V CeUttt čeirlek «ine 14.1ebruarfa 1924. Poštnlno piaCana v pfoclat Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, inozemstvo 240 Din. .Gglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem ogiašanju popust. 'l?9s*ftfiaeaB&ta ^Seville*» stane 1 L>iii. Sashafa vsafe torelt, fceittelfc tu softoio. tt*1 üWLLJÜ^I!*4^4yf^,.y^ -??**P 52 5Jr«*dl«lSlvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 6!>. HprwviiISrvo: Strossmayerjevau. St. I, pritlit je- Telel. 65. Račun kr. poStnega Čekovnega urada št. 10.666. Politično pismo. Oljc», 10. februarja 1924. j Vprasanje razdeiilve Slovenije na mariborsko in Ijubljansko oblast je vz- budilo v uaši javnosti zlasti spočetka mnogo kritike; vstalo je mnogo vnetih zagovornikov delitve in mnogo nič- manj preprioanih misprotuikov. Toda v Beogradu se kuha pocasi in kuha st; Lako, da si nikdar nisrno na jasneru, kaj se hoco. RazdelHev države na obla- vsti, kakor to predvideva ustava, je go- tovo polrebna in je v inleresu izbolj- šanja upravo na temelju sodelovanja sirokih plasti narocla. Iz tega vidika moramo tudi delitev Slovenije na ma- riborsko in Ijubljansko oblast presoja- fi. Pri tem smatramo za povsem na- ravno, da bivša kranjska dežela z Ljubljano na čelu kot glavnim mestom ne žeii take delitve, ker pomeni ista nedvomno oakodovanje Ljnbljano kot dosedanjega centra vseh slovenskib ] pokrajin. Sporedno s tern pa je prav lako naravno in razumljivo, dav zlasti severuejši del bivšo Slovenske Štajer- ske z nu-stoui Mariborom na čelu is- kreno zeli, da se razdelitev cimproj nposLavi in da začne samostojna ina- riborska oblas'L že skoro resnično po- sJovati. ker si obetn od tega izboljšanja nprave ter okrepUve v gospodarskem in uacionalnem pogledn. Ako povflem stvarno inoli imo položaj, morarao re- či, da nnin v obmejni pokrajini treba «lobi-ß iiprH.ve in flji imamo vsi. obeutck, da se nas j(, nol^to doslej ob splošnem nedost.^janju sredstev iz Ljubljane na vseh ])o!jili veokrat, zanernarjalo, ker smo pair k toj »povojni zjediiijeui Slo- veniji« mi &tajoi\ski Slovenci prišli brez upravne p;lave in centra, ki bi bil v za- tlostni meri zasettil naše potrebe. Za- ralamo pa sc polno, in odkrito izjav- Jjamo, da kakor smo globoko prepri- eani, da bi samostojna inariborska oblast poinenila za nas gospodarsko, kultuvno in naeionalno okrepitev, da «e vidimo najvocje nesreee v tem, ako •se iz splošno državnih vidikov ukrene ^'ugaee in w na. drug naein ustreže Potrebatn in zahtcvam naše pokrajine 'n nasega ljudstva. Povsem odveč in otroc'je pa se nani vidi strayilo z Nem- ('i, ki se nam ga slika na steno. Ne pri- krivajmo si resniee, kakoršna je. vSlika iz beograjske skupscine nam kaže, kaj so pri nas v'drzavi Neinci in koliko po- meni jo. V zairavih razmerah bi ne po- menili nie, in vedno pomeni jo le toli- ko, kolikor /eli in potrebuje vlada. Riti •si morarjio na jasnem mi doma in na- «a vlada v l'eogradu, da med nami ži- voči Nemci in Madžari ne bodo v do- rt. Hyan. — AL Peterlin- Bätog: [4 BozivljQj državnega prnudnikn. tn v tem mukepolnem trenutku je Mtopibt prodonj z neodjenljivo silo po- doba zone, ki jo jo Ijubil. In spomin na njo ga je le se boij potrl. Ako bi res kli- cal na pomoö. bi ga ropar, še predno bi se kdo zbudil v speči hiši, ustrolil in bi uäel po istem potu, kakor je bil pri- Ael! In tuko se ki sanjalo ne bi niko- mup, kdo je bil rnorilec; in eelo preko Ustne smrti je navdala z uporom prav- nika misel, da bi slorilec utegnil biti nekaz.no van. Kaj »aj stori? ¦— Mišljenje dr- žavnogH pravdnika je ohromel medel ob<5utek mozganwke utrujenosti, ki se je razodeval v neJiaki usodni brozbriž- nohtl lioril mg je proti temu. Kakor skosu meglo, ki se mu w zdela rde&i, je že zrl svojo smrt. Zato je sklonil, da ho Poöluzi skrajr:osti in akoei v divjem *koku nad hudodoica, da mu takoj \t- trea orožje iz rok ... ,t;h'i!n'.'Hi O.Msu o])iirftili misli in prepii- rnnja, da je sedež prave njih narodne moei in sile v Nemčiji, Avstriji oz. v Madžarski. Iz tega pa sledi za nas lo- gieno, da laoramo vse storiti, da bodo te manjšine čim slabže in l)rez upliva na notranje vodstvo drzaye. Zatrjeva- nje lojalnosti je unievno, registrira se .qa kot fornielna korektnost, ki nas pa v zasiedovanju prej označenega eilja in našega stališea do man j Sine ne mo- re in ne sme niti za trenutek odvračafi od stremJjen.Ja, da se čimprej v nasih mejah konsolidiramo nacionalno, da i vor imo enoten narod, z enotno nacio- nalno in državno voljo. Iz tega nacio- nalnega in državncga. vidika je treba dati na meje najboljse Ijudi, dati je treba pokrajinam, ki so tisoeletja zive- la pod nemskim vplivom in robovala tujtui. kar riajboJjšo in najjmwKnejf-o upravo, da se tako pospeši proces kon- solidacijn in za \selej zaslavi razkroje- v.injo nase narodne misli, kakor jo bi- 10 na tell tWi do osvobojenja v silnem razmabu in se ilanes ni povsod do ko- renine izvuvano. Korenine tega naeio- nalnega in dmivnega zla črpajo še vedno svezo hrano v slabi javni upravi in onih