V Ljubljani, v četrtek 29. februarja I9ZI
Uf. leto
UtoBjs mu dan popoldne bnanll nedelte ta praznike.
od 30 mlm v Ine dalje kupčljsKI in uradni oglasi 1 mlm K 2"—, notice, poslano   preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K     > Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede (nseratov na  se nriloii maraka za odgovor.
OprivnUtvo »Slot. naroda« in .Narodna Tlakaraa" Saailora
ulica it. 5, pritlično. - Telefon *l 394.
velia
„Sio»oaikt Narod1 v Jngoalavili i
•eloletno na^e* plalaa .  K 3iXr —
polletno.  ♦ .#•.,„ 150'—
3 aieatčno . 75*—
•            m            •••»            «      u 85 ~—*
~~Tn~n~i i w
v llaeltenl In po posti i f laozeaeaivo:
celoletne •
*>lletno H210*— S mesečno »«••••■ 10V—
Pri morebitnem povflinju se imi dalji« naročnina doplačati. Novi naročniki nai poiljeio v prvič naročnino   vedno   &mT"  po naUaznid.
Na samo nismana naročila brec onsiaive denana se ne Moremo ostriti. rfirTn11   ifiTir  - i t iimna—TT--rrmumni————mu       it im
OrednUtvo »Slo?« Naroda11 SnaHova nlica *t. 9. I* nadetrept*
Teltloc 4i07. 24,
Bopiae apre|eaaa te podplaane in začoatno fraakovaas. fjC$'~   Rokopicov na vr&ca.
Pos^meina Številka velia 1*20 K
Poštnina pljP&na v gotovini.
Dr, Ivan Tavčar:
IHarifserski ^Straži"
Pred tednom sem se vozil mimo Kresnic. Bilo je to tisti dan, ko so morali novinci odhajati k vojski. Tudi na kolodvoru v Kresnicah se ie zbralo kakih 12 do 15 rekrutov te občine, prejkone cvet ondotne ver-sko-nravno odgojene mladine. Bili so piHni kakor muhe In tulili so venomer: »Porca Madonna!« To vzkli-kanle m« Je povem spremljalo do Ljubljane, tako da se je končno v meni vse vzdihovalo, ko sem čul te pijane mladeniče vsak hip preklinjati Mater božjo. Kako sramoto so delali ti pobje svoji katoliški občini, kjer gotovo pase duše župnik, ki prisega na na£e katoliško časopisje in je brez dvojbe vroč zastopnik versko-nravne odgoje!
Ravno tedaj so me napadli mariborski žurnalistični »porkamado-novci«. Kakor sem slučajno prišel v vrtinec kresniških porkarnadonov-cev. tako sem se naenkrat nahaja! v viharju mariborske »Straže«. Ta me je dne 11. februarja na jako srdit način napadla in obgrizla.
Za ta list, ki nima niti s srcem, niti z umom kaj nrida zvez in ki tiči sredi naše klerikalne stranke kakor znana ameriška žival, ki ima v svoji žlezi najhuiše orožje, to je smrad — se nisem nikoli brigal. Zaradi mene je »Straža« svojo žlezo odpirala lahko na to ali ono stran, jaz sem jo puščal v miru, ker je končno precej nehvaležno delo. če bi se moral Človek neprestano za nos tiščati. Ako ljudem ne d?m nrilike za napade, potem nimajo njihovi napadi z?.me prav nobenega pomena In preziram jih, kakor bi jih ne bilo. — »Straži«, kolikor se spominjam, nisem dal za svojo osebo najmanjšega povoda h kakemu napadu, a vzlic temu me je oblila s svojimi pomijami dne 11. t. m- Pa bi se tudi ne zmenil, da ml ni došlo iz Maribora anonimnih olsetn. v katerih se me porogljivo vprašuje. Če me je »Straža« res tako v kozji rog ugnala, da Ji ničesar odgovoriti ne vem. Zatorej se hočem sedal, ko se že lažje dobi milo. da si človek roke umiie, nekoliko natančnele pečati s katoliškim napadom nečedne Mariborčanke.
Kai se mi očita?
Piše se. da sem »možlcelj. ki Ima za naš narod salamensko žalo no preteklost«.  Ta izrek se opravičuje tako-Ie:
»Ali zamore postati jugoslovanski poslanec mož, ki je v času, ko so Korošci in  Kreki pripravljali Jugo-
9f
slavijo, nosil srebrni rog na avstrijsko fronto ter doma zabijal žeblje v avstrijske »\Vehrnianne aus Eiscn«. ki je kazal pred svetom — vendar ne jugoslavenstvo, ampak avstrofil-stvo?« — To je vse, in zaradi tega naj bom »možicelj salamensko žalostne preteklosti«?] Oglejmo si stvar od blizu!
Kdor hoče kom« kaj očitati, mora biti sam čist, da se mu kaj enakega ne more očitati. Če mi hočejo mariborski klerikalci očitati avstro-filstvo, morajo biti na varnem, da oni saj ni niso bili nikdar avstroffll.
Ali ste kdaj čuli, da se po katoliških cerkvah nI hotelo moliti za zmago avstrijskega orožja? Ali ste kdaj čuli. da bi bil gospod Napotnik prepovedal vsak »Te Detim« ob priliki jako dvomljivih avstrijskih zmag? Ali niso pri najmanjši novici z žalostnih bojišč povsod zvonili zvonovi In ali se nI z vseh priznic raznašala slava avstrijskih bajonetov? Katoliški božji hrami so doneli od avstro-filstva, a jaz višjim in manjšim duhovnikom nisem nikdar napravila! najmanjše graje, ker vsak pameten človek ve, da niso mogli drugače postopati.
Sedaj prestopimo k prosvetnim klerikalcem. Tudi tukaj niste nikdar slišali, da bi bil 2ebot — tako se imenuje Mephitis suffocans. ki ureia »Stražoc — pod Franom Josipom nastopal za republiko, in mkdar niste čuli. da bi bil zaradi čistega Krek-Koroščevega jugoslovesistva hotel stopiti pod kake vislice. Danes pa kriči kakor stekel pes in se n>T-< brr bro;<a In odločnega, dasi je bil pod avstrijskim cesarstvom le cucek, ki je ponižno tičal pod klopjo ter čakal, da se mu je kaj vrglo.
Resnica je, klerikalna stranka kot taka je bila svojčas pravi reser-voar avstrofilstva, in sicer hudob-naga. denuncijatoričnega in nekr-ščanskega avstrofilstva. Ta stranka je pri nas med Slovenci z naiostud-nejšo gonjo pripravljala narod za vojno, in nam vsem je se v živem spomina, kako so na velikem shodu v »Unionu« »razbijali« srbske glave, tako da je mogel potem dr. Suster-šič stopiti pred vnanjega ministra avstrijskega z besedami: »fikscelenca. slovenski narod je za vojsko!« — Nikar sc mi sedaj ne izgovarjajte, češ dr. Susteršič je bil general brez armade, takrat je imel še celo stranko na svoji strani in nikdar nismo slišali, da bi se bila v »Uniomt« k be-
sedi oglasila le nnjponižnejša opozicija, katera bi bila spregovorila sredi tega poganskega hujskanja pametno in v Kristovem duhu stoječo besedo. Takrat ste bili vsi edini :n k*-kor iz enega samega goltanca ste vpili-: »Slovenski narod je za vojsko!«
Se več, stranka je organizirala pod načelstvom pok. Štefeta v Ljubljani posebno pisarno, iz katere je sipala dan za dnem najgrše denuncijacije proti svojim političnim nasprotnikom. Jasno ie bilo, da hoče klerikalna stranka uporabiti vojno v ta namen, da uniči vse politične svoje nasprotnike, v prvi vrsti slovensko* napredno stranko in da dobi predvsem ljubljansko mesto v svoje roke. Tudi proti meiii so se pogrevale različne stvari. Med drugim se ie naznanjalo vojaškim komandam, da sem svojčas, ko se je v Ljubljani pri demonstracijah streljalo, v javni sej! občinskega sveta imenoval streljajoče vojake morilce in da sem poiem v deželnem zboru napadal generala Potioreka ter končal svoj govor z vzklikom, da bo to streljanje škodovalo državi in dinastiji. Takrat je klerikalna stranka, med katero ie sedel tudi pok. Krek, kar v omedle-vico padala, in dobil sem srdito oster ukor, ker sem napadel dinastijo. — Tudi pozneje so naznanjali poštenjaki vsako malenkost navzgor, posebno takrat, ko sem iz; vil, da cesarjevega spomenika na Gradu ne sprejmem v oskrbo občine, dokler ne dobi slovenske/ga napisa.
Vse to so izrabljali proti men:, ker so dobro vedeli, da sem se nahajal v votlini skupaj z levom, ter so komaj Čakali, da bi me b.1 *a lev raztrgal. Potem, ko je iev poginil, so se pa takoj obrnili proč od njega In ga s svoiimi kopiti še danes prav funa-ško obdelujejo. Od mene pa zahtevajo, da naj bi bil z iglam! zbadal živega leva. dokler sva tičala skopaj v votlini, in prejkone je še dane? žal vsem skupoj, da se nisem tako nespametno obnašal, da bi mc bili lepega dne tirali avstrijski rablji proti Suhemu balerju!
Najbrže jih tudi jezi. đa sem. in najsi s stokom in jokom, le privlekel Ljubljano skozi najhujšo dobo in da sem morda sto in sto Ljubljančanov s pomočjo ger°rala Boroeviča, katerega javno priznavam rs velikega dobrotnika našega mesta, rešil med vojsko, da niso postali žrtve ostudnih klerikalnih denuncijaci).
Pod Avstrijo sem se obnašal tako, kakor bi se bi! obnašal na mojem mestu vsak drug pameten človek.
In sedaj mi prihajajo klerikalci Iz Maribora ter vpijejo: »Srebrni rog si vlekel na avstrijsko fronto!« 0 tem se da veliko govoriti: naglasa m tudi lahko, da so vsi drugi narod: pošiljali take rogove na fron*o. a ne na željo kakih oficirjev, temveč na željo moštva samega, od katerega ie tudi podpisani dobil obilo pisem, čemu da ne da Ljubljana častnega roga <. m lastnim fantom. Votlrall smo ta rog, a votirali smo vra v občinskem svetu soglasno: In tudi mariborska smrdo-kavra mora priznati, če je v tem bičala kaka krivda, da so je v polni meri deležni tudi klerikalni svetovalci, ki so za rog glasovali : f: smo votirali ne iz simpatij do \\ -strije, temveč iz ljubezni do lastnih sinov, ki so nmiraii na fronti Kdor vidi v tem kaj grdega aTi nedopustnega, mora biti moralna propalica prve vrste.
Sicer na ta nečc<^:i družba pozablja, da ie bPa izročitev roga neprijetna avstrijski generaliteti, in pozablja tudi. da je pri tisti priliki vojaštvo s svoiimi podčastniki izpreglo konje z voza, na katere-, sem se rr! odhodu pefjal na kolodvor, in fc vseokrog grmelo: »Živela JujT slavij ! — Poštenja'.i v Mariboru pozaoljajo, da je bilo radi mojega pohoda v Co-
droipo sklenjeno, da se me oesta\1 od ljubljanskega Županstva. — Sic pa še enkrat naglašam da se Izročitev kakega srebrnega roga niti dolje ne more kosati z donečim »Te Dcjm laudamus«, ki ?c polnil vse cerkve, kad&r se je poročalo tu Ji o kaki zlagani zmagi Avstrijcev.
In sedaj pride še »Wehrrr.nr.p *us Lisen«. Tu se je Slo za prostovoljne doneske, ki so se vabirali z? ranjence ter vdove bi °;r \ pad . . vojakov, če se prav spominjam. Cm.!-no se mi vkli. da ti »dobrosrčni« ljudje nimajo občutka za to, da si Iz-med vseh izbero samo n.cnc. ko |£ dokazano, oa je žeblje zabijal tudi prečistiti Ikoi ljubljanski Pri ravri tisti priliki, pa mu tega ni nikdo - i v zlo.
Cemu bf se še nada * ^ Vsak   naiiieten mož obč iti.   d i ljubljanski  župan v dobi svetovne vojne, ko smo vsi ličaii po.: a vsi skitni bajoneti, ni smel drugače vc kakor se je vedci.  Takrat smo !>-it »avstroni!* vsi. ker smo morali biti, čc nismo hoteli viseti na visli
Vse to nam dan:s .• . t^k» s<> bili resnični avstrofili i*? ki se v svojih srcih avstrofili s: .' •
Titk ie pravi polož , Ce bo6e< : še daije kriCati, pa kričite!
Ismo Iz Pr^ge,
Pras*. ?rcdi f?bnvarj"a 1921
V naši zunanji pHitiki is vafea do^d-dek r>oto\anje dr. Btn?*a v Italijo njc-aov obisk Rin-a- Do 5cdaj pa •*> nikakor ne: tre iz feca potovanja sk!epaii rs kakr posledice izvzemi] morda, da so meds?
rl odno^aji med čehostovaSko in Italijo ojačcnl. Zato se z sarjrranjem pričaJcu.r povratak dr. BcrrsV
Pozornost ie vzbudila Izjava poljskega ministra Sapiehe napram francoskim iur-nall5t"m. da PvViisVa ne mi>li na ivcia s čehoslovaSko in da <i i; poljski zir • minister za slučaj vojne a našo republika ■agotcrvfl Mvtralnost Francoske.
V notranli poitiki sc začenjsi po!o2al 'n^rin*. £e ra^ctk.m rrinuicKa tcia^a sc }c Kovoriio O možnosti krli^j kot p05Vd:_r ic?.'.<c£ s RnanČniatl r>red?.^:ami. Sodn< pa <a j'? obrnilo na bolje ker |e prISlo po dcl-ffih in težavnih POfajaafili rastopnikov čt-skih strank veČine v ponedeljek o pofoo£i do dogovora jlede stanovanjske reionne. sklenjeno je bilf>. da >e irroCS ta dogovor kot p-cJlog v*eh petih strank, tako da je večina rato*ov'iena. Vladna predloga slede stanovanjske reforme se bo ttmaknl-a. iz-V7emši nakon o kon*iskacHl stanovanj, čl-aar Izvedba pa se nekoliko odloči. Načrt petih rečlnaklh strank pa naj se Izvede prav hitro, ra:o ho ta načrt prtdlofcn tt lo*. februarla seji poslanike tvornice ter odkazan aoclialnopoijtičnerira ooseku. v kate-i bodo odposlani rudi člani proraČtin-
sk**^a odseka. Upati ie. da pfide ll »frj odbora zakon o itaaovaajsld reformi ie v petek v r?icrnico. kier se ho obravnava!« o nJem kraikim p^tom.
Načrt obseza osem delov, rflvaiočili konfiskacij* slavbtlč, ragfrllff* W mezdr.Jn vprašanjih rbrtl In stavbn':.'i podičili, uz vtive cen lla^baefJ mtterija'a. kitccilake« ^a RaHlerdnefi posojil od ks-?:cfa raj h« pripadlo 250 Dlililonov kr^n za stavbe n J. niških hi*, a 80 BrfHjooov kron na aaala domove. Pol*3 teta s- določijo le otafSave ta ?'i?ie .: majhpiT.i   stanovanji    ki   brco pr. stavliene do konca leta 1923 Ustanovi M tudi oodporr.i ic.d n pToarizofl  i itaaai van.'a.
Pomen tet^a rakona ie vclfk - ^e <e i•■-» Izvedeli remeni to končanje sta |0 a |sk< krirc v      d<" S letih. .^a:r |   #    '^r1  U a#
prvo leto poatavUo Aftt hiš a mali nI b vaall 1 do A sob. Treba pa ie tadeva p gledati tjd! s socijaJne Strani ter hi s* r* ta naCiii zrnanj>2la brezposelnost ki iv* kr-likor   toliko   tudi pos'edica Sedanj   \r-Zmanjšala pa bi sc v prvi vrs:i w   *:^a silna brc7pi"wcln iit v e&rtnfttvn.
Takr> lahkn prtCalrnjenso, n ' t 6 Cakoavauaca male/' flnan.Tr:?c^ začrta le v tem zasedaniu. ki se bo z o*ir ,m »-a t* podaliSa'o do marca, rtaaočnl rtaCrl ol reci v ilavnem posloval davek h fntre <11, predlože, ki ji'* k:ahtrvajo socUalističiie stranke.   Dr, Cnslir.  se zadovoljuje s t:m
ko n. c ttt! i sorn    ker bo fc te dni pre-JV ten
Franta Bohuslav:
To je til Mi U fiu...
CTo bvl ten krasny čas.,. — Vzpo-
minky z divadelniho života.)
Saj se era spominjate, Bohuslava. L. 1905. ie postal člen našega gledališča; nastopal je v drami, opereti in oocri ter ostavi! nepozabne spomine na svoje vedno originalne kreacije. Med igralci in igralkami, ki so si na našem odru s samorodnostjo, jrlobo-kostk), okusom in obzorjem zaslužili naslov umetnika, ostane Bohuslav zabeležen v prvi vrsti. Tudi najmanjšo ulosro ie znai dvisruiti s svojim talentom do viška važnosti in zanimivosti, tudi najkrajša epizoda je postala nepozaben umotvor, ako lo je oživljal Bohuslav. Spoštovali smo ga kot igralca, a radi smo £2 imeli rudi kot človeka: prijeten družabnik je bil. vedno takten, ljubezniv, brez komedijanstva. iskren in cel mož.
Pa ga je zvabila domovina. In igral je v Plznl in -v Pragi: izbruhnila je vojna, in Franta ie moral odriniti na srbsko fronto. Pa je krogla priletela in ga zadela v glavo, mu Izlila levo oko, a desno oslepila, Od ti-
stihmal ga obdaja tema. — toda v duši, v srcu mu je ostalo svetlo. — ne, morda rrru je postalo še svetleje in v srcu še topleje.
Marsikdo na njegovem mestu bi bil obupal, otopel, propal. Pomislite samo: hipoma se pogreznlti Iz sveta luči, triumfov, aplavzov, vencev v večno temo slepega invalida! — nič več stati na odru kot središče navdušene publike, nič več gledati okoli sebe lepoto, zdravje, srečo in bolest, nič več večer za večerom potencirano živeti! — In vendar si ne le ohraniti, nego si še pomnožiti tvorno silo ter veselje do življenja, agilnost z odra prenesti na novo polje umetnosti, postati literat: to ie junaštvo! Nič ni javkal, nič preklinjal usode, nič se ni udajal obupu: tudi slepec je ostai delaven mož. NapisaJ je zvezek skromnih svobodnih stihov, da Izrazi svojo tugo. ker se rmi Je izneverila ljubica Thalija, da se zahvali svojim dobrotnicam in dobrotnikom za prijateljsko nejro v prvi dobi nesreče se spominja^— včasih s humorom, včasih z nežno hvaležnostjo — najlepših časov v domovini in v Sloveniji. »Z p ropa-d I a«, zapiski herce v nemoenici, je nazval češko zbirko, »Za črnim z a s t o r o m« je imenoval slovensko
zbirko svojih verzov. Nato je napisal še tretji zbornik »K d y t si Človek p o t m S h r a j e___« in hkratu
začel komponirati n a n e v e nekaterim lastnim pesmim. Melodijo in besedilo jim je ustvaril sam, harmonizirali pa so mu speve češki skladatelji. Njegova energija pač ne more mirovati, brez Muze mu nI možno životi. Ustvarjati mu jfe vsa sreča, a tudi popolna uteha.
