rj a
IsTSJCA K lOT M
^ fl
SKI DHEVNIK
, r ----------GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
IX. . Stev. 127 (2437)
Cena 20 lir
Eisenbo wer poudarja povezavo z ZH pri pogajanjih za premirje na Koreji
jjoudanl je, ^ da se ne strinja z izjavami senatorja Tafta - 0 sprejemu 1 ajske v ()/l\I - Pojavljajo se ostre kritike proti Taftovemu izolacionizmu
sP^SIi,INGT°N, 28. — Pred-rin? Eisenhover je ob ofvo-j. , 1 sv°je današnje tedenske °vne konference izjavil, da m-f.3 ravnokar obvestili, da je "lopovski radio objavil, da so sovi f Nemčiji, razpustili in £~ko nadzorstveno komisi-UlJ^sednik je k temu pri-
men? >da še ne ve- kaj to P°" .i-j ’. ab kakšne namene za-
f)Uju ta ukreP-je d '^afererici na Bermudih eJal. da je po njegovi sod-2rt,.,Sest.anek med voditelji Fran5e.mh držav, Britanije in m i a že sam P° sedi važen,
mneni,, .al' d-a po nies°vem ,ni nujno, da bi ber-sa rkl konferenci sledila dru-kik o vključila še predstav-je p,-. Yjetske zveze- Nadalje tesm>' ower Pojasnil, da u-skl J.° zaradi padca franco-Pot	odložiti konferenco,
da se m	Predsednik pojasnil,
udele*u° njeS°vi zamisli ne bi ie « -. . konference delegaci-a steviin^i člani, in je potek t v Predlagal sesta-!cjen eb voditeljev brez doda" hega ^nevnega reda, tako OiaJoi 8* Pa konferenci izme-kot n	približno	tako:
ci, pi.a._kaki tiskovni konferen-
J*
- ^aaej° na severnovzhodnem
misli o sta-v zunanji
je n«e er je pripomnil, da staneVOt110 Predlagal, da se se-na severnovzhod Pa Združenih držav, da sedrui itanski ministrski predelale ^urcdill predlaga lBer-
lišeu V?rašanie kaj Politik-	'erikancev
»i, je Eisenhovvci -g-.-, itolaei 0pazil nobene težnje k jo nit niZnau- ° katerem piše-
f fer> komentarji.
Taft„, karit so nato v zvezi s ne 2 ? iziavo, naj bi Združeno ■fZave nastopile samostoj-Pfemiri«'Sedania Pogajanja za la vt, .na ^oreji ne b’ uspe-ni’k ^rasali: «Gospod predsed-tenktor tI« iste?a mnenja kot «li na tj nai bl se ne ozl" lik or ^ Zd.r.uzene narode, v ko-
Ei,»„1 tlče korejske vojne?» *k’e MUv'er ie odgovoril: bi lavt m- da razumete, da PcskušoK v Primeru, če bi vi telotni razplesti pogovor o tekolikn	p politiki zašel
‘emu'^-Predaleč. Toda kljub b dvnio „varn razložim eno a-
«Ce h -Stvari»-rate sev»aete	sami hoditi, mo-
hoditi p	vsepovsod sami
koalich	pa	skušate ustvariti
temelj razumevanja, ki naj hih i|j‘-na Poštenih in pravič-tn°vani,J ’ na skupnem poj-
tem
v,°lji
svobodnih ljudi, po-
naise *reba sklepati kompro-Se n' Noben svobodni narod Svetn J11016 sam ohraniti na Ija. T_^meti moramo prijate-v®žati Prijatelje moramo na-blikj pnas?’. v tej ali oni o-tmtnns* eži moramo tako e-bov glede osnovnih name-skunr,iJ. Plod spoznanja o Sto c iuteresih. To je ti-kar moramo doseči, ljiv ^ nisem izredno potrpež-
,   ---------
last; razburjenje in se me poda nv-Ptek razočaranja, ki
trudt vsak človek, ki se bren ?a namen, o katerem je Čarman, da je pošten, pa se kat- ?viranega po. stvareh, o »evTjh meni, da izvirajo iz je . dnosti ali zmot nekoga, ki q rugače njegov prijatelj. “yornik je nato poudaril, jjj.ni mnenja, da bi celinska Ožtj a lahko bila sprejeta v dod’ v sedanjih okoliščinah,
Sovb Pa j6- da bi biI° po n;ie' tičn mnenju preveč dras-t!0 0 ukiniti ameriško finanč-iin P°m°č OZN. če bi bila ce-or„ Kitajska sprejeta v to
Samzacijo.
Ijj ‘nde zahteve kongresa, naj
se tudi mene lo-
J>aj e^opske
kom- Prenehale tu^^formističnim
države pozvali, prenehale dobavljati državam
r. ' nestrateško blago, je dr? k pripomnil, da te s tav® imajo dejansko korist bj jg°vino z Zahodom, da pa Zah i neumno soditi, da bi le .e države lahko ohrani-nilPV?-ie Položaje, če bi odklo-trgovine z narodi, ki jim no godu. j)rjt?rašali so ga nato ali je Pr= zavezniških držav pri-ZDa do tega, da so gle-je c°r?.ie pristale na koncesi-Vm iih prej niso predvide-e,- Eisenhower je odgovoril, ^ 3e sicer res, da obstajajo Ha zavezniki vedno nasprot-st0J?nenja glede metod in po-za pka. res pa je tudi. da so de ezniki trdno združeni gle-Ue °nranitve načela neprisil-bib rePatriacije korejskih voj-j. Ujetnikov, aij ? so ga novinarji vprašali, odoh^..mnenja, ali naj ZDA je /Bo predloge za premir-iu'žn L se. i‘m odločno upira teriB?, eiska vlada, je pred-odgovoril, da ni dvo-
bra j	—	-	-
sttiei Združeni narodi ne Sit odobriti nepravičnih reki si- da Pa velikih smotrov, stavi 1 ■ svobodni narodi po-ČanB^aj0- n* mogoče doseči od y s do jutri
Taft.2Vezi z izjavami senatorja 'ja!,? Se z vseh strani pojav-harnr ?stre kritike. Taft je Zil t.,ec. Predvčerajšnjim lzra-kot 1 dvom o koristi OZN 5t>. n0r°dia kolektivne varno-Prejj:6-13! je, da bi morale ZDA eitj n?'1' pogajanja in se lo-l.očitj bol'tike OZN ter se od-s„/a enostransko politiko, hlirje nia pogajanja za pregib ina Koreji ne bi uspela. S Površji Ja{t zopet spravil na
‘hi
Urj
tezo generala Mc Ar-
p Kana!) ? -1* a,one» (iti sami) atson u-1 .zunanji minister • ki je tudi predsednik
glavne skupščine OZN, je sinoči izjavil, da so Taftove izjave o odnosih med ZDA in OZN take vsebine, da povzročajo zaskrbljenost. «Ce bi ZDA razbile fronto Združenih narodov in bi za svoj račun reševale dalje vprašanje Koreje je dejal Pearson — bi bilo obsojanja vredno in hud udarec za OZN. Nevarnost svetov-na vojne bi se povečala«. Ameriški senator Sparkman pa je izjavil, da bo morda Taftova krivda, če bodo Kitajci in severni Korejci odklonili premirje na Koreji.
Clara Booth Luce
in italijanske volitve
RIM, 28. — V italijansko volilno kampanjo je danes precej neposredno posegla diplomatska predstavnica ZDA v Italiji Clara Booth Luce, ki je v Milanu govorila v ameriški trgovski zbornici za Italijo. Najprej je opisala ameriško zunanjo in notranjo politiko, govorila je nato o odnosih s Sovjetsko zvezo, prešla na ameriško gospodarsko pomoč tujini, zlasti Italiji, in na ameri-ško-italijanske odnose, dejala, da »Italija lahko z zaupanjem
računa na iskreno in- prisrčno sodelovanje Amerike«, nato pa izrekla v predvolilnem tonu naslednje besede:
«Toda še — in z vso poštenostjo se mi zdi to potrebno povedati... toda če — čeprav je nemogoče, da bi se zgodilo bi_ italijansko ljudstvo po nesreči postalo žrtev sleparskih manevrov totalitarizma, levega ali desnega, bi to imelo — logično in tragično —- hude posledice za ono iskreno in prisrčno sodelovanje, ki ga zdaj uživamo,«
Medtem so se začeli množiti incidenti na volilnih zborovanjih, zlasti na tistih, ki jih prireja MSI. Tako poročajo, da v Savoni ni mogel govoriti bivši genovski federale San Germano, ker je policija zborovanje prepovedala zaradi navzočnosti velike množice grozečih nasprotnikov. V Trevisu pa je moralo biti prekinjeno zborovanje, na katerem je govoril sam Almirante.
Stevenson v Kairu
KAIRO, 28. — Ameriški demokratični kandidat pri zadnjih predsedniških volitvah Adlai Stevenson, ki je sinoči prišel iz Saudove Arabije v
Kairo, se je danes razgovarjal z generalom Nagibom in z zunanjim ministrom. Med svojim bivanjem v Egiptu se namerava Stevenson razgovarja-ti z raznimi egiptovskimi voditelji. Za tem bo obiskal Libanon, Sirijo, Jordanijo, Izrael in Ciper.
Napredovanje socialistov
pri občinskih volitvah na Nizozemskem
HAAG, 28. — Pr; današnjih občinskih volitvah na Nizozemskem je socialistična stranka precej okrepila svoje vrste, medtem ko so klerikalci in kominformisti precej nazadovali.
V Amsterdamu so glavne stranke dosegle sledeče rezultate: socialisti 35 odstotkov (leta 1949 so dobili 30,5 odst.), kominformisti 21.9 odLst. (prej 25,7), klerikalci 16,8 (prej 18,8), Ostali glasovi so, razdeljeni med protestantskimi strankami in klerikalnimi odpadniki.
Tudi dosedanji izidi v Rotterdamu, Utrechtu in Manstrich-tu kažejo na napredovanje socialistov in znatno nazadovanje kominformistov.
PO BETOAPDOVEM NEUSPEHU V FRANCOSKI SK1IPŽČ1M
RADIKAL MENDES-FRANCE dobil mandat za sestavo vlade
Danes bo dal Auriolu dokončen odgovor-Skupščina podaljšala rok za vrnitev posojila 80 milijard frankov Francoski banki
PARIZ, 28. — Francija je že drugi teden brez vlade. Uradni podatki o izidu glasovanja v narodni skupščini so sledeči: za investituro Reynauda je glasovalo 276 poslancev, proti pa 235; vzdržalo se jih je 89. 27 poslancev Da ni bilo pri gla. sovanju navzočih. Za investituro bi moral Reynaud dobiti 314 glaspv.
Za Reynauda je glasovalo 52 (od skupnih 55) neodvisnih republikancev, 46 radikalov (od 75), 41 «kmetov» (od 47), 38 ljudskih republikancev (od 89), 37 degolistov (od 81), 31 degolističnih odpadnikov (od 32), 15 poslancev demokratične in socialne republikanske zve. ze (od 23), 13 neodvisnih poslancev iz prekomorskih dežel (od 14), 3 poslanci, ki niso vpisani v nobeno stranko (od 6).
Proti Reynaudu pa so glasovali; 105 socialistov, 96 kom. informistov, li ljudskih repu. blikancev, 13 radikalov, 4 pro. gresisti. 1 degolist, 1 poslanec demokratične in socialne repu. blikanske zveze in 1 poslanec, ki ni vpisan v nobeno stranko.
Vzdržalo se je; 36 degolistov, 22 ljudskih republikancev. 15 radikalov, 17 poslancev demo.
Reorganizacija sovjetske uprave na vzhodnem področju Nemčije
Ukinitev nadzorstvene komisije in vzpostavitev sovjetskega vi sokega komisariata - Za visokega komisarja imenovan Vladimir Semjonov- Ugibanja v zahodnih krogih o namenu reorganizacije Težnja po vzpostavitvi štiristranskega nadzorstva?
LONDON, 28. — Moskovski radio je sporočil, da je sovjetska vlada sklenila reorganizirati svojo vojaško in politično upravo v Vzhodni Nemčiji, in sicer;	'
1. ukine se sovjetska nadzorstvena komisija v Nemčiji; 2. funkcija sovjetskega vrhovnega poveljnika v Nemčiji se omeji samo na poveljstvo nad tamkajšnjimi četami; 3. ustanovi se mesto sovjetskega »visokega komisarja« v Nemčiji sedežem v Berlinu; 4. to funkcijo bo prevzel Vladimir Semjonov, ki je bil do preteklega meseca politični svetovalec pri sovjetski nadzorstveni komisiji.
Visoki komisar bo imel nalogo «zastopati sovjetske interese v Nemčiji in nadzorovati delo oblasti Vzhodne Nemčije, kar se tiče izpolnjevanja njihovih obveznosti, ki jih nalaga potsdamski dogovor«.
Kakor poroča moskovski radio, bo imel visoki komisar tudi nalogo vzdrževati ((primerno zvezo s predstavniki okupacijskih oblasti ZDA, Velike Britanije in Francije, kar se tiče vprašanj, ki zadevajo vso Nemčijo, v skladu s sporazumnimi sklepi štirih zasedbenih sil«.
Nemški kancler Adenauer ni hotel komentirati razpustitve sovjetske vojaške nadzorstvene komisije in imenovanja visokega komisarja. Tudi v vladnih krogih so zelo rezervirani in pripominjajo, da je treba prej točno poznati funkcije in oblast sovjetskega visokega komisarja, preden se izreče kaka sodba.
Vodilni odbor zahodnonem-ške socialno demokratske stranke pa je s svoje strani objavil poročilo, ki pravi; ((Ukinitev sovjetske nadzorstvene komisije in ustanovitev viso-
kega komisarjata pod vodstvom Semjonova kaže, da hočejo s sovjetske strani dati večjo važnost za bodoča pogajanja ustanovi visokih komisarjev kakor diplomatskim predstavništvom.
oemjonov, ki ga je pred krat-kjm nadomestil v funkciji političnega svetovalca sovjetske nadzorstvene komisije član centralnega komiteja sovjetske partije Judin, bo prevzel svoje mesto z novimi navodili za rešitev nemškega vprašanja. Odstranitev Judina se mora imeti kot kritika zaradi hude krize, ki se razvija v Vzhodni Nemčiji in ki se je jasneje pokazala v zadnjih tednih. Ni izključeno, da ne bo novo gibanje vplivalo tudi na položaj Ulbrichta Namestnik berlinskega župana Schreiber pa je izjavil: »Značilno je, da je Kremelj imenoval visokega komisarja za sovjetsko cono v istem trenutku, ko hočejo zahodni zavezniki nadomestiti svoje, visoke komisarje s poslaniki’. Ce bi se za ta ukrep odločili prej, bi se lahko domnevalo, da hočejo Sovjeti vzpostaviti enak položaj, kakršen je v zvezni republiki. Danes pa se lahko samo domneva, da ima Kremelj za nujno potrebno okrepitev svoje politično nadzorstvo nad oblastmi področja. Mogoče pa je tudi, da je do tega sklepa prišlo zaradi nasprotij in zaradi borbe za oblast med voditelji sovjetskega področja«.
V francoskih pooblaščenih krogih so mnenja, da ustanovitev sovjetskega visokega komisariata v Vzhodni Nemčiji kaže na težnjo po obnovitvi štiristranskega nadzorstva morda v predvidevanju možnosti pozitivnega izida splošne konference med Vzhodom in Za-
hodom.
V istih krogih pripominjajo, da so prav Rusi leta 1948 odpravili štiristransko nadzorstvo, ko je 20. marca istega leta maršal Sokolovski zapustil sejo štiristrarske nadzorstvene komisije. Ta se je sestala ponovno šest mesecev pozneje in je brezuspešno skušala rešiti vprašanje uvedbe enotnega denarja v Berlinu.
Sedaj pa hoče morda sovjetska vlada z reoganiziranjem svoje uprave po vzorcu uprave v zahodnih področjih omogočiti obnovitev štiristranskega nadzorstva, ki je bilo uve-
ea0. takoj po vojni, upoštevajoč seveda razvoj zadnjih let. Vendar pa se ugotavlja, da je ta sovjetska prilagoditev zelo približna, ker ima Rusija sedaj tri predstavnike v Vzhodni Nemčiji, in sicer: visokega komisarja Semjonova, generala Cujkova in poslanika pri vzhodnonemški vladi Ivana Iljiševa, ki je 3. maja nasledil Ruškina in čigar funkcija ni preveč jasna.
Vsekakor pa poudarjajo v francoskih krogih, da je pri tem očitna želja po določenem paralelizmu z vzhodnimi področji. Vendar pa povečujejo napovedane novosti vtis negotovosti, ki ga daje sovjetska politika glede Nemčije.
Gruber zahteva od ZSSR
jasen odgovor o Avstriji
DUNAJ,. 28. — Avstrijski zunanji minister Gruber je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je v zadnjih tednih morda bilo nekaj upanja, da se bo zadeva z avstrijsko državno pogodbo obr-
nila na bolje, da pa je sovjetska odklonitev sodelovanja na sestanku namestnikov te upe spet uničila.
Dr. Gruber je nato govoril o bodočih kivakih za rešitev avjiLijskeg,. fep.Danja it: dejal, da bo med svojim bližnjim obiskom v Londonu navezal stike z namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo. Poudaril je, da ZSSR noče podpisati avstrijske državne pogodbe, čeprav so zahodne države pripravljene opustiti svoj načrt skrajšanega besedila pogodbe. Avstrija, je poudaril Gruber, mora nasloviti na ZSSR jasno in določeno vprašanje:	Kdaj
in pod kakšnimi pogoji je Moskva pripravljena skleniti avstrijsko državno pogodbo?
Nato je Gruber izjavil, da bo avstrijska vlada priporočila zahodnim velesilam, naj se po diplomatski poti pogajajo z ZSSR o avstrijski pogodbi. Kot je znano, je sovjetska vlada ob odklonitvi udeležbe na sestanku namestnikov izrazila željo, da bi se razgovori o Avstriji nadaljevali po redni diplomatski poti.
V svoji »iskovni konferenci je Gruber omeni! tudi svoj nedavni obisk v Bonnu in poudaril prisrčno ozračje, v katerem so se razvijali njegovi tamkajšnji razgovori. Zatrdil je tudi, da na dnevnem redu razgovorov, ki jih bo imel jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič med svojim obiskom na Dunaju, ni tržaškega vprašanja. Kot je znano, je Popovič nedavno dejal na tiskovni konferenci, da «ne vidi razlogov, zakaj ne bi govorili tudi o Trstu« v razgovorih z Avstrijo.
V Londonu pa so se včeraj sestali, kot naznanja Foreign Office, trije zahodni namestniki za avstrijsko pogodbo.
kratišne in socialne republikanske zveze, 5 «kmetov», 3 neodvisni republikanci in 1 degolističnj odpadnik.
Reynaud je danes zjutraj ob_ iskal predsednika Auriola iri ga uradno obvestil, da zaradi neugodnega izida glasovanja v narodni skupščini ne more se. staviti nove , francoske vlade. Po razgovoru s predsednikom je Reynaud izjavil časnikarjem; »Menil sem, da je bilo za ozdravljenje finančnega go. spodarstva ia socialnega polo. žaja Francije in za podelitev Franciji večjega ugleda na mednarodnih konferencah potrebno takoj izvesti reformo ustave, ki bi napravila konec nestalnosti vlade«.
Pozneje se je pri predsedni. ku Auriolu oglasil radikalni voditelj Pierre Mendes-France in predsednic ga je zaprosil, naj skuša sestaviti vlado. Po razgovoru je Mendes-France med drugim dejal: ((Predsednik republike, bi je obrazložil določeno število pogledov v zvezi z notranjo in zunanjo politiko. Dal mi je dokumente, ki jih bom preštudiral in jutri zjutraj mu bom dal dokončni odgovor«.
Medtem je parlamentarna komisija za splošno glasovanje danes zavrnila z 22 glasovi proti 5 in 3 vzdržanimi zahte. vo Paula iReynauda, naj bi nujno razpravljali o načrtu re_ solucije za revizijo nekaterih členov ustave. Kakor je znano, je Reynaud kot poslanec pred. ložil to resolucijo skupščini in je v svojem včerajšnjem govoru postavil nujno odobri, tev in uveljavitev te resolucije kot pogoj za sestavo vlade.
