PRIMORSKI dnevnik n 2aiel Shajati v Trstu 19‘t5, "iegov »k PART|ZANSKI pa 26. novem- CerJ9 3 V Vasi Zakriž nad cik ^ ,'?1'„razmnoŽBn ha te^S,li' 0,1 5- a° 17- seP" tembra 1944 se je tiskal Gr,llskarni “Doberdob- v Q°vcu pri Gorenji Trebu-’ °d 18. septembra 1944 »Slove"1-'3 1946 v hskarni {rvsrssfis tizancJ6 ^dini tiskani Par- S k' DNEVNIK v za-u^njeni Evropi. primorsla JI dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 17 (13.847) Trst, nedelja, 20. januarja 1991 Z včerajšnjim ze drugim raketnim bombardiranjem Tel Aviva od začetka spopada Bagdad peha Izrael v vojno Amerika in Evropa prepričujeta Izrael, da je »neodgovor« najboljši odgovor na iraški napad Egipta ne bi motil morebitni izraelski vojaški odgovor, Sirija pa ne bo nasedla na »provokacijo« Vsi GTON, JERUZALEM .^ASHIN lem so. bile včeraj uprte v Jeruza-Vrh išč6r *zrae'sbt politični in vojaški vte Ce najprimernejši odgovor na nje TV] e drugo raketno bombardira-neizb : Aviva. Po začetnih izjavah »o Previ Zne® maščevanju«, pa bi lahko da bi Kg 9irši politični interesi, tako boljši ‘j Paradoksno »neodgovor naj-Busb °dgovor«. Ameriški predsednik Sv°i um Vr:erai ponovno zastavil ves diteij 9led in moč, da bi Izraelske vo-izfaeV. PrePrital, kako bi morebitna kou, a vojaška represalija nad Ira-kar tp aniajala protiiraško koalicijo, boij)ba ?.srednji cd) iraških raketnih j« prea tllranj Izraela. Svoje besede pa PošiijiT^dnik Bush okrepil s takojšnjo ta'skih u^^bh protiraketnih in protile-s>nofir. Dater'j patriot, ki so jih baje že H z b ^ustili. Kar pa je pomembnej-*ZVed erbairb je poslal tudi ameriške ''ajši ts,6: dako da bodo ta najsodob-Pfeden ?tiraketni sistem aktivirali; še J6ške tpK0C*0 usPos°bili izraelske vo-herp z bnike. Bush je Izraelcem obe-*etalskr?0K0vil’ ba bodo še stopnjevali bombardiranje vojaških ob- NADALjEVANJE na STRANI Zgovorna pričevanja beguncev iz Iraka EROS BIČIČ TEHERAN — Na severu Irana je še edini odprti mejni prehod z Irakom. Iz sosednje države so prišli semkaj številni begunci, ki so ostali brez sredstev in brez možnosti, da bi se vrnili domov. Prebivalstvo pa je po večini kurdskega porekla. Število beguncev je iz ure v uro večje. Doslej naj bi jih bilo 1.500, med katerimi tudi nekaj Jugoslovanov, ki so bili še do pred nekaj dnevi na delovnih mestih v Iraku, prišli pa so tudi nekateri člani vojaške misije OZN, ki so imeli nalogo, da bedijo nad izvajanjem mirovne pogodbe med Iranom in Irakom. »Že od prveha ameriškega napada na Irak mi je bilo jasno, da je Iraku usojen konec,« mi je priznal kapetan mirovnih sil in dodal, da je država v 24 urah nazadovala za sto let. »Toda udarili so s kirurško preciznostjo,« je histerično dodala žena nekega zagrebškega inženirja, »saj so zadeli vse, tako da ne bo več kamna na kamnu, mrtvih pa bo nešteto « Vsi begunci poudarjajo, da je v Iraku veliko pomanjka- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Izstrelitev manevrirne rakete tomahawk z ameriške bojne ladje Wisconsin (Telefoto AP) ^edsedstvo podaljšalo za 48 ur zapadlost ultimata o orožju Pozornost Jugoslavije usmerjena Predvsem v mednacionalne spore BOGO SAMSA PodH^A — Ameriška agencija »CNN«, ki je ? ^ Svoiirk-n° sPretnljala in spremlja vojno v Zalivu, je rn sko Ki °bdajami omenila tri resna krizna žarišča: dr^e ih iško z intervencijami sovjetske Rdeče ar-p 4ave, 'u9°slovansko v zvezi z ukazom predsedstva fj°Seže v ','^A odvzame nezakonito orožje in s tem Qrv&ški. ^?beh demokratičnih republikah Sloveniji in SUranj se kaže, da so bili črnogledi preroki tokrat ‘ s®9ih. sai ni nikjer nobenih znakov o vojaških tisk, CVi (4a zapari °Vni urad ie v imenu vlade včeraj sporo-DnriZtl0 pr-pri nitimat zvečer ob 24. uri, pozneje pa je p boljšajo , secistvo sporočilo, da je na prošnjo Hrvaške v^iUg p, apadlost ultimata za 48 ur. V Ljubljani pa je tjJJJii ni nf.Vl' znana stališča slovenske vlade, da v Slo-T Vrafati organizacij in da torej orožja ni o^ji dej o^Q?re^u trdijo nekaj podobnega. V Kninu so a0, ' PreclvkoZja' ^i so ga vzeli v kasarnah milice, del je Va4uV^at da Pa voditelj kninskih Srbov Raškovič za-' k"a Policij^ branila Miloševičeva JLA, ko bi hr-reš želela »vdreti« na to področje. V Ljubljani so bili že pred dnevi mirovni shodi. V Zagrebu so ga priredili na svojstven način. Peticijo za mir je v dveh dneh na poziv krajevnega radija in mater vojakov v JLA na Jelačičevem trgu podpisalo 64 tisoč državljanov. Poziv se sklicuje na ukaz predsedstva o vračanju orožja in zahteva, naj se politična vprašanja ne rešuje z vojaškimi sredstvi. Včeraj so peticijo s podpisi predali podpredsedniku Mesiču s prošnjo, da jo preda zveznemu predsedstvu, generalu Kadijeviču in sekretariatu za narodno obrambo. V Eleogradu je bila včeraj skromna manifestacija za mir, ki se je končala s prepirom s četniško razpoloženimi Sešeljevimi pristaši. Delegacija je odšla na veleposlaništvi Iraka in ZDA. Pri tem pa je zanimivo, da v Jugoslaviji ni bilo nobene nakupovalne panike, ali podobnih pojavov, ki so značilni za Italijo. Očitno so skrbi in pozornost usmerjene drugam. Med drugim k mednacionalnim sporom in prepirom, ki naj hi jih urejali s pogajanji med republikami. Ze napovedano razširjeno zasedanje zveznega predsedstva so premaknili s 25. na 28. januar, da se bosta lahko v miru sestala Miloševič in Tudjman in da bodo drugi dvostranski razgovori, med katerimi sta tudi napovedana razgovora slovenskega s srbskim in bosanskim vodstvom. Do takrat pa morata vsaj delno razplesti svoj zavozlani klopčič Markovič in njegova vlada. V petek ni bilo nobenega uspeha v razgovoru s slovensko vlado, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Minister De Michelis ob pomoči La Malfe kritičen do Occhetta RIM — Senat in poslanska zbornica bosta izjemoma odprta tudi danes, tako da bodo parlamentarci lahko neprekinjeno sledili razpletu dogodkov v Zalivu. Voditelji strank so »na straži« in na sedežih se vrstijo dežurstva. Pristojni komisiji za zunanje zadeve in obrambo bosta zasedali jutri popoldan v poslanski zbornici, v sredo pa v senatu, kjer se bo razvila razprava. Polemike zaradi glasovanja o vladnem ukrepu, da se tudi italijanski kontingent v Zalivu lahko udeleži oboroženih spopadov, pa se medtem še vlečejo. Republikanci in zunanji minister De Michelis neusmiljeno napadajo komuniste. De Michelis je komunistom dal vedeti, da bo »poraz Iraka in uničenje Sadama tudi poraz in uničenje KPI-DSL (Demokratične stranke levice)«. Komunisti z Occhettom na čelu mu vračajo milo za drago, češ da so se enako kot italijanski komunisti izrazili ameriški demokrati, francoski in španski socialisti ter britanski laburisti. »Samo v Italiji je tako stališče povzročilo smešno vojno besed in anatem,« ugotavlja tajnik KPI in pojasnjuje, da so komunisti vodili dosledno in odgovorno politiko, ne da bi De Michelisa ali La Malfo kdaj koli obsodili, da hujskata k vojni. La Malfa se ni pustil prepričati: »Occhetto je ujetnik Ingra-ovega "NE" in se je že zdavnaj odpovedal možnosti, da bi pozitivno vplival na politično dogajanje,« meni republikanski tajnik. Occhetto na te besede še ni repliciral, pač pa je proti De Michelisu nastopil Fabio Mussi, ki trdi, da »je vojna zahtevala svojo prvo inteligentno žrtev. Inteligenca sicer ni bila ravno na višku, čudi pa dejstvo, da je vojni prvi podlegel prav zunanji minister«. De Michelis pa kljub vsemu ohranja dokaj ostro stališče do vseh, ki niso podprli vladnega predloga in ni prizanesljiv niti do »oporečnikov« iz vrst vladne koalicije. Dejstvo, da so odločitev vlade o vojni v Zalivu obsodile osebe kot sta Formigoni in Sbardella, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Peru, šče potrdilo zaplembo ine družine De Megni 96 Al a*s3«ee M' Priziv staršev male-^egnija proti ukre- 5vS0KdnikivčerZapleni V9° kovino, b°do nv.