notranjedržavnih razmerah, ki no zadovoljujejo in ne ustvarjajo po- Irebnega vsesplošnega zanpanja in av- (oritete. Vsaka pot in vsako sredstvo, ki vodi k izboljsanju v tej smeri, nam je dol)rodo.slo. i'reko one resniee, ki jo kaže nas notran.ji položaj, ne bo mogla tuili pri nas doma. nobena politična stranka. Pretekiosl nas je izucila, saj smo bili v trdi nemški šoli, in zname- nja kažejo, da bi štajerski Slovenci zrelo prestali iiroizknšnjo in da bi zna- 11 brez kvarue^a uplivanja in kvarne- j^a soodloeevanja neznatne nemške manjsijio voditi s\-oje posle v svoji sa- mostojni inarjborski samoupravi. Ako pa bodo višji državni oziri zahtevali clrugaee, pa bomo znali tudi v enotni iSloveniji si i-stvoriti pogoje za naš n,a- predek. Vec kot dovolj pa je v tem pogledu eakanja in odlasnnja, ker pod tem trpi naša dežela in trpi naše Ijndstvo. Inte- rns pokrajine in korist ljndstva pa mo- JM biti nad interesom kupčij, ki jih sklepajo stranke in vlada. PolifiSn« ^^sfi. Mnrinkovičev nnčrt kot osnova opozieijonahiaga bloka. Konferenea, ki so so je udeležili Ljnba Davidovic, dr. Anton Korošee in ITalidbeg Hras- nica kot namestnik dr. Spaha, se je bavila z ustvaritvijo pozitivnega delov- nejra programa opoxicije in sprejela v •*I)obro sein pogodil«, blebetal je medtem Poljak. >- Pride krpjač . . . tu- di njega spravim s pota ... on pride in izpove: »Kaszniarek je bil, ki je od- prl vrata!« — ,);\7 pa sem si mislil, /.daj je t:as za to. da se delaš neiunne- ga! ... In Tiravnal sem vse tako, da je doktor v blaznioi popolnoma pre- priean o tem! . . .« Naenkrat je prenehal in so zrav- na po konru. >?Ti, državni pravdnik, ne ohotavijaj se! .... Luknje, ki ti jo jaz naredim, ne zakrpa ti noben kro- jae vee! Tudi oni bankirjev ne, katere- ga sem lopnil po glavi!« Iludodolec je pri vsem tem, da se je delal brezbrižnega, vendar le na- lancno pazil na vse. Dobro je opazil, da se je pravnik obrnil in pripravil na naskok ... In dr. Stružnik, ki je bil se malo prej evrsto odločen, da poizku- si ta zadnji korak, si ni upal izvršiti svojega obupnega sklepa vsled pazlji- vosti morileeve. Pač si je dejal, da Jo vseeno, ako umre takoj ali pa četrt ure kasneje, vendar je njegovo mišice šg na juyodor.-Ualijanskem si)ovazmmi. Na torkovi seji avstr. na- i'odnega sveta je iiiiel zunanji minister dr. Griinberger ekspoze o z\manjem j^oložaju in mod drugim izjavil, da znači jugosl.-italijaiiöka pogodba upo- stavitev z mirovno pogodbo doloeenega stanja in zagotovitev medsebojne nev- Ir-alnosti. Avstrija pozdravlja ta. korak. (vbe pogodbeni državi sta s tem doku- mentirali svojo mirovno voljo in pri- spevali k splosnemu mini, konsolida- '•iji in obnovi Kvrope. Odloc.ilni dnevi. V pondeljek se je vrsil sestanok šefov opozicijonalnih skupin v Beogradu, na katerem se je razraotrivnlo o prograrnu skupnega sodeiovanja o])ozicije, posebno o vpra- sanju pokr. samouprav. 1*0 vsem sodi- ti, bodo ta pogajanja ta teden zaklju- čeua in izravnane diferenee v nazira- njih. V soboto se vrši seja vodstva UPiSS, ki se je udeleže tudi člani Jngo- slov. in Muslimanskega kluba. Nemci in Turki odpovedujejo po- liorsčino. Razgovori z Nemci gredo poizevo pot. Turki no bodo glasovali za vlado, dokler se no izplača begom hak iii dokler ne sprejine vlada njihovih predlogov o osnovnih šolah. Ministrski s'vet je narocil ministru prosvete, naj sprejjne vse ])ogoje džemijeta. Veliki ncmiri na Ruskem? V vz- hodni Sibiriji je izbruhnila protisov- jotska vstaja, ki se je razširila daljo proii vzhodu. Vstaja je izbruhnila ta- koj po Leninovi smrti in sovjetske oblasti je niso mogle zadušiti. Tudi na oloku Sahalinu in v vsej amurski po- krajini se širi vstaja. Macdoualdov nasfopnt govor. V nabito polni dvorani spodnje zbornice jo portal angl. ministrski predsednik Bamsay Maedonald svojo politično iz- javo. Izjavil je, da v upostavitvi rednih odnošajev vsi ministri soglašajo in da se bodo v kratkem uredila vsa viseča vpraJsanja. Glede Francije se nadeja, da bo prišlo v vprasanju Palauije do skorajšnjega sporaznma. Izraža željo, da se med Anglijo in Franeijo ne bodo pojavila nesoglasja. .Uešiti se mora vpnišanje razorožitve in ojačiti avto- ritelo Zveze narodov, v katero se mora- ta sprejeti i Nemčija i Rusija. Uredi- tov evropskih problemov se mora izvr- šiti iz vidika socijalizma, kar bi tudi Amerika pozdravila. enkrat ohromelo ono upanje, ki nc ugasne v sreu eloveSkem, dokler še bije. •Kaj torej želite od mene ?« dejal jo z glasom, v katerem ni bilo spoznati strasti, eemur se je čudil sam. »Robo mi daj!« zapovedal je Po- ljak. In v trenutku, ko je zaslišal te be- sede državni pravdnik, si je bil na jas- nem, kaj naj stori, ne gledo na pretečo nevarnost. Rekel je: »Nečem vam dati priložnosti,, da bi on emu tezkemu zlo- einu, ki ga imate že na vesti, pridružili še drugega . . . torej, kaj zahtevate?