Glasilo Socialistične zveze delovnili ljudi za območje bivšega ptujskega oicraja fzdaja »Ptujski teenim posestvom, kmetij- skim zadrugam in za.sebnim kme- tijskim proizvajalcem v koopera- ciji s kmetijsko zadrugo. S per- spektivnim planom razvoja kme- tijstva je dana možnost zasebne- mu kmetijskemu proizvajalcu, da se lahko pospešeno vključuje v tehnično sodob)en proizvajalni proces in z večjo proizvodnjo ter delovno storilnostjo, ki iz tega procesa izhaja, zlx>ljšuje svojo živ- ljenjsko raven. Kmetijske sociali- stične organizacije pa bodo ob so- dobni proizvodnji, v katero vnaša- jo moderna tehnična sredstva in strokovno znanje svojega kadra ter zavestno socialistično misel- nost imela možnost in pogoje ne le ohraniti zaupana jim proizvod- na sredstva, temveč ustvarjati tu- di nova. Pri načrtovanju razvoja kmetij- stva se je upoštevala tudi raven gospodarske razvitosti v občini, upoštevali so se prirodni (talni in podnebni), ki obstajajo za razvoj kmetijstva na območju občine, upošteval se je nadaljnji napredek v menjanju strukture prebivalstva ter predvideni porast življenjske ravni. Večje proizvodne enote N.^daljnji razvoj kmetijstva na območju občine bo temeljil na večjih socialističnih proizvodnih enotah, ki bodo sposobne na podlagi sodobnejših tehničnih in znanstvenih izsledkih organizirati družbeni proces dela. V družbenem sektorju kmetij- stva bo potrebno omogočiti pove- čanje površin, predvsem z vklju- čitvijo doslej slaSb izkoriščanih j zemljišč SLP, z dolgoročnim za-, kupom in le v manj^ši meri z na- ] kupom zemljišč ter z agro- in hi- dromelioracijami. Porast proizvodnje Do leta 19fi5 pncak-ujemn po- rast fizičnega obsega skupne kme- tijske proizvodnje v primerjavi z letom 1960 za 13 "/n povprečno letno in se bo pospel od 7 milijard 1. 1960 na 12 milijard v letu 1965. ! Na družbenem kmetijskem sek- torju pričakTjjemo letni porast 45 "/o in v kooperaciji 15 "/o. Težišče v razvoju kmetijstva bo še nadalje na hitrem razvoju ži- vincH-eje, ki ga narekujejo ugodni naravni pogoji na območju obči- ne ter predvidene spremembe v strukturi prehrane prebivalstva. Večanje živinorejske proizvodnje bomo dosegli predvsem z veča- njem zemljišč splošno družbenega sektorja in s poudarkom na živino- rejski proizvodnji, s prioritetnim vlaganjem investicij, s specializa- cijo proizvodnje in večjo strokov- nostjo proizvodnje. Našteti činite- lji so vsekakor predpogoj za re- volucionarne spremembe v struk- turi črede, kakovostni preobrazbi, količini ter kakovosti njenih pro- izvodov. Nujno je spremeniti mi- selnost o živinorejski proizvodnji, posebno na socialističnem sektorju in v kooperaciji, ki ne moreta razvijati sodobnejše živinoreje na kmečkih izkušnjah, ki jih je še vedno preveč čutiti. Osnovno: izkoristiti vse činitelje Osnovna naloga, ki jo postavlja perspektivni načrt za rswdobje T<»61—l<»6.=i. je izkoristiti vse pri- ročne činitelje za proizvodni© ci>n večjih količin mesa, mleka. mlečnih izdelkov, jajc in ostalih proizvodov živalske proizvodnje. Leta 1960 smo imeli v občini 0.96 GVŽ po ha. V omenjenem razdobju pa predvidevamo porast na 1,29; v splošno družbenem pa 1,49 GVŽ. Tako je predvideno po- večanje števila goved od 28.443 glav 1960 na 35.881 glav 1965 leta; povečanje števila prašičev pa od 39.699 na 44.078 v letu 1965; število konj bo pa neznatno padlo, prav tako število ovac, dočim se bo število perutnine po- večalo od 110.000 leta 1960 na 540.000 v 1965 letu. Tu je mišlje- no predvsem povečanje števila pi- ščancev in račk na perutninarski farmi od 5000 leta 1960 na 400.000 staleža 1965 leta. Skokovit porast živalske proizvodnje se obeta na splošno družbenem sektorju, ka- kor je že prikazano v perutninar- stvu. nato pri povečanju goveda od sedanjih 2.800 na 10.500 leta 1965 in pri proizvodnji svinj od 1.500 na 5.800 staleza 1965 leta. Več proizvodov iz živinoreje Povečanje staleza /ivine obeta znatni porast proizvodnje mesa, od 8.386 ton 1960 na 14.900 ton 1965. leta; mleka od 200.600 hI 1960 na 325.000 hI, 1965. leta. Proizvodnja jajc se ne bi znatno povečala, pač pa bi se povečala proizvodnja kurjega mesa od se- danjih 102 ton na 3.200 ton 1965. leta. Težišče proizvodnje tržnih viškov, govejega, svinjskega m perutninarskega mesa bi naj bilo na perutninarski farmi, agrokom- binatu, ekonomijah KZ in na ko- operacijski proizvodnji. Tu se predvideva porast od 1519 ton J 960 na 6.460 ton 1965. leta. Z dosego že omenjene količinske proizvodnje bi se v perspektiv- nem razdobju povečala vrednost proizvodnje od 2.132,221.000 1960 na 3.833,583.000 din 1965. leta; od tega v socialističnem sektorju od 405.000.000 na 1.900.000.000 1965. leta. Naštete številke obe- tajo skokovit napredek v živalski proizvodnji, predvsem v sociali- stičnem sektorju, kateremu vse- kakor moramo dati poudarka v perspektivnem razdobju, saj je to ena najvažnejših panog kmetijske proiz\'odnje. Novj stmlRni sadovnjaki 1^0 leta 1965 bomo na obmoc.iu občine ha novo osnovali 150 ha strnjenih sadovnjakov m tc na .sodobnih sadjarsko-tehnicnih po- stopkih, ki Jih uvajamo in uve- ljavljamo v sadjarski proizvodnji. Dosledno uvajanje in izvajanje novih tehnoloških postopkov v sadjarstvu, bo omogočilo in za- gotovilo velike pridelke ter obenem najugodnejšo ekonomsko realiza- cijo. Razvoj vinogradniške proizvod- nje v naslednjih petih letih te- melji skoraj izključnp na sociali- stičnih proizvodnih enotah, ki naj na podlagi sodobnih tehnoloških rešitev organizirajo proizvodni proces tako. da bo dosežen pred- videni fizični obseg proizvodnje in letni porast za 10"/o Naloge v vinogradništvu To povečanje fizičnega obsega proizvodnje v vinogradništvu te- melji predvsem na; 1. rekonstrukciji vseh za to sposobnih na.sadov v skupni izmeri 140 ha. 2. moderni obnovi vinogradov na skupni površini 200 ha, 3. povečanju površin iz privat- nega sektorja z dolgoročnim zakupom in nakupom. 4. a) močni eksploataciji sta- re.jših in starih vinogradov v družbenem sektorju. b) racionalnejši ^sploataci,ti starih in dotrajanih vinogra- dov v privatnem sektorju v okvtru nižjih oblik sodelova- nja in»^ krnetijskimi zadru- gami in kmetijskimi proizva- jalci, 5. povečanju števila k-vaiificira- nih kadrov v vinogradništvu, ki bodo te naloge izvedli. Investicije Planirano povečanje kmetijske proizvodnje in spremembe, ki na- stajajo v njeni strukturi, zahte- vajo znatno povečan.ie investicij- skih naložb. Investicijska vlaganja iz družbenih sredstev se bodo usmerjala prvenstveno v tiste pa- noge, ki omogočajo hitro poveča- nje blagovne proizvodnje, ki iz- boljšujejo oskrbo potrošnih sre- dišč s kmetijskimi pridelki, zago- tavljajo surovine predelovalni in- dustriji in vplivajo obenem, da se bo povečal izvoz kmetijskih pri- delkov. V obdobju naslednjih pe- tih let bo potrebnih 4.750.000.000 din investicijskih naložb, ali po- vprečno letno 990,000.000 din. Zmanjševanje razlik med mestom in vasjo Hitrejši razvoj celotnega gospo- darstva na območju občine bo stimuliral v novih družbeno-eko- nomskih odnosih proizvodnje z velikimi pridelki ob razmeroma manjših proizvodnih stroških in bo omogočal postopno zmanjševa- nje razlik med mestom m vasjo. Tako povečana kmetijska proiz- vodnja pa bo tudi omogočila fi- nansiranje razširjene reprodukcije iz lastnih sredstev kmetijskih organizacij v znatno večjem ob- segu kot doslej. Velike spremembe v obsegu kmetijske proizvodnje bodo omogočile boljšo preskrbo notranjega tržišča in povečano blagovno zamenjavo z zamejstvom. Narodni dohodek iz kmetijstva bo naraščal po povprečni stopnji 9°/o letno. V letu 1965 pričakujemo velikih sprememb v blagovnosti proizvodnje. Družbeni sektor bo nudil že okoli 44''/n vseh tržnih presežkov. Veliko povečanje pri- čakujemo zlasti v blagovnosti ži- vinorejskih proizvodov, posebno pri pitanem mladem govedu, pri mesnatih prašičih ter pri proiz- vodnji mleka in klavne perutnine. Kooperacijska in pogodbena proizvodnja med kmetijskimi za- drugami in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci bo predvidoma nudila v letu 1965 že okrog 35" o tržnih presežkov, kar pomeni, da bo družbeni sektor skupaj s koopera- cijo odločilno prevladoval na tr- žišču s kmetijskimi proizvodi. Š. C. Vida Tomšič - nova predsednica SZDL Slovenije vida Tnmšir se Ip rodila 2«. (anlja v iirltelj.ski družini v Ljuhljani. V rojstnem mestu je dni ršila tudi gimna- zijo in pravno fakulteto. Že zqoda) )e pričela politično drlati in je bila na pravni fakulteti aktivni rlan *tiident- skeqa cphanja. Delala je pri Rderi po- mori in pri organiziranju pomori ittav- kajorlm delavrem "a lesenlrati in v Trbovljah. leta IQ'i4 je bila sprejeta v KP. kmalu nato pa aretirana in ob- sojena na eno leto zapora. Od leta I94n le delala pri organiziranju zen Slove- nije \- borbi proti fašističnemu ležlmu in je bila med ustanovitelji »Naiie žene«, N'a Peti konferenci KP,1 je bila izvo- ljena za članico Centralnega komiteja KP,f. Po zlomu hivse .lugoslaA'i]e je upomn nadaljevala z revolucionarno borbo. Skupaj s s»'ojim možem, narodnim he- rojem Tonetom TomSirem, je bila dprem- hra l!14l aretirana. Mnza so fašisti maja I!t42 nsirellli, njo pa obsodili na 2.i let jere, katero je prestajala v raznih zaporih po Itali)!. Njeno hrabro zadrra- n|e pred okupatorskim sodiSrem In po- žrtvovalno delo v zaporih je dvigalo re- volucionarno budnost in odpor proti okn- patorju. Po zlomu Ilali|e je prišla v Bari In je bila med organizatorji Prie prekomor- ske brigade. ^' kalen je delala kot se- kretar h^iqadnpga kmmitPia Partije. V brigado je vstopilo nad 24(W1 .lugeslo- '■a".o' , ki so prišli ^ domo\ino in se pri- družili ostalim pnntam \'OV Tov. Tom- iire^a |e po prihodu \ domovino kol član CK KPS dPlala knt pn^erjenlk CK na Dolenjskem. Primorskpm In Koroškem ter kof glavni urednik ' |ud«ke pravice. 2e pred os>'oboditvi|o je 5. mata 194.1 v Ajdovščini postala v prvi vladi Slo- venije mlnitter za socialno politiko Po- snele je btla prpdcpdntk Kontrolne ko- misij« IPS preri^pdnl), centralnega od- bora AF? ,riign''ačen prigri- zek, Pijača pa se bo dobila po nabavn. ceni. Posebej poudarjamo, da je pro(s'ava namenjena poroče- nim ženam in upamo, d^ bo zaba- va po proslavi prijetna. VK O SINDIKALNIH OBČNIH ZBORIH Na včerajšnjem plenumu ^■kraj- nega odbora smd kalnega sveta s- razipraivljali o letnih konferencah sindikalnih organizacij v podjetjih ter o organiizacijt dopustov člamov sindikata. Predsednik ori sin- drkalmh podružnic zelo dobre pri- prav, jeni in da člant smdlkata naj- več razpravijiaio o novih gospc'- darsJcih ukrepih. O. kongres $ZDI> Slovenile v torek dopoldne, kmalu po deseti uri. se je začel v dvorani na Gospodarskem razstavišču v L jubljanil peti kongres SZDL Slo- venije. Kongresu prisostvuje Ed vard Kardelj. Kongres 1f> prie imel predsednik glavnega odbora Miha Marinko »O nekatenih aktualnih n aiogah SZDL Slovmije«. i Naslednji dam. v sredo, je ko ngres na.dalieva1 z delrim ob pol ' devetih v treh komiisijah, k,ier so začeli z razpravo ze v pojooldan- j skih urah. Komisije so obravnava !