- ] zavrnili. Utemelji-tedai bo19!’11 komai Jutri, in Un 9hi, Vi . Cvetnik družine De Ziv°toviWu ‘k Eettucciari, lahko k,119 kasaci ,Staja možnost za pri-oo ^eon ko s°dišče. zadoni zar-riVl 50 raz°earani in prat ne mirZaVrnitve' vendar ki Sr,Va- Oče a 6 nuditi nobenega rUqii ®k°č brc,1 J3, oktobra lam, je Pa Se šu«i-Prebde pare, v Pela' da so ugrabitelji zahtevali petnajst, morda celo dvajset milijard odkupnine. Eden od sodnikov, ki se ukvarja s preiskavo o ugrabitvi je dejal, da je moralo sodišče pač spoštovati zakon, vendar je priznal, da to lahko povzroči še dodatne težave ugrabljenčevi družini. Izrazil je tudi upanje, da bo končno napočil dan, ko bodo ljudje, predvsem pa prizadete družine, priznali, da je tovrstna odločitev edina možnost, da se končno zajezi to nečloveško zvrst organiziranega kriminala. Iskanje sledov za ugrabitelji so preiskovalci prekinili in se zaenkrat ukvarjajo le še s poizvedovanjem na podlagi doslej zbranih podatkov, ki pa so skrajno pomanjkljivi. Včeraj potrdili ameriško-sovjetski vrh čez mesec dni v Moskvi Glavna točka pogovorov pogodba Start MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Besmertnih je včeraj potrdil, da se bo že napovedan sovjetsko-ameriš-ki vrh v Moskvi redno odvijal od 11. do 13. februarja v sovjetskem glavnem mestu. Glasnik zunanjega ministrstva Čurkin pa je dodal, da bo pripravljalna konferenca prihodnji petek v Was-hingtonu, udeležila pa se je bosta namestnik sovjetskega zunanjega ministra Aleksej Obukov in namestnik ameriškega državnega tajnika Regi-nald Bartolomew. Poleg njiju bodo prisotni še izvedenci, ki pripravljajo skupen dokument o pogodbi Start, ki predvideva petdesetodstotno zmanjšanje strateškega orožja s strani obeh svetovnih velesil. In prav pogodba Start bo glavni argument pogovorov Busha in Gorbačova (na sliki AP) na skorajšnjem ameriško-sovjetskem vrhu. V Litvi, Latviji in Estoniji je spet nastopilo zatišje pred viharjem Napetost se počasi seli na sever Vilnius miren teden dni po pokolu RIGA, VILNIUS — V sovjetskih republikah Litvi, Latviji in Estoniji trenutno vlada mir, ki pa je poln napetosti. Latvijski radio ni poročal o nobenih spopadih ali odpošiljanju padalcev, vendar pa se ni niti diplomatska dejavnost premaknila z mrtve točke. Litovski predsednik Landsbergis je tako novinarjem izjavil, da se ni telefonsko pogovarjal s predsednikom Gorbačovom, ker se slednji ni odzval njegovemu pozivu. Prav tako se ne premaknejo z mrtve točke pogovori med sovjetskim predsednikom komisije za narodnosti Grigorijem Tarasijevičem in predstavniki litovskih vojaških in civilnih oblasti. Glasnik litovskega parlamenta Azhubalis je še dodal, da teden dni po pokolu pred radiotelevizijskim sedežem v Vil-niusu, ki je zahteval 14 mrtvih in 160 ranjenih, še vedno pogrešajo 37 oseb. Dodal je, da je bil ukaz za napad napisan na anonimnem vojaškem dokumentu brez podpisa. Včeraj se je končno zmanjšalo število tankov, ki stražijo sedež radiotelevizije v Vilniusu, izpred stavbe pa so končno odstranili razbitine vozil, ki so bila poškodovana pred tednom dni. V notranjosti stavb pa so še vedno nastanjeni padalci redne sovjetske vojske. V Vilnius že nekaj dni spet prihajajo dnevniki, ki pa jih tiskajo v drugem največjem litovskem mestu Kaunas, saj je Dom tiska v Vilniusu še vedno neuporaben za tisk, saj so ga v napadu pred tednom dni zelo poškodovali. V razmeroma in navidez mirnem Vilniusu pa litvanski nacionalisti nadaljujejo s straženjem in z ojačevanjem stavbe krajevnega parlamenta. Predstavniki slednjega so odposlali Gorbačovu protestno noto, v kateri protestirajo za nekajurno aretacijo in zasliševanje litovskega poslanca Po-vilionisa s strani vojakov rdeče armade. Včeraj se je oglasil tudi predsednik latvijskega parlamenta Gorbunov, ki je med neko tiskovno konferenco dobesedno dejal, da »če Gorbačov ni sposoben nadzorovati in preprečiti nasilja posebnih enot sovjetskega notranjega ministrstva, bo vlada republike Latvije prisiljena braniti svoj narod in reševati ta problem na svoj način.« Napetost se počasi premika proti severu. V glavnem estonskem mestu Tallinu dvigajo tiste barikade z železobe-tonskimi bloki, ki jih v ostalih pribaltskih deželah rušijo. Včeraj so najprej zavarovali stavbo estonskega parlamanta, kar je vodja rdeče armade v Tallinu, viceadmiral Belov imenoval enostavno za provokacijo. O problemu pribaltskih dežel se je oglasil tudi poljski predsednik Lech Walesa. Dal je namreč daljši intervju italijanski tiskovni agenciji ANSA, med katerim je dejal, da je »razkroj« Sovjetske zveze v več suverenih držav »zgodovinska nuja«, za uresničitev katere je le problem časa. Ljubljana: Spetič orisal zakon mejnih območij Pred kratkim odobreni zakon o stimuliranju gospodarskega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja severovzhodne Italije z deželami srednje in vzhodne Evrope ter Balkana je izredna priložnost za Slovenijo, tudi v luči procesa njenega osamosvajanja in integriranja v širšo evropsko skupnost. To je poudaril v Ljubljani gospodarskim izvedencem in menežerjem senator Stojan Spetič, ki je aktivno sodeloval pri oblikovanju omenjenega zakona in tudi programa »Pentagonale«, s posebnim poudarkom na posodobitev cestnih in železniških infrastruktur po slovenskem ozemlju na osi Trst - Budimpešta. Spetiča je v Ljubljano povabila »vlada v senci«, srečanja pa se je udeležil predstavnik Peterletove vlade, minister za prevoze Mrak. Pozneje se je Spetič sešel tudi z voditelji Stranke demokratične prenove. Na srečanju s slovenskimi gospodarstveniki je Spetič podčrtal misel, da vodijo vsa pota sodelovanja iz severovzhodne Italije proti srednji in vzhodni Evropi ter Balkanu skozi Slovenijo in je zato velika možnost uveljavljanja njene specifične vloge, kakor tudi verjetnost, 4a bo prav sosedstvo omogočilo več skupnih pobud s pomočjo finančne družbe iz Pordenona, kakor tudi dejavnost v tržaškem finančnem in valutnem »off shoru«. Spetič je poudaril, da nova zakonodaja odpira Trst in mejna področja naše dežele tudi slovenskim investicijam, pomembno pa je tudi, da mešana podjetja nastanejo tudi v Istri in tako omogočijo italijanski manjšini, da si ustvari lastno gospodarsko osnovo. Z globami in kaznimi proti navijanju cen živil RIM — Prehrambno-nakupovalna mrzlica se je nekoliko polegla, naravnost podivjala pa je strast po čimvečjem lahkem zaslužku. Številni lastniki trgovin z jestvinami in upravitelji marketov predvsem v srednji in južni Italiji so se kaj kmalu znašli in neupravičeno navili cene tistim živilom, ki so jih ljudje najprej razgrabili. Združenje potrošnikov je ugotovilo, da so trgovci ponekod podražili sladkor tudi za 700 lir, kavo (povprečno za 800 lir), sol. in olivno olje, dražje pa so tudi testenine. Stvar se je že tako razširila, da so nekatere občinske uprave dale na razpolago posebno telefonsko številko, na katero potrošniki