Danes zjutraj se je pod pred. sedstvom Auriola sestala prejšnja vlada, ki vrši samo upravne posle. Pripravila je načrt zakona, ki poziva skupščino, naj odobri podaljša„nj.e posojila 80 milijard frankov, ki ga je dovolila Francoska banka.
Kakor znano, je Reynaud v svojem govoru omenil, da je državni proračun dosegel primanjkljaj 801 milijarde frankov in je bil nato znižan na 730 milijard. Dodal pa je: «Ce se pa nič ne napravi, bo primanjkljaj dosegel prihodnje leto tiso* milijard«. Reynaud je tudi opozarjal pred resno nevarnostjo inflacije, ki še ni bila zaustavljena. Prav tako je dejal, da je položaj valutg zelo resen. ((Višina naših deviznih rezerv povzroča veliko za. skrbljenje«. je pripomnil Rey. naud, ki je še dodal: «Ce ne bi dobili od ZDA posebne pomoči, bi morali izglasovati za. kun, ki naj bi dovolil dviganje iz zlatih rezerv Francoske banke, ki so že padle na nujno potreben minimum«.
V svojem zaključku je Rey-naud dejal, da je glavni pogoj za uravnanje francoskega po ložaja utrditev valute.
obrambno fazo, namesto da b' napadli sovražnika na njegovih položajih. Tak položaj ne more dalje trajati.«
Radio H očimi hov::	sij zatr-
juje, da so francoske in vietnamske sile v zadnjih štirih mesecih im pol žgubile,- 15.103 moz (9576 mrtvih, 407? ujetnikov in 1450 ranjenih) uničenih pa je bilo 6 letal, 27 tankov, 568 avtomobilov 7 pomorskih edinic, 18 topov* in 3000 ton streliva.
KOPENHAGEN. 28 — Danes je na Danskem splošno ljudsko glasovanje, ki naj odloči o sledečih štirih ustavnih reformah. 1. ali naj parlament ima odslej eno samo zbornico, ali pa naj ostaneta dve zbornici; 2. ali naj Groenlandija postane sestavni del Danske, ali pa naj ostane kolonija; 3. ali naj prvorojenka sedanje kraljeve družine, kneginja Margerita, ima pravico do nasledstva na prestolu namesto kneza Knuda ali enega od njegovih naslednikov, 4. ali naj se volilna pravica razširi tudi na tiste, ki so dosegli 21., ali 23. leto starosti, namesto da ostane še vedno omejena na državljane, ki imajc, več ko 25 let.
Najlepše De Gasperijevo fašistično spričevalo
Tovariš Tito je v svojem kovoru v Slavonskem Brodu med drugim dejal, ko je govoril, kako v Italiji za vsake volitve zahtevajo kos jugoslovanske zemlje:
«De Gasperi pravi: «Pazite vi v Jugoslaviji! Ce bodo zmagali kominformisti, kaj boste pa potem rekli?« — Potem pa še to: «Ce nam ne aaste Trsta, se lahko pripeti da bodo zmagali fašisti«. Toda mi se ne bojimo italijanskih fašistov. Mi smo jih potolkli in zopet jih bomo, če bo potrebno. Nas italijanski fašisti ne morejo prestrašiti, ker so žc dobili dobro lekcijo, in ne bi želel, da ponovno okusijo, da jo dobijo na drugi način. Bilo bi bolje, da se nam ne grozi na ta ali oni način, kaj lahko v Italiji pride«.
V drugem delu svojega govora je Tito v tej zvezi po udaril, potem ko je obrazložil, da ne gre za Trst, temveč za Pulj, Reko, Zader, Split in vso Dalmacijo:
«In, tovariši, ko danes De Gasperi govori, da bi bilo slabše, če bi prišli fašisti, da bi bilo slabše, če bi prišli kominformisti na oblast v Italiji, in da je najbolje, da so na oblasti demokrati, mu odgovarjam tole: To vprašanje je bilo rešeno že pred Mussolinijevim prihodom na oblast. Najbolj demokratična vlada, ki je bila tam — najbolj demokratična za njihove pojme — in v kateri so bili Sforza, Giolitti in drugi, je odtrgala Istro, Reko in ostale naše kraje. Ona nam je vzela popolnoma naša ozemlja. Ra kakšna je potemtakem razlika med njimi in fašisti? Prav isto to zahtevajo danes tudi oni«
PROSLAVE PO VSEJ JUGOSLAVIJI
ISO. obletnica, srbske vstaje
Glavni svet sindikatov proti znižanju družinskih doklad
Resen položaj za francoske čete v Tonkinu
HANOI, 28. — Novi poveljnik francoskih sil v Tonkinu general Rene Cogny je v zvezi z izpraznitvijo važne postojanke Jen Vi izjavil, da so uporniške čete ustvarile ob tonkinškem ustju ((nevaren položaj, ki terja odločne ukrepe«. General je dodal: (dmam malo čet na razpolago. Pozicijska vojna z letalskim oskrbovanjem utrjenih postojank je imobilizirala veliko število vojaštva. Moj prvi cilj je deblokirati kolikor mogoče veliko število tega vojaštva. Ob tonkinškem ustju smo prešli v
VOLIL NA PANORAMA
Sleparski demokristjanski volilni zakon
Posiljevanju ljudske volje, ki smo ga opisali v včerajšnjem članku, se je zdaj pridružil še volilni zakon ki je napravljen tako, da bodo demokristjani s svojimi zavez-niki ohranili v parlamentu veliko večino O tem volilnem zakonu so tekle že reke in reke črnila, vendar je malo ljudi, ki bi imelo o njem jasne pojme. Kominformisti so ga preprosto imenovali ((sleparski zakon«. V tem je bilo tudi precej demagogije, kajti končno daje zakon »večinsko nagrado« tistemu, ki pri volitvah že tako doseže večino. Podoben zakon velja v Italiji za občinske volitve, vendar s to razliko, da je pri parlamentarnih volitvah potrebna absolutna večina da začne »večinska nagrada« delovati, pri občinskih volitvah pa je potrebna samo relativna večina; z zakohom o upravnih volitvah so se marsikje okoristili tudi kominformisti. Načelo čiste proporcionalnosti ne ve lja v mnogih deželah ki iih imajo sicer za vzor demokra-cije Tako so pri zadnjih angleških volitvah dobili labu risti večino glasov vendar imajo zaradi volilnega zako na konservativci precejšnjo
večino v spodnji zbornici.
Resnično goljufivost demo-kristjanskega volilnega zakona je treba iskati drugje. Predvsem gre za dvoje:
V Italiji so večinski volilni zakon izglasovali v trenutku, ko se lahko z njim okoristi edino krščanska demokracija. Bolj kot zakon je torej sleparski trenutek, v katerem je bil zakon odobren: to ob enem postavlja na laž uradne trditve, da nudi zakon vsem enake možnosti.
Druga in morda še bolj nemoralna sleparska poteza volilnega zakona je v tem, da bodo z njim demokristjani, če ne bo presenečenj opeharili svoje lastne zaveznike. Mehanizem dodeljevanja »večinske nagrade« je namreč tak, da si demokristjani od njega obetajo sami absolutno večino v parlamentu.
Na drugi strani bi mogli tudi kominformisti priznati, da bi bil položaj vse drugačen in da demokristjani verjetno ne bi imeli poguma predlagati in izglasovati podoben volilni zakon, ko bi bila njihova politika od leta 1945 drugačna, se pravi, ko bi se zavzemali za resnične interese italijanskih delavcev, ne pa slepo ubogali moskov-
ske ukaze. V tem primeru bi se KRI in PSI po tolikih letih protiljudske demokristjan-ske vlade lahko predstavili volivcem v vse drugačnem položaju in z vse drugačnimi upanji.
Toda morali bi biti res komunistična in socialistična stranka, italijanska in ne ruska. Kominformovsko vodstvo zadene torej glavna krivda če lahko danes demokristjani s precejšnjo upravičenostjo upajo, da bodo dobili »večinsko nagrado«, če se danes pred Italijo odpira perspektiva čedalje bolj izraženega klerofašističnega režima
Demokratičnost italijanskih volitev kazijo še drugi pojavi, ki so neposredna posledica položaja v deželi, zlasti pa velika beda in zaostalost južnih pokrajin. Tam kupuje Lauro glasove z razdeljeva-njem makaronov in skupno s fašisti, s posredovanjem raznih klientel, mafije, kamore
■T °. , adu-le vebk del juž-niu italijanskih krajev
V Emiliji so kominformisti, ki so prej to deželo imeli za svojo trdnjavo, v zadnjem času izgubili precej pozicij, prav tako pa tudi v Toskani in v Liguriji. Toda tudi demokristjani so v svojih naj-
zvestejših Pokrajinah precej nazadovali Letošnje volitve nam bodo torej povedale, ali se vsaj približno vrača položaj iz leta 1946, kajti primerjava z volitvami leta 1948 ni'mogoča, Vsekakor kaže, da bo prišlo do večje razdrobljenosti glasov med raznimi strankami, s čimer se bodo najbolj okoristili fašisti in monarhisti, ki so. bib leta 1946 še precej skriti. Edino demokristjani verjetno ne bodo mnogo izgubili v primerjavi z letom 1946 (pač pa precej v primerjavi z letom 1948), kajti klerikalni aparat je danes mnogo močnejši kot takrat. Leta 1946 je bil namreč cerkveni aparat politično še zelo kompromitiran zaradi neposred-ne bližine fašističnega razdobja in torej ni mogel v tolikšni meri vplivati na javno mnenje. Preobrat v vplivu cerkvenega aparata pa je v prvi vrsti zasluga kominformistov in njihovega vdinja-nja sovjetskemu imperializ-mu, ki ga je vatikanska organizacija dobro izkoristila. Glavno orožje klerikalnega vplivanja na javno mnenje so tako imenovani ((meščanski odbori«, Comitati Civici. zdaj pa posegajo v volilni boj tudi
duhovniki in škofje Zdi se, da se glede možnosti uspeha fašistov in monarhistov precej pretirava. Nekateri trdijo, da bo vsaka izmed teh dveh skupin dobila tri milijone glasov. Toda te številke se zdijo bolj izrodek fantazije, predvsem zato, ker daje danes krščanska demokracija mnogo več garancij tudi ljudem, kj so še ohranili fašistično miselnost, pravzaprav pa vsem onim. katerih interese je svojčas ščitil fašizem. Politična opora reakcionarne italijanske buržoa-zije danes ni več fašizem, temveč demokristjani. Italijanske volitve torej ne skrivajo velikih ugank glede rezultata, čeprav seveda presenečenja niso izključena — toda presenečenje bi bilo lahko samo v tem, da sredinska povezana skupina ne bi dobila polovice glasov in še enega povrh.
V prihodnjem članku si bomo nekoliko ogledali volilni položaj v Furlaniji, pravzaprav v volilnem okrožju Go-rica-Videm-Belluno, kjer živi slovenska manjšina in kjer so volivci v veliki večini Furlani.
Aleksander Jakopič
BEOGRAD, 8, — Jugopress poroča, da so se jugoslovanski sindikati izrazili proti najavljenemu znižanju otroških doklad. Jugoslovanski sindikati so svoje stališče pred nekaj dnevi sporočili Zveznemu izvršnemu svetu ter poudari’i, »a trenutno ne bi bilo p-iV' no menjati obstoječi sistem o-troških doklad, ■ čeprav se strinjajo, da bi bilo potrebno postopoma preiti na izdelovanje popolnoma novega sistema za zaščito otrok, tako da bi denarne doklade bile le eden od dokazov skrbi države za zaščito in vzgojo otrok.
Kot temeljni razlog proti zmanjšanju doklad poudarja Centralni svet sindikatov, da se je letos zaradi posledic lanske suše življenjski standard delavcev in nameščencev poslabšal, tako da bi vsako zmanjšanje otroških doklad, k' predstavljajo sestavni del družinskih dohodkov, pripeljalo do nadaljnjega znižanja življenjske ravni zaposlenih.
Na današnji seji odbora za proslavo 150. obletnice vstaje srbskega ljudstva za svobodo, so sklenili proslaviti ta dan splošnega jugoslovanskega pomena. Seji je predsedoval podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič. S proslavo obletnice srbskega upora proti Turkom hočejo jugoslovanski narodi poudariti veliki zgodovinski pomen prve vstaje in ustanovitve srbske države za vse jugoslovanske narode in njihovo skupno borbo za osvoboditev in združitev. Proslava bo obenem imela obeležje naporov jugoslovanskih narodov, da si zagotovijo dostojno življenje v počastitev vseh žrtev, ki so padle za dokončno združitev, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Proslave se bodo začele s svečanimi akademijami v Beogradu in otalih glavnih mestih republik.
15. junija bo prišla na obisk v Jugoslavijo burmanska misija za nabave, ki jo bo vodil minister za socialne zadeve in javna dela Bo Min Grun. V Jugoslaviji bo misija ostala 10 do 15 dni in bo proučevala možnost nabave nekaterih jugoslovanskih proizvodov. Burmanski gospodarstveniki se zanimajo predvsem za proizvode jugoslovanske strojne industrije. za tehnično opremo in za poljedelske stroje.
Kmetijski strokovnjaki na Hrvatskem so imeli te dni več sestankov, na katerih so proučevali izglede za letošnje žetev belih žitaric, na Hrvatskem. Ugotovili so, da bo letošnja žetev pšenice in drugih žitaric presegla hektarski donos vseh povojnih let.
Južnokorejska vlada
skuša onemogočiti premirje na Koreji
SEUL, 28. — Na zahtevo poveljstva OZN je bil danes v Panmunjomu nov sestanek zveznih častnikov. Neki predstavnik združenega poveljstva je izjavil, da so sestanek sklicali zato, da razpravljajo o nekem vprašanju upravnega značaja. Ni hotel potrditi ali zanikati, ali je bila na sestanku izročena kaka nota.
V zvezi z novim predlogom o vojnih ujetnikih, ki ga je stavilo združeno poveljstvo, pa povzroča sedaj težave stališče južnokorejske vlade. Juž-nokorejski zunanji minister je namreč danes v parlamentu
sporočil, da je vlada sklenila bojkotirati pogajanja za premirje v Panmunjomu. Dodal je, da se bodo južnokorejske čete borile proti indijskim četam, če bo Indija poslala svoje vojake, da prevzamejo nadzorstvo nad ujetniki, ki se £ro-tivL- repatriapijj. Dodal je, da bo Južna Koreja še vedno zahtevala združitev Koreje.
Nato je minister obtožil ZDA, da so «sprejele zelo važen sklep o usodi Koreje, ne da bi se posvetovale s Korejci samimi«. Glede novih predlogov je izjavil, da je združeno poveljstvo zahtevalo od južnokorejske vlade, naj ne izda njih vsebine, toda Južna Koreja «ni mogla kot suverena država sprejeti te zahteve«,
Zunanji minister je tudi dejal, da je v novem načrtu predlagano, naj bi ujetnike, ki odklanjajo repatriacijo, postavili pod nadzorstvo «1000 indijskih policijskih agentov« in je dodal, da je ta načrt popolnoma nesprejemljiv.
V Seulu je podpredsednik južnokorejske skupščine po dolgem razgovoru z načelnikom delegacije združenega poveljstva generalom Harriso-nom izjavil, da je zahteval od predsednika Singmanrija, naj odpokliče južnokorejske predstavnike pri kronanju kraljice Elizabete, ker ((nespametno in neumno britansko vmešavanje škoduje pogajanjem za premirje in sili svobodni svet, da popušča komunistom«.
HAMILTON (Bermudi), 28. — Predstavnik Foreign Offi-cea, ki je prišel v Hamilton, je izjavil, da bo za napovedano tristransko konferenco Churchill prispel v Hamilton z letalom, ni pa znal povedati točnega dneva, ko se bo konferenca začela. Omejil se je na izjavo, da se ne bo pričela pred 15. junijem in da po njegovem mnenju ne bo trajala več kot 3 ali 4 dni.
Od tega Titovega govora je minilo komaj deset dni in vseh deset dni je D.e Gaspe-rijev tisk, predvsem v Trstu, označeval te Titove besede kot «discorso della foresta«. Toda glej! V včerajšnjem De Gasperijevem popoldnevniku beremo z velikimi črkami zapisano nad naslovom prvega članka nič manj kot tole:
«GLEDE TRSTA BI DE MARSAN1CH STORIL PRAV TAKO, KOT DELA DE GASPERI. TO JE DEJANSKO IZJAVIL SAM VODITELJ MOVIMENTO SOCIALE ITA-LIANO)>.
Torej: sam De Gasperijev tisk zmagoslavno potrjuje prav tiste3, kar je povedal Ti. to pred desetimi dnevi in kar je isti De Gasperijev tisk (mogoče celo isti demokristjanski pisun) drugi dan po Titovem govoru označil za »discorso della foresta«!
Popolnoma logično se je to. rej maršal Tito tedaj vprašal:
«Ali ie potemtakem tam v Italiji nekdo, ki bi mu lahko ponudili roko in s katerim bi se lahko dogovorili?«
V odgovor na to vprašanje je Tito odgovoril:
«Jaz ga za sedaj ne vidim!tt
Bilo je pred dvema letoma, ko je neki tuji novinar med svojim obiskom v Trstu iz radovednosti zašel tudi na neko De Marsanichevo politično fašistovsko zborovanje v gledališču Rossetti, kjer je sedel med zastavami Istre, Dalmacije, Reke, Zadra itd. in poslušal ponavljanje Mussolinijevih bojnih pozivov na ponovni pohod na naše kraje, na maščevanje in podobno. «Vse dotlej sem mislil, da se tj fašisti šalijo, no, sedaj sem se pa prepričal, da mislijo resno; ne samo oni, temveč tudi vse ostale nacionalistične stranke«. Tako je pripone. doval, ko smo ga srečali nekaj ur po zborovanju novega fašističnega dučeja, ki je takrat propagiral idejo takojšnje vojaške intervencije najprej v coni B, nato pa dalje.
Sedaj se dučejev naslednik' popolnoma strinja z De Ga-sperijem — naj brž zato, ker je iz njegovih ust zvedel, koliko divizij — t n kakšnih — šteje danes nova italijanska armada.
In 'ker smo priča, da je vse tp včeraj dovolj razločno potrdil De Gasperijev list, lahko rečemo, da ga ni poštenega Tržačana, ki ne bi De Gasperi ju in vsem tistim, ki glede Trsta in — s Togliattijem na čelu — z njim tekmujejo, odgovoril prav tako, kot je odgovoril Tito z besedami:
«To je Mussolinijev duh, kateremu oni danes po cerkvah pojejo zadušnice in postavljajo spomenike. Ta duh vlada danes v Italiji. To so oni isti imperialistični apetiti, ki so jih oni imeli že prej. Toda mi jim sporočamo: Slabo smer ste izbrali gospodje! Tu je oreh tako trd, da si ne bi samo zobovja polomili, temveč da bi si tudi glave razbili. Tukaj nimate več kaj iskati!«
V juniju sestanek zunanjih ministrov Grčije, Turčije in FLRJ
ATENE, 28. — Grški zunanji minister Stefanopulos je sporočil, da se bodo zunanji ministri Grčije, Turčije in Jugoslavije junija sestali v Atenah. Periodični sestanki treh zunanjih ministrov so predvideni v balkanskem sporazumu.
ATENE, 28. — Jugoslovanski veleposlanik v Grčiji RadoS Jovanovič se je danes sestal z grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom. Razgovor je bil posvečen izmenjavi mnenj 9 splošnem političnem položaju in o razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo. Razpravljala sta tudi o sred-' stvih za nadaljnjo okrepitev | tega sodelovanja.
Demokristjani,
volitve	in
Stvar se zdi nemogoča, popolnoma neverjetna, a je vendar resnična. Verjetno pod vtisom iredentistične gonje okoli Tržaškega ozemlja, ki sc je sedaj za časa volitev stop. njevala do neverjetnega obsega, so se v Rimu in tudi še nekje drugod spomnili, da je treba tudi v emučeniški coni B>> malo spet «poagitirati» — ali bolje nekaj storiti, da se bo čutilo, da so volitve v Ita. liji. Saj cona B je po njihovem mnenju Italija, zakaj ne bi tudi ona doživljala ((veličastne dneve«, ko si De Ga-sperijeva tako imenovana de. mokracija z vsemi mogočimi sredstvi pridobiva oblast za naslednja štiri leta.
