UDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, DECEMBER 1985, LETNIK XXXIV, STR. 241-288 STAVBAR, MARIBOR joBN O VA STAREGA MESTA gradbeni , finalist n. soi. o. Maribor Smetanova 75 S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela Gradbeni izdelki in polizdelki Maribor, Špelina ul. 19 Industrijski podi tlaki Maribor, Špelina ul. 19 Keramičarstvo in pečarstvo Maribor, Cesta zmage 13 Mizarstvo Maribor, Nasipna ul. 35 Podi in podloge Zvezda Maribor, Sokolska 19 Podi in podloge Gradles Ljubljana, Podutiška 94 Slikar Maribor Maribor, Prešernova ul. 26/a Stropovi in senčila Tapetnik Maribor, Mlinska ul. 16 fillAPBKMVESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 12 • LETNIK 34 • 1985 • YU ISSN 0017-2774 VSlDIItiA-COKIUIIITS članki, študije, razprave Peter Dobrila: Articles, Studies, Proceedings REŠEVANJE PLOŠČ Z NUMERIČNIMI METODAMI TER ANA­ LIZA OBSTOJEČIH PRO G RAM O V.................................................... 246 Mirko Pšunder, Franc Cafnik: MONTAŽNO-DEMONTAŽNI OBJEKTI Z VIDIKA PROJEKTIRA­ NJA, TEHNOLOGIJE IN EKONOMIKE G R A JE N JA ............................ 253 Jovan Miloševič: GRADNJA PRISTANA ................................................................................ 263 Igor Špacapan: POMEN MEHANIČNIH LASTNOSTI TAL ZA PROJEKTIRANJE KONSTRUKCIJ, KI SO MED EKSPLOATACIJO LAHKO TUDI DINAMIČNO OBREM ENJENE................................................•. . . 265 Boris Skerbinek: NEKATERI PRIMERJALNI PARAMETRI V SISTEMU IZGRAD­ NJE MONTAŽNIH FARM PROGRAMA » F « .......................................... 270 In memoriam Ivan L a h .............................................................................................................. 275 Vesti in informacije USPEŠNI TUDI V LETU 1985 ............................................................... 276 News and Informations Iz naših kolektivov GIP VEGRAD, TITOVO V E L E N J E ..........................................................277 From our Enterprises SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE................................................................... 277 HIDROMONTAŽA M A R IBO R .......................................................................278 GIP GRADIS, L JU B L JA N A .......................................................................279 SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA.................................................................. 280 SGP SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA.........................................................280 IMP L J U B L J A N A .......................................................................................... 281 Informacije Zavoda za raziskavo MATERIALI ZA IZVEDBO SPECIALNIH DEL V NOVOGRAD- materiala in konstrukcij Ljubljana NJAH IN ZA REVITALIZACIJO POŠKODOVANIH OBJEKTOV . 285 Proceedings of the Institute for Material and Structures research Ljubljana G lavn i In o d g o v o rn i u re d n ik : SER G EJ BUBNOV T eh n ičn i u re d n ik : VIKTOR BLAŽIČ L e k to r : A LEN K A RAIČ U red n išk i o d b o r: NEGOVAN BOŽIC, V LA D IM IR ČADEŽ, JO ŽE ERŽEN , IV A N JE C E L J, A N D R E J KOM EL, STANE PA V LIN , FRANC CACOVlC, BRANKA ZA TLER -ZU PA N ClC R evijo izd a ja Z veza d ru š te v g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S loven ije , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te le fo n 221 587. T ek . ra č u n p r i SD K L ju b lja n a 59101-678-47602. T isk a t is k a rn a T on e T om šič v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a sk u ­ paj s č lan a rin o znaša 500 d in , za š tu d e n te 250 d in , za p o d je tja , zavode in u s ta n o v e 5000 d in , za inozem stv o 50.00 US do la rjev . R ev ija iz h a ja ob f in a n č n i p o d p o ri R az isk o v a ln e sk u p n o s ti S loven ije , S p lošnega z d ru ž e n ja g ra d b e n iš tv a in IGM S loven ije in Z avoda za raz isk av o m a te r ia la in k o n s tru k c ij L ju b lja n a . Reševanje plošč z numeričnimi metodami in primerjava ter analiza obstoječih programov UDK 624.04:519.61/.64 REŠEVANJE PLOŠČ Z NUMERIČNIMI METODAMI IN PRIMERJAVA TER ANALIZA OBSTOJEČIH PROGRAMOV Povzetek: V članku so prikazane teoretične osnove MKE za četverokotni izoparametrični element z osnimi vozlišči oziroma 24 prostostnimi stopnjami, ki temeljijo na t. i. Mindlinovi teoriji plošč. V aplikativnem delu so obdelani štirje računalniški programi ter primerjava rezultatov in računskih časov (CPU/SE). PETER DOBRILA A NUMERICAL PLATE BENDING ANALYSIS AND COMPUTER PROGRAMS COMPARISION Summary: A theoretical basic aquations of the FEM for 8-node isoparametric element having 24 degrees of freedom, based on Mindlin’s theory, are given in the thesis. Four computer Programms were analysed and a com- parision of the results and computations times are given in the practical part of the thesis. I. UVOD Članek obravnava teoretične osnove plošč — Mind- linovo teorijo plošč, MKE plošč v elastičnem območju za ravninsko napetostno stanje in analizo ter primerjavo štirih računalniških programov. I. Štirikotni parabolični izoparametrični element z osmimi vozlišči, kjer predvidimo v vseh voz­ liščih tri prostostne stopnje (w, ©x, 0y). Polinom, ki ga dobimo, je tretjega reda in je nepopoln. II. TEORETIČNE OSNOVE MINDLINOVE TEORIJE PLOŠČ 1.0. SPLOŠNE ENAČBE: Klasična teorija tankih plošč je bila osnova za MKE. Po Kirchhoffovi teoriji tankih plošč so striž­ ne deformacije y xz in y TL nič, kar ni v Mindlinovi teoriji, ki te strižne deformacije tudi upošteva. Tako lahko dovolj natančno analiziramo tudi de­ bele, celične in »sendvič« plošče. Temeljne predpostavke Mindlinove teorije: 1. Upogibi plošč »w« so majhni 2. Ravninski prerezi ostanejo tudi po deformaciji ravninski, ni pa nujno, da so normalni na osrednjo ravnino 3. Normalne napetosti oz zanemarimo Vektor vozi. sil: Vektor vozi. pomikov: Pz W -' II M xz _MyZ_ {<5i} = {Ui} = w W dw & SL*y J ©X = ; 0 = ®y J i äw + e, L d y i Upogibni, torzijski momenti in prečne sile: { M } = M x ’ M y _M xy_ E t 3 l v 0 v 1 0 k x ” 12 (1 - v2) 1 V0 0 ---------- 2 _k Xy = Pf] {k} Avtor: Mag. Peter Dobrila, Tehniška fakulteta Univerze v M a r ib o ru {Q} = r Q^ i = — ^ — r i ; iLQyJ 2 (1 + r) « [ 0 1 J L*yJ . . .3 oziroma: M Q m o o [Da] ] [H a — 6 . . . koeficient, ki upošteva krivitev prečnega prereza plošče [D] r 1 V 0 V 1 0 Et3 0 0 1 — V [D,] ° 1 12 (1 - v 2) 20 [Ds] J 0 Et2,4 (1 + v) .. .4 Generalizirane specifične deformacije: [7]- £x k x ©,xx £y ©,yy Vx7 = k x y - — © ,xy + © ,yx 7xz _ L ^ y J L ^ y J Potencialna energija: 1 I I J ({ k }T [Df] { k } + { * } T [D8]{ * } )d A - 2 A - J qw dA — J‘ pwdV A V dA = dx dy dV = dx dy dz ..6 V teoriji tankih plošč sta z uvedbo reducirane prečne sile (Kirchhoffov strig) znana dva mejna robna pogoja. S pomikom w je nič po mejnem robu s dobimo tudi, dw ,da je ro tacija----- = 0 za vsak s. ds V teoriji debelih plošč pa je ta zasuk neodvisen in moramo rotacijo 0 3 neodvisno omejiti. dw , „ . dw @a = ----+ @3; ©s —̂ s, ce je —------- 0 ds ds III. MKE 1.0. OBLIKOVNE FUNKCIJE IN NJIHOVI KARTEZIJEVI ODVODI V paraboličnem izoparametričnem elementu je geo­ metrija definirana z izrazom: 8 [ y ] " f lNll[y i] Na isti način (značilnost izoparametr. elementov) lahko tudi izrazimo funkcije (w, @x, @y) w 8 'W{ {<5 } = {u} = ©X = 2 [Ni] © xi - 0 y . 1 - ö y i . = ^[Ni]{<5i} . . .8 kjer je {d } vektor vozliščnih pomikov, [Ni] pa so oblikovne funkcije. K aterako li fu n k c ija ^ se lahko poda kot nepopolni tako dobim o: polinom : $ = {1. X , y, xy, X 2, y 2, x 2y, x y 2} Cl C8 { a } { c } . . . 9 Za kon tu rn e (vozliščne) točke velja: 1, x i, y i .................. x i y i2 1----- 1 1, x 8) y8 ................. x8 y82 Cl _C8 = M {c} { c } = [ak]-1 {^i} { ^ } = { a} [ak] - i{ č i} = ^[N;]{;} ={,?;} = 0xi .0 0 1 . 0yi_ Ni — — —1 + --- + — +xy X 2 , y2 X 2 y x y 2 N » = - | I ab b2 a2 b 2 a ba2 y2 + xy2 ba2 Ko uvedem o brez-dim enzijske koord inate | rj = — , dobim o: a Nj = —- (— l + £r] + P + p — p r j — $ rp) 4 N9 = — (1 - n - I2 + Pri) 2 N8 = — (1 - £ * rp + tf-) 2 ...1 4 . . . 13 { u } = {<5 } w =-----1 >» ___ 1 Ni, N 2 . . . N8 0 0 0 Ni, N2 . . . N8 0 0 0 Ni, N2 . . . N8 Wi w 8 0X1 0 x 8 0 y l 0 y 8 = 2 [Ni] { d\ i=i . . 15 G radbeni vestn ik 9 L jub ljana 1985 (34) 249 Dobrila: R eševanje plošč 2.0. SPECIFIČNE DEFORMACIJE Z uporabo enačb (4) in (15) dobimo: d Nj 0 £x o , d x ’ d Ni £y o , 0 , - d y -1 d Ni d Ni £ — 7xy 8 = 2 o , d X $ i=l d Ni - Ni, 0 7xz d X ’ d N; 7yz 0 , - Ni, _ d y - Wi 8 TBfil 1 © I__ __ __ __ = i [Bsi] {<5i }= 2 - [Bi] {(5i } X 16 [Bj] . .. matrika »generaliziranih« spec. deformacij d N;1 I" d y d y ' rd Nil ‘ d Nj' d X 1 d n ’ df df d f d Ni d x v d y d y v d x d X d X d N; = [J]“ 1 d N; d y \ df d n df d n d n df L d n J d n _ l i _ J L M i X , , ; ! ! - j L Z N , X y i; d£ d£ i=i d Y] d 7] d f o r\ o rj Oblikovne funkcije Ni in njihove odvode računalnik izračuna v Gaussovih (2 X 2) ali (3 X 3) točkah. 3.0. UPOGIBNI, TORZIJSKI MOMENTI IN PREČNE SILE Z uporabo enačb (2), (3), (4) in (16) dobimo: 17 ,18 M Q o , £'O<1 , — v K d Ni Mx d X d y My o , - r A dNid X , - A d N; d X MXy 8 o , . 1 - ” /V d Ni l ~ V A= 2 i 2 d y i 2 Qx r d Ni 1 O Z , oVj d X Qy r d N; 0 , - CN; d X ’ d Nj d X A = Et3 c = Et W i @xi 2 [D] [Bj] {<5i } = i = 1 = i [S] {<5i} i = 1 19 20 12 (1 — v2) 2,4 (1 + v) 4.0. TOGOSTNA MATRIKA ELEMENTA Vektor pomikov (15), specifične deformacije (16) in notranje statične količine My, Q; (19) lahko iz­ računamo, čim poznamo vektor vozliščnih pomikov {<9i} = {Ui}. Vozliščne pomike {<5;} dobimo, če na­ stavimo enačbo konstrukcije, upoštevamo robne pogoje in vozliščne sile {F i} ter enačbe parcioni- ramo po pravilu: [-{I’m}] = r [Kmm] , [Kmr]] T{Um}] [{ F r }J L [Krm] , [ K rr] J [ { U r}J {Ur} = 0 (običajno) {Um} = [Kmm]"1 {Fm} . . . 21 {Fr } = [Krm]{Um} . . .23 vektor vozliščnih sil: Za rešitev enačb (21), (22) in (23) pa moramo po­ znati togostno matriko konstrukcije, ki jo »sestav­ ljajo« togostne matrike elementov, ki pa jih dobimo s principom virtuelnih pomikov ali s pomočjo za­ kona o minimumu potencialne energije. V enačbo (6) vsavimo enačbe (4), (15), (16), jih uredimo in odvajamo po pomiku ter izenačimo z nič. Tako dobimo: {F«} = [K eH M •••24 tog. matrika elementa: [KJ = J [B]T [D] [B] dx dy . . .25 A ' Pzi ' q + 1 + 1 { F j} = MXzi = J N; 0 dA = J j N (f„, _ Myzi_ A . 0 _ f = i v = 1 {Fe}= J [ N] T{q } d x d y + n N ]TpdV . . .26 A V vektor vozliščnih pomikov {' [Kn] . . . . [K id “ '{di }' { f 8> [Km] . • • • [Kgs] {ds } Vektor sil {F;} oziroma ekvivalentno obtežbo in podmatrike [Kij] togostne matrike elementa dobimo z Gaussovo numerično integracijo za 2 X 2 Gaus­ sove točke. det J d£ dr) Pzi = q [ai (ai N1% ^ det ^ + a„ Ni(^ ^ det + + an ' | ' d Ni d N; d y d X j j A) l d X d y Jj A A d Nj 1 - v rdNi d y 2 dy + + CNi2 dx dy .. .28 V enačbah (27) in (28) so podčrtani členi podmatrik tisti, ki pripadajo strižnim deformacijam. Iz tega sledi, da lahko določimo podmatrike [Kij] tudi par­ cialno samo za člene, ki pripadajo »upogibu« in za člene, ki pripadajo strigu. [Ky] = [Kij], + [Kij]s Enačbi (28) in (27) numerično integriramo za 2 X 2 Gaussove točke in dobimo togostno matriko ele­ menta. Tako lahko izračunamo vektor vozliščnih pomikov in nadalje vse količine, ki nas zanimajo po pred­ hodnih enačbah. IV. OBDELAVA IN ANALIZA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV 1.0. SPLOŠNO V nalogi je obdelana pravokotna plošča razpona 4,4 X 6,3 m, ki ima en rob vpet, en rob vrtljivo podprt in dva roba prosta. Na stičišču prostih robov je steber — »točkasta« podpora, ki prevzema le vertikalno reakcijo. Steber je »simuliran« z dve­ ma podpornima točkama. Plošča je iz armiranega betona in debela 15 cm, obtežena pa s konstantno obtežbo q = 10 kN/'m2 po vsej plošči. Poissonov količnik je upoštevan z vrednostjo 0,16. Plošča je analizirana s štirimi programi: a) Program PL 18 b) Program PL IZ c) BERSAFE — element CS 32 d) FLASH Računalnik: CPU/SE WAX — DELTA 4850 86” 86” 205” CYBER 74 47” Vf-0 E = 2,1 X 107 kN/m2 d = 15,0 cm v = 0,16 Slika 6. Primerjava upogibnih, torzijskih elementov in pomikov na prostih robovih. Funkcije upogibnih in torzijskih elementov so risane poligonalno zaradi pregleda Mreže in koordinatni sistemi: Analiza je precej obširna, zato je v članku podana samo primerjava upogibnih in torzijskih momentov ter pomikov na daljšem prostem robu (x = 0,0 m; Xß.T = 0,061 m). Izračunani rezultati pomikov in upogibnih momen­ tov se dobro ujemajo. To velja tudi za torzijske momente, zračunane s programi Pl. 18 Pl. IZ in FLASH. Torzij ski momenti, izračunani s progra­ mom BERSAFE, pa procentualno precej odstopajo od vrednosti, izračunanih z ostalimi tremi progra­ mi. Ker pa je velikostni red torzij skih momentov »nizek«, menim, da to odstopanje ni bistvenega po­ mena za napetostno stanje plošče. Montažno-demontažni objekti z vidika projektiranja, tehnologije in ekonomike grajenja UDK 69.033(083.9) :64 MIRKO PŠUNDER FRANC CAFNIK Summary The study covers demountable reinforced concrete structures. It has been stated that the demountable construction increases the functional flexibility of buildings, decreases the costs of construction and sim­ plifies their subsequent demolition, thus contributing indirectly to conservation of energy and raw materials as well as to the environmental protection. Demountable structures are in general statically de- 1. UVOD Montažno-demontažni objekti ali razstavljive kon­ strukcije v gradbeništvu se v praksi uporabljajo že dalj časa. Lahko bi rekli, da so razstavljive vse lesene konstrukcije in tiste jeklene konstrukcije, ki imajo vijačene ali kovičene stike posameznih elementov. Zato v preteklosti ni bilo redko, da so se takšne konstrukcije, torej konstrukcije iz lesa in jekla, pogosto pazljivo demontirale in ponovno montirale, če so zato obstajali ekonomski razlogi in tehnične možnosti. A vtorja: Dr. M irko Pšunder, dipl. inž., Tehniška faku lte ta Uni­ verze v M ariboru Franc Čajnik, dipl. inž., Tehniška fa ku lte ta Univerze v M ariboru termined. Therefore a suitable choice of the struc­ tural system and good detailing are of great impor­ tance. In order to assure safety it is necessary to assure the required quality of materials and the sta­ bility of such objects. Demountable structures must not be more expensive that comparable conventional structures. From the macro-oeconomical point of view it is necessary to justify such construction by comparing the costs of demolition and re-erection. Takšna ugotovitev pa ne velja za betonske kon­ strukcije. Betonske konstrukcije so po svojem po­ reklu izrazito monolitne konstrukcije in si je in­ dustrializacija betonskih konstrukcij v preteklosti s težavo utirala pot. Skoraj vedno so bili ekonom­ ski, včasih pa tudi tehnični razlogi proti industriali­ zaciji — torej proti prefabrikaciji betonskih kon­ strukcij in še takrat, ko so se konstrukcije izvedle na industrijski — montažni sistem, se je vselej težilo k maksimalni monolitnosti konstrukcij z za­ livanjem stikov, z dobetoniranjem armiranobeton­ ske tlačne plošče itd. Uporaba »suhih« montažnih stikov ni bila uveljavljena. Vse pomembnejša ekonomičnost grajenja po 2. sve­ tovni vojni, pogojena s tehničnimi možnostmi tran­ sporta, je narekovala preobrat v tej smeri, da se pri montažnih armiranobetonskih konstrukcijah napra­ vi korak naprej v tem smislu, da se delo na grad­ bišču še bolj reducira s pomočjo »suhih« stikov. To je glavni razlog razvoja in dosedanje uporabe razstavljivih konstrukcij, ki se jim danes pridružuje še vrsta potreb po montažno-demontažnih konstruk­ cijah: socioloških, ekoloških, tehnoloških itd., kar vse bomo v nadaljevanju še obravnavali. Glavni poudarek pa bo namenjen osnovnim principom projektiranja ter varnosti razstavljivih konstruk­ cij, tehnološkim problemom izvedbe in presoji eko­ nomske upravičenosti. Zaradi pomanjkanja literature, ki bi obravnavala to problematiko, in zaradi pomanjkanja izkušenj iz prakse se bosta avtorja naslonila v glavnem na te­ oretična izhodišča obravnavanih tem ter na prak­ tične izkušnje pri gradnji montažnih armirano­ betonskih objektov, ki jih v marsičem lahko aplici­ ramo tudi na razstavljive objekte oziroma kon­ strukcije. 