lahko kličejo noč in dan in prijavijo zlorabe in goljufije. Izkazalo se je, da so nekateri trgovci prodajali sol in sladkor, ki ga je povsod primanjkovalo, samo »stalnim« odjemalcem, priložnostne stranke pa so ga dobile le po »zaokroženi« ceni. Cene pa so navili celo krošnjarji in branjevke, ki na tržnico prinašajo pridelke iz domačega vrta. Da bi zajezilo ta nesprejemljiv pojav, je notranje ministrstvo pooblastilo prefekture, naj kršitelje reda kaznujejo. V primeru, da so prekrški res hudi, pa prefekt lahko odredi tudi začasno zaprtje prodajalne. Vabilo Združenja potrošnikov, naj občani prijavijo primere zlorabe, ostaja povsod še veljavno. Pooblaščeni tržni inšpektorji so namreč potrdili, da so prehrambna skladišča dobro založena, zato je polnjenje domačih shramb popolnoma neumestno. Ekspertize potrjujejo: Rome in orožnike ubila ista puška BOLOGNA — Vse kaže, da so vse kriminalne podvige zadnjih mesecev v Bologni opravili z isto puško. Domnevo so vsaj delno in neuradno potrdile tehnične ekspertize znanstvenega oddelka italijanske policije na kroglah, ki so ubile tri karabinjerje in rome ob napadih na nomadske tabore. Po neuradnih novicah gre za avtomatsko puško beretta tipa SC70 ali AR 70 (civilna ali vojaška verzija), ki je orožje »specialistov« in ki se ga krimi- nal še ni posluževal. S to puško naj bi bilo ubitih 7 oseb, 12 pa ranjenih Če bodo dodatne ekspertize potrdile domnevo (rezultate bodo izročili sodnikom v teku tedna), bo dokončno potrjeno, da so zločini delo iste tolpe. Prav zato so preiskovalci raztegnili tehnično preiskavo tudi na krogle, ki so jih uporabili v nekaterih drugih zločinih, med katerimi umor Prima Zecchija, ki je bil ubit med poskusom ropa, in na rop z bombo v poštnem uradu v Ul. Emilii v začetku lanskega leta. • Bagdad peha jektov v Iraku, ki bi lahko ogrožali Izrael. Ob tem je zgovoren podatek, da je Pentagon sinoči sporočil, kako so v treh dneh vojne izvedli kar 4.700 letalskih napadov na Irak. Za primerjavo naj navedemo, da so v najbolj vročem obdobju vietnamske vojne izvedli le 1.400 letalskih napadov v dveh tednih. Da pa ne bi bilo dvomov, so proti iraškim raketnim transporterjem kljub belemu dnevu poslali britanske lovske bombnike, ki so jih baje uničili. To pa še ne zagotavlja varnosti, ker ima baje Sadam Husein še nekaj takih transporterjev v podzemeljskih silosih in v predorih. Pentagon je včeraj priznal, da je uničil le del iraškega zračnega potenciala, ker so Iračani dobršen del svojih letal poskrili v podzemeljske hangarje, a so neuporabna, ker nimajo več vzletnih stez. Protiiraška koalicija gospodari torej nad iraškim zračnim prostorom, a sedaj ugotavlja, da mora voditi račune z izredno žilavo iraško protiletalsko obrambo. Kot običajno so podatki o žrtvah protislovni. Medtem ko so včeraj Američani navajali, da je koalicija do sedaj izgubila 10 letal in 18 mož, pa Bagdad navaja nekajkrat višje številke. Ob tem pa je zanimiva vest, da je ameriško zunanje ministrstvo včeraj poklicalo iraškega veleposlanika Halida al Ševaiša in mu izročilo noto, v kateri Irak spominjajo, da je podpisal ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih. Po začetni evforiji pa se v Pentagonu že zavedajo, da bo vojna po vsem sodeč dolgotrajna. Obrambni minister Dick Cheney je pooblastil vpoklic 200 tisoč rezervistov in pripadnikov narodne garde. Washington bodri le spoznanje, da je protiiraška koalicija trdna. Kairo je namreč včeraj uradno sporočil, da ne. bo spremenil svojega zadržanja ob morebitnem izraelskem vojaškem odgovoru. Asadov režim pa je bil kar ciničen, ko je navedel, da ne bo nasedel na iraške »provokacije«, s katerimi skuša Bagdad razbiti protii-raško koalicijo. Za Damask je iraški raketni napad na Izrael le »teatralna gesta«. Vseeno pa Damask priporoča Izraelu, naj bo njegov odgovor »po možnosti enako težak kot Iraški«, pa ne bo večjih zapletov. S vojnega prizorišča so včeraj sporočili, da so ameriški marinci ob pomoči kuvajtskih enot osvobodili nekaj pomorskih ploščadi pred kuvajtsko obalo in zajeli 12 iraških vojakov. • Pričevanja nje in da so trpeli hudo lakoto. Komaj so prestopili mejo, so navalili na ne-številne trgovinice, da bi nakupili hrane. Toda večina je imela samo iraške dinarje, ki jih nihče ni hotel sprejeti. To je po svoje najbolj značilen pokazatelj razpoloženja ljudi. V Teheranu praktično ni občutiti vojne. V nekaterih četrtih so polvojaš-ke enote, kar pa ni nič nenavadnega po zmagi islamske revolucije. Občasno manjka električni tok, a tudi to je nekaj običajnega. Na poti iz Teherana k severni meji so stalno prisotne kolone oklopnih vozil. Iranski vojak nam je obrazložil, da je severna meja še vedno vojno območje. Na vprašanje, ali je mogoče, da bi Iran uporabil te enote, je vojak odgovoril, da je njegova država v tej vojni nevtralna in da se ne bo premislila. Nekaj ur prej pa sem se raz-govarjal s starejšim moškim, nekoč funkcionarjem šahovskega režima, ki je bil povsem drugačnega mnenja. »Verjemite,« mi je šepnil na uho, »Iran ne bo zamudil priložnosti. Komaj bo Sadam Husein na kolenih, mu bo zabodel nož v hrbet in si bo prisvojil vsaj Basro.« Obstajajo pa tudi drugačni pogledi. »Muslimani smo en sam narod,« trdijo nekateri mladi gorečneži, »en sam velik narod in ni je sile, ki bi nas lahko ustavila. Naši voditelji na to včasih pozabljajo in se opredeljujejo za čudna zavezništva, ne da bi upoštevali volje ljudstva. Sedaj, ko je Izrael v vojni, ni kaj pomišljati in izbirati.« • Pozornost v ponedeljek pa bo še trši oreh v Srbiji. V razpravi sta dva povsem ločena koncepta: Slovenci vidijo v Markoviču samo še zapuščinskega uvravitelja, čeprav bi morebiti še pristali na trden dinar. Srbi pa vidijo rešitev v zvezni vladi, ki naj plačuje njihove dolgove in zavoženo gospodarstvo in - ker drugače ni mogoče - tudi z razvrednotenim dinarjem. Mnogo se govori o ponovni devalvaciji dinarja, ki naj bi privedla vsaj k omejeni konvertibilnosti, saj so sedaj vse operacije praktično ustavljene. Ob tem pa se zastavlja tudi osnovno vprašanje. Narodnna banka Jugoslavije je namreč uradno ugotovila, da so republike posegle s pomočjo primarne emisije za 15,5 milijard dinarjev v zvezno blagajno. Največji kos si je od- Kosovo se ozira v novo Albanijo Kosovo doživlja dramatične preobrate. Ni še minilo deset let od časov, ko so albanski voditelji na Kosovu sanjali o tem, da bo Priština prestolnica vseh Albancev na Balkanu. Tako se jo tudi gradili. Iz denarja, ki ga je dajala cela Jugoslavija, da bi Kosovo hitreje napredovalo, so zidali palače, namesto da bi ustvarili več novih delovnih mest. Danes pa so oči kosovskih Albancev obrnjene k Tirani. Novejša zgodovina Albancem očitno ne privošči miru. Med drugo svetovno vojno je bilo Kosovo nekaj časa priključeno Albaniji. Po vojni je bil režim v Albaniji trdo stalinističen, Albanci na Kosovu so uživali visoko stopnjo avtonomije, ki je začela preraščati že v pravo državnost. Zato je tudi precej prebivalcev Albanije pobegnilo v Jugoslavijo. Srbi so te begunce ves čas imeli na sumu, da so v resnici albanska peta kolona v Jugoslaviji. Odkar je Albanija krenila v gospodarske in politične reforme, Albancem v Jugoslaviji, zlasti na Kosovu pa je vse težje, se tokovi politične misli hitro obračajo. Združevalna točka Albancev postaja Tirana. Albanci na Kosovu imajo zares precej