelek je bil po kakovosti dober, bilo pa ga je malo. Cene tudi tu ne odgovarjajo- Pri hmelju so cene ogromno nazadovale. Napram zadovoljivi letini pa je ugotoviti, da so bili nekateri okraji zelo prizadeti od toče in suše. Za živinorejo je omeniti, da jc bila prva košnja bogata, druga pa je zaradi suše odpovedala. Dobra paša je povzročila povišanje produkcije mleka. Lesna kupčija je bila tudi lani v precejšnjem mrtvilu. Ker so živinoreja, mlekarstvo in vinarstvo in zaslužek od lesa važnejši v slovenskem gospodarstvu kakor pridelek žita, moramo leto 1027 označiti kot neugodno- Od oblastnih samouprav pričakuje zadružništvo velikih koristi, kar že pričata oba oblastna proračuna. Tudi kmet. ministrstvo mora podpirati zadružništvo, zlasti naše produktivne zadruge s cenenim kreditom za investicije in sicer potom Zadružne zveze. Delo in položaj zadrug Statistika posojil kaže naraščanje, kar samo ob sebi ne bi pomenilo ničesar slabega, če bi se v zvezi s tem tudi povečala rentabilnost- Posojila so znašala 1925 135, 1925 165 in 1926 339 milj. Din, vloge pa 316, 431 in 558 milj. Din Ker je v tem naraščanju zadolževanja nevarnost, moramo iskati iz nje rešitve v boljši rentabilnosti kmečkega gospodarstva, kar se da doseči le s samopomočjo v dobrih produktivnih zadrugah. Mreža posojilnic v Sloveniji je že precej gosta in število njih le počasi raste. Le Prekmurje in Medjimurje sta še precej neorganizirana- Obrestna mera za vloge se je gibala povprečno med 4 'A —6 %, za posojila pa po 6K> do 8'A%, napetost je šla torej precej čez postavni maksimum 1.5% Zato je dolžnost posojilnic, da se zopet drže pravil, ki so ustava posojilnic. Ne delati dobička! Naše kreditne zadruge morajo nadalje skrbeti za vzgojo k varčnosti in ima zveza zanje že hranilnike. Želeti jc, da se organizira v večji meri delavsko varčevanje. Glede posojilnic naj velja: obresti za posojila naj se znižajo z izvedbo znižanja razlike in posojilnice naj iz svojih prebitkov skrbe za gospodarski povzdig okoliša. Blagovne zadruge so lani še preživljale deflacijsko krizo. V blagovnih zadrugah je prišlo do znatnih sanacij, ki jih bo mogoče le v teku časa in s požrtvovalnim sodelovanjem kreditnih zadrug izvesti. Iz izkušenj pa sledi, da si nai preskrbe ali strokovno vodstvo ali pa sc omeje izključno na dobavo kmet. potrebščin. Dobro pa so delala konzutnna društva zlasti I. del. kons. društvo v Ljubljani z ?8 prodajalnami in 1. del. kons. društvo na Jesenicah s 5 podružnicami. Med delavci se sploh opaža več smisla za skupnost. Mlekarskih zadrug je v zadnjih 2 letih prirastlo 10. Ugodni povojni Časi zanje st) minuli in nastopila je doba krize. Leta 1927 eo cene mleka padle za 30% in več. Zlasti pri siru je bila občutna nadprodukcija, kar so občutile zlasti mlade zadruge. Lani se je v Škofji Loki otvorila mlekarska šola, zaenkrat samo v obliki 5 mesečnih tečajev. To ustanovo je sedaj prevzel ljublj. oblastni odbor. Mlekarsko zadružništvo čakajo težke in važne naloge. Živinorejske zadruge tudi lani niso prišle do živahnega dela, z gotovostjo pa je pričakovati izboljšanja. Kmetijsko-strojne in elektro-strojne zadruge so lani poslovale lepo. Stavbne zadruge pridobivajo na pomenu. Stanje obrtnih zadrug se ni izpremcnilo- Delo zveze Načelstvo zveze je imelo lani 40 sej; zve-zini revizorji so lani izvršili 277 revizij (265 rednih 11 izrednih in 1 generalna) napram 239 let 1926 in 236 leta 1925. Število zaostalih revizij se je s tem zelo skrčilo. Revizijsko delo povzroča največ stroškov in je lani kmet. ministrstvo dalo za revizije 130.000 Din podpore, kar je lepo priznanje zadružnemu delu. Narodni gospodar že izhaja v 1280 izvodih in ga vse rado prebira. Več kot črka pa zaleže živa beseda in zato se je v ljublj. oblasti priredilo 10 tečajev s povprečno udeležbo 35 (najboljša Kranj 72), v maroborski pa 3 zadružni in 2 knjigovodska. Zadružna šola se je vršila tudi lani in je zanjo dalo kmet. ministrstvo podporo, ki pa žal ni bila zadostna. Udeležencev je bilo 40, zveza jih je podpirala 21. Zveza jc članom nudila vsestransko pravno in poslovno pomoč. Računski zaključek je zveza v Ljubljani sestavila 90 zadrugam (in 42 posojilnicam in 48 nedenarnim zadrugam), v Mariboru pa 83, skupaj 163 zaključkov- Oddelek v Mariboru je razvijal prav živahno delavnost. Zveza je napravila korake za izpremem-bo zakona o kmet. kreditih. Za vse članice, ki so se odzvale pozivu, je zveza izvedla zavarovanje proti vlomom- Bilanco zveze smo v »Slovencu' že objavili in pojasnili, kakor tudi statistiko članstva. Iz nje je pa tudi razvidno, da so imele zadruge 1926 pri denarnih zavodih naloženih ca 100 milj Din, kar bi bilo veliko bolj koristno naložiti pri zvezi. Zato je apel na zadružno disciplino popolnoma umesten- En odstotek obljubljena višja obrestna mera je mnogokrat vlagatelje spravila nc samo ob obresti, ampak tudi cb kapital. Zveza ima nadpolovično večino delnic Zadružne gospodarske banke, ki je v 7 letih pridobila si vsestransko zaupanje. Delo v pisarni zveze je zelo naraslo: lani je prišlo 11.718 pisem, odposlanih pa je bilo 19-790; denarnih pisem je prišlo 993, odšlo pa 1912, torej 70 dopisov dnevno; za to je treba izreči zahvalo vestnemu uradništvu. Iz poročila jc razvidno, da zadružništvo ni samo gospodarska ustanova, ampak tudi socialna. Zato mora izvajati socialno reformo, z njo pa začeti pri poedincu, najbolj pa pri mladini. Zadružništvo nima !e gospodarskih, ampak tudi moralne naloge. Delo našega zadružništva ee mora v tem oziru še bolj izpopolniti, da bo rodilo še lepše uspehe, kakor so dosedanji. Poročilo nadzorstva je podal predsednik g. duh. svetnik Ignacij Zaplotnik, Iz poročila je razvidno obsežno poslovanje nadzorstva. Nadzorstvo je pregledalo poslovanje zveze in pri njem sodelovalo. Pregled blagajne in računskega zaključka omogoča predlaganje odobritve zaključka in razrešnice načelstvu in odboru. V razpravi o poročilu načelstva je opozarjal oblastni poslanec I Irastelj na veliko važnost ustanavljanja in podpiranja vinogradniških zadrug, ker sc nahaja naše vinogradništvo v težki krizi in rešitev tega vprašanja ni samo gospodarska, ampak tudi socialna in narodna zadeva. Delegat Lindič povdarja važnost brezalkoholne produkcije, katero je tudi treba razširiti in podpreti- Ravnatelj Kocmur se zavzema za koncentracijo konsumnega zadružništva in ugotavlja potrebo discipline. Zeli, da postanejo glavne skupščine tudi zadružni kongresi. Poslanec dr. Kulovec podčrtava iz izčrpnega poročila ravnateljstva naslednje: Zadruge naj iz prebitkov svojega poslovanja pomagajo gospodarstvu svojega kraja, v čemur naj sodelujejo z obl. skupščinami; kmet- ministrstvu moramo biti hvaležni, da tako zastopa naše zahteve napram Avstriji, ki zvišuje carine za naše kmet. proizvode. Za vinarske zadruge naj nam bodo vzgled Srbijanci, ki že imajo vzorne zadruge proizvajalcev, ne samo za prodajo, ampak tudi za kletarenje. Potrebno je živahnejše delo tudi za sadjarske zadruge. Pri konzumnih zadrugah nas slabe izkušnje pri nakupu in z nekaterimi vodstvi morajo izučiti, da je disciplina najbolj potrebna. Najvažnejše pa je dejstvo, da mora kmečki denar porabiti se v korist kmeta- Zato se imajo okleniti svojih zadrug, svarilen zgled pa so tu srbske razmere, kjer moraio plačevati kmetje bankam 15, 20, 30, 50 in še več procentov obresti! Zato Zadružna zveza popolnoma upravičeno zase zahteva naložbe članic, ker le z nalaganjem denarja pri njej imajo članice korist, drugod pa kvečjemu škodo pri polomih. Na koncu razprav je pojasnil ravnatelj dr. Basaj še enkrat potrebo discipline in agitacije za vloge povsod. Računski zaključek za leto 1927 je bil soglasno odobren in ravnotako soglasno sprejeta razrešnica odboru. Zaradi prezaposlenosti je iz načelstva odstopil obl. odbornik M. Kranjc, iz odbora pa župan ptuiski M. Brenčič, katerima se predsednik zahvali za njih uspešno delo v korist zadružništva. Volitev načelstva in nadzorstva Nato so se vršile volitve odbora in nadzorstva, kjer so bili soglasno izvoljeni v odbor: minister dr. Anton Korošec, prof Bogu-mil Remec, dr Karel Capuder, dekan Valentin Zabrct. dekan Alojzij Sagaj, odvetnik dr. Ja- kob Mohorlč, prof Anton Cestnik, posestnik Anton Pirnat, župnik Jernej Podbevšek, nar poslanec Franc Smodej, nar. poslanec Janez Štrcin, odvetnik dr. Dominik Zvokelj; v načelstvo pa so bili izvoljeni: duh. svetnik Ignacij Zaplotnik, obl- odbornik dr. Anton Brecelj, župnik Jakob Fatur, odvetnik dr. Josip Jeric, župnik Ivan Klenienčič, prof. Josip Osana, dekan Matej Riliar, obl. poslanec Martin Steblov-nik, duh. svetnik Konrad Texter. Pri slučajnostih so se zastopniki informi- rali o raznih tekočih zadevah: Koren o vprašanju kolekovai.ja zadolžnic, obl. poslanec Lo-vrač o uvoznih carinah /a proizvode, ki jih rabi kmetijstvo, Golmajer o enotnem postopanju revizorjev, Skrjanc o mlekarskem zadružništvu, K,ularič o nalaganju pupilarno varnih vlog v rajtajznovke. Delegatom so dali pojasnila podpredsednik, ravnatelj dr. JJasaj in tajnik Anton Kralj. Nato je ob 13 zaključil predsednik lepo uspelo zborovanje. Vprašanje obstoja