*> gospodarska in komunalna, po- litična in ideološka vprašanja ter organizacij.sfšč!ne predk-žil trezen načrt t* rešitev kongoške krize. Obsega mncgo tcok. katere so že noiDrej poi/nrli mr\r,Q-: državniki po vsem svetu. Zavzema se # za razš'nltev do.sedanjega po- veljstva OZN. v katerem naj bi hI. prpd\'sem Afričani; # za razorožitev in reorgani- zacijo vseh kongoških enot, pri čemer naj bi uporabili silo proti tistim, k: bi se temu upirali z orožjem: 9 za to. da stle OZN zasedejo vs=f letal šia in pristanišča; # za začasen odh-d vseh di- plomatskih predstavništev v Kon- gu, da bi tako onemogočili nada- ljevanje 5)hladne vojne«; # za izgon vsega neafhškega osebja, ki je v službi kongoške vri':ko. in # za pom-c e:v»ln?ga dela mi- .■sije OZN Dri gospodarski in f- nančni politiki bcdočih oblasti v Kongu. Po mnenju ganskega predsed- n-ka naj bi dovolili. kongoškemu !judst\nj. da ga upravlja vlada, ki ?« .jo je samo izvol lo. Omogočili naj hi čimprej nove voirtve in se- stanek skupščine, d-? lahko sesta- vi n"\'n v'ado N< dvoma, da bo načrt naletel na velikn odobravanje pri mnogih delegacijah, p^ tudi na odpor ti- •^tih. ki žele še naprej voditi po- litrkn nteresni-h ohmovoij na črni celini. Sam predlog tudi odločno zavrača poizkuse 'kongoskilh sepa- ratistov — Čombeja. rieja. Ka- londžij.a in šfe nekaterih, ki sku- šajo te dni na tako imenovani konferenci »z.a okroglo mizo« v madagarskarskem glavnem mestu Tanananvi doseči nekakšen poli- tičen sporazum o bodoči ureditvi Konga. Znano je, da se sedaj prav ti zavzemajo za delitev Konga, potem 'ko so na grozoten, za dvajseto stoletje nara\'nost sra- moten način z umori odpravili vse tiste, ki so se zavzmali za enotnost nove države, /a resnično neodvisnost in svobodo. Te dni mnogo govore o tem. kakšen bo pravzaprav dnevni red zasedanja Generalne skupščine OZN, O tem sta se te dni menila sovjetski in ameriški predst.avnik v OZN. SZ želi. da izjbnsejo z dnevnega reda vprasan.je Tibeifca in Madžarske. ZD.-^ pa vsa vpr»- šanja. ki so povezana z blokov- skimi nasprotovanji oziroma s •>hladno \"ojrio'(. Vprašanj je mno- go, časa za razpravo pa razme- roma malo. Sporazum dveh naj- večjih dežel o tem bi vsekakor vplr-ira) na raizpoloženje znotraj palaoe OZN. Poseben problem, ki pa jo sled- njič tudi tesno po\'ezan z Gene- ralno skupščino, je vprasan.je Alžira. Tumški prodsednik Bur- glba se je pred dnevi menil s predsednikom de GauHom <^ tem, da bi vendar enkrat pričeli po- gajanja z bnrečim se Alžirom. Po la.stni izjavi .^o pogoa^ori uspeli in odprli pot taki rešitio. Pozneje se je sestai z novim marn<^kim kra- ljem Hasanom II. m predsednikom začasne alžirske vlade, da skupno obravnava.jo franco=;ko stališče. Žal so bile izjave tuniškega predsednika nekoli preveč obeta- joče. Boreči se Alzir lahko privoli v takojšnja pogaj9nja brez vseh pogojov oz rovma v pogajanja po- tem, ko bi se domom It o prene- hanju sovražnosti. Vsakršna fran- coska teza o nekakšni predaji •-T,-7i;, V Po<;rpo- magaili pri izvedbi take množične akcije. Tudi nov način uporabe cepiiva — v žličk- malinovca — je bil našemu naraščaju in staršem všeč. Marsikateri otrc^k ie še pre- strašeno za.jckal, ko je zagledal cepitelje v belih plaščih, vendar jokajočega zbora tokrat ni bilo. Pozanimali smo se, če so bile kake težave po cepl.jen.iu. Zvede"i smo, da na otrcškem oddelku bol- fioe in v otroškem dispanzerju kakor tudi pri hišnih obiskih otrok niso zapazili nobenih posledic cep- ljenja. Nekaj lahko povišanih temperatur in črevesnih motenj, (vsega ckoh 10 javljenih prime- rov), pri tako velikem številu otrok imamo na terenu tudi, ka- dar ni cepljenj. Opozarjamo starše, da ob dru- gem cepjen.ju proti otroški para- lizi, na našem pcdroč.tu cd 10. do 17, aprila (po šestih tednih) ne bomo sprejemali novih pr merov, pač pa je nujno, da popije.io ce- pivo vsi, ki so pa bili deležni prvič. Šele po vseh treh cepljenjih bo zaščita učinkovita. Med cepljenji prct ctrcški pa- ralizi bodo obvezna cepljenja proti davici, tetanusu, cslovskemu kaš- Iju in kozam, po sporedu, ki bo cb.tavljen v prih:dnji številki ted- nika. Za ta stroge obvezna brez- plačna cepljenja bo dobil vsak po- sameznik poimensko va-blo. . Ker so letos cepljenja po rokih tako tesno povezana, opozarjamo, da cepljeni za zamudmike tokrat ne bo mogoče penavljati in bo po- sledica neopravičenega izostanka nujna kazen. Ni cpra^vičila za od- sotnost pri taki obvezni zaščiti, za katero daje skupnost velika sredstva. Ne gre samo za to, da je posamezni otrck prikrajšan za možno zaščito, ampak bo ta v pri- meru obolenja lahko postal v r okužbe za svo.jo ckolico. Udeležba pri obveznih ceplje- nj^ih ni stvar posameznika. V ci- viliziranih državah teh bolezni ne pozna.jo več. Samo od disciplimra- ncsti vseh je odvisno, da j h ne bo več tudi pri nas. Higienska postaja Ptuj Novi plemenjabi iz Bavarshe in Av- strije za Zivinorejsbo-veterinarshi zavod živinorejsko-veterinarski za- vod Ptuj je prodal Tovarni mes- nih izdelkov v Maribor v sredo, 1. marca 1961 tri bike simental- ske pasme, težke po 1.000 ks, ki niso več primerni za razplod. Namesto teh je zavod nabavil iz Bavarske 5 visokovrednih mladih plemenskih bikov za vi- sokokvaliteten zarod, poleg tega pa bo nabavil še 1 bika iz Av- strije. Zivinorejsko-veterinarski za- vod Ptuj je dosegel doslej pri vzdrževanju plemenskih bikov visokovredne pasme in pri umetnem osemenjevanju zavid- ne uspehe. Zato je bil tudi de- ležen vsega razumevanja ljud- ske oblasti za ureditev svojih poslovnih prostorov. Z dobro or- ganizirano veterinarsko službo in s službo umetnega osemenje- vanja se je med živinorejci do- bro uveljavil na okrajnem ob- močju ter ima vse pogoje, da se bo v bodoče dalje razvijal, kot je predvideno v petletnem planu. Nakladnnje 3 prodanih bikov sim entalske pasme na tovornjaka To- varne mesnilh izdelkov Maribor ni bila lahka stvar V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Marta Voglar, Placar 50 — pri igranju si je poškodovala telo; Romana Sagadin, Stopno 6 — pa- dla je in si poškodovala desno roko; Ivan Vojsk, Zg. Velovlak 20 — pri prometni nesreči si je po- škodoval levo nogo; Jože Pevec, Bodislavci 12 — padel je pod voz in si poškodoval desno nogo in roko; Stjei>an Dolovčak. Krapina, Polje 10 — padel je z drevesa in si poškodoval desno nogo; Je- rica Simonič, Mar'kovci 17 — padla je in si poškodovala glavo; Anton Meško, Mihovci 57 — pri delu si je pošRodoval levo roko; Ivan Bračič, Sovjak 7 — vol ga je brc- nil in mu poškodoval glavo; Franc Jurič, Pleterje 19 — nekdo ga je napadel in mu poškodoa^l glavo; Matija Pavič, Lukovčak 28 — nekdb ga je napadel in mu poškodoval telo; Janez Tili, Mo- škajnci 83 — padel je in si po- škodoval desno nogo; Franc No- vak, Žvab 6 — napadel ga je nekdo in mu poškodoval glavo in levo roko; Franjo Sedič. Kicar 112 — pri igranju si je poškodoval levo nogo; Franc Mere, Majski vrh — poparil se je z vrelo vodo po levi roki. Marko Krajnc, Ivanj- kovci 4 — padel je z motorja in si poškodoval levo rtoko. Lunine spremembe in vremenska napoved ZA CAS OD 11. DO 18. MARCA Mlaj bo 16. marca 1961 ob 19.58. — Prevladovalo bo v glavnem lepo vreme. ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN ZA DELO MANJ ZMOŽNIH OSEB Poklicna rehabilitacija NA OBMOČJU OBČINE PTUJ (Nadaljevanje in konec) Kdo so invalidi II. in IIL kategorije in kaj se sma- tra »drugo ustrezno delo« v smislu zakona o inva- lidskem zavarovanju Invalid II. kategorije je zaivaro- vanec, ki je deloma zmržen za svoje ali za druflo ustrezno delo ;n se niti s pok.icno rehab lita- cijo ne mere toliko us,posobiti, da bi mogel pcln delovni čas oprav- ljati drugo ustrezno delo. Invalid III. kategorije pa je pcpoinoma ne- zmožen ali le deloma zmcžen za svoje delo. Zmožen je ocln delov- ni čas opravi.jati drugo ustrezno delo ali ipa se lahko s pokncno rehab litacijo usposobi za tako delo. »Drucio ustrezno delo« je de- lo oziroma delovno mesto, na ka- terem je delovni invalid zmožen delati določen dekvni čas, prime- ren preosta i delovni zmožncsti in z normalnim delovnim učinkom. Delovni invelid se zapos-li na de- lo'/ne'm mestu ste kategorije, na kakrŠTK^m je delal, preden je po- stal invalid, le z njegcTO privo- litvi.jo, sicer se laMko zapcsii na deiovnem mestu nižje kategorije. Do poklicne rehabilitacije imajo pravico tudi otroci zavarovancev ter oseb- nih ali invalidskih upo- kojencev in pa otroci - družinski upokojenci Uredbo o poklicni rehataMtaciji otrck zavarovancev je zvezni iz- vršni si\'et sprejel 9. decembra 1960 in je bila objavljena v 51. številki Uradnega lista FLRJ. V njej so dciločene pravice in po- go.ii poklicne reha'b{litacije otrok zavarovancev ter osebn h aH in- validskih upokojencev in ctrok — družinskih upokojencev. Pok;icna rehabilitacija otrck pomrni ustre- zno UBT^csobitev inva'idnch otrok za samicstcjno življenje in delo. Pravica do pctklione rehab litacije se pnzna ob določenih pogojih otrokom, za katere izplačujejo za- vodi za sociailino zm-arovanje otro- ški dodatek, čo ie verjetn:, da se bedo z rehabjlitaci.jo pcipolnoma usposobili. Pravico do poklicne rehabilita- cijo jahko uveljavlja invalidna oseba do 45. leta (moški) oziroma do 40. leta starosti (ženska), če je končala cbvezno osemletno šolo in če je ipcdana možnost, da se bo strokovno usposobila vsaj v šti- rih letih glede na duševno razvi- tost in druge osebne lastnosti. Invalidni otrcc:, ki dejansko ni- so ime.i možnosti končati obvezne osemletne šoie zato, ker so bili prestari za talko šoilo ali ker za- radi narave vcroka njihove tova- lidnosti ali pa zaradi telesnega ali duševnega stanja nso mogli z uspehom končati take šole, imajo pravico do poklicne rehabilitacije, če so stari 15 let. Ti otroci se s poklicno rehabilitaci.jo usposablja- jo le za priučenega delavca. Poklicna rehabilitacija se Izvaja na razne načine Poklicna rehabilitac ja se izvaja ob istih pogojih kot delajo drugi delavci, in sicer s praktičnim de- loht ha ustreznih delovnih mestih v gospodarskiih in drUgih crgan - zacijah ter zavodih, kadar tak na- čin dopušča invalidnost in splošn zdravstveno stanje invalida. Koli- kor je nujno, se orodje, stroji in druge napra^ve na de.