« Poljak je zaklel v svojem jeziku in so glasno zasmejal, nato pa je s pove- ljujoeim glasom navajal prcdmete, ki naj mu jih izroči državni pravdnik. »Srajco in ovratnik, zapestnice in zlate gumbo, ki jih imaš tukajl« Poka- z^il je na pravdnikovc roke. Obleko tu- di, temne barve; saj sva oba enako ve- lika! . .¦.« In res; kar se postave tiče, sta si bila oba približno enaka, locila ju je lo Mouurliisticcu jJtevsui ua Ur- :)kcni. Nst Grškcm so pripravlja mo- narfiisticen prevrat. Vlada je osredo- tocila v Atenah uiočne oudelke eef in jo dovolila nabiranje dobrovoljcev. l^e- publikanska stranka strahovito napa- da vlado, ees, da je popustliva, in za- hteva, da. se aretirajo mnogo.številni politiki in novinarji monarhisuene stranke. Metaxasovo rasopisje zatrjn- je, da runumska kraljiea skuša na vw inogoče načine podpirali monarhisti- čen prevrat in pridobiti velesile zaso. ilusija o mednarodnem pulozajn. (licerin je izjavil /astopnikom inozem- skega easo])isja. sledeče: Sovjetska vla- da je sprejela z odobravanjem prizna- nje angleske vlade in Ifalije. Položaj j'^ram-ije je malo ugoden in zmanjaala. se je tudi enotnost Male antante. Iz- javlja, da je bila. ureditov odnošajev do vseh drzav vedno eilj sovjelske vlade, ki se sedaj uresničuje. Leninov nasled- nik Rikov je izjavil med drugim, da ze- sted uje sovjetska vlada politiko mint in je nasprotna vsakemu imperjjaliz- niu. Radi vznemirljivega položaja r Kvropi mora Rusija so vedno vzdrzo- vati veliko armado. Razprava o rimskih pogodbah se .je preložila na sobotno sejo skupscine. ker se Pasic in dr. Ninčic radi obolo- losti baje še ne moreta udeležiti seje. Med de!)ato zaradi nezakonitega posto- panja pol. oblasti v vzhodni Srbiji je prišlo do burnih prizorov med domo- krati in radikali. Po pomirjonju s<* i<> nadaljovala diskusija o budžehi. Gledališče. MESTNO OLEDAIJSCE V CELJU, Repertoar: 15. pete!-: »Revček AndrejCek*. A. "Gosua z morja*. Uprizoriter Jbseuove rlrame »Gospa z morja« je vzbudila mnogo iskrenega zanimanja in napolnila gledališče do zadnjega se- deža. Ne da bi se spuačali v podrobnej- šo kritiko predstave, ki je dosegla pri uprizoritvi v ljubljanskem gledališču mnogo laskavih ocen, omenjamo, da je doživelo delo velikega norveškega kla- sika v interpretaeiji Ijubljanskih. go- stov na nasem odru popoln uspeh, in da. je bila igra vseh akterjev vseskozi na visokem umetniškem nivoju. To je ziasti še omembe vrwlno, ker .se je od- igrala drama dvakrat, v^ popoldanski (dijaski) in večerni predstavi, kar sta- vi na neumornost in požrtvovalnost igralcev zelo velike zahteve. Nasa pu- blika je odličnim gostom za izreden umetniški užitck hvaležna, kar je po- zunanjost v obrazu. Državni pravdnik je nanosil eel kup obleke na odgrnjeno postelj. Mislil si je: ako te ta človek jjrernaga, no, po- tem je itak ne potrebujem več; ako se pa to ne zgodi, mi ni treba nie druge- ga, kakor, da jih zopet stavim na svoje mesto. In zdelo se mu je, da pri vsem tem namenoma zadržuje trenutek, ko bi moral izpeljati svoj obupni sklep ... Zdaj si je dal vsam v sreu pobude: biti mora! . . Dvignil je svoj pogled na Poljaka, iz cegar obraza je bräl rado- vednost in pa veselje nad stvarmi, ki so lezalo pred njim na postelji, in vpra- šal: *No . . . vam ü to zadostuje?« Pojjak se je smcjal s polnimi ust- mi. Brke so mu odbrili še le v ječi, in- tako so bile njegove nabrekle ustnice se bolj pcite. Vprašal jo: »Kam s to ro^ bo?« , . ..:.-. To vprašanje je pričakoval dr Stružnik. Rekel je: »8eve, v kovcofff« »Prinesi ga!« je zapovedal Kasz^- marek. (Konoc prih.) b„v v^ x5 Hl H Mm _Hf ^H ' -" _HI ^_B _^_i 1_B _^_^_^flV mm ^B '•--¦ • * ¦¦______ y^. ________________ _„_______^^______--^—j^,^... . .......¦.---,:¦•¦::¦_____.-^ ter^ vi., št©v. is. .St: »NOVA DOB A •Sie v. 'bixtilii ludi z glasn im in iskronim a- t»lavzon?. Obca želja je, da bi uprava Kledališča pridobila ljubljansko dramo /a nova gostovarija z nekaterimi do- briini (morda shakcspearjevimi) deli iz sedanjega njonega reperiourja. Mesihio glcdaUšče. V pelek sodelu- .'ui pri uprizoritvi »Revčka Andrejčka« /a. A-abonement salonski orkester Na- rodnt» kavarne. Obcinslvo naj si pre- sfcrbi vstopnicepravoeasno v trgovini Ooričar in Leskovšek. Celittk* novice. Lptchko vseucilikce r Celjn. Zad- aije predavanje g. dr. Ant. Schwaba je jjüo. koL vedno, tudi tokrat nadvse za- nimivo. Govoril jo o nalezljivih oho- kkih boleznih. Uvodoraa je docela jas- iio razpravljal o povzrocileljih epide- mij bakterijah —, njib življenju, razmnoževanju ter posledicah, ki jih pušeajo to nadiogo v cloveskem org.i- nizmu. Silno lepo in izcrpno je gospori predavatelj obrazložil zaeelek in potek skrlalice v vseh njenih fazah. Poslu- salri so dobili o lej otroski moriji po- _polnoma jasno .sliko, zlasti kor je gosp. doktor svojo velezanirnivo razpravo ponazoril z jasnimi skioami na šolski labli. Raznn skrlalice jo obraziožil ladi bislvo drugih. otroskih bolezni. Doka- /oval je ludi polrebo nujne oddaje mla- dih bolnikov v oskrbo bolnice, kakor Iiilro so jo konstalirala nevarnejša nlroška. epidemija, zlasti škrlatica. —• Predavatelj je žel za svoja znanstvena izvajanja