tehtnih razlogov, da so čedalje bolj pozorni na dogajanja v Albaniji. Na drugi strani meje, se veliko govori o človekovih pravicah, o večstrankarskih državnih volitvah in drugih svoboščinah. Na Kosovu pa zapirajo albanske šole, preganjajo zdravnike, odpuščajo z del Albance, gospodarstvo tone in mnogim Albancem grozi lakota. Nekoč zelo enotna albanska opozicija dobiva nevarne razpoke. Premožnejši Albanci še vedno vztrajajo pri bojkotu srbskih oblasti, revnejši pa ne morejo več preživljati svojih velikih družin in bi v tej skrajni sili bili pripravljeni izraziti lojalnost do srbskih oblasti na Kosovu, samo da bi prišli do kruha. Albanski politiki so se zdaj znašli v precepu. Zmerno krilo sodi, da je še vedno čas za politične poteze, pri čemer bo drago plačal, kdor bo vlekel napačne. Radikalno krilo pa sodi, da bi morali kosovski Albanci prisiliti Srbe k dialogu. Pasivni gandijevski odpor po njihovem mnenju ne učinkuje več. Navzlic pritisku srbskih oblasti, ki ne izbirajo sredstev pri pacifikaciji Kosova, zmeraj bolj glasno zahtevajo republiklo Kosovo in napovedujejo, da bodo prej ali slej vsi Albanci skupaj vstopili v svobodno Evropo. Srbi imajo v svoji zgodovini, na katero so silno navezani, polno razlogov, da proglašajo Kosovo za »zibelko srbstva«. Albanci, ki tvorijo skoraj devetdeset odstotkov kosovskega prebivalstva, se sklicujejo na svojo številnost in terjajo sa- mostojnost. Po njihovem mnenju so podobno kot nedavno Nemci narod, ki živi v dveh državah. Torej imajo pravico do združitve, ali Pa jugoslovanski del Albancev vsaj do svoje republike. Srbi odločno odgovarjajo, da so Albanci na Kosovu zgolj manjšina in imajo samo pravice, ki gredo manjšinam povsod po svetu. Vendar jim zdaj še te jemljejo. Zato so tudi vse delegacije iz Evrope in Amerike, ki prihajajo na Kosovo, kritične do ravnanja srbskih oblasti. Tako v ZDA kot tudi v nekaterih evropskih državah zadnje čase celo predlagajo, da Srbija tudi zaradi ravnanj na Kosovu ne bi več dobivala menda-rodne denarne podpore. Pri tem svet ne podpira toliko albanskih teženj, da bi Kosovo postalo republika, kot je kritičen do kršenja človekovih pravic. V jugoslovanskih razmerjih so prišli kosovski Albanci v paradoksalen položaj. Bolj kot v tej revni pokrajini vre, manj se sliši o njih. Ko so republike skupaj z državnim predsedstvom federacije poskušale določiti pogajalce o usodi zvezne države, spoh niso bile pripravljene govoriti o udeležbi Kosova za pogajalsko mizo. Nič ni pomagalo rotenje kosovskih predstavnikov-Prevladalo je soglasno mnenje, da imajo pravico do stola za pogajalsko mizo samo republike. Sporno je ostalo le, ali bodo dobili poseben sedež zvezni organi, za kar se zavzemata Srbija in Črna gora. Republike so’ očitno močno zaposlene s svojimi skrbmi. Albance na Kosovu prepuščajo Srbiji, tako da se celo tujina danes bolj ukvarja s Kosovom kot jugoslovanske republike. Nehale so tudi vplačevati v poseben zvezni sklad za ne' razvite, iz katerega je polovica vsega denarja dobivalo Kosovo-Pokrajina je razen tega dobivala denar za javne službe iz zveznega proračuna, vendar je federalna blagajna zdaj prazna, saj republike zadržujejo zvezni denar na svojin računih. Vse breme nerazvite P°' krajine je na Srbiji, ki pa je pcaV tako na robu bankrota in ima komaj še toliko denarja, da vdržuie policijski aparat na Kosovu. Tako bodo tudi gospodarski razlogi prej ali slej prisilili Srbijo, da se bo začela pogovarjati z Albanci-Če bo to pred morebitnim spl°s nim spopadom na Kosovu, bo cen toliko manjša. Nikoli pa ne bo do segla, da bi Albanci postali dom Srbi. Lahko da bodo lojalni držav Ijani, toda le ob veliki avtonomij in s pravico, da živijo v skupne kulturnem in delno tudi gospoda ^ skem prostoru z Albanijo. Vend je čedalje manj ljudi, ki verjamel ' da bi se lahko zgodba o Albanci na Kosovu tako srečno iztekla. BOŽO KOVAČ rezala Srbija, ki je z znanim vdorom vzela in porabila 10,4 milijarde din, sledi Vojvodina s 3,5 milijarde, toda 1,8 milijarde si je »izposodila« tudi Hrvaška. Bodo ta denar vrnili, kar bi bil edini porok za trdnost dinarja? To je praktično nemogoče, saj se bliža ponovni plačilni dan za izplačevanje pokojnin, za redne plače in druge izdatke. Srbija pa zaostruje svoj fiskalni sistem preko vsake mere, gospodarstvo propada, stroški za okupacijo Kosova naraščajo in ni izgledov za normalno reševanje težav. O vsem tem bo razpravljala slovenska skupščina v torek in sredo, ko naj bi bil na dnevnem redu tudi zakon o Narodni banki Slovenije in z njim tudi pričetek ustvarjanja lastnega slovenskega monternega sistema. Vse kaže, da tokrat ne bo novih težav in strankarskih sporov, ker je Demos na svojem četrtkovem zasedanju za zaprtimi vrati menda sklenil, da vladne krize ne bo, da bodo ostali vsi ministri na svojih mestih in da je sedaj dovolj dela in težav in ni mogoče sprožiti zapletene in politično kočljive spremembe, ki bi pomenile spremembe tudi v političnih odnosih v vladajoči slovenski koaliciji. Kot smo že poročali, gre za spopad med laično in katoliško skupino znotraj Demosa in za usmeritve glede nekaterih osnovnih zakonov, kot je zakon o lastninjenju, o denacionalizaciji, o stanovanjih in podobnem. Seveda pa vse to ne gre brez posledic in hudih polemik znotraj strank Demosove koalicije. Zlasti so razklani in polemični zeleni, tako da je včeraj odstopil predsednik Brumen in bo njegovo mesto ponovno prevzel član predsedstva Plut. Nekateri zeleni so bili kritični in napadalni do sV°J'a[ija' nistrov, ki niso izpolnili pričako oV-tako da se ne izvajajo nekatere ne programske obveznosti zelen1 • De Michelis podprla pa sta jo Foa in Giolibj'n* navdušuje, kajti »Formigoni m razumel zadeve, Sbardella pa v jflisl'1, misleče bitje, zato je nemara P -tej.' da je policijska akcija pod P°'ir„0\ 'A V_1U j C JJVJIll_.LJ.3IYU. UXYV_ AJ U pj- ^ fpO , j stvom OZN neke vrste \ -grad1^. litve bi lahko. odgovoril sam° 0^, ljudi k mobilizaciji, tudl ara0L, splošne stavke. Vabilo pa n saj s,j pira novo polemično P°9 ,Lo Pr° komunisti in sindikat 0(^ 0hoja. „,I zlorabi te oblike delavskega La Malfa pa se je včeraj 1 tudi ob poročanje novinarje 0br3 ■ Zalivu. Dejal je, da jim na braj bere, kako trpijo, ker rll0drugi; % stvari, ki jim jih vsiljujejo orji, rektor Curzi mu je takoj oag teb o edino, kar je mogoče brati 1 nep'.L razih, je utrujenost od dolg y p0va. kinjenega dela. La Mano j naj svoje pikro ugotavljanj da studiu, kar bo tajnik PRI *en ob prvi priložnosti. U), — Od libijskega Tripolisa do ujj reJ®nskega Nouakchotta je ves »vpsr ^ Osk prežet od nepopisnega de u- ne toliko zaradi gmotne ško-Izrae]1 50 i° iraške rakete povzročile Uont U' temvet zaradi »Zgodovinske« Igtjt0)'11''6, da so Arabci prvič v 40 Izrini ^otllkardirali Tel Aviv in da je »Nenlla0116110 Strah<<’ n - slede na razvoj vojne v Zalivu [ --1 V V v n vor rnoret)itni izraelski vojaški odgo-ni^pi®^ Parizu izjavil neki predstavit,,., .O, »arabski narodi bodo večno vrnil i111 ^adamu Huseinu, da jim je ^ tast in upanje.