2. POGLAVITNI RAZLOGI RAZVOJA RAZSTAVLJIVIH KONSTRUKCIJ Že v uvodnem poglavju smo omenili poglavitni razlog razvoja in uporabe razstavljivih armirano­ betonskih konstrukcij — tj. ekonomičnost grajenja. Ker bo tej problematiki posvečeno posebno po­ glavje, si v nadaljevanju oglejmo še ostale razloge, ki pozitivno prispevajo k temu, da se bodo v krat­ kem razvile razstavljive armiranobetonske kon­ strukcije za potrebe skorajda vseh vrst objektov, predvsem pa za industrijske objekte (proizvodne dvorane), poslovne večetažne objekte in ne na­ zadnje tudi za stanovanjske objekte. Ves ta razvoj pa bo omogočen ob nadaljnjem hitrem razvoju transporta v najširšem pomenu besede, ki je bil do nedavna glavni zaviralec še hitrejšega razvoja. Za današnjo družbo so značilne hitre spremembe v socialnem in tehničnem ter tehnološkem razvoju. Zaradi teh sprememb objekti hitreje zastarijo, to se pravi, prenehajo ustrezati zahtevam svojih uporab­ nikov; zato jih je potrebno bolj ali manj drastično spreminjati ali celo porušiti po relativno kratkem času. Pričakujemo lahko, da se bo v prihodnosti ta potreba kazala še izraziteje. Predvsem v indu­ striji bodo hitre tehnološke spremembe pri uva­ janju novih proizvodnih programov in izdelkov zahtevale pogosto takšne spremembe v objektih, ki jih s samo adaptacijo ali rekonstrukcijo pro­ storov ne bo več možno izvesti. Potrebne bodo porušitve objektov, če le-ti ne bodo razstavljivi. Zato je (in bo) potrebno projektirati objekte na tak način, da se po enostavnem postopku lahko pri­ lagodijo spremenjenim zahtevam uporabe. V tem pogledu je izredno pomembna fleksibilnost notranje razporeditve vseh vrst inštalacij ter možnost za­ menjave konstrukcijskih elementov; absolutno prednost pa imajo tiste zasnove, ki upoštevajo kon­ strukcijski sistem razstavljivosti tako, da se potreb­ ne spremembe lahko izvedejo hitreje in s čim manjšimi motnjami okolja. Naslednji upravičljivi razlog za nadaljnji razvoj in uporabo razstavljivih armiranobetonskih kon­ strukcij je potreba po enostavnem rušenju objek­ tov. Rušenje oziroma odstranjevanje monolitnih be­ tonskih in armiranobetonskih konstrukcij zahteva ogromno energije, povzroča pa tudi mnogo hrupa in prahu. Pravzaprav imamo pri opravljanju teh del še premalo izkušenj in se še ne zavedamo, kaj pomeni porušiti večetažno armironobetonsko stav­ bo, grajeno v VIII. ali celo IX. potresni stopnji. Vsekakor so to problemi, ki se jim v prihodnosti ne bo mogoče izogniti. Ob dejstvu, da bo energija vse dražja, predpisi za preprečevanje onesnaževanja okolja pa vse ostrejši (predvsem kar zadeva hrup in prah), se bodo stroški rušenja povečevali. Vedno večje količine odpadnega materiala pa bodo pred­ stavljale tudi ekološki problem, še posebno v gosto naseljenih predelih. Treba bo torej razmišljati o učinkovitih metodah za recikliranje betona ter o razstavljivih konstrukcijah, ki se lahko na enosta­ ven način porušijo. In kot poslednji manj pomembni razlog upravi­ čenosti razvoja razstavljivih armiranobetonskih konstrukcij omenimo še vse pogostejše urbanistične zahteve po začasnih oziroma časovno omejenih lo­ kacijah objektov. Z dolgoročnimi urbanističnimi načrti namreč pogosto predvidevamo spremembe v zazidavah določenih kompleksov. Ni potrebe po­ sebej poudarjati, da je do uveljavitev takšnih spre­ memb gradnja razstavljivih objektov več kot upra­ vičena. 3. PROJEKTIRANJE MONTAŽNO-DEMONTAŽNIH OBJEKTOV 3.1. Osnove projektiranja Princip projektiranja je odvisen predvsem od vrste in značilnosti objekta, in sicer: a) začasen objekt, ki ga kasneje odstranimo; b) stalen objekt, ki ga lahko preuredimo za nove potrebe in c) stalen objekt, ki ga pa lahko prestavimo z ene lokacije na drugo. Pri vseh vrstah objektov pa moramo upoštevati naslednje principe projektiranja: — nosilni sistemi montažno-demontažnih objektov morajo biti čim bolj enostavni; — objekti morajo biti zasnovani kot fleksibilni in odprti sistemi; — zagotovljena mora biti možnost ponovne upo­ rabe demontiranih posameznih montažnih elemen­ tov ali celih objektov; — projektiranje mora biti izvedeno v modularni koordinaciji; — upoštevani morajo biti vsi obtežni primeri od proizvodnje, transporta, montaže, demontaže, de­ poniranja do ponovne montaže; — tehnologija izvedbe projektne dokumentacije mora zagotoviti vse podatke o montažnem elementu in objektu kot celoti. Organizirana mora biti banka podatkov o obstoječih montažnih konstrukcijah za­ radi možnosti ponovne uporabe montažnih elemen­ tov. Najbolj primerna tehnična dokumentacija so katalogi, v katerih so tehnični podatki, ki so podani po principu tipiziranih elementov. Katalogi morajo nuditi vse podatke o nosilnosti, dimenzijah, vrsti materiala, izvedbi stikov, zahtevanih tolerancah in pogojih montaže montažnih elementov; — stiki montažnih elementov so lahko projektirani samo kot suhi stiki, ki omogočajo enostavno in hitro montažo in demontažo montažnih elementov in pri tem ne poškodujemo strukture montažnega elementa ali samega elementa; — stiki montažnih elementov morajo biti dostopni zaradi demontaže; — elementi za dvig montažnih elementov morajo po montaži ostati nepoškodovani, tako da jih lahko ponovno uporabimo za demontažo elementov; — za ohranitev objekta je zelo pomembno, da so stiki tako izvedeni, da so zaščiteni pred korozijo in ognjem; — stiki, izvedeni s prednapetimi kabli, naj bodo zasnovani tako, da lahko prednapete kable pred demontažo popustimo in montažni element demon­ tiramo. Pri takšni tehnologiji ne smemo zaščititi prednapetega jekla s cementno injekcijsko maso, a) skeletna konstrukcija z «petimi stebri b) skelet s členkasto podprtimi stebri in vezmi stetw členek temelj Slika 2. Shematski prikaz skeletnih konstrukcij z vpetimi stebri, vezmi in togimi okvirji d) skele tria konstrukcija - členkasto vezana na togo jedro e) panelni sistem z nosilnimi fasadnimi in notranjimi stenami Slika 3. Shematski prikaz skeletne konstrukcije s togim jedrom in panelni sistem z nosilnimi stenami temveč moramo predvideti druge sisteme protiko- rozijske zaščite jekla. 3.2. Konstrukcijski sistemi in dimenzioniranje Nosilni sistemi montažno-demontažnih objektov so lahko različno zasnovani, vendar mora biti pri vseh sistemih zagotovljena stabilnost objekta za vse vrste obtežb, ki jih objekt med eksploatacijo mora prevzeti. Na sl. 2 so prikazani naslednji najznačil­ nejši konstrukcijski sistemi: a) skeletna konstrukcija z vpetimi stebri, ki so s členki stikovani z upogibnimi elementi (nosilci); b) skeletna konstrukcija s stebri, ki so členkasto povezani s temeljem. Za prevzem horizontalne ob­ težbe pa so predvidene posebne vezi ali diafragme; c) skeletna konstrukcija, ki je izvedena s togimi okviri; d) skeletna konstrukcija, ki je členkasto vezana na togo jedro in e) panelni sistem z nosilnimi fasadnimi in notra­ njimi stenami. Pri nas nimamo posebnih normativov in predpisov za dimenzioniranje in izvedbo montažno-demon­ tažnih objektov. Zato lahko pri projektiranju upo­ rabljamo samo obstoječe predpise, pravilnike in standarde. Dimenzioniranje montažno-demontažnih objektov je v bistvu enako kot pri montažnih objektih. Raz­ lika je samo v tem, da mora projektant upoštevati še fazo demontaže. Projektant mora izdelati poleg projekta deponije, transporta in montaže še projekt demontaže. V projektu demontaže morajo biti po­ dani vsi tehnološki postopki in delovni procesi raz­ stavljanja objekta. Enako kot v projektu montaže morajo biti tudi v projektu demontaže izvedene vse statične presoje za obtežne primere, ki nasto­ pijo pri demontaži objekta. 3.3. Varnost montažno-demontažnih objektov Vsak objekt mora biti take konstrukcije in izvedbe, da je sposoben prevzeti vse obremenitve v času gradnje, med eksploatacijo in v času elementarnih nezgod. Stopnjo varnosti objektov določimo glede na pred­ videne obremenitve in ob upoštevanju faktorja ekonomičnosti. Poznamo dve vrsti porušitve, in to: — lokalno porušitev konstrukcije in — porušitev celotnega objekta. Lokalna porušitev nastopi zaradi lokalne preobre­ menitve materiala, nepravilnega dimenzioniranja ali nepravilne izvedbe detajla, stika, izbire in slabe kakovosti materialov. Porušitev celotnega objekta pa je lahko posledica lokalnih porušitev kot notranjih vzrokov in narav­ nih posledic kot zunanjih vzrokov, kot so: kata­ strofalni potresi, požari, plazovi, posedanja tal itd. Pri lokalni porušitvi nastopi običajno samo mate­ rialna škoda, pri porušitvah celotnega objekta pa so posledice mnogo hujše: velika materialna škoda, izguba objekta z opremo in inventarjem ter po­ škodbe ljudi ali celo izgube življenj. Zato moramo pri projektiranju ob upoštevanju predpisov, pravilnikov in standardov upoštevati faktor varnosti z vso odgovornostjo. Ce nastopijo specifične obremenitve, moramo iz­ vršiti predhodne modelne preiskave. Te so potrebne tudi tedaj, ko se uvaja nova tehnologija izvedbe in uporaba novih materialov. S predhodnimi pre­ iskavami moramo dokazati, da imamo zagotovljeno zadostno stopnjo varnosti. Pri montažno-demontažnih objektih ne zahtevamo večje stopnje varnosti, kot jo običajno upoštevamo v statičnem računu. Bolj moramo poudariti ukrepe, s katerimi dosežemo, da v naj večji možni meri pre­ prečimo človeške napake pri projektiranju in iz­ vedbi. Predvsem moramo pri projektiranju upo­ števati to, da izberemo takšen konstrukcijski sistem in izvedbo stikov, da lokalna poškodba ne napre­ duje kot verižna reakcija v eni ali več smereh in da ne pride do porušitve celotnega objekta. Zato moramo pri projektiranju konstrukcije predvideti vse ukrepe, ki lahko zmanjšajo možnost porušitve, Slika 4. Ukrepi za zagotovitev večje varnosti konstrukcije preprečijo progresivni kolaps in ukrepe za ohra­ nitev trajnosti montažnih elementov in objekta v celoti. Sl. 4 nam poda pregled navedenih ukrepov. 4. TEHNOLOŠKE OSNOVE IZVEDBE MONTAŽNO-DEMONTAŽNIH OBJEKTOV Za uspešno izvedbo montažno-demontažnih objek­ tov moramo analizirati celotno problematiko, ki je vezana na proizvodnjo, montažo in demontažo ob­ jektov. Analizo izvedemo z obdelavo področij, kot so: — osnovni tehnološki principi izvedbe montažno demontažnih objektov; — tehnologija izvedbe montažno-demontažnih ob­ jektov; — organizacija montažnih in demontažnih del in — ukrepi varstva pri montažnih in demontažnih delih. 4.1. Osnovni tehnološki principi izvedbe montažno-demontažnih objektov Da bodo montažno-demontažni objekti čim bolj kakovostni in ekonomični, morata projektant in iz­ vajalec upoštevati vse tehnološke principe za mon­ tažne objekte in dodatno še vse tehnološke prin­ cipe, ki so specifični za demontažne objekte. Pred­ vsem pa morata upoštevati naslednje principe: — predvideti in vgraditi čim boljši material, da bo možno montažne elemente večkrat montirati in demontirati; — pred osvojitvijo sistema montažno-demontažne konstrukcije analizirati tehnološki proces montaže in demontaže; — izvedba stikov montažnih elementov naj bo čim bolj enostavna, ob zahtevani nosilnosti in varnosti objekta. Stiki morajo biti tako izvedeni, da je raz­ stavljanje hitro, brez posega v material montažnega elementa. Zaradi ponovne montaže montažnega ele­ menta ne sme priti do poškodb na elementih stika ali na samem montažnem elementu; — montaža in demontaža objekta mora potekati kontinuirano, če je le možno brez vmesnih deponij; — konstrukcijska zasnova objekta in stikov mora biti takšna, da bo potrebnih čimmanj pomožnih naprav za začasno fiksiranje in ojačenje montažnih elementov. 4.2. Tehnologija izvedbe montažno-demontažnih objektov Tehnološke faze izdelava, kontrole, deponiranje, transport in montaža predstavljajo osnovne tehno­ loške faze montažnih objektov. Demontaža mon­ tažnih elementov pa je karakteristična tehnološka faza, ki nastopi dodatno pri montažno-demontažnih objektih. Elemente tehnološkega procesa demontaže moramo enako skrbno analizirati kot elemente teh­ nološkega procesa montaže. Elementi tehnološkega procesa demontaže podajajo pripravo in izvedbo posameznih delovnih operacij, kot so: — priprava montažnega elementa za demontažo. Montažni element mora biti prost, nanj ne smejo biti pritrjeni drugi konstrukcijski elementi, kot npr. kritina, tlak, deli opreme itd.; — razstavljanje stika montažnega elementa in sprostitev montažnega elementa za dvig iz ležišča; — priprava montažnega elementa za dvig in trans­ port na deponijo ali vozilo. Če je potrebno, moramo pred dvigom montažni element ojačiti zaradi var­ nosti pred porušitvijo v času, ko visi na obešalni napravi; — pritrjevanje obešalne naprave na montažni ele­ ment. Pri tem uporabljamo enako tehnologijo sidra­ nja obešalne naprave, kot je bila uporabljena pri montaži. Zato je pomembno, da so ostali sidrni elementi v času eksploatacije objekta nepoškodo­ vani; — transportiran j e montažnega elementa od ležišča do transportnega vozila ali na deponijo ob objektu; — podpiranje montažnih elementov na deponiji in fiksiranje na transportnem vozilu; — izvedba zaščite montažnih elementov na depo­ niji. Če bodo montažni elementi po demontaži de­ ponirani za daljši čas, jih moramo zaščititi pred atmosferskimi in drugimi škodljivimi vplivi. 4.3. Organizacija montažnih in demontažnih del Organizacija montažnih in demontažnih del mora biti podana in obdelana v posebnem projektu. Pro­ jekt organizacije montažnih del je obvezen za vse montažne objekte. V projektu organizacije mon­ tažno-demontažnih del morajo biti obdelane vse aktivnosti, ki pridejo v poštev pri montaži in de­ montaži objekta. Predvsem pa mora projekt podati naslednje elemente: — metode montažnih in demontažnih del; — potrebna sredstva in mehanizacija; — tehnološke procese montaže in demontaže mon­ tažnih elementov; — sheme izvedbe stikovanja in razstavljanja mon­ tažnih elementov; — sheme začasnega podpiranja in morebitnega oja­ čen j a montažnih elementov; — načrte vseh potrebnih pomožnih naprav; — dvig, transport in deponiranje montažnih ele­ mentov in — organizacijsko povezanost montaže in demon­ taže z ostalimi aktivnostmi na objektu. 4.4. Ukrepi varstva pri montažno-demontažnih delih Ukrepi varstva pri demontažnih delih so v bistvu enaki kot za montažna dela. V projektu organiza­ cije montažnih in demontažnih del morajo biti po­ dani ukrepi varstva pri delu za vsak delovni pro­ ces. Posebej pa je potrebno poudariti še vse splošne ukrepe varstva pri delu in pogoje, ki jih moramo upoštevati za normalno in varno izvedbo montaže in demontaže objekta. Slika 5. Karta tehnološkega procesa za montažno-demontažne objekte ■ e W79 ^ ) ! V W 7 / f fr/S \ f f f q ) stebri vpeti nosilci clenkasto vezani b) stebri togih okvirjev clenkasto podprti f f -v ija k w f + ' rf f steber vpet v temelj steber in temelj clenkasto povezana nosilec togo povezan s stebrom nosilca clenkasto vezana na steber ( ? ) nosilca in steber togo povezani Slika 6. Prikaz različnih stikov montažno-demontažnih objektov 5. EKONOMIČNOST RAZSTAVLJIVIH KONSTRUKCIJ Že v uvodnem poglavju smo poudarili, da je bila ekonomičnost v preteklosti glavni razlog, da je do razvoja razstavljivih armirano-betonskih konstruk­ cij sploh prišlo. To velja tudi za prihodnost: eko­ nomičnost bo glavni razlog nadaljnjega razvoja in uporabe razstavljivih armiranobetonskih konstruk­ cij. Oglejmo si, kako je potrebno ekonomičnost raz­ stavljivih konstrukcij razumeti in do kakšnih prak­ tičnih spoznanj so prišli v tujini. Ekonomičnost sleherne proizvodnje karakteriziraj o potroški materiala, amortizacije, dela in energije. Manjši kot so ti potroški oziroma stroški za enoto proizvoda, večja je ekonomičnost. To velja seveda tudi za enoto ali celoto gradbenega objekta. Doslej smo za ocenjevanje ekonomičnosti v praksi primerjali v glavnem vedno le omenjene potroške oziroma stroške izgradnje. O rušitvah in o drugih negativnih zunanjih učinkih nismo razmišljali. Ekonomska presoja razstavljenih objektov pa nam na neki način vsili drugačno razmišljanje. Ekonom­ sko moramo presoditi: — fazo izgradnje razstavljivega objekta — fazo demontaže razstavljivega objekta in — fazo ponovne montaže. V makroekonomskem smislu je gradnja razstav­ ljivih armiranobetonskih objektov opravičljiva ta­ krat, ko so potroški oziroma stroški omenjenih fak­ torjev pri razstavljivih objektih nižji kot pri mon­ tažnih objektih in objektih monolitne izvedbe, upo­ števaje pri tem učinke vseh treh faz: izgradnje, demontaže in ponovne montaže in izgradnje, po­ rušitve in ponovne izgradnje pri nerazstavljivih objektih. V makroekonomskem smislu je možno primerjati tudi učinke dveh faz: postavitve in po­ rušitve in ponovne montaže oziroma ponovne iz­ gradnje. V mikroekonomskem smislu pa nas pogosto zanima le prva faza: gradnja razstavljivega objekta. Ta mora biti vsekakor cenejša od klasične montažne izvedbe ali pa od monolitne izvedbe. Tako razmiš­ ljajo običajno investitorji. Le redki investitorji že v fazi izgradnje razmišljajo o stroških porušitve in še redkeje o ponovni izgradnji. To pa pomeni, da je pri vprašanju ekonomičnosti gradnje prva faza izredno pomembna, da ne re­ čemo odločujoča za nadaljnji razvoj in uporabo razstavljivih objektov. Za sedaj ni na razpolago dokazil, da so razstavljivi objekti cenejši od montažnih nerazstavljivih objek­ tov; ni pa nikakršnih razlogov, da bi razstavljivost nujno povečala stroške. Možno je celo, da se stroški zmanjšajo zaradi uporabe preprostejših povezav in zaradi hitrejše in učinkovitejše montaže. Zato lah­ ko trdimo, da so razstavljivi objekti cenejši od montažnih objektov, v večini primerov pa tudi cenejši od nemontažnih (skeletnih in monolitnih) objektov. Razlika je očitna predvsem pri industrij­ skih, skladiščnih in upravnih objektih. Okvirno sliko daje naslednja preglednica: ~ ^ \N a č in gradnje Razstavljiva in Nemontažna gr. Vrsta o b je k ta ^ \^ montažna gradnja skPiPt monolitna skelet izvedba Industrijski objekti 100 152 197 Skladiščni objekti 100 114 192 Upravni objekti 100 161 137 Stanovanjski objekti 100 109 102 Hoteli, gostišča 100 0,65 0,81 Sole, vrtci 100 0,59 0,58 Vir: Betonwerk und Fertigteil-technik, št. 12/83, str. 748 Iz vsega zapisanega sledi, da ni razlogov, da bi prenehal nadaljnji pospešeni razvoj montažno- demontažnih objektov. Nasprotno, z makroekonom­ skega vidika — lahko bi rekli družbenega vidika — obstajajo vsi pogoji, da družba prizadevanja nadaljnjega razvoja razstavljivih objektov podpre in s tem prispeva k lažjemu in cenejšemu razreše­ vanju rušitvenih problemov vseh vrst objektov v prihodnosti. 6. ZAKLJUČEK V članku so obravnavane montažno-demontažne armiranobetonske konstrukcije. Ugotavljamo, da montažno-demontažna gradnja povečuje funkcio­ nalnost objektov, zmanjšuje stroške izgradnje in poenostavlja njihovo kasnejšo demontažo, kar po­ sredno prispeva k prihrankom energije, surovin in ekološki zaščiti okolja. Montažno-demontažne konstrukcije so v splošnem statično določene. Zato je zelo pomembna ustrezna izbira konstrukcijskega sistema in dobro detajli- ranje stikov. Za zagotovitev varnosti je potrebno ukreniti vse, da je zagotovljena zahtevana kakovost materialov in stabilnost takšnih objektov. Montažno-demontažni objekti ne smejo biti dražji od običajnih primerljivih montažnih objektov. Z makroekonomskega vidika pa je potrebno opra- vičljivost takšnih objektov iskati tudi v primerjavi stroškov za demontažo in stroškov za ponovno montažo. Literatura 1. Demountable Concrete Structures. Simpozij Roter- dam, maj 1985. 