Svetoval sem mu I. 1915: Napiši roman svojega življenja! Bogato, zanimivo Je bilo od rojstva do katastrofe. Spiši spomine na svoio borbo za umetnost in z umetnostjo! Kako si se likal, koliko si trpel, kako si rastel in dorasel. Dolgo vrsto ori«ri-nalnih značajev, zanimivih, poetskih, šaljivih in tragičnih doživljaiev. zgodovinske ilustracije k historiji češkega Igralstva in češke dramatske umetnosti podaš lahko v obliki avto-biografije sebi v spomin, tovarišem v vzgled in nam v užitek I c
Tako sem rmi svetoval m bržčas tudi drugi. In evo. zdaj leži pred menoj lepa Bohuslavova knjiga »To le bil tisti krasni čas... Snonran! iz gledališkega življenja*. 229 strani obsega ta knjiga, ki \\ slede še tri: »Za zapeljivo   boginjo Thalijo«, —
»Iz pestrega življenja iera'skega* in »Ko le padel zastor*. Bohuslav piše memoare.
Z letom 1896. pričenja. Tz ITI. razreda smfhovske meščanske šole je uteke! pred maščevalnostjo staro-kopirnega pikolovca »v svet*. Njegovo hrepenenje je bilo postati slikar, i Jpal le, da ga vzame v mojster slikar m da se vrne domov šele kot umetnik. Trinajstletni Fran-cek Je res priromal do Uhrinevsi za Prago, a ondi se je lačnega in upehanega ubegleca usmilil moder Ijtidski učitelj. Odvedel ga je v gostilno, izprosil zanj večerje in prenočišča ter ga naslednjega jutra poslal skrbi-polnim staršem nazaj.
Oče mu je miren, »iloboko veren ključavničar, abstinent in v vsakem oziru sila trezen človek; mati pa živa, napredna, skoro svobodomiselna žena. Ko se Jo bil oče v tovarni ponesrečil, je pomagal le še ženi nri mali branjariji. ki je morala preživljati obitelj. In tudi Francek ie moral poslej pomagati materi, hkrati pa je poskušal slikati. Iz strahu, da bi mu postal sin slikar, »to je potepuh lenuha, je oče Francka prisilil, da se je Sel učit umetalnega ključavničarstva. In res. Francek se je Črne obrti učil. doučii. prejel izpričevalo uspo-
sobljenosti ter bil pol leta pomočnik.
Toda medtem 3c že zahajal spočetka skriva:, kasneje t mater-nim dovoljenjem   —   v smlhovsko Svrmdovo g!ed?,;.£Če in areno, se fanatično navdušil za hrnUskl  t ■ ' . začel statirati in končno igrati manjše vloge. Obenem si le nakno< val knjig in časooisov ter se <'n?smo dalje sam Izobraževal«
Ko se je končno, po skoro triletnem tajnem posečaniu aiedmliSča bi igranju neznatnih episodk d\ h<tm'I tako visoko, da je mogel v aP.^sijon-ski igri« prevzeti nlogo apostola Tomaža, mu Je tudi pobožni oče, zn tri z en sovražnik* pregrešnega pjedali-šča, dovolil, di sme igrati »Bogu v slavo« apostola svetnika. In nato jr
Franta igral zopet skrivaj dalic, dokler ni postal ključavničarski pomočnik. A že po preteku pol leta |e obrt pustil, se nomidil ravuateiiu po-tujočega gledališča, Adolfu Hrrzdi. ter odpotoval v Chlum ob Treboni
Spočetka junija L 1900 je nastopil svoj prvi angažina in že ne -njega večera igral. In poslej je moral Igrati skoraj vsak večer, vedn* nove uloge, vedno nove značaje starce, mladeniče, komične, tragične, v prozi in stihih, najboljšo litera«
zbornic! zakon o prehodnem zospodarstvu. a katerim se coseza ureditev vprašanja državnih doplačil na moko. TI predloži vrh teza dokazujejo, da se pričenja pri ras nov sistem gospodarstva, bližji mirovnim časom, da se končno spoznava, da mora Mri Stanovanje In hrana za prebivalstvo kot privatna zadeva v prosti konkurenci. Tako prihaja konec državneca vezanega gospodarstva. Državni prehranjevalni urad Je Odpustil Že 60 svojih uradnikov.
Danes se bo Izvedlo ljudsko štetle. Prt katerem se Je, kakor smo že poročali, raz-vila močna agitacija za izstop iz rimskokatoliške * cerkve. To gibanje pa Je pro-vzrcčilo na drugi strani Številne uzovore. katerim Je dal Izraz vseuč. prof. In historik dr Pekar v Članka »V varnem času«. H Je tesel v »Nar. Politiki«. Članek Je vzbudil veliko pozornost In Je d^bi1 odgovor v ce^i vrsti listov ter na Javnih shodih. M so te-meliito zavračali n'eeove razloge proti tz-•topu Iz cerkve. Žalostno je, da Je dal odličen historik svole pero na razpotazo obrambi zoffzmnv. Peka f e v letak so klerikalci v tl*o<Mh in ti.očih Izvodih razširili po vsef dežeM.
V Nltrl na Slovaškem so biti 131 t. m.
posvečeni knezoikof Kmetko ter škofa VoJ-taSČak In Blaho. Slavnost je imela tudi narodni značaj, a klerikalci so |o izrabili za hujskanje In sta zlasti Hllnka in Jurija hujskala proti Cehom.
Ob priložnosti proslave stoletnice rojstva Strossma.verja so nekateri praški listi prinesli članke o tem velikem Jugosfovenu. Praška ».Jugoslavija« pa Je priredila predavanje dr. Dragotlna Prohaske v Smetanovi dvorani v občinski hiši. katerega se je udeležila jugoslovenska kolonija in mnouo češ'ega občinstva. Med prisotnimi so bili poslantk Ivan Hribar, konzul V o č k o-v 11 profesor Murk o. ravnokar v Pragi so mudeči pisatelj Petar Petrovič In dr.
DrugI pra<M veletrg se bo vršil 2*. fe-bruaria na praškem razstavišču ter bo trajal rlo * marca Po obsecu bo da'eč prekosil naš lanski prvi vele.seiem. Prinrave bodo v kratkem končane. Pristop na sH<*m bodo ImeM samo trgovci in trgovski Interesenti, občinstvu pristop ne bo dovHien.
X K. S.
Knez mereSfeousfiif
uansfuu
Dr. Josip Badalič. poroča v zagrebškem »Jutarmem listu« o svolem razgovoru, ki ga ie imel z znanim ruskim pisateljem knezom Dimltri-|em Sereeie vičem M<*režVovsVjm. ki živi sedal v Parizu. Knez M<*r~*/kov-skii je rekel med dntglm: Boljševizem kot mednarodni pokret »nar excelence« mora že no svojem bistvu prekoračiti meje Rusi?e. ume-SaloČ se vsak dan v notranje razmere finih držav. ZaVai bi se rudi druge države ne umešavale vani kot mednarodno podjctfe. torei v svoH Stvar? To velja za slovanske države, kakor tudi za nes'ovanske v Isti meri. Jntirrne Zgodovinsko politične zveze Jugoslavije z ftusilo. obvezujejo JugosTavijo v dvoinl meri na aktivnost v tem vnrašanjn. Ver le argu-mentacna o bojazni nred umotavanjem v br<* t^ke nrH'ke v tem slučaju podobno Pilatovemu irnirvaruM -To le — oprostite mi jedro nr?spodobe — etika cinika, ki odhaja. v*deč ležati v brezzavestiu ponesrečenega človeka, na prstih od njega, češ. da bi siromaku ne nudil rrfmeca sna ...
d   Jpnnslauij3, SIO-
fn Rusiji.
da Jtuzoslaviia kot nanSoJj ureleua in a:br»n   zdraha da"aš^*a sT<"»v*nsVa država bi lahko v tem nncrT^fb^ v^-
kor tudi v stvari bodočnosti in čim pniskora^T'e^a slovanske a pj<»đj. nienia. odVra^n z^od^vin^ko vloeo. Od zdelat z Vašega litra bi se danes moral izdati noz*v na vse slovenstvo: vsi v eno kolo na porp^č Ru-s;iif Tn ta on^tv ni tr^ba. da bi im^l značaj momentane akcije in interven-ciie. I t«;t^novif-v duševne zveze sl^ vanskih narodov — to I* <'Mu.-3 nn loga te~a momenta za Slova^stvo. in ta duševna zveza slovanskih narodov. H rešila s silo svo?e^a kulttir-no religioznega mlsjlonarstva tako rusko kakor vzhodno vnrašanle. Bodoča, demokratska F^sua. ki bo brez-o^ouio preje ali kasneje Izšla kot zmagovalka iz teh strašnih Izkušen!, ne bo Vam kot fn?ciiatoria»rn nfVdar pozabila, da le Vam dnj^na hvaležnosti za nrihran*ero ii t^t^t«. h bi jej nesporno skratila taka orranf-niziratta pomoč duševno ujedinje-nega Slovar.stva.«
PoKtKne «es!L
= Minister dr. Knkovce na potn v Anglijo. B eo e r a d , 22. februarja. Trgovski minister dr. Kukovec je odpotoval snoei v Celic, odkoder potuje dalje v Pariz, London Glasgow in Mao-ehester.
= Trgt>vinski minister na potovanja. Minister za trgovino dr. Kukovec poseti v Parizu francoskega ministra za trgovino. Z ozirorn na to so je zgla-sil pri niem vicomte de Fontenav. V njegovi odsotnosti bo ministra zastopal dr. Krizman.
= Protestna izdava zagrebških demokratskih mednih zastopnikov.. Z a-g r e b. 22. februarja. Na včerajšnji eeji mestnega zastopa je podal mestni zastopnik Krešič v imenu demokratskega kluba nastopno izjavo* 1. sedanja večina mesrneera zastopstva ki upravlja mestno občino, ni izraz volje večine prebivalcev mesta Zagreba. To doka* zuje način, kako ie ta većina prišla do mandatov; 2. Ta večina vlada samovoljno potoip svojega strankarskega kluba ter nas Je izključila iz najvažnejših mestnih odborov in tako prevzela za vpo upravo mosta popolno odgovornost; 3. Politična smer in vs.* taktika večine škoduje živlienskim interesom in urrledu mesta Zagreba, Radi te«ra izjavljamo, da bomo v znak ne-aanpanla glasovali proti predlaganemu sporazumu.
= Radić pošUja spomenice- »Riječ« piše: St epan Radič odpošlie te dni vsem načelnikom parlamentarnih strank pisma in spomenice. Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar ie od Ra-
turo, klasike in moderne, pa tudi najslabši repertoar. Tz mesta do mesta se je vozila ali hodila peš igralska družba, igrala enkrat, dvakrat, nat-dlje nar tednov, zaslužila po 60 v do 4 K na večer za osebo, dozlvlfola triumfe in poraze, usoehe in blamaže, stradala, zrrrzovnla. se zadolževala ter se neprestano borila za goli svoi obstanek. Po triletni nenrr^tanl borbi je polagoma razpadajoča družba razpadla popolnoma, in ravnatelju tfrazdi do zadn'eera hloa zvesti Bo-huslav je obtičal brez službe na cesti.
To prvo dobo ahasverievania Inrlžem malone vse ćeške opi »do Br>h"slav; no svolem dnevniku, zbranih kritikah In plakatih ter živem spominu io opisale z neverjetno realističnost jo in iskrenostjo, a hnfl z neusahmm humorom. To !e bil Hst: krasni čas. KnJira se Čita kakor roman na;boli »naoet^tra« deianja: idilam slede dramatsH prizori ter s^ iresa resnoba z do^fvl|p?i. ki so nad vse nabavni, komični ter ntlsflilo včasih čftateTa, da se krohota nrav od srca. Nrš'evilo i-ral k?h t?o' v. dobrih in slabili, zvestih In nezvestih, a skorai le originalnih |e opisa! Bohuslnv. !n kolibo bla^'h m^ž. žen in deklet, ki so izkazovali sočntte z bednimi igralci  ter  navdušenje za
dića dobil pismo, kjer ga prosi za ustni
razgovor.
= Poga'anla z zemljoradnik]. Na sestanku med ministrskim predsednikom Paš'ćem in zastopnikrm demokratske stranke Davidovićem na eni strani ter zastopnikoma zemlioradnikov Krstićem in Rajtarjem na drugi strani so se gospod te dotaknili tudi točke lo, V maotrih točkah ie nrišlo do načelnega sporazuma, v nekaterih na ne. tako n. pr. v agrarnem vprašaniu. ker zemljoradnik! zahtevato še vedno, da ustava vsebui več kulturnih, gospodarskih in socialnih dolžen.
=r Miniw*r«ki pomočniki. Pomočnik finnnfcnee-a ministra profesor dr. KoSvTenćii* ie dospel v Beograd in nastopil gvoie novo službeno m^to. ravno tako tudi pomočnik ministra za notranje stvari, odvetnik in bivši poslanik Miiovič.
— Koro^ee v Zap^enn. Dne 21. t. m. s* je na notovnnln v TJnblinno nmjMil ▼ Zesrrelm nosi. dr. Korošec, ki je zvečer v katoliškem kazinu poroča! o političnem poboža iu.
— Za odpravo sekvestrov. Beograd. 22. fehru^ria. Av«trilski dele-•znti. ki so prispeli *e v nedeljo v Beo-srrnd. da se ndeJeziio r«Z!rovorov o odpravi sekvestrov nnd imetjem nemško-avstrijekih državljanov, eo na potova-tiiu zboleli in se bo zato prva seja vršila šele »Innes ponoldne.
— Sk'epi in zahteve na5fh dobro-vollrev. S n 1 i t. 22. februarja. V nedeljo nonoldne se je vršil tn shod do-hrovolteev,   ki so sklenili nastopno:
1. osnuje ae   dobro vol jaka hranilnica
za podpiranje airot in vdov po umrlih dobrovoljcih ln za podpiranje siromašnih dobrovoljcev; 2. vlada mora brezpogojno izpolniti dane obljube; S. vladi ae izroči protest ker mnogi dobrovoljci »iso dobili zemlje; 4. jugoslovenski dobrovoljci stoT)ijo v ožji stik za eko-pomsko in politično delo o Češkoslovaškimi lepijonarji S shoda se je poslala proteatna brzofavka ministru *a agrarno reformo in brzojavk* minietr-skemu predsfclniku g. Nikoli Pašičn s prošnjo, naj v lula 6tori vse, da Itn lija i/prazni kolikor mogoče hitro nam pri-sojono ozemlje.
— »Zagreb in Beograd.« O tej temi
je zadnjo nedeljo v Zagrebu predaval znani publicist Milnn Marjanović ki jo bil med vojno v inozemstvu; govori! le r imenu Kluba neodvisnih soeinlno-političnih intelektualcev, ki je že pri volitvah v ustavotvorno skupščino nastopi! s posebno lis?o. To so Ukreni T u ero- loven i, ki pa hočejo ostnti izven Ktrnnk, da tem laže delajo za duševno narodno uiedinjenie (samo to ni bilo v redu, da so pri volitvah nastopali n po-seSno listino). Govor Mnri^ novice v se je, kakor je naravno, kretal v smeri popolnega ujedinjen'« in se Je razen malenkosti kri! r na^jran'em d^mokrntov.
= Spor Mo^arja in Dubrovnika. Pred to i ni k mostarske občine Salih pga Giem^novič je prišel v Beosrrnd v spremst\m o<H>osHneev mesta in izročil C Tavicu spomeniku, ki zahfevn, da f>o-stane o priMki države v pokrajine glavno mesto Mostar, a ne Dubrovnik.
= Baranje! hočejo pod Jugoslavijo. Raranici so zooet sore eli obširno in odločno spomenico, ki Jo nameravaio Dredložiti naši v'adi. Ta memorandum zahteva iz narodnopisnih. gosrnidar-^klh, z«rodovinckih, zem!iepisn;h ln strateških razdorov, da se Baranja združi z .himsbviio.
= Vprašanje hrvatskega bana. Sela ministrskega svt.'a dne 21. t. m. je tinjala štiri ure. RnznravliaM so o ban-*^kem vprašanju. Ime novega bana bo obj-vljeno. Čim se rešijo vsa ona vpra-Sauia, M so v zvez' z osebo novecra bana. Demokrrt^ki lisrl doznačio, da bo "ovi hn^atskl ban poslanec dr. Tomislav Tnmlienović.
— O ?kofn Mahničn le v enem izmed svo'ih Predavani r Zssrrebu govoril blvŠV pos'nnee profesor V. Spin-Hč. Bilo fe že določeno, da postane Krški škof dr. Volarič. vrl in o«W narodni bojevnik Istrski: bila 'e ustanovljena že ura. ko bo dr. Vola-riČ no predpi«ih priseare! na veroizpoved, in Spinčič je bil poklican za pričo. Z«dnii hip pa se ie to izprevrglo in imenovan ie bil Mabnič. Kaj ie bilo temu vzrok. Sn;n*ič ne ve; najbrž so Italijani pritisnili na avstrijske shirbe-ne kro*re da so se ti-!e izrekli za Mah-niča. ki le bi! takrat narodnostno nekako indiferen+en. Na Krku ie postal Mphnič nneional^n. ker je videl, da so nnsnro>niki narodnosti obenem nasprotniki vere. Trrlaial ie med dmerim >T*nčl<:«»ra Pri t« M?a«, ki sra fe avptril-«ka vlada rodnirala, a ko ie Volarič umrl. se ea je list spominjal le z osmimi vrsticami. Mabnič je verjel, da prinese našemu narodu spas habsburška ^inastiia: izpr^ohrnil *e je r tej veri šele z mi«ko deklaracijo.
— Vas poslanik v RomnnifS. Naš novi posTapik na romunskem dvoru dr. Boško Colak Antič Je odpotoval na svole novo mesto.
= £en«skl zbor v Beoirradn. V prvi Tolovici meseca marca bo tukaj veliko vensko zborovanje, kater^ea se nd°!e-?iv> zastopnice vseh jn rosi oven skih •/enkih odrnženl. Zborovanje se bo bavilo z žensko volilno pravieo.
— TVr. BeneS proti poljsko - romunski vn'aSki zvezi. Iz Pariza poročajo: Z raznih «trani so se napravili poizkus! da bi se dosegel sporazum med češkoslovaškim zuraniim ministrom dr. Benr^em in med zaarovornikom poljsko-romunsVe vojs^ke zveze. Vsi t! poizkusi so ostnli dosl«! brez vsakega uspeha.
~ Tzstop aktivnih češkoslovaških Čaja^nikov ir vojake. V strokovnem listu češkoslovaških častnikov se opozarja na deistvo, da v zadnjem času izstopa iz aktivne službe mnogo častni-
dramatsko umetnost, ie nortretiral s plastično besedo sleni naš avtor!
Strašno ie včasih živlienie teh potuiočih čeških komedijantov, a včasih t"di vedelo in globoko srečno. Čudovita ie strast. H Hh vzdržale v sli^žb! umetnosti vzllc nedostatku najprim;Mvneiše udobnosti.
Toda tako so začeniali nač skorai vsi veliki svetovni dramatski umetniki. Biti obenem raznašalec plakatov (cednlar). komik in *ra?cd.
pevec in rekvi/itar. sanl svo' kuhar In sluga, a biti hkratu še lačen !n Ideamo zaMobU^n. vse to zmore le mlad i^raloc. ki se zaveda, da ie našel nravi poklic ln k! pleza, makar s krvavimi koienj !n ootezaloč se z noht! in' zobmi, vztrajno kvišku k ideali!
ZeH bi. da b! čitali to Bobusla-vovo knii^o slovns^l Igrale! in dPe* tanfe po SiovenMl. Cltali na na! bi lo t:uJ? vsi. k! li"hfjo ^l^dališko umetnost. Tu naMel#o nota in sredstva, ki vcdMo rjo rilia. f?er as^era ?»ri a«:?ra.