oddelka v Ljubljen ■ .,\v -' SbI S Časopisne novice »o premestitvi rudar- I ske in šumarske fakultete v Sarajevo:, ki so se pojavile na podlagi posvetovanj ankete, ki se je vršila v tem predmetu v Sarajevu, je vzbudila splošno zanimanje, radi česar smo primorani, da resnici na ljubo dodamo nekoliko stvarnih komentarjev. Sarajevski »Jugosl. Met« je pod naslovom »Pitanje montanističkog fakulteta iz peresa znanega pisca, sicer ne — Bosanca, načel to vprašanje na nekvalificiran način, ki je že dobil svoj zaslužen odgovor, ali je najmanj v skladu s poudarkom omenjane ankete, da so namreč razlogi za zahtevo premestitve rudarske fakultete v Sarajevo brez plemenskih sentimentalnostnih ozirov ■. Ker hočemo ravno mi stati striktno nu leni stališču, ignoriramo izpade te vrste v prednjem in preidemo takoj in inedias res. Brezdvomno je vsestranski razvitek vsake znanstvene panogo tehn. fakultete le tedaj mogoč, če je sestavni del fakultete kot celote, ali pa. če je tn panoga že sama v svojem notranjem ustroju izgrajena kot naučna celota. Ta poslednja alternativa velja posebno za montanistiko, katera se je svoječasna pogosto organizirala kot samostojna tehnična visoka šola pod imenom rudarska akademija ali niout. visoka šola. kakor je tu ji. pr. v Leobnu, Pribrapiu, Freibergu itd. Dandanes je pa tudi ta znanstvena stroka vsepovsodi, kjer se na novo stvar,ja. priključena kompletnim tehn. visokim šolani ali celo univerzam. Blagodej-nost take pripojitve je evidentna, če pomislimo, da stoje slušateljem kakor tudi nastavi] i kom na razpolago vsa študijska sredstva, ki so last celgkuppe fakultete odnosno univerze. Ni treba še posebej poudarjati, da je pri taki organizaciji zasigurana tudi najboljša materialna ekonomija in temeljita razbremenitev državnih izdatkov. Nikjer pn ne najdemo več fakultetnih tehničnih panog, kjer bi bil tako imenovani splošni ali pripravljalni del geografsko ločen od specialnega. Če si je lorej sarajevska anketa zamislila ustanovitev mont. fakultete v taki reducirani obliki, potem se strinja z degradacijo sedanjega stanja mont. oddelka v Ljubljani, kar pa staječ na poudarjeno kulturnem in naprednem stališču izključivši vsako »plemensko sentimentali-tetor nienda vendar ne namerava. Gospodje anketni referenti gotovo tudi iz svoje lastne skqšnje dobro vedo, da pomeni vsaka zamenjava studijskega zavoda najmanj eno leto zgube za dotičnega slušatelja, ne glede na prekomerne materialne žrtve, pa naj si te gredo na račun roditeljev ali pa zasebnih od-nosno državnih podpornih ustanov. Prenagljenosti v zahtevi celotne montanistične fakultete pa preudarnim v tolmačenju državnega budžeta izvrstno izurjenim rud. strokovnjakom v Sarajevu le ne moremo pripisovati, ker njim je dobro znano, da dosedaj niti občina niti država nista mooli zbrati za zgradbo res potrebne tehn. srednje šole potrebnega denarja, kamo li potem za težko milijonsko investicijo in opremo kompletne mont. fakultete, ki je med vsemi tehničnimi fakultetami j ena najdražjih. Lahkomiselno pa bi tudi bilo, I od eventualne likvidacije ljubljanske monta-nistike pričakovati kake dediščine, ker to, knr ima, je sovlastništvo drugih fakultet ali pa univerzitetne komisije, ki je z velikodušnimi podporami in prispevki zavedne slovenske publike in požrtvovalne rudarske industrije v Sloveniji zgradila celo poslopje tehnične fakultete in tudi za siromašne dijake preskrbela z nakupom in ureditvijo udobnih stanovanjskih kolegijev. To bi torej bili principielni vzroki, ki za enkrat otežujejo oziroma govore proti premestitvi montanističnega oddelka tehn. fakultete iz Ljubljane v Sarajevo, ustanovitev celotne fakultete pa popolnoma izključujejo. Ali je v Sloveniji premalo rud? Kar se pa tiče drugih argumentov rudarske gospodarstvene prirode, ki jih navajajo anketni gg. referenti, radi priznamo, da stu Bosna in Hercegovina na rud. zakladih zelo bogati pokrajini. Toda v vidu moramo imeti, dn so cenitvene številke pretirane ali vsaj zelo problematične, kar je popolnoma razumljivo, ker se na premogovnih terenih ne vrše sistematična raziskavanja z globinskim vrtanjem, ki bi edino bilo v stanju, da poda nekako realno bazo za računanje premogovnega premoženju. Sicer pa so zelo redke in celo" v najnovejši dobi ravno v prostrani srednje-bosenski kadun,ji izvršene sondaže odkrile to žalostno činjenico, da se kakovost slojev proti globini znatno poslabšava, kar vsekakor zmanjšuje od gg. referentov navedene številke. Sam bivši predstojnik deželnega geološkega zavoda v Sarajevu, pokojni dr Katzer, ki velja za najboljšega poznavalca geoloških razmer Bosne in Hercegovine, predvideva le okoli 1700 milijonov ton ukupnega premogovnega premoženja. Brezdvomno je tudi to lepa številka in le potruditi se bo treba, da to bogastvo racionalnejše izkoristimo, kakor doslej, ko so se uporabljale in se še uporabljajo po-največ še roparske eksploatacijske metode. i Tudi glede cenitve bogastva na železnih j rudah smo že doživeli presenečenja in še nedavno od istih gg. referentov razuoila številka i 800 milijonov ton rude v I jubiji je bila пи anketi reducirana na 50 do (>0 milijonov ton, Tudi to je za nas še krasna gospodarska rezerva, katero pa na žalost še dandanes kot si-rrvino za malenkostno ceno fo rs i runo izvažamo v inozemstvo. Vsa druga rudišča n. pr. Imkr. , svincu itd pa so radi pomanjkanja kapitala ostala nepre-iskana in se jih radi tega ne more niti približno ocenili. Kako si stojimo v rudarstveno gospodarskem pogledu v Sloveniji, nam je vm iii dobre znano. Kakor Bosna, je tudi Slovi.-:: i ju 'tradicionalna rudarska ju plavžarska p krajina Železne rude so raztresene po celi bivši Kranjski od Triglava pa skozi po Dolenjskem, od koder prehaja na Hrvatsko in dalje v Bosno. Niso sicer tako bogata rudišča kakor v Bosni, toda vse eno so dala iniciativo za visoko razvito kvalitetno železarsko industrijo, ki še dandanes v obstuoječih železarnah in dosedaj največjih jeklarnah v državi cvete. Sicer pa tudi največji rudnik železnih rud v Bosni, v Ljubiji, ni tako oddaljen in ga je i/, Ljubljane veliko hitreje doseči, kakor iz Sarajeva. Znatno je v Sloveniji bogastvo na svinčenih rudah, posebno v Mežici, kjer se pridobiva dnevn - okoli 300 ton rude in v topilnici pridela okroglo 50 ton čistega svinca dnevno. Tudi drugo vredne rudnine so raztresene po posameznih nahajališčih, kjer se odkopavajo. Od teh je posebno omeniti antimonove in cin-kove rude. Za predelavo cinkovih rud, obstoji v Celju velika cinkarna. Kar se tiče premogovnega bogastva najbrž Slovenija tudi ne bo veliko zaostala za Bosno in Hercegovino. Gotovo nič v kvalitativnem pogledu! Sanjo Šaleška dolina vsebuje najmanj eno četrtino milijardo ton. Kje pa so prostrana stojišča na Spodnjem Štajerskem, obmejnem Kranjskem in Dolenjskem. Povsod iinamo večinoma le močne sloje od 10 ри celo do 80 metrov na razpolago. Daleko pa zaostaja premogovna produkcija Bosne in Hercegovine za Slovenijo. Tako je In znašala po podatkih g. ministra šum In rudnikov, katere je navedel v zadnji budžetni debati, leta 1927. v Sloveniji 1.785,686 Ion, v Bosni iu Hercegovini pa le 798-176, Razum c se. da so tudi tehnično rudniki Slovenije, posebno svetovno znani rudniki trboveljske in mežiške družbe, na popolnem višku, kar se o bosenskem na žalost Se davno, davno ne bo moglo trditi. Po vsem navedenem ni težko uganiti, kju je boljši teron za montanistični študij v Ljubljani ali v Sarajevu, iti če hi res morali iti iz dežja pod kap, tedaj je pa boljše, da se ta oddelek fakulteto sploh ukine in so daje nepristransko študijske podpore marljivim dijakom za študij te stroke v inozemstvu ter se jim o počitnicah omogoči praksa, kar nekateri privatni rudniki (\Vajfert) itak že delajo, v domačih rudnikih v svrho prou,:avanja domačih ge doškjh in tehniških prilik:. Pomanjkanja na rudarskih inženerjih ne trpimo, obratno, izgledi za nov naraščaj so v lu- kakor tudi inozemstvu zelo slabi, ki pa bi bili direktno kala-strofalni. če bi se otvorila v Sarajevu mont. fakulteta, l er bi postala nevarnost, da bi Bosanci ne študirali, potem nič drugega kakor samo montanistiko, medtem, ko obiskuje v LJubljani procentualno le tnali del ta oddelek. PREDZADNJE KOLO PRVKNHTVEMU TEKEM LSP. V nedeljo 22. t. m. se sestanejo v predzadnjem kobt nogometnih prvenstvenih tokom v Ljubljani Jadran in Hermes ter Slovan iti Slavija. V Celju Igrata odločilno tekmo zn i-eljsl - j okrožno prvenstvo Atletik SK In trboveljski in Taps, ki ju jo vodila ga Behibalkova i/. Ptuja. Uspeh tekme bi l>i! še boljši, da ni divjal ba? tisli dan močan veter. Tekmo je vodil g Anton Schuster, sodili so pa gg. Feliks Justin. Пragotin Klobučar in dr. Ivan Lovrenčič. Naše difašfvo Borci! V sobolo 21, t. m. ob 20 imamo izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2 sprememba pravil. 