-ovnem me- stu takega invalida prilagode za opravljanje takega dela ozircma za zvajanje rehabilitacije. Poklicna rehab-Iitacija se nada«- Ije iizva.Ta v posebnih zavodih za rehaibi litaci jo inva^lidov, v ustrez- nih šolah in na tečajih (zavodi za izoibraževan.je odraslih) ;td. V ta namen jih lahko ustanavljajo go- spod a rs(ke ozircma druge organi- zacije ter zavodi za socialno za- varovanje m občinski ljudski cd- bori. Po končani pckliicni rehabilita- ciji se delovni imvalidi sprejmejo ponovno v delovno ra-zmerje. De- lajo tak dekvni čais, ki ustreza njihovi preostaili sposobnosti. Nad 250 delovnih mest za zaposlovanje delov- nih invalidov v občini Organizacije so dolžne zaposlo- vati na posameznih delovnih me- stih invalide. Delovna mesta, na katerih je treba zaposlovati inva- lide, se aoločajo kom sijsko (člen 83 ZDR). Občinska komisija za določitev in opis delovntih mest za poklicne rehabilitaci.jo in iza zaposlovanje delovnih invalidov je do danes pregledala 21 gospodarskih in za- družnh organizacij ter ugotovila, da posamezne crganizacije do dneva pregleda delovnih (invalidov sploh niso zaposlovale. Iz tega sledi, da so neumestne in neute- mej.i,ene pripom-be podjetij o sto- rilnosti delovnih invalidov ali pa celo priipombe o zaviranju pro z- vodnje, saj nimajo izkušenj in po- datkov o storilnosti invalrdov, ker jih ne zaposlujejo. Komisija je samo v 21 organizacijah ugotoivila nad 250 delovnih mest za zapo- slovanje in poklicno rehab litacijo dekvnih invalidov. Zanimivo je, da so bila vsa ta delovna mesta ugo- tovljena po predhodnem sporaizu- mu z zastopniki orgaiiizaicij. Težji problem pa je in bo osta- lo zaposlovanje preostalih invali- dov (od rojstva, izven delovnega raizmerja, iz nemške vo.jske itd.). Ti po zakonu o invalidskem zava- rovanju niso upoštevani, vendar bi jih ob več.iem razumevanju na- ših crganizacij lahko sprejeli v delovno razmerje. Franjo Žmauc ORMOŠKE GOSPODARSKE VESTI »Elektro-radic- podjetje iz Ptu- ja je odprlo v Ormožu servisno delavnico. Ta nudi potrošnikom vsakovrstne električne naprave in aparate za gospodinjstvo in kme- tijstvo ter izvršuje elektroinsta. lacijska dela. Vinogradniško gospodarstvo »Jeruzalem« gradi v Ormožu mo- derno vinsko klet, ki bo imela kapaciteto 300 vagonov vina. Stavba bo v neposredni bližini or- moške železniške postaje in bo imela štiri oddelke: predelovalni- co, oddelek za zorenje in oddelek za šolanje vina ter odpremni od- delek. Stavba bo okrogla s premeroni^ 26 metrov ter bo imela 7 nadstro- pij, 4 pod in 3 nad zemljo. Klet bo opremljena z najmodernejšimi napravami. Poleg predelave mošta bodo predelovali tudi peške in tropine v razne izdelke za indu- strijo. Ciradnja bo stala predvido- ma okrog 700 milj. dinarjev. Ormoška opekarna si zelo priza. deva povečati proizvodnjo. V letu 1960 se je borila z raznimi pred- videnimi in nepredvidenimi teža- vami, največje pa so bile zaradi zastarelih in obrabljenih strojev in naprav, ki jim jih je uspelo ne- kaj zamenjati z novimi. Opekarna je izdelala lansko le- to 4 milijone 180 tisoč opečnih enot proti dvema milijonama 816 tisoč, kolikor jih je bilo izdelanih v letu 1959. Rekonstrukcija opekarne je sta- la okrog 14 milijonov dinarjev. Večja proizvodnja je rezultat re- konstrukcije in dobrega strokov- no sposobnega kolektiva. Polno lastno ceno je uspelo znižati za okrog 11 odstotkov. V opekarni je uvedeno nagrajevanje po enoti proizvoda. Bralcem „Ptu|skega tednika" Iz Ptuja In okoice Bralce »Ptujskega tednikau iz Ptuja in okolice opozafumo, da lahko kupijo posamezne izvode ncfleffa vse dni v tednu v trafiki v Lackovi ulici {poIcq Kovine), v traiiki v pritličju magistra- ta, v trgovini »Potrošnik« na Bregu ter v naši upra- vi v Lackovi ulici 8, kolikor ga ne bi mogli kupiti v kio^^^u di pri prodajalcu časnikov pred macfi- sSraJom. UPRAVA PETA KO LO NA V zgodnji pomladi 1941 (zdaj je od tega dvajset let) je imel Hi- tler p>odjarmljeno že Avstrijo, Če- škoslovaško, Poljsko, Francijo. Belgijo, Holandsko, Dansko, Nor- veško . . . Invazija Anglije pa je bila zamujena. Nemška mornari- ca in letalstvo nista več upali tvegati napada na Veliko Brita- nijo. S to zadevo je sklenil firer čakati dotlej, da bodo izpolnjena nemška orožja VI. V2 itd. Hitler je uprl svoje oči na vzhod. Veli- ka So-zjetska zveza s svojimi na- ravnimi bogastvi, ki je segala do Indije, mejila na Kitajsko in se razprostirala do Tihega oceana, naj bi bila prva stopnja za pod- jarmljenje Azije. Toda poprej se je bilo treba vendarle še malo ozreti proti jugovzhodu. Slova- ška, Madžarska, Romunija, Bolga- rija s svojrimi profašističnimi re- žimi so bile pridobljene 'kot baze in odskočne deske za prodranje pr^oti vzhodu. Tudi Albanija in Grčija kot interesno pKxJročje Italije naj bi odigralo vlogo, ki jima je bila določena, Ostala je le še Jugaslavija. Tudi tu sta pro- fašistična režrma Stojadinovič in pozneje Cvetkovič pripravljala pot firerjevim načrtom. Po več obo- jestranskih obiskih nemških in jugoslovanskrh državnikov je bilo sklenjeno, da se tudi Junoslavija pridruži vrsti nemških vazalov. Hitler je velikodušno zagotovil nedotakljivost jugoslovanskih meja. Še več: tekla so celo po- gajanja, da dobi Jugaslavija s So- lunom izhod na Egejsko morje. Nekateri ljudje pri nas. na pr. v ptujskem okraju, so res mislili, da se Jugoslavija pripravlja na obrambo. Čez Ptujsko polje, tam v bližini Moškanjc in Oorišnico. so gradili betonsko protitankov- sko linijo, ki naj bi zaustavila nem.ške tanke. Tudi drugod ob jugoslovansko-avstrijski meji so Z!idali bunkerje in oporišča. Vod- ja teh utrjevalnih del je bil ge- neral Rupnik. poznejši (in menda že takratni) izdajalec... Od jese- ni 1940 daljo so klicali vojaške obveznike na orožne vaje. Toda »obvezniki, ki so se vračali s teh vaj, so pripovedovali stvari, ki nam niso dajale poguma. Te vaje niso bile mnogo več kot ekserci- ranje rekrutov na vežbališču. Ob- vezniki niso nikjer opazili mo- derne vojaške opreme. Jugoslavi- ja ni imela sodobne artilerije, tankov, letal . .. Razpoloženje na Slovenskem v marčnih dneh 1941 bi lahko ozna- čili z besedo negotovost. Ni bilo mnogo ljudi, ki bi si bili na či- stem, kaj se pripravlja. V enem od vodilnih slover"=kih dnevnikov (»Jutroc) so priobrpvali odoimwe uglednih slovenskih mož (politi- kov, književnikov itd.) na anketo, kalkšno je njihovo mnenje o si- tuaciji. Spominjam se, da so bili nekateri odgovori precej izmika- joči se. Pesnik Oton Župančič pa je bil prav kratek. Rekel je: Bo- di pripravljen na vse! Vsi ni.so bili pripravljeni na vse. Živeli so v iluzijah, da bomo ven- darle nekako izvozili. V Ptuju, pa tudi na deželi, je bila na delu peta kolona. Kultur- bundovci Bo začeli nastopati kar ja\Tio. Pojavljali so se na ulicah z izzivalnimi belimi nogavicami in govorili glasno in brez strahu svojo nemščino, kakor da .so kje v rajhu. Slovenske organizacije in mladina, zlasti skojevci cn člani partije, so večkrat intervenirali pri organih naše javne varnosti in upravne oblasti, ki ji je bil na čelu okrajni načelnik Vidic. ven- dar zaman. Hitlerjeve! so bili ta- ko predrzni, da .so že leto poprej, za Hitlerjev rojstni dan, izobe- sili ponoči na mestnem stolpu za- stavo s kljukastim križem. Peta 1oliti- z.ralo«. Navadno je bil pri vsaki večji kopi eden. ki je hvalil Nem- ce. Pri tisti kopi je bil neki Han- zek, ki Se je bil ravno vrnil s se- zonskega dela v nemški tovarni. Prinesel je s seboj domov obleko, perilo in denar.. . Zgovorno je pripovedoval, kako dobro mu je šlo v nemški tovarni. Vrnil se je le za nekaj tednov, da pogleda, kako je doma, potem pa pojde spet nazaj. Kopeči so prenehali z delom, se naslonili na motike in poslušali z odprtimi usti. Zape- Ijivčevo seme je bilo vsejano... Ko so po 6. aprilu prišli oku- patorji, jih je del našega prepro- stega ljudstva sprejel z upanjem, da bo nova vladavina prinesla vsem socialno zatiranim red. pra- vičnost in boljšo življenje. Zaupali sc ljudem Eichmannovega kova. ki so si red v Evropi in na svetu predstavljali na gomilah milijonov in milijonov piomor jenih ljudi '^manjvrednih ras«. Zbor ormoške gasilske zveze V nedeljo, dne 5. marca t. 1. je bila konferenca Občinske ga- silske zveze v Ormožu. Tej je poleg 80 delegatov prisostvovalo tudi več predstavnikov OGZ Maribor, GZS Ljubljana, ptuj- s.ke občinske gasilske zveze, po- litičnih forumov in občine Or- mož. Uvodoma je bilo ugotovljeno, da so bila v preteklem obdobju skoraj vsa včlanjena društva dovolj aktivna. Med njimi so ne- katera, ki posebej zaslužijo po- hvalo. Ta so Ivanjkovci, Sredi- šče, Koračice, Pršetinci, Her- manci, Trnovci, ki imajo vzor- no urejeno vse poslovanje. Občinska gasilska zveza je registrirala v lanskem letu 11 požarov, pri katerih so očuvali gasilci za 17 milijonov narod- nega imetja. Gasilska društva so do neke mere opremljena in imajo motorne in ročne bri- zgalke. Skupna vrednost gasil- sko opremo vseh dru.štev znaša okrog 57 milijonov dinarjev. Ormoška gasilska četa je dobila lani kompleten orodni voz v vrednosti 7 milijonov dinarjev. V zimskem času so se gasilci vsestransko usposabljali na raz- nih seminarjih in tečajih. Na zboru so ugotovili, da je v dru- štvih dovolj dobrih in delavnih ter sposobnih častnikov in pod- častnikov ter vaditeljev. ibruštva so med letom sode- lovala na proslavah, v šolah so člani društev mladini predavali, učence višjih razredov pa se- znanjali s praktičnim udcjstvo- vanjem v gasilski službi. Sposobnost in pripravljenost društev jo zveza večkrat preiz- kušala 7. nenadnimi nočnimi alarmi ter ocenjevala nastop)«?. Nekatera društva so ustanovila pionirske desetine. Ormoški pionirski gasilski pomladek je lani prvi v Sloveniji razvil svoj pranor. Na zboru je bilo sklenjeno, da bodo društva letos še pospešila svojo delavnost. Za nesebično in požrtvovalno delo v gasilskih vrstah ie bil odlikovan predsed- nik Občinske gasilske zveze Franc iPučko. PTUJ, 10. MAREC 1961j PTUJSKI TEDNIK Stron d Več žena v orgfane, kfer se največ odloča Udeleženke fKcinference pred graj .sk.imi vrati Delovna konferenca žena v Ptuju v ponedeljek, 6, marca 1961. dopoldne je bila v duhu praznovanja mednarodnega dne- va žena-8. marca. Ob tej priliki je bilo izrečeno revolucionarnim ženam v občini priznanje za vse dosedanje uspehe, obenem pa so jim poročevalci predočili vse bodoče naloije in skrbi, ki odpa- dejo na n.ie kot rnakopravne občane pri izvajanju novega petletnega plana. Tov. Sonja Skrjančeva in tov. Satej Ciril sta v poročilih pod- črtala važnost vpliva žena na plansko rast proizvodnje, narod- nega dohodka in življenjskega standarda. Pri tem ne gre samo za njihovo izvajanje drobnih nalog, za katere so sposobne glede na svoje kvalifikacije in fizično moč, ampak za njihov večji vpliv, kjer se odloča o de- litvi dohodka in drugih važnih vprašanjih. Pri tem ju je pod- prla tudi tov. Lojzka Stropniko- va, nato pa še tov. Julka Kanc- lerjeva. Tov. Stropnikova je po- udarila, da je premalo žena v občinskem ljudskem odboru in v krajevnih liudskih odborih in da odstotek žena v predstavni- skih organih ni v skladu z od- stotkom žena-volilk niti s šte- vilom članov kolektivov. Pone- kod je večina članic kolektiva, po .številu članic delavskega in družbenega upravljanja pa jih je le mali odstotek. V bodoče bi morali tako stanje izbbljšati in vskladiti odstotek članic kolek- tiva z odstotkom članic delav- skih svetov in upravnih odbo- rov. To^. Bračkova se je zavze- la za to, da bi večja industrij- ska podjetja kot n. pr. v Mari- boru lažje razširila svoje obrate tudi po krajih, kjer še sedaj ni industrije in tam zaposlila no- ve delovne moči, kot pa občina, ki ne more ustanavljati novih podjetij in obratov, da bi v njih čisto na novo zaposlila nove de- lovne moči. Dr. Nada Pavličev pa je prepričana, da se bo stanje pri ženah bistveno spremenilo glede .