Tako se je zgodilo, da so prejeli občinski odbori v jugoslovanski coni Trsta na tisoče demokristjanskih volilnih letakov s priporočilom, naj jih razdelijo v čim večjem številu svojim občanom. Istočasno pa so bila poslana duhovnikom v coni B pisma iz daljne Amerike, s podpi-
som predsednika «Ameriške le9ije« iz države Illinois, v kateri jih ta organizacija ki je podružnica Katoliške akci. je, poziva, naj agitirajo za Zmago demokristjanske stran ke na volitvah 7. junija. Dpi pisom je bil priložen tudi različen propagandni mate. rial s pozivom, naj bi ga duhovniki razdelili med vernike.
Stvar bi bila smešna, če ne bi šlo pri tem za poskus u-stvarjanja psihoze, da je ne samo Trst, temveč tudi cona B Italija ter obenem za precej naiven poskus pritiska na tukajšnje prebivalstvo, češ volitve v Italiji se tičejo tudi vas, to vam celo iz Amerike govore. Kajti ni mogoče misliti, da ne bi demokristjanski propagandisti vedeli, da naša cona ni v Italiji, tudi ni mogoče sklepati, da tisti, ki so dali tako imenovani ((Ameriški legiji« vatikanske, ga izvora naslove v jugoslovanski coni, ne bi vedeli, da to ni Italija.
S POMIli^KI DNEVI
Na današnji dan je bil leta 1830 rojen Janez Trdina, slovenski pisatelji. Umrl je 14. julija 1905.
— 2
29. maja ■
Danes, petek 29. maja
Maksim, Dana	b
Sonce vzide ob 4-21 in z||T,ina 19.44. Dolžina dneva 15.23. uu vzide ob 21.05 in zatone ob Jutri, sobota 30. maja Ferdinand. Milica	__
Solidarnost 7
ŠIROKOPOTEZNIH NAČRTIH OBČINSKEGA ODBORA
z borbo slovenskih šolnikov
Včeraj so se ponovno sestali slovenski šolniki na Tržaškem. Iz njihovih vrst izvoljeni Poverjeni odbor za slovensko šolstvo je poročal o stikih, ki jih je glede na sklepe zadnjega sestanka imel s šefom Ekonomske delegacije FLRJ prof. J. Zemljakom ter s predstavniki raznih političnih strank na Tržaškem. Iz poročil članov odbora je bilo razvidno, da so bili ti stiki uspešni. Sef Ekonomske delegacije FLRJ je predstavnikom odbora zagotovil, da pazno spremlja borbo slovenskih šolnikov za pravice slovenskega šolstva v coni A, da bo tudi osebno interveniral pri ZVU in obvestil o zapostavljanju slovenskega šolstva tudi vlado FLRJ.
Solidarnost z borbo slovenskih šolnikov in tudi nadaljnjo pomoč tej borbi je predstavnikom Poverjenega odbora prav tako zagotovil predstavnik LF tov. dr. Jože Dekleva kakor tudi predstavniki ostalih slovenskih političnih skupin - z izjemo kom-informistov. ki so izjavili, da borbe slovenskih šolnikov za pravice slovenske šole in proti diskriminacijam s strani italijanskih šolskih predstavnikov ZVU ne morejo podpreti, ker je nasprotna - -njihovim načelom.
Poverjeni odbor je še sporočil. da je kopijo spomenice z zahtevami slovenskih šolnikov poslal s spremnim pismom gen. Wintertonu ter angleškemu in ameriškemu svetovalcu pri ZVU.
TOČK NOVIH
PROGRAMA JAVNIH DEL
Se eno izdajstvo kominformistov
Borba slovenskih šolnikov za pravice slovenskega šolstva v coni A je torej — po izjavi predstavnika kominfor-inistične prosvetne zveze — nasprotna kominfcrmističnim načelom.
Kominformistično tržaško vodstvo je sicer že marsikaj ukrenilo v škodo slovenskega šolstva na Tržaškem, toda ta njihova jasna in nedvoumna izjava predstavnikom Poverjenega odbora za slovensko šolstvo, prav v trenutku ko ta odbor vodi ob solidarnosti vsega slovenskega in tudi poštenega naprednega italijanskega prebivalstva ostro borbo za obrambo pravic slovenske šole pred temnimi mahinacijami italijanskih šolskih funkcionarjev pri ZVU, pomeni odkrito izdajstvo in odkrit nastop proti slovenskim narodnim interesom.
Odklanjati solidarnost in pomoč tako važni borbi vedno bolj zapostavljenega slovenskega prebivalstva, pomeni soglašati s tem zapostavljanjem, pomeni objektivno podpirati in doprinašati k temu zapostavljanju.
Res, tržaški kominformisti, posebno pa njegovi slovenski kolovodje z raznimi Bidovci, Gombači, Bernetiči, Gerbče-ve, Siikoviči in drugimi na čelu, ki imajo še vedno pogum govoriti v «imenu slovenskega prebivalstva«, ki si še vedno — brez zardevanja — laste monopol nad ((borbo za slovenske interese«, si niso mogli izstaviti lepšega spričevala za svojo protinarodno roboto v imenu lažnega «m-ternacionalizma«, ki jim je neposredno po resoluciji Kominforma služil za prepričevanje svojih pristašev naj jemljejo otroke iz slovenskih šol in jih vpisujejo v italijanske.
Slovensko prebivalstvo ima tako še en jasen dokaz o protislovenski delavnosti tržaške kommformistične agenture in istočasno ponovno opozorilo, da mora v obrambo svojih narodnih interesov strniti vse svoje sile in ohraniti enotnost svojih akcij proti vsem raz-bijaškim poskusom, ki so namerno ali nenamerno v službi italijanskega nacionalističnega šovinizma in imperializma.
Občinski odbor pri sestavi tega programa ni upošteval mnenja občinskega sveta in predvsem ne opozicije ter predstavnikov slovenskega prebivalstva
V razpravi o letošnjem proračunu za tržaško občino je podžupan Visintin, ki v občinskem odboru odgovarja za javna dela. podal splošno poročilo o letošnjih javnih delih, koliko bo občinska uprava potrošila in kaj bo letos na tem področju napravljenega. V obračun vseh stroškov in del je vključil tudi 1 milijardo 138 milijonov lir izrednega državnega nakazila za javna dela, ki ga bodo tako razdelili: 583 milijonov bodo porabili za gradnjo novih cest in za popravilo starih, skupno z odtočnimi kanali. Ostalih 555 milijonov pa bodo porabili za sledeča dela; 63 milijonov za nakup nepremičnin v okviru regulacijskega načrta; 145 milijonov za zidanje in za popravilo šolskih poslopij; 30 milijonov za zidanje prostorov za občinske urade; 130 milijonov za občinske klavnice in za tržnice; 52 milijonov za javna kopališča in za javne pralnice; 117 milijonov za pokopališča; 16 milijonov za izredna popravila občinskih poslopij.
Poleg tega je inž. Visintin poročal tudi o javnih delih, ki so vključena v razne redne postavke občinskega proračuna, za skupno vrednost 720 milijonov lir stroškov. To vsoto bodo porabili: 180 milijonov za nabavo materiala; 340 milijonov za plače delavcev; 200 milijonov za razna popravljalna dela ki bodo izročena zasebnim podjetjem. Dalje je podžupan Visintin naštel še stroške za SELAD (500 milijonov); 125 milijonov stroškov občinskega tehničnega urada ter stroške še nekaterih drugih občinskih ustanov in prišel do zaključka, da bo letos, samo v okviru občine, potrošenih za razna javna dela (nova in popravila) 2 milijardi 483 milijonov lir.
Po dolgem naštevanju letošnjih javnih del je inž. Visintin govoril tudi o bodočih načrtih za urbanistično preureditev mesta in za demolira-nje starega dela mesta. Dejal je, da proučujejo možnost, kje dobiti posojilo za izvedbo teh načrtov, ker so državne oblasti v preteklosti že odklonile podobno posojilo tržaški občini. Medtem ko občinska uprava išče možnost, da najame to posojilo, pristojni tehničnj. u-radi pripravljajo podrobne načrte programa novih del, ki je sestavljen iz sedmih točk:
1. rušenje starega mesta in zidanje novih stanovanj za družine, ki bodo morale zapustiti stara stanovanja (2 milijardi lir stroškov);
2. dokončati šolska poslopja pri Sv. Andreju, Sv. Ivanu in Sv. Jakobu ter sezidati nove šole z otroškimi vrtci in vzga-jališči na Greti in Rocolu ter osrednje šolsko poslopje za srednje šole (skupno 1 milijarda 200 milijonov stroškov);
3. centralizacija občinskih u-radov in pojačenje občinskih zgradb kot na primer nov avto-park s potrebnimi skladišči, občinska poslopja za občinske zdravniške ambulante, za mestne straže, kopalnice itd., pri Sv. Soboti in na Opčinah (600 milijonov lir);
4. dokončati dela tržnice za sadje in zelenjavo na debelo ter dela občinske klavnice (600 milijonov lir);
5. novi del občinskega poslopja (magistrata) - (400 milijonov);
6. nova palača za javno zdravstvo (300 milijonov);
7. morsko kopališče v Bar-kovljah, pralnico in kopališče v Rojanu in na Mitnici, dve mali klavnici v zgornji okolici, športna igrišča, kanalizacije. dokončno ureditev pokopališča pri Sv. Ani (1 milijarda 700 milijonov). Skupno torej za 7 milijard 300 milijonov lir javnih del, katerim je treba še dodati 3 milijarde 223 milijonov lir za cestna dela v okvi-
i ru sledečega načrta; 1 milijar-
do 635 milijonov lir za tri glavne prometne žile in sicer: krožna cesta ob morju, krožna cesta v hribu in glavna ulica Barkovlje - Ulica Carducci -Drevored Sonnino - Sv. Sobota, ki zahteva odstranitev hiš na Senenem trgu, za boljšo povezavo Drevoreda Sonnino s predorom Baiamonti ter preureditev Istrske ulice med Trgom Baiamonti in Trgom pri S. Soboti; 738 milijonov za ceste, ki peljejo v zgornjo o-kolico; 620 milijonov za notranje ceste; 230 milijonov za ceste zgornje lokolice.
Brez dvoma so ti načrti širokopotezni in bodo zelo spremenili lice našega mesta. Ce pa bodo s temi deli začeli v kratkem času bo to brez dvoma zaposlilo tudi visoko število nekvalificiranih brezposelnih delavcev, malo industrijo in obrtnike, kar bo pripomoglo k
zmanjšanju števila	„lcu ,
brezposelnih in ublažitvi seda- I gimi deli, čeprav so že nje krize v manjših industrij- ' načrtu,
skih in obrtniških podjetjih.
Toda vse te načrte dela občina. brez posvetovanja in sodelovanja najbolj poklicanega predstavnika tržaškega prebivalstva, to je, občinskega sveta, ki ga občinski odbor vedno postavlja pred izvršeno dejstvo. Nujno je, da občinski odbor izroči v razpravo občinskemu svetu tako širokopotezne načrte in da upošteva predloge in kritike opozicije. Najbolj primerno pa bi biio, da bi občinski svet sestavil ’ posebno komisijo, v kateri naj bi bili zastopani tudi predstavniki opozicije in Slovencev, za koordinacijo in izvrševanje omenjenih del, za ugotovitev. če so dela, ki jih predlaga občinski odbor res tako nujna in za vključitev v izdelani program vseh tistih javnih del, za katere bi omenjena komisija ugotovila, da morajo imeti prednost pred dru-
v
ŠE 0 VPRftŠfiMJD DODELITVE STANOVANJ M CPU)
STANOVANJE DOMAČINU IN NE PRISELJENCU!
Načrtno naseljevanje tujcev na slovenski zemlji z raznarodovalnimi cilji
Naš dnevnik je 20. maja objavil članek pod naslovom »Diskriminacijski postopek pri
dodeljevanju stanovanj IACF». v katerem smo navedli primer zapostavljanja domačinov na račun tujcev. Slo je za vprašanje dodelitve stanovanja nekemu policistu, ki se je leta 1949 naselil na Colu in si tam pridobil rezidenco, medtem ko naj bi bil domačin Ivan Guštin s Fernetičev zavrnjen z izgovorom, da nima dovolj točk, ki odločajo za dodelitev stanovanja.
V zvezi z našim člankom nam je poslal pismo oče omenjenega policista, neki Luigi Brugnera iz Cola 14, v katerem nas prosi, da bi objavili naslednje pojasnilo:
Za stanovanje v novi ljudski hiši ni zaprosil sin policist, temveč oče, t. j. Luigi Brugnera, ki bi se v stanovanje preselil skupaj s svojo ženo, sinom in hčerko, medtem ko bi drugi sin skupno z ženo ostal v vili, kjer sedaj stanuje. Gle-
Pokritje novega skladišča \po OS M IR MESECIH S1AVK IN BORB v pristanišču Sv. Andreja
Danes ob 11. uri bodo slavnostno pokrili novo skladišče št. 60 v pristanišču Sv. Andre, ja. Stavba ima 32.000 kubičnih metrov notranje prostornine. V dolžino meri 120 metrov, v širino 40, visoka pa je 35 metrov. Skladišče ima poleg pri. tličja še šest nadstropij. Razpolaga s šestnajstimi dvigali zmogljivostjo od 1.200 do 4.000 kg.
To skladišče je pomembna pridobitev za tržaško pristani, šče, ker bi služilo za manipulacijo raznega blaga, raznih dišav, tekstilnih izdelkov stro. jev itd.
Sklenjena nova pogodba
za delavce petrolejske stroke
Obnavljanje pomola za izkrcavanje petroleja
V teh dneh so začeli obnavljati pomol za izkrcavanje pe. troleja pri Sv. Soboti. Novi pomol bo dolg 150 metrov, visok od morske gladine 2.70 metrov in bo dopuščal pristajanje ladij do približno 8 metrov greza. Sedaj grade prvih 70 metrov pomola za kar bodo porabili 90 milijonov lir.
Združitev plačnih postavk, priznanje periodičnih poviškov delavcem, letna nagrada in podporne blagajne
Petrolejski delavci so po osmih mesecih pogajanj in stavk končno prisilili delodajalce, da so odnehali od svojega vztrajnega upiranja vsem delavskim zahtevam. Pretekli teden so se predstavniki indu. strijcev kar tri dni zaporedoma pogajali s predstavniki treh glavnih italijanskih sindL katov in tržaških delavcev. Te. daj so se sporazumeli v glavnih točkah nove kolektivne de. lovne pogodbe, ki je bila tako dolgo predmet spora in zaradi katere so delavci tudi veg dni stavkali. V toreki in včeraj pa so se sestali na ministrstvu za delo v Rimu, da bi sestavili za. pisnik sporazuma. Včeraj so se na ministrstvu dokončno sporazumeli, le družba STANIČ
KRI2MANCICEV PROCES ZAKLJUČNI FAZI
Obramba vztraja na trditvah da smrt starega ni dokazana
Govor. odv. Annoscie o Križmančičevem begu iz zapora in o poškodovanju policijskega stražnika
ŠE JUTRI ČAS ZA PRIJAVO ŠKODE
Delitev pomoči kmetom oškodovanim po toči
T udi to pot je miljeki župan poslal kmetom okrožnico z opozorili samo v italijanskem jeziku
Opozarjamo zainteresirane | navada v italijanskem šovini-
kmete, ki jih je prizadela zadnja toča, da zapade jutri rok za prijavo škode, ako nameravajo dobiti pomoč, ki jo je obljubila ZVU, namreč dušično gnojilo, paradižnikove sadike in močnato krmo
Kakor smo izvedeli po vaseh miljske občine, ki so bile najbolj prizadete po toči, so te dni že razdeljevali skoraj povsod paradižnikove sadike. Kmetje upajo, da si bodo s temi nekoliko opomogli, ce bo ugodno vreme, pa čeprav bodo paradižniki kasno dozoreli. Zdaj bi se morali prizadeti prijaviti, da bi dobili brezplačno dušično gnojilo, močnato krmo (pogače koruznega jedrca) pa po polovični mni, namreč po 50 kg na glavo goveje živine
Milijski župan je razposlal po občini okrožnico, v kateri opozarja kmete, naj prijavijo škodo da bodo dobili pomoč, ki jo 'je obljubila ZVU, in daje razna pojasnila v zvezi s tem, toda besedilo okrožnice, ki ip je razposlal v slovenske vasi je samo v italijanščini-ffo je pač kominformistična
stičnem duhu, ki vlada pri miljski občinski upravi. Nič čudnega torej, če se do včeraj na primer ni prijavil v ta namen na miljski občini še nihče iz Plavi j, Badihe in drugih vasi Nekdo od miljske občinske uprave se je zaradi tega včeraj odpeljal v razne vasi in sprejemal prijave kmetov, toda zelo se mu je mudilo in vsi kmetje niso utegnili, zato bodo morali iti na občino v Milje ali v Trst.
Marsikdo se sprašuje, če se sploh splača delati prijave in poti za to, kar bodo morda dobili za pomoč. Ne vemo. koliko bodo dali umetnega gnojila vsakemu prizadetemu kmetu; vsak prizadeti kmet tudi nima goveje živine in ne bo potreboval močnate krme; ne moremo vedeti, ali se bo splačalo zgubljati čas in delati poti. Večkrat smo že poudarili, da je nakazana vsota (2,500.000 lir) vsekakor premajhna, do sedaj pa nismo še izvedeli, ali je predsedstvo cone zaprosilo za dva milijona lir, kakor je namignila ZVU.
Ze včeraj je bilo z naše strani dokazano, je spregovoril odv. Savastano, ki je nadaljeval predvčerajšnjim zvečer prekinjen govor, da najdeno okostje ne pripada staremu Križmančiču kakor tudi, da ni bilo vzrokov, ki bi prisilili obtoženca, da bi svojega očeta, za katerega je vse do njegovega izginotja skrbel, ubil. Kar je tožilec izjavil je ne-vzdržljivo in absurdno in kar je glavno ni dokazano.
Križmančič je nedolžen, kar je pokazal tudi s svojim vedenjem, ki ga je tožilec opisal kot cinično. Križmančič je vedel, še preden so našli truplo, da ga sumijo kot morilca očeta, vendar ni ušel, čeprav bi lahko. Tudi ko so našli truplo v vodnjaku v Zavij ah je obtoženec ostal doma in ni izginil z namenom, da se odtegne pravici, ker je bil nedolžen, Cela zgradba procesa je precej negotova: prvotno so bile tri osebe obtožene istega zločina, kasneje dve in končno sedaj samo še ena. To je ravno dokaz, da hočejo po vsej sili «zadostiti pravici« in da hočejo obsoditi morilca starega Križmančiča, o katerem niti ne vemo, vsaj za to ni dokazov, če je mrtev.
Odvetnik Caravelli je zahteval, da se otroci vrnejo materi in očetu. Istega mnenja sem tudi jaz, je zaključil odvetnik, in dodam, da je treba ženi vrniti tudi moža in ne razbiti njun zakon in družinsko enotnost. Prepričan sem, da bo sodišče oprostilo oba s polno formulo. Kar pa se tiče bega in poškodb prosim sodišče, da za prvo točko milo ravna s Križmančičem, medtem ko ga za drugo točko oprosti, ker ni izvršil dejanja.
Njemu je sledil odv. Anno-scia, ki pa je spregovoril samo v zvezi z obtožbo poškodb in bega. Ni zanikal, da bi Križmančič zbežal iz zapora, ker je pač dokazano. Pri tem pa obtoženec ni uporabil silo, kakor bi hotel prikazati nar. Sar-diello, ki si je pač moral izmisliti kak izgovor, kajti nad njegovo glavo je visela nevarnost, da ga obtožijo, ker ni skrbno pazil na ujetnika. Strah pred obsodbo, ki bi ga lahko spravila tudi za 3 leta v zapor, ga je prisilil, da si je izmislil Križmančičev napad nanj. Toda zakaj ni Sardiello takoj alarmiral ostale agente?
DELAVCI !
Poslušajte na raKfiu ju goslovanske cone Trsta danes ob 20.30 oddajo «Iz delavskega svetan.