3. slučajnosti. Takoj po občnem zboru bo sestanek, na ka lerejn bo govoril g Doktoric tldeloihu зд vse član« »troao obvezna, — Tainik skih svetnikov; župana spremlja gospa soproga, rodom Hrvatica. Bratske slovanske goste sprejme na ljubljanskem glavnem kolodvoru g. župan dr. Dinko Puc z vsem občinskim svetom; sprejema se udeleže narodno ženstvo, društva, šolska mladina in sploh ljubljansko prebivalstvo. Gostje se odpeljejo po Miklošičevi cesti v hotel Union, kjer bodo stanovali. Po zajtrku se vrši v magistratni dvorani slavnostna občinska seja v pozdrav milim gostom. Ob 13 bo slavnostni obed v kazinski dvorani. Poj>oldne se uporabi za ogledovanje mesta in za izlete v bližnjo okolico. Po večerji v hotelu Union se vrši ob 20 v veliki kazinski dvorani slavnostni komerz s sodelovanjem orkestra Dravske divizije in Ljubljanskega Zvona. Ako bo v sredo ugodno vreme, polete češkoslovaški gostje z avtomobili na Bled, od koder se vrnejo v Ljubljano okoli 11 dopoldne ter se odpeljejo z brzovlakom ob 12 proti Mariboru domov v Prago. Uverjeni smo, da se udeleai ljubljansko prebivalstvo v čim največjem številu sprejema in slovesa ljubih gostov na kolodvoru ter slavnostnega komerza v kazini. © Občinski svet glavnega mesta Praga se je odločil, da bodo njegovi zastopniki oddali bratski beli Ljubljani kot spomin zmanjšani odlitek enega najstarejših umetniških izdelkov na Češkem — znano bronzovo sobo sv. Jurija (sv. Jiri), ki stoji na vodnjaku pred cerkvijo Sv. Vita na tretjem dvorišču praškega gradu. Ta soha, ki je bila izvzemši kopije, vlita v celem, je mojstrsko delo dovršene livarske umetnosti bratov Martina in Jurija iz Clussenberka iz leta 1317. ter je bila dokončana pod vladanjem Karla IV., očeta domovine. Ta posnetek priča o dobi slavne preteklosti češkega naroda, ki je bil tedaj politično samostojna in umetniško dovršena, močna srednjeevropska država. © Dijaška predstava Tehniške srednje šole Cankarjeve drame »Hlapci« v dramskem gledališču. Maturanti Strojne srednje šole vprizorijo drevi ob 8 v dramskem gledališču Cankarjevo dramo Hlapci« v petih dejanjih. Ker nameravajo letošnji abiturijenti strojne srednje šole napraviti po maturi poučen izlet v inozemstvo in potrebujejo zato gmotnih sredstev, so se sami potrudili, da si z vpri-zoritvijo imenovane drame preskrbe potreben denar, kajti dobiček predstave pripade izlet-nemu fondu. Podjetnost in pridnost dijakov-absolventov, ki si hočejo sami pridobiti podporo za poučno potovanje, je hvalevredno in zato se vljudno vabj ljubljansko občinstvo, da z obilno udeležbo počasti današnji dijaški dramski večer. Naša tehniška mladina je s tem pokazala, da je delovna in marljiva ter tudi ambiciozna, zato ji izkažimo zaupanje z mnogoštevilnim posetom, da jo tako vzpodbudimo za nadaljnje delo in vztrajnost. © Gojenci belgrajske trgovske akademije. s svojimi profesorji na čelu, so si včeraj 19. t. m. ogledali Pollakove toavrne usnja in čevljarstva v Kranju in Ljubljani. Gospodje, čez 80 po številu, so se zelo pohvalno izrazili o tem podjetju, kateremu po moderni organizaciji in vzorni urejenosti administrativnega aparata v naši državi ni enakega. Ločili so se od vodstva tovarne in našega stolnega mesta z zavestjo, da je slovenska podjetnost in marljivost vzor gospodarstvu cele države. Ravnateljstvom meščanskih in upravi-leljstvom osnovnih šol priporočamo, da omogočijo učencem (na osnovnih šolah le starejšim) ogled razstave gradbene rokodelske šole in soboslikarskega tečaja na tehnični srednji šoli v Ljubljani v času od 20. do 23. aprila; za čas obiska naj se dogovore z ravnateljstvom tehniške srednje šole (telefon 2212). Ob potrebi naj odrede za obisk pouka prost čas. — Prosvetni oddelek. O Usluibenski davek. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na prošnjo davčnega urada ljubljanske delodajavce na sledeče: Pravilnik za uslužbenski davek določa pod točko 6, odstavek 2 k členu 99, da je polagati ta davek za hišno služabništvo kakor tudi pri onih delodajavcih, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, najpozneje 16. dan po preteku vsakega četrtletja. Obenem pa mora izročiti delodajavec seznamke za vse tri dotič-ne mesece. © Društvo Pravnik je s prijaznim dovoljenjem mestnega županstva doseglo, da si bo njegovo članstvo ogledalo korporativno in pod strokovnjaškim vodstvom moderne naprave nove ljubljanske klavnice. Člani naj se zbero v soboto 21. aprila točno ob 4 popoldne na Poljanski cesti pred klavnico. Po ogledu kratek prijateljski sestanek, na katerem se bo zlasti ukrepalo o letošnjem majniškem izletu. K obilni udeležbi vabi odbor. © Obnemogel delavec. Težke ure doživi marsikdo v življenju, morda najtežje pa so, če je človek naenkrat brez doma, lačen in žejen ter osamljen med tujci in je povrh tega še mlad in brez dela. Tako težko uro je doživel sedemnajstletni delavec Alojzij Temi-stokle. doma iz Radeč. Temistokle je iskal delo najprej v Zagrebu, ker ga pa tam ni mogel dobiti, je odšel peš v Ljubljano, kamor je prišel v sredo zvečer ves onemogel in do smrti utrujen. Ob pozni uri je še taval po Dunajski cesti, kjer se je pred kavarno »Evropo naenkrat zgrudil in omedlel. Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo revež vsaj dan, dva pod streho in ne bo lačen, pozneje pa bo moral zopet premišljevati, kako bo našel kje odprta vrata in vsakdanji kruh. © Mlada kandidatinja smrti. Ida, komaj sedemnajstletno dekle, tam nekje od Radovljice in po poklicu služkinja, se je znašla v Ljubljani naenkrat na cesti. Prenočišče je še dobila nekje v Brinjah, nikakor pa ni mogla dobiti zaslužka. Sklenila je iti radi tega prostovoljno v smrt. V sredo dopoldne so jo ljudje videli v Vodmatu, kako je stala skoro pol ure na bregu in strmela v Ljubljanico, dokler se ni okorajžila in skočila v vodo. Nekdo pa ji je hitro vrgel vrv, katere se je dekle oprijelo in splezalo zopet na suho. Odvedli so jo na stražnico, kjer je Ida povedala, da je hotela v smrt radi bede in ker jo je fant zapustil. Sedaj se je pa premislila in je sklenila, da hoče kljub vsem bridkostim pogumno vztrajati v vseh vrtincih življenja. © Dolgoiskani grešnik. Včeraj opoldne se je pred poslopjem policijskega ravnateljstva ustavil zeleni Henrik«, policijski odgonski voz, iz njega pa je v spremstvu stražnika stopil bled in upal možakar, ki je moral odše-pati visoko gori v tretje nadstropje, v kriminalno razvidnico, kjer so ugotovili, da je mož v policijskih spisih prav slabo zapisan Nič manj kot petkrat je bila izdana za njim tiralica, toda Franc Papež se je znal vedno umakniti pravici. Lani je v Ljubljani zagrešil goljufijo večjega obsega, ter štiri velike tatvine. Kasneje se je možakar pojavil v Zagrebu in tam poskušal nadaljevati svoje tatinsko roko-mavharstvo. Bil pa je kmalu aretiran in dne 17. aprila je moral pod policijsko eskorto iz Zagreba. Papež je dobro vedel, kaj ga v Ljubljani čaka in je skušal blizu Litije pobegniti. Skočil je z drvečega vlaka, toda tako nesrečno, da se je ves pobil po glavi in po nogah. Težko poškodovanega so pripeljali v Ljubljano, kjer bo moral najprej za nekaj dni v bolnico, pozneje pa seveda v ječo. © Policijski drobiž. Policiji sta prijavljeni dve manjši tatvini in vlom v neko delavsko barako. V vseh treh slučajih škoda ne presega 200 Din. — Prijavljen je zopet slu- čaj, da je nekdo e kamenjem raabil tuje okno. 1 okrat je kamen priletel v okno šolske sobe na Ledini. © Obledele obleke barva v različnih barvah in plieira tovarna Jos. Reieh. 3228 Maribor O Mati velikega župana g. dr, Schaubacha umrla. Na Koroškem v Ziljski dolini na domu pri sinu je umrla v 82. letu starosti mati velikega župana g. dr. Frana Schaubacha in župana Slovenske Bistrice ter oblastnega poslanca g. dr. Boštjana Schaubacha. Rajna je bila vzor krščanske in narodne Korošice, ki je vzgojila svoje vrle in odlične sinove v strogo krščanskem ter narodnem duhu. □ Belgrajsko akademsko pevsko društvo Obilif« prispe v Maribor danes popoldne z brzovlakom. Maribor bo akademike na kolod-\oru svečano sprejel. K sprejemu pride tudi častniški zbor in vojaška godba, ki bo aka-demike-pevce — 130 po številu — spremila po Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici v bivšo kadetnico, kjer bodo prenočevali. Zvečer točno ob 20 se i e koncert v Unionovi dvorani. Kdor še nima vstopnice, naj si jo preskrbi! □ Schubertov večer priredi pevsko društvo Marburger Mannergesangverein« v soboto ob 8 zvečer v Unionski dvorani v proslavo stoletnice sni rti velikega mojstra Franca Schuberta. Predprodaja vstopnic pri Нб-ferju se je že pričela. □ Nepričakovana smrt. Srčna kap je zadela včeraj dopoldne 70 letnega železniear-skega vpokojenca Franca Holla, ko je šel po Tržaški cesti. Bil je takoj mrtev. □ Oblastni odbor je včeraj začel s pre-urejevanjem dvoriščnega poslopja v Korošče- vi ulici. Dosedanji prostori oblastnega odbora nikakor ne zadostujejo za številno uradništvo, ki je potrebno, da se bo vse delo dobro in točno izvrševalo; raditega se mora dvoriščno poslopje prirediti primerno za uradno poslovanje. Delo je sedaj v teku in ko bo končano, se bosta v njem naselila odsek za kmetijstvo in stavbni oddelek, ki bo tukaj imel lepe risalne sobe. Cel/e & Okrožne tekme celjskega orlovskega okrožju se vrše 22. aprila, to je prihodnjo nedeljo po sledečem sporedu: Ol) 8 zbirališče pri Belem volu in od tam odhod k sv. maši. Po sv. maši odkoraka jo tekmovalci \ sluča ju lepega vremena na prostor, kjer sc je lani vršila prireditev ekspozitur Celje—Maribor, ob slabem vremenu pa v telovadnico celjskega odseka. Ob • 9 pričetek tekem z nagovorom predsednika. Telovadci in netelovadci morajo po tekmovalnem redu vztrajati do konca na tekmovalnem prostoru. Prijave za kosilo in zamudne prijave za poslovne izpite sprejema okrožni ta jnik. Pri n jem dobite tudi izkaznice za polovično vožnjo. Polovična vožnja je namreč dovol jena za vse odseke in naj zato vsak član obdrži v Celju vozni listek, s katerim se je pripeljal v Celje, da se more po končanih tekmah voziti nazaj brezplačno, ako si preskrbi od ta jnika izkaznico, da se je tekem resnično udeležil. Vsi telovadci naj se strogo in vestno pokoravajo glavnemu inspicientu Golobu st., kakor tudi vsem navodilom rediteljev. .