šolskih in strokovnih kva- lifikacij, ko bo pri njih samih vzbujena zadostna zavest, da ni- so manj sposobne kot moški, da imajo toliko zaupanja v svoje sposobnosti kot moški, da imajo toliko izkušenj kot movški in da imajo pri vsem tudi toliko uspe- hov. Tov. Julka Kancler jeva je še govorila o vseh tistih služ- bah, ki jih lahko ženske enako uspešno opravljajo kot moški in o vplivu staršev pri usmerjanju deklet v razne poklice, ki jih družba potrebuje in kjer mirno lahko nadomestijo moške. V di- skusiji so sodelovali tudi tov. Branko Gorjup tov. Andrej j Mršek, tov. Lončar in tov. Joha. Na konferenci .je bila soglasno potrjena za delegatko na zvezno konferenco žena v Zagrebu predsednica občine tov. Lojzka Stropnikova. Predloge in priporočila te kon- ference bo zbrala izvoljena tri- članska komisija, in sicer tov. Sonja Skrjančeva, tov. Branko Gorjup in tov. Andrej Mršek. Po konferenci je bil v resta- vraciji na gradu sprejem za vse udeleženke konference. Zaključeh šiviljskega te- čaja in praznovanje 8. marca v Cirkovcih v neciel.jo. dne n. marca 1901 popoldne jr konfal v Cirkovcih šiviljski tečaj, ki je trajal od 9. januarja 1961 dalje. Obisko- valo ga jp Tfi deklet in žena iz Cirkovc in okolice. Bil je v pro- storih Frasove hiše pri postaji. Vodila ga je Marija Ciojkovič iz Ptuja. Stroje Jo dala tečaju na razpolago tovarna šivalnih stro- jev »IMirna« na nclenjskom. Te- čaj jo organiziral predsednik organizacije SZDL in Rdečega križa Franc Dobič Ta šiviljski tečaj je bil za Cir- kovce in okolico večjega pome- na. Z njim je bila izpolnjena ena izmed želja deklet in žena po tehničnem izobraževanju in usposabljanju za večjo življenj- sko samostojnost deklet in žena tega območja, na drugi strani pa je bila z zaključkom tečaja naj- lepša možnost za proslavitev 8. marca — mednarodnega dneva žena. Tečajnica Rozika Kmeteo se je zahvalila v imenu vseh tečaj- nic prod.sodniku organizacije SZDL Francu Dobiču za vso skrh v /vezi s tečajem, Mariji Gojkovio za vodstvo tečaja, predstavnici tovarno »Mirna«, Voduškovi iz :\Iarihora za strcje, Frasovim za prostore in vse ostalo, tečajnicam pa za pridno udeležbo, marljivo delo ter pri- jetno razpoloženje na tečaju. Voditoljira tečaja Marija Goj- kovic je prejela od deklet lep šopek. Zdaj bo začelo kmetijsko delo in bo trajalo do konca jeseni. Za tedaj so se dekleta in žene priporočile organizaciji SZDL in Rdečega križa za pripravo nadaljevalnega tečaja za kroje- nje in šivanje ter drugih teča- jev, ki jih bodo rade obiskovale sedanje in mnoge nove tečaj- nice. V. J. Tudi mojšperške žene so praznovale M?inar<;.lni dan /ena — 6. ma- rec — so praznovale žene v Maj- aperku že v soboto, 4. marca, ko so napolnile dvcrano v domu Svo- bode do zadnjega kotička. O pomenu dneva žena je spre- flovorila zbranrm ženam Ivanka Gclobova, ki .je žene tudi prisrčno prizdravila. Nato so nastopili pio- nirji šole v Ma.jšperku z raznimi recitac jami, pevski zbor, folklor- na skupna, nadvse pa je presene- til pionirski tamburašk; zbor, ki je zr:qral nekaj lepih skladb. Po sporedu so bi.e zbrane žene in pi-nirji prgcščeni. L. L. Zaključek gospodinjske- ga tečaja v Ormožu Prve dni decembra pretek.ega leta se .le začel v Orm'-žu gospo- dinjiSik. teča.i. ki se je vrš:l v pro- storih gospodinjskega centra. Te- čaj je obiskovalo deset deklet, vc'di'la pa ga je tovarišica učite- ljišča Vladka Ko'arič. Tečajnice sc si prld-rbile v tečaju mnogo zna- nja o .sodobnem , gospodinjstvu m ki;hanju. Za zakljiučck tečaja, k: je bil 21. februarja, so pr redile tečaj- nice prisrčen večer. Tov. Koari- čeva je bila z na tečaju doseže- nim uspehom zelo zadovoljna. Prebivalstvo Ormrža in okolice si želi tudi v bodoče tako dobro organiziranih'in uspešnih tečajev. TJ Občni zbor TVD Partizan v Ormožu 23. februarja je b.l v sejni dvo- ran živinorejskega doma v Or- iTi-žu občn. zbor TVD Partizan Ob tej priicžnosti je dru- štvo pregledailo s veje delo v lan- ^■kem letu. Na zboru je bilo pre- cej govora o ureditvi .etnega te- |<>vadišča v mestni grabi, o igri- vih za cd'bojko, rokomet m kc- šanko. Na zboru je bilo sklenjeno, da '^inravi PartTzan v kratkem telo- "^adno akademijo v počastitev 20. '^letmce vstaja TJ Te dni po občini v Cirkovcih, v Kidričevem in pri Lovrencu na Dravskem polju bo v nedeljo, 19. marca ob 14., 16. in 20. uri nastopila kulturna skupina s kvintetom Borisa Ko- vačiča iz Ljubljane. Kot pevca bosta nastopila Stan- ka Gorisek in Danilo Čadež, kot humorist. pa Matija Bari (»Ke- kec«). Igral bo instrumentalni kvintet Borisa Kovačiča, ki je javnosti znan že iz radi.jskih oddaj. S petjem, glasbo in humorjem želi skupina iz Ljubljane pripra- viti prebivalstvu omenjenih kra- jev uro dve razvedrila, zabave in smeha. NOVI DAROVALCI KRVI Dne 2. marca 1961 so daro- vali kri darovalci iz Polenšaka. Vsem darovalcem ;n organizator- ju-poštarju iskrena hvala! Kri so darr vaili: Fras Ana, Ožin- ger Jožefa, Šmigoc Krista, Hatek Marjeta. Mesaric Anton«ja, Vise- njalk Liza, Janžekovič Ana, Šeguia Marija, Mikša Marija, Hrjmk An- tonija, Štuhec Liza, ■ Krajnc Gera, Megla Gera, Forštnarič Z nka, Vu- čak Anica, Zelenko Oti'ija, Ose- bek Marija, Janžekovič Frančiška. Istega dne so darovali kri tudd prostovrljni darovalci krvi iz to- varne Avtooprcma Ptuj. Najlepša hvala njim in osn-vni organizac ji RK Ptuj, osebno tov. Fridauerju za organizacijo. Darovalci krvi .so bili: Janžekc- v<'č Viado. Gajizer Angela. Lukman Štefka. Kri.stcvič Anton, Poboljšaj Hud«, Marčenjaš Terezija, Horvat Ivan, Klasinc Anton, Kekec An- ion, Tekmec Ignac, Serdinšek Fr., S rc Konrad, Golob Martin. Straus ,lože, Gavez Ivan, Petek Ivan, Habjan č Franc, Dragar Mirke, .Štrafela Vinko, Topo'ovec Ivan, Vozlif Franc. Krapša Franc, Ru- novec Franc, Munda Ježe. Obran Krnrad. Šimenko Franc. 28. februarja so darovali kri darovalci iz Cirkovc. Odzvalo se jih ie malo. verjetno zaradi slabe in nezadostne organizacije, kot .s^o to nekateri izmed krvoda- jalcev zjavili. Odzvali so se: Frštner Otiija, Veg Marija. Vuk Albin, Mlakar Alojz, Rudo'if Maiks. Rrglez .Adolf, Čelan Manja, Fideršek MatUda. Posamezni darovalci krvi v tem tednu so bili: Meznarič Terezija, T'-polovec Jože, Šcštanč Franc, Markov č Terezija, Napaist Lenka, Veljavec M jo, Čeh Liza, Čeh Ma- rija. Hrga Ana. Kclarič Terezija. Maher Ivan. V imenu bo'niikov se vsem da- rovalcem še enkrat zahvaljujemo! Rdeči križ Ptuj MUZEKA IZ TRŽCA SO NAŠLI Ranjeno truplo z vrvjo na vratu v Dravinji Kdo je kriv Muzekove nasilne smrti? Od 18. marca 1960 tialje je bila Muzekova hiša in družina u sre- dišču razprav in pozornosti vse javnosti, Muzekovi-h otrok, pre- bivalstva in varnostnih organov. Od te nedelje dalje je bila ljudem nerešljiva uganka, kje je oče Franc Muzek, 75-letni uzitkar iz Tržca 26, ki ga v ponedeljek 19. decembra 1960 nikdo ni več videl niti mogel kaj o njem zvedeti, kje je, kaj se mu je zgodilo in kdo je nasilno posegel v njegovo živi je- nje. Franc Muzek, vdovec od 1949. leta. je veljal med ljudstvom iz Tržca in širše okolice kot resen, skromen in trezen možakar. Veljal je kot dober gospodar, saj je spra- vil na noge in do kruha 8 hčera in 2 sina od 12 otrok, od katerih sta 2 umrla. 1924. leta, na Katarinino, jim je zgorel dom. Pri hiši je bilo takrat 9 malih otrok. Zaradi uni- čenega doma sta oče in mati raz- delila otroke k dobrim družinam in jih zopet zbrala ob novem og- njišču 1925. leta, ko je bil dom ob pomoči dobrih ljudi ponovno zgra- jen. Življenje je teklo dalje. Otro- ci so doraščali. »Za vas ženske bo- do že skrbeli možje«, je menil oče, »fanta pa moram dati izučiti ro- kodelstva«. In res, Franc se je izu- čil za krojača, Anton pa se je učil za peka in drugih poklicev. Dekle- ta so rasla in se razhajala z doma. v razne službe, v razne kraje v do. movini in v zamejstvu. Tudi Franc je odšel zdoma in se poročil v P«> brežje. Doma je ostal sin Anton. Navezal se je na dom in si vtepel v glavo, ko se bo poročil, bo prevzel do- mačijo in oče bo ostal pri njem kot užitkar. Tako se je tudi zgo- dilo. Anton je dorastel in si po- iskal dekle Otilijo v Dežnem pri Vinkovih ter se 1945. leta pore>čil. V prednjo sobo v hiši sta se na- selila mlada, oče Franc pa se je nastanil v štibelcu. Ta skromen prostor je ostal njegov kotiček do 18. decembra 1960, ko je za njim izginila sled. Muzekova hiša v Tržcu leži na spodnji terasi v delu Tržca, ki je nedaleč cd potoka Polskava. Neda- leč od Muzekove hiše se zliva Pol- skava v Dravinjo in ta ima v tem delu zelo globoko strugo Na se- verno stran od Muzekovih je na drugi strani ceste le sosed Zajšek. drugi sosed proti južni strani pa je mnogo (Jalje. Na vzhodno stran Muzekove hiše so travniki, enako na severovzhodno proii Dravinji. Če bi ne bilo za Muzekova hiše Zajškovih, bi lahko rekli, da je Muzekova hiša na samem ni bi nikdn ne mogel reči, da je slišal, kokn se pri Muzekovih veselijo ali pa prepirajo. Uzitkar Franc Muzek se ni za- drževal samo doma. Odhajal je na obisk v Kidričevo k hčerki, k sinu Francj v Pobrežje. v gostilno »na Hvac«, kakor imenujejo ljudje go- stilno na nekdanjem Penovem v Tržcu, tudi v gostilno v Videm po vžigalice in cigarete pa tudi na četrt. Tam se je našel z znanci in prijatelji, z upokojenci in s svoji- mi vrstniki. Pri hčerki in sinu je večkrat potožil, da pač mlajši ljudje nočejo razumeti starega človeka. Tako so ljudje zvedeli, da na njegovem domu ni tako, kot bi moralo biti in kot bi lahko bilo, če bi sin upošteval, da bo tudi on nekoč star in enako snaha, ki je zgodaj po prihodu v Muzekovo hi- šo tasta Franca Muzeka po strani gledala in sc nista mogla leta spo- razumeti. Prihajalo je do prepirov. Za nje so zvedeli Muzekovi otro- ci, odvetniki v Ptuju, poravnalni svet v Vidmu in vsa okolica. Ne- kateri so trdili, da bi lahko bil Muzek Anton boljši s svojim oče- tom, enako snaha Otilija. Enakega mnenja .so bili Muzekovi otroci, ki niso živeli v Tržcu. Povsod so te- žave in teh ni manjkalo pri Mu- zekovih. Ljudje so na nje navaje- ni in se z njimi niso posebej ukvarjali. Bo že minilo kot pri mnogih družinah. V nedeljo Ifi. decembra 1960 zvečer ;> sel pokojni Franc Mu- zek »na HvacK in tam sta se našla s sinom Francem. Oče je odklonil, da bi skupaj spila žganje. »Hvala, imam denar,« je dejal oče. Franc je odšel domoi\ le prej sta se z očetom zmenila, da bo prišel v to- rek, 20. decembra 1960 oče k Francu na Pobrežje sekat drva. Nekaj dm pred 18. decembrom 1960 je bil oče Franc na obisku pri hčerki v Kidričevem Tožil je sicer o razmerah s sinom in snaho doma, kljub temu pa je odšel na- zaj v Tržeč. Njegov dom in zem- lja okrog njega sta bila premočna sila, ki sta ga potegnila nazaj v Tržeč. Enako Dravinjb in Polska- va. Iz njiju je potegnil marsikate- ro ribo in to je bilo njegovo vese- lje. Ker očeta v torek ni bilo, je začel sin Franc po njem spraševa- ti. Kaj je z njim, ali je doma bo- lan, ali je kam odšel. Dognal je, da ne leži doma bolan, niti ga drugje ni bilo. Niti pri hčerki v Kidričevem ga ni našel. Zaskrbelo ga je, kje bi le mogel biti. Na do- mu v Tržcu so mu rekli, da mu je snaha pripravita jesti, pa ga ni od nikoder. Francu je postala bratova in snahina brezbrižnost za očeta sumljiva. Nasta'o je splošno vpra- ševanje in ugibanje, kje je oče Franc Muzek. Med ljudstvom se je razširila vesi: »Muzeka iz Tržca 26 iščejo!« Marsikdo, ki se prej grede po cesti mimo Muzekovih ni ozrl na dvorišče, sc je po vesti, da iščejo Muzeka Franca, ozrl nanj m raz- mišljal: »Kje je le stari?« Niko- mur ni nič rekel, nit' ni ustvaril vtisa, da bi obupal nad življenjem. Sina Antona z domačije in snaho so ljudje spraševali, kje je dedek Muzek. Anton jim je zagotavljal, da bi tudi on rad vedel, kje d i je. »Veš. Tone. če si mu ti kaj hudega storil, pač nisi drugega vreden kot da se ti zge>di najhujše« so mu ljudje dejali. »'Zemlja se naj po- grezne, oči mi naj izpadejo« itd. je odgovarjal sin Anton. Zvečer v nedeljo, 18. decembra 1960 so ljudje videli sina Antona »na Hva- cu« v gostilni potem, ko je oče odšel. Po dnevu, ko očeta ni več bilo nikjer, so imeli pri Muzekovih koline. Tudi takrat so govorili o Francu Muzeku. Anton in Otilija, sin in snaha sta zatrjevala, da n- česar ne vesta o tem, kam bi naj bil oče tako preminil in da na ni- česar ne sumita, kar bi razvozljalo zagonetko, kje bi naj bi! Franc Muzek. V nedeljo, 5. marca 1960, 77. dan pogrešanja Franca Muzeka pa je 12-letni dečko Hvaleč iz Dra- vinjskega vrfia slučajno zagledal pri Roginovem travniku v Hajdi- šah na prislnvski strani v Dravinji u^opljenra z obrazom navzdol. Prestrašil .se je tega nenadnega odkritja in obvestil o njem bližnje ljudi in Ljudsko milico. Hitro se je razvedelo po Vidmu in okolici: »Muzeka so našli v Dravinji!