V tem primeru bi Križmančiča, ki gotovo ni tekel po Ul. Machiavelli in to iz razumljivih razlogov, da ne bi vzbudil suma, v kratkem ujeli. Sardiello ni alarmiral takoj, ker bi agenti namesto miši, to je Križmančiča, našli mačko, to je njega, v kletki. Križmančiča obtožujejo tudi, da je Sardiel-lu povzročil med begom poškodbe. Kakšne so pa te? Navadna praska in to brez dvoma ni nobena bolezen. Odvetnik je svoj kratki govor zaključil z zahtevo, da Križmančiča obsodijo na minimalno kazen za beg, še posebno, ker se je prostovoljno javil oblastem, medtem ko bi ga morali za poškodbe oprostiti.
Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj ob 9.30, ko bo ponovno spregovoril odv. An-noscla in obravnaval ostali dve obtožbi in sicer očetomor in zatajevanje trupla. Ce ne bo presenečenj, bo že danes, čeprav pozno zvečer, izrečena obsodba.
ni hotela v zadnjem trenutku podpisati doseženega sporazuma. 2e včeraj pa so se pričela pogajanja, da se tudi na sindikalnem torišču dokončno u-redi vprašanje nove pogodbe.
Po tej pogodbi so priznali pravico do periodičnih poviškov mezd tudi delavcem, sprejeli so nov pravilnik za podporne blagajne ter so bile v glavnem sprejete zahteve delavcev glede združitve o-snovne plače in draginjske doklade ter periodičnih poviškov uradnikom. Sporazumeli so se tudi, da dobe delavci letno nagrado v višini približno ene plače, kar bo predstavljalo nekako 15. plačo, ker so jih delavci že dobivali 14.
Po sporazumu bodo delavci dobivali 6 perifljUčnih poviškov, in sicer vsaka štiri leta po l in pol odstotka plače. U-radnikom so priznali 12 periodičnih poviškov, to je vsaki dve leti po 7 odstotkov na podlagi osnovne plače in draginjske doklade, tako da se jim končna plača v primeri z začetno zviša po 24 letih za 84 odstotkov. Nižjim uradnikom (tako imenovanim »vmesnim«, ki prihajajo iz kategorije delavcev, kot so skladiščniki itd.) pa priznava nova pogodba dva periodična poviška po
5 odstotkov in 10 poviškov po
6 odstotkov. Nova enkratna letna nagrada bo znašala od 32000 do 65.000 lir sorazmerno s kategorijo delavcev ali nameščencev.
Delavcem in nameščencem se izboljšajo tudi odpravnine in se jim podaljšajo odpovedni roki.
Nova pogodba vsekakor pomeni lepo zmago petrolejskih delavcev in nameščencev, ki so že tako uživali razne prednosti pred kovinarji, kakor boljše plače in mezde, 14. pla_ čo itd. Se poseben uspeh pa pomeni sporazum o podpornih blagajnah, ki so jih hoteli delodajalci na vsak način razpustiti. Hkrati pa so hoteli poslabšati mnoge določbe norma, tivnega značaja iz prejšnje pogodbe, kar pa jim ob enotnosti in odločnosti delavcev ni u-spelo.
de njegove pristojnosti pojasnjuje, da ni doma iz spodnjega dela Italije, temveč iz zgornjega, t. j. iz Trevisa, kjer je rojen on tn otroci. Dodaja, da je živel do poloma v Puli, in sicer 18 let.
Ker je vprašanje dodelitve tega stanovanja še vedno na dnevnem redu med razgovo- j ri vaščanov repentaborske občine, smo izrabili to priliko in si na mestu ogledali dejanski položaj. Ugotovili smo naslednje: Luigi Brugnera živi z že naštetimi družinskimi člani v lepi vili z vrtom na Colu št. 14. Vila je na razpolago samo njim ter imajo v njej zasedeni 2 veliki sobi, ki služita za spalnico, veliko kuhinjo, vežo in predsobo v prvem nadstropju, ki je namenjena za spalnico enemu sinu. Edina neprijetnost je v tem, da mora hčerka spati v isti sobi s starši. Pripomniti je treba, da je na nasprotni strani kuhinje jedilnica, ki pa je baje zasedena od lastnikov vile in še majhna sobica, prazna, ki naj bi bila prav tako na razpolago lastnikom.
Drugi kandidat za stanovanje v ljudski hiši je tudi že omenjeni Ivan Guštin s Fernetičev. Družina šteje tri člane in živi v sobi, ki ima površino 4.20x3.60 m. gele pred nedavnim je lastnik hiše dovolil, da si je družina v majhnem prostoru, ki je bil napravljen za shrambo, uredila provizorično kuhinjo. Pripomniti pa je treba, da je iz te »kuhinje« (3x2 m), vhod v klet in na podstrešje ter jo je mogoče uporabljati samo v poletnih mesecih. Omenimo naj še, da so v hiši tri stranke, ki uporabljajo samo eno stranišče.
Iz navedenega sledi, da bi morali po vsej pravici dodeliti stanovanje Guštinu, ki je podnajemnik in ima na razpolago le eno sobo, medtem ko ima Brugnera na razpolago celo vilo, pa čeprav izvzamemo jedilnico, ki naj bi jo imel v rezervi lastnik vile. To je ena plat. Po drugi plati pa je treba upoštevati neovrgljivo dejstvo, da je Guštin domačin, medtem ko Brugnera, pa naj bo iz spodnje ali zgornje Italije tujec.
Zaradi tega ponavljamo, kar smo že v zadnjem članku na-
Šolske prireditve
V DOLINI
Dolinska osnovna šola priredi v nedeljo 31. t. m. ob 16. in 20. uri v prostorih dolinskega kina Tabor, m. Grošlje-vo pravljično igro v šestih dejanjih z godbo in petjem »Dve Marički«.
V PLAVJAH
V soboto 30. t. m. ob 20.80 vabita strokovni tečaj in osnovna šola v Plavjah na zaključno šolsko prireditev.
V SESLJANU
Osnovna šola v Sesljanu priredi 31. t. m, ob 19. uri v šolskem poslopju mladinsko igro v štirih dejanjih «Pepelka». Sledile bodo še recitacije raznih pesmi in nastop šolskega zbora,
PROSEK — KONTOVEL
Proseško-kontovelska šolska mladina priredi v nedeljo 31. maja t. 1. ob 19.30 v dvorani na Kontovelu zaključno šolsko prireditev. Na sporedu je petje šolskega zbora deklamacije, prizori in igra.
* * #
K vsem prireditvam so vljudno vabljeni starši in vsi ljubitelji naše šolske mladine.
Imenovanje suplentk v občinskih otroških vrtcih
Aspirantke na službena mesta suplentk v občinskih otroških vrtcih morajo predložiti do 12. ure 27. junija 1953 uradu za vlaganje aktov (soba št. 32) tržaške občinske palače prošnjo na kolkovanem papir, ju 24 lir ter ji predložiti diplo. mo o usposobljenosti za pred. šolski pouk in druge dokumen. te, ki so potrebni za natečaj" Informacije se dobe v tajništvu oddelka VI. odseka J. (šoL stvo) soba št. 100 v 2. nadstop ju občinske palače.
pisali:	Gre za diskriminacijo
na račun domačinov, pri čemer se favorizirajo tujci. Gre za načrtno naseljevanje tujcev na slovenski zemlji, kot se to dogaja bodisi v nabrežinski občini bodisi v slovenskih .vaseh tržaške občine. Posledice tega naseljevanja so vidne in če bo šlo tako naprej, bodo vedno bolj otipljive. Kam s tem naseljevanjem merijo, pa ni za nikogar več nobena skrivnost.
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR«
Danes ob 19.30 uri redna seja upravnega odbora v prostorih kluba v Ul. Roma 15-11.
Vpisovanje za otroške	kolonije
Za Opčine na sedežu v Kon-konelski ulici št. 1 od 17. do 18. ure vsak dan.
Za Nabrežino na sedežu prosvetnega društva «Igo Gruden« vsako sredo in petek od 15. do 17. ure.
Za Sesljan, Cerovlje. Mavhi-nje in Devin v Sesljanu pri Mariji Gorjan vsako sredo in petek od 15, do 17 ure.
Za Medjo vas vsako sredo in petek pri Legiša Lilijani od 20. do 21. ure.
V Saležu ža sektor Zgonik pri Garzunovih vsako sredo in petek od 20. do 21. ure.
Za Sv. Križ pri Sonce Mariji vsako sredo in petek od 15. do 17. ure Vpisovanje se bo zaključilo’ 6. junija.
V Lonjerju na sedežu prosvetnega društva do 3. junija t. 1. dnevno od 19. do 20 ure.
Pri vpisovanju predložite rojstne liste otrok!
Šolski prireditvi
v Trebčah in Repentabru
V izpopolnitev našega poročila v listu od 27. t. m, navajamo, da so v posameznih točkah pestrega sporeda, nastopali med drugimi učenci Angel Kralj, Milka Mesar in Julček Cuk. Učenci četrtega razreda so izvedli prizor ePred sodnikoma Dragotina Vodopivca. O-stali številni učenci so uprizorili trodejanko ((Bedak Pav-lek» Franceta Bevka. Šolski pevski zbor pa je zapel poleg pesmi «Cvetke in žarki» Mati-Ja Tomca še narodne pesmi ((Vigredi» sKje so moje rožice« t(Tri tičice iz Slavonije« ter sTiha luna» Davorina Jenka. * * *
Osnovna šola na Repentabru je imela v nedeljo 24. maja t. 1. šolsko prireditev z deklamacijami in Finžgarjevo o-troško igro v dveh dejanjih »Vedež«.
Med igrico so otroci peli v ozadju lepe narodne pesmi. Šolski pevski zbor je spremljal rajanje vil in palčkov Velika učilnica v pritličju je bila nabito polna gledalcev, ki so z zanimanjem sledili vsem točkam sporeda. Posebno so pripomogle k očarljivemu rajanju vil in palčkov spretno nameščene barvne luči
£ffl£
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 29. t. m. ob 20.30 gostovanje v kino dvorani na OPČINAH
z dramo Helle Woulijoki
ji IJBMUr
Predprodaja listkov v pekarni Cok na Opčinah
V soboto 30. t. m. ob 20.30
gostovanje na KONTOVELU s Schillerjevo dramo
V NEDELJO 31. t. m. ob 16. isni
gostovanje v NABREŽINI
s Schillerjevo dramo
20 „JUNAŠKIH" NAPADALCEV NA VILO V Ul. GINNASTICA PRED SODIŠČEM
Priče potrjujejo nasilnost kominformistične skupine
Vodja skupine Nello Grisoni večkrat zapadel v protislovja - Kako so napadalci šarili po sobah, zahtevali hrano in zaman iskali vino v kleti
Tudi na včerajšnji razpravi o nasilnem vdoru kominfor-mističnih »junakov« v vilo v Ul. Ginnastica št. 72 obtoženci, ki jih je 20, niso povedali nič novega. Samo Nello Grisoni — Nino se je spomnil — po petih letih — da je prišel v vilo slučajno in da je stopil mogoče le v vežo. Naslednjega dne pa se je Nello po nekem čudežu zopet znašel v vili, kjer je bil skoraj prisiljen jesti to, kar mu je «vljudno ponudila kuharica«. Priznati pa je končno moral, da je bila vljudna ponudba posledica njegove »zahteve«.
Njegove sedanje izjave so najbolj presenetile javnega tožilca, predvsem ker so v nasprotju z izjavami pred policijskimi agenti in pred preiskovalnim sodnikom. Pozneje so priče jasno prikazale njegovo vlogo, saj je «nedolžna ovca« (že obsojen zaradi brutalnega napada na tov. Švaro in Medveščka) sklical celo prisotne junake na bojno posvetovanje, kjer je avtoritet-no, kakor je pač njegova navada. zahteval disciplino (iz-
ril po delovni sobi tov. Babiča, ki je v II. nadstropju stavbe in ne v veži (priča Breda Kraigher).
Francesco Gašperini spada tudi med «nedolžne ovčice«, ki so bile po krivem aretirane, saj je menda hotel samo obiskati svojo sestrično, stanujočo v vili (ki pa sploh ni sestrična, temveč samo v daljnem in če že ne dvomljivem sorodstvu).
Priče so potrdile vse točke obtožnice:	Albin Sedmak je
izjavil, da niso nikogar pustili iz vile; Jožko Turk, da so spali v praznih posteljah po vili; Frančiška Manfreda, da so jo prisilili skuhati večerjo in da je opazila, kako so nezaželeni obiskovalci vdrli v klet, kjer so zaman iskali »dragocena vina«, in končno Breda Kraigher, da so ji prepovedali izhod in zabranili uporabo telefona.
Od tov. Babiča je sodišče hotelo izvedeti, čigava je bila pravzaprav vila. Odgovori so bili jasni in jedrnati: vila je bila last Alessija in on je bil najemnik. Številne prostore je dal v podnajem zakar so sta
java priče Jožka Turka) in ša- j novalci plačevali najemnino.
Partijsko imovino pa sta u-pravljala Giorgio Jaksetich in Aurelio Ursini (oba sta kom-informista). Ena izmed najbolj pričakovanih prič, Rudi Uršič pa je, potem ko je na dolgo zadrževal sodišče z opisovanjem svojega življenja in se pri tem hotel prikazati za mučenika, vendar v glavnem moral potrditi, kar je že izjavil tov. Babič.
V prihodnji razpravi, ki bo v sredo 3. junija, bo še enkrat zaslišon tov. Babič v zvezi s pravnim položajem vile, ker je kominformistična priča Zidar trdil, da je najemnino plačeval »partito«.
Da bi vnesli nekoliko jasnosti v vprašanje, kdo je plačeval najemnino za vilo, ki je bila sicer zelo nizka, omenjamo, da so takrat v vili poleg Babiča in Uršiča stanovale še 4 družine, ki so vse redno plačevale najemnino.
Kot vidimo, so se obtoženci vedli kaj malo junaško, kljub temu, da so omenjenega dne zadrževali ne samo že pred sodiščem pričajoče osebe, temveč tudi slučajnega obiskovalca tfladimira Kendo
in povratek siaboumneža v norišnico
Včeraj zjutraj je bila polici, ja obveščena, da je slaboum-než 47-letni Virgilio Crovatti iz Ul. Lazzaretto Vecchio ušel iz umobolnice. Policija se je takoj spravila na lov, toda šele popoldne so uslužbenci Rdeče, ga križa zvedeli, da se ubežnik nahaja doma. Bolničarji so ta. ko j šli na mesto, toda nesrečneža niso mogli prepričati, da bi se jim predal. Ker ni bilo druge pomoči, so poklicali po. ličijo, toda tudi ta ni mogla vstopiti v stanovanje, ker je bilo zaklenjeno. Vrhutega pa je bilo nevarno, ker je nesreč, než zagrozil, da bo skočil skozi okno, čim bi kdo vstopil v stanovanje.
Končno so poklicali na pomoč tudi gasilce, ki so prišli na mesto in pod oknom razširili veliko platno, da bi, v primeru, da bi Crovatti skočil skozi okno, ublažili padec. Ko je nesrečnež videl to, je zaprl okno in prav tedaj je neki a-gent s ključi, ki jih je dobil od sorodnikov , odprl vrata in vstopil v kuhinjo. Ko pa je slaboumnež opazil agente, se je z dvema kuhinjskima nožema hotel porezati po trebuhu. K sreči so bili agenti hitrejši in so moža, kateremu se je vseeno posrečilo raniti se, raz. orožili. Takoj nato so ga odpe. ljali v umobolnico, kjer so mu najprej izprali lažje rane na trebuhu
Izletnikom v Sežano
Opozarjamo vse izletnike v Sežano, da se bodo lahko poslužili za prevoz avtobusov, ki bodo v nedeljo vozili na progi Trst - Sežana od 6-30 do 10. ure. Vozne listke in informacije dobijo izletniki pri «Adria-Express» v Ul. F. Severo 5 izključno do petka. — Cena prevozu Trst - Sežana in nazaj 300 lir.
Izletniki iz nabrežin-skega predela bodo potovali v Sežano z vlakom, ki odpelje z nabrežinske postaje ob 7.20. Izletniki naj bodo na postaji vsaj 10 minut pred odhodom vlaka. Za povratek iz Sežane bodo obveščeni naknadno.
* » *
Za motocikliste kluba «Mladost» pa .je zbirno mesto na bloku pri Fernetičih ob 5. uri zjutraj-Obvezna točnost!
• * 4>
Za openski predel bodo listki na razpolago v pekarni Cok.
» * «
Izletnike opozarjamo, da bodo natančna pojasnila v zvezi z odhodom avtobusov in o drugih stvareh, ki bodo izletnike zanimale, objavljena v sobotni številki našega (fnevnika.
* * *
Kdor še ni dvignil listka z vpisno tekočo številko, naj to čimprej stori na kraju vpisovanja!
Gary Cooper. Ba,rvnj Ji ^,'eicat, Aurora. 16.00: ((Potovanj John Hall. Mary CasU* Garibaldi. 16.00:	n°cm,
sto«, Maria Fiore, Nadia » Giacomo Rondtnelia.	. žjenl,
Impero. 16.15: «P°J°* ^Skls. Gene Kelly. Debbie RW« ( Don a Id	0’Connor. 01350
barvni film.	..	mestuj,
Ideale. 16.00: «Proces Pr0“^ ^ Italia. 15.30: »Oči. ki se, niivier.
jale«, Jenifer J°oeS'v,„ Heflim Viale. 16.00: «Moloh». VM n
VVilliam Hendrix. Banrai i^.
Kino ob morju. 16.00. ‘lr Tititta,
ta za možitev«. PePP<"°' ™ Eduardo De Filippo. uj-j«, Massimo. 16.00: «Rim ®0,j '«0» Carla Del Poggio, Luf‘a Delia Scala, Raf ValloP*-. ^ Moderno. 16.00, 18.45, odra«, odlično delo Chaplina.	.,	,,j#0,
Savona. 15.00:	«Datnf"i	^
Fernandel. Mladini i®°° prepovedano.	l'
Secolo. 16.00; «Sled g°r" VVeissmueller.	„,Hu>vr
Vittorio Veneto. 16.00: sr dan sad«, Fernandel. *., gt Arnoul. Mladini izP°“ prepovedano.	.	tafi
Azzurro. 16.00:	«K:m».	jjjL
film, ki je bil snemanj ^ Sodelujejo: Errol Flyl*9 Stockeil, Paul Lukas.- ., » Belvedere. 16.00:	«Zie«K|
lies«, F. Astaire. G. NS pe Grayson, E. WilliamS, vvell. Barvni film. . hrejff Marconi. 16.00: «Kdo je ^ ^ ha«, Yvnone Šanson, A. jjfdt Novo cine. 16.00: «SinoY,‘ ^ Richard Basehart. G. B (Vlit Odeon. 16.00:	»FantaZU*'*
Disneyev, barvni flU#> 1uanllt,' Radio. 16.00: »Brani!« ‘ |j#f. VVallace Beery. Tzy Barvni film.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 28. maja 1953 se je v Trstu rodilo 7 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa je 5 oseb.
POROČILI SO SE: tramv. uslužbenec Danilo Jogan in
gospodinj; mik Livic
Vorus tn gospodinja Graziella Gropazzi, prodajalec Angelo VI-nicio Mattioli in gospodinja tolarja da Tensi, delavec Virginio Plo-vesana in gospodinja Amelia Si-rotich, kovač Luigi Bogatez in gospodinja Liana Hutter, barist Ita-lo Faion in natakarica Bernarda Scherlavai, pomorščak Giulio Re-tenari in gospodinja Emilia Mer-lich, pleskar Romano Melle in gospodinja Llvia Lupi, monter Itaio Martinolich in gospodinja France-sca Perossa, tesar Mario Sturman in gospodinja Fidelia Boccalon.
UMRLI SO: 90-1 etni Domenico Sain, 55-letna Viktorija Švara, 61-letna Stefania Riosa por. Bonaz-za, 80-letni Francesco Ličen. 56-letna Caterina Oliva Donda por. Turus.
Mal/ oglasi
VAJENCA za trgovino jestvin iščem. Naslov na upravi lista.
Darovi in prispevki
Ob osmi obletnici smrti dragega brata Danila umrlega v NOB darujejo Zdravko 1.000, Silvester 1.000, Zofija z možem Justom 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob. Marije Legija daruje Marija Turk 300 Ur za Dijaško Matico. Neimenovani naročnik glasbe po željah je daroval po Radiu Trst II 300 lir za Dijaško Matico.
Osvobodilna fronta
OF ZGONIK
Jutri 30. maja ob 20. uri bo v Zgoniku širša seja odbora OF za občino Zgonik. Razpravljalo se bo o važnejših tekočih političnih in organizacijskih vprašanjih. Prosimo za točnost.