« irlIl0^nia9rebskih državah so ljudske tianiBH*, svoje veselje na pro- »erisicv, mani{estacijah, ki so se marrieriŠkih Pade*^6 izrodile v protifrancoske izda iasniini obrisi sovraštva do vse-zahodnega sveta. festant)re^v^erai^niim 50 tisoči mani-je Mn ov v Slavnem mestu Mavretani-Veseli Uakck°ttu dali duška svojemu hodnjl tak° da se je več kot tisoč za-Posiaa..ov zateklo v francosko vele-narj6vls^v° v varstvo francoskih legio-i® Pa i Naibolj množična manifestaci-iz drž]e včeraj bila v Alžiru. Oblasti so Pike iz9nale vse francoske dopis-dong: eš. da ne poročajo objektivno o *aiPski c v Magrebu in Zalivu. Is-tudj vn. Unbainentalisti so v Alžiru Predstglrab v francoska gospodarska Pos^ništva, ne da bi varnostne sile daniej.,'f° uveljavitvi islamskih fun-Postaj-, a,lst°v na nedavnih volitvah 0dpov. . ,ej jasno, da se je Alžirija ustavlhaala svoji laičnosti in skuša za-bhih s , Verski in nacionalistični iz-TiSox-oncesijami fundamentalistom. skern t 50 st°plli na ulice tudi v libij-Paj Se riPolisu, a tu so ob zahtevah, *Z ^aliv a“°bril imperialisti umaknejo Pjorai .a' ubenem poudarjali, da bi se tpiruj iojj }ra^ umakniti iz Kuvajta. a0 “ljub ar^^one botrovalo Gadafije-9®Pla ij,0silInje<< nad popularnostjo Sa-Sk’ vodHSfiria' ^ sedanji krizi je libij-^Piirjen 6 j odigral zanj čudno vlogo ' ^ sq a 9a državnika, ker je spoznal, 1,1 da aoske množice nanj pozabile .^aifjjg^uj idol Sadam Husein. 5ier je , ‘ unizija se je poleg Maroka, 'Ppirn rv,19 • ^asan It- zagrozil more-''JPpl fn aPifestantom z izrednim sta-r°dee p 2 vojnim zakonom, po vsem t^P sfa?3.v Magrebu postavila po ?Požir nat'z^ranemu piru arabskih kt4in« Prvo siPdjgv Pdpo rjg0’.. Pa so oblasti dovolile, Ma^j nZae' ba se ni izrodila. w dsedmwlemov ie imel egiptovski Prot; ■'?barak' ki ie sprožil pra-jPi ker <■ 1 lsianiskim fundamentalis-ri'' ^Uiurif Pe ljudskih manifesta-sp za p111 niso še namreč pozabili, da'* b®ku 6110 obrekanj niorali poma-v bit,V Vojui z Iranom, da se se-»i alicija tvu veselijo, da protiiraška %lCa o kateri je tudi Irak, tolče A.^Pdi sj adaina Huseina«. si n« u . Predsednik Hafez el Prat"*ia nas?r 9lave’ sai do sedaj z ak 6sl' tak Sdletn zadušil vsak ljudski v cjj, ker .0 de se ne boji ljudskih re-ejri® ob m I-)ajnask pokazal razume-odnQ°orvebitnem »omejenem izra dčn 4 ktaliaU^ačen ie Polozai jordan-bija m Poz1Vl, Useina' ki je v drama-Oj; stOri]a VU Poudarjal, da je Jorda-dvnsP°Pad uei da.bi preprečila seda-bto bo boji aaetndski suveren se ne-tež, ZaVeda Za avoj obstoj, ker se doki ^e9a noj da mora pluti s tokom dam Oznar, an,iepolitiene9a položaja, 0i>talSeta rast islamskega fun-tin^tkov nia ln dejstvo, da je kar 70 le9ovih podanikov Pales- S(wa voj^o02^ na džihad, islamsko 9a ?,rej skrair,Sem muslimanom sveta, ®ični« i10 uevarni. Do nedavne-adam Husein je preko v6f- Irka na°-e verske korenine in “ l^a manifestacijo skupine so razgnali s silo, drugo, a ru« na iraško bombar- „T‘U« <=. ,--- ncuavnc- .°dkrii „adam Husein je preko ‘rka na °Je verske korenine in ' Vf>«,'5a srpr Custva muslimanskega °krat,vi og2j 0 Pa do sedaj ni naletel Sjat./Pi drža V edini muslimanski te-<‘ah Sa^1'v Iranu, že res, daje laso c Uapsv ICalhali, radikalni po-anai st0nn9a medžlisa, pozval ob-?st®l k*ie9ov 1? V voino na strani Ira-' 'Srng^z od7f°Z1I ie P° vsem sodeč 0 rna a' Tudi včerajšnje pro- P°Zabnakih 6on eiStaciie se ie udeleži-*91ni »'.siotisn^ ludi- Iranci še niso HbsWaibi z ir f|V' k* so padli v osem-S.> na ukom, da bi mu sedaj NC' le &č' Da Pa ne bi bilo e n.'Za S„— nski zunanji minister Iran" Sarn £?ei 9®li. Jfak tudi v primeru, L^ZeJ^adi t.Pdulacijt začel razpa- d® bj j* v doa.®vt.ralen in da ne bo ka"n> zadiie 5e i z6keii snrp'18*'9, da bi prišlo do h,)ava JnlibviH„emembe v geopolitič-k*rskib ‘barsifp Zabvske regije. Taka dn°blasti ? spominja na izjavo a prototip kolesa, katerega P°y ejiak ^ tem Vladimirja Markoviča v® nar,™, ,rr,rr,iVa HnceŽB 203»* naporu voznika doseže hitrost kot druga kolesa. EUROCARD V aibas"; 5 zuma podlagi nedavnega SP° c,,roC^a^ al' žavno banko v Tirani je c ^ n3 j. tegnil zdaj svoje delovanje ^ ptiP^ banska tla. Računajo, da .-,311] ce njih dveh letih izpeljal konvencij in razdelil m .c približno tisoč kreditnih Ka Furlanija se že pripravlja na vzhodnoevropske goste LIGNANO — Kako se odzvati rastočemu dotoku turistov iz vzhodne Evrope? O tem so razpravljali na seminarju, ki ga je organi-p1 ral videmski Ecostituto ' Aurelio eccei" včeraj v priznanem furlan-kem obmorskem letovišču Ligna-•r0 pod pokroviteljstvom deželne uprave. Posvet je vodil deželni ve to valeč Zelenih marjetice Re-ato Vivian, zaključke pa je požel podpredsednik deželnega od-0ra Gioacchino Francescutto. sle navecllJ1 predsednika lignan-T 6 luluviščarske ustanove Carla , eghila je prišlo lani letovat sem-aj že 56.000 vzhodnih Evropej-1®V: letos pa jih pričakujejo še en-rat toliko. Zavod Peccei je pri-v.V)Vl* Promocijski načrt, ki pred-aova niz konferenc, turistični ouič v treh jezikih (češčini, po- ljščini in madžarščini), radijske oddaje za te turiste in poseben informacijski center, ki bi poleti deloval vseh 24 ur. Navzoči zastopniki češkega in slovaškega ministrstva za turizem Jiri Cech in Jama Kotova ter praškega Dialog-tura Miroslav Skalicka in madžarski turistični delavec Bela Zimon-yi so se zavzeli za uvedbo posebnih diferenciranih aranžmajev za prišleke z Vzhoda in za podporo pri prenovi turističnih struktur v njihovih državah in to tudi v sklopu ustreznih programov v okviru Pentagonale. Nanjo se je navezal tudi podpredsednik Francescutto, ki je omenil v tem oziru še novi zakon za razvoj obmejnih območij in obljubil deželno zaslombo načrtu inštituta Peccei. Gioacchino Francescutto Na deželnem letališču Ronke Danes bo krst letalske družbe Air Dolomiti VIDEM — Včeraj so predstavili v Vidmu novo letalsko družbo Air Dolomiti, ki jo je ustanovilo jeklarsko podjetje Leali. Njeno izhodišče bo letališče pri Ronkah, vzdrževala pa bo zvezo s severnimi in srednjimi predeli Italije ter s srednje in vzhodnoevropskim zaledjem. Kakor sta napovedala predsednik oziroma pooblaščeni upravitelj družbe Alci-de in Giacomo Leali, bodo novo družbo uradno krstili že danes na ronškem letališču, a jutri bo od tod poletelo prvo letalo na progi za Genovo, ki jo bodo vzdrževali štirikrat dnevno. Gre za letalo boeing dash 8 serije 300 kanadske izdelave, ki premore 30 potniških sedežev. Matično podjetje Leali je bilo že doslej prisotno na ronškem letališču z 20 tehniki in lastnim hangarjem za razna vzdrževalna dela, sicer pa ima tudi še družbo Alitaxi v Milanu Linate. Ribe le niso izginile iz Piranskega zaliva re9a ■ Ribiški incident, do kate-kem y Prišlo minuli teden v portoroš-rezervatu, še ni pojasnjen, ko Sluu°m0rs^e milice iz Kopra Mir-teinej; n nam ie pojasnil, da bodo o^rnu javnemu tožilstvu podali njQ ° faradi suma kaznivega deja- > 'r>rei°?°™yc! tuje ^ari (raztrgajo b>°dal pa je, da dokončno sPloh L^Potovili kako, koliko in če so V0(J.Ile rnreže potrgane. Povertni P°rnorske milice nam je tudi sebnj r 'u^a. Zlatko Novogradec (za-Ves(j; . iz Pirana) ni nikogar ob-(7ierQVfl,h' pomorske milice), da na-ie Poioy°vih. Po Slokanovem mnenju nju ji Zal' v rezervatu in pri oddaja-nPvnn°-ni za opravljanje ribiške vPnske°Sti vse Preveč neurejen. »Slo-^ičev l raorja je premalo, ali pa je ,e renj«,.