©• IViener Sangerknaben o Celju. Svetovno-/nani dunajski deški zbor pod vodstvom pevovodje prof. Miillerja se na svoji turneji po Jugoslaviji, kjer žanje baš zadnje dni triumfalne uspehe, ustavi tudi v Celju in nastopi 23. aprila ob 8 zvečer v kino-dvorani hotela Skoherue. — Vstopnice prodaja knjigarna Flora Lager-Necker-mann. ja Avtobusni promet Celje—Dobrna. Z dnem 15. aprila je začel zopet redno voziti avtobus med Celjem in zdraviliščem Dobrno. Avtobus pelje z Dobrne ob 6 zjutraj in pride v Celje ob 7. Iz Celja se vrača ob pol 3 in prihaja v Dobrno ob pol 4 popoldne. Ta red velja do t. junija, ko bo vozil avtobus dnevno dvakrat iz Dobrne v Celje in nazaj. 0 Teharje. V nedeljo 22. aprila po rani sv. maši se vrši pri nas javen politični shod SLS. Poroča narodni poslunec g. Ivan Vcsenjuk o novem davčnem zakonu. Ob lepem vremenu se shod vrši na prostem, sicur pa v čitalnični dvorani. fj Celjski mestni občinski soet ima danes, v petek 20. aprila ob ћ zvečer redno sejo. Nu dnevnem redu so poročila odsekov. er .Smrtna nesreča. Prošlo sredo se je na hmeljišču g. P. Majdiča na Sp. Hudinji pripetila težka nezgoda, katere žrtev je. postal 16 letni delavec Franc Štor iz škofjevasi. Skupno s hlapcem Josipom Škofom je postavljal droge in nameščal žično mrežo, kakor je to uvedeno na več hmeljiščih namesto običajnih hmelovk. Po nesrečnem slučaju jc prišla žica v stik s tam mimo vodečo električno napeljavo in oplazila oba delavca, ki sta obležala v nezavesti. Poklicani zdravnik je pri Francu štoru ugotovil poškodbe težjega značaja iu ga vele( prepeljati v bolnico, kjer pa je bila vsaka pomoč zaman in je štor kmalu izdihnil, škof je bil le lažje poškodovan in mu ni bilo potrebno iti v bolnico. Dopisi Zagorje ob Savi Občni /.bor ljudske siaobne zadruge je radi važnega vzroka preložen na 29. april ob 3 popoldne v Zadružnem domu. Meščanska šola. Polovica do dve tretjini otrok se je v posameznih razredih osnovnih šol izjavilo, da bi raje hodili v meščansko šolo, če bi se jim dala prilika; v ljubljanske meščanske šole pa se vozi dnevno do 30 otrok. Zato je nujno potrebno začeti akcijo za ustanovitev meščanske šole. Prostor bi imela sprva v topliški šoli. Stroški ne bi bili povečani, ker bi se z njeno ustanovitvijo takoj lahko reducirali višji razredi ene osemrazrednice, druge pa po potrebi T udi oba šolska odbora sta se na skupni seji izrekla za meščansko šolo in za redukcijo osem-razrednic, kot bo pokazala potreba. Pevska zz vesta Pevski in godbeni odsek »Sloga« v Radovljici« priredi v nedeljo 29. aprila ob 8 zvečer koncert kjer se bodo izvajali; naslednje skladbe: Z. Prelovec: Slava delu, moški zbor; dr. A. Dolinar: Rodna vasica, meš. zbor — Vabilo, moški zbor; Fr. Gerbič: Gondolirjeva pesein, ženski zbor; dr. Fr Kimovec: Jaz bi rad rudečih rož. meš. zbor (iz »Pevca ); Jos. Klemenčlč: Slanica, ženski zbor (iz ,> Pevca«) — Balada, moški zbor (iz »Pevca«); M. Tome: Spomin, ženski zbor (iz »Pevca«); dr. Schwab: Ptička, moški zbor (iz >Реусаг) — Zlata kanglica, meš. zbor. — Koncert se ponovi v nedeljo 6. maja ob pol 4 popoldne. Pevovodje in pevci ljublj. okrožja sc opozarjajo na koncert »Ljubljane^, ki se vrši v nedeljo ob pol 4 poj>oldne v župni cerkvi v št. Vidn nad Ljubljano. Pri koncertu sodeluje tudi ravnatelj stolnega kora g. St. Premrl. Predprodaja vstopnic v Zakotnikovi trafiki! Okrožna prireditev ljublj. okrožja je preložena na mesec junij. Pevovodje, pripravite so dobro! Ameriški inženjer Hilldrine. ki je sestavil priročni radio-aparat. s katerim lahko posluša radio-postaje vsega sveta. doma. To je vse druga stvar: vi bi radi, da bi vam bil še vedno otrok, jaz pa vem, da nisem več otrok, in tudi ne maram biti... Zato pa grem!« Stari se jasni in udari s polsmehom: >Ali te kdo tepe?« >Bi tudi ne bilo zdravo! — Toda zakaj mi ne pustite nobene besede pri hiši?« Stari upa vedno bolj: Besede, besede, nobene besede ... Kako to misliš? Jaz sem vendar gospodar!« >Jaz sem pa gospodarjev sin!< >Pa ne gospodar!« >Pa ne hlapeck In udari ob mizo: >Kaj bi toliko; grem. pa konec k In že vstaja. Stari pogleda na sina. na uro nad vrati pogleda, ki gre že na polenajst! Nekaj minul pred enajstim gre vlak. Bori se in premaguje in prosi in kriči: >Nič ne greš! Nikamor ne pojdeš od tod! Z menoj greš domov, pa bo najboljše! — Kam boš hodil! Kam le. ko ti ni treba in ko ni prav! Ali te imava zato sina s tvojo materjo, da nama zdaj odideš. ko bova vedno bolj pešala. Ali sva te rodila za tuje ljudi in za tuje delo.... Lepo domov pojdi, pa bomo lepo skupaj živeli in gospodarili ..! Kaj bomo brez tebe. ko te pa tako rabimo Saj veš! Kam boš hodil!« In truga iz sebe in omahuje: »Saj bo vse tvoje enkrat, samo jaz bi še rad en čas.. .< Stari Glas omahne pod težo priznanja. Mladi bi zavriskal. pa še čaka. Kovčeg jemlje izpod VloDi in sili k vratom. Vsem podaja roko. Stari stoji sredi gostilne in kriči: »Nikamor ne hodi! Pameten bodi k In ko hoče Hanzek ven, skoči k vratom. A se ga ne dotakne in ga ne sune nazaj. Niti poti mu ne zastavi, dasi ves drhti od strahu in ljubezni. Še je ponos v njem, a prositi noče! — — — Zunaj stoje fantje v gruči, nestrpni so šli nekateri malo naprej in kličejo in silijo druge. Na Hanzeka čakajo. ?.e je pri njih. pa se spomni, da še ni dal : roke očetu. Skoči nazaj. Za veznimi vrati stoji stari Glas in skozi zeleno šipo za omrežjem gleda, ki jo je sin pred mesecem dni razbil pri pretepu, ko je vanjo sunil nekega j fanta. Gleda za sinom in se ne gane čez prag , za njim; dasi ga vsega preplavlja solzno ob- | čutje in proseča slabost. Brezupno in upehano ponavlja: »Kam boš hodil, kam le!« Čisto v temo za vrata potegne sina in tam govorita ... Fantje silijo, kličejo. Hanzek sije v obraz, ko prihiti k ujiin. ^Fantje. z Bogom! Bom ostal!« Fantje odhajajo. Stari nori od veselja. Vsa priznanja in popustljivsot in sramoto pozablja. Vleče sina v gostilno, sosede kliče. Pi-jetn. pijeta. plešeta. vsa* gostilna je polna ; harmonike. Zvečer se peljeta domov z drvarskim vozom. z dvema konjema, voznik mora sedeti na ojesu. Onadva na prvem koncu, objeta se držita, vriskata, pojeta, dn vsa cesta spremlja njuno radost. Harmonika se vrača z njima. I Cfublfanslto gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Petek, 20. aprila: HLAPCI. Prirede maturanti Srednje tehnične šole. Izven. Sobota. 21. aprila ob 15. uri pop. MEDEA. Dijaška predstava po znižanih cenah Izven. Nedelja, 22. aprila: ROKA PRAVICE. Ljudska predstava pri zniž. ceuah Izven. Ponedeljek. 23. aprila: CYRAN0 DE BERGERAC. Red C. Torek, 24. aprila: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Petek, 20. aprila: LADY X. Red C Sobota, 21. aprila: MIGNON. Red B. Nedelja, 22 aprilu ob 15. uri pop.: LADY X. Na korist Udruženja gled igralcev. Izven. Ponedeljr';, 23. aprila: Zaprto Torek, 24. aprila: CARMEN. Gostuje baritonist g. Krajev. Red D. Mariborsko gledališče Petek, 20. aprila: Zaprto. Sobota, 21. aprila ob 20. uri: DVA BREGOVA. Ab. A. Kuponi. Nedelja, 22. aprila ob 15. uri pop.: DOBRI VOJAK SVEJK. Kuponi. — Ob 20 uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Kuponi. Zniiane cene. Zadnjikrat. Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Letni občni zbor Kola jahačev in vo/.ačev prestolonaslednik Peter se radi nepredvidenih zaprek ne bo vršil 23. aprila, marveč v petek, dne 4. maja ob 20.30 v posebni sobi restavracije Zvezda s. običajnim dnevnim redom. Zaključno predavanje n društvu Soča. V soboto 21. nprila se vrši v Ljubljanskem dvoru zaključno, to jc zud'ijc predavanje v letošnji sezoni. Ta večer boim. iuieli zopet čast slišati na- I šega odličnega predavatelja, ravnatelja trgovske akademi je in univerzitetnega nn.stavnika g. dr. Ludovika Boh mu, ki nustopi z zelo intcresautuo temo o -gospodarskih krizah«. Sočuni, posebno pa celokupen odbor društva, naj se tega prvovrstnega predavanja udeleže vsi brez izjeme. Dobrodošli tudi drugi prijatelji društvu. K temu predavanju prosimo, pridite točno, kajti ined njim vstop ne bo dovoljen in se tudi ta čas ne servira. Po predavauju prosta, neprisiljena zabava s petjem in (tekInmncijami. Začetek ob pol 21. Vstoo vsem prost. Klub ljubiteljev brakov ima svoj redni letul občni zbor dne 23. aprila t. 1. ob 20. v restavraciji Ljubljanski dvor (desno) z običajnim dnevnim redom. Redne preizkušnje sobo-erkoslikarjev in pleskarjev se vrše v mesecu maju ler se je priglasit! pri načelstvu do 30. aprila t. 1. Ostali kroji. Kranj. V soboto zvečer in v nedeljo ob 5 popoldne bo v Ljudskem domu smeha polna veseloigra ^Poslednji mož , ki nudi več zabave koi . LumpacijIgra je dobro naštudirana, zelo zabavna. Zveze z vlaki ugodne. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Dol pri Hrastniku vabi članstvo k predavanju o sadjarstvu. Predavanje bo v nedeljo, dne 22. aprila ob 9 dopoldne v občinski hiši. Predaval bo strokovnjak g. M. Levstik. Glasba Sveto/ar Banovec je lire/ dvoma eden najpopularnejših pevcev slovenske opere. V tekoči se/oni nosi s svojim izredno mehkim, liričnim tenorjem skoro vse važnejše tenorske partije. Poleg zelo obširnega svojega dela v operi pa ne pozabi tudi na koncertno petje in tako ga sreča-varno kaj igostokrat na koncertnih sporedih naših pevskih /borov. Za ponedeljek 23. aprila se je odvzal povabilu pevskega društva »Krako-vo-I rnovo« ter nam zapoje na tem koncertu Kogojev Letski motiv. Ostrčevo: Solnce v zavesah in štiri Belokranjske istega skladatelja. Na klavirju ga spremlja pianist g. lleribert Svetel. — Predprodaja vstopnic v Matični kniiirarni. mogoče na široko odprejo usta, da se napravi ! zopet pena, katero bo želodec lahko prebavil. Čokolada je bila tako redilna, da je zadostovala ena sama čašica in vojaki so zdržali ob tej hrani ves dnevni pohod. Cesar Montezuma je užival čokolado le v obliki pene, ki je imela obliko medu. Po poročilih je rabil dnevno 50 velikih vrčev. Njegovo spremstvo pa 2000. Vsekakor se je na njegovem dvoru mnogo čokolade pojedlo. Tudi v Peruju je bila čoku-lada že davno v navadi. Viri dokazujejo, da ko bili ti prebivalci, kar se tiče rafiniranosti, še večji umetniki kot Mehikanci. Žal, da so te metode že pozabljene in da si moderen svet ne more privoščiti več čašice take čokolade, kot si jo je cesar Montezuma. Odkod in od kdaj surovo maslo in sir? Prof. dr. Sigisnmnd piše v »Ilustr. Zei-tung«, da oba klasična stara naroda, Grki in Rimljani niso uživali surovega masla drugače kakor za zdravilo. To je čisto naravno, ker jim je za zabelo služilo olivno olje, kakor služi njih naslednikom še danes. Surovo maslo so iznašli brez dvoma pastirski narodi na severu, kjer so mogli mleko hraniti v mehovih, ne da bi se jim takoj skisalo. Herodot pripisuje Skitom umetnost, da so znali izdelovati surovo maslo, in to iz kobiljega mleka. Grški zdravnik Hippokrat označuje tudi besedo samo kot skitsko: butryon. Besedo in umetnost samo so prenesli v tedanje kulturne dežele ob Sredozemskem morju gotovo Grki, ki so imeli svoje naselbine ob Črnem morju. Surovo maslo so uživali tudi Tračani. dalje Germani in Luzitanci na zapadu Iberijskega poluotoka. Čudno pa je, kar pripoveduje geograf Strabo, da je našel surovo maslo na jugu pri Arabcih in Etijopčanih. Dvomiti nad resnico tega poročila pa nam ni treba, saj arabski beduini še danes izločijo iz kozjega in ovčjega mleka maščobo, jo stope in pijejo. V stari Indiji, ki so jo kakor znano osvojili severnjaki, je veljalo surovo maslo kot priljubljena jed za bogove in ljudi: indijski bog ognja Agnis se imenuje »redeč se surovega masla«-. Kelti, ki so bili udrli v Malo Azijo (Galačani), so uporabljali surovo maslo vsaj kot mazilo; tako tudi stari Germani, ki so iznašli tudi pinjo. Severni Germani so iznašli, kako se surovo maslo 7, izpiranjem, gnetenjem in soljenjem očvrsti, strdi in tako dalje časa ohrani. Plinij poroča, da so izprva surovo maslo uživali samo bogati ljudje — samo ti so pač imeli toliko živine, da jim je mleka preostajalo; šele kasneje je surovo maslo uporabljalo tudi ljudstvo. Čudno pa je, da so ljudje v prejšnjih časih cenili surovo maslo tem bolj, čim bolj je fiilo — žaltovo-Zato so ga nalašč cela leta hranili. Dober tek! v Če je pa surovo maslo predvsem iznajdba severa, je pa njegov bratec s i r doma na jugu. Latinci so mu rekli caseuš, Nemci inu danes pravijo Kiise. Cezar sicer poroča, da so se Germani hranili z mlekom, sirom in mesom, vendar misli pri tem gotovo na Taci-tovo strjeno mleko«, to je na navaden kisli sir. Rimljani so izdelovali sir iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka in ga tako cenili, da rabi Plavt v svojih veseloigrah nagovor ljubki« ali »lepi sirček«. Današnje vrste sira gorgonzola« in »roquefort« imata svoj začetek v sivi davnini. Pri Grkih se imenuje sir tyros. Ciklop Polifem (Odiseja!) ima v svoji votlini cele ozdice polne sira. Posebno radi so imeli Grki kozji sir iz ahajskega me- zil, da njegove živali, ako jih je pasel v tem logu, vso noč niso zaspale, marveč so ostale sveže in živahne. Nekoč je povedal to menihom v bližnjem samoetanu. Menihi sg sklepali, da mora to povzročati krma. Trije izmed njih so šli s pastirjem na označeni pašnik in vzeli seboj več zvežnjev vej tam rastočega gr-.dovja, katerega seme je ravnokar dozorelo. Doma so delali menihi z zrnct razne poizkuse, « nie posebnega se ni dalo dognati. Končno je pa kuhar predlagal, da bi se zrna spražila kakor žito. Tako je tudi naredil; spražena zrna je stolkel in jih izlužil v vreli vodi... In tisto uro je človeški vonj prvič okušal poživljajoči, nenadkriljfvi duh črne kave. Poslej so menihi uporabljali črno kavo kot poživilo in zdravilo, najprej zase, potem pa tudi za romarje, potnike in trgovce, ki so jih gostoljubno sprejemali in jim ljubeznivo stregli. Trgovci so kavo kmalu raznesli križem sveta. Najprej se je razširila v Mali Aziji, od koder so jo prinesli v Evropo Benečani. Učeni dr. Pro-sper Alpinus, ki se je seznanil s kavo v Turčiji, je postal njen vneti zagovornik iu j-az-širjevalec. Okolu leta 1640 govore že mnogoštevilne beneške listine o kavi. Leta 1671 se je v Marseilleju otvorila prva kavarna. SJoviti svetovni potovalec Thevenot je prinesel kavo v Pariz leta 1658 in 1672 se je na trgu Fau-bourg Saint-Germain otvorila prva pariška kavarna. V Londonu pa je bilo leta 1693 že nad 3000 javnih kavarn. Znamenito v zgodovini kave je bilo leto 1728. Tedaj so namreč imeli v Braziliji prvi izdelek na prvi kavni plantaži. Poslej je postala Brazilija najbogatejša zalagateljica kave za Evropo in Ameriko. Zato letos po pravici slovesno praznuje dvestoletnico pridelovanja kave. Domovina čokolade Časopis >Le Tradicion« iz Lime v državi Peru se peča z običaji starih Indijancev, ki so nekoč živeli v svojevrstnem kulturnem življenju- List ugotavlja, da so Evropejci temu indijanskemu rodu Inkns š« dane» hvaležni za razna zdravilna sredstva in začimbe. Med zdravilnimi sredstvi je posebno važna raba kinina. Tudi druga zdravila Izhajajo od Indijancev. Toda najlepše darilo, kar 60 jih dali Indijanci Evropejcem, je čokolada. Beseda sama je mehikanskega izvora Prvotno se je glasilo Chocolatl. V Nemčiji xo uato lo ime potvorili. Nova raziskovanja so ugotovila, da so prebivalci Mehike in 1'eruje že več stoletij 1 pred odkritjem Amerike poznali pripravljanje čokolade iu kakava. Nek nemški pesnik, Edu-;>rd Strucken po imenu, je to nazorno dokazal v svojem romanu o belih bogovih: roman se odigrava v Mehiki. Mehikanski kralj Montezuma je našel v svojem ujetništvu edino tolažbo v priljubljeni čokoladi. Pa tudi španski viri dokazujejo lo mnenje. Čokolada je bila prvotno tekoča. Mehikanci pa so po poročilih i španskih zgodovinarjev iz časa zavojevnnj poznali posebno umetnost ravnati s peno čokolade in jo spraviti v trdo stanje. Nato so začeli uživati tudi mrzlo čokolado. Nek španski vojak iz teh časov poroča silno navdušeno, kakšen okus mu je pripravila ta jed. Domačini prebivalcem je svetoval, naj kolikor Petsto let jo že pijemo Izmed vseh pijač in živil je danes kava najbolj razširjena in najbolj priljubljena. Z njo se sladkajo in poživljajo revni in bogati, mladi in stari; med znanstveniki in umetniki pa je mnogo takih, ki jim je črna kava kakor gonilna sila. Vse zdravniško svarjenje pred njenimi sirupi nič ne zaleže — ljudem je po-nlala ljuba iu draga, da brez nje ue morejo več prebiti. Ta ljuba rujava pijača praznuje sedaj 500 letnico, odkar je človek odkril njene lastnosti in se naučil jo uporabljati. Srednjeveški učenjak Faustus Naironi, ki je bil v 17. stoletju profesor kaldejščine in starosirščine v Rimu, poroča po starih virih o kavi naslednje: V letih 1425 do 1439 je pasel neki pastir v Etijopiji svoje črede v logu, kjer je raslo grmovje in cela mala drevesa s temnozeleni-mi blestečimi listi. Pastir je tekom časa opa- . -vVv: Tako je ozemlje, kjer je moralo pristati nemško letalo »Bremen«. sta Tromileja in pa sicilske sire. ki so bili zelo slani in začinjeni, da so po kosilu vzbujali žejo. Morski roparji v kitajskih vodah Kitajski trgovski parnik »Psinvah" je plul te dni iz Šanghaja v Hongkong. Na potu so pirati, ki so se nahajali na ladji, preoblečeni v potnike, nenadoma napadli posadko, jo4 zmagali in prisilili, da je pristala v zalivu Bias, Tam so spravili potnike v čolne in ladjo ople-nili. Pet kitajskih potnikov so odvedli g seboj, da bi zalilevali zanje odkupnino. V zadnjem