Ljudska prosveta
PD V BARKOVLJAH
Danes 29. t. m. bo vaja mešanega pevskega zbora in ne samo moškega, kakor je bilo zadnjič določeno.
Zaradi važnih sklepov naj nihče ne manjka.
PLANINSKO DRUŠTVO
priredi 14. junija izlet na Kucelj in v Trnovski gozd. Vpisovanje od 18. do 19. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13 tel. 6491. Vpisovanje se zaključi danes.
IZLET PD NA PLITVICKA JEZERA Izlet na Plitvička jezera je zaradi tehničnih razlogov odložen na 27. junija 1953. Pojasnila in vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure ob delavnikih. (Tel. 6491).
IZLET NA PLITVICKA JEZERA
Čevljarji, člani slovenskega gospodarskega združenja v Trstu priredijo izlet na Plitvička jezera 28. in 29. junija 1953 s hrano in prenočiščem. Vpisovanje v trgovini usnja v Ul. Molino a vento 3.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠKAMPERLE
obvešča glede izleta v Vrsno, ki bo dne 31. maja t. 1„ da bo odhod izpred cerkve pri Sv. Ivanu točno pb 4. url. Za udeležence iz mesta pa bo odhod ob 4.15 uri izpred spomenika Rossetti.
društvo srednješolcev
priredi dvodnevni izlet na Bled. Odhod v sredo 10. .junija ob 23.40 z vlakom. Povratek v soboto 13. junija zjutraj. Ogledali si bomo tudi Vintgar in slap Savice. Pojasnila in vpisovanje pri razrednih zaupnikih in pri SHPZ (šolski odsek) v Ul Roma 15 do 31. t. m. Cena 2.000 lir. Vljudno vab-ljeni vsi člani.
Rossetti. 16.30:	«Krilati	ribiči«,
Walt Disneyev barvni fiml in »V prepadih Rdečega morja«.
Exceisior. 16.30:	»Prepovedane
igre«, Brigitta Fosey, George Pouyouly. Mladoletnim prepovedano.
Nazionaie. 16.30: «Pa>ki metropole«, Victor Mature. VVIIiam Ben-dix, Terry Moore.
Filooramnianca 16.00 »Krik goz-da«, John Payne. Barvni film.
Arcohaleno. 16.00:	«P,-vi	greh«,
Clifton VVebb, Ginger Rogers.
Astra Rojan. 16.30: «Nevihta na Tibetu«, R Reaton, D. Douglas.
Grsttaciclo. 16.00: «Zive jih pojem«, Fernandel, A. Cecchelin, Jole Silvani.
Alabarda. 16.00: «Plamen», Eleo-nora Rossi Drago, A. Nazzari.
Artston. 16.00: «Tega poročim jaz« Claudette Colbert, R. Young. Jutri:. »Amerikanec v Parizu«^
Armonia. 15.30: «Krinka iz blata«.
PETEK 29. maj*
roiDn 4».
Jll«OSLOVAJisA C O N K T R s*1 *
254.6 m ali ’ 1?» KC .^e 7.00 Poročila. 7,15 J'", sir narodne. 11.00 Josef H GThofl1^ fonija št. 93 v D-durtl lportre» Beeckom) Franz Lisr- paročil** velikih mojstrov. 13.30
OPOZORILO
RADIJSKIM
POSLUŠALCEM
Prof. dr. Božidar ^
rič je imel v zvezi s,.,a. jim sobotnim Pr inliv njem v Kopr^g
razgovor
koprskega radia P°? v bo razgovor odda)3 jj soboto 30. t m. ob 'q, (v oddaji Obzornik'-pozarjamo vso našo nost na to zanimiv0 dajo!
'IŽS
14.40 Domači
re in zbori iz roman:	.	,n
18.15 Jugoslovanski morni ansambli ored n“ vt5*, krofonom. 13.00 Večern«-, p 21.00 Slušna igra. 23.19 0 oroii‘ lahko noč. 23.30 Zadnja Pu
•nt«r «*•
306.1 m alt 980 kc'5‘)() p
11.30 Lahki orkestri-vsakega nekaj. 13.00 Gl (tj željah. 17.30 Plesna gla^n*• Mac Dovvell: Klavirski ko ,jpaT. 2 v d-molu. 19.00 Kraji 10 'M 19.10 Pestra operna sla3U.,'t, Poje Slovenski vokalni olL0nCtr,i. Rahmaninov: Finale ij
za klavir št. 2. 20.30 Tržjfji V turni razgledi. 20.45 Gla.3.. letov, 21.00 Lepe me!.. pi glasovi. 21.30 Slavoj ^ gO' in pianisti. 22.00 I.t angl" certnih dvoran.
T K ST I- ,3.25-
11.30 VVebrove uvertur'- wie 14.45. 17.1.5. 18.25 poroč‘l» V sarske dirke. 13.30 Glasb
ijah. 18.30 Rombere:	K
za dva čela. 21.05 Simfoj1 cert — prenos iz Turina.
*''01 “ * '2J124 01
327.1 m, 202,1 m. *** MifKtl-
12.00 Obisk pri VaJdD j sfll'' 12.30 Poročila. 12.45 N®* l6ff stične in orkestralne s' Ke 1 Koncert orkestra	Sd’<f
harmonije. 17.10 R°P ,8.0° ,0 mann: Otroški Pr'zorlI'.reosla'jii pesmi in plesu po J l/>re!L 18.40 Koncert violinist* gw Dakskoblerja. 19.10 Zaba ba. 20.00 Spored del P-skega. 21.00 Lahka >n glasba.
nedeljski
, IZLETI : NA KOPANJE
OPATIJ?
1 dne 14. |uni|a |y >
P**	.	’.ti
- l n.	.
č^nTsooi«:
ADKkjZj^-1
Zaradi tehnični NoV°
odhod w ^letMost n»< Gorico, Kapah	in
Sočo, Tolmin. K®
Bovec i» maJB v SOBOTO 30.
°\n!' ^
in ne kot \
31. rnaJa • -	'
SS-S'
Vpisovanj*
do
GNU*
junija-
j9»J
"Sflr r beogrd®
Iz knjige Aleksandra Lmdeya; »Plagiati in o-nginalia.
W Je, b'1 Charles Hanson alavni urednik eTheDe. **Worja», je nekega dne pre.
(e61?- 2 raiunom za napor m. 0a Je f”! pošiljatelj
5*2a to-rou,ne mu je
'OoKoljujetn si potrditi pre. IfiK J Ber2:0B ter Vam spo-1(1’ ° se zde čudoviti. liti p0Te,n' fih dovolj prehva-U' , av zares, tako všeč so Sem ^ Pred dvema r a sam napisal;«
.7ne Je zasačil nepazljive. Plagiatorja na del«. Niso pa 1 ^redniki tako srečni. Pred ** !«ti je p uredništvo netoyo rške ilustracije Jftfc *>0S^al' rolnan «V okre-STi j .Glavnemu uredniku . °*eč, fcupil ga je, ker pa
topil 9<I Je’ kcT Pa
. ut, da naslov ne ustreza,
Vi
zamenjal z eNikoli ne
»e!»
stavkom, ki se je
^ °Sih stalno ponavljal. , .0 Oa natisnili so odkrili, <(^c ro,nan izhajal že v ne-joj .a7!beškem časopisu prav iibr., imenom, ki ga je bil Ro ( i urednik.
^asazfna^ ^ajatelj «Munsey
Pte je;
C* rokoPts. Naslov je bil
Robert Davis, je neki s svinčnikom na-
'r<ka
prepj, rJa Polju« Bil je točen k ' ai)ne pripovedke Ber. ki- T esa- Davis je tatu o dpi.
«CcD
^	zelo občudujem
k ttl°’ i *te mi jo poslali, je ij ^ objaviti, ker imam nj Poseben razlog. Pred “bljub't* sem namreč
ijtflj.1 svojemu staremu pri-^ t' «ertu Hartesu, da ne
tiskal njegove eSreče na
Za nobenega drugega
Mjtt,
RU ns«
fog r\ , -----
■ ““ bi se teinu izognil
’■ zanj«
tije
se težko ubranijo pla.
r :°r?! urednik poznati ose,
lisj^a^0 kdajkoli in kjerkoli
hr0 ^ Pa marsikateri pre-
«e«jje at°tijo še pred objavo. ie ,jej	vračajo potvor-
it je ®e!ikib pisce« In celo '« tijjj TQden material sprejet ilosn ®n’ ie neizogibno izpo-nevarnosii. Najvišja
P°«icija __
javnost — je bolj ^ibolj °'* naibolj iskrega in ‘Sa ? sP°s°bnega detektiv. 'afcg s*asledovanja. Ni važno *k(to l ®r Je oropani izvirnik, ks!Ctjj, ,en zasledovalec ga bo li! oirt 1,1 s“ s Posmehom ja-
cfa*nemu uredniku SsgjL6 pla9iat trn v očeh ^!on uredhikov, je še večja
«kj ta{ avt°rjera. Nekoč pa je ‘hi- n, prlP osrečil svojo ir.
l»p; cr prJt> osrečil svojo ... lcjaar^es Van Loan je leta
tel
t'r‘e«"^.Plsal zgodbe za neki
n oh.asoPis in ni in ni mo-'oljji^^ijati svojih del v kit (jo reBiitth. Nekega dne je 'Nb ■ prePisa! eno njegovih ki s 'n 2 nekaj malenkostni. ’^ie e enienibami je izšla ti •Velej yUrday Evening Posti). ie a.n Doanov prijatelj, ki poznal Georgeja Hi LLorimerlo, ki je bil Savni urednik. «Posta»
*0OdK ^lSaL' nCe želite tiskati
i.,e Loana, čemu jih *
r " --------------
‘alfo ’ ^Orimer je to storil in
naravnost pri
”i p,® ,5e pričelo dolgotrajno 1 r n° sodelovanje med m «Postom»,
*o le golo naključje kri.
% S^aj, kar se kasneje iz. ?0!ii5 pla9iat. «Literatura ja Naključij«, prani Oliver tkjt Holmes. «Misli so ne-b Jf n° v zraku in veliko tež. V* ogneš, kakor jih ob-
-	O
k jj 0 Gozji, dramski pisatelj No jtoletj°. je trdil, da je *itu„ . ® mogočih dramatičnih
mogocin aramaticnin ! Schiller se ni strinjal
N GrJn ie trdi1, da
%ne°et,le je Pa pripomnil: Mjti 5 je skoraj nemogoče ;»io poysem novo situacijo.
Si„ naoih gledanja na stvar, -n obdela-- ’
Hov»
aue tn podajanja je
Nia»efu mu2i,ce pride do a~ a nehote. Uho kompo-
ti,
K
ttalno polno melodij. N,j, 1 se neke melodije in \'e0o rcs ne more reči ali je
•e j Ua ali koga drugega; zato
*it0t)e rrta^° muzikalnih moj-
•u "i0Te izogniti nenamer-
“Posojanju.
Nu
ac Molnar, madžarski
pisatelj, jo je rad komu zagodel. Ko je nekega dne šel mimo hiše madžarskega komponista Victorja Jacobija v Budimpešti, je zaslišal kako je ta igral neko pesem, ki jo je bil sam pravkar skomponiral. Molnar, ki je imel dobro uho, je toliko časa prisluškoval, da si je melodijo zapomnil. Ko je čez nekaj dni srečal Jacobija, je pričel brundati ta napev. Jacobi je osupnil. «Kje ste to slišali?» je vprašal vneto, «V Parizu«, je odgovoril Molnar, nje zelo znana popevkan. «Ne-mogoče«, je zakričal Jacobi sto je nov komad, ki sem ga pravkar dokončal!)) Prepisali ste ga, dokažem vam lahko)), je zatrjeval Molnar ter od-brundal pesem do konca. Prepričan, da je tako, je Jacobi žalostno zmajal z glavo: sin jaz sem mislil, da je original-na», je rekel. sMoral bi bil ve. deti; res je zvenela nekam znano».
Bachova nesposobnost za izmišljevanje novih melodij je postala med muziki naravnost legendarna. Haendla so imeno. vali najbolj trmastega muzikalnega plagiatorja, ki je kdaj živel.
Ce se to dogaja v resni muziki, ka] šele v drugih popevkah! Neki skladatelj je moral napisati tri nove pesmice. Pri. jatelj mu pravi: sTa posel te bo pa popolnoma izčrpal!» Ta pa skomizgne: sZe, že, toda še bolj bo izčrpalo Bacha, Beethovna in Brahmsai«
<i’Tarcheia» spominja na u-verturo sVeselih žen windsor_ skihv, «Da, nič banan nimamo» na Haendlovega sMesijo>> itd. Seznamu ni konca, zakaj človek s ceste, ki mimogrede sliši resno muziko, jo bo sprejel z veselim navdušenjem, če je melodija enostavno prirejena. Pesmi, ki jim je osnova Čajkovskega Peta simfonija, na primer ehjubezen v mesečini» — so prodane na tisočih in tisočih ploščah. Debussyje-vo posestvo je dobilo več denarja od eMojega sanjarjenja», znane verzije na Debussgjevo temo, kakor je komponist zaslužil za vsega svojega življenja.
Komponisti tudi sami sebi kradejo. ((Ljudje pravi jo, da kradem samemu sebi«, je rekel Irving Berlin. «Gotovo. Saj vsak dela tako. V svojem življenju sem napisal 15 do 20 izvirnih pesmi. To je ogrom. no. Vi pa ste v tem dolgem ča. su samo eno. V ostalem času Ste pa prisiljeni uporabljati stare zamisli m jim dajati nov lesk«.
Leta 1890 je neki Samuel E.
berly Gross napisal igro eTr-govski princ iz Comevaillat) in
jo poslal v Port St. Martin Thedtre v Pariz. Rokopis so zadrževali šest tednov, potem pa so ga vrnili. V tem času je bil v gledališču slavni igralec Coguelin in njegov dober prijatelj Edmond Rostand, avtor eUAiglonar) in «Chanteclera», ga je pogosto obiskoval v njegovi garderobi. Ne dolgo za tem so v gledališču Port St. Martin dajali premiero Rostan-dovega «Cyrano de Bergeracaj) s Coguelinom v glavni vlogi, Gross se je pritožil, da so ga oropali. Sodišče je obsodilo Ro-standa kot tatu in prepovedalo uprizarjanje «Cyrana>>. Sodišče v New Yorku pa je bilo drugačnega mnenja.
Mnogo let kasneje je ameri. ški dramski kritik George Jean Nathan, ki je Grossa poznal, rekel; ePlagiat? K vragu z njim! Prepričan sem, da je Rostand ukradel igro mojega pri. jatelja. Toda Rostand je iz tega napravil prekrasno stvar, ali ne? in kaj je torej slabega na tem?«
* • • i:- • >. :
s.;-.••••
•S SRE
V Angliji ne skrbijo le za najbolj uspešna sredstva gašenja požarov, marveč si tudi prizadevajo, da čim bolj preprečijo požare. Za to skrbi poseben odbor «Firo OHices’ Com-mitteen, v katerem so zastopane angleške zavarovalnice jn poldržavni urad za industrijska raziskovanja, ki je v Boreham VVoodu, blizu Londona ustanovil laboratorij. V njem znanstveno proučujejo vse možnosti in vršijo poskuse za preprečitev požara. — Slika prikazuje, kako s posebno napravo preizkušajo odpornost stavbnega gradiva proti plamenom. Na plošči, ki jo drži preizkuševalec, so v vrsti vzorci različnega gradbenega materiala, ki ga ocenjujejo po hitrosti njegovega izgorevanja.
novo učinkovito sredstvo
v boji proti podgan
Ljudje so se skozi stoletja borili proti podganam, toda zvita žival se je naučila izogniti se vsaki pasti in vsem strupom razen pred kratkim odkritega strupa, ki ga hlastno požira.	»
Kjerkoli živijo podgane, u-ničujejo hrano in blago, širijo nesnago in bolezni ter spravljajo v nevarnost življenje ljudi s povzročanjem epidemij. Samo v Združenih državah uničijo letno za skoraj pol milijarde dolarjev živil.
Do sedaj so se ljudje borili proti podganam s kaj slabim uspehom. To je modra žival. Hitro spozna vabo in se je izogiba. Bori se proti mačkam, psom in dihurjem. Strup in razkuženje sta najbolj u-spešni sredstvi, toda le deloma zanesljivi.
Podgane so prekanjene glede svoje prehrane. Dasi pa navadi jedo skupaj v velikem številu, se tropa ne bo dotak-
stevuu, se tropa ne bo dotaknila jedi. dokler je prej nekaj od njih ne poskusi, Če se
pri prvih pokažejo kakršni koli nevarni znaki bo tropa raj-še trpela lakoto kot da bi se dotaknila hrane. Iz opreznosti ljubijo tesne prostore, v kate-
KAKO	JE	SZ	MILITARIZIRALA	NEMŠKO
Vojska^Vzhodne Nemčije
Oborožitev se je začela julija 1948 z ustanovitvijo toddelka za vadenje hitrih edini c obmejne policije> - tHeeresgruppe Nord» - Grotev/ohl: <rLjudska policija (ki razpolaga s tanki in letali) - nima nobenega vojaškega značaja»
Ustvarjanje vojske Vzhodne j nega militarizma«.
Nemčije po Sovjetih prehaja Vzhodnonemška vojska šte-
zdaj v zaključno obdobje, v usposabljanje rednih divizij za strateške operacije. Tri divizije, ki sestavljajo armadni zbor «Heeresgruppe Nord«, so zdaj v Mecklenburgu. Izpopolnitev njihove opreme dokazuje dejstvo, da ima zbor zdaj 200 sovjetskih tankov «T-34». Nadalje pripravljajo drugi armadni zbor, ki bo v kratkem pripravljen v Brandenburgu.
230.000 mož
Izdelana in pripravljena je že vsa oprema, ki je potrebna za nadaljnjih 18 divizij: divizijski kadri z močnim odstotkom častnikov, podčastniške šole in šole za razne vrste orožja. Na vsem tem so metodično delali v zadnjih petih letih, za megleno zaveso miroljubnih gesel, uradnih zanikanj in srditih obtožb «zahod-
  ..
tlililllllji
: • H** |#->v
V takih oblačilih se bo angleško plemstvo udeležilo svečanosti ob kronanju kraljice Elizabete II. Ta oblačila, ki sicer niso tako razkošna kakor ona, ki so bila do sedaj obvezna, so odobrili spričo dejstva, da bi se, v nasprotnem primeru, večina plemstva — zaradi premajhnih dohodkov — ne mogla udeležiti svečanosti.
je zdaj 110 do 120.000 mož. Uradno govorijo še o oddelkih »ljudske policije«; stvarno pa ti oddelki nimajo ničesar skupnega z rednimi nalogami policije, ki šteje sama 85.000 mož.
Poleg tega je še pomorska sila, tako imenovana »pomorska policija«, ki razpolaga z oboroženimi obalnimi čolni, in zarodek letalskih sil s 6.000 možmi, ki pa. kot se zdi, še nimajo letal. Končno je še obmejna straža z 20.000 možmi.
Sele pred letom dni, v maju 1952. je vzhodnonemška vla. da govorila o potrebi ((oboroženih sil« za primer, če bi Zahodna Nemčija podpisala pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Vzhodnonemški gospodarji zdaj lahko .y_v.saken. trenutku objavijo, da so bili, proti svoji volji, prisiljeni u-stanoviti navedene oborožene sile — kot da bi jih lahko v nekaj mesecih stresli iz rokava. Verjetno bodo to objavili na dan, ko bo Zahodna Nemčija odobrila pogodbo ali pa ko bo ta pogodba stopila v veljavo po ratifikaciji v vseh šestih državah EOS. Ko bo Zahodna Nemčija dobila dovoljenje za svojo oborožitev, bo po-trebno najmanj 18 mesecev, da doseže sedanjo oborožitev Vzhodne Nemčije.
Hermann Renzlsch
Oborožitev vzhodnega področja se je začela v juliju 1948 z ustanovitvijo uniformiranih vojaških oddelkov v skupinah po 250 mož in skupnem številu 6.000 mož.	sile so ime-
novali «oddelek za vadenje hitrih edinic obmejne polici-je«. Poveljeval je tem silam •Hermann Renztsch bivši nem-ski poročnik, ki so' ga Sovjeti zajeli pri Stalingradu. Možje so bili večinoma aktivni vojaki, oboroženi z nemškim pehotnim orožjem. Renztsch je zdaj poveljnik ((Heeresgruppe Nord».