« Or- gani LM iz Vidma so takoj za- stražili utopljenca, ga privezali k obrežju, da ga ne bi voda odnesla Zastražili so ga tudi čez noč. To je bil prevžitkar Franc Muzek iz Tržca. Telefoni so brneli. O od- kritju v Dravinji so zvedeh Oar- nostni organi v Ptuju in Mariboru. V ponedeljek popoldne je bilo storjeno vse potrebno, da je bilo truplo pokojnega Franca Muzeka spravljeno iz Dravinej v mrtvašni- co pri Vidmu. Pri obdukciji je bilo ugotovlje- no, da je umrl Franc Muzek nasil- ne smrti. To je potrjevala temna obveza okrog vratu in čez njo pri- vezana močna zanka vrvi, to so potrjevale zevaje>če rane po obrazu in druge poškodbe po telesu. Skle- panje, kako je prišel pokojni Franc Muzek ob življenje, kdo ga je tako poškcKioval in mu navezal na vrat zanko, ter ga spravil v Dravinjo. je preostalo organom TNZ in preiskovalnemu sodniku v Mariboru. Ti so takoj podvzeli vse potrebno, da se ugotovi krivec. Preiskovalni sodnik je odredil pri- por sina, snahe in še tretje osebe. Na vse strani so šle poizvedbe o zadnjih in prejšnjih dni življenja Franc Muzeka in o odnosu sina Antona in snahe Otilije do njega. poizvexibe o zadevah, ki so bile v obravnavi pred pravilnim svetom pri Vidmu in pred odvetniki ter sodiščem v Ptuju ter poizvedbe o vsem ostalem, kar bi utegnilo raz- jasniti, kdo je kriv smrti pokoj- nega Franca Muzeka . .. V torek, 7. marca 1961 popoldne je bil pogreb pokojnika. Ob njego- vi rak vi in grobu so se zbrali otroci, sorodniki in znanci ter pri- jatelji. Sveža zemlja je zagrnila žrtev nasilne smrti na vidcmskem pokopališču. Nikdo še ni mogel ljudem pojasniti, kaj je ugotovila preiskava in kdo je krivec te gro- zovite nesreče, ki je Muzekove otroke in okolico tako prizadela. Upamo, d(i bomo lahko kaj več o rezultatih preiskave sporočili javnosti v prihodnji številki. Za to številko nam niti preiskovalec TNZ Maribor niti preiskovalni sodnik za javnost nsla mogla dati nika- kih informacij. Jasno je le eno: Prevžitkar Franc Muzek je umrl nasilne smrti. Sliki in fekst ' Jože Vrabl Muzekcva hiša v Tržcu 26, ki je 1924. leta pogorela in je bila takrat na novo zgrajena. Srednji a/'cbrega čaja. Če bo priden, mu bo pa še mamica v čaj primešala dve ve- liki žlici medu. Tam v kctu baibica glasno graja atinletnega rdečeil.čneža: »Samo jokaj, te bo že doktor z iglo.« Grožnja ne zaleže — in dečku pc'lizijo še naprej deibele solze po licu. »Kakšen je dcktor?« »Kaj bo rekel?« »Kaj bo napravil z menoj?« vse to rojd po otroških glavicah. Mnogo je bilo že napisanega, da je dcber stik med pacientcm 'in zdravnikom eden izmed najvaž- nejših č:mteljev uspešnega zdrav- ljenja. Znano je, da zaupanje v zdravnika včasih močneje vpliva na -bolezen, kct pa zdravilo samo. To velja za odrasle, še bolj pa za otroke. Zakaj je tako? Vsaka bo- iezen naredi ctroka precej občut- ljivega, otrok čuti večjo .potrebo po Ijubeizni in pozornosti, občuti pomanjkanje varnosti itd. Ta ob- čutljivost se poveča, ko mora -k v bolnišnico. Otrok se tre- .;io znajde v drugačnem okolju, niid drugim; ljudmi, vznemirjajo ga s pogostnimi pregledi in raz- nimi teraipevtskimi ukrepi. Vedno pogosteje beremo, da • -ni strcikovnjaki po svetu raz- '.-Ijajo o tem problemu in sku- ..o ureduti otrokovo življenje v bo!n:'šnic; tako, da bi se čimbolje počutil in da bi mu vsaj malo na- domestili mater. Ponekod celo teže za tem, da bi i^očasno z otrokom predšolske dobe bila y bolnišnici tudi mati. Poleg bolezni, zairsdi katere mo- ra otrck v bolnišh.co, vpliva zelo neprijetno na otroka ločitev od staršev, družine, posebno pa od matere Temu ge pridruži še mo- čan vtis novega, večkrat tudi zanj neiprijetnega okolja v bolnišnici. To okolje pa največkrat ni tako, da bi otroTca takoj zbudilo zaupa- nje. Vsalk človek pctrebuje precej časa, da se vživi v raizmere novega okolja — še bolj pa otrok, n sicer v "okolje, kakršno je bolnišnica. Kljuib temu, da otrok leži med drugimi otroki, se pogosto čuti osamljenega. Napačno je misliti, da je tak otrok neprilagojen, ner- vozen dtd. Bolezen in s tem pove- zana celotna občutljivost otroko- ve osebnosti, ločitev od staršev, premestitev v drugačno okolje, Mse to pcvzroča posebno počutje, od 'katerega je tud: odvisen otro- kov odnos do zdravnika. Naše otroško zdravstvo skuša raravozlati tudii te probleme. Zato nudijo otndkiu v bolnišnici primer- no zaposlitev. Predvsem mora biti utešena otrokova želja po igri, po pravljici, pnF>ovedki al po drugem čtivo, če je otrok temu dorasel. Osebje v bolnišnici se ne sme ukvarjati samo z otrokovo bolez- nijo, temveč tudii z njegovimi du- ševnimi potrebami. Pravilno rav- nanje z otrokom, cd katerega je odjv;sno njegorvo duševno počutje, .pospešuje tudi zdravljenje bolezni. Pogosto se vprašujemo, kako ctrok dožilvlja zdravnika. Pred ieti sem zbrala nekaj risbic otrok, ki so bili na otroškem oddeku bol- nišnice v Mariboru. 9koraj v vseh risbah so zdravnika upodobili ve- likega, močnega, z doligo iglo v roki. Na to vprašanje imamo še dru- ge odgovore. Psihologi zatrjujejo, da majhen ctrok doživlja zdrav- nika tako kot svojega očeta. Tu gre torej za prenos odnosa in ču- stev na drugega človeka. Majhen otrok, ki očetu zaupa in ga ima rad, bo imel tak odnos vsaj de- loma tudi do zdravnika, pozneje pa do učitelja. Če globlje psiho- loško analiziramo otroke, ki so nasproti zdravniku uiporni, vidimo, da to po navadi ne velja zdravni- ku, temiveč staršem. Pogosto so ga starši strašili in namesto da bi ga pripravili za pregled, so upora- ba li strah, da bi z njim dosegli allj. S .proučevanjem teh proble- mov se je ukvarjalo več strokov- njakov. Med njimi naj omenimo Miiller-Kiippersa, ki je v Nemčiji v letih 1949-1950 v osnovnih in vajenskih šolrJn napravil zanimiv poskus: OtrofKso morali napisat spis »Obi.sk prf zdravniku« in hkrati tudi na to temo narisati risbo. Miillerju so poslali 644 spi- sov in risb. cd teh 340 o ob sku pri splošnem zdravniku, 113 pri zc^bozdravniku, 190 pri otroškem zdravniku, enega pa o obisku pri živinozdravniku. Iz sestavkov je bilo videti, da mlajši ctroo niso imeli posebnega stališča do zdrav- nika, temveč so napisali, zakaj so bili pri zdravniku, kolikokrat, ka- ko je bilo v čakalnic, in celo na kratko opisali čakajoče pa^ciente. Čiistveni odnos do zdravnika je prišel le malo do izraza. Drugače je bilo v sestavkih pri zobozdrav- niku. »Ko sem vstopil v čakalnico, mi je bilo tesno pr: srcu — bilo me je tudi strah.« Desetletni otrck je napisal: »Jaz ne grem rad k stricu zdravniku zato, ker je tam zelo slab duh in pogosto mi po- stane zelo slabo. Edino, kar mi ugaja, je to, da zdravnik ozdravi bolne otroke.« Tudi v tej starosti je odnos otroka usmerjen bolj na celotno vzdušje, v katerem dela zdravnik, kot pa na zdravnika sa- mega. Otroc- gredo z materjo k zdravniku in zato opisujejo bolj vzrok obiska. Iz vseh sestavkov na vprašanje: »Ali greš r-ad k zdravniku«, je vel nekakšen nejasno izražen strah. N. pr.: »Grem rad, če sem bolan«, a^i wče vem, kaj bo naredil z me- noj, drugače pa se ga zelo zelo bojim«. V nekaterih sestavkih so otroci kratko odigovonlli: »Bojim se ga!« Kot smo že omenil'., je bil v vseh odgovorih izražen strah. Po- dobne analize so napravili tudi pri nas na Hrvatskem, Na vprašanje: »AH čuti otrok strah pred zdrav- nikom«, so dobili naslednje odgo- vore : čuti strah ne čut.strahu deoki 87,6«/(. 12,4 »/o dekli.ce 77.7 «/o 22,3 "/o Ta pojav srečujemo povsod in ga moramo zaradi tega jemati kot neka i normalnega. Od nas staršev je odvisno le toliko, kako mi otro- ka na tak obisk pripravimo. Ana- lize tudi pri naših otrocih so po- kazale, da nanje ne vplivata to- liko vznemrljivo zdravnik ali se- stra, kot pa njuna bela oblačila in instrumenti, ki leže naokrog, in dolgo čakanje pr-ed ordinacijo. Miiller omenja, da je pri treh če- trtinaih sestavkov našel podoben stave(k: »Čim dlje moram čakati v čakalnid, tem bolj se bojim.« Sele v sestavkih štir najstletnih otrok opažamo nekakšen osebni odnos do zdravnika. »Zdravnik je že mnogim rešil življenje, jih ob- varoval neprijetnih bolečin« itd'., iz nekaterih sestavkov pa veje celo ironija. Zanmiva pa je ugotovi- tev, ki so jo potrdile tudi neka- tere podobne a.meriišike študije, da se pri 15- in 16-letnih fantih n dekletih ponovno pojavi strah. Zaupanje do zdravnika pride do izraza navadno šele pr' drugem obisku. Če opazjujemo otroke pri naših ordinacijah, pogosto vidimo, da prično j.c»k.ati že ob pogledu na belo haljo. Nekateri menijo, da je to iposledica prvih srečanj z zdrav- nikom ob prvih cepljenjih. Delno je raizum!j:vo. da nastane pri bi- strem otroku mcčna , asociacija med belim plaščem in bolečino. Zdravnik pogosto doživi, da mu štiriletni ctrok pri pregledu ne- nadoma reče »Nočem inje.kcije«. Popolnoma nepravilno je, če bol- nemu otroku ali pa pred ceplje- njem zatrju.iemo, da ga ne bo nič bolelo, da bo zdravn k samo malo pomazal itd. Nato pa doživi ctrok bolečino — in seveda izgubi za- upanje v odkritosrčnost matere, še bolj pa v zdravnika. Prav za- radi tega tudi v d^gih stvareh staršem več ne verjame. Zato .je prav, da otroka na tak obisk pri- pravimo in s tem vsaj nekoliko om limo njegov strah pred zdrav- nikom. Čeprav smo zaradi otro- kove bolezni precej osebno vzne- mirjeni, vendar moramo na otroka vplivati pomirjajoče. Otroku mo- ramo v bolezni poleg nege in po- zornosti posred-ovati tudi občutek varnosti, kajti to potrebuje bolj kakor kdaj koli prej. SHaviea Pogačnik-Toličič v reviji Otrok in družina Delavska univerza Ptuj 14. marca IC Vičava: Osvobo- dilna gibanja v Afriki — preda- vanje z diafilmi (Matija Maučec) ob 19. uri v domu SZDL; 15. marca IC Muretinci: Od spočetja do rojstva (Neudauer dr. Ljuba) ob 18. uri v ZD; Trnovska vas za LMS: Osvobo- dilna gibanja, v Afriki (Alojz Se- sek) ob 19. uri v šoli; 16. marca Majšperk ŠS: Zaklju- ček šole za starše; IC Breg-Turnišče: Oblikovanje mladega človeka (Rudolf Čeh) ob 19. uri v domu SZDL; 17. marca IC Dornava: Socialna in pra^vna zaščita družine (Franjo Alič) ob 19. uri v .9oli; IC Moškanjci: Vti.si iz portova- nja po Bolgariji — predavanje ob epidiaskopu ob 19. uri v domu KZ; IC Juršinci: Promet in mi — predavanje s filmi in diafilmi (Viktor Krajnc) ob 19. uri v soli; 19. marca IC Cirkulane: Razvoj NOB na Štajerskem — predava- nje z diafilmi (Jože Dvoršak) ob 9. uri v .šoli. Večerna politična šola Kidričevo Ponedeljek. 13. marca ob 16.30 tema B7: Komuna ter njerife druž- bene in materialne osnove. 2 uri in tema B8: Organi družbenega samcupravljanja, 2. uri. Predava Viktor KNEZ. Četrtetk, 16. marca ob 16.30 te- ma B8: Organi d-ružbenega samo- uoravljanja, 4 ure. Predava V:"ktor KNEZ. Večerna politična šola Ptuj Torek, 14. marca ob 16. uri te- ma B7: Komuna ter njene druž- bene in materia.lne otsnove, 2 uri n tema B8: Organi družbenega samoupravljanja. 2 uri. Predava Viiktor KNEZ. Petek. 