hipu pa je priplula v zaliv kitajska top-ničarka, nakar so roparji pobegnili na kopno. Parnik »Psinvah« je v spremstvu topničarke odplul v Hongkong. Tudi ženske morajo živeti Ali delati ali umreti — to je sedaj zapoved tudi za veliko večino žensk. Zato silijo vsepovsod za delom in posegajo tudi ua po-prišča, ki so jih prej obvladovali samo moški. Vendar se ženske uveljavljajo in zaposedajo samo poprišča, ki so njihovim zmožnostim naj-prikladnejša, dočim drugi delokrogi slej ko prej ostajajo moškim. Zanimive so v tem oziru številke o razmerah v Ne\vyorku. Tam je 2,800.000 delavcev, od tega je četrtina žensk, V krojaški obrti je 25.000 žensk in le čisto malo moških; izprašanih bolniških strežnic je istotako do 25.000, strežnikov skoraj nič; na 20 tejefonistinj pride po en telefonist, na 10 tipkaric 1 tipkar, na 4 učiteljice 1 učitelj. Pri kleparjih, zidarjih in podoljnih obrtih ni nobene ženske; 5 je električark, 3 ženske si služijo kruli v tesarski obrti, 17 je protestantskih duhovnic. Ruski samomorilski klub v Berlinu V Berlinu je 21 letni Rus Aleksej Franki ustrelil svojo 22 letno rusko prijateljico Kani i tiskajo in nato še samega sebe. Ob tej pri-liki je prišlo 11a dan, da obstoja v Berlinu med tamkajšnjo rusko mladino samomorilski klub, katerega člani imajo vsi namen, da se čimprej poslove od življenja. Na zunaj nastopa klub kot dijaško društvo. Pomanjkanje in bre/domovinstvo ugonabljatn ruske emigrante duševno in telesno. deuthhlano Pot iz Milana v Stolp, katero je do sedaj preletela Italia . Justifikacija se izvrši. Radi nameravanega napada na jugoslovanski konzulat v Solunu na smrt obsojena komitaša Nanov in Kuletič bosta v Solunu usmrčena prihodnji teden. Zrakopiovna lopa v Stolpu v Nemčiji, kjer se je ustavila »Italia«. Tu je bilo pripravljenih 1200 steklenic vodikovega plina, katerega bo »Italia« ob poletu ua severni tečaj vzela seboj, Grazia Deledda: Novela. Poslovenil dr. .ložn Lovrcnčič. Zrebeta so skakala rezgetajoč in hrzajoč in hrbti so se jim blesteli v solncu, v očeh pa jim je odseval rumeni blesk tanke. Antine je čutil v sobi nekaj, kar je sličilo divji razigranosti žrebet. Tudi njegove oči so žarele, žarele, a bile le nekam brezbrižno. Stric Feliks in Minnai sta inolzla krave in čakala semeniščnika, tudi prevzela od globoke radosti. Posebno stric Feliks se je čutil srečnega: smehljal še je, ne da bi vedel zakaj, mislil je na oni dan, ko bo pel Antine novo mašo, in zdelo sc mu jc, cla je nuj-zadovoljnejši človek na svetu. Govoril je s kravami, z Minnajem, s teleti, še zaprtimi v staji, z mlekom^ ki je skopo štrkalo iz izmolzenih vimen brejih krav, z bakrenim kotličkom, kratkomalo z vsem, kar mu je prišlo pod roke. Odgovarjal mu ni nihče. — niti mali Mirjnai ne, ki ga je skušal razumeti po premikanju ustnic — vendar je stric v svoji notranjosti slišal odgovor na vsako svojo besedo, in ta notranji glas je pel in molil vse obenem, zahvaljujoč 'se gospodu Bogu. Končno je zaslišal Antinov glas, ki je prihajal od reke. Tudi 011 je pel in njegov glas — tako se je zdplo stricu Feliksu — je napolnil z veseljem in življenjem vso tanko, budeč v čistem avgu-sto^em jutru iz svetlega miru pokrajino ob reki. Antine je prišel do staje, popil mleko, se igral z Minnajem in pokazaj, da je mnogo bolj vesel, kakor je bil prejšnji večer. Stric Feliks ga je kakor zamaknjen opazoval. Tako so je začelo srečno življenje za Nurrojeve in za vse, ki so se jim približali. Antine se je večkrat boril — brez orožja! — z malim Minnajem, ki je bil spretnejši in tirnejši in, neverjetno, cesto se mu je posrečilo, da je premagal brata dolgina. Ob takih prilikah je obšla Antina kurja polt, zlobno so mu zažarele sicer mirne oči in zgražal se je nad igro. Nekoga dne je prisolil Minnaju par zaušnic in ga se zmerjal, trdeč, da ga je premagal z zvijačo. Mali ga ni razumel, občutil je samo zaušnice in se začel jokali in svetle oči so se mu zameglile v bridki žalosti. Zato, ker sem ponižani« je pojasnil Antine in zardel, a ni gotovo, ali zato, ker ga je brat premagal v igri ali ker je brata krivično natepel. Stric Feliks pa je bil kar naprej vesel. Ko je bil sam, se je pobožno dotikal kupčka svetinj, ki so mu visele na gola prsa, in priporočal svojega sina svetemu Eliji in sveti Barbari. Zvečer se Antinu ni mudilo iz staje; Tanu in konjarju je pripovedoval o čudovitem življenju v mostu in semenišču. Po njegovem pripovedovanju je bil v najožjem prijateljstvu z najodličnejšimi meščani, da monsignora niti ne omenim. Monsignor mi jo rokel to. monsignor mi je rekel 0110. ..« Konjski čuvaj ga je poslušal z odprtimi usti, Тдпи pa je bil bolj nezaupen in je spretno s prikrito zlobnosljo zavijal pomen še tako nedolžnih Antinovih rečenic in ga često vzdražil, dasi se mu je končno le čudil in bil radoveden. Posebno ga je zanimalo pripovedovanje o predstavah in ni mogel razumeti, kako more kdo glumiti drugo osebo, čeprav bi — zlobnež — lahko opazil, da bi bil sam kakor ustvarjen za tak posel. ' Čez kakih deset, dvanajst dni se je začel Antine dolgočasiti, postal je vzdražljiv in je spet občutil ono pogubno praznoto in žalost, ki ga je objela oni večer, ko se je vrnil. Spal je dolgo in zjutraj polegal in spanje toplih noči mu je šlo na živce. Ne enkrat ni ta čas odprl кнке knjige, niti ni, odkar jc prišel iz semenišča, več' molil, in je še pozabil, da bi se prekrižal. Ko se je mudil v hiši, zidani iz opeke, ga stari stric Pera ni pustil ne trenutek v mini; na vse načine si ga je skušal pridobiti, da bi mu oomaeal ori nie-govih čarovnijah. Povej mi, dragee moj, ali naj naročim onemu, da naj pride?« •> Komu?« ■Onemu banditu.4 >N0 in zakaj?« Veš, fla napraviš ono, ljubeč moj!« Kaj?« Oni zagovor.« Pojdite k vragu, stric Pera! Ne mučite me za vraga, ki naj vas pobere! Oh, oh, ti uklinjaš! Slab duhovniki Če bi te slišal oče, slavček inoj! Tako zvit oče! Sina ima, ki uklinja, pa hoče, da bi postal duhovnik... Da bi ga strela... Torej — ali bo ali ne bo?« Prekleti stric, ali ras hočete da ne prestopim več te podrtije! Dovolj mi je serinj te 6 ?5 * S. Ss I 3- I 5 _ JQ 1 2. co 5' " O I ?' 3 S C N » N- « 2 x O o > < f — T. N ^ 8 i? o n H< y> fS 5. * > * a * 1 « > » pt 3.S P*'? 5 gospodarstvo Komu pripada imovina Gosp. poslovalnice? Kakor znano, je .lužna železnica pred leti oetanovila za svoje železničarsko osobje tako zva-no »Gospodarsko poslovalnico«, katere namen je bil, preskrbovati po znižani ceni železničarjem in njihovim družinam živila. Dasi ta ustanova ni imela nikakega namena, kopičiti dobiček, se je vendar tekom let in spričo velikega zanimanja zanjo razvila v veliko podjetje in se je njena aktiva vedno bolj višala. Ko je bila Južna železnica podržavljena, je »Gospodarska poslovalnica« še naprej delovala in šele v prav zadnjem času je postalo vprašanje njene likvidacije aktualno. »Gospodarska poslovalnica« je danes visoko aktiven zavod in cenijo njegov razpoložljivi kapital na 9 do 12 milj. Din. Umevno je torej, da je nastal pri problemu likvidacije hud spor med konsumenti poslovalnice, lo je železničarji in ined državnim erarjem kot lastnikom Južne železnice, čegar lasl-jima je pravzaprav ^Gospodarska poslovalnica« in kaka naj bo usoda njenega kapitala. Železničarji, to je konsumenti -Gospodarske poslovalnice*', so trdili, da je .^Gospodarska poslovalnica« nekaka zadruga oziroma tiha družba, katere solastniki so vsi njeni člani, in da imajo le ti odločati o njeni usodi. Državni erar pa se je zopet postavil nn stališče, da ima popolno pravico odločanja o »Gos[>o-darski poslovalnici« in ela torej tudi pripada njemu ves denar, katerega namerava uporabiti v razne socialno-gospodarske svrhe, kakor n. pr. za stanovanjsko akcijo itd. Včeraj, 10. t. m„ ob !) dopoldne se je vršila v razpravni dvorani deželnega sodišča, soba št. 50, prva razprava o tožbi vpokojenega železniškega uradnika Josipa Kiteka proti .Gospodarski poslovalnici direkcije državnih železnic v Ljubljani«, državnemu zakladu, zastopanim po finančni pro-k ura turi v Ljubljani in devetim funkcionarjem »Gospodarske poslovalnice«. Razpravi, kaleri je prisostvovalo mnogo interesentov, je predsedoval sodnik dr. Petelin, tožečo stranko, ki je imela pravico revnih, je zastopal dr. Janko Žirov-nik. državni zaklad po finančni prokuraturi v Ljubljani pa je zastopal dr. Pretnar. Razprava je trajala od 9 dopoldne. Tožba navaja predzgodo-vino - Gospodarske poslovalnice« in Irdi, da je bila »Gospodarska poslovalnica« samostojna ustanova in ni bila last Južne železnice. »Gospodarska poslovalnica se je ustanovila I. 1918 iz nekdanjih razdeljevali)ic živil Južne železnice in se je njeno vodstvo izročilo Francetu Planinšku, ki je še danes vodja poslovalnice. Južna železnica je dala »Gospodarski poslovalnici« 875.000 Din posojila, ki se ni obrestovalo. Ko je bdi dne 29. marca 1923 sklenjen tako zvani rimski akord« glede pre-vzetja proge družbe Južne železnice po državni i ipravi in jo Južna železnica prešla v last države, je bila državna uprava informirana tudi o obstoju »Gospodarske poslovalnice«, o kateri trdi obtož-1». da se ji smatrala