2. Cafnik Franc: Izkušnje GIP GRADIS na področju industrijske gradnje. Savetovanje SGIT Srbije, Vrnjač- ka Banja 1984. 3. Pšunder Mirko: Nekatere možnosti povečanja eko­ nomičnosti in produktivnosti gradbeništva, Gradbeni vestnik, št. 7/1984. 4. Reinfardt H. W.: Demontabel bauen mit Beton. Betonwerk + Fertigteil-Technik 5/1985. 5. Triebeil R.: Produktivität im Bauwesen, West­ deutscher Verlag, Hamburg 1969. 6. Betonwerk und Fertigteil-Technik, št. 12/83. Gradnja Pristana UDK 711.168 JOVAN MILOSEVIC Povzetek Maribor nastaja ob Dravi, živi, raste in se počasi odmika od mesta nastanka, zavzema nove površine. Nove navade, novo življenje ga popolnoma odtuji od mesta kjer je nastal, medtem se začenja novo živ­ ljenje. Stari objekti ob Dravi počasi zgubljajo pravi namen in prepuščeni sami sebi, starajo in izginjajo eden za drugim. PRISTAN, del Maribora, ki je nastal na levem bregu Drave ob sami gladini vode, predstavlja ver­ jetno najbolj zanimivi del mesta, predvsem pa nje­ govega srednjeveškega jedra. Naselbina, zgrajena s pečatom svojega časa, je pred­ stavljala zanimiv slog ozkih ulic ter stisnjenih hiš pod strmimi strehami, zato je nudila specifične pogoje življenja ob vodi in razvijanje obrti, vezane na to vodo. Nenehni impulzi razvoja mesta so počasi zavzemali nove površine, mesto se je povečevalo, širilo, nudilo nove možnosti. Nove generacije so prinašale dru­ gačne življenjske navade in tako se je mesto prav­ zaprav odmaknilo od kraja nastanka in pozabilo nanj. Ostarele hiše so počasi postale neuporabne in so ena za drugo izginjale iz tega lepega dela mesta, ki je zaradi tega postalo dokaj odtujeno in odmak­ njeno od vsakdanjega življenja. Zelja, da bi temu prostoru ponovno vrnili življenje, je bila sicer prisotna dolga leta, toda do uresničitve je prišlo šele pred kratkim. Zakon o varovanju kmetijskih zemljišč je upočasnil razvoj novih so­ sesk, s tem pa usmeril pogled k mestnemu jedru in možnosti gradnje v njem. Taka akcija je seveda oživela zamisel o prenovi Pristana do gradnje manj­ kajočega dela, kajti tu je bila ponujena možnost ustvarjanja zelo atraktivnega in humanega člove­ kovega bivanja, osvobojenega golega betona, za­ prtosti znotraj velikih blokov ter s tem odtujenega od sosedov in narave. Seveda, poseg v tako občutljivo tkivo starega me­ sta v lokacijo, ki je bila dolga leta prazna in na katero so bili pogledi mimoidočih že navajeni, j*e predstavljal izziv in dilemo, kako se sploh lotiti tega problema. Predvsem pa je bil občutljiv poseg v urbanistično-arhitektonskem pogledu, kajti kot Avtor: Jovan Miloševič, dipl. ing. arch., Stavbar, Maribor Po dolgih letih se zopet spomnimo starih lokacij in ustvarjamo nov program, posegamo v prostor z arhi­ tekturo, ki se, oslanjajoč se na stare tradicije, vklaplja v obstoječi ambient, ga ne vznemirja, obenem pa nudi vse pogoje sodobnega in humanega človekovega biva­ nja. Novi program ponovno vrača življenje Pristanu kot zelo atraktivnemu delu mesta ob Dravi. je bilo že omenjeno, predstavlja predel svojevrstno razglednico Maribora. Vsak poskus dobesednega oživljanja in imitacije svojčas živečih objektov, bi predstavljal do absurda slab ponaredek, kajti vsak nov poseg mora imeti tudi pečat svojega časa. Potrebe po novi sodobni programski vsebini nase­ lja, po novih prometnih rešitvah ter končno po­ trebe po novih ekonomskih parametrih ni bilo mo­ goče združiti z modelom starega koncepta. Rešitev je bilo treba torej poiskati v novih sodobnih za­ snovah, toda z dušo starega Pristana. Prostor, v katerem je bilo treba graditi, je rela­ tivno ozek pas terena med Dravo in prvo vrsto obstoječih objektov. Stari most, ki predstavlja svo­ jevrsten tujek, razcepi ta teren na dva dela in pre­ kine kontinuiteto zazidave. Vhodni del terena od mostu je med nivojem ob Dravi ter prvo vrsto hiš zelo deniveliran. Treba je še prišteti navzočnost zbiralnega kolektorja, ki poteka ob Dravi in seka območje zazidave z zahtevo, da mora po vsej dol­ žini ostati dostopen zaradi morebitnih intervencij. Poleg tega je moral ustvarjeni koncept zadovoljiti vse programske, tehnološke in druge imperative, ne da bi vznemiril obstoječi videz. Kvečjemu bi morala nova postavitev objektov vizualno degra­ dirati vpliv novejših elementov, ki so se kot tujki pojavili v tem čudovitem tkivu. V zahodnem delu lokacije sta locirana dva samo­ stojna objekta, ki se z višinskimi gabariti dvigujeta proti mostu, navezujeta obnovljeni obstoječi del z drugo vzhodno stranjo lokacije. V vzhodnem delu so objekti grupirani okoli trietažnega parkirišča, in sicer tako, da prva vrsta novih objektov kot kakšen paravan zapre garaže proti Dravi, ostali stanovanjski del ter objekt vzgojno varstvene usta­ nove, ki tvorita drugo vrsto zazidave, zrasteta iz zadnje garažne plošče, ki predstavlja obenem streho parkirišč in intimno ploščad pešcev. Tako organizirani objekti se od nivoja Drave vi­ šinsko stopnjujejo proti notranjosti, enako kot za­ hodni del proti mostu. <9 Z ene in druge strani se objekti približujejo mostu in ustvarjajo podobo vhodnih vrat k glavnemu trgu. Obenem pa se z višinskim poudarkom prav na tem mestu volumen velike kavarne, ki je do sedaj dominiral v tem okolju, navidezno zmanjša in se bolj prilagodi celotnemu merilu panorame. Horizontalna dispozicija elementov naselja pa po­ novno oživi Dravsko ulico in jo z dostopi pod mo­ stom naveže na vzhodni del, kjer med objekti ter mostovži, kot je že bilo omenjeno, zaživi ploščad, ki ustvarja kot kakšen star trg mirno površino, ponujeno sestajanju sosedov in veseli igri otrok. Konča pa se na vzhodni strani z drugim dostopom — s stopniščem, prek katerega se naveže na drav­ sko obrežje. Arhitektura enostavnih potez oplemenitena z di­ skretno profiliranimi venci, v parternih partijah olajšana z arkadami in omehčana z loki, pod moč­ nimi in strmimi opečnimi strehami ustvarja podobo novega Pristana. Dobro urbanistično arhitektonsko dispozicijo kake­ ga naselja, predvsem če ga želimo ponovno oživiti, mora obvezno spremljati pravilno izbran program, ki lahko zbudi zanimanje ljudi, da so nenehno pri­ sotni, saj lahko samo prisotnost človeka naredi naselje živo. V tem smislu je za Pristan izbran mešan program, ki bo na vsak način zbudil željo ljudi, da se po­ novno približajo reki, da najdejo nove stike z njo in z naravo. Jedro predstavlja stanovanjski del s 100 stanovanji s spremljajočim programom, ki zagotavlja stalno prisotnost ljudi. V pritličjih vseh objektov so lo­ kali, skupno 32, namenjeni v glavnem uslužnostni dejavnosti in drobnemu gospodarstvu. Skupaj s poslovnim delom 580 m2 predstavljajo del progra­ ma, ki ni namenjen samo stanovalcem tega naselja, temveč imajo širšo vlogo oziroma se vključujejo v funkcijo celega mesta. Petdelna vzgojno var­ stvena ustanova, ki je sestavni del naselja, dopol­ njuje program in je namenjena širšemu delu me­ sta. Zmogljivost dvonadstropne garaže s 110 par­ kirnimi mesti zadovoljuje potrebe naselja in varuje okolje pred prisotnostjo velikega števila avtomo­ bilov na prostem. Kot del programa je treba vsekakor omeniti do­ stope, po katerih se naselje navezuje na okolje, še posebej, ker predstavljajo del same arhitekture. Iz Glavnega trga se po stopnišču, vzporedno s starim mostom, pride do peš ploščadi v vzhodnem delu naselja, od koder se naprej po dveh stopniščih pri­ de do Dravskega obrežja. Z druge strani mostu pa je obstoječe stopnišče, ki vodi v Dravsko ulico. Z Zidovskega trga je poseben dostop s stopnicami in rampami, namenjen materam z vozički. Invali­ dom je omogočen dostop v objekte z Dravskega obrežja. Do tod se lahko pride po delu Svetoza- revske ulice, ki bo za ta namen posebno prirejen z rampami, ali pa po drugih obstoječih prehodih. Z Dravskega obrežja pa je v najvišji del objekta in na peš ploščad omogočen dostop z dvigali. V konstruktivnem smislu je treba povedati, da je zgradba sestavljena iz armiranobetonskih sten in stebrov, ki tvorijo prostorski sistem za prevzem vertikalnih in horizontalnih obremenitev. Zaradi razgibanosti tlorisne dispozicije je vzhodni del ob­ jekta z dilatacijami razdeljen na štiri osnovne enote. V prvi fazi je izračunan na potresno obtežbo po navodilih v veljavnih seizmičnih predpisih, v drugi fazi pa po natančnem izračunu s programom »EAVEK« na RC Ljubljana. Plošče so računane kot dvo-, tri- in štiristransko podprte ali vpete. Fasadne stene so izdelane v opečni sendvič izvedbi. Plošče parkirišč so računane kot sistem križem armiranih plošč, naslonjen na armiranobetonske stene in grede. Zaradi visoke podtalnice je teme­ ljenje izvršeno na pilotih (Geološki zavod Ljub­ ljana, enota v Mariboru). Ko bo čas s svojo patino obarval sledove novih človekovih posegov, bodo oči mimoidočih pozabile čas, ko je bil Pristan mrtev. Upamo, da je v tej sodobni podobi naselja dosežena enakovredna do­ vršenost, kot so jo nekoč dosegli stari mojstri. Vse­ kakor je nesporno, da je bil tako kot nekoč v to podobo vgrajen napor in ljubezen do ustvarjanja bolj humanega človekovega bivanja. Pomen mehaničnih lastnosti tal za projektiranje konstrukcij, ki so med eksploatacijo lahko tudi dinamično obremenjene IGOR ŠPACAPAN Izvleček THE MEANING OF MECHANICAL SOIL PROPERTIES FOR PLANNIN OF STRUCTURES DYNAMICALLY DURING EXPLOITATION Excert V članku je prikazano, da odliv mehanične energije v temeljna tla lahko v nekaterih primerih bistveno vpliva na gibanje konstrukcije. Ko govorimo o vplivu tal na gibanje konstrukcij, običajno mislimo na posedanje konstrukcij. Pose­ danje je praviloma počasen in dolgotrajen proces, ki ga merimo z dnevi. Pri tem nas predvsem za­ nima relativno pogrezanje posameznih temeljev, kar povzroča napetosti v konstrukciji. Drugače je pri obremenitvah konstrukcije s silami, ki v nekaj sekundah spremene smer in velikost. Govorimo o dinamičnih silah. V članku se bomo omejili na izvajanja, ki veljajo za dinamične sile, saj imajo te sile drugačen vpliv na konstrukcijo kot kvazistatične. Dinamično obtežbo konstrukcije povzroča gibanje tal zaradi potresa, gibanje vode, veter, obratovanje strojne opreme in podobno. Pri taki obtežbi so kljub idealno togim temeljem elastične sile kon­ strukciji odvisne tudi od mehaničnih lastnosti tal. Tudi gibanje v inercialnem sistemu je odvisno od mehaničnih lastnosti tal, kar je pomembno pred­ It has been shown that the transfer of mechanical energy from the structure to underlaging soil can has in certain cases essential influence on dynamical be­ haviour. vsem tam, kjer želimo omejiti gibanje zaradi zah­ tev v tehnološkem procesu. Najpomembnejša mehanska lastnost tal in kon­ strukcije je njuna togost. S togostjo tal mislimo na tisto togost, ki jo lahko za praktično presojo zadovoljivo opredelimo kot razmerje med obreme­ nitvijo in deformacijo. Natančno jo opredelimo z realno in imaginarno komponento impedančne funkcije tal. Togost konstrukcije je splošno znan pojem. Pred­ stavlja razmerje med obtežbo in deformacijo kon­ strukcije. Vpliv togosti tal na gibanje in elastične sile v kon­ strukciji je za praktične primere pomemben, ko so tla relativno mehka v primerjavi s konstrukcijo, sicer ga lahko zanemarimo. Za večino zgradb je njihova togost manjša od togosti tal. Na primer, običajna stanovanjska zgradba, temeljena na solid­ nih tleh, predstavlja kombinacijo, kjer je dinamični vpliv interakcije praviloma nebistven. Avtor: Mag. Igor Špacapan, dipl. inž., Tehniška fakulteta Univerze v Mariboru Medsebojni dinamični vpliv tal in konstrukcije lahko pojasnimo s pomočjo teorije valovanja, saj pri tem nastopajo določeni pojavi, ki so značilni za valovanje. stavlja idealizirano obtežbo z zračnim udarom za­ radi eksplozije. Za tako obtežbo smo izračunali pomike konstrukcije za dve različni togosti njenega stebra. Oglejmo si nekaj značilnih primerov. Prvi primer je konstrukcija na neplastovitih idea­ lizirano homogenih tleh (glej sliko 1 a). Konstrukcijo vzbujamo z obtežbeno silo (veter, prometna obtežba, strojna oprema .. .). Tako dobi konstrukcija energijo, ki večinoma uhaja iz nje prek temeljev v tla, kjer se v obliki valovne ener­ gije širi v neskončnost. V realnosti je morebitni odbiti val od mej, ki niso v neposredni bližini, tako šibak, da ne vpliva več na gibanje konstrukcije. Radiacija energije iz temeljev v tla ima velik du- šilni učinek, ki lahko več desetkrat presega učinek dušenja v materialu. Kako velik je dejanski učinek radiacije, je odvisno predvsem od relativne togosti konstrukcije v primerjavi s tlemi — bolj ko sta togosti konstrukcije in tal enaki, večji je (ref. 1). Vendar pa učinek obtežbe ni tako enostavno odvi­ sen samo od togosti in lahko bistveno odstopa od pričakovanj, ki temelje na poenostavljenih pra­ vilih. Za zanesljiv odgovor je vsekakor potrebna poglobljena analiza. Oglejmo si rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo posebnega računalniškega programa na TF Mari­ bor. Program je bil razvit in rezultati dobljeni v okviru magistrske naloge (ref. 5). Na konstrukcijo (glej sliko 2 a), deluje koncentrirana sila P (t), ki jo vidimo na diagramu (slika 2 b). Taka sila pred- Slika 2 a in 2 b V prvem primeru je togost tal trikrat večja kot horizontalna togost stebra konstrukcije. Za merilo togosti tal smo vzeli vrednost realnega dela impe- dančne funkcije tal pri ničelni frekvenci. Mate­ rialno dušenje v konstrukciji je 3 °/o. Na diagramu (slika 3) je prikazan potek relativnih pomikov zgor­ nje mase glede na temelj. Ti pomiki predstavljajo elastične deformacije stebra. Manj pojemajoča krivulja (krivulja 1 na sliki 3 a) predstavlja relativne pomike zgornje mase kon­ strukcije glede na temelj v togih nepomičnih tleh. Bolj pojemajoča krivulja (krivulja 2 na sliki 3 a) pa predstavlja pomike zgornje mase konstrukcije glede na temelj v deformabilnih tleh. Dušilni uči­ nek tal ustreza približno 14 °/o kritičnega dušenja in precej presega učinek materialnega dušenja v konstrukciji. V drugem primeru smo analizirali gibanje nekoliko »mehkejše« konstrukcije s približno trikrat manjšo togostjo stebra kot pri prvi konstrukciji. Obtežba in tla sta ostali isti. Na diagramu pomikov na sliki 3 b vidimo izrazito majhne elastične deformacije stebra (krivulja 2 na sliki 3 b). Pri konstrukciji na elastičnih tleh, medtem ko so elastične deformacije stebra konstrukcije na togih tleh prikazane s kri­ vuljo 1 na sliki 3 b. Primerjava pomikov konstrukcije na elastičnih tleh v inercialnem sistemu (absolutni pomiki) kaže, da so ti pri mehkejši konstrukciji večji. Na sliki 3 c so diagrami absolutnih horizontalnih pomikov zgornje mase (krivulja 7) in temelja (krivulja 1) ter rotacije temelja (krivulja 5) za prvo konstruk­ cijo. Slika 3 b. Primerjava elastičnega pomika konstrukcije na togih in mehkih tleh. Togost stebra je K/10 pomik v PS = 1 dt = 86274E-Q1 NT = 256 K/3 pomik v PS = 5 (UXH) K/S pomik v PS = 7 K/3 AS [sek»l. E—0 J Slika 3 c. Odgovor konstrukcije na obtežno silo. Togost stebra je K/3 O Na sliki 3 d so analogno prikazani pomiki druge »mehkejše« konstrukcije. Gibanje, ki povzroča elastične deformacije in abso­ lutne pomike konstrukcije, je splet vplivov meha­ ničnih lastnosti konstrukcije, ki jih lahko zajamemo z masno, togostno in duševno matriko mehaničnih lastnosti tal, ki se kažejo z impedančnimi funkci­ jami, obliko vzbujanja, podano s spektrom moči ter trajanje in geometrijsko porazdelitev obtežbe. Zaradi tolikih vplivov se izid analize težko pred­ vidi. Splošna karakteristika teh vplivov je samo izraziti dušilni učinek radiacije, ki je lahko tudi večji kot 60 «/o. Povsem analogno stanje nastane, ko konstrukcijo vzbujajo potresni valovi (slika 1 b). Drugi značilni in pomembni primer je črpalka na slojevitih tleh (slika 4). Sloji z omejeno skupno višino ležijo na kompaktni skali. Črpalka se ob svojem obratovanju vzbuja v nihanje. Manjši del te energije se izgubi s trenjem, večji pa odhaja z valovanjem v temeljne sloje in se po njih horizontalno širi. Črpalka deluje večinoma v določenem frekvenčnem območju. Valovi imajo temu primerno valovno dolžino. Iz teorije valovanja vemo, da se lahko valovi širijo v plasti, če je nji­ hova dolžina zadosti majhna oziroma je njihova frekvenca zadosti velika. Tako se primeri, da je frekvenca premajhna in se valovi ne morejo širiti v horizontalni smeri. V vertikalni smeri se odbijajo med površino in kamnitim slojem, zato ostanejo prostorsko omejeni in dušilnega učinka radiacije skorajda ni. Nihanje črpalke se povečuje v neugod­ nih primerih tudi do meje, ki ovira ali celo one­ mogoči eksploatacijo. Iz opisanih primerov vidimo, da je lahko učinek tal zelo ugoden ali pa tudi zelo neugoden. Kakšen bo učinek v konkretnem primeru, ugotovimo z ana­ lizo dinamične interakcije med konstrukcijo in tlemi. Take analize so zelo zahtevne in drage, zato se najprej izvedejo krajše preliminarne analize, s ka­ terimi ugotavljamo za konkreten primer, ali je vpliv interakcije sploh bistven ali ne. Ce obstaja možnost, da je lahko učinek bistven, se po potrebi odločimo za nadaljnjo analizo. V svetu so se take analize uveljavile za drage in občutljive objekte. Praviloma jih delajo za nu­ klearne elektrarne, za katere so te metode sploh razvili. V zadnjem času pa delajo te analize tudi za naftovode, vodne pregrade, velike nebotičnike, mostove in druge pomembnejše objekte. Reševanje problema interakcije je izrazitejše pred­ vsem v razvitejših gospodarstvih, saj kaže, da bo bližnja prihodnost z bolj zahtevno in avtomatizi­ rano proizvodnjo zahtevala natančnejše podatke o gibanju zgradb. Na to kažejo napori, ki jih v študij interakcije vlagajo predvsem Američani in Japonci. Z razvojem naše tehnologije pa pričakujemo večjo uveljavitev analize interakcije konstrukcij in tal tudi pri nas. Viri 1. Dynamics of building-soil interaction by P. C. Jenning and Y. Bielak. Bulletin of the Seismological society of America. Vol. 63, 1973. 