Jako lepo ie tmoraM Bohuslav svolo p*atorrsko lb»b^z«»n do neveste A. L. v KrivnMatih kot rdečo nit aH cdnvH epski motiv v T!, dehi knfige. Tn lu»b«zensko razmerie le opisal psihološko in prav literarno: obenem pa je zanj značilna Tu Je razkrit ves '
Bohnslav! Prav karakteristične so tudi niegove digresije, v katerih nada sicer iz ravne struge svojeera pripovedovanja, a očituje pogumno in p<j> nosno svojo jekleno trdo nacionalnost ter versko svobodomiselnost. Marsikatero ostro, iedko opazko na domišljavost tovarišev čitamo tu in Jo podpisuiemo. Tičejo se pač le praznih ali snetljivih iVrakkih klasov, ki dvf^-vo glave najvišje, so do drugih, zlasti ravrateliev in publike, najbolj strupmi. a so sami neznačaini nesposobneži ali lenuhi. Taka objektivna sodba iz peresa strokovniaka — idealista umetnika — sicer tudi ne zaleže, ker srneti ne bpremeui nič v zlato. — toda nam nestrokovnjakom prinaša — čeprav naknadno — veliko zadoščenja.
Citalte Bohuslavovo knjigo!* Nudila vam bo oremnopo radost! In po»'ka. Hkratu pa vas u ver!, da more tudi nesrečnik nafti «rečo. V d e 1 u jo naide vsakdo. Tudi Bohuslav jo Je našel.
Fr. Oovekar.
kov. Vzrok izstopanju so baje zelo nizke place. Več izstopivših častnikov navaja kot vzrok izstopa >padanju ugleda vojsk e<.
= Češke iole na Dunaju. Iz Prage poročajo, da je dunajska mestna občina dala na razpolago več šolskih poslopij za 14 čeških Sol. S tein je za predaj re-en dolgotrajni konflikt med Frago in Dunajem, ki je na podlagi mirovne pogodba dolžan skrbeti za češke šole v me^tu.
= Poljska za svoje 2ide. Poljska vlada je vložila pri svota Zvezo narodov v Ženevi protest proti izgonu poljskih Zidov iz Avstrijo. Svet Zveze narodov jo pozval avstrifsko vlado, naj pošlje svoje za.-iopnike k tozadevni razpravi.
ss Obsedno stanj« na Poljskem so ne odpravi. Poljski notranji minister je izjavil, da se mora v 1M revolucionarnega raspoloženja Urokih mas podaljšati obsedno st'tnjo do meoooa mnja.
iz naše kraljggsfiis.
— Iz oporoke pok. Milana SaVtfea, Heograd, 22. februarja. Blagopokojni ravnatelj »Epohe«, predsednik srbskega novinarskega društva in narodni poslanec Milan Savčlč je zapustil 50.000 dinarjev novinarskemu udruženju in dru.-tvu gledaliških Igralcev.
— Centralizacija dobrotvornih d u-štev. Beogra'L-ka >Pohiika< poroča, da se pripravita nekak savez dobrotvornih društev, k/itrrim na čelu bi stalo društvo >Rdeči križ«.
— Grafična razstava v Osijeku. V Osijeku f»e vrše velike pripravo, da e * v juniju t., 1., ko se bo vršil sokolski zlet, otvori tudi jugoslovi nska grafična razstava.
— Komunistični dom — orožniška vojišnica, 1/. Splita poro.'ajo: Zgrmli>a tukajšnjega konranističnega doma, ki jo bil pred krnikim policijsko zasežen, se preuredi v oro.:.niško vojašnico.
— Kazen za nasilnega uradnika* V nedeljo popoldne jo množica ljml-Kiva v Obrenoven Hnčala okrajnega komisarja Ga vri lo viča, ki se je dne IS. t. m. zncel [>retep:iti a čevljarjem Alila>-nom Vnleticem, katerega je dal prijeti. Čevljar pa jo pobegnil, nakar ga je (Javrilovic dal ustreliti. Tri pogrebu pa ie n.nožica razburjenega ljudstva vdrla v nie«.rov urad in era težko ranila. Gavriloviča so popoldne morali prepeljati v bolnico.
— Z Goriškega. Ustanovila se je »Azienda idroekttrica Giulia«. to je drj^tvo, ki ima pravico za izkoriščajije vodnih sil v vsej Julijski Benečiji. — Italijani se uče slovenščine. V Tolminu so otvorili teča* za Italijane, ki se hočejo naučiti slovenskega jezika. Tečaj vodi učiteljica Lcopo'dina Koršič. Zajedno so otvorili tudi tečaj za Slovenj, ki se hočejo naučiti ituliianskega jezika. Ta tečaj vodita učitelj Lorctuoni in prof. Calvi. Poročilo pravi, da jc potreba državnim uradnikom, da poznajo poleg uradnega ježka tudi jezik, ki se govori v okraju. Oba tečaja sta dobro obiskana. — V Gorici se je izvršila prireditev goiencev »Dante Aiighleri« in konvikta Škodnikovega Iz Tolmina. Prireditev je bila dobrodelna. Na sporedu za gojence iz Tolmina je bilo par slovenskih pesmi.
— Med Postojno hi Logatcem. Razširila se je vest, da bo carinska postaja med Jugoslavijo in Italijo v Logatcu in ne v Postojni, kakor je bilo prvotno namenjeno. Zato se je občinski odbor obrnil do vlade s protestom, ki nosi mnogo podpisov, zahtevajoč, da se ne odtegne Postojni koristi, izvirajoče iz carinske postaje.
— Iz Istre. V Pufl pokajo bombe ponoči. Nič nenavadnega, ako ni miru nobeno noč. Vrgli so bombo proti poslopju 'Maluša v ulici Giovia. drugo noč ra proti gostilni San Marco v ulici Carducci Prva ni napravila škode, druga tudf ne nosebne škode, ali jako ie prestrašila liudi, ker je ulica v mestnem središču. Bombe so bile namenjene socialistom. Fašist! dhrato dalie in oblast jih podpira. — Na Vo-losVem hočejo snravitl ob kruh vse hrvatske sprevodnike na tramvaju in od-
praviti tam vsak napis in listek, ki ni italijanski. Vse hrvatsko mora izginiti z Volcskcsa in Opatije, tako pravijo ln tako tudi delajo Italijani. Oblast jim pusti presto roko.
— Trst — svobodna bika. Leta 1919. sta se srečali v Parizu deputacija z Reke in deputacija iz Julijske Benečije. Obe sta imeli polno italijanskih zahtev za konferenco. Grossich z Reke ie razlagal Pitaccu iz Trsta, da se ia Reka zavzela zi dosego svobodne luke. Pitacco je bil zbog tejra vznemirjen in je tako. šel k ministroma Orlandu in Barzilaju. ka/oč težko nevarnost, ki bi zadela od take razrešitve tržaško pristanišče, ker b? nastala reška konkurenca, ki bi bila skoro nepremagljiva. Oba ta ministra in še Sonnino povtIiu so zagotovi'i Pitaccu. da naj bo Trst kar lepo miren, kajti ako se kaj dovoli Reki, se bo to dovolilo tudi Trstu. Tržaška trgovska zbornica se je pričela na to pečati z vprašanjem svobodne Inke v vseh ozirih. Potem so se vršili Še opetovano razgovori v Rimu in sedaj ie končno pričakovati proglasitve svobodne luke. Vse govor! In razpravlia o novem položaiu. ki bi ga vsrvarila svobodna luka, slišijo se odločni glasovi proti svobodni lukl, pa zonet odločni za svobodno luko. Listi pravilo, da trgovski dotok in živahna transima in posredovalna trgovina hi ne bili v izgubo naroda, marveč bi se Trst s svobodno luko, ki bi bila močno sredstvo za asimilacijo in ekspanzivna stremijo-nia. Se le prav stopi! z Italijo In H b'l njen direktni in uvaževani interpret v svetu. 7a Jugoslovene bo bredne važnosti, ako se res proglasi Trst sa svobodno luko.
Tgfefonsli?* in brzolauna poročila.
• Naroča se pri avtorju, e. Fr. Bob''s!avu, bralcu. Srnichov — Praha, Podčbradova č. 746.
OTOK PAG V NAŠIH ROKAH
—d Zagreb. 22, februarja. Včeraj ob 13. Je ob velikem navdušenju prebivalstva nasa vojska zasedla otok Pag.
KONFFRFNCA ZA RAZDELITEV TRGOVSKE MORNARICE.
— d Beograd, 22. februarja. Za jupfoslovenske delegate na pariški konferenci za razdelitev trgovinske mornarice osredkih držav so imenovani dr. Mllcta Novakovič, admiral Drajzotin Priča, polkovnik G j. Lazič in inspektor prometnega ministrstva Lutterotti.
LONDONSKA KONFERENCA.
—d Pariz. 12. febr. Londonski poročevalec Agenee Havaa javlja: Prva plenarna seja londonske konference ee Je vršila včeraj popoldne ob 16. Pred palačo bivše kraljeve residence se je zbrala množiea radovednežev, da bi si ogledala prihod pooblaščencev.
—d London. 21. febr. Danes popoldne je Pnrejela v palači S. James zborujoča konferenca izlnvo grškega ministrskega predsednika o položaju v Mali Aziii. Ministrski predsednik je izvajal: Grki se z mirovno pogodbo v Sevresu popolnoma strinjajo. Grška Je pripravljena, da obračuna e kemalistl tudi brez entenrne vojaške pomoči. Prosi samo dovoljenja, da ai sme nabaviti kapitala v inozemstvu.
NESOGLASJA NA LONDONSKI KONFERENCI.
— d London, 21. februarja. Politični poročevalec lista »Manche-ster Otiardian« piše: Orientska konferenca se zač<:nja v Jasnem razkolu med mnenjem Francije in Italije na eni in Velike Britanije na drugi strani. Angleški zastopniki ne soglaSajo z izpremembo sevreške mirovne do-grodbe v teritorialnem oziru. dočim so Francozi in Italijani, kakor se vidi, za izpremembo. Govori se, da se poteguje Italija Se b^M kot Francija za to, da se vrneta SmJrna in Tracija Turčiji.
UTESNITEV PROMETA V AV-STRUI.
— d Dunaj, 22. februara. Poll-Hsche Korrespondenz piše: Vsled na-
v kupičenja blaga je bila avstrijska že-
lezniška uprava prisiljena, omejitf promet, kar se izraža v odredbah o ustavitvi sprejemanja blacra pri tu-zemskem promern z Izjemo važnih živilskih transportov in o ukinitvi prometa gotovih brzovlakov. To je vplivalo na inozemski promet, zlasti na češkoslovaški. V svrho ureditve Iz tejra nastalih vprašanj Je prišel na Dunaj češkoslovaški železniški minister dr. Burcrer, da se podaja s sek-cijskima načelnikoma Maglom in Bas.to.
SOCIALISTIČNI KONGRES NA DUNAJU. — d Dunaj, 22. februarja. Danes popoldne je imjela konferenca socialistov pod predsedstvom Longueta otvoritveno sejo. Dr. Friedrich Ad-ler je pozdravil zborcvalce in. razmotri vajoč naloge konference. Izjavil: Ne vdajino se iluziji, kakor da b! se dala internacionala na en rrah zopet vzpostaviti. Današnja konferenca ne reprezentira internacionale v zmi-slu ideala, ki nam je pred očmi. Dandanašnji sploh ni nobene internacionale. (Odobravanje.) Prav tako kakor na konferencah v Ženevi in Moskvi, je tukaj v resnici zastopana samo tretjina svetovnega proletariata. Naloga konference bo, ustvariti orodje, ki naj omogoči internacionalo. Nrjčemo ustanoviti internacionale: za to čas še ni zrel. marveč ustvaril hočemo delovno skupnost strank, ki bo imela smoter, da deluje za Idejo, da bi internacionala obsegala ves svetovni proletariat. (Odobravanje.) — V imenu francoske delegacije je odgovoril nato Longuet: Mi bomo zdaj ustanovili kristalizacljsko osred-|e, v katero socialisti stavijo največje nade. — Potem le župan dunajskega mesta Reumann v Imenu večine občinskih svetnikov pozdravil kongres. — Delegat socialno demokratske stranke v Srbiii Topalović je pri konstituiranju predlagal na; se dosedanja komisija (dr. Adlcr, Crrimm (Švica), Lcdebour in VVallhead) izvoli za stalno predscdni.štvo. Obenem se Je zabvalil dr. Friedrichu Adlerju za nozdrav. Predlog se jO sprejel. Prihodnja &eju jutri.
44. štev.
•SLOVENSKI NAKUL)-, dne 24   februarja ItTil.
3. stran
VERSKE BORBE NA CESKEBL
—d Prapra, 22. febr. >Bohemia< javlja iz Budjejovic: Ko se je v nedeljo vršilo v stolnici posvećenje škofa Ber-the, eo se dogodili v bližnji seminarski cerkvi mučni prizori. Pristaši nove češkoslovaške narodne cerkve so hoteli opraviti 6vojo službo božjo dočim je čital v isti cerkvi mašo katoliški duhovnik. Vnel se je vrižč in pretep, tako da je morala policija cerkev izprazniti.
VOLITVE V PRUS1JL *
— d Berlin, 22. febr. Po dosedanjih poročilih Je izvoljenih v pruski deželni zbor 339 poslancev. K tem prištevajo dosedanjih 22 poslancev volilnega okrožja IX (Gornja Šlezija), tako da bi znašalo skupno število poslancev 421. Od teh odpade večinskim socialistom 113, demokratom 26, centrumu 90, nemški ljudski stranki 57, nemški nacionalni ljudski stranki 73. gospodarski stranki srednjih slojev 4. neodvisnim socialistom 28 In združenim komunistom 30 mandatov.
— d Berlin, 22. febr. Končni rezultat državnozborskih volitev v Slesvig Holsteinu je nastopen: Nem-Ski nacionalisti so dobili 2 mandata, nemška ljudska stranka 2, cen trum 0. demokrati 1. šlesviškoholstciuska deželna stranka 0, socialni demokrati 4. neodvisni socialisti 0, komunisti 0, Danci 0.
BREZPOSELNOST V NEMClJL
— d Berlin, 22. februarja. Navzlic vsem odredbam se je brezposelnost mesca januarja znatno povečala. Število podnore potrebnih ie na-rastlo od 410.000 na 432.000. Z ozi-rom na podporo Članov rodbin in spričo dejstva, da v sled omejitve podpore prejema podporo samo polovica brezpose' ... se mora smatrati, da približno 2 milijona ljudi nima prejšnjih dohodkov. K temu pri-deio še delavci, ki ne delajo ves dan; potemtakem je približno 10 odstotkov vsega prebivalstva brez zaslužka.
BREZŽIČNI TELEFON.
— d Rim, 22. februarja. Na »Zep-pelinih«, ki jih ie Nemčija izročila Italiji, so se izvršili uspešni poizkusi z brezžičnim telefonom.
PAPEŽ IN NUNE. ^d Pariz, 22. februarja. (Brezžično). Papež jc razpustil samostan kar-melinčnnk v Marienthalu pri Strass-burgu in sicer radi odpora proti Rimu. Ker se redovnice papežu nečejo ukloniti, obstoji možnost da se zaprosi za posredovanje francoske oblasti.
POŽAR V DELHIJU.
— d London, 22. febr. Požar je uničil razstavo motorjev v Delnim, škoda znaša 150.000 funtov šterlin-tfov.
Glasssui Iz Korešhs.
Celovec. Z ozirom na Dogrome, ki so se na povelje in stroške »Hei-matsdiensta« vršili na svečnlco na Slovence v Rožu. ie deputacija 16 kmetov iz Roža intervenirala pri deželnem glavarju dr. Lemischu in pri policijskem ravnatelju Spitzerhi preko okrajnega glavarja dr. Rainerja. ker je le ta znan kot izvrševalen organ protislovenskih sklepov »flci-matsdiensta«. Lemisch in Spitzer sta strmela nad odločnim nastopom ro-Žanskih kmetov, ki so mirno izjavili, da se takoj oborože v svrho samopomoči, ako oblasti ne ukrenejo, kar je potrebno za varnost oseb in imetja. Lemisch m Snltzer sta obljubila vse mogoče, v Podgorje c <-'~h takoj 8 orožnikov. — V Podgoriah, kjer so nemčurji, med njimi A. Kat-nik, smrtno nevarno ranili z nožem Slovenca Podlipnika, so dne 2. t. m. imenovanemu zapalili ogenj pred skednjom. iz hleva pa so mu izpustili vso živino in konje. Pri vlomu v hišo sta bila udeležena rudi dva nemška preoblečena orožnika iz Podrožice. Drugi dan so navalili na hišo »Pri Ahacu«, pobili so hišna vrata In vsa okna, potem pa so vdrli
z bodali v rokah v hišo. kjer so planili na proseče ženske, ki niso mogle prej zbežati. Moški so se bili k sreči prej poskrili v senu.
Medborovnica. Pri tukajšnjem napadu na Slovence so slovenskemu gostilničarju Petriču razbili vsa okna. Odlikovala sta se posebno Ru-piiev in neki delavec, ki dela v VVernlgovi tovarni. Domačim se nič ni zgodilo, ker so se še pravočasno poskrili in zaprli v klet.
Borovlje, Nekateri borovcljski puškarii ponujajo po nemških listih v Avstriji za reklamo posebno vrsto lovskih pušk pod marko: »Deutsches Plebiscitgevvehr«. Iste puške pa prodajajo tudi v Jugoslavijo, ne le zato. ker jim denar »teh prokletih čužov« diši, ampak tudi zato, ker v Avstriji niti teh plebiscitnih pušk ne morejo prodati. Od naprej bo treba, da se v tem pogledu malo bolj strogo postopa, rudi če bo Dri tem kak nemčnrski prodajalec pušk v Jugoslaviji moral vrniti uvozno dovoljenje za puške, katerih zagrizeni sovražniki in nemčurji v Borovljah v Avstriji ne morejo prodati.
nemcl u Kočenju — narodna manjšina.
Navzlic nemškim števnim komisarjem, katerih nastanitev in poslovanje se je že ponovno žigosalo po časopisju, je podalo ljudsko štetje v Kočevju ta-Ie rezultat; skupno število prebivalcev 3252, od teh Srbobr-vatov 243, Slovencev 1826, ostalih Slovanov 24, Nemcev 1154, Italijanov 3 in Madžara 2, torej stoji nasproti 1154 Nemcem 2069 Jugoslove-nov ali 63.6% Jugoslovenov proti
36% Nemcev. Ako bodo pri predstojećih občinskih volitvah dali Ju-gosloveni kaj na svojo narodno in lastne države čast ter se dali voditi od pameti mesto strankarske strasti in se strnili v skupno bojno falango, je pričakovati, da pride mestna občina Kočevje naravnim potom v slovenske roke, kar bi bilo tem pomembnejše, ker stoji v nieni upravi nad 50 milijonsko premoženje.
Dnevne uesti.
V Lfublfam  23. februar/a 1921.
— Razmejitvena komisija v LJubljani Za določitev mej med Jugoslavijo in Italijo v odseku Triglav— Reka določena razmejitvena komisija je prispela tekom včerajšnjega dneva v Ljubljano. Vsi Člani te komisije. Jugosloveni ln Italijani, so nastanjeni v prvih apertmentih hotela »Unlona«. Člana Jugoslovenske delegacije pri tej komisiji generalštabni polkovnik Milan Ječmenič in pehotni polkovnik Aleksander D a -s k a 1 o v I č sta že dopoldne dospela z zagrebškim vlakom Iz Beograda. General Maister kot r jugoslovenske delegacije je ob 10. zvečer prispel z mariborskim vlakom. Italijanska člana komisije general V a c h e 11 i in polkovnik G a -r I b a 1 d i sta ob 5. popoldne prispela lz Logatca s tržaškim popoldanskim brzovlakom. Italijanska člana le na glavnem kolodvoru pozdravil italijanski delegat v Ljubljani de C o m e 1 -li. Predsednik italijanske delegacije Salata se je jugoslovenski delegaciji brzojavno opravičil.