iskrcno zahvalo vseh navzo- c.fti. Skoda le, da ni obiskalo te važno razprave. vec roditeljev. /zvatiredno predavaje se bo vrisi- lo na eeljskem ljudskom vseučilišeu, in tokrat v fizikalni sobi doake mcšcanske sole jutri. t. j. cotrtek, dne 14. februar- ja ob pol 8. uri zvečer. Prcdaval bo predsodnik društva g. vlad. sv. Lm. l^i- lek o Bosni in Hereeyovini in ponazoril svojo razpravo z nad slo skioplicnimi slikami. katere je v to svrho posodil pokraj. odbor Jugoslov .Matice v Ljub- ljani. Clani ljud. vseucilisea so kot na- vadno vstopnine prosti, le necluni naj bi prispevali malo vstopnino, ker je to predavanje v zvozi z raznimi stroaki. --¦ Ob toj priliki so tudi pripomni, da. se vršijo enaka predavanja ta toden za vse eeljske sole; dan in ura se jo že na- Knanila posaincznim vodstvom. — Od- bor ljudskega vseiieilišča. lz šoUke sluzbe. Zu stalnega vero- učitelja v il. kategoriji retrte skupino 2V;;v\s tfalmic, sin znane eeljskc na- rodno rodbine, v 15. lc-tu svoje slaro- sti. Poznali smo ga zlasti s celjskega odra kot nadarjenega mladega igralca, v katerega smo stavili jnnogo nad. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje •— Ti, Doris, pa spavaj ininm v naši lepi zeinlji! M lad in ski konceril xUlnsljaie M!emeniti svoje kobile, uaj privede- jo isle v zgoraj navedonem času na Sp. Lanovz Miaron ]3ruckevo posestvo) wed 7. in 9. tiro dop. in 2. in 4. vro popohlne. Skoonina, ki ji je plačati ta- koj po opleinenitvi, znasa 75 Din. — M.ostni magistral celjski, dne 9. febr. 192i. — Župan: Dr. Juro Hrasovec. QCILAS. Na dan 3. marta t. g. u 10 casova pre podne održat če se u In~ tendantskom slagalištu Dravske divi- zijske oblasti u Ljubljani, soba br. 42 usmena licitacija od 36.095 kouiada džakova, koji ovom slagalištu nisu po- trebni za izkoriščenje za Icrpljenje drugih džakova, i koji ima ovo slaga- liste na prodaju. Džakovi mogu se vi- djeti svaki dan, sem nedjelje i prazni- ka od 9—11 časova pre podne u gore pomonutom slagalistu. Uslovi stoje svaki dan u In tendantskom slagaliwtu kod rukovaoca džakova na uvidjaj. In- teresenti polažu 5% kaucijc od izlici- tovane sume na lieu inesta. — Iz kan- eelarije Intendantskog slagališta Drav- .ske Div. obi., broj od 31. januara t. g. IHjuki rekrnli, ki so najmanj dva meseca že odslužili in oni, ki izjavijo, da ne žele polagati izpite za rezervne oficirje,, ampak hočejo odslužiti 14 niesecev, zamorejo doslužiti odnosno odsliižiti rok v kadru z ostalimi rekru- ti in sicer: artileristi. in kavaleristi naj st1 javijo za nastop službe v kadru lu- koj, a dijaki rekrutovani za pesadijo, i.ižinjerijo, vazduhoplovstvo in morna- lico pa na dan 27. februarja 1924. le- ta ob S. uri zjutraj pri Komandi Celj- skegn Vojnega Okrozja, od koder bodo vii)učein takoj na odsluženje predpisa- nega voka in sicer: pešadija v 36. poš- l>o!k v Varaždin, artiJerija k 32. art. polku v Maribor, konjenica k 2. konj. jiolku v Virovitico, inženjerija, vazdu- hoplm'ci in mornarji pa v Komando X. 'inžinjerjje IV. Ann. Oblasii v Za- greb. Učni zacod za krojeujc. Ivan liiz- jak v Celju prirodi razstavo del prve- ga. tecaja ^ nedeljo 17. tm. v (kilju, Ka- pucinska ulica st. 3 I. nadstr. od 10. do i:l,- ure dopoldne. Vwtop je brezpla- cen. t'riporoca se, da si cenj. občinstvo T-az-iiavo ogleda. Drugi tečaj prične 25. tin. vsaki dan od 7. do 9. ure zvečer. v'pisovanje se vrši dnevno v modnem salonu, Prcsernova ulica, Celje. Za obilen obisk se priporoca Ivan Dizjak, krojawki mojsler in koncesijonirani j si rokovni ucitelj v (iuljn. ProsiOvoljtia sodiia drazbu nepre- /lUcttiu. X'o prosnji lastnika mestna obcina Colje je naprodaj ])o javni dra- žbi posestvo vl. žt. 500 d. o. mesto Celje obstojecc iz hiše št. (J Mali ja Gubca ul., poprej Kovaška ulica. Izklicna cena v /neskn 79.9C0 Din. Di'azba p(« vrsi dne 29. februarja 1924 pri podpisanemu sodišču, soba St. 12, ob 9. uri predpol- dne. —- Ponudbe pod izklicno oeno so s])rejnio samo na znanj(^ in sporoce mestni občini. Dražbeno ir.kupiio je po oclobritvi od strani obcinskega. sveta založiti pi'i mestni blagajni v Celju. — Drazbent» pogoje je mogoče vpogledati pri okrajnem sotlišcu Celje, soba St. 13 med uradnimi urami. — Okrajno sotli- sče v Celjn oddelek I., dne 0. s več an a 1924. Ulanovuiijxko abtasiro opozarja občinstvo, da naj vlaga prosnje za do- deljenje stanovanj le po tiskovinab, ki so v uradu na razpolago. Priporočljivo za stranke, ki .so vložile prosnje v letib 1920, J 921, 1923, 1924, da svoje profi- nje po teh tiskovinah obnovijo. Ysaka naknadna vloga se mora kolekovati s pet dinar xkhn koleko m. ; has zajet iz ])rckucijske in revolucijo- | name dobe z;i cesarja Justiniana in | Teodore, ki jo zgodovina iinenuje veli- i ko kurtizano Bizance. Napravill takoj po vzorcu poskus na mladem so zamorcu in glejte čudo — Zlatoroga — koj bela je post^la noga ! Nadaljevanje sledi. Jngodovensko-čekkoslovaška. liga v Ljubljani izdala je o priliki 1. vseso- kol.skega zleta v Ljubljani propagand- no brosuro »Zvestoba