2. Tables of Impedance functions and in Put motions for rectangular foundations by H. L. Wong and J. E. Luco, Report no. CE 78—15, LA California, 1978. 3. Dynamic soil-structure interaction by J. P. Wolf, Prentice-Hall, INC Englewood Clifs, N. J. 1985. 4. Seminar Soil-structure interaction, Zürich, 1985. 5. Dinamična interakcija konstrukcija-tla, I. Špacapan, magistrsko delo, TF Maribor, 1985. 6. Dinamična interakcija temelj-tla, I. Špacapan, re­ ferat na simpoziju društva mehanikov Jugoslavije, Bečiči, 1985. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE MESTNI SVET LJUBLJANA Kopitarjeva 2 Komisija za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij Datum: 12.2.1986 V mesecu juniju bo minilo pol stoletja, kar je bila v Sloveniji velika stavka gradbenih delavcev. Samo v Ljubljani je tedaj stavkalo okoli 2500 gradbenih delavcev. Ta stavka je uspela, politično in materialno, pa tudi organizacijsko, saj je bila v maju 1936 ustanovljena v Ljubljani za Slovenijo podzveza Zveze gradbenih delavcev, ki je bila pobudnik strokovnega gibanja v tistem letu, kakor tudi antifašistične naravnanosti v letih pred drugo svetovno vojno. Po­ membna je tudi njena vloga pri opredeljevanju delavcev za OF po letu 1941. Predlagamo, da na kak primeren način obeležite 50-letnico velikega stavkovnega boja gradbenih delavcev, kakor tudi ustanovitve Zveze gradbenih delavcev. Prosimo tudi, da nam sporočite, če kdo v vaši delovni organizaciji zbira gradivo ali piše o zgodovini delovne organizacije. Če je mogoče, nam tudi sporočite imena in naslove nekdanjih delavskih in sindikalnih aktivistov. Tovariški pozdrav! Za komisijo Igor Lukež, dipl. zgod. Nekateri prim erjalni parametri v sistemu izgradnje montažnih farm program a »F« UDK 69.033:631.22 BORIS SKERBINEK Povzetek Tipizacija hlevov za živinorejo zaostaja za možnostmi, ki bi jih v sedanji stopnji razvoja gradbeništvo lahko izvedlo. Avtor predlaga sistem okvirnih zgradb (sedem razponov) in primerja njihovo funkcionalnost in ceno. Kot prednost sistema navaja enoten kalup in pro­ izvodnjo modularnih elementov na zalogo. I. UVOD Ob upoštevanju dosežkov montažne gradnje za po­ trebe v industriji in kmetijstvu ter ob poznavanju sedanjih gospodarskih razmer, predvsem v kmetij­ stvu, je nujno spoznanje, da je potrebno obe panogi industrije tako povezati, da bomo dosegali in tudi dosegli optimalne rezultate tako pri gradnji mon­ tažnih objektov za potrebe kmetijskih farm kot tudi pri funkcionalnem izkoristku takšnih objektov pri gojenju živine. Nesmiselno pa tudi gospodarsko in ekonomsko na­ pačno je individualno projektiranje posameznih go­ spodarskih objektov za gojenje piščancev, goveje živine in svinj, prav tako je napačno projektiranje posameznih projektov brez upoštevanja skupnih parametrov, ki so pri teh objektih znani in eviden­ tirani. Vsi ti objekti imajo razen različnih prečnih širin objekta in delno tudi višin vse preostale ele­ mente (odvod fekalij, zbirna korita, dovod krmil, zračenje itd.) skupne, dajo pa se projektirati tudi objekti, kjer je možno z majhnimi spremembami izvesti takšen tip objekta, ki ustreza vsem opisa­ nim in predpisanim zahtevam. II. ANALIZA STANJA S PROBLEMOM Če pregledamo projekte in izvedbe kmetijskih farm, vidimo, da je temeljno vodilo vrsta živine, ki jo bodo v teh objektih gojili. Pri tem se redko­ kdaj zgodi, da bi uporabili kakšen tipski, že uporab­ ljen projekt, ki je bil že izveden in je pokazal dolo­ čene prednosti. Tako je skoraj vsaka izvedba takš­ nega projekta enkratna, brez možnosti ponovitve. Osnova za izvedbo je pri teh objektih gotovo enaka, tako iz urbanističnega, gradbenega kot tudi kmetij- sko-funkcionalnega vidika. Gotovo imajo s stališča A vtor: Mag. Boris Skerb inek dipl. ing. gradb., 62000 Maribor, Trg revolucije 2 SOME COMPARATIVE PARAMETERS OF THE »F« SYSTEM OF PREFABRICATED STOCKING FARMS Abstract Opportunities afforded by the level of developed civil engineering for the industrial production of stables for stocking farms not sufficient utilizated. The frame sistem with seven modular forois is sugge­ sted by author. Suported by the applicability and lower price. Uniform moulds make possible to pro­ duce the modular prefabricated concreet elements on the stock. kmetijstva vsi izvajalci enake pogoje pri gojenju perutnine, goveje živine in svinj, ne glede na kraj izvedbe in obliko objekta. Nerazumljivo je, da se še ni začelo celovito reševanje teh objektov ozi­ roma izdelava enotnega projekta za vse vrste ži­ vine. Poskušali bomo prikazati montažno skeletno be­ tonsko konstrukcijo, ki bo uporabna pri gradnji vseh vrst kmetijskih farm, ne glede na vrsto gojit­ vene živine. Pri tem mi je bilo vodilo ohraniti čim- več sestavnih delov konstrukcije, ki so konstantno uporabni tako po obliki kot izvedbi. Po potrebi menjam samo določene konstruktivne dele in še to samo po eni dimenziji, tako da je opaž splošno upo­ raben, korigirana je samo izvedba v materialu (pre­ sek betona je konstanten, spremeni se presek po­ trebne armature). S tem bi dosegli to, da bi recimo stebrov oblikovno sploh ne spreminjali, čeprav ima­ jo različne višine, strešni montažni nosilec pa pu­ ščamo po obliki nespremenjen in povečujemo samo dolžini strešine pri istem prerezu konstrukcije. Za osnovo mi je rabila montažna betonska kon­ strukcija, ki jo že sedaj uporabljamo za kmetijske farme, s tem da prilagajamo vsako posamezno iz­ vedbo zahtevi naročnika oziroma vrsti živine, ki jo nameravajo gojiti. Tako imamo že sedaj na raz­ polago vse potrebne statične izračune za posamezne izvedbe različnih dimenzij, zato je primerjava med tipsko fleksibilno izvedbo in klasično bolj primer­ ljiva. Poskušali bomo sedanji tip izvedbe uporabiti tako, da bo zaradi predvidene fleksibilnosti uporaben tudi v izvedbi z več ladjami, ki si bodo tudi po prečnem razponu različne, vendar pa mora biti višina stebrov v celotnem kompleksu enaka. Če upoštevamo najbolj običajne razpone za perutnino 9,90 m, za govejo živino 12,60 m in za svinjske far­ me 8,80 m, vidimo, da je osnovni razpon sedanje klasične izvedbe, ki znaša 12,35 m, pravšen kot za­ četni izhodiščni, da pa ni dovolj izkoriščen vsaj za gojenje perutnine in svinj, tudi pri namestitvi več vrst boksov oziroma privezov. Želimo dokazati, da je možno z uporabo sedanje tehnologije in sedanjih elaboratov in z dodatno obdelavo predvsem statičnega dela projektne doku­ mentacije uporabiti izbrani tip objekta v več raz­ ponih, brez dodatnih sprememb posameznih kon­ struktivnih elementov konstrukcije. Predvsem že­ limo, da ostanejo vsi potrebni opaži nespremenjeni, da jih je možno za korekture samo delno predelati oziroma dopolniti, pač pa je potrebno vsaj strešni nosilec izdelati v več izvedbah oziroma dolžinah. Ostali elementi bi ostali nespremenjeni. III. ZBIRNIKI IN VHODNI PODATKI Pri predvidevanju fleksibilnosti objekta je nemo­ goče upoštevati vse mnogokratnike različnih di­ menzij v odvisnosti od gojitvenih živali, zato bomo predvidevali povečanje razpona v prečni smeri ob­ jekta od sedanjih osnovnih 12,35 m po 1,00 m do končne širine 18,35 m, ker je ta končna širina tudi najbližja zahtevani širini goveje farme, ki znaša teoretično 18,60 m. Pri zasnovi objekta za potrebe gojenja perutnine, kjer je mnogokratnik potrebne uporabne širine (boks + hodnik) 3,30 m, vidimo, da je naslednja dimenzija, ki jo uporabimo za izhodiščno 11,25 m, nato sledi 14,55 m in največja za širino vzdolžne linije boksov 17,85 m. Torej se vse dimenzije ne razlikujejo od iskanih razponov, ki jih načrtujemo za več kot po — 20 cm do + 50 cm. To pa lahko popravimo tako, da zožimo prehodne komunikacije med pitališči, ne da bi omejili funkcionalnost. Ob projektiranju objekta za gojenje svinj, kjer je širina osnovnega objekta 8,80 m (za dve liniji pita- lišč), je naslednji za tri linije s hodnikom 14,80 m in za štiri linije, ki potekajo vzporedno 17,60 m. Diferenca med razponom objekta je v mejah od — 25 cm do + 55 cm, kar pa lahko pri tej izko­ riščenosti površine zanemarimo. Enako je pri privezih za govejo živino, kjer je osnovna dimenzija 12,60 m, naslednja 15,90 m in največja, za štiri privezne linije, 18,60 m. Tudi v tem primeru je razlika med potrebnimi seštevki mnogokratnikov v mejah od — 25 cm do + 45 cm. Vidimo torej, da bi s predvidenimi prečnimi izbra­ nimi razponi po 1,00 m v mejah od 12,35 m do 18,35 m pokrivali dejansko vse potrebne širine za potrebe kmetijskih farm oziroma gojenje živine, in to le s sedmimi različnimi širinami objekta, kar pa dejansko pomeni sedem različnih širin (dolžin) strešnega nosilca. Vsi ostali konstruktivni elementi lahko ostanejo nespremenjeni. Ce pa bi se kljub vsemu pokazal dvom o ekonomski in funkcionalni izkoriščenosti prostora v objektih, kjer je razlika med predvidenimi in potrebnimi širinami pri vseh treh obdelanih primerih živine v mejah od — 20 cm do + 55 cm, uporabimo že znane ugotovitve,* da je montažna gradnja izde­ lana v okviru tipskega izdelka cenejša od izdelka, izdelanega za enkratno uporabo. Ce upoštevamo že znane podatke, in sicer: — cena za m2 zgrajenega objekta tipske izvedbe, — cena za m2 zgrajenega objekta netipske izvedbe, — čas, ki je potreben za gradnjo po m2 obeh izvedb in — povečanje časovnega obsega gradnje zaradi po­ večanja dimenzij (upoštevanje faktorjev). Razmerja lahko prikažemo v obliki diagrama, in sicer za obe izvedbi montažne gradnje. * Rant, Skerbinek — montažna gradnja v industriji, seminarska naloga, Kranj — maj 1981. DIAGRAM RAZMERJA MED OBSEGOM OBJEKTA IN ČASOM GRADNJE 1 5 š l h T * " Ce še dodatno upoštevamo, da je čas od izdelave ponudbe pa do izdelave projektne dokumentacije, elaborata priprave dela in do konca izvedbe, se pra­ vi do dokončanja izvedbe, tudi bistveno različen pri obeh izvedbah — glej diagram — lahko trdimo, da je izvedba tudi pri delno (minimalno) neizkori­ ščenem prostoru zaradi tipske izvedbe cenejša. IV. REŠITEV PROBLEMA Z OMEJITVAMI Kot že omenjeno, je rešitev nakazanega problema samo v tem, da obstoječo tehnologijo montažne betonske konstrukcije, ki je projektno, operativno in izvajalsko obdelana za izhodiščni razpon, toliko dodelamo, da bomo lahko z večanjem montažnega strešnega nosilca, večali tudi razpone, in to po 1,00 m, do vključno največjega, ki znaša 18,35 m. Ce bi se omenjena montažna konstrukcija uporab­ ljala za drugačne namene (regalno skladišče, skla­ dišče papirja, bombaža, itd.), je predvidena spre­ memba elementa montažne konstrukcije po višini, in sicer se poveča dolžina vertikalnega dela stebra od dveh pa do vključno sedem metrov, s tem da pa ostane zgornji del stebra, imenovani kljun, ne­ spremenjen. Seveda pa se tudi tukaj predvideva večanje prečnega razpona z daljšanjem montažnega strešnega nosilca. Ce sedaj pregledamo elemente, vidimo naslednje: — primarni strešni nosilci v sedmih različnih dol­ žinskih izvedbah za pokrivanje razponov od 12,35; 13,35; 14,35; 15,35; 16,35; 17,35 in 18,35 m. — steber v različnih, poljubno dolgih izvedbah vertikalnega dela v mejah od 2 do 7 m, — sekundarni vzdolžni nosilec — konstanten, — krajno korito (žlota) — konstantno, — montažna betonska kritina — konstantna. Ce ob upoštevanju izhodiščne cene za izvedbo v razponu 12,35 m izračunamo še povečanje stroškov zaradi večanja strešnega nosilca, s tem da so vsi ostali deli konstantni, dobimo naslednje podatke za posamezne izvedbe na m2 objekta: — razpon 12,35 m; cena za m2 objekta din 7796,00 — razpon 13,35 m; cena za m2 objekta din 7922,00 — razpon 14,35 m; cena za m2 objekta din 8086,00 — razpon 15,35 m; cena za m2 objekta din 8204,00 — razpon 16,35 m; cena za m2 objekta din 8348,00 P R E Č N I P R E R E Z K O N S T R U K C I J E S P R I K A Z O M F L E K S I B I L N O S T ! R A S P O N A I N V I Š I N E — razpon 17,35 m; cena za m2 objekta din 8459,00 — razpon 18,35 m; cena za m2 objekta din 8581,00 Pri določitvi cene m2 objekta so bili upoštevani: — cena na m3 vgrajenega betona marke (MB) 40 konstantno — cena na kg vgrajene armature glede na potrebni prerez izračunane armature — v primerjavi z izhodiščnim razponom, — izdelava posameznega elementa za različne iz­ vedbe, — anuitete za uporabo standardnega jeklenega opaža, — standardna dolžina zgradbe — 50,00 m (kon­ stantno). Pri ceni na m2 objekta vidimo, da ob upoštevanju izhodiščne cene za m2 zgradbe pri razponu 12,35 m naslednji razponi procentualno naraščajo počasneje, kot če bi izvajali vsako posamezno izvedbo v ne- tipski izvedbi, kjer je faktor med tipsko in ne- tipsko izdelavo 7,30%* in v določenih primerih večji kot pri klasični, na zalogo izdelani, kjer je faktor podražitve 3,58 %. Dejanski faktorji (odstotki) podražitev v primerja­ vi s ceno osnovnega programa znašajo za: — razpon 12,35 m 100 % — razpon 13,35 m 107 % — razpon 14,35 m 107 % — razpon 15,35 m 105 % — razpon 16,35 m 106 % — razpon 17,35 m 104 % — razpon 18,35 m 104 % Vidimo torej, da povečanje cene med posameznimi cenami izvedbe na m2 nikjer ne presega povečanje cene v netipski izvedbi, kjer je povečanje teoretično 7,30 %. Če se odločimo za izvedbo gospodarskih objektov za potrebe kmetijskih farm v betonsko-montažni skeletni izvedbi, torej že vnaprej pridobimo: — določen osnovni tip izvedbe in vse dodatne ele­ mente za vse iskane razpone, — kompletno projektno dokumentacijo, — kompleten elaborat operativno-tehnološke pri­ prave dela z vsemi ostalimi nalogami, — elaborat montaže za vse elemente in vrste iz­ vedbe. Pri netipski izvedbi je potrebno posamezne pod­ sisteme za vsak primer šele izdelati, kar podraži in podaljša gradnjo, vse to pa želimo s čisto mon­ tažo preprečiti. V. DEFINICIJA CILJEV IN OMEJITEV Ob upoštevanju možnosti fleksibilnosti prečnih ra­ strov je potrebno upoštevati oziroma bi moral inve­ stitor predložiti: * Raut, Skerbinek, Montažna gradnja v industriji, seminarska naloga, str. 14, Kranj 1981 — vse potrebne podatke o namenu in uporabnosti objekta s celotnim programom, v primeru kmetij­ ske farme s predvidenim številom gojitvenih živali, — pri izbiri izvedbe je nujno potrebno imeti kot osnovo funkcionalnost uporabnih površin in šele potem ceno objekta, — projektant objekta ali kompleksa naj bo tisti, ki bo na podlagi zahtev investitorja izbral opti­ malno razporeditev ladij objektov, medsebojno po­ vezavo in določil ostale vzporedne funkcionalne objekte. Pri poznavanju vseh podatkov investitorja je se­ veda enostavno določiti izbrano varianto objekta, predvsem če upoštevamo, da je dejansko potrebno izbirati samo pri dveh elementih konstrukcije, in sicer v: — razponu montažnega primarnega strešnega no­ silca in — višini stebra z nastavkom. Seveda pa ostali deli konstrukcije ostajajo kon­ stantni pri vseh izvedbah in jih je možno priprav­ ljati tudi na zalogo. Nadaljnji cilj pa bi moral biti, da se za različne panoge upošteva še dodatne zah­ teve, in sicer: — izvedba strešnih svetlarnikov ali odzračnikov, ki v tipski izvedbi niso potrebni, ker predvidevamo umetno, — zahteva po izvedbi samo skeletnega objekta, brez vmesnih sten in tudi z večjimi vzdolžnimi raz­ poni med stebri; uporabnost predvsem za pokrita parkirišča, delavnice in nazadnje za odprte kme­ tijske staje. Vse to in še več pa je še vedno naloga projektantov pri nadaljnjem iskanju optimalnosti že obdelanega projekta. VI. RAZŠIRITEV MOŽNOSTI REŠITVE Ob pregledu prejšnjih poglavij, kjer smo opisali predlog na področju montažne gradnje v uporab­ nosti kmetijstva, vidimo, da je kljub temu ostalo še mnogo nedodelanega, kar pa bi v bližnji pri­ hodnosti lahko dopolnili in s tem dosegli še boljše rezultate. Predvsem mislimo na naslednje: — izpopolniti je treba tudi projektno-tehnično do­ kumentacijo do stanja na »zalogo«, se pravi tipi­ zirati vse razpone, obseg objekta tudi z upošteva­ njem vseh znanih omejitev s strani naročnika (vhod­ nih podatkov), — izdelati je potrebno prikaz med posameznimi izvedbami v tehnično-izvedbenem kot tudi ekonom­ skem pogledu in ponuditi najboljšo izvedbo, — z upoštevanjem razvoja novih tehnologij, tako izvedbe kot zasnove, je treba opuščati zastarele rešitve in jih dopolnjevati z novimi, — sedanje že obstoječe elemente konstrukcije je razen že univerzalnih, ki se delajo na zalogo, treba dopolniti še s poluniverzalnimi vsaj do te mere, da bodo uporabni v več izvedbah v eni sami ali malo korigirani izvedbi, — pri izdelavi konstruktivnih montažnih elemen­ tov je delno univerzalne že dopolnjene treba toliko industrializirati, da je za njihovo izvedbo potrebna minimalna sprememba — tako opaža kot armature (beton, dimenzije so konstantne). Iz napisanega je razvidno, da je potrebno na tem področju še dograjevanje, in sicer delno vzporedno z nadaljevanjem te zvrsti gradnje, delno pa v na­ slednjih letih z uvajanjem novih tehnologij in se­ veda drugačnih potreb uporabnikov. Kljub vsemu pa je na področju montažne gradnje za potrebe kmetijstva že sedaj razvidno nadaljnje delo. Predvideva se predvsem: — popolna univerzalnost vseh konstruktivnih mon­ tažnih elementov za izvedbo poljubnega razpona in obsega kot tudi potreb panoge, — določevanje najbolj racionalnih razponov in ob­ segov objekta s pomočjo zamenjav posameznih mon­ tažnih elementov različnih montažnih programov, — določitev spodnjih in zgornjih meja razponov iz ekonomskega stališča pri izvedbi in uporabi, — povečanje optimalnih razponov v prečni smeri, brez sprememb dimenzij in materiala (beton, jeklo), — povečanje razponov med stebri v vzdolžni smeri, brez večanja vzdolžnih nosilnih elementov za pre­ vzem strešnih prečnih nosilcev, — določitev optimalnih tehničnih in ekonomskih razponov glede na obseg objekta v primerjavi z več manjšimi razponi ali enim večjim razponom, glede na znane faktorje. To je samo nekaj problemov, ki se pojavljajo ze danes, pa nimamo vseh potrebnih podatkov in tudi ne možnosti za njihovo izboljšanje. Verjetno ozi­ roma gotovo pa je, da je potrebno pri nadaljnjem delu te ugotovitve upoštevati in razrešiti v prid nadaljnjega razvoja in izvedbe v proizvodnji indu­ strijske gradnje. VII. ZAKLJUČEK Ob koncu lahko torej ugotovimo, da so dosežki montažne gradnje za potrebe kmetijstva veliki, v določenih primerih preveliki za naše potrebe, pro­ blem pa je v tem, da jih ne znamo izkoristiti. Še vedno je prisotna miselnost, da je gradnja ob­ jekta kmetijske farme tako nujna kot nekonfek- cijska obleka pri človeku, ne glede na to koliko stane. To je mogoče tudi res, vendar samo v določenih primerih, tukaj rešitve ne moremo po­ sploševati. V kmetijstvu, kjer letno zgradimo samo v Sloveniji skupno 42.000 do 45.000 m2 pokritih hlevskih površin za gojenje živine, je takšna mi­ selnost ne samo napačna, temveč tudi škodljiva in negospodarna. Zato je razvijanje sedanjih tehnologij, ki so že uspele oziroma so se pokazale funkcionalno uspeš­ ne, več kot potrebno, končni cilj je v tem, da z vsaj delno tipizacijo projekta in izvedbo določimo par uspelih, funkcionalno, ekonomsko in tehnično do­ delanih objektov (projektov), ki jih bo možno upo­ rabiti povsod, ne glede na teren, kraj in namen. In prav to je želel spodbuditi članek: podati prvi poskus tipizacije fleksibilnosti, ki pa gotovo ne bo niti edini niti zadnji. VIII. SPLOŠNI PODATKI 1. Uporabljeni so povprečni podatki večjih grad­ benih podjetij v Sloveniji, cene so prirejene. 