— »Kal se pripravila?« Z ozirom na notico, priobčeno pod tem naslovom v našem listu, nam poročajo, da je bilo pred enim mesecem iz smodnlšnlce pri kamnolomu kemične tovarne v Hrastniku ukradenih 50 Vi ekrasita. kmalu nato pa iz smodniš-rnce podjetnika Riickla v Hrastniku 45 kg dinamita. Da-li se je odredila v tej stvari kakšna preiskava in da-II so prišli storilcem na sled, nI znano. Ljudski glas pravi, da so s temi tatvinami v zvezi gotovi prevratni elementi, ki se rekrutirajo iz komuni-»tičoih io nemških krogov.  Dasi Jo
vse to baje javna tajnost, vendar ne ukrenejo poklicane oblasti ničesar, da bi napravile konec nevzdržnim razmeram v Hrastniku, nasprotno trdovratno zapirajo oči pred pojavi, ki bi drugod izzvali takoj najenergič-nejše protiodredbe.
— Na§ generanl konzulat ne razume našega jezika! Neki p-ospod iz Ljubljane se je obrnil na naš generalni konzulat v Kopenhagenu s prošnjo, da bi mu preskrbel neke potrebne informacije. Pismo je bilo pisano, kakor se samoobsebi razume, v našem jeziku. Generalni konzulat mu je vrnil to pismo z nemškim dopisom, ki slove s popravljenim pravopisom dobesedno tako-le: »Im Besi-tze Ihres Geehrten vom 25. JSnner bitte Ich Sie beifolgenden Brlel in deutsch oder franzosiseh zu liberse-tzen, da das Konzuat nicht serbiseh versteht und hier in Kopenhagen nie-mand serbiseh Obersestzen kann ... Hochachtend serbisch-kroatisch-slo-wenisch Generalkonzulat.« Dopis ne nosi uradnega pečata, zato ni izključeno, da pismo našega izvestitelja nI prišlo v roke generalnega konzulata, marveč je bilo menda odprto od nepoklicane roke. ki Je nato vrnila pismo s citiranim dopisom. Mogoče na je, da je dopis vendarle od samega generalnega konzulata. V tem slučaju pa bi vprašali našo vlado, zakaj ne skrbi zato, da bi imel naš generalni konzulat v Kopenhagnu vsaj enega uradnika, ki bi razumel naš jezik? Kako naj dobe naši državljani potrebne informacije od naših konzulatov v inozemstvu, ako ti uradi sploh ne razumejo našega jezika?. Konzu- J
lati stanejo ogromne svote, naj se torej tam nameščajo naši ljudje, saj Imamo za takšen posel na razpolago dovolj srbskih, slovenskih in hrvatskih uradnikov. Čemu bi nai država metala ogromne svoje v žrelo hilih nam često sovražnih uradnikov, ko imamo naše ljudi, ki bi tudi radi skor-jico kruha?!
— Trboveljska družba je imela dne iS. decembra 1919 svoj občni zbor, kali remu se je predložilo Wtno poročilo Francoski izvod tega tiskanega poročila smo dobili in tu čitamo, da so prišli drnžMni rudniki v Jugoslaviji pod sekvester, potem pa: et un ingenieur distingue de V Etat Monsiour Herma-gor P i r n a t, conseiller superieur dea mineš a ete nomme eommissaire de sur-veillance. II s' interesse vlvement au developpement de noti ^ Soriete ct se-eonde nos efforts d' ime facon meri-tant toute notre recounaissance.f — ali slovensko: >in inžener, določen od države, g. Mohor P i r n a t, višji rudarski svetnik, je bil imenovan za nadzorstvenega komisarja. On so interesira živo za razvoj naše družbe in nas podpira na način, ki zasluži veo našo zahvalo.«
— Tako le prav. Na Vranskem biva od meseca oktobra kot begunec g. Nikolaj Antipin, bivši državni pravdnik v Odesi, s svojo rodbino. V kratkem času svojeea bivanja med Slovenci si je v besedi in pismu pridobil popolno znanje slovenskeg jezika. Ker je vajen dela in ker ima sina, ki je posečal tretji gimnazijski razred, se je e. Antinin potrudil, da bi dobil kakršnokoli službo v mestu, kjer se nahajajo srednje šole, da bi s tem omogočil svojemu sinu nadaljevanje girrmaziikih studii. Končno mu je to uspelo. Nameščen je za pomožnega uradnika pri državnem r>ra»vd-ništvu v Celju. Z zadoščenjem pozdravljamo, da se daje sposobnim ruskim beguncem pri nas kruh in delo, ker smo prepričani, da je ne samo stvar čio veko! iubja. marveč je to tudi v našem interesu.
— Osnivanje pravoslavne crkvene opSiine u Ljubljani. Pozivaju se svi stanovnici Ljubljane i okoline, koji su pravoslavne vere, da dodju u nedelju dne 27. februara u 10 č. pre podne u zbornicu »Deželnoga dvorca« na osno-vateljnu skupštinu pravoslavne crkvene opštino. — Pripravni odbor.
— Verska nestrpnost. Pišejo nam: >Možu, ki ima pravoslavno ženo, so je rodilo nedavno tega dekletce, ki sledi po sklenjenem sporazumu veri matere. Dekletce bi se torej moralo krstiti po pravoslavnem obredu. Za botra sta bila določena moževa sorodnika, ki sta seveda katolika. Toda tema dvema je njihov žunnik najstrožje prepovedal, da bi fundgirala kot botra ali kuma pri pravoslavnem krstu. Zopet nov primer versko nostrpnosti našo duhovščine I Pa ee čudimo, da so vedno bolj poglo-buje mržnja napram takim verskim celotam, ki so sramoto prosvetlenemu 20. veku.
— Odlikovanja. Profesor dr. Matej Potočnik in višji inšpektor šef obratnega vodstva v Celju Fran K o k a 1 j sta odlikovana z redom Sv. Save 5. vrste.
— Za kustosa ljubljanskega muzeja je imenovan dr. Fran Kos, profesor na Idrijski realki.
— Pri poverjenifrvu za aoc skrbstvo so imenovani: računski asistenti Mirko B e n e d i k, Anton P o r e n t a in Franc S c h o 11 za računske ofi-eijale.
— Iz poštne službe. Imenovan je za višjega poštarja Vinko 2gur v Dolenji Lendavi. Nameščen je kot poštni praktikant Rudolf Endliher. Podeljena je od-pravniška služba v Martjancih Tereziji Zemljak, v Cankovi Vlasti Trsten.ak, v Turnišču Mihaeli Vidali, v Crenšovcih Marjeti Ncmethy, v Kotljah Brigiti Ju-rač\ v Fali Oiliji Papež in v Bodoncih Emi Szinicz. Premeščeni so: poštni asistent Franjo Kvas od ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu uradu Ljubljana 1. poštarica Minka Govekar iz Studenca v Ljubliano 5. poštar Janko Praprot-nik iz Moškanjcev v Strnisče pri Ptuju, poštarica Franja Šega iz Oplotnice v Studenec pri Ljubljani in poštna otici-jantka Mariia Arko iz Metlike v Ljubljano 1. Poštni službi se je odpovedal poštni praktikant Miroslav Kure. Začasno je vpokojena poštna oficiiantka Olga Gavri'ovič v Mariboru 1. Trajno vpokoieni sta poštna adiunktinija Helena Gabrijelčič. Ljubliana 1 in poštna odpravnica Antonija Hribovšek v Mat-niku. Razrešena ie poštne službe poštna odpravnica Krista Jelene v Dvoru. Uvrščena sta v oficuantski stalež poštar Rudolf Bož;č Ljubliana 1 in poštna odpravnica Zjnka Vrančič v Metliki. — Razpisana ie poStarska shižba v Žre-čah (H/2). Prošnje ie vložiti v 14 dneh.
— Dovoljeno po«o:ilo. Deželna vlada je dovolila mestni občini ljubljanski, da sme najeti za mestno zastavljalnico kot obratno glavnico no potrebi posojilo do naiviftlega zneska 300.000 kron ob najugodnejših obrestih.
— Cnvajmo spomenike l Ob času pronavljania rimskega zidu na Mirju je bila na posebnem ptebru vzidana bro-naata plošča a primernim napisom. Ta plošča le sedal v nevarnosti da ne iz-fine nekega dne a stebra. Zlikovci 60 pobrali rs z ploščo male trikotne okraske med besedilom, zadnji čaa pa rudi levi spodnji vijak, ki je držal ploščo k zidu. Nevarnost je da ne zncrl-damo nekega dne prazen steber, brez bronaste ploaco, katera jo % današnjem času
precejšnje vrednosti. Toliko merodaj-nim faktorjem v prijazen opomin. A. I*.
— Prepovedano časopisje. Policij« sko ravnateljstvu v Ljubljani je izd točen seznamek vi>eh časopisov, k; rim je v Jugoslaviji odvzet poštni
bit. Največ je nemških, 25. dalje m; -žarskih in končno nekateri ameriških jugoslovenskih listov. Vse to prepovedano časopisle pa je brc/, pridržk:. | hajalo v Ljubliano vkliub prepovedi ker ni bilo doslej točnega seznama.
— Ustavljene stipcndi?e. Ministrski *vet je sklenil da «o z začetkom letne-pa semestra ukinejo štipendije Q dijakom, ki študirajo v inozemstvo.
— Studiranje   Inozemcev na nemških visokih šo-iah. Ministr
za prosveto ie prejelo od nemškega nančnega ministrstva besedilo naredbe glede studiranja inozemcev r.a nemških visokih šolah. Po tej naredbi mora vsak mozemec, ki želi pose-čati nemške visoke Šole, prošnji za sprejem razen običajnih listin predložiti še te-le dokumente: 1. Izpričevalo, ki dokazuje, da ima prosilec v domovini pravico za vpis ':. 11 slušatelj vseučilišča; 2. dokazilo o zadostnem znanju nemškega JL-zika; 3. svn-jeročno napisan curriculum vitae, -t. dokaz, da ima prosilec (diiak) za.'ost-na sredstva za preživUarve in uje-nie. Te odredbe veljajo le za or.c Lr-žave. ki priznavajo reciprociteto T skih dokumentov, torej ravnopravnost naših in nemških izpričeval. VV redba se nanaša samo na vpis na državne in na one javne šole. ki stoje pod neposrednim nadzorstvom države, ne na na zasebne šole. Naši dijaki, ki bi hoteli posečati visoke šole v Nemčiji, morejo prošnje predložiti nemškem:i poslaništvu v Beogradu za letni semester najkasneje do 20. februarja, za zimski semester pa do 15. avgusta. Odgovor na predložene prošnje pride preko pos^an;Štva.
— Naredbo o izenačitvi plat srednješolskih n?*^avnikov (učnih o-e1)) v naši državi priobčuje Uradni li.-^ £t. 13.
— Mestni dohodar<jtveni urad radi snaženja uradnih prostorov dne 24. in 25, t. m. za stranke ne uraduje.
— Utesnitev prometa. Obratno ravnateljstvo južne železnice aaznanja ; Ker jo Avstrija ukinila obrat ekspresnih vlakov št. 3 in 4 na proeri Dunaj-Maribor glavni kolodvor, izostanejo od 23. t. m. dalje do preklica na proeri Maribor - Trst pri ekspresnih vlakih št. 3 in 4 kurzni vozovi med Dunajem in Trstom ter pri brzovlakih št. 7 in 8 na progi Maribor gL kol. — Zagreb kurzni vozovi med Dunajem ln Zagrebom ter med Dunajem in Boocrradom. Promet češkoslovaškega brzo vlaka ostane neizpremenien.
— Redna profosura za stavbo ladij in ladijskih strojev na tehniki v Pra«i. Konzulat čehoslovške republike v Ljubljani nas prosi za objavljenje tega poročila: Češka tehnika v Pragi ustanavlja redno profesuro za stavbo ladij in ladijskih strojev, v slučaju potrebe se bode pri pristojnih uradih posredovalo da bi se eventualno pozneje razdelila na dve profesuri, to se pravi profesora za stavbo ladij in profesuro za stavbo ladijskih 6trojev. Gospodje f trokovnjaki, kteri bi sodelovali v obeh ali v eni izmed omenjenih 6trok, in bi se interesirali zn to profesuro, naj se priglase z popisom dosedanjega delovanja kakor praktičnega tako literarnega, oziroma osebnih s\oiih zahtev na: Dekanat českć vvsoke fikoljr tecbnicke v Prazo. do konca maj* 1021.
— Iiižcnferji za vojno mornarico. Tukajšnji urad vojne mornarice nam javlja: Vojna mornarica potrebuje tri ladjedelske inženjerje, 3 strojne inže-nierje. 2 elektroinženierja in 3 stavbena inženjerje. Reflektanti, ki imajo biti naši državljani, naj dopošljejo prošnje Udolenju za Mornarico, Zemun, do 1. avgusta t. 1. Vse druge pogoje dostavlja Odelenje za Mornarico prosilcu direktno.
— Grob ob Triglavskem fezeru.
—V »Plan. Vestniku« čitamo: Ako se vračaš s svoje triglavske ture mimo Sedmerih jezer čez Komarčo v Bohinj, se med potjo gotovo ustaviš alt celo prenočiš v »Koči pri Triglavskih jezerih«. Po kratkem odpočitku te bo pač zanimala tudi okolica koče. Tik pred njo leži jezero, ki se na zapadni strani zavije okrog: hriba nekoliko na desno,- Mikalo te bo iti k ovinku pogledat, do kam se jezero razteza. Na levi strani, malo nad jezerom, kier je le tu in tam med skalovjem malo trave, ugledaš naenkrat pred seboj v zemljo zataknjen, preprost lesen križ in z belim kamenjem obkrožen grob. — Poizvedel sem in izvedel, da sta bila med vojno na tem mestu ustreljena dva Rusa. Kot avstrijska vojna ujetnika sta bila zaposlena pri napravi ceste na Bogatin, kjer je bila svojčas bojna črta proti Italiji. Skušala sta od tam pobegniti k Italijanom. Baje se jima prvi beg ni posrečil: po drugem begu so ju orožniki zasačili v neki bajti na Ovčariji. Odgnali so ju na samotni kraj ob jezeru; tam sta si morala izkopati jamo — in svinčenkc so jima končale življenje ... Tako so ml pravili pastirji-domačini, ki so z bližniega vrha opazovali strahotni dogodek. — V samotni gorski tihoti je tuji grob. eden Izmed stotisočerih. ki pokrivajo neznane vojne Žrtve, pozabljene v tujini, zastonj pričakovane v lastni domovini.
— Konzulat čeho«?!ovatke repnbTU ke v LJubljani naznanja vsem Intero* centom, da je v vsaki z idevi, pri kat^ ri zahtova stranka tuui uradni odgovor, priložiti znamko, odnosno znesek za poštnino, ker se v drugem slučaju k^nsulat ne bo ozirul na vlo^e.
— Vclesejcm v Pragi. Miniter za promet jo dovolil posetnikom č> škoslo-\a.škega velesejma polovično vožnjo za t 1 in nazaj, in sicer to od 23. frbniar-|a do 12. aprila. Posotniki m morajo nabaviti znak in legitimacijo tukajšnjega češkoslovaškega konzulata. Legitl-aiacija i:,nra biti uverovljena od tr-govske zbornico, a na povratku mora praska trgovska zbornica potrditi, da j*3 lil dotični res na sejmu.
— Pomoč Invalidom. Okrnijo pivarstvo v Kamniku je blagovolilo VDO* MUi invalidskemu oddelku 271 kron umvIi neke zlirke za pcmoč voinim Invalidom.    Beležimo to kot razveseljiv
dokaz, da se ve dar m idejo še ljude« ki lajšajo bedo^svojim bližnjim z znatnimi don: mirni pridevki, v tem slueniu naibednejšim med bednimi — vojnim nohablicno.m 5i žrtvam. Invalidski oddelek povcr»c: ištva za socialno skrb izreka darovalcem v imenu invalidov tem rot"m Iskrcno zahvalo z željo po mnogo po<memovaL,;,t.
— »Marijin Dom« v Kočevb?. Pišejo nam: »Marijin Dom«, to j-» dekliško vzgajal Išče z osemrazred-nico in meščansko ter trgovsko Šolo sester Pavlank v Kočevju, s * hoče bale razgrati in v poslopji nastaniti žensko poboPŠevalmco. Nimamo nič nroti temu. da se ukine samostanska
a, (oda le nroti enakovrednemu nadomestku, odločno pa protestiramo proti temu. da bi se v slovenski četrti mesta Kočevje s krasno razvojno prihodnostjo ta razvoj ustavil s tem. da se nastani med nas, v oč»e;!ed naših hiš in otrok, propadlo ženske, ki po svojih znanih manirah spadajo na kakšro rra^čino sredi gozda. Slovenski posestniki rasi prodamo svoje hiše in se izscPmo iz Kočevja kot pa da bi imeli take sosede! Ali poverjenIŠtvo za socualno skrb res nfma človeka z zdravimi možgani in normalno razvitim moralnim čutom? In kdo ;e tisti žen;j. ki vedno jaše Kočevje s svojimi bornimi sociialnimi idejami? Mi bi ga radi poznali. Več slovenskih posestnikov,
— Misifonar-politik. Pretekli teden se je vršil v Metliki mlsijon. V četrtek je bila pridiga za može. Pa* ter-frančiškan je sprva govoril o temi. ki spada res v cerkev in na lečo, a proti koncu je krenil na politično polje. Svoj prehod je opravičeval nekako tako-le: »Vem, da ne spada politika v cerkev in da pravijo višjo oblasti, da se prižnica ne sme zlo* rabljati v politične svrhe, toda kato liški duhovnik si ne morem kaj. da bi ne storil svoje dolžnosti.« In potom Je začel govoriti o katoliško-« politični organizaciji ter pozivati ljudi, naj pristopijo k nji. Takoj ko ze le bil mož dotaknil politike, so nekateri poslušalci zapustili cerkev in odšli. Izražali so svojo nevoljo, zakal prišli so bili v cerkev in ne na politični shod. Pravijo duhovniki, da se politika ne da strogo ločiti od vere! Samo poglejmo tega patra, kako dobro se je zavedal, kdaj Je zapustil svoje pravo versko polje in zašel na politično stran, da se je celo vsleJ tega opravičeval! Ali nI sam priznal, da Je kršil svojo pravo misijonsko nalogo. Kot katoliškega duhovnika je njegova naloga učiti in razlagati verske resnice v cerkvi — kot katoliški politik ima pa priliko pokazati na političnih shodih svoje zmožnosti in svojo bojno naravo. Tudi ima na razpolago politične časopise, kjer so lahko na dolgo in široko razpis--, toda cerkve naj v te namene nikar no zlorablja. Sami kažete, gospodje, zakaj se bojite kancelparagrafa!
— Ponesrečena pot k poroki. Včeraj popoldne se jc hotela odpeljati s brzovlakom iz Maribora proti Gradcu elegantna dama C!za Stčger iz mariborskega okraja. Carinski uradnik jo io pred odhodom poslal k telesni preiskavi, kjer so našli v njenem »mufu« škatlilco za vžigalice, ki je vsebovala tri bankovce po 1000 dinarjev. Gospodična rTlza se je v zadnjem trenotku spomnila, da je nevesta in da gre v Gradec k poroki, toda carinik nI Imel usmilicnja s praktično nevesto, ki je morala za enkrat ostati še v Mariboru.