Leto dni kasneje so te sile reorganizirali v 39 «hitrih oddelkov ljudske policije«. Poleg tega so ustanovili 12 vojaških šol za razne vrste orožja, vse v starih garnizijskih nemških mestih. Spomladi 1950 so reorganizirali poveljstvo in podredili te sile, ki so imele ze precejšnjo taktično vred-nost, v Moskvi vzgojenemu stalinistu, Viljemu Zaisserju, častniku iz prve svetovne voj-n?i. N se. i.e boril tudi v Španiji in ki je prebil mnogo let v sovjetski prestolnici. Zas-ser je pa kmalu nato postal načelnik tajne policije sovjetske cone, zamenjal ca ie na Heinz Hoffman/ pT% ^£1
3S25!h a°-reci kl ie postal so-
vjetski državljan.
Hoffmann je kot poveljnik vzhodnonemške vojske izvedel strogo čistko, da poveča politično zanesljivost in učinkovitost vojaške sile. Konec leta 1950 je razpolagal z oboroženo silo 6.500 mož.
ličijo? Kaj res nisi za mir?« j kacije so tudi eden od vzrokov Kdor je odklonil tudi ta po- izredno visokega odstotka de-ziv, so mu navadno odvzeli * zertiranj, ki doseza okoli 400
<rMešane edinicep
((Oddelke« so 1. januarja 1951 spremenili v 24 ((poveljstev ljudske policije«,- označili so jih kot «mešane ediniee«, dejansko so se pa dale primerjati z motoriziranimi brigadami. Istočasno so ustanovili, pod krinko «urada za gospodarska vprašanja«, nekako ministrstvo za ponovno oborožitev. Lahko orožje je bilo še povečini nemško; težko orožje, deloma nemško in deloma sovjetsko, je pa bilo na razpolago le v malik:	količinah,
samo za pouk. Prešli so popolnoma na pouk sovjetske taktike, ki temelji na množičnih napadih. Poleti 1951 so se vršile skupne vaje edinic raznega orožja. Grotevvohl, ministrski predsednik sovjetske cone, je 11. avgusta na tiskovni konferenci v vzhodnem Berlinu svečano izjavil; «Ljudska policija nima nobenega vojaškega značaja«.
Dne 21. decembra so častniki, ki so končali vojaške šole, končali priprave za nadaljnjo reorganizacijo. Do te je prišlo 1. januarja 1952, ko so brigade spremenili v divizijske kadre z 2.500 do 3.500 možmi, ki se naj bi počasi razvili v motorizirane divizije sovjetskega tipa po 8.000 mož.
, S tem je bila ustvarjena podlaga za sovjetsko noto zahodnim državam, v kateri so
predpiili zedinjenje Nemčije kjni
in u&Jnovitev nemške oborožene sile. Kominformovci vzhodne Nemčije so 1. maja nastopili z geslom: «Proti novemu nemškemu militarizmu — za oboroženo silo demokratične Nemčije«.
«Kaj res nisi za mir?*
Zdaj se je začela propaganda za rekrutacijo po časopisju, radiu, političnih zborovanjih, prav tako kot da bi neposredno grozila vojna. Ker uspehi niso bili zadovoljivi, so posegli po bolj neposrednih sredstvih Rekrutacijske komisije so sistematično obiskovale tovarne. Sklicali so vse delavce, sledili so dolgi govori in nato pozivi, da se javijo prostovoljci. Pa tudi s tem so dosegli le skromne uspehe, in začeli so sklicevati ločena zbo-rovanja za delavce med 18 in 22 leti Končno so pa posegli po metodah, ki se ne razlikujejo od obveznih naborov. Vsakega mladeniča so izpraševali posebej:	«Tovariš, zakaj
se še nisi vpisal v ljudsko po-
delovno knjižico in ga odpu stili iz službe.
Največje uspehe so dosegli na kmetih, kjer so sklicali fante, jih omamili z obljubami dobre plače in prestrašili z grožnjo, da jih pošljejo v uranove rudnike.
Med tem je prišlo v upravi in v poveljstvih do značilnih sprememb. Gospod Stoph, drugi v Moskvi šolani stalinist, ki je bil do takrat na čelu ((urada za gospodarska vprašanje«, je postal minister za notranje zadeve. Ministrstvo se je preselilo v urade navedenega u-rada in je stvarno postalo vojno ministrstvo in hkrati vrhovno poveljstvo oboroženih sil. V začetku oktobra 1952 so postali poveljniki .kopnih, pomorskih in letalskih sil namestniki notranjega ministra, vsi v Moskvi šolani stalinisti.
Poveljniki oboroženih sil namestniki notianjega ministra
Divizijske kadre so napolnili z možmi iz vseh delov dežele. Naglica, zmeda in surovost cele akcije dokazujejo, da je šlo za izvedbo nenadnih in ukazovalnih sovjetskih u-krepov. Vojašnice so bile v začetku prenapolnjene, večina novincev je spala v šotorih. Vojake so zaposlili z gradnjo vojašnic, pomagalo je 3-000 civilnih strokovnih delavcev in 3.000 tovornih avtomobilov, ki so jih običajno uporabljali za razdelitev živil:
Stavbe bi morale biti dograjene že do začetka pretekle zime, vendar je še pozimi spalo mnogo vojakov pod šotori,
pobegov na mesec.
Bolgari izvajajo
novi zakon o «izdajalcih»
Obvestila, ki so dosegla Zahod, naznanjajo, da so novi dodatki k bolgarskemu kazenskemu zakonku, ki so jih objavili v začetku tega leta, že stopili v veljavo
Po «Rabotničeskom delu« določajo ti dodatki ne samo, da bo vsaka oseba, ki zapusti deželo brez dovoljenja, ali ki se ne vrne ob koncu dovoljenega roka iz inozemstva, obtožena izdajstva in obsojena na smrt, temveč da bo tudi Vsak ožji sorodnik »izdajalca«, ki je vedel za ((nameravani zločin« in ga ni naznanil, obsojen na zaporno kazen od 5 do 10 let in na denarno kazen do 10.000 levov. Člani «izdajalče-ve rodbine«, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali ki so odvisni od njega v času njegovega »zločina«, bodo kaznovani na zaplembo premoženja in na poboljševalno dele.
Neko pismo ki je prea kratkim prispelo v Grčijo pravi, da je bolgarska policija že pričela klicati sorodnike Bolgarov, ki žive v inozemstvu, ter jih je opozorila na nove določbe. Naročili so jim, da obvestijo svoje sorodnike v inozemstvu o določbah, ki jih zadevajo. Ce se ne bodo vrnili v šestih mesecih, jih bodo obsodili na smrt v odsotnosti, njihove sorodnike doma pa bodo poslali v koncentracijska taborišča, razen tega jih bodo kaznovali še z velikimi
pokritimi s snegom. Slabe ubi- denarnimi kaznimi.
Na letošnjem britanskem industrijskem velesejmu, ki je bil od 27. aprila do 8. maja so si mogli ogledati tudi »letečega laboda«, to je najmodernejši angleški motorni čoln, ki ga vidimo na Sliki.
/ TU IMA VMES SVOJE PRSTE VATIKAN?
MC CARTHY IN NJEGOV CILJ
V	te£a
k v —L,i	kar	je bi-
lJIo . hladni vojni« učinko-
i ikal vo — in s Pomo^3° Nje n<L usmerjene organi-k bij i lN°Iumbovih vitezov« iNn .' kot smo že omenili, ih!1 j-0 izvoljen v senat in, hNlovo d°bro računal, takoj 2 *a Predscdnika «Od.
Nik Preiskovanje proti-i« (ifiial dejavnosti« in tako h bkr-J. svojega predhodnika tpkrra Okrega sodelavca
*Ier alla. t^ba J.e vsa njegova volilna tih	na	geslu, da
j rob	«privedli	državo
« trek propada» in da jim jo v ?k D«i»v,zeti iz rok, bi bil
eh!'tvah »ltoval> da se bo P°
st »r, . rej ko so prevzeli iv Nlika ^egovi« nepopustljivi sk Se omiNj’ unesel, pomiril Os? dRl0 ni na svoje senator-“ejši :	d a ne! Postal je še
napadalnejši. Sedaj
so postali objekt njegovih na. padov celo voditelji njegove stranke same. Y nekih ameriških krogih se že širijo govorice, da računa McCarthy že z letom 1956, ko bodo spet pred. sedniške volitve. Pred kratkim je v svojem rojstnem mestecu sprejel skupino vojaških vete. ranov. Temu sprejemu je dal dokaj pompozno zunanjost, kajti McCarthy se rad ponaša s svojim «junaštvom», ki smo ga že opisali in pa s tem, da je bil v vojni tudi ranjen. Na tem sprejemu je MeCarthy — junak in invalid — izjavil skupini vojnih veteranov, da bo on «prvi katoliški predsednik« ZDA ter v prijateljskem tonu zaključil; «Ali bom končal v Beli hiši (v predsedniški pala. či ZDA v Washingtonu), ali pa v zaporu«. Kaj čudnega torej, če se je v svoji gonji spravil’ celo nad Eisenhowerja samega
in nad ministra za zunanje za. deve Dullesa.
Kaj pa je storil na vse to Eisenhower? Nič, ali bolje še manj kot nič. Pri naknadnih dotacijah je bila odobrena podpora McCarthyjevemu »Odboru za preiskavo protiameri-ške dejavnosti« lepa vsota 300.000 dolarjev.
Zadnje čase je McCarthy vzel na muho tudi ameriškega zunanjega ministra Dullesa in šefa ameriške kontrašpijonaže generala Bedella Smitha. O tem se je začel ukvarjati tudi ameriški tisk in predvsem «New York Times«, ki je prinesel točne dokaze ter v svo-i jem uvodniku od 29. februarja letos ožigosal to kot »javen karneval«. «New York Times« je točno opisal McCarthyjevo metodo zasliševanja, paniko, ky jo ustvarja, in sredstev, s katerimi muči vsakogar, ki se
’2nebiti ali odstraniti. McCarthyjevo glavno sredstvo
L?*JPi5°V1 g°ni* ie kleveta in podtikanje Kot smo že rekli se Je pognal proti Dullesu in vsemu zunanjemu ministrstvu
~J°*°uno kot pred letom proti Achesonu. Javnost je pri čakovala, kaj bo iz tega napa" da? Kaj bo na vse te napade odgovoril Dulles. Toda Dulles je klonil. V tisku je objavil vest, da je delo McCarthyjeve-ga ((Odbora za preiskovanje protiameriške dejavnosti« mi nistrstvu »dobrodošlo, kajti ta ko bo (ministrstvo) postalo boli kompetentno, bolj lojalno in tudi bolj gotovo«. To je bila hkrati mogočna zmaga za McCarthyja in klavrn Dulle-sov umik, hkrati pa znak popolnega nezaupanja nasproti Use mu uradništvu v zunanjem ministrstvu. Ta vtis je hotel Dulles popraviti, pa ga je poslabšal. Rekel je namreč, da on svoje oblasti ni prepustil
M	(McCarthyju?)	in	da
McCarthyjeve izjave niso v ministrstvu povzročile nikakih ((problemov*
Dva dni za tem Dullesovim priznanjem nekake podrejenosti McCarthyju je klonil tudi sam «New York Times«, ki je
sprožil problem McCarthyjeve gonje in specifično njegovih napadov na Dullesa. «New Yorfc Times« je namreč poliva, lil Dullesa, da je bil tako uvi" deven, da ni delal nikakih posebnih problemov zaradi itak »potrebnega nadzora«, ki ga izvaja «Odbor».
V tem članku smo se že vprašali, kje ima McCarthy ti. sto silo, ki mn dovoljuje vse te neverjetne predrznosti, in tudi kdo je tista skrita opora, na katero se oslanja v svojih napadih proti najvišjim oblastem v državi. Vprašanje bo za sedaj ostalo brez odgovora v kolikor se ne bi zadovoljili s starimi pavšalnimi odgovori, da so v kapitalističnih državah vsi državni funkcionarji le navadne lutke v rokah velikih kapitalistov, ki dejansko nare kujejo vso politiko. In tudi če bi kdo sprejel to trditev kot pravilo, bi ne mogel razumeti vsega tega kar počenja McCarthy in njegov «Odbor». O tem bomo sicer spregovorili na koncu, vendar pa bomo navedli še en primer.
Ravnokar smo opisali, kako je pred McCarthyjem klonil zunanji minister Dulles, ki go je podpiral eden največjih a
meriških listov «New York Times«. Oglejmo si sedaj primer učiteljice Agnes Mayer, ki jt na kongresu šolnikov v Atlan tic Cityju, kjer je bilo prisot nih 17.000 učiteljev in profesorjev, napadla MeCarthyja. Učiteljica je ožigosala «Odbor>-zaradi njegovega nesramnega vmešavanja v prosvetno dele in izjavila, da predstavlja to vmešavanje «veliko nevarnos* za demokracijo« v ZDA. Za u čiteljico Mayer je bil, na prv, pogled, to malo pretrd oreh toda njen mož je direktor pod jetja, ki izdaja močan dnevnik namreč «Washington Post«. In to ni kar tako. McCarthy je na te utemeljene obdolžitve od govoril z njemu običajno lašic in namigovanjem ter trdil, da bi se «Washington Post« mora imenovati «Washington Dailj Worker» (»Daily Worker» je namreč organ ameriške kom informistične sSranke). Se o-strejši je bil McCarthyjev sodelavec Harold Velde, ki je na. padel Mayerjevo, češ da je 30 aprila leta 1947 objavila v mo skovski «Pravdi» članek, v katerem je poveličevala Sovjetsko zvezo in komunizem Kmalu pa je Mayerjeva prinesla dokaze, da to ni res in
tako «zmagala». Kljub temu porazu pa niti Mc Carthy nit; njegov sodelavec Harold Velde nista preklicala «žalitve».
Ker smo vprav pri problemu šole, bomo omenili, da je postopek McCarthyjevega stroja začel zaskrbljati celo poznanega reakcionarja, senatorja Tafta, ki je opomnil javnost, da vodi ta postopek v gotov pogin. Pri tem je zanimivo. da je začel Taft zbirati okoli sebe treznejše ljudi, da bi z njihovo pomočjo odločilno nastopil proti Mc' Cartyju. V tej Taftovi antimccarthyjev-skj družbi najdemo vse. Tu so skoraj vsi republikanski senatorji razen skrajne desnice, enako tudij skoraj vsi demokratski senatorji, razen nekaj zanesenjakov in tudi nekaj neodvisnih. Ta nova družba, ali tihi pristanek na Taftov poziv za borbo proti Torquema-di dvajsetega stoletja je prišla posebno do izraza pred kratkim, ko je šlo za imenovanje novega ameriškega poslanika v Moskvi — Bohlena.
Oharlesa Bohlena je predlagal za poslanika ZDA v Moskvi sam Eisenhower. Proti temu imenovanju je nastopila vsa skrajna desnica z MacCarthy-
L
rih se najrajše hranijo. Medtem ko se hranijo imajo rade, da imajo več zasilnih izhodov.
V takih izhodih imajo lahko vabe in pasti največ uspeha. Podgane ljubijo svežo hrano, zlasti sveže meso in vse vrste žit. Zaradi tega so tudi sveža žita najbolj uspešna vaba.
Čeprav živijo po vsem svetu in se lahko prilagodijo vsaki klimi, se ne oddaljujejo daleč od domačih brlogov. Ce se kako mesto osvobodi podgan, ni verjetno, da bi se tam zopet hitro pojavile.
Da bi bil boj proti podganam uspešen, je treba upoštevati več stvari. Ce jih hočemo zastrupiti, mora hrana imeti tak okus in biti tako sestavljena, da jim ugaja. Seveda ne smejo spoznati, da je to vaba. Ce kaka žival dobi krče, bolečine, žejo ali ugotovijo kakšen drugi znak nevarnosti, se tropa ne bo dotaknila vabe. Končno je tudi nujno, da zastrupljena vaba ni nevarna ljudem in domačim živalim.
Doslej ni bilo sredstva, ki bi ustrezalo vsem tem zahtevam. Nekatera sredstva so res uničila podgane, pa so jih glodal-ci hitro spoznali in se jih izogibali. Druga so zopet bila preveč močna, da bi jih pustili ležati tam, kjer bi lahko prišle do njih tudi domače ži-Yali. Ker jih drugače niso mogli uničiti v velikem številu, so bili napori, da se jih uniči v vsaj kakem omejenem področju, običajno delno ali popolnoma zaman.
Zaradi iega je bila zares pomembna novica, da je pred kratkim uspelo popolnoma rešiti dve ameriški mesti podgan. Middleton, mestece od približno 2.Q00 prebivalcev, na podeželju Wisconsina, je trpelo od prave podganske nadloge. V mestu so hranili žita in drugo hrano iz okolišnih farm, tako da je to bil za podgane zelo vabljiv kraj. V drugi polovici leta 1950 je podgan bilo 15.000, torej skoraj 8 krat toliko kot ljudi.
Spričo okoliščine, da so se podgane upirale vsem poskusom uničenja, je mesto Middleton zaprosilo svisconsinsko vseučilišče za pomoč. In res je domače vseučilišče dobavilo mestu novo sredstvo proti glo-dalcem, in stopili so v boj skoraj vsi prebivalci mesta. Povsod, kjer so se pokazale podgane so postavili vabe ter razdelili več kot celo tono novega sredstva. Po dveh tednih so podgane iz mesta popolnoma izginile. Novo sredstvo je za vedno rešilo mesto te nadloge.
Algona v državi Iowa, drugi kmetijski kraj, je imel iste težave. Vsi prebivalci tega kraja so sodelovali v boju proti škodljivcem. Tudi v tem kraju
je bilo veliko več podgan kot ljudi. Uradno so proglasili podganam vojno. Prostovoljci
so postavili 50 posebnih zabojev okrog mesta ter jih napolnili z istim sredstvom kot v Middletonu. Tudi gospodinje so dobile navodila, kako naj v svojih domovih uničijo nadlogo. V enem mesecu so skoraj popolnoma uničili vse podgane. Samo na mestnem smetišču so našli 5.000 poginjenih podgan
Strup, s katerim so dosegli te velike uspehe- so odkrili dr. Karl Paul Link in njegovi sodelavci na wisconsinskem vseučilišču. Znanstveniki so odkrili sredstvo z imenom war-farin, ki sesiri kri. Ugotovili so, da se s tem sredstvom kri podgan in miši strdi tako, da poginejo zaradi pomanjkanja krvi, potem ko so pojedli manjše količine tega sredstva, v petih do štirinajstih dneh. Sedaj je warfarin glavni sestavni del več kot 150 raznih sredstev za uničevanje teh glodalcev.
Temu odkritju so sledili mnogi poskusi, končno so izbrali taka živila, ki prikrijejo in hkrati privlačujejo ta smrtni strup. Dr. Mark Paulson, izredni profesor kemije na vseučilišlču je uporabil kot svoj laboratorij mestno smetišče v Mortonu. Preizkusil je različno hrano, ki privlači različne okuse poljskih podgan. Nastavil je različno mešanico hrane ter skušal najti ono, ki bo bolj privabila glodavce kot naravna hrana. Tri mesece je opazoval običaje podgan zlasti kateri hrani dajejo prednost, potem je izbral mešanico in ji dodal warfarin. Tako je nastalo novo učinkovito sredstvo proti tej pošasti.
V Middletonu in Algoni se je novo sredstvo pokazalo kot popolnoma učinkovito orožje v boju proti podganam. Po tem uspehu se je mnogo drugih mest rešilo z istim sredstvom te nadloge. Tudi stotisoče farm, domačij in posestev u-spesno uporablja to najnovejše sredstvo.
Veliki uspeh novega Sredstva je treba pripisati temu, da je strup v mešanici hrane tako skrit, da se ga podgane ne ustrašijo. Vaba jih zelo privlačuje. Nima nobenega znaka, ki bi strašil glodalce. Poginejo od notranjega pomanjkanja krvi brez krčev irt napadov. Sredstvo nima duha in ne povzroča bolečin.
Ker posamezne količine niso smrtonosne, se živali hranijo naprej z nastavljeno vabo. Majhne mere imajo le skromen učinek- in ker vaba ne privlači večine drugih živali, se lahko uporablja brez posebne nevarnosti za domače živali.