za zvestobo«. — J'omen brošure je jasen, namreč ulr- diti zvezo med obema narodoma, po- kazati občinstvu razmere in statistiko Slovanstva sploh in konečno podati zgodovino nase skupne politicne borbe. En elcsemplar te brošure volja samo 2 Din. Urošuro ima v zalogi tukaJHnja trgovina Goričar in Leskovšek. Občin- stvu so knjižica prav toplo priporoca. Oddnja ceslnega grawoza. Dne 15. februarja 1924 ob 9. uri dopoldne pi'ide od okrajnega zastopa Celje na- pravljon cestni gramoz za navoz na posamozne okrajne ceste dražbenim potom k odaji. Interesonti se vabijo natančno ob zgoraj navedeni uri pri okrajnem zastopu v Celju, Vodnikova ulica 9 so zglasiti. Teodora — carica Bizanca so predvaja od četrtka do nedelje v Kinu Gaberje. Monuinentalni film je klasič- no delo kulturno-političnega značaja iz dobe. vzhodno-rimskega kristjanskega imperija. Za nas je še posebno zani- miv, ker je Finžgarjev veliki historic- ni roman »Pod svobodnim solncem« DopttL Zo.lt'C I'odrvjznica .iugo.slovanske Matice Žalec in okolica priredi svoj redni lelni obeni zbor v nedeljo, dne 17. februarja ob 3. uri popoldne v go- stilni gosp. Kukca. DnevniTed običa- jen. Za slučaj nesktepenosti se vr.ši drugi obeni zbor eno uro kasneje pri vsajiem številu navzočili člnnov. —• K obilui udelezbi vabi odbor. Jh'ustvo Sokof. na I'olzeli uprizori dne 17. februarja t. 1. M. Baluckega, ve.scloigro ^iežke ribe« v prostorih ko- lodvorske restavracije na i^olzeii. Po igri bo prosta Ziibava. Prijatelji Sokol- siva so liljudno vabijo. — Odbor. Sniarje pri .hlmh. Nasa tajnica s. Vida Miilejo.vit je nabrala 350 Din za Sokolski doiii. Želitno ji obilo posno- lualcev! Trhovije. Povodom .sinrli svoje niatej-e, blagopokojne gospe Karoline Berger, je daroval njen sin, gosp. Ma- lija Berger, trgovoc v Trslu, za občin- ske reveže zne.sek 2500 Din. Hvala! Pinj. Kodni letni obeni zbor obeli podružnk: CMJ> je kol naraeslnik za- držanog.i p.. dr. Jurlcla otvoril tajnik g. dr. Tone Gosak. Podal je kratko sli- ko ciljev in us poll ov prod in po prevra- tu, katere sto domaci podi-užnici doslej lazmeroma podpirali s precejšnjim uspehom, zlasti zadnje leto, ko se je proslava petnajstletnice dogodkov leta 1908 obriesla nad vse sijajno. Vsi na- rodni krogi so z vneino in požrtvoval- nostjo sodelovali. vSledil je pozdrav pred.sednice /enske podružnice ge. dr. Hrvatove, porof.ilo tajnice ge. dr. Go- sakove, blagujnika Ljudevita Sagadi- na in blagajnicarke ge. Jersetove, Iz teli lioročil izliaja, da je podruzniea l)osla.la o.sv(.'dnjemu vodstvu v Ljublja- no 30.000 K, med domače sole razdeli- 1;: z;v bozicnieo in solske poirebšoine 2'1XM) K in ima hv malenkost za naj- hujso yilo. Prcgledniki računov so predkigaii asoiufcorij s pohvalo, kar je izzvalo pri «tovilnih udelcžencih živa- hen odinov. Na pi-cdlog ge. dr. Horva- tove se jo dolocii 8. September vsakega leta kol dan olicijelne prireditve do- macih podružnit: v prid eiljem družbp. G. ravnalelj dr. Komljanec je izvajal, da bi se razn'i stevilna narodna dru- štva združila pri prireditvah ter raz- bremenila zlasti javno nameščence strašnih prevelikih nar. davkov, kate- rib se ne zmore vec. Ga. dr. Hrvatova se je zahvalila tajnici gej. dr. Gosakovi ter blagajničarkama gej. Cuckovi in gej. Jersetovi za vzorjio poslovanjo. (i nadučitelj Jamsek je podal zanimivo purocilo o sejah osrednjega vodstva v Ljubijani. Ugotovilo se je, da ta gospod redno poseča seje v Ljubljani in mu je zbor izrekel zahvalo. lzvolila sta se z vsklikom prejšnja odbora. V moško po- družnico so se pritegnili se gg. naduči- telja Jamsek in Praprotnik tor bančni uradnik g. Vidmar. Z željo, da bi tudi v bodoče mogli podružnici vrsiti nalo- ge, kot doslej, je zaključil g. dr. .Gosak lepo uspeli obc-ni zbor. Narodno gospodarst vo- Porast dinarja. (Jospodarska moč naše drzaye se ceni po letini. Od nje je tudi v veliki rnori odvisna vrodnoat di- narja. To kažo naraščanje naše denar- ne vrednosti po objavljenju rezultatov lanske letine v jeseni. Naš izvoz se je povcčal in gospodarska bilanca je bila lani prvič aktivna in tudi državni pro- raiY:un je zadobil svoje potrebno ravno- vesje. Deflacijska politika, združena s pomanjkanjum gbtovine, ovira uvoz, toda pospešuje izvoz. Zadnje hitrejše narašuanju dinarja je brezdvomno tudi povzročil sporazum z ltalijo, s katerira se je dvignilo zaupanje inozemstva na-. pram na«i državi. Dosedanji izgledi bodoče letine so ugodni in upati je še na nadaljni porast dinarja. Njegovo zboljšanje bo imelo nepregledne dobre posledice, kakor n. pr. omiljenje de- narne krize, lažje plačevanje dolgov v tujih valutah, veselje do varfievanja, združeno z zaupanjem v naš denar itd. Vsekakor pa bi moglo postati uajode- polno, ako bi se porast dinarja iz špe- kulativnih namenov preveč forsiral. IV. Ljubljamkega vzorčnega vele- sejma, ki se vrši od 15. do 25. avgusta SU'v. U- »nova nona * Str-Mi 3. 