°raj desetkrat preveč, saj jih t'i'Jljorntnranib več kot 400. Zdaj ugo-°; ria dobivajo dovoljenja za 5,0ven*wc^ v drugih neobmorskih, občinah, kar seveda ni v ____ ,u z zakonom, prispeva pa k večjemu neredu. Nadzor nad izvajanjem zakona o morskem ribištvu bi moral opravljati ribiški inšpektor, ta pa je v primeru Obale hkrati tudi veterinarski inšpektor in vsega svojega dela preprosto ne zmore,« meni Mirko Slukan. V Delamarisu so nam podrobneje pojasnili, zakaj je po njihovem mnenju Zlatko Novogradec kršil predpise. Preden bi šel na ribolov, bi moral obvestiti občinski upravni organ oziroma zastopnika tega upravnega organa (pa tega menda ni storil), ne bi smel bi loviti preblizu splava s kletkami, v katerih Delamaris goji brancine. V Delamarisu so tudi prepričani, da je bila oddaja možnosti ulova cipljev v rezervatu prav temu ribiču neprimerna že zato, ker so menda tega zasebnega ribiča v preteklosti pomorski miličniki že večkrat zalotili zaradi nedovoljenega ribolova v rezervatu. Ob tem pa moramo zapisati, da je pri oddaji ulova cipljev odločala občin- ska komisija, v kateri je sodeloval tudi predstavnik pomorske policije. Vodja splošno-kadrovskega sektorja iz Delamarisa Mojmir Suhar trdi, da pogodbe z Delamarisom ni mogoče kar tako prekiniti, kot je to storil piranski občinski izvršni svet, in ulov oddati drugemu. Končno so Delamari-sovi čuvaji vso jesen nadzirali in čuvali rezervat (kolikor se je to pač dalo) in na ta način prispevali, da se je jata cipljev sploh zbrala oziroma, da je niso pregnali. To je bil seveda zmeraj skoraj najtežji del posla — čuvati rezervat, poskrbeti, da se ribe zberejo v miru in jih izslediti. Nemogoče pa je po nekaj mesecih jesenskega čuvanja rezervata Delamarisu kar odvzeti vse pravice, pač pa bi po besedah Mojmirja Suharja, morala občina postaviti odpovedni rok in poskrbeti za ustrezno nadzorno ali čuvajsko službo. »V trenutku, ko je z nami prekinila pogodbo, bi namreč Delamaris lahko dvignil roke. Takrat pa bi šele prišlo do pravega ropa.« Že ves čas je jasno, da nepravilnosti niso bile samo na eni strani. Zanimivo je, da je kar veliko pričevanj, ki potrjujejo, da so bili tudi med Dela-marisovimi ribiči krivolovci. In prav nedavno so v tem podjetju suspendirali enega ribiča, ker je nedovoljeno lovil v rezervatu. Tudi občina ni znala urediti vseh formalnosti, da do podobnih zapletov ne bi prišlo. Vsekakor je čuvaj, ki je zavozil čez že vržene mreže, prekoračil svoja pooblastila, saj je tako že kaznoval morebitnega kršitelja predpisov. Zanimivo pa je, da so se ciplji zdaj (nenadoma) spet pojavili. Mnogi trdijo, da ciplji niso nikoli izginili iz Piranskega zaliva, temveč, da je taka razlaga ustrezala posameznikom, ki so medtem skrivaj kar pridno polnili svoje mreže. Zdaj so v občini dosegli vsaj to, da so »priklicali« jato cipljev, vprašanje pa je, če bodo znali narediti red. Res bi bilo smešno, če bi ribiči v tem zalivu lahko lovili le pod nadzorom policije. B. Š. Neizprosno se bliža konec umazanega Toka Ule c. O j® biuSl(A- BISTRICA — Potem ko rojili ^ e° novim letom sprožen ste- ';itronsWSt0pek za Tokovo podjetje 6tlaka i,3 kislina, je prejšnji teden i^djetjj doletela tudi sestrski Sp°rlorn ■ *s in Energetika s tran-H %hov sknpnimi službami. p«če 6 upnike bo pristojno so-ofl0 na narokih 13., 20. in 27. i °91o j,čaiu se, kot kaže, ne bo fceniti niti sestavljeno pod-v )■ ki tr (1'°varne organskih ki-,ZfH:>vfl,etlutno z nujno potrebnimi j'r1 in tistimi, ki končujejo a' zaposluje še preostalih osemdeset delavcev od sedanjega skupaj štiristočlanskega kolektiva. V teh dneh so se tudi dogovorili, da bodo pooblaščenci glavnega upnika, Splošne banke Koper, takoj vložili zahtevo za registracijo novega podjetja TOKIS, Ki bo prevzelo m nadaljevalo ekonomsko upravičeno in ekološko čisto Tokovo proizvodnjo. Po besedah stečajnega upravitelja Bogdana Mahneta Bistričani in upniki v stečajnem postopku in obnavljanju zdravega dela proizvodnje pričakujejo pomoč republiške vlade v smislu pred nedavnim sprejetega akta o intervenciji v gospodarstvu. J. O. ^°jze Peterle Ivu Jevnikariu l dnevniku, De Henriguez. Zgodov1 je izgubil življenje v še ne P0VS®n))^iiT okoliščinah, je namreč snoval vojne za mir«, njegov načrt pa uresničili v čim krajšem času. God vaškega zavetnika sv. Antona ob petju, veseloigri in družabnost God sv. Antona, vaškega zavetnika, so v Borštu tudi letos praznovali z običajnim kulturnim srečanjem v dvorani srenjske hiše. Sicer so Borštani svojega patrona še do nedavnega častili s pravimi pravcatimi izvirno domačimi umetninami, pri katerih so z igro, besedo in petjem sodelovali predvsem mlajši vaščani. Žal je z leti ta januarski običaj zašel nekoliko v težave, tako da je na odrskih deskah srenjske dvorane že za marsikaterega sv. Antona nastopila gostujoča dramska skupina. Letos je izbira padla na člane Amaterskega odra Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, ki so zbranemu občinstvu podali Marinčevo veseloigro »Poročil se bom s svojo ženo« v režiji Draga Gorupa. Zgode in nezgode mladega zakonskega para, seveda z obveznim srečnim koncem, sta v glavnih * gto odigrala Vanja Rudolf in K56™zal'0' jee. Že uvodoma pa je PatnZ1vetney>, v imenu prireditelja, Pr0Sm fh'1, društva Slovenec, voščila vse j je . kom in Tončkam. Kulturni sp° ^ krajšim koncertnim program0 ' mešani pevski zbor Slovenec ki je nastopil pod vodstvom vašlie« f Danijela Grbca. Praznovanje Mjučilajffiobfa patrona pa je zak ob kozarčku domačega vina po^° šutu, ki ga je ob tej Prtfo^n0^jbia',e nast^r nil domači župnik Albert (dam) Na sliki (foto Magajna) - j0ve**- g šanega pevskega zbora svoia,ii Slavec, ki je pod vodstvoih eStr« dirigenta Danijela GrbcaetpiKa praznovanje vaškega zaV Antona v Borštu. Jutri zapade rok za predvpise v 1. razrede Slovenska šola - jamstvo za bodočnost naših otrok Sestal se je tudi z gospodarstveniki iz Slovenije Andreatta včeraj v Trstu za uresničitev off shorea V SOLk SE ¥EDI0 Ves ? (M0 m se PtIDfcO Ui Mo. ' Pfve i„,z®Pade rok za predvpise v M vsPunifee vrtcev in SUrin.hvrst in stopenj, i oi laui tno mladino in njene star *h^a- saj g .................. Iloina^0 A!cthardson) ^■3o ur,tUalnosti: Nonsolomoda 0-30 j^3 Pa sprašuje j^anizanki: Marcus Welby r 'u- - Mare blu, 1.30 Ope-^‘toeladro RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nadaljevanka: Marilena ■ 10.30 Nanizanka: I Jefferson 11.30 Aktualno: Ciak 12.20 Vesti iz parlamenta 13.00 Nadaljevanka: Piccola Ce-nerentola 14.00 Nedelja v kinu 14.15 Film: Le ragazze di Piazza di Spagna (dram., It. 1952, r. Luciano Emmer, i. Lucia Bose, Cosetta Greco) 16.30 Nadaljevanki: La donna del mistero, 18.15 Ribelle 19.30 Aktualno: Linea continua (tel. 06/70370) 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Nan.: Colombo - Un caso di immunita, 22.00 Kojak - La breve fuga di Peggy 23.00 Koncert v Scali: Carlo Maria Giuliifi dirigira Mozartovo Simfonijo št. 40 K 550 v g-molu 23.50 Film: La festa (dram., Av-stral. 1976, r. John Beres-ford, i. John Hargraves, Veronica Lang) 1 35 Nanizanka: Bonanza - La zitella 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Film: Gli Orsi interrompo-no 1'allenamento (kom., ZDA 1977, r. Michael Pres-sman, i. Jodie Poster) 12.30 Rubrika: Vodič za prvenstvo 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Aktualnosti: Be Bop a Lula (vodi Red Ronnie), 14.45 Domenica Zip, vmes Buzz 16.00 Film: L'uomo con la scarpa rossa (kom., ZDA 1986, r. Stan Dragoti, i. Tom Hanks, Jim Belushi, Lori Singer) 18.00 Nanizanka: Chiara e gli al-tri (i. Ottavia Piccolo) 19.00 Risanke 20.30 Nanizanka: I vicini di časa - Poi passa un cane che sente gualcosa... 