17. marca ob 16. uri te- ma B8: Organi družbeneiga samio- upravljanja, 4 ure. Predava Viktor KNEZ. Mladinska politična šola Ptuj Ponedeljek, 13. marca ob 16. uri tema Dl: Zveza komunistov Ju- goslavije. Predava Ivo KRAJNČIČ. Četrtek, 17. marca ob 16. uri tema Dl: Zveza komunistev Ju- goslavije, II. del. Predava Ivo KRAJNČIČ. f^indikalna politična šola Ptuj Petek, 10. marca 1961. ob 16. uri, tema: »Zakon o delovnih razmer- jih« — nadaljevanje. Na.dome'5ti]a, posebno varstvo žena, mlad.oletni- kov in invalidov. Predava Jože Erh'atič. * Torek, 14. marca 1961, cb 16. ur;, tema: »Zakon o delovnih raz- merjih« — nadaljevanje. Pravice delaivcev v času neza'poslenosti, sklenitev plovnega raizmerja m delovni čas. Predava Jože Erhatič. ★ Petek, 17. marca 1961, ob 16.. uris tema: »Zakon o delovnih raz- merjih« — nadaljevanje. Osebni dohodki, nadurno delo tn dopusti v gospodar.skih organizacijah. Pre- dava Jože Erhatič. Sindikalna politična šola Majšperk Torek. 14. marca 1961, ob 14.30. tema': »Delavsk; sveti v preteklem desetletnem obdobju in organi de- lavskega samoupravi ja.nja«. E*re- dava Viktor Maikovec. ★ Četrtek. 16. marca 1961, ob 14.30, tema: »Funkcija organov deflavskega samoniipravljanja«. Pre- dava Viktor Makovec. * Petek. 17. marca 1961. ob 14.30, tema: »Sedanji problemi in nalo- ge dela-\'skih svetov«. Predava Vik- tor Makovec. Razstava slik iz brigadir- skega dela in življenja Občinski komite LMS Ptuj pripravlja razstavo slik iz bri- gadirskega dela in življenja, ki bo odprta od 12. do 18. marca t. 1. v prostorih Občinskega ko- miteja ZKS v Ptuju, Miklošiče- va ulica 14/1, Razstava ima namen, gledalca seznaniti z življenjem mladine v mladinski brigadi pri graditvi »Ceste bratstva in enotnosti«. Vesela odhaja mladina vsako leto v nove delovne akcije, v zvezme, republiške, okrajne in lokalne. Oglejte si razstavo in prepri- čali se boste, da zbira mladina dragocene spomine na mladin- ske delovne brigade. Veseli se brigadirskega življenja, saj je povezano z velikim tovarištvom mladine iz vseh strani domovi- ne. Pravo bratsko življenje za- živi v naseljih, vesela in spro- ščena je mladina na deloviščih. Trasa je polna nasmejanih obra- zov. Prosti čas je prav dobro iz- koriščen za šport, izobrazbo in zabavo. Ves potek brigadirskega dela in življenja vam prikazuje T-azsteva. _______ . Prva mariborska v tem letu, mladinska delovna brigada »Al- fonza Sarha«, odhaja 1. aprila v prvo izmeno na delovišče v Južno Srbijo. Vsi, ki se še želijo prijaviti v to izmeno, naj se javijo v pe- tek. 10. marca t. 1., ob 9. uri, v Zdravstvenem domu v Ptuju, kjer bosta pregled in cepljenje brigadirjev. Lojzka Zelenik ALI VESTE? 1. Katera je edina roparica v Avs.traiT.ji? 2. Ob kateri hmini meni .je naj- več potresov? 3. KoIi'ko naeri srednja širina zence? 4. Kdaj se je pojavil biljard v lt.ali.jA? 5. Kdaij je Boris Kidrič postal prvi ipredsednik Narodne vlade Slovenije? 6. Kldo je avtor poive&ti: s^Lutrsk« !ljud.jfi«, »Gostpod Janez« in »Jara gosipoda«? 7. Ka;ko se imentj^e svetovni' znano termalno kopali.š<-e s 16 terma.lnimi iizv;ri v ČSR? 8. Kako je ime Leninovi materi? 9. Kdaj je bila bitka na Koso- vem pol .ju? 10. Po kateri noveli je Ciril Kos- maiO napisal &ce.narij za film »Na svoji zemlji M? O d gi o v o r ;i: 1. Edina roparica v Avstraliji je pes »dingo«. ki pa ne zna la- jat L 2. Največ potres<-v je ob ščipu. 3. Srednja š^nna zenice me 4 mm. 4. Biljard se je pojavil v Italiji v začetku XVI. stol, 5. Boris K idr č je postali prvi P""'' ' ■ vlade Slo- leta. 6. Avtor povesti.: »Lutrski ljud- je«, »GosfKKi Janezcc in »Jara gcis-pcda« je slovenski književ- nik Janko Ker.sn>iik. 7. Svetovno znano termalno ko- pališče v ČSR so Karlovy Vary. 8. Leninova mati je bila Marija A"eksandrovna Blank (1835— 1916). 9. Krvava bitka na Kosovem po- '.jiu je bila 28. junija leta 1339. 10. Scenarij za .film »Na svoji zemlji« je Oril Kosmač napi- sal po sivojii novelii »Očka Orel«. Zinka: PRVO CVETJE Je sionco toplo iKKsijalo in raizlilo svoj je žar, so cvetko prve se zbudile in iprikukale iz tal. 2e zvonček glavico dviguje, po dobravi zvon doni; iz trat trobontica ga spremlja, pomlad vesela se rodi. Bela vetomica v gozdu v pomladni sapi trepeta, tam na travniku podlesek z marjetico kraml.ja. Vso počasi se prebuja iz zeml,ie glavice moH. senica pa na vrtu poje se f>omladi veseli. LJUBLJANA NEDELJA. 12. ;.ffARC.\ Pr-vi procrain 6.00—6.30 Nedeljski iutranii pozdrav — vmes ob 6.05—o. 10 Po.ročila, vre- menska napoved in ilnevni koledar. 6.30 Veselo oa pot! 7.00 Napoved časa, po- ročila, pregled tiska, vremenska napo- ved in objava d-nevncca sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in p^ri- reditve dreva. 7.35 Križem po Jugoslavi- ji v narodni pesmi. 8.00 .Mladinska radij- ska cRia — Aleksander Marodič: Tatin- ska kavka pionirja Slavka. 8.45 Iz al- buma skladb za otroke. 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.45 Zbori in sa- mospevi Danila Bučarja. 10.00 Se pom- nite, tovariši . .. Marija Doiinar: Tuja kri na naših tleh. 10.30 Zabavni orke- ster RTV Liubliana. 10.45 Spoznavajmo svet in domovino! {.Magnetofonski po- snetki javne oddaje z dne 9. marca 1961). 11.45 Robert Schumann: Koncert- na skladba za klavir in orkester v G- duru. 12.00 Naši poslušalci čestitaijo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslu- šalci česti-tajo in pozdiavliajo — 11. 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Kar radi poslušate. 16.00 Humoreska tega tedna — Jippenska Iku: Ka,r lepo peš! 16.20 Iz dežele v deželo z orkestrom Richard Hayman. 16.40 Peli so jih mati moja . . . (Slovenske narodne pesmi). 17.00 Majhna prodajalna plošč (Spored zaliavne glasbe). 17.30 Radijska igrq — Helmut Scharf: Voh nezanesljiv. 18.10 Matija Rravničar: Belokranjska rapsodija. 18.20 Mali ansambli. 18.40 I.jubitelicm domače glasbe. 19.00 Obvestila, rekla- me in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna tvoročila. 20.05 Izbe- rite melodijo tedna! (Nagradna zabavno gla^ihena oddaja) 20.50 Mandoline in godala. 21.00 0 Verdijevem življenju in delu - xr. oddaja. 22.on Nnpo^-ed čnsa. poročila, vremenska napoved in pregled srvoTcria za naslednji dan. 22.15 Ples ob radi'iskem sprejemniku. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni koncert. 24.00 Zadnja poro- čila in zaključek oddaje. Drugi procram 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 N'apoved časa. poročila in vremen- ska napoved. 13.10 Trobente in godala. 13.45 Iz solistične g-lashe. 14.15 Izbrali smo za vas. 15.00 Napoved časa. poro- čila in vremenska napoved. 15.10—16.00 Popoldanski koncert operne glasbe. 19.00 Aleksander Borodin: Tretje dejanje opere Knez Igor. 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila. 20.05 Glasbeni pre- hod. 20.10 RTV LJubljana vam predstav- lja. 21.10 Mednarodna radjiska univerza — Glasba narodov: FrancMa — I. 21..TO Jazz test: odgovarja Borut Bučar. 22.00 —22.15 Napoved časa. poročila, vrcmen- sk« napoved in pregled spored* II. pto- grama za naslednji dan. Dijaki imajo na prireditvah svoje občinstvo Maturantski ples v soboto, 4. marca t. I. v Narodnem domu v Ptuju je bil prijetno doživetje za 43 maturantov ptujske Rimnazije. za predstav- nike, profesorje, starše in dru- sc svojec, ki predstavljajo hva- ležno občinstvo ob vsaki dija- ški prireditvi. Lclo.šnji maturantski ples je dosegel svoj namen. Dokazal jc organizacijsko sposobnost dija- kov, ki so pripravili uspelo pri- reditev. S svojo p>ojavo in skrbjo za goste ter s plesom so znali ustvariti prijetno vzdušje in razpoloženje. Okrasitev dvora- ne je bila res v duhu cvetoče pomladi. Z velikim prometom pri jestvinah in pijačah ter pri srcčolovu so dosegli tak denarni promet, da jim bo ost.alo nekaj sredstev za maturantski izlet po domovini. Pri Občinskem ljud- skem odboru Ptuj so naleteli na vse razumevanje, da jc poslal na ples svojega predstavnika in po njem poslal tudi primerno darilo. Poleg gostov iz Ptuja jc uspelo prirediteljem privabiti na ples tudi goste iz Maribora. Vsebinsko in oblikovno jc ples uspel in bo ostal lep zgled ma- turantom prihodnjega leta, ka- ko jc potrebno organizirati tako prireditev, da ji je zagotovljen uspeh. Jazz, sestavljen večino- ma iz maturantov, bo Ptuj v bodoče zelo pogrešal, saj jc od njihove izvedbe plesne glasbe v precejšnji meri odvisno razpo- loženje v dvorani. Mladina ima svoje občinstvo. To se je videlo v dvorani pri vseh mizah. Tudi tukaj so bili večinoma starši, ki smo jih vi- deli na neštetih prejšnjih prire- ditvah, ki .so jih pripravili dija- ki. Razpoloženje je bilo domače, trezno in neprisiljeno. Največ je res bilo plesa. Radi so se vr- teli dijaki in odrasli. Brezalko- holno pijače so šle bolj v promet kot vino. pivo in likerji. S src- čolovtim .S4» presenetili marsi- katoreija dobitnika s praktičnim prodmotom. Licitacija torte se je si(or precej zavlekla, vendar je prispevala v blagajno matu- rantov 10.000 din. Stanovalci izpod dvorane ni- so dvomili, da je nad njimi prav veselo. Ta sobotna noč je bila za nje ena izmed mnogih žrtev, ki jo doprinesejo z rahlim spanjem za veselje in razve- drilo sicer mirnega Ptuja. C'as do mature bo hitro mi- nil. Največje bo veselje matu- rantov, ko bodo prejeli matu- ritetna spričevala in ko jih bo pot zanesla v lepe kraje naše domovine, k.jer se bodo nagle- dali raznih lepot in si nabrali prijetnih spominov za vse živ- ljenje. VJ. Strelslvo v Ormožu v zadnjem času jo v Ormožu strelstvo zavzelo večji razmah. Prej sta bili 2 strelski družini, ckI katerih je bila samo 1 aktivna, zadnji čas pa .so ustanovili še 4 strelske družine, tako da je sedaj 6 strelskih družin in sicer v Or- možu, Tomažu, Središču, Ivanj- kovcih, Miklavžu in Kogu. Pred ustanovitvijo pa sta še 2 družini in to pri Veliki Nedelji in Pod- gorcih. Pred kratkim so delegati strelskih družin izvolili tudi novi strelski občin.ski odbor. Vse dru- žine štejejo nad 400 članov. Dru- žine so imele prvo tekmovanje za dan JLA, sedaj pa tekmujejo za »Zlato puščico«. So pa pri druži- nah težave, ker nimajo orožja, niti finančnih sredstev in pričaku- jejo moralno in materialno pomoč. T, Z večjim poletom v novo sezono Samo še nekaj nedelj nas loči od začetka tekmovalne sezone. Ptujski rokometaši so sredi pri- prav. Vso zimo so redno obisko- vali treninge v telovadnici in mar- ljivo trenirali, seveda ne vsi z enako vnemo. Najmarljivejša je bila ekipa žensk, ki se je vso zi- mo intenzivno pripravljala na tekmovanje s ciljem, da še nada- lje obdrži prvo mesto v republiški ligi. Nekoliko resneje so se oprijeli treningov tudi člani. Mesto tre- nerja je prevzel tov. Turodič Vo- jo, ki se zaveda, kako težavno nalogo so mu poverili a upa, da bo lahko pripeljal člane na »zeleno vejo«, kar se bo pa zgrdilo, če bo tudi dovolj razumevanja pri čla- nih samih. Tudi mladinci, posebno pa še mladinke, so vestno trenirali skozi vso zimo. Ekipe so bolj ali manj optimi- stično razpoložene in bodo teh nekaj dni pred tekmovanjem iz- koristile za treninge na prostem. Minulo nedeljo .so imelivgosteh Kovinarja iz Tezncga. Pokazalo se jc, da pozimi ni.so trenirali zaman in .so se vsi dobro odrezali. Izid jc naslednji: MLADINKE : DRAVA KOVINAH 3:0 (3:0) Tekma je bila zanimiva v prvem delu, dočim sta ekipi v drugem polčasu popustili. Domačinke so v prvih minutah silovito napadale vrata gostov in zaporedoma Sosegle tri gole. Naj- bolj.