2. Čas izdelave na m2 (montaže): — tipska izvedba 0,92 h/m2 — zunajtipska izvedba 1,04 h/m2 3. Faktorji glede na število ladij: — izvedba z eno ladjo 100% — izvedba z dvema ladjama 92,20 % — izvedba s tremi ladjami 90,90 % — izvedba s štirimi ladjami 89,70 % 4. Podatki o osnovnih dimenzijah: — dolžina 50,00 m (konstantno) — razponi od 12,35 do 18,35 m, — višina stebrov 2,00 m (konstantno). 5. Pri izdelavi vrednostnih razmerij pri diagramih je bila uporabljena vrednost, kakor tudi porabljeni čas, na kvadratni meter samo za montažne kon­ struktivne elemente. 6. Izdelavni konstruktivni elementi: — stebri višine od 2 do 7 m (po naročilu) — nosilci (tip 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7) (konstantno) — sekundarni nosilci (tip 1, 2) (konstantno) — korita med stebri (konstantno). 7. Za izhodišče je bila uporabljena montažna kon­ strukcija farmskega programa tipa »F« proizva­ jalca Konstruktor Maribor. IN MEMORIAM Ivan Lah M e s e c a s e p t e m b r a 1985 s m o s e z a v e d n o p o ­ s l o v i l i o d v s e s k o z i u p o š t e v a n e g a s t r o k o v ­ n j a k a i n p e d a g o g a I v a ­ n a L a h a , d ip l . in ž . g r a d b e n i š t v a . N j e g o v p r i s p e v e k p r i i z g r a d n j i m n o g i h z a h ­ t e v n i h o b j e k t o v v M a ­ r i b o r u , š i r š i š t a j e r s k i r e g i j i i n t u d i d e l u k o ­ r o š k e r e g i j e j e v e l i k i n j e o g l e d a l o n j e g o v e p r e d a n o s t i s t r o k i t e r i z r a z i t e g a p o s l u h a z a r a z v o j g r a d b e n e o p e r a t i v e . B i l j e i n ž e n i r v p r a v e m s m i s l u b e s e d e . B i l p a j e t u ­ d i u s p e š e n p e d a g o g , s a j j e b i l ž e o d s a m e g a z a ­ č e t k a d e l o v a n j a V i š j e t e h n i š k e š o l e v M a r i b o r u (1 9 6 1 ) n j e n h o n o r a r n i p r o f e s o r i n t a k o s o v z g a j a l v r s t o m l a d i h s t r o k o v n j a k o v , k i j i h j e g r a d b e n i š t v o š e k a k o p o t r e b o v a l o . D ip l . in ž . I v a n L a h s e j e r o d i l 29. o k t o b r a 1905 v P i l š t a j n u n a K o z j a n s k e m k o t s i n z a v e d n e k m e č k e d r u ž i n e . V l e t i h 191 8 d o 1926 j e o b i s k o v a l k la s i č n o g i m n a z i j o v M a r i b o r u i n n a t o n a d a l j e v a l š o l a n j e n a o d d e l k u z a g r a d b e n i š t v o n a T e h n i š k i f a k u l t e t i U n i v e r z e v L j u b l j a n i . D i p l o m i r a l j e l e t a 1935. S t r o k o v n o k a r i e r o j e p r i č e l n a t e h n i č n e m o d d e l k u v K r a n j u š e v l e t u , v k a t e r e m j e o p r a v i l d i p l o m o . K m a l u n a t o p a j o j e n a d a l j e v a l v M a r i b o r u , k o s e j e z a p o s l i l n a g r a d b e n e m u r a d u t a k r a t n e m e s t n e o b č i n e , k j e r j e s l u ž b o v a l v s e d o i z b r u h a 2. s v e ­ t o v n e v o j n e l. 1941. O k u p a c i j o j e p r e ž i v e l n a H r v a š k e m . V V a r a ž d i n u j e b i l z a p o s l e n n e k a j č a s a v o b č i n s k e m t e h n i č n e m u r a d u , n e k a j č a s a p a t u d p r i v a r a ž d i n s k e m g r a d ­ b e n e m p o d j e t j u . T a k o j p o o s v o b o d i t v i s e j e v r n i l v M a r i b o r in s e a k t i v n o v k l j u č i l v o b n o v o p o r u š e n e d o m o v i n e . 29. m a j a 19 4 5 s t a g a t a k r a t n a o k r a j n i i n m e s t n i L . O . z a d o l ž i l a , d a o r g a n i z i r a e n o t n o d r ž a v n o g r a d ­ b e n o p o d j e t j e O B N O V A , k i b i n a j z d r u ž e v a l o v s e o b s t o j e č e k a p a c i t e t e b i v š i h z a s e b n i h g r a d b e n i h p o d ­ j e t i j . 4. o k t o b r a 1945 s e j e O B N O V A z d r u ž i l a z G R A D ­ B E N O D I R E K C I J O S L O V E N I J E v e n o t n o o r g a ­ n i z a c i j o G R A D I S . T a k r a t j e b i l i m e n o v a n z a p r v e g a g l a v n e g a i n ž e n i r j a z a m a r i b o r s k o p o d r o č j e . P r i G R A D I S U , k i s e j e k a s n e j e p r e i m e n o v a l o v G I P — G R A D I S , j e s t r i l e t n o p r e k i n i t v i j o s l u ž ­ b o v a l v s e d o l e t a 1975 , k o j e o d š e l v p o k o j . V m e s j e v l e t i h 1 9 4 9 — 1952 o p r a v l j a l f u n k c i j o d i r e k t o r j a p r i S G P K o n s t r u k t o r M a r i b o r . P o v r n i t v i v G I P G R A D I S j e d e l o v a l d o l e t a 1972 k o t t e h n i č n i v o d j a G r a d b e n e e n o t e M a r i b o r in n a t o š e t r i l e t a v f u n k c i j i p o m o č n i k a d i r e k t o r j a . K l j u b v e l i k i m o b v e z n o s t i m v m a t i č n i d e l o v n i o r ­ g a n i z a c i j i s e j e r a d o d z v a l v a b i l u k s o d e l o v a n j u n a n o v o u s t a n o v l j e n i V i š j i t e h n i š k i š o l i v M a r i b o r u , k j e r j e n a o d d e l k u z a g r a d b e n i š t v o 13 l e t z u s p e h o m p o u č e v a l p r e d m e t a T E H N O L O G I J A G R A D B E N E P R O I Z V O D N J E in K A L K U L A C I J E I N P R E D R A ­ Č U N . Z u s p e h o m z a t o , k e r j e z n a l n a e n o s t a v e n i n s p r e j e m l j i v n a č in s v o j e d o l g o l e t n e s t r o k o v n e i z k u š n j e p r e n a š a t i n a š t u d e n t e . D ip l . in ž . I v a n L a h j e b i l v s e s k o z i n a p r e d e n in r a z g l e d a n s t r o k o v n j a k , k i s i j e n e n e h n o p r i z a d e v a l p o s o d o b i t i o p r e m o i n t e h n o l o g i j o v s v o j i m a t i č n i d e l o v n i o r g a n i z a c i j i i n h k r a t i s e z n a n j a t i s v o j e ' Š t u ­ d e n t e n a V i š j i t e h n i š k i š o l i z n a j n o v e j š i m i i z s l e d k i t a k o n a p o d r o č j u t e h n o l o g i j e i n r a c i o n a l i z a c i j e i z v a j a n j a g r a d n j e k a k o r t u d i n a p o d r o č j u s o d o b n i h m e t o d s e s t a v e k a l k u l a c i j s k i h e l a b o r a t o v i n p r e d ­ r a č u n o v . M i r e n i n k o r e k t e n k o t č l o v e k t e r u s p e š e n i n d e l o ­ v e n k o t s t r o k o v n j a k i n p e d a g o g n a m b o d ip l . in ž . I v a n L a h o s t a l v s p o m i n u k o t v z o r i z r e d n e d e l o v n e v n e m e i n p r e d a n o s t i s t r o k i . VESTI IN INFORMACIJE USPEŠNI TUDI V LETU 1985 Mariborsko društvo gradbenih inženirjev in tehnikov šteje 802 člana, ki delajo na najrazličnejših področjih gradbeništva: v šolstvu — v srednjem in visokem — v projektivi, operativi, nadzoru, industriji, inženirin­ gih, v upravi in drugod. V sredinah, kjer gradbeni inženirji in tehniki delajo, jih po društveni smeri povezujejo poverjeniki, ki so praviloma izvoljeni člani upravnega odbora društva in njegovih delovnih teles. V svojem ustanovnem aktu in v pravilih društva so si zastavili številne cilje in naloge, ki predstavljajo d r u ­ štveno dejavnost in usmerjenost pri delu. V kratkem povedano, namen in cilj društva je združevanje grad­ benih strokovnjakov in nudenje pomoči pri delu, pred­ vsem pri reševanju strokovnih in osvajanju novih pridobitev tehnike. Pri tem nudi društvo svojim čla­ nom pomoč in podporo pri uveljavljanju strokovno in znanstveno utemeljenih stališč. Po pooblastilu in smernicah letne skupščine društva je sprejel upravni odbor društva v minulem letu de­ lovni načrt, ki je bil namenjen zadovoljitvi strokovnih interesov svojih članov in uskladitvi dela društva z družbenimi interesi Maribora in širše družbene skup­ nosti. Svoje delo je posvečal številnim nalogam za oživitev in razvoj tehničnega potenciala gradbeništva ter s tem utrditvi družbenega priznanja prizadevanju gradbenikov. Če strnemo pregled delovanja društva v minulem letu na nekaj pomembnejših področij, potem se je odvijalo delo društva v naslednjih smereh: — strokovna predavanja o novostih v gradbeništvu, — strokovni seminarji o novih tehničnih in pravnih predpisih s področja gradbeništva, — ogledi pomembnejših gradbišč v Mariboru in oko­ lici ter strokovne ekskurzije pa Sloveniji in izven nje, — okrogle mize o pomembnejših strokovnih in druž­ benih vprašanjih, — stiki in sodelovanje s sorodnimi strokovnimi dru­ štvi v Sloveniji in v drugih republikah, — sodelovanje pri Gradbenem vestniku in izdaja ma­ riborske številke Gradbenega vestnika, — sodelovanje pri izdelavi geotehnične karte Mari­ bora, — sodelovanje pri sprejemanju in razlagi gradbene zakonodaje in predpisov, — priprave za ustanovitev sekcije upokojenih grad­ benikov, — gradbeniški ples, — priprave za 2. jugoslovansko posvetovanje o sanaciji zgradb, ki bo septembra 1986 v Mariboru. Nekatere od naštetih nalog so dolgoročne ter se od­ vijajo v daljših časovnih razdobjih, druge pa so krat­ koročne in enkratne. Ker je društvo uspešno organi­ ziralo v letu 1983 jugoslovansko posvetovanje o sana­ ciji zgradb, je na samem posvetovanju dobilo častno, pa tudi zelo zahtevno nalogo, da organizira vsako drugo leto podobno posvetovanje s področja, ki je tre­ nutno najpomembnejše v gradbeništvu po državi. Priprave za tovrstna posvetovanja trajajo dolgo, zato je že lani pričel z delom odbor za pripravo posveto­ vanja. Odbor šteje 15 članov, med njimi so poleg grad­ benih strokovnjakov še izvedenci številnih strok, ki so povezane s sanacijami v zgodovinski, ekonomski, kon­ zervatorski, pravni in drugih smereh. Pričakujejo, da bo poleg številnih jugoslovanskih strokovnjakov sode­ lovalo tudi nekaj predavateljev iz tujine. Posvetovanje bo obsegalo naslednja področja: — urbanizem, arhitektonski, ekološki in konzervator­ ski vidiki sanacije zgradb, — ekonomski, sociološki in pravni vidik sanacije zgradb, — tehnični in tehnološki vidik in — regulativo pri sanaciji zgradb. Pomembna je bila v minulem letu dejavnost društva tudi pri seznanjanju članov in drugih zainteresiranih z novimi materiali in tehnologijami, ki odpirajo nove vidike v kvaliteto in trajnost konstrukcij in zgradb. V februarju so strokovnjaki Krke Novo mesto pred­ stavili več kot 150 udeležencem predavanja uporab­ nost novoterma. Veliko je bilo zanimanje za predstavitev ZRMK o uporabi infrakamere pri analizi toplotnih izgub v zgradbah. Poudariti je treba tudi izredno zanimanje za preda­ vanja, ki jih je pripravil upravni odbor društva skupaj z renomiranim kemičnim kombinatom Chromos iz Zagreba. Predavanja so obsegala naslednje teme: — zunanje in notranje barve in zaščitna sredstva, — termoizolacije, — materiali za vgrajevanje in tesnenje mizarskih iz­ delkov, — talne obloge, — dodatki za beton, — hidroizolacije in drugo. Velika udeležba članov društva in drugih kaže, da so take informacije zaželene in nujno potrebne. Udeležba na predavanjih je bila med 130 in 150 poslušalci. Tudi udeležba na seminarjih, na katerih je bil obdelan zakon o graditvi objektov, dalje nega betona in hrup instalacij v zgradbah in druga strokovna področja kažejo, da člani društva potrebujejo tovrstno dodatno izobraževanje. Obravnavana dela društva v preteklem letu, ki jo je opravil upravni odbor društva 30. januarja letos, je bila samokritična. Pokazala je na uspešno opravljene naloge iz načrta dela za leto 1985 ter nakazala smeri, v katerih naj se zastavi načrt in delo društva v letu 1986. Milena Skorobrijin, dipl. inž. grad. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV ■ ' ' : ... .. . _ 'GIP VEGRAD, TITOVO VELENJE Vegrad uspešno V sedmih mesecih letos je Vegrad ustvaril v Jugo­ slaviji 5.390,456.449 din bruto proizvodnje in s tem presegel dinamični plan za 36,7 °/o, v primerjavi z istim obdobjem lani pa se je bruto proizvodnja letos nomi­ nalno povečala za 102,7 odstotka. Ob upoštevanju po­ rasta naših prodajnih cen je letos bruto proizvodnja Vegrada realno okoli tretjino večja kot leto poprej. Na sektorju v inozemstvu so s proizvodnjo v višini 305,423.412 din povečali nominalni obseg del glede na isto obdobje lani, in sicer za 53,6 odstotka, kar pomeni okoli 27 odstotkov zmanjšanje fizičnega obsega proiz­ vodnje, hkrati pa predstavlja le 80-odstotno realiza­ cijo dinamičnega plana. Luče — nov stanovanjski blok Sredi meseca julija so pričeli delavci tozda Gradbenik Ljubno graditi 11. stanovanjski blok v Lučah, kate­ rega investitor je samoupravna interesna skupnost občine Mozirje. Blok, v katerem bodo dvo- ter dvoin­ polsobna stanovanja, v pritličju pa poslovni prostori Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje, naj bi izročili namenu avgusta prihodnje leto. Izhodiščna cena za kvadratni meter znaša 78 tisoč dinarjev. Ljubno — proizvodni obrat za Iskro V Gornji Savinjski dolini imajo delavci Vegrada še eno pomembno gradbišče — Proizvodni obrat navitih komponent za Iskro Feriti. Investicijska vrednost ob­ jekta znaša 410 milijonov dinarjev, proizvodni obrat pa bo imel okoli 2300 kvadratnih metrov uporabnih površin. Objekt se mora arhitektonsko zliti z okoljem, zato bo njegova streha zelo razgibana in seveda tudi zahtevna. Imel bo tri nadstropja, zato morajo napraviti 12 me­ trov globok izkop v lapor, kar pomeni zelo zahteven izkop v najtežjih pogojih. Objekt bodo pokrili še pred zimo. Šoštanj — čistilna naprava Delavci tozda Gradbenik Ljubno gradijo tudi čistilno napravo za tovarno usnja v Šoštanju. Izvajalec del je Nivo iz Celja, gradbena dela pa je prepustil Ve­ gradu. Dela so pričeli sredi aprila. Stene objekta morajo biti neprepustne za vodo in prav to jim je delalo največ težav. Računajo, da bodo ob­ jekt, katerega investicijska vrednost znaša 28 milijo­ nov dinarjev, izročili namenu v predvidenem času. Najvišja montažna hala v Jugoslaviji Avgusta so zabeležili delavci temeljne organizacije združenega dela Vemont ponovno pomembno delovno zmago. V Kotor Varošu so postavili najvišjo halo v Jugoslaviji, sestavljeno iz industrijskih elementov. Montaža takšnega objekta je seveda zahtevna, saj me­ rijo armirano-betonski stebri v višino kar 25 metrov. Zato so namenili vso pozornost pripravam na to grad­ njo. V Zagrebu so na podlagi zahtev izdelali jarem za dvigovanje armiranobetonskih stebrov teže 250 kN. Tako so se izognili delu v višini, ki je seveda zelo nevarno, saj je mogoče vse faze odpenjanja jarma opraviti s tal s pomočjo avtodvigala. Z uvedbo te naprave so odpravili številne varnostne probleme, ki so prej nastopali pri montaži stebrov. Na ta način se je Vegrad uvrstil med tiste jugoslo­ vanske gradbene delovne organizacije, ki imajo naj­ bolj varne načine montaže. Pobuda HPH Delavci HPH iz Titovega Velenja so dali pobudo de­ lavcem Vegrada, da bi združili dela in sredstva. Vzrok za to je gospodarsko stanje, izguba po polletni bilanci ter usmeritve Vegrada, da bo v bodoče razvijal nizko gradnjo, jamsko gradnjo in tunelsko gradnjo. Za ta namen so se sestali vodilni delavci obeh delov­ nih organizacij ter ugotovili, da je pobuda utemeljena in so imenovali komisijo za izdelavo elaboratov o družbenoekonomski upravičenosti. Gradimo v Luki Koper Za investitorja Luko Koper so vegradovci gradili šte­ vilne zelo pomembne objekte, še posebej pa so ponosni na upravno zgradbo te luke. Največji objekt, ki so ga izročili investitorju, je go­ stinski obrat z ambulanto in zaklonišči. Gradbena dela do kote 0 je na tem objektu izvajal Stavbenik iz Kopra, naprej pa naša delovna organizacija, in sicer je objekt sestavljen iz 54 prostorskih elementov — celic. Objekt ima dve zaklonišči, ki merita okoli 325 kva­ dratnih metrov, klet 507 kvadratnih metrov, ambu­ lanta 289 kvadratnih metrov, gostinski del pa 895 kvadratnih metrov. Seveda ima objekt še nekatere druge prostore, kot je stopnišče, precej velika pa je tudi terasa (172 kvadratnih metrov). Skupno ima ob­ jekt 2557,6 kvadratnih metrov uporabnih površin. V zadnjem času so v Kopru gradili še kontejnerski terminal, kotlovnico in vhod v kontejnerski terminal, dislociran gostinski obrat ter prizidek glavnemu vho­ du, vratarnico za carino MD. V Luki Koper so zgradili že več podobnih vratarnic. Vir: Vegrad Titovo Velenje SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE Uspešno zgradili še en objekt iz III. samoprispevka Objekt varstvenodelovnega centra, katerega investitor je Skupnost za gradnjo objektov iz samoprispevka III Ljubljana, so začeli graditi aprila 1984. Razen začetnih problemov, ki jih je povzročila talna voda, da je bilo treba objekt dvigniti za približno 50 cm, na gradbišču niso imeli težav, čeprav je bila gradnja tega objekta precej zahtevna. Objekt bo namreč služil dvema na­ menoma, v enem delu so delovni prostori, drugi del pa je bivalni, internatskega značaja. V tro-, dvo- in enoposteljnih sobah je prostor za bivanje 60 oseb. Bivalni del prvega nadstropja je prilagojen za bivanje invalidnih oseb, ki za gibanje uporabljajo invalidske vozičke. Na gradbišču je delalo povprečno 30 do 35 delavcev. Na mesto stare kovinarske šole — gradbišče stanovanjskega bloka V stanovanjski soseski VS-6, na mestu stare kovinarske šole na Viču, so delavci S II tozda Splošne gradnje v juniju odprli gradbišče stanovanjskega bloka. Šestetažni objekt ima 71 stanovanjskih enot in se vklaplja v zazidalni načrt soseske. Glede na to, da je investitor Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana in so ta stanovanja namenjena za solidar­ nostna, je tudi njihova struktura temu prirejena, saj so projektirana le manjša, eno- in enoinpolsobna sta­ novanja. Pritlična stanovanja pa so prilagojena biva­ nju invalidnih oseb. Tehnologija gradnje je v lahkostenskih opažih z opaž­ nimi mizami. Rok za izgradnjo objekta je 1. septem­ ber 1986. Prenizke cene v Sarajevu Sredi junija 1985 so pričeli graditi stanovanjski kom­ pleks DOBRINJA III, in sicer objekte B, kar skupaj pomeni 139 stanovanj oziroma približno 10.000 m2 Po­ godbena vrednost del znaša približno 600 milijonov, rok zaključka del pa je 1. 