Vodikova bomba je sonce v malem
«Peklenska bomba«, kakor imenujejo Američani vodikovo bombo, posnema sončni ogenj. Človek lahko zdaj spreminja vodik v helij, pri čemer se sprosti velikanska energija. In ta energija že milijarde let napaja naše sonce. Vodikova bomba pravzaprav ni nič drugega kakor sonce v malem.
Kakšen plin je helij? Leta 1868 so znanstveniki ob sončnem mrku ugotovili sončni spektrum, dotlej neznano rumenkasto črto. Pokazalo se je, da gre za helij (po grškem izrazu helios — sonce). Sele leta 1895 so helij odkrili tudi na zemlji, in sicer v kovini cle-veit. In Ramsay je dokazal, da je helij v zemeljski atmosferi, čeprav v neznatnih količinah.
V kubičnem metru zraka, torej v milijon kubičnih centimetrov je samo štiTi do pet kubičnih centimetrov helija. Sami lahko izračunamo, da vdihne človek v vsem življenju komaj dobrih dve sto litrov tega plina. Kot plemenit plin helij ni aktiven, to se pravi, da se ne veže z nobeno kemično spojino, in zato je tudi za naše dihanje brez pomena. Ko so v začetku našega stoletja ameriški priseljenci slišali, da uhaja med vrtanjem iz zemlje plin, so ga zaman skušali prižgati. Zato so pustili, da je uhajal. Niso pa slutili, da so puščali izpuhtevati v
zrak več milijonov vredni helij. Takrat je bil helij še silno drag, saj je veljal kubični meter tega plina preračunano v naš denar kakih 30 milijonov.
Se leta 1918 je bilo na vsem svetu samo štiri kubične metre helija čeprav so že pred letom 1914 v zemeljskih plinih v ZDA našli tudi ta plin. Načj so naleteli v Texasu, Kansasu, Ontariu, Kanadi in Trinidadu, pozneje pa tudi v Pranciji in Nemčiji 2e pred pol stoletja je bil sprožen predlog, naj bi ta negorljivi plin, ki je sedemkrat lažji od zraka, uporabljali za polnitev zrakoplovov. Katastrofo nemškega zrakoplova ob pristajanju v Lakerhurstu bi bili lahko preprečili, če bi ga bili namesto z vodikom napolnili s helijem.
Sele po prvi svetovni vojni so spoznali vrednost helija v Kanadi, deset let pozneje pa so ga imeli že nekaj sto tisoč kubikov. Prvi kubiki helija so veljali še več tisoč dolarjev, zdaj pa je cena tega plina padla na tri cente, kajti zemlja ga nenehoma izloča. Število vrelcev helija je baje neizčrpno, Helij je vsestransko uporabljiv, Ker laže in hitreje prodira tudi skozi najmanjše luknjice kakor zrak, ga uporabljajo tudi v zdravilstvu. Helij obvaruje kovino rje. Njegovo vrelišče je samo štiri stopinje nad absolutno ničlo, torej pri —269 stopinj.
jem na čelu. Njihova obdolži-tev je bila sledeča: Charles Bohlen je «rooseveltovec», on je bil «persona grata« in zaupni sodelavec in tolmač na sestanku na Yalti ko so se v času zadnje vojne sestali Stalin, Roosevelt in Churchill. Poleg tega je bil Bohlen tesno povezan s Trumanom, ki je — po njihovih trditvah — »privedel ZDA do prepada«.
Za razčiščenje teh «obdolži-tev« je bila poklicana na pomoč ameriška tajna obveščevalna služba FBI, ki je dala na razpolago svoje sto strani obsegajoče poročilo o Bohlenu. Senat je poveril proučevanje poročila o Bohlenu republikanskemu senatorju Taftu in demokratskemu senatorju Spark-manu. Po prečitanju poročila je Taft odgovoril, da je Bohlen «... vreden popolnega zaupanja in to v vsakem pogledu«.
Ta Izjava je izzvala revolt McCanthyja in vse njegove skupine. McCarfhy se torej ni zadovolii in je v svojem ognju 5ei. tako daleč, da je zahteval, naj bi_ pnj zasliševanju uporabil tako imenovani «Lie de-teetor«, to je aparat, za »odkrivanje lažnivcev«, ki ga baje
uporablja ameriška tajna policija FBI.
To je končno privedlo le predaleč. Taft se je temu odločno uprl. Tu pa moramo nekaj pripomniti. Reakcionarni Taft se ni uprl zato, ker je vse to že tako sramotno in zares vredno le srednjeveške inkvizicije, ampak je izjavil, da je «detector» povsem neučinkovit in nezanesljiv in da mu je to zaupal sam šef FBI,
Tako je končno ob skupnih naporih vseh antimccarthyjev-skih sil McCarthy enkrat le temeljito pogorel in Charles Bohlen je odpotoval na svoje mesto v Moskvo.
Ze prej smo omenili, da se je McCarthy začel poganjati tudi proti Eisenhovverju in Dullesu in to zato, ker jima »ne zaupa«. Nekaj podobnega je baje trdil tudi za šefa ameriške kontrašpijonaže generala Bedella Smitha, ki bi jih hotel vse spraviti pred svoj »Odbor« alj celo pred svoj «defec-tor». Za Dullesa in za njegovega tajnika McLeoda je celo rekel, da bi morala pred zasliševanjem priseči.
(Nadaljevanje sledi)
VREME
Vremenska napoved za danes; napovedujejo spremenljivo o-blačno vreme s krajevnimi padavinami; Temperatura bo nekoliko padla. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 20.6 stopinje; najnižja 14.9 stopinje.
TRST, petek 99. maja 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 1815 Jugoslovanski solisti in komorni mikrofonom. — Trst II.: 20.20 Poje oktet. — Trst I-: 11.30 Webrove uverture. 16-00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije.
ansambli pred nas“ Slovenski vokal« Slovenija:
v A
PISMO DOBERDOBSKEGA DEL AV C A
Kominformisti grozijo
s fizičnim obračunavanjem
Kominjormislični pridigar Zvonko nesramno polvarja izjave tov. Babiča
C I R O
DOLOMITOM
Dogodilo se je v Tržiču pred nekaj dnevi. Do slovenskega delavca, ki je zaposlen v ne-kem podjetju, je stopil sodelavec Furlan iz tržiške okolice. Po kratkem uvodu je kratko-malo dejal Slovencu, da bi bilo bolje zanj, da bi pobral sila in kopita ter se preselil v Jugoslavijo, čej da zrak v Tržiču ni za zavednega Slovenca kaj prida. Dejal mu je, da drugi delavci ne trpijo, da bi v njihovi sredi delal človek, ki ne naseda kominformistični propagandi in ki se ne da kar tako zapeljati, da bi ne bil ponosen na socialistično matično državo. Dejal mu je tudi da ne bo preveč zdravo, če se bo sam po delu s kolesom vračal v Doberdob, kjer namreč živi. Slovencu ni bilo težko takoj dognati, da se teh opominov sam Eurlan ni izmislil, in izvlekel je iz njega, da sta ga poslala dva najbolj razvpita kominformista v podjetju. Seveda tako početje ni bilo za slovenskega delavca nič novega, saj je že večkrat doživel slične napade.
Tako se torej kominformisti spravljajo nad zavedne Slovence in bi radi omejili njihov vpliv posebno sedaj, ko se bližajo državnozborske volitve. {(Prestrašimo Slovence, zagrozimo jim», to je njihovo geslo v tem trenutku. Ponovno pa se s tem stavijo na isto raven z najbolj šovinističnimi težnjami, ki stremijo za tem, da bi to zemljo opustili Slovenci in da bi lahko «Sacri confini« bili istovetni z etnično mejo. Mož, ki je pripovedal to prigodo, je sam dejal, da v italijanskih vrstah prevladuje šovinizem in to tudi med pripadniki tako imenovanih naprednih gibanj.
Taka je torej politika komin-formistov, ki so se v teh volitvah spravili na pravcati lov na slovenskega volivca in se poslužujejo vseh sredstev da bi bil lov uspešen. Da nesramno potvarjajo in lažejo nam je priča tudi to, kar je kominformistični propagandist Zvonko dejal v Doberdobu 26. maja. Mož je kratkomalo povedal, da so napredne sile v Italiji, o katerih je govoril tov. Babič, kominformisti. Res pametna beseda kominformista, ki je prišel s Tržaškega solit pamet našim ljudjem. Kominformisti
pisani in vsak ve, koliko je, ga. pa posežejo po grožnji in naprednega v njihovi oportu- pretijo s fizičnim obračunava-nistični in zgolj parlamentar-1 njem.
ni borbi. Saj je Zvonku celo na zborovanju v tem smislu oporekal tudi vaščan iz Doberdoba.
Tudi kominformistična matematika je nekaj posebnega. Po njihovem bodo bele glasovnice kar prištete krščanski demokraciji, ki se bo okoristila z glasovi, ki jih Slovenci re bomo oddali. Potemtakem se sprašujemo začudeni, čemu se ravno krščanska demokracija najbolj jezi, ker bomo Slovenci oddali bele glasovnice?
Laž in grožnje to je komin-formistična morala, ki se ni niti za las izpremenila. «Laži in laži, nekaj bo le ostalo«, je bilo znano geslo Goebbelsa, in kominformisti lažejo in lažejo z upanjem, da bo pri Slovencih le nekaj od njihovih laži ostalo. Ce pa laž ne poma-
DOBERDOBCAN
Sestal se je
občinski upravni odbor
V beli dvorani gorišega županstva je imel sinoči občinski upravni odbor svojo redno te. densko sejo pod predsedstvom župana dr, Bernardisa. Na dnevnem redu so predvsem vprašanja navadnega upravne, ga značaja,
kino
VERDI, 17: ((Prepevajoč pod dežjem« G. Kelly.
VITTORIA, 17.15: «Svet jih obsoja« A. Val-li in A. Nazzari. CENTRALE, 17:	«Možje	po
meri« J. Crain.
MODERNO, 17: «Opij» D. Po-wel in S. Hasso.
ZARADI PREVELIKE KOLIČINE ZAUŽITEGA VINA
V bližini Koprive vespa podrla pešca
Ponesrečenec se je hudo poškodoval po telesu in si pretresel možgane
Prejšnji večer okoli 21 sta dva motociklista v bližini Ko. prive na državni cesti 56 povozila nekega starca, ki je pe. ljal v rokah kolo.
Na pomoč vsem trem, ki so bili ranjeni, so pritekli najprej mimoidoči in nato rešilni avto Zelenega križa, ki jih je pripeljal v mestno bolnišnico Bri. gata Pavia.
Starejši človek, ki je prišel pod vozilo, je 74-letni Peter Minen iz Krmina, Ul. Mateot-ti 23. Zdravnik mu je ugotovil zlom gležnja in piščali, desnega ramena in nekaj reber na desni strani ter pretres možganov. Dva motorista, ki sta se vozila na vespi z evi. denčnc tablico GO 7270 sta 42-letni Ermenegild Ninin iz Koprive in njegov 16-letni sin Gianfranco. Ermenegild Ninin si je prizadel manjše rane po obrazu in si verjetno zlomil levo rame. Obdravil bo v približno 15 dneh. Sin pa je dobil
pri nesreči le lažje poškodbe po nogah. Po prvi pomoči, ki so mu jo nudili v bolnišnici, se je deček Že vrnil domov.
Orožniki, ki so si zapisali po. datke o nesreči, so ugotovili, da Ninin oče, ki je vozil vespo, ni bil v trenutku nesreče popolnoma trezen, ker je njegov sin sam agentom izjavil, da sta se med potjo ustavila v več gostilnah in v vsaki nekaj popila. Orožniki nadaljujejo s preiskavo, da bodo lahko točno ugotovili, kdo je zakrivil nesrečo.
SKLEPI POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Tožba Josipa Klanjščka
is priznanje ital. državljanstva
Potrjen proračun goriške občine za leto 1953.
PONOVNA TOČA V BENEŠKI SLOVENIJI
Neurje je lomilo vejevje
in povzročilo zemeljske plazove
Ogromna škoda na sadnem drevju, trtah, žitu in drugih poljskih pridelkih Reki Erbeč in Kozica prestopili bregove - Potrebna je nujna pomoč
V sredo popoldne je bila v Beneški Sloveniji nevihta. Kmetje so z grozo v očeh opa. zovali vedno hujše nalive, katerim se je pridružila kmalu tudi toča. Ledena zrna so bila zelo velika, in kamor so padala, so povzročila ogromno škodo, predvsem sadnemu drevju, trtam, žitu in drugim poljskim pridelkom. Vreme je bilo strašno; dežju ir) toči se je pridružil še veter, ki je kar lomil vejevje. S hribov so se v dolino vsuli plazovi zemlje, ki so pokopali zgodnje nasade na poljih in uničili pomladno travo. Beneške reke so narasle in nekatere, kakor Erbeč in Kozica, so prekoračile bregove in se razlile po okolici ter
pustil v bližini tamkajšnjega mlina.
Najbolj prizadeti so kmetje v Grmeku in St. Lenartu, ven. dar je zaenkrat še nemogoče o-ceniti vso škodo, ki jo je povzročila predvsem toča.
Beneški Slovenci z grozo gledajo uničene pridelke, katere so z velikim trudom posadili in ki so predstavljali za. nje veliko upanje za letošnje leto. Sprašujejo se, kaj bo ob. last storila. Ali bo uvidela ne. srečo, ki sta jo neurje in toča povzročili Beneški Sloveniji, in poskušala pomagati nesreč, nežem. Mnenja so, da jih je to zadnje neurje tako prizadelo kakor pred kratkim rojake v
ški oblastveniki, pa še ne vemo. Vsekakor je potrebna ta-konjšnja pomoč!
vse uničile. Tako je reka Ko-J Koprščini. Vendar je tam lo-zica odnesla nekemu kmetu kalna oblast takoj priskočila precej drv, drugemu pa je v I na pomoč in ugotovila škodo.
pa so že pri naših dobro za- j Lesu odnesla kolo, katerega je I Kako se bodo ravnali bene-
Nekaj	misli	i
o pevskem nastopu v Steverjanu
«Sem pevec in peti je i gledati in poslušati zaslužne vse mi na sveti«. I starejše pevce v družbi in so-
Res, samo veselje, samo privrženost in ljubezen do pesmi držijo pevske zbore skupaj. Ne slava, ne denar in niti slučajna priznanja niso činitelji, ki bi mogli poplačati vložen trud. So pevci, ki jim sploh ni veliko do javnega nastopa; slišal sem jih, ki so rekli; pri vaji smo zapeli tako lepo, da smo bili vsi srečni; kaj in kako bo pri nastopu, ne vemo, skušali bomo seveda zapeti čim bolje. Da, čim bolje in sicer zato, ker smo pevci posredovalci med skladateljem s pesnikom in ljudstvom. Kdor gleda obraz naših ljudi, ko poslušajo petje, mora priznati: potrebno je potruditi se za vse te, ki nas poslušajo s tolikim zanimanjem in ljubeznijo.
Da bi pa naše petje prišlo do zaželenega učinka, je potreben primeren prostor s pevskim odrom ali stopniščem. Niso nam potrebni naslonjači, dragocene kulise, zavese, pestrost svetlobnih barv, svila in ves drugi nakit, in to je za nas, pevce, prava sreča! Za primerna stopnišča bomo pa morali v bodoče poskrbeti sami, saj moramo vedeti končno le mi, kaj nam je potrebno! Ne zahtevajmo od drugih tega, kar je naša dolžnost, ker bomo sicer imeli vedno dovolj vzrokov za pritožbe.
Naš letošnji spored 1. maja je bil pester, raznolik kot še zlepa ne. Prinesel je precej novega, svežega in vse kaže, da je večina končno uui-dela, da ni mogoče živeti r.a vse veke izključno in samo od častivredne tradicije.
Drugi razveseljiv pojav v Steverjanu so bili z naraščajem pomlajeni zbori. Vendar enkrat! In kako lepo je bilo
glasju z mlajšimi pevskimi močmi, ki prinašajo v vsak pevski zbor toliko mladosti, poleta in navdušenja. Podgori sta sledila v tem predvsem Standrež, potem Sovodnje. Prav čudno pa je, če se pri tem najde še kateri sicer dober in discipliniran starejši pevec, ki pravi: nočem peti s temi rumenokljunimi zelenci, ki ne poznaj o niti najosnovnejše pevske discipline! Prav imaš, spoštovani tovariš, ko trdiš, da ponekod ne poznajo pevske discipline! Baje nekje del zbora kvarta, medtem ko drugi del vadi in obratno. To je zares obsodbe vreden primer in neobhodno je, da take in podobne navade izkoreninimo povsod, kjer in čim se pojavijo. Starejši izkušeni pevci, ki vedo, kaj je red in kaj ni red, naj bi pa vztrajali in s svojim zgledom vzgajali mlajše pevce in tudi na ta način doprinašali k rasti in k napredku slovenske pesmi.
Dotaknimo se zborov po vrstnem redu njihovih nasto-pov. Moški zbor iz Steverjana je nastopil po daljšem molku in razmišljanju ves zdrav, krepak in pomlajen ter odpel vse pesmi, kajpada, v splošno veselje. Posebno spetnost je pokazal pri Haidrihovem uJadran-skem morju«, kjer je hodil vse po stezicah in gazicah, ki jih je skladatelj pozabil zaznamovati v svoji »specialki« in hitel preko vseh pregrad proti koncu, mogočno zatrjujoč: tega «kriv je tuji meč!«
Moški zbor Podgora - Sovodnje se je postavil preveč v ozadje odra in ni mogel priti do veljave, dasi je številčno močan in krepko zveneč.
Zenski zbor iz Standreža je
vnesel v spored s svojim dvo-glasjcm prijetno spremembo, ženski zbor iz Podpore polno majske radosti in razpoloženja, dočim nas je skupina Poljank presenetila v dobrem smislu besede z občutenim in živim podajanjem.
Dober vzgled in dober primer uspešnega nastopa pevske enote sestavljene iz treh, štirih manjših skupin, pripadajočih med seboj oddaljenim vasem, nam je nudil moški zbor Vrh-Poljane-Dol-St. Maver; ta zbor se je odlikoval v mirnem, u-branem petju brez kričanja, brez hreščanja in brez izstopov posameznikov. To pa je plod, to je žetev Vztrajnega, dosledno sistematičnega in nepretrganega dela, pa tudi dokaz požrtvovalnosti pevcev, kar moramo še posebej podčrtati.
Standrešci smejo biti povsem zadovoljni z nastopom svojega mešanega zbora, ki je zapel štiri dobro izbrane pesmi z vsem temperamentom in poletno živahnostjo, in zanima nas njegov daljnji razvoj.
Mešani zbor iz Podgore, pomnožen in podprt od predramljenih svežih moči sovodenj-skih fantov in mož, je silno navdušil poslušalce z učinkovito «Srečo na polju» K. Ana-tolskega in prav radi bi slišali od tega zbora še kaj več. Cesar niso zmogli do 1. maja, bodo storili v bodoče.
Za nadaljnje delo se zdi potrebno poudariti dvoje: delati stalno, po možnosti neprekinjeno, brez počitnic, ki niso iz tega ali drugega razloga neobhodno potrebne. Kratkoročni udarniški zaleti v zborovskem petju navadno ne rodijo dobrih sadov. Pa še tole: posvečati več pažnje obliki in razporedu zbora v prostoru.
Pevec
TUDI BETTiOL
je rožljal
Kakor javlja «Giornale di Trieste>> bo v torek, 2. junija vojaška parada v GgricL Sodelovale bodo čete divizije «Mantova» pod poveljstvom generala Gualana. Vojaške e-note bodo sestavljene iz pe-šakov, planincev, bersaljer-jev, oddelkov »Sv. Marka«, konjenikov, protiletalskega topništva, financarjev in policije. Korakali bodo mimo tribune pred svojim novim poveljnikom generalom Mon-dinijem, ki je pred kratkim prevzel poveljstvo. Tribuna bo pred spominskim parkom. Tam bodo pozneje tudi razdelili vojaška odlikovanja.