21.00 Rubrika o nogometu: Pres-sing 23.00 Variete: Mai dire gol (vodi Gialappas Band) 23.35 Rock opolnoči: Jimmy So-merville 0.15 Nanizanka: Samurai 8.00 Risanke: Snack 9.55 SP v smučanju: moški slalom (1. tek) 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC 12.55 Moški slalom (2. tek) 14.00 Koncert: Jon Bon Jovi 15.00 Plavanje (iz Frankfurta) TV Koper Žav, 9.20 nanizanka Cirkuške živali duha 16.00 18.00 19.00 19.15 19.25 20.00 21.30 22.00 22.10 Košarkarsko prvenstvo NBA Video glasba: Tutti frutti TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanka Lmcredibile Hulk Film: Kiss, Kiss - Bang, Bang (It.-Šp. 1966, r. Duc-cio Tessari, i. Giuliano Gemma) Dokumenarec: Nati per vivere TVD Novice Med športom in zabavo: Superstar of VVrestling TV Slovenija 2 9.55 Sp v smučanju: moški slalom (1. tek, iz Wengna) 12.55 SP v smučanju: moški slalom (2. tek) 14.15 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarni oddaji: Človek - žival, 20.50 Ljubljanski krog 21.30 SP v smučanju (posnetki) 22.50 Športni pregled 23.20 Vutel 13.00 Nanizanki: Capitan Povver, 13.30 Supercarrier - Oltre il muro del suono 14.30 Film: Corri per la tua vita (dram., 1980, r. Jim Hullet-te, i. Jose Ferrer) 16.00 Film: II bandito di Sierra Morena (vestern, Šp. 1957, r. Jose Forgue, i. F. Rabal) 17.30 Film: E venne la fine del giorno (dram., r. John Car-des, i. Jim Davis) 19.30 Naniz.: Houston Knights 20.30 Film: Le acgue del Niagara (dram., r. Glenn Jordan, i. Marsha Mason) 22.30 Nanizanka: Casalingo su-perpiii 23.00 Film: Scene di unamicizia tra donne (dram., Fr. 1978, r-i. Jeanne Moreau) 17.00 Film: I fucilieri del Benga-la (pust., ZDA 1954, r. L. Be-nedek, i. Rock Hudson) 19.00 Nanizanka: Automan 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Galagoal 22.30 Nanizanka: Matlock 23.30 Boks: Mendoza-Jockygim (superpetelinja kategorija za prvenstvo WBA) 0.30 Film: La notte del coraggio (dram., ZDA 1987, r. Elliot Silverstein, i. Barnard Hughes) TELEFRIULI 12.30 Vesti 13.00 Športne napovedi 13.30 Furlanske zgodbe 14.00 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.00 Nanizanka: Sembra facile 20.30 Film: Sogno di prigioniero (dram., ZDA 1935, r. Henry Hathaway, i. Gary Cooper) 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Romeo in Julija (rež. Boris Kobal); 10.40 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ona + jaz = oba (z Borisom Kobalom in Polono Vetrih); 14.40 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji; 17.00 V studiu z vami: Igor Tuta; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Naši poslušalci čestitajo; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mbcage; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica LP plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Nedeljski športni pregled; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutra-nji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. . ■ iiiiHiiiiiijiiiiiiliijii ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi it fc : 'l'ta ^an^Gi0' Uno mattina i? JutLG.h occhi dei gatu '°5 CtnMnevnik H.40 ^.Cef BenVenUti 3 n 55 J°ariete: °cchi0 31 bigliet-D'0S fee in vesti 4 ta DhevnelPi3cere Raiuno it feJifktV.«‘”en'“ 16.00 wZUrro V3nete: L albero { RAI 2 ^ RAI 3 | fr TV Slovenija 1 j*fP) TV Koper ja: Big! gfetovesti - C3lto: Italia ore 6 20'40 ^ra^~a vita iPfam r. n cane sciolto 2 23 o0 Jtoiom 1 mi S Stanliom in 2310 Ckv0nik 24 On ?iele n?3 noč: Pino Da-0'2s Rubji toe0mO “ blueS ubn^tovnik toitorm Mezzanotte 7.00 Risanke in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anchJo 9.50 Rubrika o protestantizmu 10.20 Monografije: Vezuv 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: La sciabola del diso-nore (vestern, ZDA 1979, r. Bernard McEveety, i. Chuck Connors) 17.00 Vesti in Videocomic 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Nove knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanki: L ispettore Derrick 21.35 Film: La časa stregata (kom., It. 1982, r. Sergio Corbucci, i. Renato Poz-zetto, Gloria Guida) 23.15 Dnevnik - Pegaz in Dosje 24.00 Vreme in horoskop 0.10 Ciklus posvečen Mozartu 1.25 Nanizanka: Jackie e Miki 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Angleščina in francoščina za otroke, Igra, Razvojna psihologija, Bolgarski samostani v zgodovini in umetnosti 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Afrika -Trojna dediščina, Izkoriščanje 15.30 Ženška košarka: Vicenza-Schio 16.30 Nogomet: A tutta B 17.40 Nanizanka: Vita da strega - II mio amico Ben 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piii, 20.25 Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Ponedeljkov proces 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Dok: La guerra dell acgua rossa (Gilberto Sguizzato v stiku s prebivalci Can-gia in Saliceta) 23.50 Nočni dnevnik 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Aliča v deželi risb, 9.15 Ciciban, dober dan -Pri urarju 9.30 Mozaik. MPF Celje '85 -Mladinski zbori iz SZ in ZRN 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik 10.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova (ponovitev) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Zdravo (pon.) 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček - Slon 18.45 Nanizanka: Alf 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Ozri se v gnevu (James Osborne, r. Judi Danch in David Jones) 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Osmi dan 23.10 Dokumentarna oddaja: 400 let slovenske glasbe (3. del) 23.45 Šova, vmes nanizanki Av-toštopar in Ulica strahu 1.00 Video strani 16.00 Šport 16.30 Film: Kiss, Kiss - Bang, Bang (It.-Šp. 1966, pon.) 18.00 Dokumentarec: Nati per vivere 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magica 20.30 Glasba na TV: recital Irene Grafenauer (2. del) 21.00 Rubrika: Lunedi šport 21.40 TVD Novice 21.45 O zamejskem športu: 6. krog DE TV Slovenija 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.10 Podarim - dobim (pon.) 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Po sledeh napredka 21.00 Športna oddaja: Sedma steza 21.20 Dokumentarni oddaji: Francija v šansonu, 21.45 Kraj v Evropi 23.00 Vutel 3'3°pilmSa?9toB^rJ [ik°to, R m.13 e risposta 1°.25 AatM.Ren9at9'z-Mario Sol-'1.45 ^Ualno r0Rascel) ,''121: n _ Gente comune ^■35 -j- Pranzo e servito, , Prezz0 e ' 13'20 ° K. II 1s-0q a1,000 deli(?iUsto!' 