ša je bila Kulzova, ki fe dos*« gla dva gola ter Podpadec enega. MLADINCI: DRAVA : KOVINAR 9:9 (5:6) Domačini niso pokazali dosti znanja in so bili na čase cel« slabši od sovrstnikov s Teznega; predvsem v prvem polčasu, dočim so bili v drugem delu igre enako- vreden nasprotnik. Oboji so imeli več lepih prilož- nosti za dosego golov, katerih pa na žalost niso znali izkoristiti, kar je vzrok nevigt^nost. Za domačine je dosegel Šulek 4 gole, sledi Starkel 3 in Žem- ljic 2. ČLANI : DRAVA KOVINAR 10:13 (2:9) Člani so se tokrat pomerili z moštvom, ki tekmuje v republiški ligi, kjer so drži v sredini lestvi- ce in jc znana kot zelo ostra ekipa. Drava jo prišla na igrišče pesi- mistično raz-položena. Ker ekipo dobro poznajo, niso dosti pričako- vali od igro. Začeli so zelo ner- vozno in zaporedoma prejeli nekaj »nepotrebnih« golov Gostje so bili gospodarji igrišča in so igrali domačini podrejeno vlogo. Vse je kazalo, da bo Drava doživela ka- tastrofo. Do odmora so gostjo še povečali razliko golov, tako da so domačini padli še bolj v brez- upen položaj. Dnjgi polčas je bil pravo na- sprotje prvemu. Drava .se jc otre- sla nervoze in prevzela iniciativo (Nadaljevanje na 5. strani) Fn:J, 10. MAREC 1961' PTUJSKI TEDNIK Stron 5 Zglezo v človeškem organizm u Č:cveško telo vsebuje sorazmer- no majhno koHč no železa. V ce- lem telesu ga je prib ižno 3,5 gra- ma, vendar je pomen tega ele- menta za življenje zelo velik. Okcli 80 odstotkov tega železa j« vezano v hemoglobinu, cstanek pa je nsenakcmerno porazdel.ien po vsem telesu. V veiiki meri ga naj- demo v jetrih, nato v vranici m v ledvicah. Malo že'.eza pa je prav v vsaki celici, kjer .je vezano na cel čne dihalne fermente. • Z urinom vsak dan železo tudi izlcčamo iz telesa, in sicer 1 mg dnevno. Zato .je potrebno, da s hrano nadomestimo to manjkajcčo koVičino. V prebavnem traktu se železo izlcči iz hrane, reducira v fero formo ter resorbira skozi steno črevesja v kri, Rescrbcija je od- visna od posebnega mehan zrna črevesja sluznice. Če je v teesu dovolj železa, bo rescrbcija po- časnejša, če ga pa priman.ikuje, hitre.jša. Dckazano .je, da vsi deli prebavnega traikta, pa tudi želo- dec, lahko resorbira.to železo. Transport železa opravi krvna plazma in J mfa. Poskusi 'Z radioaktivnim izoto- pom železa so priipc«noq!i k bolj- šemu razumevanju notrenjega metabclizma železa. Pri stvarja- nju hemcglobina ima važno v.ogo kostni mozeg. Po vnosu radioak- tivnega železa v organizem dobi- mo ckrepljeno aktivnost kostnega mezga v primerih, kjer obstoja potreba po intenzivnem stvarja- n.iu hemoglcibina. Največjo potre- bo po tvorbi hemeglcbina pa ima- mo v primerih slabokrvnosti, tako pri ljudeh kot pri živalith. Pri po- skusnih živalih, pri katerih ni šlo za slabokrvnost, pa se .je večji del \Tiesenega železa iziočil iz or- ganizma z ur nom in blatom. Zvi- šane potrebe po tvctrbi hemo(|!o- bina imamo tudi v nosečnosti, v obdobjih .pospešene rasti, v ctro- ški dobi, zlasti pa v pubertet: in po raznfih krvavitvah. Pri mladih poskusnih ž valih so izzvali hude anemije (slabrkrv- ncisti) z izključno mlečno dieto. Dognal, so, da se te vrste anemij lahko pozdravijo ".e, če se hrani poleg železa dodajo tudi male ko- ličine bakra. Če dajemo samo že- lezo, se to sicer deponira v je- tr.h, hemoglobin pa se ne začne tvoriti tako dcilgc, dokler ne do- damo še baker. Organizem lahko izkoristi dano železo le v prisot- nosti majhnih kolVčin bakra. Zato cboie zajci, ki .jih v poskusne na- mene pcmanjMjivo grmimo — bodisi brez železa al. pa brez ba- kra — vedno na enalkii anemiji. Zdaj je že splošno znano, da je baker nu.ini sestavni del krvi, v kateri ga nahajamo v cb!ik,i ba- krenega proteida, imenovanega kuprida. Novorojenček, ki ga tudi hra- nimo izključno z mlekom, pr nese zadostno kciličino rezervnega že- leza že s seboj na svet. To za- logo pa dete lahko dobi 'e, če mati uživa dovolj zelenjave n mesa, a tudi če ni rojen prezgo- daj, kajti zaioga se stvori šele kratek čas pred rojstvom. Zalego pa mora imeti, kajti le mlečna hrana vsebuje premalo železa, dete pa ga mnogo potrebuje za tvorbo krvi in druge procese. Pri šestem mesecu se zaloga že po- rabi, zato tudi razumemo, zakaj moramo otroku najpozneje pri še- stem mesecu že poleg mleka do- dajati zeienjave, jajoi rumenjak, sesekajano meso in druga hranla, ki vsebujejo železo. Kurja jajca pospešujejo raka? Pred nedavnim .je bila v ZDA konferenca ameriške zveze za raz- iskovanje raka. Na njej je poro- čal znanstvenik dr. J. Szepensvvol o svojih poskusih z mišmi, ki .jih je hranil s kurjimi .jaja. Ugoto- vil je, da so m.ši, ki so stalno je- dle jajca, zelo hitro in v veliikem številu oboleie za rakom. Od 108 mišk, ki so jim v hrano vmeša- vaili jajca, jih je 77 obolelo za ratkom. V drugi skupin»i 105 mišk, ki pa niso bile hran.jene z jajci, sta dobili raka le dve miški. — Znanstvenik .je izjavil, da je bil namen njegovih pcsikusov v tem, da ugotovi, če tudi hrana pospe- šuje raka. Rezultat n.jegovega po- skusa je sila zgovoren in odgovor je skoraj na dlani: kdor noče ra- ka, naj ne uživa preveč kurjih jajc. (Nadaljevanje s 4. stran) v svoje roke. Cona, ki je bila v prvem polčasu raztresena, je bila zdaj strnjena in gostje poslej ni- so mogli več prodirati skozi. Do- mačini so s hitrimi napadi nižali razliko golov in že je kazalo, da izenačijo, vendar jih je prehitel sodnikov žvižg, ki je zaključil di- namično in razburljivo igro. Športni aktiv na ptujski gimnaziji Letošnje šolsiko leto je bil usta- novljen na ptujsiki gimnaziji š.pcrtni aiktiv. V n.jem so povezane med seboj raizne sekcije: nogomeit, odbojka, košarka, lalika atiet ka, namizni tenis, telovadba in šah. Toda že v začetku so nastale ve- ike ovire, ki jih bo treba prema- gati; ena med temi je p:man,jka- n.je denarnih sredstev za nabavo opreme, nekoliko pa ovira deio tudi poF>oldanski podk. Komaj je sonce malo bolje ob- s'ij3lo zeml.io, so dijaki posamez- nh sekcij že pnčeli s treningi, kajti čaka jih veliko tekmovanje skozi vse leto — -proslava 20-let- nice vsta.ie jugosovanskih naro- tudi letno kopališče. Telovadi- šče in kopališče bi bila v nepo- sredni bližini. Med kopanjem bi lahko igrali odbojko, košarko itd. Glede telovadišča ob Dravinji je že sporazum s KG ^^iHaloze«. Na telovadnico še ne upajo mi- sliti, pač pa predvidevajo na telovadišču manjšo zgradbo za telovadne rekvizite, ki jih bodo lahko uporabljali na telovadi- šču. Plavalni šport je eden izmed najlepših športov, za katerega je tudi pri Vidmu veliko zani- manje. V poletnih mesecih je Dravinja primerna za kopanje. S primernim lelovadisčem in kopališčem bo odpadla nevolja lastnikov travnikov ob Dravi- nji, ki radi ne vidijo, če kdo skače po njihovi travi ih jim dela škodo. Za nove uspehe so spodbudni lanskoletni uspehi, ko se je dru- štvo številčno okrepilo, orga- nizacijsko utrdilo in resno lo- tilo dela. Telovadba je bila red- no do počitnic. Tekmovali so za »Narodno športno značko«. Pripravih so dve plesni prire- ditvi ter zabeležili še druge uspehe. Vse navedene potrebe so v Vidmu splošno znane in bi jih bilo {X)trebno skupno obravna- vati in reševati. Samo TVD ne zmore vseh teh nalog. Pomagati bi morali pri uresničenju teh načrtov videmski obrat KG >iHa- loze«, šola Videm in Kmetijska zadruga, saj je skrb vseh mladino enaka. Do mladine in njihovega zdravega razvoja imajo vsi enake obv^eznosti. Novi odbor je obljubil, da se bo zavzel in storil vse, kar je v njegovi moči, da bo imela mladina možnost telovadbe in telovadnega razvedrila. MV. Mnogo prestola na malo kvadratnih metrih KakV? izkoristimo prostor v ku- hinji in kako razpostavimo v njej pohištvo in oipremo, je običajno v veliki meri vezano na že ob- stoječe prostore in vs-aj deloma tudi na že obstoječe instalacije. Čeprav imamo torej že deloma vezane roKe. pa je prav, da si ogledamo nekaj osnovnih pravil. Sodobno kuhinjo Isthko razvr- .stimo v glavnem na štiri načine: to so er^ovrstna. L, dvoBtenska in U kuhinja. Prva .je enovrstna kuhinja, (a jo razpored i n>o vzdolž ene same stene. Za najskromnejse zuhteve je sicer prav prikladna, saj za- vzame najmanj prostora. Brž ko pa vključimo vanjo več omar, po- stane predolga, saj mora gdSpo- dinja pri svojem delu napraviti že po vec korakov z enega konca do drugega. Pri popolneje opremljeni kuhi- nji .se zato raje odločimo za dvo- stensko kuhinjo, pri kateri so se- stavni deli razporejeni vzdolž dveh nasprotnih sten, m^d njimi pn ostane le toliko prostora, da se tam lahko gibljeta ena ali naj- več dve osebi. Tudi taka kuhinja je ponekod prav ugodna, saj lah- ko predstavlja prehod iz enega prostora v druiega — n. pr. :z predsobe v jedilno nišo aU po- dobno. Nekoliko širša je kuhinja v obliki črke U. V tako kuhinjo spravimo na kar najmanjši pro- stor največ sestavnih delov. Go- spodinja, ki del^ v njej. ima sko- raj vse v dosegu rok in se pre- stopa le za kakšen korak sem in tja. V večjih prostorih pa največ- krat izberemo kuhinjo v obliki črke L. Njene setavne dele raz- me-stimo v vogal prostora, ob dve steni. Ves ostali prostor je prost in ga lahko poljubno izkoristimo. Ti štirje osnovni tipi koihinj predstavljajo seveda le šolske zglede in pojasnjujejo le razp>6- reditov sestavnih delov, ki spa- dajo izključno le h kuhinji. Obi- čajno p3 obsega kuhinja še dru- ge dejavnosti. Tu spet ločimo tri osnovne vrste kuhinj, M jim recimo laborato- rijska, jedilna i'n bivalna kuhin.ja. Bivalna kuhinja jo najmanj ugodna, vendar v utesnjenih sta- novan,jskih prilikah žal še vedno precej pogosta. V njej ne oprav- ljamo le gas[X)din.jskih del, tem- več služi vsej družini kot, prostor za bivanje preko celega dneva, ponekod pa še kot prostor z za- silnim leži.ščem. Vzdrževanje reda in snage, še poeebej pa znosnih c>dnosov med člani di-užine je v taki kuhin.ji vse prej kot lahka naloga. Mm-no pa jo olajšamo s tem. da skušamo dosledno zdru- žiti vse sestavne dele. namenjen* le gospodinjstvu, v en del pro- stor, ostale pn v drugega. Tako se lahko qospe>dinj^ vsaj kolikor t'>''ko nemoteno posveti svojemu delu. Spretrvo obešena zavesa iž plastične mase. premišljenio po- stavljena omara, ki se odpira na dve strani sli kaj podobnega lahko tudi tu napravi prave ču- deže. Jz »Stanovanj?«, izr. knjiga Prešernove družbe. 1950 ŠPORT v moštvu domačinov je tokrat nastopilo pet novincev, ki so po- kazali, da lahko postanejo dobri igralci. Moštvo Drave je pokazalo s to igro, da lahko zaigra tudi bolje, kot je igralo v jeseni. Levji delež pripada nedvomno zelo razpolože- nemu vratarju, ki je vso tekmo odlično branil in tako prispeval precej k razmeroma dobremu re- zultatu. Strelci golov so bili Ši- rovnik in Černezel (štiri) ter Ko- ren (dva), dočim je za goste dal skoraj vse gole Urlep. ŽENSKE : DRAVA : KOVINAR 17:4 (8:3) Največ zanimanja je bilo za žensko tekmo, ki je bila zadnja na sporedu. Domačinke, ki niso od jeseni izpustile niti enega trenin- ga, so pokazale zelo lepo igro in skorai popolnoma onemogočile vrstnice iz Marilra. Moštvo je nastopilo v isti postavi kot v je- senskem delu prvenstva. Gospoda- rile so po igrišču in po mili volji polnile nasprotnikovo mrežo. De- moralizirane nasprotnice so kot brezglave tekale po igrišču in niso nudile domačinkam nikakega od- pora. Potočnikova in Fricova sta pokazali, da sta v »stari formi« in sta obe dosegli po šest golov, Botoln štiri in Gojkovič enega. Dan je bil sončen in prikladen za igro. Vse štiri tekme so vodili ptujski sodniki in so svojo nalogo v redu opraviti. Kljub tem uspehom pa ne mo- remo biti zadovojni s prikazani- mi 'grami. Opaiziti je bilo, da eki- pam primanjkuje kondtci.ie in taktičnth potez. Do prvenstva bo potrebno še mnogo trdega dela, če hočemo, da bodo ekipe pr..