7. 1986. Tehnologija gradnje za dva objekta je OUTINORD, za enega pa klasično z malostenskimi opaži. Delo je prevzeto pod izredno slabimi pogoji. Graditelji sodijo, da 60.000 din za m2 stanovanjske površine po­ kriva le lastno ceno, ne pa tudi ostalih stroškov (režija DSSS, IMOS, akumulacija). Gradnja poteka v pogod­ benih rokih. Sestavljivi opaži Iz proizvodnega programa tozda Kovinsko-lesni obrati predstavljajo SESTAVLJIVE OPAŽE. Ta je posebno prikladen za zelo hitro opaževanje različnih tlorisov. Posamezni elementi sestavljivega opaža so izdelani tako, da omogočajo tudi delo brez uporabe dvigal. Pov­ prečna teža opaža je 33,5 kg/m2, pri tem pa je najtežji element težak približno 79 kg. Osnovni elementi se­ stavljivega opaža so: — stenski element, dimenzije 866 X 2598, s polnilom iz opažne plošče, debeline 15 mm, — notranji vogal, dimenzije 200 X 2598, — zunanji vogal, dimenzije 80 X 2598, — izravnalna pločevina, dimenzije 250 X 2198, — nastavki za povišanje opaža, — konzolna odra, — opažna konzola, — izravnalni profil, — spojni material (klin, vijaki). Za spajanje elementov uporabljajo najhitrejši način s pomočjo klina in zagozde. Stenski elementi so izdelani iz cevi in kotnih profilov, ki ščitijo robove opažne plošče. Osnovni stenski ele­ ment je širok 866 mm, nestandardni elementi pa so lahko od dimenzije 350 mm dalje. Širine do 350 mm lahko zaopažimo z uporabo izravnalne pločevine in izravnalne lesene letve. V želji, da bi kakovost tega proizvoda še izboljšali, so ves čas tudi zbirali pripombe kupcev. Na podlagi zbranih informacij so razvili novo varianto teh opažev, ki bodo izdelani iz posebnega valjanega profila. Zazidalni načrt je sicer predvideval 3 etape izgradnje, vendar pa je bil zaradi pritožbe krajevne skupnosti razveljavljen, tako da ni prišlo da realizacije gradnje II. in III. faze. Prvi trije objekti s 127 stanovanji, približno 8000 m2 neto stanovanjske površine, so bili že v lanskem letu kvalitetno zgrajeni in izročeni investitorju. Nadaljujejo z gradnjo »A« — stanovanjsko-poslovnih objektov. Objekti A l, A2, A3 so 7-etažni s približno 9000 m2 stanovanjske površine (156 stanovanj) in 5700 kvadratnimi metri poslovnih površin, ki so locirane v pritličju in medetaži, delno pa tudi v kleteh. Na gradbišču delajo po 12 ur na dan, vse sobote in celo nedelje. Župnijsko središče na Škofljici Župnijsko središče na Škofljici je sestavljeno iz cerkve in župnišča. V pripravo gradbišča je bila vključena tudi izdelava dovozne ceste in postavljanje profilov. Temeljni kamen je bil položen 22. aprila 1985. Cerkev v izmeri 30 X 30 m je grajena v litem vidnem betonu z dvokapno leseno streho, v kleti pa so zaklo­ nišče in učilnice, župnišče je enonadstropno, zidano klasično, streha je enokapna. Oba objekta sta med seboj povezana. Med njima je zvonik, grajen iz be­ tona, ki sega 5 m nad streho cerkve. Objekt je situiran na jasi nad odcepom avtoceste. Teren je strm (v na­ klonu), tako da je gradnja precej otežkočena, posebno temeljenje. Sedaj je objekt cerkve v takšni fazi, da so stene, ki so visoke od 6 do 9 m, že zgrajene, začeli pa so tudi z gradnjo župnišča. Po pogodbenih določilih morajo objekt izročiti investitorju do 30. 10. 1986. Projekte za župnijsko središče je izdelal dipl. inž. arh. Franc Kvaternik. Objekt po ko lični sicer ni velik, je pa gradbeno izredno zahteven. Arhitekt je namreč zasnoval pravo umetniško delo, saj je objekt poln vo­ galov, okroglin, različnih višin, dekoracij iz litega betona. Skratka, toliko različic, da bi jih v enem samem objektu težko našli. Delo izvaja približno 60 delavcev. Vir: Glasilo SGP Grosuplje Hidromontaža in INA v Libiji 60 strokovnjakov in delavcev mariborske Hidromontaže in zagrebške INE je odpotovalo v Libijo, da bi opravili remont ene največjih libijskih rafinerij AZZAWIYA pri Tripoliju. Dela na generalnem remontu so že pri­ čeli, končana pa morajo biti v pičlih dveh mesecih. Nacionalna naftna družba Libije je doslej vsakoletne remonte svojih rafinerij zaupala specializiranim eki­ pam iz razvitim zahodnih dežel, ki so bile tudi doba­ viteljice opreme za rafinerije. Reference, ki si jih je Hidromontaža pridobila na libijskem tržišču, ko je montirala opremo na nekaterih rafinerijah in petro- kemijskih projektih, so prinesle temu kolektivu nove posle pri vzdrževanju rafinerij. »V rekordnem roku« Gradbišče na Triglavski Eno izmed največjih gradbišč tozda Splošne gradnje je prav gotovo gradbišče stanovanjsko-poslovne so­ seske BS-5/2 ob Titovi cesti, pri nas pa bolj poznano kar pod imenom »Triglavska«. V termoelektrarni Trbovlje, na objektu 125 MW, op­ ravljajo remont, ki je v bistvu rekonstrukcija — ob­ nova primarnega dela termoelektrarne, kotla s sprem­ ljajočimi napravami. Hidromontaža se je obvezala, da bo remont opravljen v štirih mesecih, kar je bil svetovni rekord za tako delo. V rekordnem času 22 dni so opravili demontažo in porušili 650 ton jeklenega ocevja, kanalov in konstrukcij ter 1100 ton zida in opeke. Na mestu kotla je po porušitvi zevala velika odprtina. Ker je celoten kotel visel na obešalih, so stari del rušili od spodaj gor, montirati pa so pričeli od zgoraj dol, najprej strop, nato membranske ste­ ne, vse do lijaka, ki je pri tleh. Na gradbišču je bilo v konici 280 delavcev Hidro- montaže, z vsemi kooperanti pa jih je kar 350. Mon­ terjem so pomagali pri obzidavi delavci KIP Ljub­ ljana, pri izolaciji Termika, za protikorozijsko zaščito pa delavci Tekola. Remont mlinov premoga so opravili delavci Metalles iz Radeč. Gradbišče Frohnleiten / Avstrija Frohnleiten je okoli 90 kilometrov severno od mejnega prehoda v Šentilju. Monterji Hidromontaže v opuščeni papirnici, ki je prišla na boben, demontirajo staro opre­ mo za izdelavo celuloze, ki jo je novi lastnik prodal Jugoslovanom, pravzaprav tovarni papirja in celuloze Božo Tomič v Čačku. Ti so kupili staro opremo za raz­ širitev obstoječih kapacitet. Najprej bodo demontirali kompletno opremo za pre­ delavo lesa v celulozo, jo pripravili za transport po železnici do Čačka. Nato bodo opravili revizijo in predelavo posameznih delov opreme in nato seveda montažo na novi lokaciji in poskusni zagon. Opreme je okoli 800 do 1000 ton, za demontažo načrtujejo pri­ bližno tri mesece, s predelavami v Čačku pa naj bi pričeli že letos decembra. »Investicije« v tezah dolgoročnega razvoja Dolgoročni razvoj Hidromontaže je logično nadalje­ vanje srednjeročnega razvoja v smislu zaokroževanja funkcij za kompleksno izgradnjo objektov. Prostorsko to pomeni koncentracijo vseh proizvodnih in vzdrževalnih funkcij na lokaciji v Hočah s pod­ poro močnega inženiringa v Mariboru. Lokacija v Hočah dopušča še izgradnjo večjih proizvodnih in upravnih prostorov, tako bo možen prenos dejavnosti tozd Proizvodne delavnice (z večjimi razširitvami) iz lokacije Studenci na lokacijo Hoče. Lokacija v Ho­ čah bo zadoščala tudi za dolgoročni razvoj Hidro­ montaže do leta 2000. Stalno bo prisotna težnja po obnavljanju opreme vzpo­ redno z razvojem tehnologije (na področju energetike, izgradnje in vzdrževanja nuklearnih elektrarn, lesno­ predelovalni industriji, živilski industriji, petrokemični industriji, izvajanje polprevodnih sistemov itd.). Težišče investicij Hidromontaže v dolgoletnem razvoju do leta 2000 bo investicija v kadre (znanje), opremo in informatiko (optimizacije dela, stroškov, plana, za­ log, širjenje tržišča itd.). Vir: Glasilo Hidromontaže Maribor Priznanje Inovator leta V skupščini SR Slovenije je bilo ob dnevu inovatorjev podelitev letošnjih priznanj Inovator leta. Med pre­ jemniki je bila tudi skupina iz Gradisa, in to skupaj s sodelavci Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko — laboratorija za dosežek Temeljenje na prednapetih armiranobetonskih kolih velikega premera. V skupini iz Gradisa so med avtorji Edvard Ravbar, Vladimir Grobler: Edvard Štok, Miroslav Ogrizek, Ka­ rel Veršnak in Franc Marinčič, zunanji sodelavci z univerze pa prof. dr. Ivan Sovine, mag. Geza Vogrinčič in inž. Franc Zigman. Sistem temeljenja s koli PAB je primeren in kon­ kurenčen predvsem pri temeljenju velikih in težkih objektov na kmetijsko nezanimivih in slabo nosilnih tleh, kot tak pa je tudi že preizkušen in prijavljen zveznemu zavodu za patente v Beogradu. Dušan Šinigoj obiskal gradbišče Jeklarne Končala se je prva polovica graditve projekta jeklarne 2 na Jesenicah. To je trenutno največja slovenska na­ ložba. Gre za projekt, katerega gradnjo spremljajo vsi najodgovornejši republiški dejavniki. Tako je gradbišče obiskal tudi Dušan Šinigoj, pred­ sednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije v spremstvu predstavnikov Ljubljanske banke, poslo­ vodnega odbora sozda Slovenske železarne, železarn Ravne in Štore, predstavnikov izvajalcev del, sekre­ tarja medobčinskega sveta ZKS ter predstavnikov iz­ vršnega sveta in skupščine občine Jesenice. Dušan Šinigoj je med drugim dejal: »Invseticija v Jeklarno 2 je velik izziv tako za Železrano Jesenice kot tudi za izvajalce del. Moramo dokazati, da smo jo sposobni v roku zgraditi. Moramo vztrajati pri tem, da vsakdo izpolni svojo nalogo ter biti dosledni in brezkopromisni do izvajalcev del. Nigrad se vključuje v Gradis Nigrad, mariborska delovna organizacija, ki ima v svojem sestavu tri tozde, in sicer Vzdrževanje in ka­ nalizacija, ki zaposlujeta vsak po 60 delavcev, in tozd Nizke gradnje, v katerem je nekaj manj kot 300 de­ lavcev, se je že lansko leto znašel v težkem položaju, iz katerega sama ni mogla najti izhoda. Zato je ob širši družbeni pomoči prišlo do odločitve, da se od Nigrada odcepi tozd Nizke gradnje. Ta je nasprotje drugima dvema tozdoma, saj je čisto gradbeniški tozd, zato se naj pripoji Gradisovemu tozdu gradbena enota Nizke gradnje Maribor. O tej možnosti so bili seznanjeni poslovodni in sa­ moupravni organi ter družbenopolitične organizacije obeh tozdov ter delovnih organizacij, ki so dali po­ zitivno stališče do takšne rešitve. Takoj za tem so se začeli postopki, ki jih je treba speljati, da bi lahko prišlo do združitve. Popravljajo se že samoupravni akti, ureja se področje nagrajevanja, oblikujejo de­ lokrogi, ki jih pri Gradisu do sedaj niso imeli, pri­ pravlja pa se tudi vse potrebno za izpeljavo referen­ duma. Celjani gradijo stanovanjsko sosesko Dolgo polje Delavci Gradisovega tozda GE Celje gradijo četrti kare stanovanjske soseske Dolgo polje III v Celju, in sicer prvo fazo, ki zajema gradnjo dveh stanovanjskih blo­ kov s skupno petimi vhodi. V drugi fazi se bodo gra­ dili še trije bloki s skupno sedmimi vhodi. Investitor je Samoupravna stanovanjska skupnost Celje. Objekt A, ki je že v gradnji in manjka samo še četrto nadstropje, za objekt B s tremi vhodi pa se priprav­ ljajo temelji in polaga armatura za betoniranje te­ meljne plošče. V tej prvi fazi bo zgrajenih 107 sta­ novanj. Za objekte C, D in E pa se že pripravlja pro­ jektna dokumentacija. Stanovanja so zasnovana na podlagi sistema »POP« — prosto oblikovanje prostora. Vsako stanovanje je na voljo v standardni varianti in v eni različici, ki daje možnost ureditve dodatnega prostora za ležišče in bivalno kuhinjo. Vsi objekti so nizki, kar pomeni pritličje in štiri nadstropja. Gradimo skupaj z Ingradom Na trgu V. kongresa v Celju, kjer je pred šestimi leti plinska eksplozija tako razdejala zgradbo, da so jo morali porušiti, gradita Gradisov tozd GE Celje in Ingrad nov objekt. Gre za stanovanjsko-poslovni ob­ jekt, v katerem bodo prostori Ljubljanske banke — splošne banke, namenjeni poslovanju z občani in ra­ čunalniški obdelavi podatkov ter tudi 14 stanovanj. Investitor je Samoupravna stanovanjska skupnost Celje, vrednost objekta pa bo presegla 520 milijonov dinar­ jev. Banko v Celju naj bi zgradili do maja prihodnjega leta. V gradnji je blok s 102 stanovanjema Delavci Gradisa tozda GE Ptuj so začeli graditi nov blok v stanovanjski soseski Rabelčja vas — zahod. Gradnja se je pričela v času, ko je bil blok B 1 s 84 stanovanji že skoraj zgrajen. S tem se nadaljuje kon­ tinuiteta stanovanjske gradnje v Ptuju. Nov blok je v gradbenih dokumentih zapisan kot blok B 2, rok za njegovo dokončanje pa je 14 mesecev. Ta blok bo nekoliko večji od bloka B 1, saj bodo v njem 102 sta­ novanja. Vir: Gradis Ljubljana Po novi cesti iz Solkana v Brda Sabotinska cesta je dolga 7764 metrov. 1594 metrov poteka po italijanskem ozemlju, zgradilo pa jo je podjetje DONA iz Padove. Odsek od italijanske meje do Huma sta zgradila Slovenija ceste — Tehnika in Cestno podjetje iz Nove Gorice. Odsek med Solkanom in državno mejo je delo Primorja. Tu je bil postavljen zahteven objekt, 239 m dolg solkanski most, ki so ga dokončali v rekordnem času. Odprta sabotinska cesta pomeni veliko pridobitev za prebivalce Goriških Brd, enako pomembno pa je sodelovanje ob meji, ki temelji na vsebini helsinške listine in osimskih sporazumov. Gradimo šolo v Vrtojbi Osnovna šola Ivana Roba iz Šempetra pri Gorici je investitor izgradnje I. faze podružnične šole v Vrtojbi. Sredstva za gradnjo se zbirajo v skladu s programom II. občinskega samoprispevka. Izvajalec del je SGP Primorje tozd »NG« Ajdov­ ščina, gradbeni sektor Nova Gorica. Projekt Nova Go­ rica je za objekt izdelal celotno tehnično dokumentacijo in opravljal tudi naloge nadzornega organa. Šola je pritlična. Od ceste je odmaknjena 70 m. Prva faza obsega izgradnjo štirih učilnic, upravnih prosto­ rov, delilno kuhinjo z večnamenskim prostorom, kot­ larno in druge pomožne prostore. Vseh površin je 710 m2, kar je dovolj za 144 otrok. Pogodbena vrednost vseh del znaša 68,704.768 din. Proizvodna hala za ETA Cerkno Delavci Primorja gradijo za investitorja ETA Cerkno tozd Termoregulator proizvodno halo v Kosezah pri Ilirski Bistrici. Novozgrajeni prostori so namenjeni za proizvodnjo električnih aparatov. V prvi fazi je predvidena gradnja dveh hal, v drugi fazi pa še tretja, tako da bo obstoječa avtopralnica dokončno porušena. Po predvidenem programu proizvodnje bo v prvi hali potekala proizvodnja termostatov, v drugi pa so pred­ videni pomožni prostori v dveh nadstropjih in skla­ dišče. V pritličju bodo garderobe s sanitarijami, v nad­ stropju pa jedilnica. V delu avtopralnice, ki se ne ruši, bosta kotlarna in deponija goriva. Melioracijska dela pri Ilirski Bistrici Pričeli so melioracijska dela v občini Ilirska Bistrica na območju Jablanice in Žabovice. Skupna površina objekta znaša 75 ha. Objekti so v območju med asfaltno cesto Ilirska Bistrica—Zabiče in reko Reko na raz­ dalji ca. 5 km. Investitor je SOZD Hmezad Žalec, Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica. Projekt je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor tozd Projektivni biro. Vir: SGP Primorje Ajdovščina Proizvodna hala s površino 3800 m2 Gradnjo tovarne za LIP Bled so zaupali SCT in sredi meseca aprila so na gradbišču v bližini železniške postaje zahrumeli stroji. Najprej so izkopali 5100 ku­ bičnih metrov materiala, zabetonirali točkovne temelje in nasuli 5600 kubičnih metrov tampona, potem pa se je začela montaža hale tipa CM (načrte zanjo so pripravili v tozdu Projekt). Hala ima 5 ladij, dolgih 70 in širokih 55 metrov, mon­ tira pa jo montažna skupina tozda IBK. Stene so kla­ sične, grajene s stibo zidaki, ki imajo izolacijski vlo­ žek. Tudi krovne plošče so izdelane v tozdu IBK, fa­ sada pa bo iz akrinalita. V celotni dolžini hale bo še prizidek širok 6 in pol metra, v njem pa bodo v prt- ličju prostori za delavnice in skladišča, v etaži pa pisarne, kuhinja z restavracijo in ostalo. Vrednost vseh opravljenih del bo 200 milijonov dinarjev. Zemeljska dela v Nikšiču in Tuzli Da bi napolnili vrzel, ki je nastala na področju izva­ janja nizkogradniških del, potem ko se je končala gradnja avtoceste med Naklim in Ljubljano in zago­ tovili kontinuirano angažiranje zmogljivosti, so se v tozdu Inženiring odločili, da SCT ponovno prične sodelovati z rudarskimi delovnimi organizacijami. In­ vestitorji v Črni gori ter Bosni in Hercegovini so se dogovorili, da bo SCT opravila vsa zemeljska dela pri odkopavanju dnevnih kopov rudnika boksita v Nikšiču in rudnika rjavega premoga v Tuzli. V Nikšiču bo do konca letošnjega leta potrebno od­ kriti 800 tisoč kubičnih metrov zgornje plasti trdega apnenca. Delovišče je približno 30 kilometrov oddalje­ no od mesta Nikšiča in leži na nadmorski višini okoli 1600 metrov. Boksit je v tem goratem svetu približno 50 metrov pod zemeljsko površino. Na gradbišču je že od meseca julija težka mehanizacija, buldožerji Caterpillar D-8, težki nakladalci in 25 demperjev, ki material odvažajo v kilometer oddaljeno deponijo. Ker je rok kratek, morajo vsak dan odpeljati pov­ prečno 13 tisoč kubičnih metrov materiala. Vrednost opravljenih del bo nad eno milijardo dinarjev. Drugo delovišče je približno 25 kilometrov oddaljeno od Tuzle. Tam približno 60 delavcev Mehanizacije in Nizkih gradenj odkriva dnevni kop rudnika rjavega premoga. Za razliko od Nikšiča je tam površje ravno, material pa vlažna zemlja. Do 15. septembra so odkrili 300 tisoč kubičnih metrov materiala, vrednost oprav­ ljenih del pa je 100 milijonov dinarjev. 