1CJ24. sr iiioiv udeležiti kot razsiaUja- Jecvsak industrijalec, obrtnik, trgovoc- . j,ri'o;sisi tu- in inozemstva. Od inozem- ; skih Ivrclk imajo prednosl one, ki izlo- w blago, Jiatoro se v tuzemstvu ne pro- izvaja. (mizemskim trgoveem-grosi- Modi je ut1"ležba. dovolJGiia lo po stal- nih tiu.emskih zastopnikih. Industrija in obrt so bo razdelila po .sledeoih sku- pinah: :-lrojna industrija; izdelki iz že- Iv'za in jekla, puskarstvo, munieija; astali kovinski izdelki; poljodolski stro- ji, paljedelsko orodje; avtomobili. dvo- kolesa. pnovmatika, vozovj; eicktroteh- nika in rrtzsvefljava; kozmetika, i'ar- macevjierii in kinirgicni izdelki; pa- iiirna industrija, grai'ika. kartouaža in msurnisko potrobsčine; pohištvo in Manovanjska uprGma, ostnln lpsna in- itustrija: usnje in konfekcija u.snjn: teksfihui industrija, tekstilna konfek- »¦ija. ko/iihcninH,. pcrilo, cerkvoni pa- '.'timüiiti; klobuki. slamniki, košarstvo. vezenine, oipko; loiuena voba, rnajoli- ke, fayence, steklo; galanterija, bijon- .'erija, draguljarstvo, fina mehanika, <>pt.ika. graverji. pasarji; kemiena in- dustrija; industrija živil; poljedelstvo; stavbaivtvoi.godala; razno orodje. •¦-- Trgovina- se mimest i v posebnih trgov- skin paviljonih. /tnirrjj y 7a\{\7nbhkvqa 2burn '¦. M i - iiisU>(vi.) -/a triroviijo in industrijo je i/.iiü.lo na pa>.vn;jo ¦ Z. Z.« in nil podl-i- -:i •.':!. ,'i IJ red be o erganizaeiji minislr- -•va za trgovi.no in industrijo istcuiu <>¦. oriJo, da nosi tucii III. vzorčni vclc- se.jm. ki ga pri rod i »Z. Z.« za eas od 21. aprila. do ."¦>. i\>.:y,i 1924 v Zagrebu. značaj splošue pridobitne (obrtno) iz- ožbo in (\;i Mi njit la znaeaj prizna v polni meri. kakor ;|o bilo lo na prvih -dvs'b sejinih zbora. Britaiiski indiistrijtski sejmi. Bri- Jfinski industrijski sejm se vr&i od 28. HPi-ila do 9. maja tl. v Londonu, od 12. maja do 21-3. maja ;iubljani med viradnirni, urami. Produkcija Innenega semenn. ijHnsko ioto st> je pridelalo v naši dr- žstvi 200 vagonov kinenegn semona, ki >o ga uporablja za izdclovanje lancno- *a. olja. Ta kolicina j)a «e davno ne za- dostujc, da bi krila lotno potrebo v na- ai državi. Jugoslavija ima štiri tovar- Bankar- ¦^tvo* nova revija, ki se oznacuje saraa 2>a jugoslavensko privredno rovijo. V -ivojein oklicu si jo postavila za svoje «plošno vodilo: Interesi poedinca jno- mjo biti podrcjcni interesom skupno- Hti, a interesi doinovine morajo biti nad vsem in nad vsakonmr. »Bankarstvo*- fazpravlja 0 vseh aktualnih go.sj)odar- skih pojavih, posebno pa o problemu ^apitalizma, bankarstva, donarja, dr- žavnih financ. Doslcj sta izšla žc dva '¦'vtt^ka Y.'d januar in sebruar z jako za- ''liujivo in aktualno vsebino. Urodniki •^0: Ljubomir St. Rosier (Zagreb), N. •Stanarevic (Beograd), dr. G. Gregorin (Ljubljana), dr. K. j^ogo (Split), inž. K. (>ntorkovic (O.sijok) in dr. B. Dežc- iU: (Zagreb). Revija prinaša tudi slikc. Naročnina znaša 150 I^in in prejema- jo naroc-niki posebne izdaje brezplac- ao. Hevija izhaja mesecno. Glavna re- dakcija in administracija: Bankar- *tvo, Zagreb, Marovska ulica 30-1. Dnerctn kroulkii, Princ Pavle se naseli v Zagrebu. i^inc Pavle in prinoesa Olga so name: ravata stalnu nastaniti v Zagrebu. — Princ J'avle je v ta namen že vzel v na- jem prikladno palačo, kjer bo stanova- \v njegova obitelj, Kraljevo letovišče na PUtviskih jeacrih. Kakor poročajo, namerava kralj nakupiti ob Plitviskih jezerili veöje ozeniljo, kjer .si postavi svoj gra- die. Tu bi kralj in kraljica bivala ne- *ai časa poleti. Ja.t;.\'i tih'ü.ii1-' je darovnt kralj 20.000 Din kot svoj prispevek. llrzavni nantešvonci opominjajo zacbijikral vlado. Vsled afere L. Mar- •kovi6i je vlada popolnoma pozabila na uradniko, ki se nahajajo v najob- upnujsem polozaju. Sklenilo se je, da se tekoni toga meseca prirede v celi dr- žavi prolestna zborovanja, na katerih so bo protestiralo proti necuvenim re- dukcijam. »Strokovno izobraženi in vcstiii uradniki-se rcdueij'ajo, na svo- jih nipstih pa ostajajo par'uzani. Ta /horovanja bodo vladi zadnji opomin. llnuhvško rprašanjc. fzjava fi- načuega mini.stra Sjivezu fakultetsko izohražouih uradnikov je izzvaia pora- zen titis. [Iradniki uvidevajo. da pod radikali Jijiliov zakon ne bo .stopil v ve- Ijavo niti v eneni letu, ker zanj ni niti polovice kritja. V uradniškib krogih .s!> opaža toinja po ostrojšon» odporu. Kedukcija niejih gimnuzij. V pro- svetneiu ministrstvu pj'ipravijajo re- dukcijo nižjih girnnazij v soglasju z novini sredujesolskira zakonom. Od- ]jravijo «e }>a tudi višji rnzredi, v ka- •ie.rjb ne bo vsaj 15 učenoov. Redukei- ja se brezpogojno izvode s 1. septem- broni il. Sanio za višje razrede se dolo- či prcliodna doba. Zukon o zaičili najemnikov ostane ])o J7javi mintstra za socijalno politiko dv. Pclesa v veljavi do konca 1. 