- pravijene za tekmovanje. K-rt smo videli, imajo dokončno vse ekipe svo.jega trenerja, kar je bila do sedaj velika hiba predvsem za člansko vrsto. V nedeljo, dne 12. marca 1961 bomo imeli priložnost videti re- nov rano žensko m mnško ekipo Varteksa iz Varaždina, ki priha- jata v goste domačinom. K. F. Dopisujte v PTUJSKI TEDNIK dov. Ker pa le ni mogoče dobiti vedno s^kupaj večine, je nasta o mnenje, da bi vadili skvj^>aj vsaj ob športnih dnevih. To pa je se- veda težko, ker je število šport- nih dn omejeno. Kljub vsem na- stalim težavam delajo dijaki in dijakinje resno ter so preipričani, da bo uspeh dober. V okvifru proslav 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov so gostov^ali šahisti ptujske gimnazije v K dričevem in odigral; dvoboj s tamkajšnjim šahovskim kiubom. Rezultat 4.5 :3,5 v korist Kidri- čevega pomeni ieip uspeh za gim- nazijce. Točke za dijake so do- segli: Tovornik, Habjanič in Tro- fenik (naj epša parti,ia dvoboja). Šahisti g mnazi.ie so kljft±i po- razu dosegli uspeh v prvem na- stopu v letu 1961. -ah TELOVADIŠČE IN KOPA- LIŠČE TUDI V VIDMU Telesnovzgojno društvo »Par- tizan« v Vidmu je pridobilo od lanskega občnega zbora do le- tošnjega, ki je bil 4. februarja I 1961, petdeset novih članov in članic, kar potrjuje, da je med mladino iz tega območja zani- manje za telesno vtgojo. Bolj kot s problemom novega j članstva, telovadnega orodja, telovadnice in telovadišča sc bavi odbor s problemom vadi- teljskega kadra, ki ga je prema- lo ali pa ga sploh primirnjkujc, ker ne prihaja od nikoder v Vi- dem, iz Vidma samega pa prejšnja leta ni bil nikdo poslan na vaditeljske tečaje in v vadi- teljske šole. Pomanjkanje take- ga kadra močno vpliva na vse- bino dela di-ušlva. na navdu- šenje članstva, ker pri telovad- bi ni pravilno zaposleno in tudi ne more doseči zadostnih uspe- hov. Poleg tega pa se s slabšimi uspehi ne more postaviti na tekmovanjih in na javnih na- stopih, ki so najboljša propa- ganda za pridobivc**'je novih članov. Poleg rbstoiorih mo7nos^l za ureditev telovadišča oh Dra- vinji se v društvu bavijo z mi- slijo, da bi zifradili o-b Dravinji ŠVEDSKA ATOMSKD ZAKLONIŠČA Od vseh evropskih držav edino na Švedskem načrtno gradijo veli- ka podzemeljska zaklonišča, izkle- sana v živo skalo, kjer naj bi bili ljudje varni pred morebitnim atomskim bombardiranjem. Pa to še ni vse! Na Švedskem ne gradijo samo podzemeljskih zaklonišč, ampak tudi cele podzemeljske to- varne, ki bi tako mogle ob prime- ru nevarnosti kar takoj nemoteno obratovati; kopenska vojska, letal- stvo in mornarica pa so že neka- ko pred sedmimi leti dokončali gradnjo prostornega sistema pod- zemeljskih betonskih zakloniSc, kjer je dosti prostora celo za ve- like vojne ladje. Pred kratkim so v StCK^kholmu dogradili še nekaj zelo velikih podzemeljskih betonskih zaklo- nišč, od katerih vsako lahko sprejme kar po 5000 ljudi hkrati. Ta zaklonišča so izkopana nekako v globini 20 metrov pod mestnimi ulicami in spet v živo skalo — v granit, na katerem je zgrajena švedska prestolnica. Omenjena nova zaklonišča pa niso samo to, kar je njihov osnovni namen — zaklonišča. V vsakem od njih je popolna podzemeljska bolnišnica, mimo tega pa tudi lastna električ- na centrala, ponekod celo velike kino dvorane, pa kegljišča, prostori za namizni tenis in podobno. Praktični Švedi so namreč s tem ubili kar dve muhi na mah: mimo praktično neranljivih »atomskih« zaklonišč so naredili zaklonišča, ki jih je — kajpak v bolj zabavne namene, kot pa je njihova osnov- na naloga — mogoče uporabljati tudi v mirnem času. Pet mednarodnih hotelov v plamenih Pet velikih svetovno znanih ho- telov je zgorelo v nekaj zapored- nih dneh. Pri teh požarih je bilo veliko število mrtvih in veliko ra- njenih. Škode skoi-aj ni mogoče zračunati. Dejstvo je, da sta Nemčija in Švica postali siromašnejši za ne- kaj res renomiranih gostinskih objektov. Nesrečna serija požarov se je pričela s stoletnim kazinom v Bad Harzburgu. Potem je sledila katastrofa hotela RIGI v Švici, kjer je bilo 11 mrtvih in veliko ranjenih. Ko je zgorel do tal ho- tel Sonnenberg, v VVildbadu, sta bila dva mrtva, pet ranjenih in okrog 10 milijonov nemških mark škode. Nenadomestljive zgodovin- ske vrednote »pa je uničil požar v hotelu Romer v Bad Grundu. Na koncu tega žalostnega seznama pa stoji zdaj požar v hotelu Riffelalp pri Zermattu. K sreči je bil hotel ob požaru prazen, tako da člove- ških žrtev ni bilo. Predsednikova plača John Kennedy bo imel letno 100 tisoč dolarjev plače. polcKj tega bo dobil še 70 tisoč dolarjev letno za različne stroške. Predsedniku bo na razpolago 18 limuzin s šoferji, moderna jahta, velik motorni čoln, dve letali tipa »Boeing 707« in »Super Constellation«, štirje helikopterji, Bela hiša, brezplačna hrana, luč, plin, 72 uslužbencev in strežnikov, med njimi pet kuhar- jev, enajst vrtnarjev in .sobar, za- sebni kinematograf, plavalni bazen in televizijski sprejemniki. Pet milijonov Jugoslova- nov živi v tujini Tako poroča Izseljeniška matica Srbije in Združenje repatriirancev. Največ Jugoslovanov živi v ZDA. V zadnjih 10 letih se je vrnilo v domovino okrog 20.000 izseljen- cev. V 75 letih letošnja zima med najtoplejšimi Letošnja zima spada med najto- plejše v zadnjih 75 letih, ugotav- ljajo naši vremenrelovci. Vsega skupaj je bilo v naši državi le se- dem ali osem dni zimskega mra- za. Nekoliko toplejša in še krajša je bila leta 1950-51. Nr? svetu ie še vedno okroq 700 milijonov ljudi nepismenih Odstotek nepismenih pa ni v vseh deželah enak. V Evropi je v nekaterih deželah 1 "o, v nekate- rih afriških deželah pa kar 95 Vo nepismenih. Krokodilski izpit v malajski državi Ipoh so bile pred nedavnim volitve v parla- ment. Preden pa so šli kandidati pred volivce, so morah dokazati svoje poštenje in politično zre- lost. In to na zelo nenavaden na- čin. Morali so preplavati reko, v kateri je mrgolelo krokodilov. Izročilo namreč pravi, da bodo po- žrli krokodili le nepoštene kandi- date, medtem ko bodo dobri in pošteni preplavali reko nepoško- dovani. Škoda, da niso znani re- zultati tega nenavadnega testira- nja. Napisano veselega popoldneva Takoj z.tutraj. ko smo vstali in pogledali skozi okno, smo še po- spanih obrazov ugotovili, da bo lep dan. Nismo se zhiotili. Nedaleč od nas se lj'Jdje še sankajo n smučajo in tudi mi smo si žeieli nekaj snega. Sklenil, smo oditi popoldne na sprehod. Zim- sko sonce je zelo prijetno. Ljud.ie so na uicah veseli in živahni Pogovarja^' se o vsakda- njem življenju. Delajo načrte, pogovor pa se vedno vrača na ugotovitev, kako lep dan je. v lokalih je polne ljudi in ve- selo razpol ženje, tu n tam je slišati ijudsko petje. Nedelja je. Vsak je vesel, vendar nekoliko misi na jutrišnji delovni dan. Ustavimo se pred kimom. VckA je vse polno ljudi. Nekateri se pre- riva.jo v kino, drugi ven, tretji pa potrpežl.jivo čakajo, da se prvi n drugi raizide.io. Obiskovalcev k na je mnogo, kino dvorana pa ena sama. Zato je tudi takšen naval in ljudje sprašujejo, zakaj v Ptuju nimamo še ene k)no dvorane. To bi bilo zelo p>otrebno, pravjo Iju- d.te. Tudi sami smo to ugctovili in se izgubil, v množici. Počasi pridemo proti Dravi. Tu- di tod je živahno. L.iudj€ se spre- hajajo in čakajo, da bodo v krat- kem slekli zimske p.ašče. Ribči nestrpno pričakuje.jo svoj čas. ko bodo metal trnek in ko bodo iz- vlekii iz vode kakšno ma.jhno ribo al( večjo ribico. Drevje v panku še mirno spi. N: se še prebudilo iz zi^mskega sna. Čuva i parka neumorno nadzira. Čas nam na sprehodu hitro mi- neva. Znašli smo se pred železniško postajo. Gledali smo potn ke, ka- ko nekateri srečni prihajajo, dru- gi žalostni odhajajo, naslednji zo- pet glasno reagira.jo, ker ima v ak zopet zamudo. Pod visokimi kostanji smo zo- pet pred novimi bloki. Veseli smo, da gradnje tukaj tako hitro na- predujejo. Za v jemo v Ljudski vrt. Priva- bila nas .je počasi oži vi.iai.ioča sc narava. Ze cd daleč slišimo otro- ške glasove radostnih vrisk^JV, ki Drihajajo z malega otrejškega igri- šča prod gozdom ob ribniku. Vzdih: »Oh, kako je tukaj le- po!« nam ie nehote ušel z ust. v sončnem popldnevu sišimo že ptičje žvrgolenje. Vračamo se v mesto. Ostane nam še pot na grad. Z gradu se nam odpira lep razgled na Ptuj in prostrano Drav. sko in Ptujsko poije, Haloze in Slovenske gorice ter Pohorje. Na- slonjeni na zid opazujemo ob zvokih godbe iz grajske restav- racije okolico mesta, nato pa od- idemo mdmogrcde na kozarček. Ko se vračamo proti dcsmu, ima- mo občutek, da je pr jetno ž;veti, bilo bi F>a še lepše, če bi zvoč- niki, ki so namešoenii ponekod v mestu, dali knkšen g'as od seb'?. Tako je tudi v drugih mestih. T' ptujskemu turizmu ne bi škodo- valo. U ice ostanejo v p^Tznom večeru prazne. Jutri nas čaka delovn' dan. Tcmislav Kolar, Ptuj pokazati lego nove hidroelektrar- ne Hajdoše, ki bo zgrajena v pri- hodnjih letih in za katero so raz- iskovalna dela gotova, pnipravljai- na pa bodo opravljena letos. Sekvoja raste v ameriški S err: Nevadi lin jo prekaša po velikosti Sekvoja v Orešju, ki jo kf>maj ob jame 7 otrok, ima obseg 8.90 m in je visoka nad 50 im ter st ji v bližini gradbišča HE Hajdoše le a'vstralski evkaliptus. Les je podoben meihago>nijevemu, je la- hek in mehak, a zelo trpežen. Uporabljali so ga kot stavbni les in za pokrivanje streh. Danes 2- na svetu ie še okrog deset večj h sekvojinih gajev. Od starih, or- jaških sekvoj j:h je ohranjenih Pd svetu ie okrog pet sto. Okrog .sto jih je nad 100 metrov vi.sok»h n s premerom n?:-d 10 metrov. Najvišja sekvja je visoka nad 115 metrov in se imenuje »kra- ljica zvezd«. Okbtje .sekvoje v Orešju se bo v bodočp bistveno spremenilo. Del vrta, v katerem jo doslej nemo- teno rasla, bo zasegla cesta do hi- droi^lektrarne, kar pa verjetno ne bo vplr'vaIo na njeno rast, iker usek ne bo segal do njenih korenin. Na severno stran še lepo šte- viilo let ne bo opozarja a nase, ker je za njo nad 100 metrov visok hrib in na njem raste drugo drev- je. Oboje bo še morala prerasti, da bodo n.ieo vtii ahko opazili in gledali kra.J!i severno od Orešja, Šah Brzoturnir Šahovskega društva Ptuj za februar bo v ponedeljek, 13, marca, v kavami Evropa. Za- detek ob 19.30. OPOZORILO Oseba ki je v sredo, 8. marca, Jpelja«e v Ptu.tu iz šole »Miad:- ka« m:ško ko o, je dobro znana m prosim, naj istega takoj vrne na staro mesto. Tam pri sekvoji bo stala hidroelektrarna že 68 let v/buja v Orešju po- sebno pozornost ptujska »kraljica zvezd«, okrasno drevo, orjaška se- kvoja (Seguoia ali VVellingtontla gi- gantes), ki je bila leta 1892 zasa- jena na vrtu nekdanje lUntzejeve hiše v Orešju. Po sedanji lepi rasti in obliki ter obsegu debla pri zemlji 8,90 m in višini 50 m se da sklepati, da .ji! lega, zemlja in pod- nebje cdgovarja.io. Doslej jeopozar- iafa daljno okolico na južno stran na rodne sadonosnike v Orešju, zadnji dve leti oa je dobila mnogo večjo veljavo. Po se(kvo.i,i je lahko stran 6 PTUJSKI TEDNIK ""•J. 10. MAREC