za samostojen pravni subjekt, ki ni last Juž. železnice, temveč samo uslužbencev Južne železnice, v kolikor so bili konsumenti. »Gospodarska poslovalnica- je I. 1925 kupila lastno poslopje za 3 milijone dinarjev. Dalje je poslovalnica vrnila izposojeni brezobrestni obratni kapital v znesku 875.000 Din in je plačala vso vrednost inventarja, ki ga je prevzela od skladišč Južne železnice v Mariboru in v Ljubljani v znesku 693.080 Din. Maja meseca 1927 pa je prometno ministrstvo sklenilo, da se r.Gospodarska poslovalnica- likvidira z dnem 31. decembra 1927. Čista imovina naj se pa izroči v Ljubljani v depozit, da bo sodišče razpravljalo, komu pripade ta imovina. Tožba trdi dalje, da ima vsak konsument velik pravni interes na tem, da se likvidacija ne izvrši, temveč da se poslovalnica preustroji tako, da bo mogla obstojati še nadalje neodvisno od državne uprave. Obtožnica trdi, da ima vsak konsument pravico na sorazmerni delež vsepa milijonskega premoženja, ki ostane po vračilu procen-tualno določene kupnine. Tožeča stranka je mnenja, da je Gospodarska poslovalnica« zmožna pravde (to je, da je juridična oseba), ker je samostojno sprejemala pravne obveznosti in napravila skoraj promet ene miljarde. Tožba zahteva, da se izda začasna odredba in z njo prepove toženim strankam, da bi sedaj začeli postopno likvidacijo ^Gospodarske poslovalnice«- in zahteva, da se izroči imovina novoustanovljeni »Gospodarski poslovalnici osobja ljubljanske železniške direkcije v Ljubljani. STALIŠČE DRŽAVNEGA ZAKLADA. Finančna prokuratura v Ljubljani kot zastopnica državnega erarja se je postavila nasprotno na stališče, da je bila »Gospodarska poslovalnica« le last južne železnice in da je imela njeno dejansko upravo po podržavljenju Južne železnice v rokah železniška direkcija v Ljubljani. Bila je še vedno le odsek za prehrano, oz. je bila od njega odvisna. Ožji odbor, ki je 1, 1924 prevzel direktno nadzorstvo nad poslovalnico, je imel pravico, izdajati ukrepe poslovalnice, ki pa so bili dejansko le ukrepi direkcije železnic. Vsi, ki so bili funkcijonarji »Gospodarske poslovalnice«, so izvrševali le svojo službeno dolžnost. Deležev v sGo-epodarsko poslovalnico« ni nihče plačeval in radi tega tudi ne more biti govora o kaki zadrugi. Blagajniški skonto oziroma vračilo kupnine pa tudi ne more kvalificirati za zadružništvo. Lastninske skupnosti ni, ker manjka predpogoj za njo. Tudi :ie more biti govora o kaki trgovski družbi ali o kaki samostojni juridični osebi v smislu zakona. DOKAZI IN PROTIDOKAZl. Na razpravi, pri kateri so nasprotne si stranke zelo živahno in temperamentno branile vsaka svoje stališče, je bilo zaslišano več prič, oz. tožencev. Zanimivo je, da se je vodja »Gospodarske po-slovalnice« g. France Planinšek popolnoma strinjal s stališčem tožitelja, kljub temu, da je bil sam to-ženecfin je pri razpravi skušal z raznimi izpoved-bami podpreti njegovo stališče. Dr Žirovnik je navajal kot dokaz za to, da poslovalnica ni bila last Južne železnice in pozneje tudi ne države, da je poslovalnica vrnila ves posojeni ji denar, da je morala plačati inventar, da ni uživala ne od Južne železnice in ne od države nikake ugodnosti, da je država sama smatrala uslužbence, ki niso bili uslužbenci železnice, za privatne nastavljence in jih ni hotela ob podržavljenju sprejeti med svoje uslužbence, da je morala poslovalnica sama posojati železniški direkciji večje vsote denarja in jih dobila vedno vrnjenp, da je sama nastopala v raznih pravnih zadevah kot juridična oseba in dn torej iji državna last. ZgMppnik finančne prokurature dr Pretnar pa je dokaihval, da je bila »Gospodarska poslovalnica« vedno last Južne železnice, oz. države, da je bil poslovodja poslovalnice plačan od države kot državni naetovljenec, da pn oni delavci, ki so opravljali dtievue posle, seveda niso mogli biti sprejeti v državno službo, dalje da so bili vsi ukrepi poslovalnice dejansko le ukrepi železniške direkcije, da je imela železniška direkcija vedno nadzorstvo in vrhovno upravo nad poslovalnico, da poslovalnica sploh kot juridična oseba ni obstojala, temveč je bila le del železniške direkcije, dn je država nudila poslovalnici mnoge ugodnosti, saj ji je n. pr. odpisala celo trošarino na žganje, da je »Gospodarska poslovalnica« spadala pod zakon o državnem računovodstvu in je bil v ta namen imenovan v upravni odbor poslovalnice kontrolor Karel Gruber, samo da se zadosti zahtevam zakona. Tudi »rimski akord: določa, da prevzame državi s prevzemom Južne železnice hkrati tudi nadzorstvo nad poslovalnico. Tudi iz štampiljk poslovalnice je razvidno, da je bila poslovalnica podrejen organ železniške direkcije. Torej da je premoženje »Gospodarske poslovalnice« last državnega zaklada. Iz tega sledi torej, da člani poslovalnice, oz. konzu-mente nimajo solastninske pravice na premoženje poslovalnice. V istem smislu kot je navajal dr. Pretnar sta izpovedala tudi or. Aleksander Fatur, ki je sam tožen, in pa zastopnik prometnega ministrstva dr. Vučina. Sodišče je nekatere predloge in zahteve po zaslišanju nadaljnjih prič ter predložitve aktov v dokaz resničnosti izvajanj obeh strank zavrnilo. Dr. Petelin je odredil sklep razprave. Razsodba o tej tožbi se izroči prizadetim strankam pismeno. O razsodbi prve sodne instance bomo še poročali. Z ozirom na izjave obeh nasprotnih si strank pa je gotovo, da bo vsa zadeva romala še do druge instance BILANCA DRŽ. HIP. BANKE. V »Službenih novinah« št. 85 z dne 15. t. ni. je objavljena bilanca Državne hipotekarne banke (prej Uprave fondova), centrale in vseh podružnic za 31. dec. lani. Ker je razširila Drž. hip. banka svoje delovanje na Slovenijo, je vsa naša, zlasti pa gospodarska javnost interesirana naravnost na razvoju zavoda. Bilanca za 1927 izkazuje (vse v milj. Din) med aktivi: blagajna 12.6, žiroračun pri Narodni banki 190.5, ček račun pri Poštni hranilnici-13.4, posojila: na nepremičnine 1527.3, na doklade in dohodke 221.3, vodnim zadrugam 78.9, za gradbo (kratkoročna) 72.1, lombardna 36.5, tekoči račun glavne drž. blagajne 160.3, tek. račun fin. ministrstva 73.1, razni tek. akt. računi 333.1, nepremičnine 11.9, domačo menice 57.4, kavcije 17.5, razno 182.3; med pasivi so glavne postavke: samost. fondi 77.4, razni fondi javnih ustanov 472, rez. fond 10.5, fond za amoit zgradb 0.8, privatne vloge 273.5, kapital! javnih ustanov 228.9, založnice: 1910 1. 26.1, 1911. 26.6, 1924. 164.1, 1927. 106.9, avans iz 1913 5, posojilo v Ameriki 676.5, tek. račun fin. ministrstva 79.3, pravosodnega za se-kvestre 55.5, drž. blagajne 135.1, tek. računi pasivni 532, kavcijo 17.5, razna pasiva 96, tantijema 4.7; bilančna vsota 2988.3. Račun izgube in dobička izkazuje dohodkov 184.5 milj. Din, čisti dobiček znaša 51.7 milj. Din. od česar gre za tantijeme 4.66, v državno blagajno pa 47.1 milj. Din. V primeri z letom 1926 je bilančna vsota narasla od 1920.4 na 2988.3, za nad 50%. Lani so se zopet povečala tuja sredstva, v prvi vrsti pa ona iz inozemstva (lani je dobila od posojil v Švici in Ameriki Drž. hip. banka 106.9, oz. i67G.5 milj. Din). Primerno so se znižale tudi naložbe banke. Donos poslov je narastel od 97.4 na 184.5 milj. Din, se je podvojil; narastel je tudi čisti dobiček od 28.3 na 51.7 milj. Din. Kuponi in anuitete inozemskih posojil so lani vzeli 45.5 (1926 19.5) milj. Din in se bodo letos predvidoma zvišali. Zanimivo je zlasti, da je dobiček od bančnih poslov narastel od 2.7 na 10.6 milj. Din. * * # Občni zbor delničarjev Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic se je imel vršiti 18 t. m. Ker pa se še vrše pogajanja med večinskim delničarjem in neko skupino zagrebških bank, je bil preložen izredni občni zbor na 2. maj ob pol 16. Nova banka v Srbiji. V Vranju se ustanavlja nova banka z imenom »Vranjska centralna banka , z delniško glavnico 2 milijona dinarjev. Шог&а 19. aprila 1928. DENAR. Tudi danes so tečaji deviz izkazovali slabej-šo tendenco. Do znatnih izprememb pa ni prišlo, opaža pa se tendenca k nazadovanju zlasti pri devizah London in Newyork, ki sta že prišla na spodnjo zlato točko. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo v devizah Trst in Newyork, ostalo pa je dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi I", aprila I <>28. na 430—432.50, za termine ni bilo povpraševanja in ponudbe. Tudi 7% invest. pos. je slabejše. Ljubljana. 7% invest. posoj 89.50 den., agrari . 58 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 126 den., I Praštediona 806 den., Kred. zavod 157—175, Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sršir 125 den. , Zagreb. 7% invest. posoj. 89—90, agrari 58 —59, vojna odškodnina 430—432,50, J lipo 58— 58.50, Jugo 88—89, Praštediona SW.50, Ljublj kreditna 127 den., Šečerana 525—545, Drava 3"5 —375, Slavonija 12—14, Trbovlje 480—497, Vevče 139 —140. Belgrad Narodna banka 660(1, 6700. vojna odškodnina 433.75—432.50 (3100), uit. april 434, 435 (4300), uit. maj 439 (2700), Brodarsko društvo 500, tob. srečke 95, Rdeči križ 55, 7% invest. posoj. 95, agrari 57.55, 58.