1925. (insi!ska zupa zalska pozivlja po narooilu JGZ Ljubljana vsa velanjena drusivo, da poravnajo clanarino za lo- lo J 928-24 po 1 Din od vsakega redne- ga clana najkasncje do 31. marca il. po ček. položnifiah zvežnenni pred.sed- stvu. Vsako ilrušlvo, ki ne plaea letue claJKirine, se bo ortalo iz organizaeije. - i^opisnice (pro.snje) za podpore iz chaodstoinega gasilskega sklada za le- to 1924 je vložiti potom župnega precl- sedslva do 7/5. maja tl. — Predsedstvo. Za veprczentanco. Pod. torn na~ '.slovom prina ša, »Orjuna« st. 7. z dne 11. februarja slcdece; »39.897 Din me- sceno izda naša država za rcprezen- tancne oigarote, ki jill pokade ministri in poslanci. Nokateri llsti .se nad tern zgražajo in čudijo, mi pa razurnevamo položaj, ker vemo, da se dolgčas in hrezdeijc hajlepše v.bija - ^ kajenjem. in'ma je pa v na-Sih ministrstvib in parlanientu tudi dovolj!« Pri jet žepar. V petek, 8. tm., je bil zasace'n v polnočnem vlaku blizu Pra- iferskega žepar Josip Bracun iz Bre- žic, raviio, ko je mi.slil okrasti specegn ))oštnega uradnika Cmurja. Ta j)a so je v usodnem trenutku predramil in s pomocjo .sopotnikov in sprevodnika spravil tatu v zap ore okrožnega «odiš- e.a v Celju, ki je sedaj odslopilo Bvaeu- na mariborskemu sodiscu. Ylak povnzil vojaka. Dne 8. tm. na progi južne železnico pri Černomercu se je dogodila velikn nesreea, ki je za- htevala eno žrlev. Vojak Životija Spa- wie se je hotel ogniti tovornemu vlaku ter je skooil na drugi tir, po katerem pa je isti eas pripeljal brzovlak, ki je nesreeneža popolnoma vazmesaril. Vlomih hi niv. dobili. V hiso, kato- ro je vzel v najem brzojavni mojster Pevoc pri Sv. Pelru pri Zidancm mo- st u, so vlomili neznani tatovi, a niso našli nice.^ar, ker Pevec svojih stvari ise ni imol v liiši. Razbili so s sekiro vrata in poskodovali zid in stone. Yelika talvina v Trstu. V Gristofi- disovo menjalnico v Trstu so 9. tm. ponoči vdrli neznani tatovi. Vrata so bila za.klenjena in nepoškodovana, ena- ko zeJezna blagajna. Ko pa jo je last- nik odprl, jo je našel popolnoma praz- 110. Sumi se, da so tatovi udrli skozi notranja vrata in odprli vrala in bla- gajnico s ponarejenimi ključi. Najbofj zlalonosna zemlja je Ti- bet. V Tibetu se nahajajo velika zlata polja, katera pa so fikoraj nedotaknje- na. Zlato so nahaja v grudah in pra- hu. i'revladuje pa praznoverje, da ako bi se pobrale zlate grude, bi prenehal tudi zlati prah. Neki inženir, domačin, ki se je izobrazil na Angleškem, je pri- eel, vrnivsi se v domovino, pobirati zlatc grude, a so mu to delo prepreeili lanii ^iuhovniki). Zaradi toga fana- tivsma mora ostati najbogatejša zemlja v Aziji nedotaknjena. Kaiustrnfe v Utajerskih alpah. V lokolioi svetovnoznane štajerske soteske > Gesäuse« so divjali prejšnji teden strahoviti orkani in plazovi. V petek, .8. tm., jo bpustoail 300 m öirok in 30 m visok plaz kraje v okoliei Hiefla.ua v Gesäusu in podsul velik premikalni vlak. 7. in 8. tm. so nastali v teh krajih •¦^¦ioviti .stioi-iii orkani in z \ soli gora so se jeli valiti proti dolinam snežni pla- zovi. Pol eg Hieflaua je zadela najhuj- ya katastrofa indusLrijski kraj Vor- demberg; plaz, ki jo drvel v dolino, je bil dolg 3 kilometre in sirok 150 m. Zasul jo di'zavno c.e.sto in veiiko elek- tricno centralo, unieil bleve in odnesel poslorija. i'o d(;sodanjih porocilili so zahU*v;sli pJ.'izovi J00 človeskih žrtov. Nekaj use!) se je na eudovit načiii vvhi- lo. l.io.sil?ui akcija je še vedno na dt^lu. Novt duxel'tciiiski zakon Z. I). A. lzsoljeniški konu,sarijat v Zagrebu ob- javlja: Najnovejša osnova 21a.seljen.i- skoja zakona Zjedinjenih drznv Aini1- rike. ki hi imela verjetno sto])iti 1. ju- lija il. \ -vo)javo, bodo razlikovala, iri kategovije doseljencev, in sicer: 7. do- acljp.mke, ki no ntcnnajo na kvoio. To so najbližji sorodniki ameriških držav- ljanov: mož, žena, oče, mati in nepo- ročeno mladol(!tno dete; 2. doaeljenike, ki bodo deležni rndbinske kvote. K tej ¦prištevamo moža, ženo in neporočeno mladoleino dele izseijencevo, ki jo za~ konito pripuščen v Z. I). A. in tarn na- stanjen najnianj dve leti ter ima vsaj eno leto prvi mošoanski papir; 3. dose- li&nce, ki bodo deležni splohie kvoie. V to kategorijo so bodo uvi'stili vsi o;l.ali iz.seljtTi•'¦*{. Za prorar-unavanje kvpte .se bodeta \zela 2% od števila iz- soi.joDčov izvostru; države, ki. so so leta 1010 nahajali v Z. j). A., prištevsi dru- gi in trotji kalegoriji (rodbinski in splošni kvoti) 200 stevilk. Iz ozemlja našo kraljevine je bilo po ameriškem računu 1. 1910 42.550 doseljencev, vsled tesai' bo znasata naša kvota 851 -\- 200. liodbinska kvota naše kraljevi- no bi torej znašala 1051, in ravnotoliko splošna kvota; skupno 2102 številki oz. osebi, ki se lahko v fiskalmim letu 1924 -1925 na podlagi omenjenib dveh kvol izsole v Z. T). A. Po novcm zakonu bo naša kvoia manj«a ocl treljine doseda- nje kvotc, ki je iznasala 6426 številk. Izseljoniski komisarijat vodi računc o torn novem zakonu in bo izdal, (•im sto- pj v voljavo. javnosti podrobna navo- dila. Jzaeijaniški komimrijal r Zayn>- bu objavlju sledece: Nekatere naše no- vine so voc-kiat prinesle članke 0 tako- zvanih »konlrnktnili delavcih«, ki «o doali tta Rlli.s Island — v New York 11, kjer so bili odvrnjeni po tainošnjih iz- seljeniskih oblastih, ker njihovo biva- nje v