2200 metrov dolg odsek mestne štiripasovnice Gradnja prve etape nove Zaloške ceste v Ljubljani poteka po načrtih. Odsek med Chendujsko cesto in Potjo na Fužine že kaže prve obrise. Položena je me- terna in fekalna kanalizacija, polagajo vodovod, vro- čevod in robnike ter pripravljajo zgornji ustroj ce­ ste, kolesarskih stez in pločnikov. Na gradbišču je v teh dneh vsak dan približno 50 delavcev tozdov Nizke gradnje in Mehanizacije. Če ne bo posebnih težav, računajo, da bodo dogovorjeni rok celo prehiteli, pričeli so tudi dela za drugo etapo gradnje tega 2200 metrov dolgega odseka nove ljubljanske štiripasovnice. Temelji za tovarno UNIS TOS Potem ko je bil položen temeljni kamen za novo to­ varno UNIŠ TOS v industrijski coni BP-10 v Črnučah pri Ljubljani, so zahrumeli gradbeni stroji in delavci tozda Mehanizacija so izkopali jame za temelje velike montažne hale tipa CM, ki bo imela štiri ladje in 14 tisoč kvadratnih metrov površine. V avgustu so že za­ betonirali točkovne temelje in pripravili vse potrebno za postavljanje stebrov. Nekatere temelje so morali zaradi slabo nosilnih naplavinskih tal poglobiti bolj, kot so predvidevali načrti. Hkrati so že zabetonirali temelje poslovnega objekta — prizidka, ki bo trinad­ stropna zgradba s 5500 kvadratnimi metri površine (tspodaj), in pripravili gradbeno jamo za bodoče zaklo­ nišče za 200 oseb. Predračunska vrednost naložbe v novo tovarno transportne opreme je 2 milijardi dinarjev, od tega bo vrednost gradbenih del 76,6 odstotka. Za boljšo oskrbo s cementom Delegati delavskega sveta delovne organizacije so obravnavali ponudbo Tvornice cementa Koromačno za pristop k samoupravnemu sporazumu o združeva­ nju sredstev za rekonstrukcijo te tovarne. Sporazum se nanaša na sovlaganje v rekonstrukcijo cementarne v višini 3,500.000 dinarjev (1000 dinarjev po toni). S tem si bo delovna organizacija zagotovila nadaljnjih 3500 ton cementa letno. Po določilih sporazuma bo vložena sredstva dobavitelj vračal v desetih enakih polletnih obrokih z 20-odstotno obrestno mero in triletnim mo­ ratorijem. Vir: SCT Ljubljana — IMP LJUBLJANA Največji Klimin ventilator: 4,5 metra Letos so v celjski Klimi naredili svoj doslej največji aksialni ventilator. Ventilator s premerom 4,5 metra so naredili za tovarno sladkorja v Ćupriji. Znano je sicer, da je celjska Klima v IMP specializirana za ve­ like industrijske ventilatorje, a tako velikega tudi Celjani doslej še niso naredili. Hkrati je to prvi Kli­ min veliki aksialni ventilator s plastičnimi lopatami. Gre za novo generacijo velikih ventilatorjev s pla­ stičnimi lopatami in kovinskimi pesti od premera 2500 mm do največjih dimenzij. Tako tudi štiri in pol­ metrski velikan ne bo dolgo največji. Klima ima že ponudbo z Naftno industrijo Pančevo, za katero bodo naredili ventilator s premerom osmih metrov. Klimat je podpisal pogodbo z Euroklimo Pogovori, ki so jih vodili predstavniki Marketinga in Klimata z Euroklimo iz Silina so sklenjeni s pod­ pisom pogodbe, da bo Euroklima naslednji dve leti kupila od Klimata za 5 do 6 milijonov avtsrijskih ši­ lingov toplotnih menjalnikov letno. Gre za Klimatove tipske menjalnike: voda—zrak, para —zrak in glikol—zrak (za rekuperacijo odpadne toplo­ te). Euroklimi pa lahko dobavijo tudi direktne upar­ jalnike, če bo želela. V Klimatu so za svojega novega partnerja pripravili tudi poseben računalniški pro­ gram, s katerimi bodo Avstrijci na podlagi želenih karakteristik izbirali ustrezne menjalnike. V Klimatu so podpisane pogodbe zelo veseli, saj gre za dokaj velik posel in za njihov standardni izdelek. Elementi za visokotlačne sisteme klimatizacije V Klimatu so več let razvijali nov radialni venti­ lator s profilirano, nazaj zakrivljeno lopatico, ki lahko v klimatizacijskem sistemu ustvari tlak do 2500 paska­ lov. Razvili so popolno paleto tovrstnih ventilatorjev, saj jih lahko ponudijo v sedemnajstih velikostih od premera 160 do 1000 milimetrov. Tovarno prav zdaj tudi opremljajo z orodji in stroji za proizvodnjo teh ventilatorjev, za kar bodo inve­ stirali nad 60 milijonov dinarjev. Ugotavljajo pa, da se kupci za nove Klimatove ventilatorje zelo zanimajo, saj v Jugoslaviji trenutno ni nobenega drugega proiz­ vajalca tovrstnih ventilatorjev, pa tudi v Evropi ima tovrstne ventilatorje v svojem programu le še ena firma. Zvočno-izolacijske kabine se prebijajo Zvočno-izolacijsko kabino je TIO letos pokazal na Interklimi, čeprav so jo razvili že pred dobrimi tre­ mi leti. Gre za program, ki se je začel z dušenjem hrupa prezračevalnih in klimatskih naprav. Osnovna zamisel je: zapreti hrupen stroj (ventilator, agregat, kompresor, mlin) v kabino s stenami, ki slabo pre­ puščajo zvok. Že po tem je jasno, da zvočno-izolacijska kabina ni kak standardni izdelek, pač pa mora biti prilagojena uporabi v vsakem primeru posebej. TIO izdeluje nekaj tipskih elementov: vratnega, okenskega, stenskega, stropnega, vogalnega, ki jih lahko sestav­ ljajo v kabine različnih oblik in velikosti. Skratka, za vsak primer je treba narediti poseben projekt in tudi predhodne meritve. Lojze Cepuš Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov SR Slovenije Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor Univerza v Mariboru — Tehniška fakulteta VTO Gradbeništvo 2. JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O SANACIJI ZGRADB Maribor, september 1986 Informacija št. Januar 1986 POKROVITELJSTVO Skupščina mesta Maribor Univerza v Mariboru 1. sekcija: Urbanistični, arhitektonski, ekološki in konzervatorski vidik sanacije zgradb 2. sekcija: Ekonomski, sociološki in pravni vidik sanacije zgradb 3. sekcija: Tehnični in tehnološki vidik sanacije zgradb 4. sekcija: Regulativa pri sanaciji zgradb PREDLOG VSEBINE Ad. 1 DELA SEKCIJ ----------------------------------------------------------------------------------- ---------- --------------------- ----- — Avtentičnost urbanističnega spomenika in metodologija posegov pri prenovi — Čuvanje avtentičnosti posameznega kulturnega spomenika oziroma objekta kul­ turne dediščine — Dokumentacija kot izhodišče za prenovo — Metodološki pristopi pri prenovi oziroma reoknstrukciji posameznih stavbnih značilnosti Ad. 2__________________________________________________ ____ ___________________ — Ekonomski, socialni in pravni vidik Ad. 3________________________________________________ _____ ____________________ — Sanacije in adaptacije konstrukcijskih elementov in sklopov zaradi dotrajanosti, korozije, požara ali spremembe namena — Saniranje pred talno vlago — Sanacija zgradb zaradi agresivnih okolij, kemičnih in elektrolitnih korozij, po­ sebno pri objektih za prečiščevanje odpadnih voda v industrijskih območjih — Korozija gradbenih materialov, teorija korozijskih pojavov, merjenja in korozijska odpornost Ad. 4 — Pregled domačih in tujih tehničnih predpisov CAS IN KRAJ Posvetovanje bo v septembru 1986 v M ariboru v stavbi Tehniške fakultete. Z na- POSVETOVANJA slednjo informacijo vas bomo obvestili o datumu. OSNOVNA STROKOVNA PODROČJA PRIJAVA REFERENTOV ZA POSVETOVANJE Rok za prijavo je 01. 03. 1986 na naslov: Organizacijski odbor 2. jugoslovanskega posvetovanja o sanaciji zgradb pri Društvu gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor, 62000 Maribor, Vetrinjska ul. št. 16 Rok za predajo referatov je 30. 05. 1986 Na posvetovanju pričakujemo udeležbo iz Avstrije, Italije, Madžarske in Nemčije. OBVESTILO AVTORJEM REFERATOV Zaradi tehnike tiska naj bodo referati poslani v definitivni obliki pripravljeni za direktno razmnoževanje, Organizacijski odbor prosi, da bi bili teksti pripravljeni na sledeči način: Maksimalni obseg: 14 tipkanih strani skupaj z literaturo in povzetki. Teksti morajo biti pretipkani z ali brez presledka na belem papirju formata A4. Tekst mora biti vtipkan znotraj formata 17 X 26 cm. Na prvi strani nad naslovom je treba pustiti prazen prostor višine 6 cm, znotraj formata za tipkanje. Vse slike in risbe morajo biti vključene v besedilo. Pred fotografijami imajo pred­ nost risbe. Risbe morajo biti izdelane s tušem na tehničnem papirju. Formule in označbe, ki se ne dajo tipkati s pisalnim strojem, morajo biti izpisane s črnim tušem. Številke morajo biti označene s svinčnikom. Avtorji so sami odgovorni za jezikovno redakcijo svojih tekstov. Pod naslovom je treba odtipkati samo ime in priimek avtorja. Na koncu referata pa je treba navesti ime in priimek avtorja, poklic, delovno mesto in popoln naslov. Na posebni zadnji strani naj bo natipkan povzetek referata v srbsko-hrvaškem jeziku in enem izmed sledečih tujih jezikov: angleščina, francoščina ali ruščina. Format povzetka je največ 17 X 11 cm. Referati morajo biti originalna dela in ne smejo biti predhodno objavljeni. NASTANITEV UDELEŽENCEV Informacije o nastanitvi udeležencev posvetovanja bodo pravočasno dostavljene v eni izmed naslednjih informacij. PRAVI PRIROČNIKI OB PRAVEM ČASU V PRAVIH ROKAH — USPEH NE BO IZOSTAL Osrednja slovenska knjigarna — Mladinske knjige na Titovi 3 v Ljubljani — vam iz bogatega izbora strokovne literature slovenskih in jugoslovanskih založb predstavlja vrsto priročnikov s širšega pod­ ročja gradbeništva: mladinska knjiga knjigarne in papirnice din Campara: MEĐUNARODNI RJEČNIK ARHITEKTURE, GRAĐEVINARSTVA I URBANIZMA 5000 Georgijevski: PROSTORNE REŠETKASTE KONSTRUKCIJE 15'00 Jevtič: PRENAPREGNUTI BETON 1800 Neville: SVOJSTVA BETONA 2000 Ruhle: PROSTORNE KROVNE KONSTRUKCIJE 1/2 2900 Saks: UTICAJ VETRA NA KONSTRUKCIJE 4000 Reknagel, Sprenger: GRIJANJE I KLIMATIZACIJA 6000 Nojfert: ARHITEKTONSKO PROJEKTOV AN JE 7000 Derek, Filips: OSVETLJENJE U ARHITEKTONSKIH PROJEKTIMA 1500 Anđus: PROJEKTOVANJE PUTEVA 2200 Žefroa: PROJEKTO VAN JE I GRAĐENJE KOLOVOZNIH KONSTRUKCIJA 3000 Romič: TEORIJA GRANIČNE NOSIVOSTI ARMIRANOG BETONA 1200 Furundžič: OSNOVI TEHNOLOGIJE BETONA 2500 Selendič: VERTIKALNI, KOSI I HORIZONTALNI TRANSPORT 2500 Brčić: OTPORNOST MATERIALA 2200 Brčić: DINAMIKA KONSTRUKCIJA 1300 Đurić: TEORIJA OKVIRNIH KONSTRUKCIJA 1200 Trbojević: GRAĐEVINSKE MAŠINE 2000 Stefanovič: GRAĐEVINSKE MAŠINE 2200 Basarić: GRAĐEVINSKE KONSTRUKCIJE OBJEKATA VISOKOGRADNJE 1950 Đorđević: KORIŠČENJE VODNIH SNAGA 1400 Gosković: DRVENI MOSTOVI 1950 Tufegdžić: GRAĐEVINSKI MATERIJALI 1101 Naštete, kakor tudi vse druge knjige in priročnike, ki jih potrebujete pri svojem delu, lahko s priloženo na­ ročilnico ali tudi po telefonu (061 211-895) naročite na naslov: KNJIGARNA MLADINSKE KNJIGE, TITOVA 3, 61000 LJUBLJANA. NAROČILNICA: g v -9/85 Podpisani (ime in priimek) ............................................ Natančen naslov (kraj, ulica) Nepreklicno naročam — po povzetju — za potrebe DO — naslednje knjige: Podpis (žig DO): Vukotić: ISPITIVANJE KONSTRUKCIJA 12ÜÜ Anagnosti: PERSPEKTIVA 1500 Nonveiller: MEHANIKA TLA I TEMELJEVA GRAĐEVINA 1100 Nonveiller: NASUTE BRANE 865 Tomičić: BETONSKE KONSTRUKCIJE 2500 Djurić: TEORIJE OKVIRNIH KONSTRUKCIJA 350 Djurić: STATIKA KONSTRUKCIJA 1800 Flašar: ANALIZE I KALKULACIJE U GRADJEVINARSTVU 1350 Ilić: KLASIČNI DRVENI KROVOVI 1900 KLIMATIZACIJA I RASHLADNA TEHNIKA slovar 2800 Kostrenčič: TEORIJA ELASTIČNOSTI 995 Kujundžič: OBLIKOVANJE STRUKTURA U LEPLJENOM DRVETU 1200 Lorene: PROJEKTOV AN JE I TRASIRANJE PUTEVA I AUTOPUTEVA 2500 Milosavljevič: OSNOVI ČELIČNIH KONSTRUKCIJA 1200 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 1A 1100 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2 A 800 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA IB 1200 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2B 850 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — visokogradnje 4 4000 NORMATIVI I STANDARDI U GRADJEVI­ NARSTVU - visokogradnje 5 4000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — niskogradnje 6 4000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU - niskogradnje 7 5500 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA I 2200 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA II 2200 Radonič: VODOVOD I KANALIZACIJA U ZGRADAMA 3500 Romič: BETONSKE KONSTRUKCIJE I 2450 Romič: KRSTATO ARMIRANE KONSTRUKCIJE 1200 Romič: TEORIJA PRORAČUNA ARMIRANOBETONSKIH DIJAFRAGMI 500 Sekulovič: METOD KONAČNIH ELEMENATA 2600 Stojadinovič: MEHANIKA TLA I 1700 TEHNIČAR II 4200 TEHNIČAR III 4200 TEHNIČAR IV 5000 Umanjski: KONSTRUKTERSKI PRIRUČNIK 1700 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 1 3800 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 3 3500 Zrnič: GREJANJE I KLIMATIZACIJA 2318 SRPSKOHRVATSKO-ENGLESKI GRAĐEVINSKI REČNIK 2500 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — niskogradnje 2000 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — visokogradnje 2100 TEHNIČAR 4 5000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRAĐEVINARSTVU — visokogradnje 1, 2, 3 9900 Romić: ARMIRANI I LAKO AGREGATNI BETONI 1800 Trbojević: ORGANIZACIJA GRADJEVINSKIH RADOVA 1300 Smit, Kaselman: GRAĐEVINSKA FIZIKA 2400 Vujičič: FUNDIRANJE I 1670Datum: INFORMACIJE 267 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXVI-12 December 1985 Materiali za izvedbo specialnih del v novogradnjah in za revitalizacijo poškodovanih objektov I. UVOD Sanacija zgradb je po svoji namembnosti, ki je vzpo­ stavitev ponovno uporabnega in varnega objekta, ena od zelo pomembnih področij gradbene dejavnosti. Ta dejavnost pa ni urejena z nobeno regulativo in se v praksi pogosto izvaja brez predhodne temeljite pro­ učitve vzrokov poškodb, izdelave projekta, izbora ma­ terialov, izvedbe ter postopkov sanacije ter končnega pregleda stanja na objektu. Mnogokrat se dogaja, da se ta dela poverjajo strokovno nižje kvalificiranemu ali celo manj sposobnemu kadru, ki probleme rešuje kot ve in zna, kar pa seveda nikakor ne more biti ga­ rancija za uspešno izvedbo sanacije zgradb in objektov. Članek obravnava tisti del, ki se nanaša na izbor ma­ terialov mineralnega izvora. Podan je pregled, opis in lastnosti nekaterih materialov, ki so bili v dose­ danjih aplikacijah uspešno uporabljeni in s katerimi lahko rešujemo tudi probleme, ki so bili do nedavnega rešljivi le z uvoženimi materiali. II. NABREKAJOČI MATERIALI Poškodbe zgradb in objektov se najpogosteje pojav­ ljajo v obliki razpok različnih dimenzij, odprtin, po­ roznosti betonov in malt, nezapolnjenih prostorov v zidovih itd. Ti zahtevajo kot sanacijski poseg za­ polnjevanje in povezavo starega materiala z novim v monoliten element. Za to so potrebni materiali, ki imajo pri zapolnjevanju, strjevanju ali v otrdelem stanju lastnost, da se širijo oziroma se ne krčijo. Ker je značaj poškodb različen, prav tako je razno­ liko tudi ponašanje konstrukcije in njena namembnost, je tudi vrsta materialov za izvedbo sanacije raznoli­ ka. Zato smo razvili več vrst materialov z lastnostjo nabrekanja odnosno širjenja. Tudi te je potrebno glede na konkretni problem večkrat dodatno modificirati, kar se ugotavlja s predhodnimi strokovnimi preučitva­ mi in s pripravo projektne dokumentacije za sani­ ranje. 1. Masa za injektiranje Lastnosti: Masa za injektiranje je suha zmes, pripravljena iz čistega visokokvalitetnega portlandskega cementa kla­ se PC 45 in kemijskih dodatkov, ki povzročajo nabre­ kanje mase v svežem in strjujočem stanju, dajejo večjo plastičnost oziroma boljšo tečnost masi in pre­ prečujejo sedimentacijo cementnih delcev v sveži in strjujoči masi. Masi se za pripravo suspenzije doda samo voda v količini, ki je potrebna za izvedbo injektiranja, ki je v povprečju 40 °/o na suho zmes. Orientacijske lastnosti injekcijske malte, določene po novo izdelanih predlogih jugoslovanskih standardov, ki so že v javni razpravi, U.M8.022, U.M8.023, U.M8.024 in U.M8.025, so naslednje: Tabela I: Lastnosti injekcijske mase Suha masa 50 kg 50 kg Voda 20 litrov 21 litrov v/c 0,40 0,42 Pretočnost 12 sek. 9 sek. Sprememba prostornine +2,5% + 2,0% Tlačna trdnost po 1 dnevu 17,0 MPa 15,0 MPa po 7 dneh 30,0 MPa 26,0 MPa po 28 dneh 38,0 MPa 35,0 MPa Uporaba: Masa za injektiranje v navedeni sestavi in z nave­ denimi lastnostmi se uporablja za injektiranje poško­ dovanih betonov za razpoke dimenzij od 1—5 mm (pretežno), za armirane in prednapete konstrukcije za dodatno zaščito armature pred korozijo, za injektiranje drugih zidov (opečnih, siporeks, kamnitih), pri fi­ nem sidranju in povsod tam, kjer zapiramo odprtine manjših dimenzij. Za injektiranje masivnih betonov (razpoke in segregirana mesta), kjer ni postavljenih zahtev za visoko zaščito prednapete armature, se pri­ pravi masa enakih lastnosti z dodatkom cenenih hi­ dravličnih mineralnih materialov. Masa za injektiranje pri novogradnjah se uporablja kot masa za kable, ki nudi popolno zaščito jeklenih kab­ lov pred korozijo v prednapetih betonih (visoka alkal­ nost pH — 12,6). Pri ugrajevanju in začetnem strje­ vanju povečuje masa svojo prostornino, s čemer popolnoma zapolnjuje cevi, v katerih so nameščeni kabli. 