— Manipulacije carinskega uradnika. Iz Maribora nam poročaio o znani aferi carinskega uradnika Nepomuc-kega, da so Že uradno dognane negove velike manipulacije, Ncpomucki se Jo izdajal tudi za finančnega komisarja In kot tak pobiral razno trošarino pri strankah. Po sedal ie ugotovljeno, da je izmanlpulira! 160.000 kron. Celokupne manipulacije pa znašalo najmani še enkrat toliko. Globe, ki so mu Jih plačevale stranke, sp!'h nI vknjlfeval. Manipuliral je tudi s konfiskacijam b'agom. kl ga je potem baie prodaiala njegova žena. Pa tudi drugače ni bil poseben poštenjak. Tako se »e pritožila neka žena. da io je N°pomucki spravil Iz zaporov v neko predmestno gostilno, kler io je nagovarjal k grehu, ker pa le bila žena pestena. io ie lz leze zoret poslat nazal v zapore. V svoiern uradu ie pustil vse v naive?iem neredu. Kakor znano, ie Ncnomucki fimri ral roparski napad na svojo osebo, s čemur jo vzbu-
Jfl pozornost oblasti. Izročen bo dr-tavnemu pravd ništvu.
— Državni stanovanjski nrad v Ljubljani. Prejeli smo in priobčujemo: V javnosti je razširjeno pogrešno mnenje, da imajo uslužbenci državnega s; -Bovanjskega urada odločilni vpliv na rešitev stanovanjskih zadev in da je mogoče doseči nerodno rešitev, ako so Uslužbenca podkupi. Plačila v ta namen so izgubljen denar. To velja seveda tudi za plačila, katera je suspendirani kanelist Besov več strankam iz-TabiL Radi teh zločinov teče proti Be-00vu kazenska preiskava radi goljufije in ne radi podkupovanja. Da se stranke obvarujejo pred takimi goljufijami Je predsednik stanovanjskega urada dal nabiti na vrata sledeče svarilo: Na znanje. Stranke se opozarjajo, da v stanovanjskih zadevah ne odločujejo uslužbenci tega zavoda, ampak stanovanjski sosvet (2 zastopnika hišnih lastnikov In 2 zastopnika naiemnikov — glej §§ 6 in 6 pribite naredbe št. 747/1919), v drugI instanci pa poverjenik za socijalno skrbstvo. Podkupovanje uslužbencev ne bi imelo zatorej nobenega pomena za stranke. Odloki o stanovanjskih zadevah (odpovedi, zasege naka-tila stanovanj itd.) morajo biti podpisani od podpisanega, sicer niso veljavni. Pritožbe radi nerednosti uslužbencev naj še predložijo podpisanemu ali
Spoverjeniku za socialno skrbstvo. — o v a n s k i m. p., načelnik. — Navedena paragrafa se glasita: § 5. V vseh važnih vprašanjih, posebno: 1.) o odločitvi stanovanjskih In imenovanju zaupnikov stanovanjskih okrajev; 2.; o izvajanju stanovanjskih izkaznic; 3.) o preselitvi in priselitvi v področje ljubljanskega stanovanjskega okoliša; 4.) O posegu po stanovanjih; 5.) o odpovedi in oddaji stanovanj; 6.) o določitvi najemnine. § 6. Stanovanjski sosvet je sestavljen: a) iz 2 zastopnikov hišnih posestnikov; b) iz 2 zastopnikov najemnikov. Zastopnike hišnih posestnikov In najemnikov, istotako njih namestnike imenuje poverjeništvo za socijalno skrbstvo na predlog stanovskih in strokovnih organizacij.
— Čudno postopanje stanovanjskega urada v Mariboru. K doti enemu dopisu iz Maribora v št 37 smo sprejeli in objavljamo: Gospod uredniki Dovolite mi pravičnosti na ljubo kot zastopniku R. Kokoschinegga sledeče pojasnilo. Kokoschineggu je leta 1920 stanovanjska komisija v Mariboru zasegla ▼ njegovi hiši celo njegovo stanovanje, obstoječe iz 7 sob in pripadki. To stanovanje bilo nekaj časa prej od lastnika i ogromnimi stroški na novo preurejeno za njega in rodbino s 4 prostori, trije prostori pa so bili z vednostjo takratne stanovanjske komisije oddali od R. Kokoschinegga ustanovljeni in vodjeni izvozni družbi »Mar-bage. — Zato je pa R. Kokoschinegg ovoje lastne obsežne trgovske prostore in skladišča v pritličju prepustil Jadranski banki, odnosno Balkanu, in koncediral Jadranski banki vrh tega pravico do predlcupa hiše. Bilo |e torej naravno, da se Je R. Kokoschinegg proti krivični zasegi po obnovljeni komisiji upiral tudi kot lastnik hiše in vsled priznane la=tne potrebe teh prostorov dosegel ukinjen le naredbe. «— Novembra 1920 se je R. Kokoschinegg odločil sezidati za se in za družbo >Marbagc novo hišo in je svojo hišo prodal slovensekmu trgovcu J. Š. o pridržkom služnostno pravice brezplačnega stanovanja za svojo rodbino in družbo »Marbag« z dobo 2 let —> To pogodbo je odobrila vlada v Ljubljani (v dveh oddelkih) in pa Jadranska banka — Ker je pa R. Kokoschinegg prezrl to pogodbo predložiti v odobritev tudi poverjeništvu za socijalno skrbstvo, eo se začele znova delati skomine po lepo preurejenem stanovanju! Aspirant na to stanovanje je zavrnil druga njemu na razpolago stoječa stanovanja in obnovil ukinjeno postopanje. V tem slučaju pač ne gre za represalije proti Nemcu — nepolltiku, namreč je stvar pravičnosti, da ee, prodno se upravičenca spravi izpod lastne strehe premotrijo pritožba, kupna pogodba v njenih določbah in pa zaveza dosedanjega lastnika, tekom 2 leti sezidati novo hišo. — Vse to je v javnem, da, celo v državnem interesu, knj-ti R. Kokoschinegg je Imel za 1. 1920 predpisanih davkov K 877.079, — družba Marbag na samo na plačani prl-dobarnini 19.600 K. V lavnem interesu ne spadata taka državna in občinska davkoplačevalca iz lastnih prostorov ven na cesto, še manj na — z milijonskim premoženjem — iz danes slovenskega Maribora v inozemstvo! — Z zahvalo in odličnim spoštovanjem dr. D. Tre o.
— Onim, ki potujolo v Ameriko. Kljub temu, da je zunanje ministrstvo pred nekaj časom ravno tem potom opozorilo prebivalstvo na to, naj ne potuje v Ameriko, ne da bi poprej dalo vidi-rati svoje potne liste pri konzulatih Zedinjenih držav, se še vedno dogaja, da posamezniki ne vpoštevajo tega svarila ter tako zadeneio na velike težave na svojem ootovanju, Konzulati Zedi-njenih nVžav imajo pravico vidirati potne liste samo pripadnikom tiste drže ve, v kateri uradujejo. Prebivalstvo 9* ponovno onozarja, naj ne potuje v Ameriko, ne da bi ponrei dalo vidirati svoje potne liste ameriškim konzula* lom v Jugoslaviji. Tz konzularnega oddelka zunanleera ministrstva, dne 2. februarja, št. 5009.
— Noffo si le zlomil. V Ljubljansko javno bolnico je bil sinoči pripeljan posestnikov sin Jos. Slaninšek iz Hra-stovca nri Mariboru. ZJomil si je nogo pod kolenom.
— Napad na Jesenicah. V Ljubljan-Jtojnico so včeraj £ripeUtii ppseafr> *
nikovega sina Andreja DemSarja a Jesenic. Nekateri fantje so ga s kolmi napadli in težko potokli po glavi, tako da je popolnoma nezavesten.
— Pomanjkanje stekla In lip postalo je že precej občutno, zlasti za okna pri dograjenih hišah. To se že vidi pri novozgrajeni hiši Južne železnice ob Resljevi cesti. To trinadstropno poslopje, ki bi bilo v okras vsakemu trgu ali prometni cesti v centru mesta, in s v oknih štirioglate šipe visoke k večjemu pa 15 do 20 cm, kakor so jih vpo-rabljali v starih časih pri večjih bajt - o na kmetib. Tu je le dvoje mogoče: ali je uprava Južne železnice dala vpoeta-viti v okna te male sipice lz štedljivosti, češ, za Ljubljano je vse dobro ali pa res že ni dobiti večje množine šip večjega obsega?
— Obdelovanje vrtov. Na naših vrtin za zelenjavo se je vsled ugodnega vremena pomladansko delo že pričelo. Zemlja se gnoji in orje in prihodnje dni se prične s sejanjem.
— Higijena na Kodeljevem. Pišejo nam: V predvojnem času so bili nedeljski izleti in sprehodi ljubljanskega občinstva ob Ljubljanici in po cesti Čez Kodeljevo proti Štepanji vasi rea užitek in razvedrilo danes se marsikdo ogiblje te okolice z na pol podrtimi na pol obžganimi barakami. Ob vodi smrad iz Ljubljanične struge s 3 m globoko stoječo brozgo lz mestnih kanalov in stranišč, čez travnike pa ti jemlje sapo smrad, ki puhti iz vojaških gnojnih kupov, ki se tam pariio. Kak-na atmosfera se bo razvila šele poleti ob vročih dneh in soparnih nočeh? Tudi z vodo se pri teh barakah trati; iz dveh vodnih cevi ti namreč teče neprenehoma voda po tleh! Pip menda sploh ni pri ceveh, inače bi se morala voda vendar zapirati.
— Prošnja. Tam v Vodmatu na Stari poti se nahaia zavod za slepce. V njem se vzgoiujejo naši največji slovenski siromaki — slepci. Maniši obisku lejo šolo. veliki se pa uče rokotvor-nega dclR. Ves pouk se vrši smotreno. ker le želja kuratorija, da bi postali ti reveži koristni člani družine in države. Mnogi izmed njih ljubijo prav posebno elasbo in petje. Poučujejo se zato v posebnih urah. Nekateri znajo že prav dobro igrati. Ker se žele nekateri moški gojenci izobraziti rudi v orclja-r.ju, bi kuratorij rad ustregel njihovi želii, a nima harmonija. Obrača so za to tem potom do usmiljenih src ter prosi ko bi mogel in hotel kateri dobrotnik odstopiti zavodu že rabljen harmonij, mogoče brezplačno aH pa vsaj proti mali odškodnini. — Kuratorij za oskrbo slepcev v Lfribljani.
— Državna razredna loterija. Tretje žrebanje 7. in 8. marca. Cena za 4A srečko K 576, H K 288 K K 144. */s K 72. Naročbe iz vse države naj se naslavljajo na glavno kolekturo: Medju-narodna banka d. d., odio za drž. klasnu lutriju, Zagreb, Nikolićeva ul. 7. l.f Gajeva ul. 8.
— Umrla jo na Sv. Petra cesti Št. 05 Terezija Košir, stara 77 let. P. v m.!
— Umrl je v Karlovcu dne 18. t. m. inšpektor avstro-ogrske banke v p. g. Avgust Miihlbauer po dolgi bolezni, tudi v LjubLani iz časa svojega službovanja dobro znan. N. v m. p.
— V Celju Je umrl g. dr. Ivan K r a-š e k, okrajni sodnik. Pokojnika prepeljejo v Laško, kjer bo pogreb v četrtek ob 16. Blag mu spomin!
To so le napol patrtlotjel« — Ko Je •toptl grof VVelsersheimb v pokol in postal Član gosposke zbornice, ni nikdar več oblekel uniforme, nego je hodil vedno v civilu s cilindrom. Pred par leti ga je na dunajskem Grabnu povozil izvdšček. Grofa so v nezavesti odnes'i domov in vse Je mislilo, da umre. Toda silni mož le okreval In zopet je stopical po Dunaju, kakor nekdaj. Dosegel je 86. leto Oženjen je bil z baronico Karolino Radenovo ter imel — kakor čitamo v poli mapistratnega popisovalnega urada v Ljubliani — dva sina In hčerko. Z n|im je umrl pač prvi in zadnji avstrijski domobranski minister — Ljubljančan.
aH lira.
Piaiifaii — domobranski minister mol WekeR[tieiii omri.
Z Dunaja poročajo, da Je na svojem posestvu na Ogrskem umrl bivši avstrijski minister domobranski grof Zeno pl. VVelsersheimb. Njegov oče, c. tn kr. komornik. Je bil do konca meseca dece-mbra 1849 v LJubljani guverner ter se je s svojo obite-ljo prve dni meseca Januarja 1850 preselil na Dunaj. Zeno, guvernerjev sin. Je bil rojen v Ljubljani 1. 1835.; do 15. leta Je Živel v na lem mestu, a že s 17. letom Je postal prostovoljec peSpolka. Grof Taafte Je pozval višjega častnika Zena VVdsersheimba 1. 1880 v ministrstvo, v katerem Je ostal skoraj celih 25 let Samo triie meseci so manjkali ministru We!sershelmbu. da bi bil mogel slaviti svoj srebrni ministrski Jubilej: toda cesar Prane Jožef Je bil ljubosumen na vsakogar; zato nI maral, da bi Ml stari njegov vojni minister predmet proslavljanja. Cesar ga Je torej odpustil le zato, da mu nI bilo treba ministru čestitati. Neštetokrat se le Izjavil cesar: »Jaz ne gra-tuliram nikomur!« — in VVelsersheimb Je to vedel. Ker Je slutil, da so mu ure v ministrstvu že štete, Je kazal svojo ogorčenost naravno demonstrativno. Na nočni seji državnega zbora je čital stoje cele tri ure odgovore na razna poslanska vprašanja. Ko so ga vprašali. Čemu se toliko trudi. Je grof VVelsersheimb odgovoril: »Pravijo, da sem star in slab! Dokazal sem Jim. da nisem!« — Po tej seji Je prišel na hodnik zbornice, se obesil na drog, ki Je nosil zastor, ter začel telovaditi. Opozorili so ga. da se lahko zgodi nesreča. »Komu? Meni? Nikoli!« Je odgovoril. Poslanci so nato kH čall, da bo zlomil drog. ker Je bil visok, robusten mož ... V zbornico Je prihajal ve* dno v uniformi In t sabljo, na katero se je opiral, kadar Je govoril. Bil je dober govornik, a z dušo In telesom vojak. nem. centralist In nemško povelje v armadi Jo bilo zanj nedotakljivo. L. 1866. se Je udele. fll avstrljsko-pruske vojne ter Je bil 1. 1877 v Pragi brigadir. Prage In njenih lepot nI mogel nikdar pozabiti ter Je vedno z navdušenjem govoril o svojem življenju v Pragi. Ko so mu češki poslanci, dasi so bili v ostri opoziciji, odobrili zakon o letnem kontingentu rekrutov, jih Je minister VVelsersheimb v svojem ustnem poročilu pred cesarjem pohvalil. Cesar pa Je nevoljen za« maiuUl s roko in zarezal: »Ah, pojdite mil
Reptrtoir Narodnega gledališča Ljubljani.
D r a m a :
Sreda,* 23. februarja: Golcota. Ped B. Četrtek    21. februarja:   Miss Hobbrf. Red E.
Petek, 25. februarja: Školjka. Red A.
Sobota, 26. februarja* Razvalina življenja. Slavnostna predstava v p o-slavo petdesetletnice avtorjeve. Izven a bil m.
Nedelja 27. fobr.- Golgota. Izven nbn.
Ponedeljek 28. febr.; Razvuliua življenja. Red C.
Opera:
Sreda, 23. fobr.: Baletni večer. Oosto-vanje Moskovskega imporatoirskega baleta, Iz v. nbn m.
Četrtek, 24 febr.: Baletni večer. Gostovanje moskovskega imperator-skepra baleta. Tzv. abnm.
Petek, 25. fobr - Baletni večer. fJosto-vanje mo^kovskeca imperatofc*skoga baleta. Izv.abnm.
Sobota 2«. fobr.: To*ea, Red D.
Nedelja. 27. fol>r.: Fra Diavolo. Mladinska predstava ob 3. pop. Iz v. abnm.
Ponedeljek. 23. febr.: Zaprto.
— Poslednje gostovanje »Hudo-žestvenega teatra« v Ljubljani. 1. in 2.
marca se vrši v opernem gledališču poslednje gostovanje članov znamenitega moskovskega umetniškega gledališča. 1, marca bo »Literarni večer«, ki je žel že zadnjič mnogo priznanja s straru našega občinstva. Med drugimi priljubljenimi točkami, kot vprizorjenimi novelami Cehova itd., bomo videli ta večer g. Kačalova kot Prologa v drami »Anathemac Leonida Andrejeva in gospo Germanovo, ki na zadnjem večeru
ni sodelovala. Na »Literarnem večeru* razgrnejo hudožestveniki v drobnih miniaturah pred nami vse sile svoie umetniške prepričevalnosti in je pričakovati, da se bo ljubljansko občinstvo tudi to pot zanimalo za svoje, seda' že znane redke goste. 2. marca bomo videli na našem odru Gorkega dramo »Na dnu«. To znamenito delo, ki je večini našega občinstva iz lanskih vpri-zoritev v dramskem gledališču že znano, ponavliaio hudožestveniki pravkar na Bledu, kjer so si dovolili po napornem več mesečnem gostovanju 14 dnevni počitek. »Na dnu« štejemo lahko med najznamenitejše predstave Članov umetniškega gledališča, kar nam jih je dano videti pri nas. V glavnih vlogah je zasedba popolnoma moskovska, kot je bila pri skušnjah v prisotnosti Gorkega in pozneje pri predstavah v umetniškem gledališču. Tu bomo videli med drugimi gospo Čehovo kot Nastjo in Kačalova kot Barona. Kača-lov je bil po vsej Rusiji znan kot najboljši interpret te vloge. Satina Igra je. Masalitinov. ki se je že v Moskvi kraj Stanislavskega uveljavljal v tej vlogi. Romarja Luko bo igral g. Tarhanov. Iz Ljubliane krenejo hudožestveniki v Beograd, kamor jih je uprava tamkajšnjega Narodnega pozorišta na novo povabila na 10 predstav. Po gostovanju v Beogradu zapuste končno Jugoslavijo. Za nami bodo gostovali na Dunaju, v Pragi In drugih mestih Cehoslovaške republike.
— Skladatelj Emil Adamič obolel. Naš glasbeni kritik g skladatelj Emil Adami?, je obolel zato smo bili žal primorani zača«no poveriti glasbene ocene drugemu kritiku. Iz tega vzroka je v našo žalost zadnjič izostala tudi daljša ocena o Fiiavčevem in Licarje-vem koncertu. Nadeiamo se, da bo gospod Adami? v kratkem že toliko okreval, da bo mogel zopet prevzeti svoj referat.
— Knez Merežkovsklj v Jugoslaviji? Iz Zagreba poročajo, da po-setl ruski romansier knez Merež-kovskij polet! Jugoslavijo ter priredi v ju£oslovenskih kulturnih centrih literarna predavanja. V letnih mesecih se nastani v kakšnem letovišču
v bližini Zagreba.