Amci'iki doseljeniski zakon Zje- dinjenih dr/a\r Amerike zabranjuje. — Kar naši izseljenci v tern poglodu gre- sijo, nevedoci, kaj se razume pod »kon- traktnimi delavci«, in morajo vsled te- j?a nemilo slradati, smatra izseljeniški koruisarijat za potrebno, da jim pojas- ni pomen »kontraktnih delavcev«, ka- kor ga je smatrati i)0 ustanovljenem zakonu. Že od lota 1885 so zabranjeva- li doseljeuiški zakoni Zjedinjenih dr- žav Amerike doselitev takozvanim kon- traktnirn delavcem, t. j. delaveom, ki •so bili že v svoji domovini zelo delavni. Yzrok temu zakonu je bil ta, da so de- lodajalei v Amoriki potom svojih agon- lov nabirali v Evropi delavce, jih •spravljali v Zedinjene države in izrab- Ijali novednost tujca o ameriški politi- ki. J)eloda.jaleo se je obvezal, da hoče takim delavcem plačati prevoz z obvez- nastjo, da mora pri njom za gotov čas delati z mini mal no plačo. Tako posto- Panje doloilajalca jo povzročilo zniža- 11 jo ameriških delavcev, koji so bili za- posleni v istem poslu in je zajedno po- gubno vplivalo na ameriško tržišče. V i.stem casu j(^ došlo v Z. D. A. mnogo tujoev na tak nacin, ker tern deloda- jalcem jo šlo le za to, da dobe delavce, ki delajo za nižjo plačo. Da se ta način priseljevanja tujcev ukine, so jo v Ame- riki (Z. I). A.) ustanovil zakon, t. zv. »Zakon 0 kontraktnih delavcih« (con- tract labour Law). Ta zakon označuje kot kontraktne delavce one delavce, ki so so dali po agentih zapeljati, t. j. vse one tujce, ki priiiajajo v Zjedinjene dr- žave na podlagi nagovarjanja, ponud- bo ali obecanjo dola. co je to res ali ne, dal.io one, ki so dali napačne to/adevne podatk« za kako delo, kakor tudi one delavoe, ki dojdeio v Z. T). A. vsled offlasa za delo, obiavljoneea v inozom- stvu. Zadovni zakon zabraniuio vsako ponud])o dela, ako se prihocT od strani dosoljenilca zaniore smalra.ti kot i>n- olasku i ako ima potvrdu 11:1 legitimaciju da je zaista bio na sajmu. vjižiti ce mu ta karta i za povratak. 2. Za izloze.no predmete vozarina ce us» računati za 50% popusta od normalno tarii'e uz nslovo koje tarifa propisujo. 3. Povlastica za putnika važi od 13. apriia do 12. maja 1924., kako za put- ničke i mješovite tako i za brzo vozovo izuzev S. 0. K. (Simplon Orient Ex- press) i brzili vozova br. 3. i br. (1. na pruzi Boograd—Zagreb. Željozničko dirokcije vet- su a ovoj povlastici oba- viještene. JJl. 207. Kazne vesii, izseljenUUl komisarijat javlja: Po službeni statistiki je bilo v 1. 1920 v Ztdinjeinh državsh 408 973 Jagosio- vanov, t. j. 108 552 Slovencev in 200.421 Srbohrvatov (in sicer 140.559 Hrvatov, 3119 Dalmatincev, 52 208 Srbov in 4.534 Črnogorcev) Od ove~ stolisocStiristOfniiindvaiset Srbohrvstov jih je bilo 125 844 rojenih v starem kraju, a 74.577 v novi zerniji. V iz- kazu iz leta 1910 se je skupno naštejo 128 064 Srbohrvatov, od kojih je bilo 105.669 rojenih v inozemstvu, 57 963 pa v tej zemlji. Jugoslovani Zedinjenih držav so navedeni po materinskeni je- ziku kot Slovenci in Srbohrvati Zanl- mivo je ugotoviti, ne da se spuSčamo v kritiko ü zanesljivosti te statist>ke, koliko Jugoslovanov 2teje službenl nopis prebivalstva, ker se mora, brez ozira na točnost teh Statistik, računati s službenimi podatki, ker oni edini prihajajo v po§t«v in služiio v prak- t.čni aplikaciji kot baza za kakoršne* koli zakone in naredbe. Odgovorni urednik: Lie. Eüvard Siranic. Izdaja in fiska: Zvezna tiskarna v CelJii. Proda se: goscS z lesom in mali tpavrcik, Pojasnila v trgovini Kunej na Bregu Pcizor I Po zelo nizki ceni «e girocSa: Dva damska zimska p!ašča, en člsto nov ~m en malo rabljen ter en dalnoRled znamke »Trieder 9X«, pri M. Covnik, Celje, PreSernova ulica Stev. 8. 1—1 ätraft 4. »WO VA DOBÄ Stcv. 13. Telefon Stev. 75 In 76 Podrüznica PoStnUek.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke y Celju Delniška glavnica in rezerve CClViPflla V LjufoljctHi DelnlSka glavnica in rezerve Din 60,000.000— rt Dia 60,000.000 — Ustanovljena lcta 1900 Podpužnioei Brežfce, ČrnomelJ, Gortca, Kran*. Mariboi*, Metkovftč, Novl Sad, Pius. Sarajevo, Split, Tr«i- Sprejema Vlog© na knjlžice In leKočl 8B8E Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, ractin prott ugodsiemu oforesio van j u 3^S3^S valut in dovoljuje VSaKovrstne Kredite« Ppodaja specke dLjrä&^sme pazL»edne loter»ije« Otvarja akredtlive In tzdaja kredstna pfsma za tu- In Inozemsivo. Dve m;mi gospodični gresta kot SQstsnovaliii oziroma iSceta neopremljeno sobo. Naslov v upravi Nove Dobe. 2—1 graščina z urejenim parkom, brez zemljišo. Po- nudbe na Oto Munder, Zagreb, Jurko- vičeva ulica 12. 3—1 Makrota Škoduje zdravju, radi tt-ga s<. kupite pmvočasno mo- čen, fini in poceni rfežnik katt-rega pa edino dobite v veietrgo- vini R. Stermecki, Celje. Trgovci en- grosceno. Istutam Sc vrodajaleios po fud-vito nlz!. fCava, ča), kakao, čokolada Julio MeiMl ü. d. UstanovUvna leta 1864. - Pod trajnim državnim n&dzorstvom. Za hranilne vloge iamei mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno moeje.