Vsekakor so zadnje čase ne samo vidnejši italijanski govorniki začeli s poudarjanjem moči, ki jo je italijanska vojska dosegla v zadnjem času. To bi bila častna stvar za državo, ki bi hotela biti neodvisna in imeti vedno na razpolago dobro armado. Toda najnovejša izvajanja italijanskih vodilnih mož in njihovih pristašev, kakor je bil primer z zadnjim govorom demokristjanskega poslanca Bettiola v Gorici, ki je na vso moč in z ne preveč dobro zakrinkanim ciljem govoril o trikrat močnejši italijansKi vojski v primerjavi z letom 1940, nam dokazuje, da tu ne gre samo za pozitivne namere rimske politike, ampak jim gre predvsem zato, da ravno tu ob meji države, ki je pokazala dovolj volje za spravo in boljše odnose, zavračajo vsak morebiten korak za zbližanje kot nemogoč in celo nastopajo s podobnimi provokatorskimi paradami.
Vendar bodo rimski oblastveniki predvsem za dobrobit svojega naroda nekoč primorani podati sosedu roko sprave.
Na svoji zadnji seji, ki je bila preteklo sredo, je pokrajinski upravni odbor pod pred. sedstvom prefekta De Zerbija sprejel naslednje sklepe:
Pokrajinska uprava; davek za kroženje vozov z živinsko vprego za leto 1953; nagrada snažilki Rozi Cigoj, nagrada bolniškemu čuvaju Suttoriniju ob 25-letnici službovanja; povišek blagajniškega kredita do 31. decembra 1953.
Občina Gorica; služba pobiranja smeti; tožba Josipa Klanjščka za priznanje italijanskega državljanstva; prora. čun za leto 1953.
Občina Krmin; novi delovni centri za popravilo in čiščenje " obcestnih jarkov in cest; pred, ujem iz fondov za otvoritev delovnih centrov; podaljšanje vodovoda do kraja «Fomaci»
Občina Kopriva: funkcijska nagrada županu za leto 1953.
Občina Gradiška; razne po' trošnje za delovne in pogozdo, valne centre; prispevek za na. kup projektorja za osnovne šole.
Občina Faira; prevzem stroškov 139.750 lir za napeljavo vodovoda in prevoz »-travniških aparatov na osi;, vne šole.
Občina Tržič: prodaja občin skih zemljišč raznim povpra sevalcem za gradbeno rabo; proračun za leto 1953.
Občina Romans: davek na občinske javne tehtnice; prispevek didaktičnemu ravna, teljstvu v Gradiški za nakup projektorja.
Občina Ronke: davek na za. sedbo prostorov in javnih zem. ljišč; pooblastilo za vztrajanje v tožbi za službovanje babic.
Občina Zagraj; davek na vodne števce.
Občina Starancan: proračun za leto 1953.
Še enkrat Magni prvi
Neuspeli De SantijeVi poskusi « Mnogo dejektoV
pozneje ga je njegov pogum | prešel Eornaro, katerega je
drodn cf al sr Irrinr Iri en rt-* ia	nvnVlUnl	4 ,, -l, /Snlmr«
VRSTNI RED NA CILJU
15. ETAPE SAN PELLEGRI-NO — RIVADEL GARDA
<279 km):
1. FIORENZO MAGNI (GAN-NA) v 8.34’50” povprečno 32.515 km na uro; 2. Albani, 3. »ar tali), 4. Benedetti, 5. Ockers, 6, Shaer, 7. Coppi, 8. Kotolet, 9. Zampini, 16. Roma, 11. Con-terno, 12. Padovan, 13, De San-ti, 14, Giudici, 15, E. Brasola,
16. Barozzi, 17. Fornara, 18. Ruiz, 19. Rossello Vinc., 20. Martini, 21. Biagioni, 22. Bobet L. 23. Padroni, 24. Defilippis, 25, Van Est, vsi s časom Ma-gnija; po nekaj minutah zopet večja skupina.
VRSTNI RED NA PRELAZU TONALE ZA GORSKO NAGRADO i- BARTALI 5 točk; 2. Luison Bobet 4 t., 3. Ockers 3 t., 4. Fornara 2 t., 5. De Filippls 1 t.
RIVA DEL GARDA, 28. — Mirna vožnja do Ponte di Le-gno, kjer preideta v napad De Santi in Bobet. Nato potegne Koblet s kako dvajsetorico dirkačev, v kateri so tudi Bar-tali, Coppi in Fornara. Na strmini Tonala vodi skoraj ves čas Copp;. Sto metrov pred petim gorskim ciljem potegne Bartali in z lahkoto zmaga; takoj za njim Bobet, Qckers, Fornara, Defilipis, Koblet, Roma, Monti, Coppi, Volpi in drugi. Glavna skupina se ne sestavi več. V dirki vodi v glavnem 25 mož, med katerimi so vsi asi. Na strmini Madonna di Campiglio se odtrgajo Bobet, Roma, Koblet. Coppi in De Santi. Coppi in Bartali sta preluknjala, a sta kmalu spet dohitela ostale. V vožnji navzdol se pripeti isto Bobetu in izgubi 2’. Skupina na čelu vozi
drago stal v krizi, ki se ga je lotila takoj po Tonalu. Sploh so danes francoski dirkači storili kar so mogli, da bi se odlikovali. Vzrok za to prizadevnost je jasen; od danes se vozi z girom na avtomobilu pariškega športnega lista «E-quipe» Goddet, «patron» francoskega toura.
V Ponte di Legno je Corrie-ri osvojil ciljno nagrado 50.000 lir. Na hudi strmini, ki vodi na prelaz Tonale, so pa že bile velike težave. Tudi cesta je bila obupna in skoraj ni bilo dirkača, ki ni imel defekta. Tu sta morala odstopiti Pe-ters in Ghidini. Tako je ostalo v borbi še 90 tekmovalcev. S pomočjo De Santija je Bobet vozil, kakor da si misli osvojiti prvo mesto na današnjem gorskem cilju. Toda Fornara. ki ima velik interes za gorsko nagrado, ni mogel ostati pri tem brezbrižen. Tor da zadaj je prežal Bartali, ki je kot tretji med dvema prepirajočima s- šinil naprej in
potem prehitel tudi Ockers. Bobet je le ostal na drugem mestu.
Vožnja navzdol je bila kar prava akrobacija na slabi cesti in v prahu, iz katerega dirkačev skoraj ni bilo videti. Takoj po mestu, kjer so dobili okrepčilo, je De Santi prešel v napad in z njim sta Bobet in Roma. Coppi ne odgovori. Cez nekaj kilometrov odbrzi za ubežniki Koblet. Sedaj se končno odpravi tudi Coppi. Ubežniki so kmalu ujeti, zadaj se pridružijo še nekateri in tako se na čelu stvori skupina 10 dirkačev. Tem se polagoma priključijo še nekateri.
V Rivo pride skupaj 26 dirkačev in med njimi je že takoj v začetku dirkališča prvi Magni, ki to mesto obdrži kljub naporu Albanija in Bar-talija.
Jutri bo na sporedu še zadnja lahka etapa pred vzponom v hribe.
A. A.
V NEDELJO NA VELIKI ROVNJ
kontovel
proti PROSEK^
Tudi godba bo s°f l0Zf * nogometni tein«
Kontovelci in Pr0 . ^je do v nedeljo pome: sile na n°0ome^>^nltiUtt S tem bo
vzpostavlif^
navada, morda le s ‘ ^grili
ko, da so se neki«1’ . * stari in mladi, se ^ «siare» eleminiTi^
stili bojno polje taltS tljii Kontovelci še *
o	p
v nP pit*
diskutirajo Kdor vstopi
stilno na KontoP'
"" ^   1»$’ '______________
posluša zanimive V
ki se tazvijajo >n !( **
za mizo. Spomini”’^,M
stare čase, ko ie
je tekmo zgubilOf w ^1*
čati zmagovalcem
na na osebo in P°r brov, medtem ko premaganci Vrerna^ ^ v kas namočnega i 0t> nedeljsko
so prepričani, da ^ it«) moštvo Kontovelc*’ ^etjt bi bilo po njih°^ni*
[KIS -MlUTSmi PIUOSTU) V MOSKVI
Imel se je maščeval
za prvi poraz z Jugoslavijo
SINDIKALNE PODGORSKE PREDI
vest/Tz rediMic
Delavci zahtevajo
ofvorifev menze
Menzo je svojčas ravnateljstvo zaprlo
Pred dnevi je bil v tovarni v podgorski predilnici sesta-nefc notranje komisije z delav. ci. Na dnevnem redu je bilo vprašanje vzpostavitve tovarniške menze, katero je pred časom direkcija tovarne zapr. la. Udeleženci sestanka so sklenili zahtevati od vpdstva tovarne ponovno otvoritev menze, ki pa naj bi bila v bodoče boljša kot je bila v preteklosti. Zato naj bi se na novo ustanovljena menza rav. nala po istih pravilih kakor menze ostalih večjih tovarn v pokrajini, kajti s prejšnjo hra. no delavci niso bili zadovoljni.
Te zahteve so bile te dni predložene vodstvu tovarne in delavstvo misli, da bi bilo po.
| trebno menzo čimprej otvoriti.
Iz beneških vasi
Tipana
Poslanec Guglielmo Schirat-ti je obiskal vas Brezje v ti-panski občini, kjer ga je sprejel župnik in predstavniki krščanske demokracije, poslanec je obiskal prostore nove zadružne mlekarne.
Na svojem povratku se je Schiratti zadržal v Tipani. Sprejemi prebivalstvo spominjajo na fašistične čase, ko so javne oblasti sprejemale skupaj s predstavniki fašistične stranke, župana, občinskega tajnika in župnika predstavnike osrednjih oblasti. Za razliko od prejšnjih časov je sedaj namesto tajnika fašistične
stranke tajnik krščanske demokracije.
Št. Lenart
Gospodična Rina Crucil iz St. Lenarta je dobila na dobrodelnem srečolovu, ki so ga organizirali na «praznik vina«, dober plug, ki je bil med mnogimi drugimi dobitki.
Novi telefoni
S sodelovanjem državnega podjetja za telefonske zveze s TELVE so napeljali telefon v sledeče občine Beneške Slovenije; Ronac in Tarčent v občini podbenesec Učeja v občini Rezija in Prosnid v občini Ti-pana.
SPLOSNA OCENA PO 15 ETAPI 1. Koblet 91.5CT43”, (roza in zelena majica), 2. Coppi 55” zaostanka, 3. De Santi 1’17”, 4. Fornara 1’3S”, 5. Conterno (bela majica) 2’48”, 6. Schaer 2’ 55”, 7. Van Est 3’58”, 8. Bartali i'52”, 9. Roma 6’7”, 10. Magni 6’5C”, 11. Brasola E., 12. Biagioni, 13. Martini, 14. Albani, 15. Rossello V. 16. Pedroni, 17. Ockers, 18. Padovan, 19. Giudici, 20. Pasotti, 21. Barozzi, 22. De Filippis, 23. Bobet L. 24. Zampini, 25. Pontet, 29. Milano 21’20”, 31. Conte 21’57”, 32. Corrieri 22’6”,	44. Van
Steenbergen 34’51”, 80. Assi-relli 1.43’28”, 90. zadnji Coste 2.34’30”.
OCENA ZA TUJCE: (zelena majica)
1. Koblet, 2. Shaer, 3. Van Est, 4. Ockers, 5. Bobet L.
OCENA ZA NEODVISNE: (bela majica)
1. Conterno, 2. Roma, 3. Brasola E. 4. Pedroni, 5. Pa dovan.
SPLOSNA OCENA ZA GORSKO NAGRADO:
1. Rornara 17 točk, 2. Bobet L. 10 t., 3. Bartali 9. t., 4. Padovan, Carrea, Ockers 5 t., 5. Barozzi, Koblet 4 t., 9. Roma 3. t, 10. Coppi, Defilippis 2 t., 12. Dekkers 1 t.
Nagrada za borbenost v 15. etapi San Pellegrino — Riva del Garda j« bila podeljena dirkačem De Santiju L. Bobetu in Romi, ki so prejeli vsak po 30000 lir. Nagrado za najbolj nesrečnega pa je prejel Švicar Diggelmann.
Nj startal Boi. Odstopila sta Peters in Ghidini.
OCENA ZA MOŠTVA:
1. GANNA (Magni Rossello Vincenzo, Pedroni) 275.54T6”, BOTTECCHIA (Fornara Roma Conte) 276.1'49”, 3. BARTALI (Bartali, Biagioni Corrieri) 2766T5”, 4. BIANCHI (Coppi, Carrea Milano) 276.15’ 30”, 5. WELTER, 6. LEGNANO, 7. FRANCIJA, 8. FREJUS, 9. ŠVICA, 10. LEVRIERI, 11. AR-BOS, 12. BELGIJ A-GIRAR-DENGO, 13. ATALA, 14. SPA-NIJA-FIORELLI, 15. HOLANDSKA, 16. TORPADO.
z brzino proti Rivi; vodita Magni in Schaer. Končno zmaga v sprintu Magni pred Albani-jem, Bartalijem in drugimi.
Splošna ocena ni doživela sprememb in jih tudi ni mogla doživeti, te se ni vrgel v obupno borbo kateri od dirkačev, ki v Dolomitih ne bodo mogli ničesar opraviti. Vendar pa ta etapa le ni bila brez dramatičnosti, ki so jo povzročali številni defekti. Blizu Love-ra je padel Diggelmann, ki se je kljub takojšnji zdravniški pomoči le precej zamudil. Na strmini proti Ponte di Legno je skušal ubežati Geminiani;
DANAŠNJI REZULTATI:
Za mesta od 1. do 8. Izrael - Jugoslavija 40:29 Madžarska-Italija 49:38 (24:18) Francija - Egipt 73:62 (24:33) Rusija - CSR 49:41 (15:9)
Za mesta od 9. do 17. Finska - Švedska 55:32 (32:15) Bolgarija - Danska 96:26 Belgija - Libanon 74:66 (44:36) Švica - Nemčija 51:44 (22:20)
MOSKVA, 28. — Prognoze, k: so stavljale še pred začetkom tekmovanja Rusijo na pr-vb mesto med favoriti, so bile bržkone točne, vendar po prvem dnevu finalnih tekem še ni mogoče govoriti kaj določnejšega, Tudi zmaga Madžarske nad Italijo je bila predvidena, medtem ko ni bilo tolike jasnosti glede igre Rrancija-Egipt. V izločilni tekmi med tema dvema nasprotnikoma so zmagali košarkarji izpod piramid, vendar pa je tudi gotovo, da se Francozi ni,so nameravali preveč truditi, ker so bili tedaj že finalisti. Danes pa so Francozi zaigrali zares. Da spadajo Izraelci med močnejše košarkarje, se je že vedelo, in tudi prva tekma med današnjima nasprotnikoma je to pokazala. Vsekakor pa so bili danes Izraelci v ugodnejšem položaju, ker so bili bolj spočiti kot Jugoslavani, ki so morali že igrati štiri tekme. Kot znano, Libanonci niso hoteli nastopiti proti Izraelcem in je bil torej tem prihranjen trud ene tekme.
Drobny izgubil
s Seixasom
PARIZ. 28. — Z zmago 8:6, 6:4 nad rojakinjo in večno ri-valinjo Shirley Fry se je Do' ris Hart (ZDA) piasiraia v finale pariškega teniškega turnirja. pruga finalistka bo Mau reen Connolly (ZDA), ki je v odlični igri premagala Dorothy Head Knode s 6:3, 6:3.
Presenečenje pa predstavlja zmaga Američana št. 2 Vica Seixasa nad Jaroslavom Drob-nyjem Ceh, sedaj egiptovski državljan, ki se je pred kratkim poročil in je še v ((medenih tednih«, je bil danes kaj slabo razpoložen, tako da Sei-xas ni imel niti težkega dela, ko ga je odpravil v štirih setih: 6:3, 6:2, 3:6, 6:3.
Seixasov nasprotnik v finalu bo Avstralec Ken Rosewall, ki je premagal Argentinca En-riqua Moreo 2:6, 6:2, 6:4, 0:6,6:2. ♦ *
DETROIT, 78. — Johny Sax-ton, še nepremagani boksar kategorije welter iz Bronxa, je v desetih krogih po soglasni sodbi po točkah premagal Joea Micelija iz New Yorka
gvaj - Anglija odigrala v nedeljo 31 t. m. namesto v soboto 30. Gostje bi bili morali prispeti iz Santiaga včeraj, toda zaradi neke nezgode bo njihovo letalo prišlo v Montevideo šele danes.
Ruffo
se je hudo ponesrečil
DOUC-LAS, 28.	— Dirkač
Bruno Ruffo se je ponesrečil pri poskusni vožnji za dirko Tourist Trophy, ki bo 8., 10. in 12. junija na otoku Man. Vozil je na Guzziju 250 ccm z brzino okrog 130 km, ko je najbrž zaradi slabe vidljivosti zadel v nizek zid. Stroj in pilot sta se večkrat prekucnila, preden sta končala izven dirkališča, Ruffa so prepeljali v bolnico z zlomljeno nogo, ključnico in rebri.
Prvič je poskušal tudi Geoff Duke z Gilero, ki je dosegel najhitrejši krog v dopoldnevu z 88,62 milje, Nemec Werner Hass pa je na lahkem NSU dosegel povprečno hitrost 83,4 milje.
* * *
PARIZ, 28. — Svetovni kolesarski prvak v zasledovalnih dirkah Avstralec Sydney Eat-terson je včeraj padel, ko je treniral s svetovnim brzinskim prvakom Plattnerjem. Zlomil si je ključnico in mesec in pol ne bo mogel tekmovati
boljše v vsakem ^
sr
ker so prepričani	_
vaščanov, so PraV tejcmc * idiučeK
111*
boli
\Sl'cf
vi, da bo zakljnč domači gostilni.
Na Proseku so vi rani. Vprašali sm° jnO" na, kaj misli o d°m t« štvu, pa je odaDi;0 Lji. F, zmagal tisti, ki ni hotel povedati o ^ jt, svojih nogometaše , it da bi postavil Pr°Q , je: '. id tekme. Pač, -f, ust r'1 X 2«. In iz uješ0” bilo več besede- ^ (Ja obnašanje, saj ve Jtifr’!: navijači kar se teke ^ lo zgovorni. Pa J®. jfo*1 Prosečani priprav*i0 velcem kakšno 71	!(!|ik°
nečenje, kar bi se jS|i,£ dilo, če bi n, PT'erliv 1° jj čeprav samo t razlike? Nedeljska ^ji' bo ob 16.30 na angle t0 i> šču na Veliki Uiti1', ■V s°.,
Zvedeli smo tudb . ^
U&Z l f
popuiwu—	ter i
vorki na Kontove w, ziko privabljal11 in Proscčane na te’^a no vlogo bo Pa na ignscu, nam n deti.	.	j#'*1.,
Obeta se tore,e0O srečanje. Ne 77	,<
tega. da ne bi V° (, fj*, tovelce in Pr°seC ^[j s ;e odločili in vzpoS ^ bil°
odgovor na vsa »t ^.
Zvedeli smo tu . jo« to priliko mobiHzl u, ki bo popoldne 0 ^ i r\ vorki na Kontove not1.
navado, za kater° ^gl.
leti, da ne gte
1:1
Belgija - ŠVedsK3 * stocMioif J
prezentanc Sveds	$t°c
je, ki je bila dane	sVe	f
mu in ki štei<Lnaala * prvenstvo, se je	,
go Belgije s 3:2	•
r
se
Bonifaci pri Interju
za 25 tisoč frankov?
NICA, 28. — Milanski klub Inter je pismeno potrdil ponudbe za prestop igralca An-toina Bonifacija Inter ponuja 25 tisoč frankov; nadalje bi posodil nekega svojega igralca za dobo enega leta in od igral s tukajšnjim moštvom dve prijateljski tekmi, katerih vstopnina bi bila vsa za Nico.
»K ♦ H*
MONTEVIDEO, 28. — Urugvaj ni sprejel angleškega predloga, da bi se tekma Uru-
p,ijet"e ,e l
Giro prehaja v svoj najtežavnejši deA0rdiSh®ltnj Je bila na primer na etapi Genova ^ pol3 njim dnem konec. Spodnja slika n^mn-.vani°r ” se dirkačem na omenjeni etapi
{P
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon številka 93-808 In 94-638,	— Poštni
predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 - 18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: 2a vsak mm vlSlne v Širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod ^
STO ZVU Zaiožmstvo tržaškega tlaka Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratii"egt)sK3 p.
Poštni tekoči račun za	  ___
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaJke«3