— Koncert Grahor - Barie" v Zagrebu. Dne 17. t. ra. je priredila znana hrvatska koncertna pevka gospa Krista Grahor - Bar 16 v dvorani glasbenega zavoda v Zagrebu pevski večer z izbranim sporedom. Koncert je posetila Številna glasboljubeča publika, ki je z užitkom sledila Izvajanjem odlične pevke. Gospa Grahor - Baričeva ima simpatičen, avež in zvonek sopran, ki Je izredno izšolan in vsled tega sposoben za vsako modulacijo. Razumljivo je, da so vzpričo tega priSle vse koncertne točke do popolne veljave. Na sporedu ste bili tudi Lajovičevi 6kJadbl »Razdvojenost« In »Svetla noč«, ki 6ta vzbudili splošno pozornost. Gospa Grahor-Baričeva namerava koneertirati tudi v Beogradu in Ljubljani in sicer tekom meseca aprila,
— Hrvatsko Narodno kazališne v Osijeku. Pred par dnevi smo prinesli po zagrebški »Rijeci« vest o razpadu osiješke drame; zdaj nam poročajo iz Osijeka, da ni resnično, da le osijeska
drama v razsulu.     Incident obstoji v ttin, tla so bili en igralec in <lv<. poft t nika nezadovoljni z delovanjem uprave in jo )a\uo napadli preko ni>vii4 J.ar je povzročilo njihov odpust. Rešit« , i;iilio-vepra fc|,ora z upravo ee je pre] u tilo centralnemu  odboru  združeni h irral-eev v Heogradu in pokrajinski vladi v Zagrebu. Kar se tiee delovanja npj ni rcsniea, da eo sami Neme] in ilusi na repertoarju. Od jugoslovanskih avtorjev eo bili igrani:   Nu&ić: Narodni poslanik. Protekcija in Knez od £ lerijo; Fimtek:    Zh    i:, »-r Donadini: Brczdno, Brana: Istra. Petrovi< Freudrureich: Graničari   1" Tri ektovke in sedaj se pripavlta Cankar: Kralj na Betainovi.
— Spomenik Vuka Karadiiea, / ni kipar Rosandič je Izdelal spe Vtika Stofanoviča Karadžlča   ki i
bil po-tavljen v Poincareovi uli<i v Beogradu. Kipar zahtevi   za s.oju &>u.000 dinarjev.
— Srpski Knji7«ivr i ^la-niJv in za grebški Savremenik. Vrše se do/
da bi oba 1 ista. (shajala ?. i- o vso prvi v cirilici, drugi v latinici.
— OOOlctnica Dnrrijfvo snirtl. 21. Pfpt. t. 1. bo minilo 600 let    odkar je umrl ustanovitelj italijanske m književnosti    Dante AllgbierL   Ob tej priliki se bodo vrnilo posebne pro ta
v Ravenni, na pariški Sorboni v Belgiji. Španiji, na Ilolnnd-kom, Poljskem Oe.-koFlovflškem in drugod. Zanimivo je, da bo ta jubilej proslavila k: dii cerkev, ki smatra Danteja za svojega pesnika, skupno z zastopniki i=volrodn<? misli v vseh naprednih državah.
— Leonea val lova opera »Re Edl-po«. iCorriero della Sera« poroča iz Chicagu. da jo LeoneavaIlova 0j >Re Edipo« dosegla popolen ufm jj. Leoncavallo, ki je umrl lani. ni doživel premijere svoje zadnie ov, re.
— Francoski literarni zgodovinam Lcfranc in Shakespeare. Znani franco ski literarni zgodivinar Abel Lefrr.nc je imel nedavno predavanje, v katerem je dokazoval, da Shakespeare kot pisatelj tragedij nikdar ni živel. Lcfranc trdi, da je pisal tragedije pod psevdonimom iShnkospeare neki irrof Willinm Stanlev, ki ni hotel, da bi ee njecrovo
ime »vlačilo« po prledMii^ib. I^frnne črp& Bvoje dokaze iz >Sna krasne rto-čic. ki je nnpi=nn na podlaci refmn'nih
dogodkov, ki jih jo mo^el poznati Sdi no Ig grof Stanle.v.   Lefranc rravi, da bo v kratkem doprinosi   rudi druge
doknze. ki bodo dokazali, ds, Shakespeare nikdar ni živil.
— Vidov dan. TJUt za kulturno orientacijo jugoslov. napredne omladine. Izhaja vsakega 5. in 20. dae v mesecu. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Narodni domI. Posamezna štev. 50 para; letna naročnina 10 din. 1. stev.-. uvodnik. — • ^ •: Tri zvezde vodnice,
— Pero "Ljubić: Najjači ptup reakcije.
— Jugosloven6ko dijnštvo. ■— Dijaška strokovna društva. — Dij. socijalni vest nik. — Srednješolski vestnik. — Pro-sveta. — Književnost in umetnoet. — ?Najti svoj lastni poklic v svrtov-ni kulturi«,, je naša dolžnost; >la;=tnih širokih kulturnih perspektiv nimamo«... »Na hrbtu Slovenca šuSmarita Rim in birokrat« . . . »Naš jugosloven^ki egoizem naj bo v tem. da vzdignemo svojo lp.Ftno kulturo do svetovnega pomena, tnko da ee zgodovina brez nje ne bo mogla niti misliti« . . . »Na£a Fila naj bo v nagem pocnmu, naši veliki voli i. Naša sila naj leži v tem, da smo mladi in brez preteklosti. Samo oni gleda v bodočnost, ki ima vse v bodočnosti in nič v preteklosti«. To so misli uvodnika, ki prinaša program. Dalje čitamo: »Akad. omladina mora biti nositeljica novih idej in se ne sme vezati na različne politične stranke. Omladini, ki ie strankarsko organizirana jo pogled v bodočnost zastrt, njeno polje je sedanjost, ne pa bodočnost« . . . List Je svobodomiseln, protiklerikalen, nepolitičen, a hkraru odločno jugoslov. uni-tarski.
— »Njiva«. Izšla je S. Številka na 42 6traneh 8 sledečo vsebino: K.: Okro<-ustave. — A. Druskovič: Delav 1 i vprašanje v nnči socialni zakonodn.i.
— I. Mohor.*: Referat v ero^podarskem svetu. — V. Svajger: Bližnie naloge naših železnic. — Josef Pata: Ceško-jugoslovanska kulturna konvenciia. Listek. Ivan Mnčkovšek: K ljudskemu Met ju v Ljubljani in Mariboru. — Premier: Zunanja politika. Svetovna bolfševiškn propaarandn. Gospodarstvo: Nekaj statističnih podatkov o avstrijski republiki. — Socialna politika: Mednarodni urad dela, — Statistika stavk.
— Stanovanjska politika na Ceskem. — Kultura: Peter Krapotkin. Na platnicah: Dnevnik. — »Njivac izhaja 11-dnevno, posamezna številka 8 K. Letna naročnina 120 K.
— »Lovca« 4 je izšla 8 sledečo zanimivo vsebino: M. Hanzlovsk^: Obris lovskega živnloslovja. (Dalje prih.)
— Kapitan Zvonko: Volčji lov na Kr-minu. (Konec prih.) — Inž. A. 8.: Usposobljeno lovsko in lovskovarstveno osobje. — St. E.: Iz lovskega dnevnika.
— Iz lovskega oprtnika. — Malo oznanila.
— Corovič VI., Rasa in vera v srbski proglosti. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov VIII. zv. Izdala In založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1021. Cena 16 K, po pošti 1.50 K več. Brošura prinaša nastopno predavanje beogr, vseučiliškega profesorja Corovlča, V njem je ostro očrtan glavni, nam dostikrat nerazumljivi problem srbske duševnosti ter jedro narodnega in državnega mišljenja srbskega plemena, SpK ki je ograten na zgodovinskih podatkih. Je izredno zanimiv, živahen in poduč°n. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica G.
£okolsiuo.
— PimtjeJ Sestre! Preminul Je nag
najsvestejai kolski brat Krituij Klgcl-!. i. Na n, jo vi zadnji poti ga spremi-i . » I-.*.-.-1 »o . no. Zbiramo se v četrtek pOpoldna ob 2. uri v telovadnici ns Selu. Sokol Moste pri Ljubljani.
- Sokol II., tečaj za srbohrvaščino se pn;!;c v gi .ritk, dne 24. t. m. ob pol 7. zvečer na realki. Udeležite se polno-štcViino.
~ Sokol II. v LiuMj:ini naznanja. <! \ bs vrši letošnji 2opni zlet Zupe LloblJ&ue I. pri tem društvu dne SI. julija t. 1. Opozarjamo že d n«*s na ta dan ter prosimo da se ostale br. Z upe pri določitvi svojih župnih nastopov ozl-rajo nanj. Polrobnosti, kot zletui prostor tt;. ^-leo'e.
— Občni z!;or Sokola I. V poročilu o rednem občnem zboru Sokola I. se je vrinila neljuba pomota. V poročilu je bila pri olji vi izvoljenega odbora iz-1'UMjna zaslužna župna načelnica sestra AniŠka Cigojeva, ki le bila istotako izvoljena v <>f!bor. — Zdravo!
— Dr. Ljudevit Pivko: Plezan/e. Pred kratkim jo izšla v založbi Saveza Ti 1 nii_'a ki je zelo potrebna za voditelje društev. Knjiga stane in* K, na* rui-a se pri Jue'osl. Sokol?kem Suvezu.
»Telovadb**« Iz-la Je v zale/d »Sloveč 'e Sokolske Matice« >Telo-v;id!>, dr. L. Pivka in S c h a ti p a. Razlaga telovadne teorije in navodila k vodstvu telesnih vaj po TvrAevem sest.u. Knjiga io namenjena predvsem učiteljsrvu in našim vaditeljem, ki so ?e zelo pogrešali tnkih navodil. Knjiga st-tne 20 K ter se naroča pri Jugoslov« Bokolfkon Savezu v Ljubljani, Narodni dorr1. Priporočamo vPem naMm društvom, da si jo takoj naroče po več izvodov da se tako razširi med Da£e var diteljstvo.
Jncosloven-ki ffokolski koledar za leto 1021. ima sledečo vsebino: 1. Jugoslovenstvo, 2. VII a ^sokolski zlet v Pragi. 3. M. Ambrožič: Pokiio Sokola v dr'nnSniih dneh. 4. Dr. Matija AnabrOŽič: BokolstVO kot velika narodna institucija za telesno In nravstveno vzgojo. V oddelku »Sokolstvo« Bft nahaja pregled nn£e organizacija z imeni« kom vseh sokolskih dfoilov v državi, ki so ujedinjenja v Jueoslov. Savezu. Cona koledarju 12 K. nko jih kdo vzame vri; kakor 10. pa 10 K za komad. Koledar ie bil razposlan ve^m društvom
in mnodm ^rntom in pentram. Drufttva, ki so ko'o,}.,r prejela pa naj ne vra« Črno. temveč" razpecajo m*s\ članstvom ter naj skrbe, da si ga preskrbi veak član.
Diiitone vesti In afcrffin.
— Jugoslov. napredno akad. društvo »Jadran - priredi dne 3. marca t. 1. »T. Slova?iski večer« z akademijo In plesom v Narodnem domu. Sodelujejo: Oeska obec, Kuski kružok. Društvo ljubiteljev poljskega naroda in akademsko društvo »Jadran«. Cisti dobiček je namenjen Jadranov! knjižnici. — Odbor.
— Jugoslov, napredno akad. društvo »Jadran < imri -voj redni občni zbor v p^tok 25. t. m. ob 20. v N'arodnem domu. Udeležite so nolnoštevilnot k
— Podporno društvo slepih v Ljub-Ijanl ] oživa tem potom vse slepe v Slo-ven iti, ki še niso člani Imenovanega društva, da bi takoj vložili proBnjo za si reiem in priložili natančno izpolnjeno rodovnleo. Vston v to društvo |e za slepe velepomemben. zato no zamudite priložnosti. Pojasnila daje in prijave sprejema: Podporno društvo slepih V Ljubljani, predsednik G. F. Jura-s e k, VTolfova ulica 13.
— Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je Imelo v nedeljo 13. t. m. svoj 20. redni letni občni zbor. Zborovanja se je vdeležilo mno?o uglednih učiteljev z dežele kot odposlanci okrajnih učiteljskih društev, ki so kot tolmači podeželskega ueiteljstva povdar-jali, v kako obupnem položaju se nahajajo učiteljske rodbine na deželi, ker zaradi pomanjkanja stanovanj in zaradi preveliko draginje ne morejo pošiljati svojih otrok v me^to v Solo. Društveni odbor, na čelu mu g. višji šolski nadzornik K. Ga n g I. al je prizadeval na vse strani, kje bi se dobil kak primeren lokal kjer bi 6e vsaj za prvo silo moslo pomagati učiteljskim rodbinam z dežele. Pa vsa dobra volja in prizadevanje odborovo ni imelo uspeha. Nt dnevnem redu občneera zbora jo bil tudi nakan TValdherjeve hiše kjer je nastanjen čekovni urad. Podabšlvse-stranski debati jo občni zbor sklenil, da se nakun hiše opusti, eprejet je pa bil Smajdkov načrt, kako bi se v najkrajšem času dvicnila društvena glavnica. Blagajnik Jakob Dimnik ki opravlja blagajniški posel ves čas društvenega obstanka, je povedal da ima društvo 425.093.16 K premoženja. Predsednik Gancd izreče blacrajniku za njegovo požrtvovalnost na korist društvu najtoplejšo zahvalo in na predlog nad-iičiteija B. AndoljSka mu pa izreče občni zbor za njegove zasluge na korist društvu neomejeno zaunanje ln priznanje. V odbor so bili soglasno izvoljeni zopet stari odborniki in sicer: En-gelbert Gangl predsednik, Luka Je-lene T. podpredsednik, Anton Gnus II. podpredsednik. Ferdo Juvanec tnjnik in Jakob !> rmik pa blagajnik. Med zborovale! ie vladala najlepša sloca in edinost, k«r nam daje jamstvo, da bo društvo kmaio prišlo do svoieca cilja.
Tnristlka In snort.
— Občni zbor S po H nega klnba Tli-ri|a se vr-i v četrtek 21, t. m. ob 19. v verandi bofela L^nion. Na občnem zboru se izroče članom in Članicam kolajne is Športnega tedna in plavalnih tekem.
^19164
,'lanstvo se vabi k polnoštevilni nde-
.cžbi,     dobrodošli     tudi sastopniki
tlubov.
— Ženski rokomet,    S. K. Ilirija
>snuje na pomlad vnovič sekcijo za tonski rokoraeL Dame. ki hočejo sodelovati, uaj se — ne glede na to, ali so tile doslej že včlanjene v sekciji aH pe — prijavijo tajništvu kluba, Krvnikova ulica 3. k
— Glavna skupščina nogometnega podsavrza se vrši v nedeljo 21. t. m. ob 10. v verandi hotela Uninon. V soboto 2G. t m. ob 20. istotam predskupšcina.
—   Zimsko-sportni meeting v Bobluju.
V nedeljo je priredila »Sporuia zveza * velike drsalne in smuške tekme v Bohinju. Udeležba je bila jako številna Bohinjska Bistrica je bila prenapoljnjena. Ob pol 9. zjistraj so pričele na Boh. jezeru drsalne tekme. Udeležilo se je je 10 tekmovalcev. Prvenstvo v umetnem drsanju je odnesel Ing. Jaroš, (Concordija, Zagreb) ter si priboril s tem prvenstvo Jugoslavije za leto 1921 s 75 točkami. Tekmovalo se je v šestih likih in v prostem drsanju. Drugi |e bil Vlad. Klinek. (Sp. ki. Ilirija) s 59 točkami, tretji Betetto, (Sp. ki. Ilir.) s 55% točkami, četrti Vodišek, (Sp. ki. Ilirija) z 42 točkami. Jugoslovansko prvenstvo binlorjev v umetnem drsanju je odnesel Pavel Sctnvan (?p ki. CePe) z 41 točkami, proti Rebolu (Sp. ki. Triglav, Krsnj) z 19 točkami. Tretja tekma je bila tekma v teku na 500 m, kjer je zmagal Vlad. Klinek (Sp. ki. Ilirija) 1 min. llVi sek.. drugi Deu (Sp. ki. Triglav) ! min. 15ž/s sek. N]lm nevarni konkurent Kavšek je na pol pota padel. — Ob 10. dopoldne so se začele smučarske tekme na daljavo po brdih med Jezerom In Bistrico In sicer tekme seniorjev In Junlorjev na 5
km ter dam na 3 km Udeležba Je bila pri scnlorjlh 10, med njimi mnogo Zagrebčanov, pri Junlorjih 15 in pri damski 4 dame, med njimi 1 lz Mostara, Prvenstvo Jugoslavije In Slovenije za L 1921 si le priboril lilebanja, Bohinj, z 21 min. 49V» sek„ drugi Zinoja Dušan, Zagreb, t 22 min. 43*/« sek.. tretji Jerič, Zlatar. 25 min. 84*'» sek., četrti Dolenc Joža, Ljubljana, s 25 min. 28V» sek., peti liieng. V tekmi junlorjev za prvenstvo Bohinja si je priboril prvenstvo Zdenko Svigelj, ki je dosege* obenem najboljši čas dneva, vozil Je 21 min. 45V» sek., drugI Svi-gelj Pedor, 22 min. 43 sek, tretji Tnikoczy Stanko, 24 min. V. sek., č>trtl Knez, peti Deu. Pri damski tekmi za prvenstvo Gorenjske, Je bila prva Trammer, Mostar, z
15 min. 30Vi sek., druga Jelka Naglasova, z
16 min. 44'/» sek., tretja Knezova, 20 min. 33:/» sek. Opoldne so bile tekme zaključene In z največjo napetostjo se je pričakovalo popoldanskih tekem v skoku raz skakalnico, do sedaj prvih In edinih v Jugoslaviji. Tekmovalcev Je bilo 5, rned njimi 2 Zagrebčana, Pogled na skakalnico je Mi krasen, naravnost vratolomen, vendar se je dobilo utis, kot bi si narava nama Izbrala ta prostor v ta namen. Nasproti skakalnice je bila v najkrasnelsem sclncu vsa panorama Triglava, tako da so Imeli udeleženci dvojen užitek. Tekmovanje le počel Poga-čar Jože, ki Je odnesel prvo prvenstvo Jugoslavije In Slovenije s tem, da je izmed 4 skokov posrečeno izpeljal 3 skoke; dosegel Je 2 9545, drugi Dolenc Ljubljana. 2.9775, tretji KavSek. 3.8. Nezgod se pri tem tekmovanju nI zgodilo nobenih. Vse tekme su se izvršile v najlepšem redu. »Športni zve-zN Je čostitaU na izredno dobro uspelem dnevu.
O SVOBODI VERE IN VESTI. —d Beograd, 22. februarja. Današnja seja ustavnega odseka se Je bavila s členom 13., ki govori o verah. — Republikanec Jovan Gjonović zahteva neomejeno svobodo vesti. — V istem smislu govori tudi socialist Divac. -« Demokrat Juraj Demetrović predlaga stilizacijo paragrafa, s katerim se zajamči svoboda vere in vesti, v tem smislu, da morajo vse veroizpovedi priznavati, da nihče ni dolžan sodelovat! pri versko-zakonskih aktih razen mlado-letn h in vojaških oseb in da so državljanske In politične pravice neodvisne od veroizpovedi, kakor tudi, da se verske organizacije in mibovi člani ne smejo zlorabiti za politične svrhe. Dr. Hrasnica (musliman) predlaga, da vsako veroizpovedanje samostojno vrši svoje posle in samostojno ooravla svoje fonde. Nihče se ne more prisiliti, da bi prisostvoval obredom druse vere. — Mus'iman Maglajnlć podnira ta predlog. — Seja se zaključi ob 12.30 brez sklepa. — Potem se nadaljuje medstrankarska konferenca, ki ima nalogo, da sporazumno stilizira   Člen 13.
USTAVNI GDKEK ZA KANCEL-PARAGRAF.
— Beograd, 22. febr. Redakcijski odsek ustavnegra odbora Je sklenil, da se uvrsti v ustavo točko, k1 določa, da Ima vsak državljan pravico tožit! duhovnika* ki zlorablja svoto oblast v politične svrhe. Za to so cla-sovali radikalci, demokrati in zemij> radnikL Ta sklep je v klerikalnih krogih izzval vihar ogorčenja. Dr. Šimrak je v imenu »Jugoslovanskega kluba« protestiral proti temu sklepu imenujoč ga provokacijo In je v znak protesta zapustil sejo redakcijskega odbora-
DELO USTAVNEGA ODSEKA.