2. Nabrekajoča malta ali beton Lastnosti: Nabrekajoča malta je suha mešanica visoko kvalitet­ nega portlandskega cementa, pranega rečnega agregata in kemijskeg dodatka za nabrekanje in plastificira- nje. Nabrekanje malte prične takoj po zamešanju in je končano ob popolni utrditvi. Z ozirom na velikost odprtine, ki jo je potrebno zaliti, jo pripravljamo redno v 2 granulacijah, in sicer 0—4 mm in 0—8 mm. Pri večji stopnji dinamične obremenitve se obe ce­ mentni malti pripravljata še z dodatkom jeklenih iglic dolžine 5 ali 15 mm (mikroarmirani beton). Za pripravo sveže malte se dodaja samo voda in se maso za injektiranje, odnosno maso za kable, vgradi v okviru 30 minut po dodatku vode. Efekt nabreka­ nja, kar pomeni popolno zapolnitev prostora in po­ vezave s starim betonom, pride do izraza le, če je malta ugrajena v zaprt prostor (ovirana ekspanzija). Tabela 2: Lastnosti nabrekajoče malte Nabrekajoča malta Prostorninska masa (kg/m3) 0—4 mm 0—8 mm — suha malta 1600 1650 — vezana malta Dodatek vode pri 2300 2350 razlezu 170 mm (%>) Stopnja 12,5 12,0 nabrekanja (°/o) Trdnosti (MPa) upogibna/tlačna + 1,5 + 1,5 7 dni 7,5/40—45 7,5/45—50 28 dni 8,5/50—55 8,5/55—60 Tabela 3: Lastnosti mikroarmirane nabrekajoče malte Mikroarmirana nabrekajoča malta Prostorninska masa (kg/m3) 0—4 mm 0—8 mm — suha malta 1550 1660 — vezana malta Dodatek vode pri 2300 2260 razlezu 170 mm (%) Stopnja 13,6 12,9 nabrekanja (%>) Trdnosti (MPa) upogibna/tlačna + 1,0 + 1,0 7 dni 8,0/35 8,5/45 28 dni 9,0/50 9,0/60 Uporaba: Nabrekajoče malte oziroma nabrekajoče betone upo­ rabljamo za sanacijo poškodovanih betonov s tem, da smo predhodno poškodovano površino dobro očistili in jo opažili. Skozi odprtino vlijemo nabrekajočo malto, katero s Stokanjem in ne z vibriranjem dobro ugradi­ mo, tako da zapolnimo celotni prostor. V novogradnjah se uporablja nabrekajoča malta za podlivanje opreme in strojev, žerjavnih prog, za za­ livanje sider in podobno. Z ozirom na velikost odprtine, ki jo zalivamo, izbira­ mo granulacijsko sestavo malte 0—4 mm ali 0—8 mm. Z ozirom na stopnjo dinamične obremenitve izberemo s kovinskimi iglicami ojačeno malto ene ali druge granulacije. 3. Prepaktna malta Lastnosti: Prepaktna malta je suha zmes, pripravljena iz port­ landskega cementa, mineralnih dodatkov, finega kre­ menčevega peska in kemijskih dodatkov za nabreka­ nje, plastificiranje in preprečevanje segregacije tekoče malte pri in po injektiranju. Granulacija prepaktne malte je od 0—1 mm s tem, da je pretežno količina zrn velikosti do 0,5 mm. Ob uporabi se ji doda količina vode, ki daje pretok po JUS U.M8.024 do prve prekinitve curka med 16—20 sekundami, v/c faktor malte navedene pretočnosti je ca. 0,45. Prepaktna malta se z ozirom na projektirane zahte­ vane lastnosti pripravlja z različnim razmerjem na­ vedenih komponent. Podatki za eno od teh malt so naslednji: Izločena voda (°/o) 0 Konec vezanja (ur) 10 Trdnosti (MPa) upogib/tlak 7 dni 5,0/29 28 dni 7,4/43 Za izvajanje del in doseganje želenih učinkov s prepaktno malto je bistveno poznavanje časovnega poteka ekspanzije, ki je naslednji: Čas po zamešanju Ekspanzija v °/o 30 min. 0,2 1 ura 1,8 3 ure 3,9 4 ure 5,4 6 ur 6,8 12 ur 7,7 Iz navedenih podatkov je razvidno, da reakcija eks­ panzije prične hitro po zamešanju z vodo, po 6 urah je pretežni del ekspanzije že končan. Zato je potrebno izvajati injektiranje takoj po zamešanju z vodo. Lastnosti prepaktnega betona (izvedenega z navedeno prepaktno malto na gradbi­ šču) Tabela 5: Lastnosti prepaktnega betona Granulacija agregata (mm) 15—25 Medzmska poroznost (°/o) 41 Ekspanzija malte (°/o) Prostorninska masa (kg/m3) + 7,2 — sveže prepaktiranega betona 2420 — vezanega betona po 28 dneh Tlačna trdnost (MPa) 2430 po 7 dneh 31 po 28 dneh 43 po 90 dneh 49 Uporaba: Prepaktna malta se uporablja za izdelavo prepaktnega betona pri popravljanju večjih in velikih poškodb be­ tonov (odprtine večjih izmer), kjer se po očiščenju starega betona odprtina zaopaži, napolni z agregatom brez drobnejših zrn, npr. s frakcijami 16/22 mm, 16/32 ali celo 16/63 mm in nato injektira s prepaktno malto, Ker prepaktna malta pri strjevanju nabreka, zapol­ njuje opaženi prostor in se spoji s starim betonom v monoliten beton. Pri dobro izvedenem delu je sanacija popolna. Prepaktni beton se uporablja tudi v novogradnjah za betoniranje mest, kjer je normalno betoniranje ote­ ženo ali celo onemogočeno, kot so to na primer pod­ vodni objekti, predori, rudniški jaški, specialna pod- livanja pri izgradnji hidroelektrarn. Pri izgradnji NE Krško je bil zelo uspešno izveden prepaktni beton pri izdelavi betonske podloge za reaktorsko posodo. Prepaktna malta se uporablja še za saniranje večjih razpok v betonskih konstrukcijah in tleh, ki so na­ stale zaradi potresa. III. EKSPANZIVNI CEMENTI Ekspanzivne cemente uvrščamo med specialne cemente. Imajo to lastnost, da se pri hidrataciji, to je pri str­ jevanju in nadaljnjem otrjevanju raztezajo v na­ sprotju z vsemi ostalimi cementi, ki se krčijo. Iz njih napravljeni betoni se torej ne krčijo — so neskrčljivi betoni ali se raztezajo — so ekspanzivni betoni. Tabela 4: Lastnosti prepaktne malte v/c faktor 0,45 Pretočnost (sek.) 17,5 Ekspanzija (%>) +8,1 Po kemijski sestavi so portlandski cementi, imajo tudi vse ostale lastnosti kot jih imajo portlandski ce­ menti in je zato tehnologija betona in njegovo ugra- jevanje povsem enako kot pri normalnih betonih. Za- radi popolnosti informacije je potrebno omeniti, da so znani ekspanzivni cementi tudi na drugih osnovah, ki pa se v praksi malo uporabljajo. V Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij smo razvili dva tipa neskrčljivih in ekspanzivnih cemen­ tov, v literaturi poznana kot tip SM in tip K. Oba sta osnovana na tvorbi etringita iz komponent klin- kerja in mineralnih dodatkov, od katerih je pri tipu K dodatek posebno pripravljen, žgan klinker pri tem­ peraturi 1200° C (sulfoaluminatni klinker). Glavna mi­ neraloška komponenta sulfoaluminatnega klinkerja je 4 CaO . 3 A120 3 . CaS04, ki s Ca (OH)2 in CaS04 . . 2 H20 tvori prostorninsko večji kristal entringit, ki povečuje volumen vezane cementne mase. Neskrčljivi cement tip SM je bil uporabljen pri več naših energetskih objektih: HE Srednja Drava in HE Srednja Drava 2 za betone, s katerimi je bilo zalito ohišje turbin in pri gradnji HE Solkan za zalivne betone. Skupno je bilo uporabljeno več 100 ton tega cementa. Ekspanzivni cement tip K je bil uporabljen pri gradnji HE Solkan v manjši količini. Lastnosti Pri ekspanzivnem cementu tipa K je možno doseči znatno višjo ekspanzijo tudi do +3 mm/m. Tabela 6: Okvirne lastnosti elementov tip K in tip SM — Finost meljave Blaine. (m2/kg) Tip K 340 Tip SM 398 — Prostorninska masa brez por (g/cm3) 3,11 2,97 — Voda za standardno konsistenco (°/o) 25,5 27,3 — Vezanje začetek (h : min) 2 : 05 3 : 25 konec (h : min) 3 : 10 4 : 25 — Trdnosti (MPa) upogib/tlak 7 dni 5,7/34 4,2/29 28 dni 7,3/45 5,9/43 — Ekspanzija malte 1 : 3 po 28 dneh (mm/m) + 0,9 + 0,5 — Beton 0—16 mm, v/c — 0,5, K — 1,5 po 28 dneh (mm/m) + 0,35 + 0,05 Uporaba: Neskrčljivi odnosno ekspanzivni cementi se uporab- ljajo za pripravo zalivnih betonov, ki jih uporabimo tam kjer se želi dobiti popoln stik z že ugrajenim be­ tonom. Ugrajuje se v zaprte prostore. Betoni iz teh cementov ne pokajo in ohranjajo dane dimenzije, so vodonepropustni in visokih trdnosti. Dosegajo se trdno­ sti betonov do 60 MPa. Uporabljajo se za sanacijska dela, za podlivanje naj­ težjih strojev, žerjavnih prog in sicer, kjer se zahtevajo visoke tlačne trdnosti in kjer nastopajo visoke izvlečne sile. IV. VODOTESNO PREMAZNO SREDSTVO »SIMAGOL« Simagol je suha zmes finih mineralnih aktivnih ma­ terialov, ne vsebuje kemikalij in je za zdravje v ve­ zanem stanju popolnoma neoporečno premazno sred­ stvo. Simagol se proizvaja v treh variantah: — osnovni simagol za uporabo v vseh primerih nor­ malnih pogojev — beli simagol, od osnovnega se razlikuje samo po svetlejši barvi premaza — sulfatno odporni simagol za uporabo v vodi ali medijih, kjer obstoji nevarnost sulfatne korozije be­ tona (do stopnje močne sulfatne korozije). Za uporabo se suhi mešanici doda samo voda do pred­ pisane tekoče konsistence. Na površino dobro očiščene­ ga betona se masa nanaša z velikim pleskarskim čo­ pičem. Trije, drug za drugim v presledku 24 ur na- nešeni premazi napravijo po 72 urah površino betona popolnoma nepropustno za vodo. Zapirajoče delovanje simagola temelji na osnovi pe­ netracije finih delcev v beton, kjer pri hidrataciji kom­ ponente simagola v porah betona nabrekajo in s tem zapirajo betonsko površino. Otrdeli premaz ima hidrav­ lične lastnosti in je torej odporen proti delovanju vo­ de in abraziji pretakajoče vode. LASTNOSTI Tabela 7: Osnovni podatki lastnosti simagola Prostorninska masa (g/cm3) 3,02 Specifična površina po Blaineu (m2/g) 650 Vezanje pri konsistenci za 2. premaz — začetek — konec ca. 5 ur ca. 6 ur 30 min. Trdnost na upogib (MPa) — po 7 dneh — po 28 dneh Deformacije (mm/m) — po 3 dneh — po 7 dneh — po 28 dneh 3,3 5,8 na zraku 98 °/o rel. vlažn. + 0,42 + 0,87 + 1,64 v vodi + 0,67 + 1,07 + 1,40 VODOTESNOST Vodotesnost je bila določena na zelo poroznih betonskih kockah 20 X 20 X 20 cm, smer pritiska vode: premaz — beton. po 1 dnevu na 1 bar po 1 dnevu na 3 bare po 1 dnevu na 5 barov po 4 dneh na 7 barov ne prepušča vode ne prepušča vode ne prepušča vode ne prepušča vode HIGIENSKA NEOPOREČNOST Po mnenju in oceni Zavoda SR Slovenije za zdrav­ stveno varstvo z dne 7. 7. 1982 je premaz simagol primeren za uporabo v rezervoarjih, posodah ali cevo­ vodih, kjer se hrani in pretaka pitna voda. Uporaba: Uporablja se za zapiranje betonskih površin vseh vrst vodnih rezervoarjev, bazenov, cevi in kanalov in po­ dobnih betonskih prostorov, kjer se stalno nahaja voda ali visoka vlaga. Posebno je priporočljiva njegova uporaba pri premazovanju rezervoarjev za pitno vodo centralnih mestnih vodovodov, ker ne vpliva negativno na čistočo in kvaliteto pitne vode. Simagol premaz ni odporen proti kislinam. Proti indu­ strijskim vodam pa le, kolikor je primernost njegove uporabe posebej ugotovljena na osnovi predhodnega pregleda analize vod. Lastnost simagola, katero je potrebno posebej pou­ dariti, je njegova velika sposobnost zaščite železne armature zaradi bazičnosti in katodne zaščite. V. ZAŠČITNI OMET PROTI RENTGENSKEMU SEVANJU »BARITPLASTER« Za zaščito proti ionizirajočemu sevanju se uporablja namesto svinčenih obložnih plošč posebna malta »ba- ritplaster«, ki je pripravljena iz baritnega agregata. Z baritno malto se ustvarja v prostoru normalne kli­ matske pogoje, ki se jih z oblogami s svinčenimi plo­ ščami ne da doseči. »Baritplaster« je suha malta sestavljena iz pranega baritnega agregata, veziva in kemijskih dodatkov. Pripravlja se v dveh granulacijah: grobi 0—8 mm za grobo ometavanje in fini (0—4 mm) za fino ome- tavanje. Za pripravo sveže malte se doda samo voda do konsistence, ki je primerna za ometavanje. Je težja od navadne malte in je zato potrebna nekoliko večja sila pri nametavanju. Se dobro sprijema na zid in be­ ton, se dobro in lahko zaglajuje in se kljub zrnom do 4 mm pri finem ometu dobijo lepe in gladke površine. Barva vezanega ometa je svetlorjava, ki pa se da dobro prekriti z vsemi premaznimi sredstvi enako kot omet iz navadne malte, nameščajo se lahko tudi tapete. LASTNOSTI Tabela 8: Fizikalno-mehanske lastnosti Fizikalno-mehanske lastnosti Baritplaster (orientacijske vrednosti) grobi fini Prostorninska masa (kg/m3) — suhi 1700 1600 — vezani 2400 2100 Voda za razlez 180 mm (°/o) 14 18 Čas obdelavnosti malte (min) 30 30 Začetek vezanja (min) 120 90 Konec vezanja (min) 150 120 Trnosti (MPa) upogib/tlak 7 dni 1,5/4,5— 6,5 1,0/2,5—4,5 28 dni 2,0/7,5—10,0 1,5/4,0—6,0 Tabela 9: Ekvivalentnost zaščite malte na sevanje z ozirom na debelino svinčene plošče Debelina Evivalentna debelina svinčene sloja plošče v mm pri sevanju malte __________________________________ (grobi +fini) 75 kVp 100 kVp 125 kVp 150 kVp 1 cm 0,60 1,00 0,90 0,80 2 cm — 1,90 1,60 1,50 3 cm — 2,70 2,40 2,20 Uporaba: Baritplaster se uporablja za ometavanje zidov v pro­ storih z izvorom ionizirajočega sevanja v bolnicah, raziskovalnih laboratorijih, v zakloniščih in podobno. VI. SPECIALNI KEMIJSKI DODATKI Razvili smo še naslednje vrste kemijskih dodatkov, ki se uporabljajo za izvedbo specialnih del: — ikaton, dodatek za preprečevanje krčenja malt in betonov — bribeton, suhi dodatek za torkretiranje po suhem postopku — siculit, tekoči dodatek za doseganje trenutnega ve­ zanja aluminatnega cementa. 1. Ikaton Ikaton je kemijski dodatek, ki se dodaja v cementno suspenzijo, malto ali beton z namenom, da se kom­ penzira krčenje oziroma doseže rahla ekspanzija vgra­ jene cementne suspenzije, malte ali betona. Dodaja se v količini 0,3—0,4 °/o na težo cementa pri pripravi injekcijskih cementnih suspenzij ter v količini 0,5—1,0 %> na težo cementa v suho mešanico malte ali betona. LASTNOSTI: Ikaton preprečuje zmanjšanje prostornine cementne suspenzije, malte ali betona, odnosno odvisno od ko­ ličine dodatka, povzroča nabrekanje. Tako je popolno­ ma zapolnjen prostor, v katerega so injekcijska suspen­ zija, malta ali beton vgrajeni. Uporaba: — za pripravo cementnih suspenzij za injiciranje pred­ napetih kablov, za injektiranje razpok v betonu (od 0,5 mm) in poroznih betonov, — za pripravo malt in betonov za podlivanje strojne opreme in strojev, žerjavnih prog itd., — za cementne suspenzije ali malte za zalivanje sider in zapiranje stikov, — za betone za zalivanje tunelskih podlog in oblog, — za cementne malte za razna sanacijska dela. 2. Pospešilo za hitro vezanje portlandskega cementa — bribeton Bribeton je specialno pospešilo, ki skrajšuje vezanje cementa v cementni malti in betonu na nekaj minut. Je fin bel prah, ki se dodaja v suho zmes cementa in peska v količini od 3—6 %, računano na težo cementa. LASTNOSTI — pH vodne raztopine je 13, — ne vsebuje kloridov, niti drugih substanc, ki bi povzročale korozijo armature, — skrajšuje vezanje cementne malte na nekaj minut (1—10 min.) v odvisnosti od dodane količine bribetona in vrste uporabljenega cementa, — znižuje končno trdnost betona za ca. 15 %> pri maksimalni dozaciji (6°/o), kar je običajno za vse tovrstne dodatke. Uporaba: Bribeton se uporablja za izdelavo brizganih betonov pri obdelavi obokov predorov, rudniških jaškov, sten in stropov objektov, za izvajanje betoniranja vlažnih in mokrih površin in na mestih, kjer je normalno betoniranje oteženo ali onemogočeno. 3. Pospešilo za hitro vezanje aluminatnega cementa — siculit Siculit je pospešilo, s katerim je omogočeno dosega­ nje trenutnega vezanja cementne mase ali malte iz alu­ minatnega cementa. Je brezbarvna tekočina in se dodaja v količini od 0,2—0,3 °/o na težo aluminatnega cementa v zamesno vodo. Uporaba: Siculit se uporablja z aluminatnim cementom povsod tam, kjer se pojavljajo udori vode, pri dreniranju močno vlažnih in mokrih obokov in sten s poroznimi ploščami za njihovo pritrditev in v tekoči vodi. Uporablja se z aluminatnim cementom tudi v močno agresivnih sufatnih vodah. Ne uporablja se s portland­ skimi cementi. VII. ZAKLJUČEK Vsi navedeni materiali so rezultat lastnega raziskoval­ nega dela, ki so bili financirani delno iz RS Slovenije, največ pa iz lastnih sredstev oddelka za cemente in silikate TOZD Inštitut za materiale v ZRMK. Materiali se proizvajajo v polindustrijskem obratu Zavoda. Uporabljajo se že dalj časa v gradbeni ope­ rativi in izkazujejo zelo dobre lastnosti. Uporabljeni so bili pri grajenju velikih objektov vsepovsod v drža­ vi. Posebno so primerni za revitalizacijo poškodovanih objektov. Z njimi je praktično možno izvršiti skoraj vsa dela in so dobro in kvalitetno nadomestilo za drage uvožene proizvode. mag. Stane Drolje, dipl. inž., hem. teh. mag. Damijana Dimic, dipl. inž. hem. teh. vod nogospod a rsko podjetje mari bor n .s o l .o . delovna skupnost skupnih služb 62000 Maribor, Ljubljanska 9 p. p. 243 telefon: 062 24 591 žiro račun SDK Maribor 51800-607-45821 Vodnogospodarsko podjetje Maribor sestavljajo naslednje temeljne organizacije združenega dela: TOZD VE Drava Ptuj TOZD VE Mura Murska Sobota TOZD Hidrogradnje Maribor TOZD Projektivni biro Maribor Delovna skupnost skupnih služb sozd zcp, ljubljana, n. sub. o. cestno pod jetje m aribor n. sub. o. 62000 Maribor, Iztokova ul. 30 poštni predal: 187 telefon: h.c. (062) 37 161 telegram: Cestno podjetje Maribor n.sub.o., s svojimi temeljnimi organizacijami - TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Maribor, o.sub.o. - TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, o.sub.o. - TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Ptuj, o.sub.o. - TOZD Gradnje, o.sub.o. - TOZD Projektivno tehnološki biro, o.sub.o. in z - Delovno skupnostjo skupnih služb gradi, rekonstruira, modernizira in projektira cestne objekte. splošno gradbeno podjetje konstruktor maribor s svojimi TOZD TOZD Gradbeništvo Maribor n.sol.o. TOZD Gradbeništvo Granit n.sol.o. Slovenska Bistrica TOZD Gradbenik n.sol.o. Lendava TOZD Opekarna n.sol.o. Lendava - Dolga vas TOZD Gradbena obrt - Klepovod n.sol.o. Maribor TOZD Mizarstvo n.sol.o. Maribor TOZD Gradivo n.sol.o. Maribor TOZD Kovinar n.sol.o. Maribor TOZD PTB - Komunaprojekt n.sol.o. Maribor Gradimo vse vrste objektov doma in v tujini, izvajamo inženiring industrijskih dvoran in upravnih poslopij, vključeni smo v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, projektiramo industrijske, upravne in stanovanjske objekte; v specializiranih temeljnih organizacijah pa proizvajamo peske, opeko, gradbene polizdelke ter kovinske in mizarske izdelke.