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.55, Hipo 7.35, Alpine 40.80, Leykam 10, Trbovlje 61.75, Kranjska industr. 39.50. BLAGO. Ljubljana Les: hrastovi frizi 70% I, 30% II. po kupčevi noti fko vag. nakl. post. 5 vag. po ' 1000; zaklj. 5 vag. Tendenca čvrsta. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 392.50—395, slav. 387.50—390, moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 536—545 ajda zdrava reščtana 295, oves baški zdrav rešetan 295, koruza baška 310—315. april 315—320, maj 315—320, činkvautin 320- 335; zaklj. —. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica: bč. 350—355. potiska 352.50-357.50, ban. 350-355, srem. 352.50-357.50. ječmen: 295- 300; oves: bč., ban., srem 252.50— 257.50; koruza: bč. 267.50—272.50, maj 275—280, bela 275—280, ban. 265—270, srem. 267.50—272.50, maj 275—280, bela 275—280, srem. 267.50—272.50; moka: Og in gg 477.50-488.50, št 2 457.50-467.50. št. 6 437.50—447.50, št. 6 397.50—407.50, št. 7 332.50—342.50, št. 8 237.50—242.50; otrobi: bč. 227.50—232.50, sr. 225—230. — Promet: 27 vag. pšenice, 119 koruze, 3 moke, 3 otrobov, 1 ovsa. Budimpešta (termin, borza). Tendenca čvrsta. Pšenica: maj 33.54, 33.52, zaklj. 33.52—33.54, okt. 31.42, 31.46, zaklj. 31.46 -31.38; rž: maj 32.90, 32.96. zaklj. 32.94—32.96, okt. 26.76, 26.82, zaklj. 26.80— 26.82; koruza maj 27.70, 28.78, zaklj. 27.76—27.78, julij 28.58, 28.54, zaklj. 28.54—28.56. msvce povpraš pon. srednji sr. 8. IV Amsterdam _ 2291.75 _ 2291.50 Berlin 1356.50 I359.5U 1358.- — Budimpešta — 992.22 — _ Curih 1093.51) 1096.5(1 1095'— 1095.— Dunaj 797.97 800.97 799.47 j 799.50 London 277.03 277.-3 277.4 i 277.44 New>ork 56.69 56.89 56.79 56.80 Pariz — 223. -1 — — Praga 167.99 168.79 168-39 1 168.38 Trst 298.50 3 0.50 299.50 I 299.50 Aleksander Krajev sloveči bariton kraljeve opere v Sofiji, ki je na triletnem gostovalnem potovanju po Evropi ter je zadnji čas gostoval v operi v Berlinu, kjer jc žel najlepše uspehe kot odličen predstavitelj bolgarske operao-pevske umetnosti. G. Aleksander Krajev gostuje v torek dne 24. t. m. v operi v Ljubljani, in sicer bo pel Fernanda v »Carmen«. Anica Lebar: Zdravstveno-vzgoini kongres v Lipskem Lipsko, 15 aprila 1928. Tretji dan. Ta dan je bil namenjen psihopatološkim problemom. Prvi je govoril znani psihiater dr. Schro-der - Leipzig o pojmu psihnpatije pri otrocih. Kot šef psihiatriškega opazovalnega oddelka v Rosen- [ talstrasse je podal celo vrsto lastnih izkustev, ki i se deloma krijejo s trditvami znanih znanstveni- | kov, deloma pa hodi svoja pota — Drugo preda- ! vanje je imel dr. A. Gregor, ravnatelj velikega j zavoda v Flehingen (grad.) o vzgoji in psihični higieni. Obrazložil je tri možnosti, ki pridejo v poštev pri otrocih in ljudeh s slabimi psihičnimi zmožnostmi: v najboljšem slučaju je beg iz mi- j ljeja, v drugem slučaju konflikt z miljejem in v tretjem slučaju vtopitev v miljeju Psihopatom je treba zlasti mnogo opore in higiensko vzgojne pomoči, da si upajo poseči v konflikt z miljejem. Vsa sodobna gibanja, bodisi mladinska; bodisi socialna, bodo, če se bodo razvijala v pravih mejah, mnogo pripomogla, da se ugodno reši to vzgojno vprašanje. — Tretje predavanje je obravnavalo vrste zdravstveno vzgojnih metod, ki jih uporabljajo za nego duševno bolnih. Govoril je S. Kahlbaum iz Gdrlitze. Višek dneva je bilo predavanje dr. Villin-geria, Hamburg, »0 lticjuh vzgojnosti in o možnosti njihov e razrešitve.« Govoril je uvodoma o razdra-panosti v vzgoji sploh. Saj si vzgojitelji niso svesti niti vzgojnih idealov, niti vzgojnih ciljev, niti ne t vedo za prava pola. Ali naj se vrši vzgoja po načelih religije ali brez nje? Ali je ideal vzgoje Kristus, n li Budha, ali Luther, ali kdo? \li naj Zagreb. Berlin 1856.50 -1359.50, Curih 1093.50 1096.50, Dunaj 797.97 -800.97. London 277.03— 277.83, Ne\vyork 56.645 - 56.845, Praga 167.99— 168.79, Trst 298.68—300.68. Belgrad. Berlin 1355.6- 1359.5, Budimpešta 990.2-993.2, Curih 1093.5-1096.5. Dunaj 797.935 —800.935, London 277.03 277.83, Ne\vyork 56.68 -56.98, Pariz 222.71—224.71, Praga 167.99-168.79, Trst 298.60—300.60. Curih. Belgrad 9.13125, Berlin 124.01, Budimpešta 90.80, Bukarešl 3.25, Dunaj 73, London 25.3275, Ne\vyork 518.65, Pariz 20.425, Praga 15.37, Trst 27.37, Sofija 3.75, Varšava .38.15, Madrid 86.80. Trst. Belgrad 33.30-33.83. Curih 864.50— 365.50, Dunaj 263.70- 269.70. London 92.50-92.53, Ne\vyork 18.91—18.92, Pariz 74.55-74.65. Dunaj. Devize: Belgrad 12.51, Kodanj 190.Ш, London 31.7025, Milan 37.16, Newvork 710.50, Pariz 27.9725, Varšava 79.69. — Valute: dolarji 709, francoski frank 27.92, dinar 12.155. češkoslovaška krona 21.045. Praga. Devize: Lira 178.20. Belgrad 59.40, Pariz 132.80, London 164.75, Nevvvork 33.7-15. Dinar: Newyork 175.05, Berlin 7.355. Uindon 277 50 VREDNOSTNI PAPIRJI. Slaba tendenca za državne papirje se nadaljuje in je danes vojna škoda popustila v Zagrebu se drže vzgojnih načel Freunda ali Adlerja? Treba je v prvi vrsti jasnosti v teh vprašanjih, potem bo jasnost tudi v kompleksu vzgojnih panog in vprašanj. Skupnost in enotnost, ki sta potrebni za vsake važno delo, sta posebno važni tudi v vzgoji. (Pripomniti je, da je govoril to tujec v izključno protestantski Saksonski.) Meje vzgojnosti niso jasne, prehajajo neopaženo druga v drugo. Čim točneje se vzgojitelj drži izkustev psihologije in psihiatrije, tem bolj se širijo te meje, tem lažji in lepši sc uspehi. Nato je dr. Lovvenstein, Bonn govoril o psihiatriji in zdravstveni vzgoji. Podal je nekaj principov za utemeljitev patopsihološke patopedagogike. Po tej dopoldanski razpravi se je vršil še občni zbor društva za zdravstveno vzgojo. Popoldne so se vršila štiri predavanja o epi-ilemični in kronični encephalitis. Glavni pregled je podal prof. F. Stern, Gotlingen. Praktično nego te zelo razširjene bolezni pa so opisali Kiirbitz in Lange iz zavoda Chemnitz-Altendorf tei prof. Wie-ser, Wien, ki se že več let uspešno bavi z rentge-niziranjem takih otrok. Zvečer je bil dveurni ogled psihiatrične klinike v Rosentnlstrasse, kjer sta razkazala posamezne oddelke in razložila delo v njih šef dr. Schr6dei in asistent dr. Heinze. Četrti dan. Četrti dan je bil prenapolnjen s predavanji da so morali nekateri predavatelji podati le osnutke. V celoti je bil poudarek tega dne »delo«. Švicar Hanselmann, Ziirich je govoril o vzgoji »lenih« otrok k veselemu delu. — Bollger, Leipzig: Vesele delo važen faktor v vzgoji abnormalnih. — Fiir-stenheim o poklicnih preizkušnjah abnormalnih. — Dr. ROssel, Hamburg o psihologiji delovnega poteka. — Inhoven, Diisseldorf o izkustvih v delavnicah za slaboumne mladostnike. — Moses, "Mann-heim o duševnih konfliktih in komplikacijah v poklicnem življenju mladostnih psihopatov. _ Popoldanska predavanja so obravnavala socialnost in asocialnost slabo nadarjenih in psihopatov. — Dr. Lazar, Wien je govoril o korenikali asocialnosti. — Prof. Kraus, Heidelberg o pomenu instinktov za socialnost in asocialnost otrok. — Dr. Dessauer in dr. Tobben stn govorila o vzgojnem vplivu kazni na mladostnike. — Dr. Evferlh, Jena o občestveni vzgoji abnormalnih otrok. — Lesemann, Hannover o zdravstveno - vzgojni oskrbi za mlade izseljence. Dnevni red štiridnevnega kongresa, ki to pot ni imel toliko znanstvenega, nego bolj praktičen značaj, je bil s tem izčrpan. Peti in zadnji dan. Nedelja, peli dan kongresa, je bila nainenjčna obisku saksonskega deželnega vzgojnega zavoda za slepe in slaboumne v Chemnitz-Altendorfu. Je to velika vas, s celim kompleksom enonadstropnih hiš (paviljonov) na zahodni strani mesta Cheninitz. Le-te so lepo porazdeljene po zloženem griču, med njimi prijazne ceste z brezovimi drevoredi in grmičevjem. Okoli 250 udeležencev kongresa se je odpeljalo na ogled lega zavoda Ravnatelj in učno osobje so obiskovalcem razknzali zavod, učilnice, delavnice in stanovanje obeli delov zavoda, ki šteje, kadar je ves zaseden, 2C00 duš. Vanj pridejo otroci in mladostniki, ki nimajo dostopa v nobeno i/.-med specialnih šol, da jih bodisi vzgajajo, ali uče raznovrstnega dela in rokodelstev. Razstava v šolskih prostorih je pokazala veliko delo, ki ga zavod vrši. Od preprostih in čisto prvotnih del dalje do lepih izdelkov kartonaže in knjigoveštva in ženskih ročnih del. Razstavljena so bila ludi razna učila, ki si jih učiteljica z gojenci sama izdela v največ kolektivnem delu. Pri slepih smo posebno občudovali velike glasbene zmožnosti in hitro pisanje na pisalni stroj. Razgovori s posamezimi gojenci st. prav zanimivi. Is n.iih je razvidno, kako zelo vise na svojih vzgojiteljih, ki so tako rekoč zrestli z njimi. V celoti je kongres, ki je bil namenoma postavljen to pot na Saksonsko, ki ima menda najbolje razvito skrbstveno vzgojo, pokazal, kako velik uspeli ima delo na duševno in telesno pohabljenih, če je pravilno organizirano, če ima na razpolago potrebna vzgojna sredstva in res dobro in stro-jcovno izobraženo vzgojno in učno osobje. Zadnjič smo poročali, da so se v Berlinu prevrnili vozovi električno železnice; pri tem Je bilo (5 mrtvih, 24 težko in 45 lahko ranjenih, Sliku nam kaže prevrnjene železniške vozove.