—d Beograd, 22. febr. Na jutrišnji seji ustavnega odseka bodo začeli pretresati člen 14.. ki se tiče svobode tiska. Nato se sestanejo odposlanci strank, da se sporazumejo o členu 15., ki govori o pravu združevanja. In o členu 16., ki se nanaša na osnovni pouk.
MUSLIMANI IN VLADA.
—d Beograd. 22. febr. Danes so dospeli v Bengrrad člani ustanejara odseka, ki pripadajo muslimanskemu klubu, fn sicer Korkut. dr. Alif Had-žikadič. Veliia Sadovič in Derviš Omerovič. Počakali bodo na odgovor Pašiča, kateremu je muslimanski klub izročil spomenico o vstopu rrai-s!imanske>ra kluba v vlado. Vlada se še ni izjavila o razdelitvi in velikosti pokrajin. To je glavni razlog, da se ne more začeti s pozitivnim delom. Vse dosedanje zahteve muslimanov, da se stvor! širja koalicija, so bile zavrnjeno. Ker Je dobil klub od strankine konference, ki se je vršila v Sarajevu, svobodne roke, bo počakal, da izrazi g. Pašič svoje mennje o muslimanskem načrtu. Kolikor se da doslej sklepati, obstoji v muslimanskem klubu volja, da se doseže sporazum in da so pripravljeni musii-mani v to svrho popuščati. POGAJANJA Z ZEMLJORADNIKI.
—d Beograd. 22. ebr. Danes dopoldne se je vršila konferenca med Pašičsm in Davidovičem na eni in z odposlanci zeml'oradnikov na drugi strani. Obravnavali so vse zahteve, ki jih obsega 22 točk. predloženJh od zemljoradničkeea kluba. O. Pašfč ie zahteve povečini v načelu odobril in obljubil, da iih bo na novo stilizira!. Novo stilizacijo bodo zemJioradniki predložili svojemu klubu v ponovno izjavo. Radikalci in demokrati bodo
I imeli Jutri sejo svojih klubov. ki°r bodo razpravljali o zahtevah zemlle-radničkeca kluba.
USTANOVITEV EMISIJSKEGA ODSEKA, —d Beograd, 22. febr. Pri glavnem nadzorništvu ministrstva za finance se je ustanovil emisijski odsek, ki se bo bavil izključno z izdajanjem novih In zamenjavamem starih bankovcev.
POGAJANJA Z AVSTRIJO.
—d Beograd. 22 febr. Danes so se pričela pogajanja z avstrijskimi delegati radi odprave sekvestrov in zapore naših depotov v Avstriji. Razpravljalo se bo na teh konferencah tudi o naših terjatvah proti bivšemu avstro-ogrskemu erarju in o načinu, kako se bodo plačevale obojestranske terjatve naših in avstrijskih upnikov. Takisto se bo skuša! doseči sporazum radi prenosa sedežev onih industrijkih in bančnih podjetij, ki imajo svoj sedež dosiei v Avstriji, v Jugoslavijo. Iz Ljubljane je na ta pgajania prispel vladni svetnik I dr. Ignacij R u t a r.
VOLILNI OKRAJI V JULIJSKI
BENEČIJI.
— Trst, 22. februarja. Vedno bolj se razvija gibanje, naperjeno proti Jugoslovanom za volitve, ki naj bi jih vrgle čisto v ozadje. Vlada se je spri-
i jazuUa z nasveti, da se ne sme v Julijski Benečiji določiti volilnih okrajev s pretežno narodnostno večino, češ. da bi se tako porušila naravna in etnična skupnost v deželi. Pri določbi voiilniii okrajev se ni vpošteval narodnostni In teritorijalni kriterij; ako bo treba vee. okrajev, bodo taki. da bodo narodnostno mešani. Mogoče bosta le dva okraja, gotovo pa še ni nič, ker si Se vedno niso na jasnem v Rimu In tukaj, kako bi spravili kar največ mogoče jugosioveu-skih volilcev ob volilno pravico in ostale volilce ob mandate.
TRST — SVOBODNA LUKA.
—d Rim, 22. febr. Mada ie sklenila proslaviti Trst za svobodno luko.
SPOPADI MED FAŠISTI IN SOCIJALISTI.
— d Milan. 22. februarja. Listi poročala da se množe spopadi med socialisti in fašisti. V Barija je bilo mnogo ranjenih, fašisti so pretepli socialistična poslanca Asinara in Campanilija. Tudi v mnogih krajih province Verona Je prišlo do spopadov, pri katerih sc streljali iz revolverjev. V Trstu so fašisti med aneksijsko proslavo vdrli v delavsko zbornico. Pri tem je bilo nekaj ranjenih.
POVRATEK CEBOSLOVAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA DR. BE-NEŠA.
— d Pariz, 22. februarja. Češkoslovaški minister zunanjih poslov dr. Be-ne§ je nocoj odpotoval v Prajjo.
DR. BENEŠ O ODNOŠAJIH NAPRAM POLJSKI.
— d Praga, 22. februarja. »Tribuna« priobču. e izjavo češkoslovaškega ministra zunanjih poslov dr. Beneša, katero je podal pred svojim odhodom v London pri posvetovanju s Sapleho. Glede odnosajev Romunije proti Poljski, katerih podlago tvorilo interesi na razvoiu ruskih razmer, je dr. BeneS poudarial, da doslej ni nobenega dogovora med Poljsko In Romunijo. Sode-
! lovanje Pomuniie s Polisko bi ne na-I snrotovalo   koncepciji   male antante.
Poliska bo zavzemala, ko uredi svoje i gospodarsko in notranje no'itično živ-| Teme. Izredno važno mesto v Srednji Evropi Jn na Vzhodu. Vprašanje snora-zuma med Češkoslovaško in Polisko Je dr»nes težavno, ker so Poljaki nezadovoljni z rešitvijo tešlnjskesra problema in ker so dajo voditi misli,  da jim
škoduje ukinjenje prevoza vojnega materijala skozi Češkoslovaško Končno je dejal: Naj si Poljaki svoje življenje kar na:ugodneje urede, mi jim ne bomo pripravljali nikakih težkoč, toda tudi za njimi ne bomo tekali. Nikakor nimamo namena komu Škodovati.
FRANCOSKO - POLJSKI SPO-RAZUM.
— Pariz, 22. februarja. Driand je imel te dni ponovno daljše razgovore s poljskim zunanjim ministrom Sapieho. Sodi se, da je sporazum v vojaškem ln gospodarskem oziru dognan ter da bo podpisan morda še ta teden.
IZID DRŽAVNOZBORSKlH VOLITEV V PRUSIJL
— d Berolln, 22. februarja. Po številkah voditelja nemških državnozbor-skih volitev so dobile posamezne stranke, vštevšl mandate za Gornjo Slezijo, nastopno število glasov: Večinski socialisti 111 mandatov, (doslej 145), cen-trum 93 (94), demokrati 25 (65), nemški nacionale! 73 (50), neodvisni socialisti 23 (23), nemška ljudska stranka 56 komunisti 30 (o), gospodarska stranka 2 (0), Velfi in Šlesvlg-holsteinci 6 (4). Skupno število mandatov znaša tedaj 414 (doslej 402).
NEMČIJA MORA PLAČATI. — NEMČIJA RISKIRA PRELOM? '
— Pariz, 22. februarja. Na sestanku industrijske zveze je predaval oro-fesor Viollotte o Zedinjenih državah po vojni. Predsednik ameriške trgovske zbornice Berry je nato izvajal, da bi bilo nespametno tajiti težko svetovno situacijo ali tudi pretiravati ni treba. Francija ima pravico, da se obrača do Zedinjenih držav in gotovo je. da te vstopi o v krog zaveznikov. Najprej pa se mora Francija obračati do Nemčije. Bodočnost Francije je odvisna od vztrajnosti francoskih delegatov v Londonu. Ako Nemci ne bodo prisiljeni, da plačajo, kar so hotoma porušili, bo z?-man vsak finančni načrt pa čenrav storjen s pomočio Zedinjenih držav. Nemčija mora plačati. Predsednik industrijske zveze Lebon ie zahvalil Ber-rvia, poudarjajoč, da se kažejo tako znova trdne vezi, obstoieče med Francijo in Zedinjenimi drŽavami.
— Ženeva, 22. februarja. »Demo-erate« poroča ba?e iz dobro informiranega vira, da ie nemška vlada sklenila, riskirati v Londonu poDoln prelom z zavezniki. Baje računa Nemčija s komunistično revolucijo, ki bi to bilo pričakovati v kratkem v Franciji.
BOLJSEVI5KA NEVARNOST.
—d Pariz. 22. febr. V >.Toumn!u< razpravlja Lev Tolstoj o nevarnosti, ki preti Evropi od boljševizma. Po njegovom mnenju se ne more dvomiti o tem, da pripravila sovjetska vlada pomlad obsežno ofenzivo. Sovjeti ro orisi Meni. da se bore bres prestanka, ker bi sicer njihova taoć ne trajala dolgo. Le s tem, da so rdeče armade nepretrgoma bojujejo in ostaja Je podložne skrajni disciplini si more sovjetska vlada ohraniti pokorščino. Na zapadni fronti jo osredotočenih 70.000 mož. na Kavkazu tuHi kakih 70.000. a med Pet-rogradom in Moskvo stoji okoli 60 vizij. Tolstoj meni, da bodo rdeče Čete v prihodnjih mesecih napadle Poljsko, morda tudi Romuniio in da bi delala sovjetska vlada v slučaju usneha na zvezo z Nemčijo in Jugoslavijo. Zato Tolstoj zapadne vlade opozarja, naj r-roprečljo nevarnost, dokler ie če Ča*.
Goipfidfirskie mest!«
—g Da se prepreči pritok bankovcev. Finančno ministrstvo je odredilo vse potrebno za izvedbo valutne reforme v onih krajih Dalm.iciio, ki jih bodo Italijani evakuirali. Oblasti so dobile nalog, da preprečijo v trenotku italijanske evakuacije vsak pritok ne>i-gosanih novčanic potom tihotapstva. Finančno ministrstvo ima podatke, po katerih bi lahko na ta način prišla pgronma vsota — blizu ene milijarde — neži^osanih novčanic na na£ teritorij kar bi poslabšalo n«£o valuto. Vsako tihotapstvo s tomi novčanica ml se bo strogo kaznovalo ter bo moral plačati tihotapec globo 100.000 dinarje A od katerih polovico dobi drživna blagajna, drugo polovico pa oni ki bi zasačil ti* hotapca.
—g Terjatve In dolgovi v »asede-nem ozemlja. Trerovska in ohrtnifcka zbornica v Ljubljani pozivlia V9© interesente, ki imflio privatnopravne tor-jntve v od Italijanov zasedenem ozemlju izza dobe pred prevratom, ki do danes so niso urejene da ji prijavijo natančne podatke o svojih obveznostih ln doltrovih. Zbornica nabira ta materijal za trgovska poc«jania z Italijo, pri katerih se bo reševnlo tudi vprašanje, v kakšni valuti, oziroma po kakšnem tečaju se bouo te vzajemne obveznosti poravnale.
g Izvo* fcivlien*Wh potrebščin ▼ kraje.   Iki nam prinA^^-fe po rapallski
pogodbi. Ekonomiko financijski komitet Je odredil na predlog finančnega ministra v seji dne 2. februarja t I., da se v principu odobri izvoz tivljenskih potrebščin za prebivalstvo onih krajev, ki So bili oknniranl od Itnlijanov in ki nam pripsdajo no rapallski pogodbi, brez T>lnč»n?a carine in osiguranja valute. Finančno ministrstvo ie pooblaščeno da izda zadevne odloke. Ia-voz se bo vr£il ped kontrolo naših političnih oblasti. Carinska agentura ima poskrbeti za hitro rešitev tecra odloka, — Lesno banko s sedežem na Dn-najn ustanove industrijalci le^pe stroke v Avstriji. Novi zavod bo Imel 200 milijonov delniške glavnice. Četrti del j teea zneekn prevznme drsava, 50 milijonov pa Avstriiski kreditni zavod za Javna podjetja  in zgradbe,  v katerem
ima država tudi svojo vplivno besedo. Predsednic tepra važnege zavoda bo tajnik dunajske trgot ake indu£trii;il-ne in" obrtne zbornice Mak so Tayent Lansko podjetje so je tudi n Sloveniji razpravljalo o ustanovitvi pos ur. bančnega zavoda za lesno trgovino in industrijo, kateri bi bil imel zelo obtežen delokrog. Namera se je pa pozneje odložila iz raznih vzrokov.
—g Afera s sladkorjem v Mitro vici. Koncem lanskega leta bo prinesli raa> nl listi namigavani i o nedovoljenih manipulacijah e sladkorj/m pri Gospodar skem društvu v Mitro vici. Pričakovati jo bilo, da bo omenjeno društvo nastopilo nroti takim trditvam, a ker B€ to ni zgodilo, je >Srbija< v bvoji 15. številki z dne 9. februarja t. 1. prine ■ pod naslovom »Skandalozna afera i Miirovici. V eaau vseobče korupcije.« •članek ki ga ponatiakujemo po 17. Ite-vilki >Trgovca< in ki B6 giosi: Pred gotovim časom smo poročali v našem h^u, da je Gospodarsko društvo prodajalo sladkor, ki je bi i namenjen Mitro> vicl, mnogo dražje, kakor je to smelo storiti. Na to našo notico (.o^j^darsko društvo ni reagiralo, kar fe dokaz, da smo imeli prav. Zato smo stvar n lje raziskava!! ter dobili podatke ki za npravo Gospodarskega društva nara vno«t porazni. Z aktom prehran jeva 1-nojza ministrstva t dne 27. novembra 1990 št. 13.365/20, je bil Gospodarskemu d ru £ 11 u nakazen sladkor za Mitro-ftoo, d« ga prodaja takole: Uradnikom po 35 K kg, sicor 50 K kg. Gospodarsko društvo pa je med t^m prodajalo uradnikom po 50 do 54 K, drugim pa po 5*5 K. Dobiček se Je torej dvigal do 19 K pri kg. Spravljamo to stvar : javno3t in zahtevamo od Gospodarskega društva izjavo, s čim opravičuje to postopanje. Omenjamo, da so skonj vse vasi v občini dobile sladkor. Uradniška zadruga in Konsumna zadruga javnih in privatnih nameščencev ter vse naše meščanstvo mora delovati na to: da so ta stvar razjasni in prepreči nadaljneje oropan je !<: TJist poživlja Gospodarsko društvo da r lastnem : teresu razčisti to efero.
— 2 Veteseiem v Pragi. Za vele-sejem, ki se otvori meseca marca v Pragi, vlada v trgovskih in obrtniških krogih, veliko zanimanje. Kt^or ctrje-ma, se udeleži izleta na praški velese-iern iz vse Slovenj ie veliko število naših industrijcev, trgovcev in obrtnikov. Nadejamo se. da se bo posrečilo na sejmu navezati čim najtesnejše stike med češkoslovašk'mi in našimi industrij ci trgovci in obrtniki.
BORZE.
—d Zagreb. 22. febru?r?a. De v -Berlin 243—248, Itnliia 546.50—M7.50, Newvork kabel 0--150 ček 1 iS—110 Pariz 0—1035. Pra^a 1S7 — lca Dunij 1?0.90—21.05. Valute: Ameriški riVdavjl 146—147.25, avstrijske krone 22—23. carski rublji 55—65, bolsrarski levi 170—0. češkoslovaške krone 175—0, francoski franki 1050—1060, naoole-oni 485—493 nemške marke TA—241, romunski !eji 191—0. italijanske lire 530—535.
—d Dnnaj. 22. febr. Devize: Zagreb 476—480. Bruselj 5380—5420. Berolln 1172—1178, Budimpešta 137 do 139. Bukarešta 9.x—965. London 2775 do 2795. Mikal 2577.50—2597.50, Pariz 5170—5210 Praga 885.90— S91.90, Sofi-r- 850—860, Varšava 7&25—80.25, Ourth 11^00—11^50, Novi Jork 71450 do 718.50. Amsterdam 24.450—24.! Valute: Dola.-ji 708— 712. bolgarski lovi 825—835, nemške marke 1168—1175, angleški funti 27t30—2780, francoski franki, 5150— 5190 italijanske lire 2565 do 2580. dinarji, tisočaki, 1893—1911 stolari 1876—1896. poliske marke 8i 83, rora. leji 937.50—947.50, rublii 311 do 317. svic. franki 11.775—11.825. češko krone 886—682, madžarsko krone 136—1S&
—d Praga. 22. febr. Deviz«: Amsterdam 272850, Bootrrad 211. Berolln 130.75, Bukarešta 107.25, Sofija 95.25, Turih 1*33.50 Milan 202. Parir. 582.50. I^>ndon 312. Novi Jork 79, Dunaj 10.75. Zagreb 52.50. Varšava Q.70. Budimpešta 15.12. Valute-, dinarji 202. nemške marke 13075. rom. leji 107.25, bolgarski levi 91 ivicarski franki 1828 " itali;nneke lire 289, francoski franU 579.50, angleški funti 310, dolarji 77. avstrijske krone 10.75. poljske mark« 7.70.
—d Curih. 22. febr. Devize r Berolln 9.90. Holandlia 207 Novi Jork 604, Loflon 23.47. Psriz 43.90, Milan 22.05. Praga 7.55, Varšava 0.75. Zagreb 4.20, Budimpešta 1.15 Bukarešta 8.10, Dunaj 1.30, av. krone 0.90.
narodna obrana.
—• Podružnica »Ja«^*slov. Matice« sa Brežice in okolico ima dne 5. marca t L v gostilniških prostorih Narodnega doma v Brežicah ob 8. zvečer svoj redni občni zbor.
— Za Clrfl.Metodovo družbo *e Je na. brato: Na lenltovanju g. Karla GergIPa, carinskega revizorja i gosplco Zlato Bognar, med svati 800 K. Na poslovilnem večeru v
Tolmin  odhajajočlh   g. Srečka  *n Andre-
anke Grom se Je nabralo meu goBtl 400 K. Naj  b! tud! r novi domovini ne porabila
naše prekoristne iotske družbe.
— Za Jugoslavensko Matico darujejo v počasčenje spomina pok. Svetka M ar t elan ca gg. M. Bogatil ravnatelj, g. Fran Rus, podravnitelj Slov. Ks-Vomptne banke K 100, fccie. Mirni £uSter£ič K 50. Na poslovilnem večeru £dč. Mile Počivalnik nabralo uradni-fctvo Slov. E^komptne banke K 520. Iskren* hvala!
Izpred sodišča.
_ Krvavo žeoitova'lo. V I a stanja,
irula vas na DoJenfskein, Je vo turetn (Ludju praznrvala zadnjo SktPbrsko iieds-iju kot •oerkveno iesnanje« *>ojih pa. tionov in varuhov sv. Simaa la Judeža. Za^ radi »kozje brade« pa sta bila v sovraitvu posestnikov! far u Anton DentzalJja Ui . C Ta dan sta Je sprla in nož j? imel OdloČimo besedo, kaiti pred porouilkl d k la obtoženi Anton Benizallja sarn pravi; .v;lje jo. da sem Jax rjeca kot pa on meno.« Sunil gA je Benigaiija v prsa in težko ranil, vsled česar Jo pozneje Což v bolnic! umrl. Beaisallia se je sagovarjal na silo* bran. Pi n i i so uboj zanika I. potrdili pa prekoračenje sUobraaa, Benl?a!lja Je bil na to ob ojea na osem mesecev strogega s»-^:.ra.
— Klika txt>ri«ene mlndlne. Po prvi razpravi sta V dvorano ob velikem raČudo-nju vsega občinstva stopili dva mala »ta* tinska paglavca«. Dobro sta rejena, a po* tiilinjcnih o<!l. Eden — Vinko Horvat — J» star Ze 14 let. druži — Prance Luzner pa J« Š2 P' d 14. leti pa ie bil že enkrat kaz.iovaa zaradi tatvine na mesce zapora. Iz vagona na glavnem kolodvoru sta i:krad a Rlharda Prcmrovu. bančnemu uradniku kolo, vreO-no 2500 K in r> okenskih zaves v vrednosđ ć<CKJ0 K. Na vprašanje predsedrlkovo: »Kaj &ta hotela s kolesom?« sta lakonlčno odgovarjala: »Limiti sva se hotela voziti.« Ob> sojena sta bHa Vinko Hon'at zaradi hudodelstva tatvine na 6 mesecev težke leče BedorasH France Luznar pa na 4 mesce samotnega /apora v »K-jdoči P>brUSevalntcI« zartidi prestopka tatvine Umestna It bila pripomba zagovornika dr. Tavčarja mL, da |e naK, J-azenskl zakon v pogledu tako mladi .e §3 precej tastarcl ln da Ječe **rao moralno skvartlo fantič*.
— Poneverba. Trgovsal lotrudrik tt Reke Aloizij VVafnet in njegovi ljubica sta prvemu zaupano zalogo čevljev trgovca V.irka Mlakarja odn?«da na (loren'sko, da M |o poprodnla. Pred poroto sta bila obse* Jera Alojz!! VVagner na 13 mescev In Marija RakoSe na & mescev težke leče.
— Tat čevljev. Na 2 ictl težko fece J* bil obsojen tržaSM mornar Nikola uukarlč^ ker jo odnesel čevljarskemu mojstru Alof-cijn Zalokarju v Ljubljani 17 parov cerile v, v vrednosti 690.") K. Porome razprave 22. t m so nepretrgoma brez cdmora tra^ jalc od 9. dopoldne do 5. popoldne.
— Izpred mariborskega sodišča. Afera dr. T halmann ml. Imcno-vaj Je bil obtožen radi podkupovanja uradueza izvedenca na državnem pre-izku^evališču v zadevi konfiscirano moke v Francovem mlinu. V ponedeljek bi se bila morala vršiti tozadevna razprava, toda v zadnjem trenutku se jc zvedela da je obtoženec nevarno zbolel v Gradcu. — Cerkovnik kradel cerkveni denar. Župnik Zavr^ok na Ptujski fcori ie večkrat opazil, da nekdo krade cerkveni denar v zakristiji. Lani ob binkoštih Je bito ukradenih nad 100«) kron. Ženske v cerkvi so opazile, kuko je cerkovnik na skrivaj jemal nekaj iz shrambe v zakristiji In dal potem v žen. Druso jutro ie na.^el župnik prazno blajraino. Ob-tofen* cerkovnik je pred okrajnim sodiščem taiil tatvino, toda Iz nesoglasja njegovih trditev se ie dotrnalo. da io on pravi tat Bil Je obsojen na šest ta-dnov ječe.________
Razfiakrosi!.
• Rop 30 milijonov dnlarlov. V Tuleđh
v Ameriki so napadli roparji neko banko ter pobegnili s plenom vec* tisoč dolarjev. V enem sosednjem mestu so napodil poŠto ter odncs'1 Iz blaga r.e bogat plen 50 mM-Jono%* dolarjev, ki ?o ravno prispeti ta !»-plačanje delavskih mezd.
Dzrila.
R       — Mette   venea   pekolnemu Janku
Vrhuncu Je nnbral g. Jnnko Toraec 400 K za nase slerx;o. Darovali so pokojnikov! prijatelji v gostilni Ccrne vulgo Možlna
— I "prav i aa&cga listn ;e oddala sa->^!e:^tne res*eJec rodbina Bi7jnkova la Hohoriceve uli^e v Lfnbljanl K IGO me eto cvetja na krato umrle g. Rekarjova. Srčna hvala!
Glavni nrednlk: Rasto Pustosiemšek. Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
StiaTilo.
Svarim vsakega. katerj bode govoril žaljivo o moji (rostilnl da f?o uhajajo
fiumiiivt l;"die, kdor siri take re,Ti alt kar že aurrdjive^a ga bodem sodnijska zasledovala-.
>fa**icA Sartorv <rostilna »BeoKrad«, 2abjak šter. 8
Za^atenfo: Profesor Klebs ▼ Chicagu, znameniti raziskovalec na torišču bolezTiištva posvedočuje, da je z najboljšim uspehom preiskusfl izborni učinek grcnCico »Franz i Josef«.
No morete soati? Niti delat!^ Imate nervozne bolečine? Občuteit zadovoljstva doprinese Vam Feller-jev pravi P!za-f!uid! 6 dvoinatlh ali 2 veliki 3neciln!ni steklenici 42 \L Državna trošarina nosebei.
Zanrtiu? To zlo se odslrani s ora-vimj Fellerjevimi FIza-kroelicamL 6 §kat!iic 18 K. - Želodec okrerču-joča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a naiceneie. Evcen V. Fe'ler StnhU ca donla, Eliatrz §tcv. 233. Hrvatska. D. j
U Llufillani naprodaj
pita na Starem trgu žt 24 in travnik na Barju Pojasnila daje ar. Fraac Prlaa. JtlVoticevs cesta tt. 4 128-»
Pro5a se več rabljenih šivalnih strojev &*1^JT*
dobro pnevmatiko, 3 motorji. F. Ba'iel, llnblirDP, rorlovcha e. 4. 1280
Pnovrstna ionu poito 53? t:t
ber 12,  brezpetelinka la belgijski pro-lavod,   popolnoma nova> v nsnajtem norem mehu. m prodaj.   Zadala cena 6000 K. Naslov: U»n S ar ris L»cb Mana, Miklošičeva e. §, pritličje
Sprejme se prodajalko
Vešča strojepisja, biti mora agilna in poStens. Znanje več jerikov je prednost Ponudbe ni poštni piedal St. 115.
Han maiičfea flnb a Saretevo
išče praoraaredaega uclis |a sa violončelo. Nastop takoj. Ponudbe sprejema ravnatelj kapelnik J. P. Cbladek-Bob:a-sk:. Sarajevo 1375
lit? i! za irM tvemlia v Savlnski
dolial samski uraDnik S^JE
ki je tmožer. slovenskega ln nemškega jezika. Ponudbe s prepisi spričeval pod .Zanesljiv 1301" aa upravniitvo Slov Naroda. 1301
Pottii visa krojača
za moške obleke s prakso štirih ali već let Nastop takoj, mesto stalno. Pinud be z zahtevo plače na Bor* Ra|ko*tca, ki ojača. Kn-  Mibajlofa 19, Beograd.
IUoO
ftraaflntaa In posojilnic« v ftmarfii pri Jelšah naznanja bridko vest, da je njen ustanovnik fn velezaslužni član načelstva, gospod
_m
Sk .Jasa uSIt. v p. itdM
dne 22. februarja 1921. umrl v Šmarju pri Jelšah.
Pogreb blagopokojnika bo v četrtek ob 3. popoldne.
Biag spomin odličnemu možu!
lile s magister pliarmati]! za Slo-
I Naslov pove spravni Stvo Slo-I« venskega Naioda. 1J75
Koncipllenta itteie,
vstop takoj. Dr Itan fenaevc. edtersfk f Hala. 1348
DtaM2sa#% tvrdke Czapka In r^8C3ialBriO sin se proda. 0*1*-*a ie popoldan. Dolenjska c 33. 1336
Froda se generator 20 XV,
baterija In rredložnlk. Pojatnila da elektrarna r škofi) Loki. 1316
Učenec se takoj sprejme pri
Fraafo ftrabfoo, fotogr. umet. zavod Ljabljaaa, Miklosjceva cesta «        131S
Pra«e tržaške bičevnike
(kopriva) vse visokosti kakor tudi fe!c« prvovistne   kakovosti    vse debelosti ima v zalogi
Ivan If. Adamift, L]ab!jaaa<
Na debelo!   Telefon 441.   Na debelol
Prodasla it to ilažljlil postelji io dot otroiki nSA -££rsk£E
skega Naroda. 1369
Lepe vreie za ojlje
se prodajo- Naslov pove uprava Slov. Naroda 1367
i sirena flvllja za dame io otroki
gre na dom k boljSi rodbini Ponudbe pod »Modes it. 100 1365* na upravo Slov. Naroda. 1365
jo
Asa ©ebalakova s hčerkama naznanja pretu*no vest, da je nje nepozabni soprog, oziroma oče, gosp.
danes ot> 9. uri zjutraj, previden s sv. zakrament!, po dolgi in mučni bolezni, v 58. letu svoje f starosti izdihnit svojo blago dušo.
Pogreb dragega rajnika bo v Četrtek, 24. febr. ob 3. uri popoldne.
Sv. maša zadušnica bo v petek zjutraj ob 7. uri.
Šzsar'e $ri Jsl^aH, 22. svečanu 1921.
Predaja vina.
Prima 11 V, ©ihollo temztocrne in fcolo vitte. Vzorci v hotelu „<nlon" soba 42 od danes. 5. ure popoldne, do jutri, 24. februarja 5. ure popoldne. Tod! kupim velike hramao sode. 'van (Jobasn) Teti, Endric* r.*! Vr£cc Baaat. 1374
Karbidne svetiljke
najfinejši sistem, aasslzne in vls;če ter za kolesarje priporoma
l O X.   VOm,   Ljubi? asa, Sođ&a sHea 7.
Mm ®li€> $© 'fe^r
kolesa, t-trečj. vozički. Šivalni risalni in razni stroji. F. E5?.vl, L;i&2J».&a, S;er< trg tU tS.
iii     • ••
Klaviru
in na posodo pianir.i, harmoniji, fioliso in vse orodie za ?odbo. Strepi na d;o-rno in debelo AHoau Breznik, bivii iti tel] Oiask. Matice Kengrcsor trg it 15.
pri nunski cerkvi ) 8575
Štedilnik
zoio lopo izt lično fsdolon, prime-ren ra večjo posti no a »i hotel, je ceno nsnrodaj. — V zalogi man tnrii Vsakovrstne štedilnike Far ♦neos Izdelka,
trrežr^ in t: dt po solidnih cen.ih. Frarc Fe«zna6, kliočtvriioarsk! 4T o'c'er. Ljubljana. Jeraaova st 5. MP
vsem, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku,  kakor vsem,  ki so ji poslali  vence  in cvetje, bodi tem potom izrečena naša najiskrenejša zahvala.
V LJUBLJANI, 22. svečana 1921.
GlO&OKO Mfi BUL
Vsem onim, ki so nam stali ob Času bolezni in smrti na§e preljubljene nepozabljene soproge, hčere, sestre in prijateljice
š Mmlm izdelke
predaja
er?-»Hfa Ano Kam* prt :,0ora&d%!:' Lfvbljcna, Pvnaftarter trg 3. 1139
Proda se v Ljubljani sredi mesta, *a nafprometnejtern  kraju   leleča debro ohranjena
iliia i
i.eio piikladno za prodajalno in tkladišča. Pojasnita pri laž. Rodol Treo, CcspotTet--ka e. 12, II. narisu*, v Ljobljai! od 12 4o 13 aro. 1232
Tovarna usnja išče spretnega.
vsem, ki so jo spremili na poslednji poti k večnemu počitku in ji s tem dokazali, kako visoko cenijo njeno prijateljstvo in njeno nad vse blago srce, ravno tako tudi g. dr. Volavšku, ki sc je trudii ob času njene bolezni, čč. duhovščini vsem požrtvovalnim darovalcem vencev in cvetja, gosp. Zorku Prelovcu, pevcem ,Lj. Zvona- in opernega gledališča za ob slovesu ganljivo, srce pretresujoče pete žalostinke, se tem potom naj-iskrenejše zahvaljujemo.
Ohranite jo v dobrem spominu t
V LJUBLJANI, dne 21. februarja 1921.
Potrti tilaieii estalf reiUioi Mu
Bencinski motor 10 }(?
proda T. Kom Littbilczia, Poljfta-osi« o. t.___1350
Odda se lepa, velika soba
itirlm gospodom s hrano. Naslov pov<e uprava Siov. Naroda. 1357
prodam motorno kolo pneh
2' 4 HP, r dobrem spanju k gumljem za ceno 8000 K. Kralj Prane, Jsštea.
1353
Kupi se dobro ohranja clro-
ilfi *f\j\?č]f Ponudbe nod „/den-*Kl TVMXM» ktt 13 2- na upravo
Slov. Naroda.
»amca pod ugodnimi pogoji. Ponudbe z referencami  pod  rMonter 1276* na
upravo Slov. Naroda. 1276
samec. \Ut meblovano sobo v sredini Ljubljane s posebnim vhodom 2 vso postrežbo, ?e možnost tudi 9 hrano pri boljSi rodbini brea otrok aH vbaj doraslih, kjer bi Imel malo zaslombe pri rodbini. Plača dobro po dogovoru. Ponudbe pod »Zašlomba 1291« na upravo Slov. Naroda. 1291
aa
„Petovia
usnjarska Industrija d. d. na Bregu pri Ptuju
lice dobro Man ii izotene
preddelavce ca Mane arij«** (Stanzereb cvsknrljo (Zwickerei) in moistra za izdelovanje bodnov (B^dentabfIkatJm) in se bodo pod dobrimi pogoji in plačili takoj »prejeli, 1333
Jfova elegantna spalaa soba
ice nikdar rabljena, iz fte'ojevtt^đ lesa, ■e proda. Start trg II a, deiae tioncke
137.
Hodimo ni vsaonoT ilwm km-pirja. lm\ Inu i C:-. Um
illilt.) .376
P oda it \m \W nova oprava sooe za gaspode mSUS&
sna blagaiaa srednja a puhom, pisalni tfrof Continental, dobro o!:ra-
njen in dru^n raz leno vporabno 2a trgovino ali pisarno. Vpraša ac v uprav. M<v Naroda ali Celic. po*tni pied I 18
5     drojsikie r-iHflfeikn
3 za veliko in 2 1a malo civil 10 in vo jaSko  delo se takoj  sprejme v Hrvatskem   Primonu.   Plai'a   dobra. Mesto stalno. Već Cesta na Gorenjsko železnico 7, I. aadstr. Be.nard*. 13 6
Pozop, tpgovcis blobubi!
Vsakovrstne klobuke od 180 K naprei mn^v veliki aalopj; tudi lere velourne klobuke. JTriRjc*' Corar, tovarnar v £t< I Bg poŠta Dotaiolo. Tovarna jc oddaljena 7 mir.m od postaje Domžale. C;c~ primerno ntrke, poatrežba toć.i*.
Tnti? za i\\m \iMw in proi!i!|i
na d-belo In diobno me po K 450 pri večjih naročilih *na en popust. Stelaer Aatos, LjaBljasB. Jeraaota si. II Trsova.
36
Lepo ii parcelo,
pripravno *a skladii?*, bluu dol. kolodvora, prodam ali dam v na;em poč lifodnimi p^R0)! Ponodbc nod .Prlvoz 13*52" na upravo Slov. Naroda. 1352
VeliHo salone
in dr«0i2i
razgfsdnlc
po seto nizki c«nl pr'p^ roCa tvrdka
Ivan Bonaf, Ljubil?'
»V v«
C'
Izdelovalnica pe-?^E
i dolnje o-rane sa aerosts in m>-orofonA^e tar srajce aa qosaa4a jo meri« — Priporoča se:
&8feln« Oisgatal • Sitar,
ŽidovsHa ulica i!*?-*, f., II. n^dsir.
ml
»
Motor 92 mM plin Mf A*!.?;čLh^;£t.-.
Motor na mM pi!o fira? lani Hal ^> . 30 HPoff. K 180.000.
mmm mm® (intaBiBaHR) iLV. \ *rr. kk=
Mu sa r nivo el]e (laata h Ci Buesti) 24 HP kom-!. K 171 0O3
s ra-i so v sajboljieni stas s. ter sc ssofrjo tako) stasiti ▼ soges Resni« rtBtktSfl 1 pris«rocaia, a*a so radi InTotmacI o pri siea  irlai*.       Le^araa WlrHt Vir
v STfrdi Maribora z veliko trgov ino in Manovanjem ;e tako] pro ia. Dopisi pod  „Xle&£s prSlina*1 na anončno ekspedicijo AL. MA-
TELIC, Ljubljana.
Ii. f. km
dobri pl
; - w it glasbili
LUsbljana Waifova u\ 12
lam mvihen ieka£ proti
aevent. zamenjam stanovanj? treh s»ib z vpo rsbo kuhinje v II nsds*r. za manjše stanovanje v pritličju na prometni cest«. Ponudbe pod .Emona 13o0* na unravo Slov. Naroda. 1360
a
» s asa v
vIIIi m su*
no*o, 31 konisk'h ili, v premeru 5 n\ *jrokost 2 tn, kakor tudi k temu pri-podajoCi (tfonilni del* se cen.o proda. ^ZIžTRA" vsl.e«! snlifig Donsiste.
1377
oamiko9 63air>8 bs!o, d^ebao, -a povili aovlh Jatastlh OTečsh^ pri većjam odjema i po S 6-20 krj P?.inl<«a
K. & K. R E M Z GA K
soheaJilCJ-trsrvo In pSaakarsvo
Kolodvorska    78.   LiliBUANC    Capova cesia TO.
Speclialsa tvrdka aa fladranie leaa, kakor tudi sa maimodor-
olikmn'e sob.
Gordno oskrbni§tvo graščine Snežnik ima naprodaj iledeč-rezani hojev materijal:
pribl.   224 m*   škare*    13 mm   4 m dolg. ,      492   ,     četrtink 20   ,     4 . , ,      338   ,    colaric   25   ,    4   , m 45  ,     dil        30   ,    4 . 27 .       „ 40   ,     4   . t
39  ,      ,        50   ,    4 . ,       59  .    raznih rr.oralov 4   . 9 V« U materijal se proda loco rampa Rakek. Ponudbe je položiti do dne 5. marca 1921 do 12. ure dop» podpisanemu o?krbni«tvu.
Natančneji pogoji so na vpogled pri gra^lnfkem oskrbništvu v Snežniku poŠta Stari trg pri Ložu.
iĐZdno oskr ^niit tm Snežnik
pa$$a Sf^rl hi prt Loža.
z znamko .ključ" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih.
liaprcfai It ? & Sat fa" '11,
1 ) hraaiov pod, cel, a streho, za
prestevi jenje, 7) 4 prodoii aa fillo iz trdega leaa is več raznega poljskega oro-dja.
3.) aoaoio>( v limtri 8940 me ležeča v Čurnoviu, blUu postaje Brezovica.
Sprefine ae takGj ~"
, strojtrisja  in krjlc-ovodstva.
Reflektira se na b IJio moč. Ponudbe: Ljubljsna, poStni predal 163. 1968
več vagonov m proda ob vrlo povoljnih ceaah loeo Zagreb, ter hrvatska ia dalmatinska  prvo  vrsta vina.
Andrija Golubić,
trgovino vina,
Zagreb, Nikoličeva ul. 12.
snani
Dajemo naznanje našim cj. mušterijama i trgovcima, da smo za udobnost i olakšanje poslovanja naših interesenata« otvoriti 1. veljača o. g. novu
podružnicu u Trs
Via Trento 18.
koja m bavi isto svim Ipedicionim i transportnim poslovima. Preporučimo se i nadalje velestovanjem
»Celeritas' i i. Zflirel, Ilica 82.
Podružnice: BEOGRAD, Zeleni venac 9; BROD NS; MA-RIBOK. Aleksandrova c. 44; WIEN L, Karntnerrlng 17;
PRAG, Dlouha 41. 1309
a!
0694