14.20 II Stolni ?pPie Jtoiale' i^g3nzia matri- l6'°0 o^jjtoone '3° Ti amo- % Blm i>um mViza: II nlRobinson 20.u 1R35 t ‘ 910co dei nove RETE 4 ITALIA I ODEON Hn Pied^Tr Hills Cop - °Peratonel^elby' 8.30 Nadaljevanke: Aspettando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.00 Variete: Buon pomeriggio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Feb-bre damore 18.15 Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbare-schi) 19.30 Aktualno: Linea continua (vodi Rita Dalla Chiesa, 2. del, tel. 06/70370) 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Nadaljevanka: La donna del mistero 22.45 Dokumentarec: Gli specia-li del National Geographic (vodi Lea Massari) 23.45 Variete: Holiday on Ice (pon.) 1.50 Nanizanka: Bonanza - Pun-to di riferimento 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Ad- dams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days - Arriva non-no Cunningham 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al colle-ge - Una ragazza selvatica, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon - Gli smeral-di sono le mie pietre prefe-rite, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue-jeans, 20.00 Cri Cri - Per sempre 20.30 Aktualno: LTstruttoria (vodi G. Ferrara) 22.30 Variete: Tricolore 23.05 Film: Dune (fant., ZDA 1984, r. David Lynch, i. Sting, Silvana Mangano, Max Von Sydow) 1.35 Nanizanka: Kung Fu -Nove vite 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Fra Manisco cerca guai (kom., It. 1961, i. Aldo Fabrizi) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Capitan Power 20.30 Film: Brass (dram., ZDA 1985, r. Corey Allen, i. Vincent Gardenia, Carroll O -Connor) 22.30 Nanizanka: Casalingo su-perpiu 23.00 Film: Ouattro matti cerca-no manicomio confortevo-le (kom., 1979, r. Raphael Gordon, i. Silvia Aguillar) 16.45 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Revija modne kolekcije Rocca Barocca za pomlad-poletje91 22.15 Variete: Ladies and Gen-tlemen 22.50 Nočne vesti 23.20 Mednarodni prenos 0.20 Film: Morte in canoa (dram., ZDA 1981, r. Jerry Jameson, i. Robert Urich, Lee Purcell) TELEFRIULI TMC 10.30 Nadaljevanki: Terre scon-finate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: DorisDay Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: L altra donna (kom., ZDA 1983, r. Mel Shavel-son, i. Anne Meara) 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Ponedeljkova košarka 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00_ Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Solisti; 9.30 Iz preteklosti v sedanjost; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (18. del); 11.45 Glasba; 12.00 Utrip mesta; 12.20 Solisti; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Glasba; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški knjižni sejem; 14.30 Naravoslovje; 14.50 Evergreeni; 15.30 Foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Kinotto; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, .10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18.35 Glasbene želje; 19.00 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Knjige; 11.30 Glasba; 12.00 Glasba in čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Glasba; 18.00 Souve-nir d'Italy; 18.32 Instrumenti; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. V petek je bil v Gorici izredni pokrajinski kongres SSk Dileme stranke med novo usmeritvijo in branjenjem ustaljenih pozicij Jutri in v torek gostovanje SSG Lorca: Kaj pravijo rože ali drama o ljubezni Tako kakor vse druge politične stranke v Italiji tudi Slovenska skupnost išče novih poti, novih prijemov. V to jo silijo spremembe v okolju, kjer deluje, pa tudi spremembe v matični domovini. Slovenska skupnost si hoče izboriti mesto krovne stranke vseh Slovencev v Italiji. Nekje v "ekvidistanci" med Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kultumo-gospodarsko zvezo. Cilj, ki je zapisan tudi v statutu stranke, je jasen. Vprašanja se pojavijo v trenutku, ko je treba namene udejanjiti. In o teh vprašanjih je tekla beseda na petkovem izrednem pokrajinskem kongresu Slovenske skupnosti za Goriško, ki se je odvijal v Katoliškem domu, v prisotnosti najvišjih predstavnikov stranke, vendar, morda prav spričo obravnavane problematike, v odsotnosti gostov in predstavnikov drugih strank in organizacij. Na izrednem kongresu, kjer so udeleženci najprej poslušali poročilo pokrajinskega tajnika dr. Mirka Špacapana in aktivno sodelovali nato v razpravi o vročih temah, so razpravljali tudi o spremembah in prilagoditvah statuta ter izvolili člane pokrajinskega sveta. Smisel izrednega kongresa je bil prav v opredelitvi novih smernic, ki naj bi stranki postopoma omogočile doseči zastavljeni cilj. "Odpreti se moramo navzven, do drugače mislečih, priti iz dosedanjih okvirov. Pospešiti združevanje na narodnostni osnovi," ponuja recept dosedanji pokrajinski tajnik Špacapan. Iskati je treba novih poti, če hočemo biti politična stranka, premagati določen strah in tudi kritično pogledati na sedanje stanje in razmere. Seveda obstaja tudi druga opcija: braniti ustaljene pozicije. Pokrajinski tajnik je v svojem poročilu, ki je bilo V marsičem izzivalno, predvsem pa povsem drugačno od poročil, ki smo jih navajeni slišati na občnih zborih, omenil tudi notranje težave v stranki, spore (ki največkrat izhajajo iz osebnih zadev in pomanjkanja tolerantnosti) in polemike okrog vloge Sveta slovenskih organizacij. Po mnenju dr. Špacapana je treba za napredovanje in uveljavljanje stranke, jasneje ločiti vlogo obeh organizacij. Pravo mesto stranke SSk pa je v ekvidistanci med SSO in SKGZ. Za dosego teh novih ciljev bi bilo treba po mnenju pokrajinskega tajnika razmisliti tudi o umestnosti odprave določenih ideoloških predznakov, ki so doslej opredeljevali s tega vidika Slovensko skupnost. Razprava, vsaj v tistem delu, ki smo mu sledili, je pokazala, da dve krili v stranki, katoliško in laično-reformno vz- trajata vsako na svojih pozicijah in tudi da bo "osebne" spore in nerazumevanja zelo težko zgladiti. Nekateri razpravljal-ci pa so podrobneje razčlenili razloge nove usmeritve in strategije. Kriza levičarskih strank, zlasti KPI in PSI pa tudi krovne organizacije SKGZ je voda na mlin Slovenske skupnosti. Udeležence izrednega občnega zbora sta pozdravila tudi deželni tajnik stranke Ivo Jevnikar, ki je v svojem prispevku k razpravi omenil predvsem tri sklope vprašanj (zaščitni zakon, razmere v deželni koaliciji, odnose med različnimi komponentami manjšine) ter deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar. Pozdrav pokrajinskega sveta SSk je prinesel dosedanji predsednik Marijan Breščak, medtem ko je zasedanje vodil dr. Štefan Bukovec. Božični koncert V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo danes ob 15.30 božični koncert, ki ga prireja kulturno-rekreacijsko društvo Jadro iz Laškega. Na koncertu bo nastopil mešani pevski zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. Skupino bo ob tej priložnosti na orglah spremljala Lojzka Bratuževa. Po petkovi premieri "Kaj pravijo rože" španskega pesnika Federica Garcie Lorca v Kulturnem domu v Trstu bo Slovensko stalno gledališče jutri in v torek z istim delom gostovalo v Gorici. Jutri, 21. t. m., bo predstava za abonente reda A, v torek pa za abonente reda B. Gre za zanimivo odrsko igro s pesmijo in plesom. Avtor je znani španski pesnik. F. G. Lorca. Za Slovensko stalno gledališče je dramo zrežirala Meta Hočevar, originalno glasbo, v pristnem španskem ritmu, pa je napisal skladatelj Aldo Kumar. V igri "Dona Rosita neporočena" ali s podnaslovom 'Kaj pravijo rože" je ljubezen gonilna sila vsega dogajanja. Delo pripoveduje o minljivosti časa, vdani ljubezni in zvestobi ženskega srca, o Rositi, ki več kot dve desetletji zaman čaka na svojega zaročenca. Igra "Kaj pravijo rože" je pravzaprav neke vrste opereta, saj je v to predstavo vključenih veliko glasbenih vložkov in plesnih točk. Dramo, ki jo je SSG vključilo v svoj letošnji abonmajski spored, je Federi-co Garcia Lorca napisal med letoma 1934 in 1935, ko je. bila prvič uprizorjena v Barceloni. Približno leto zatem so Lorco zajeli frankisti in ustrelili. Pesnik je v Španiji postal pravi mit in simbol trpečega naroda, pritegnil pa je tudi zanimanje bralcev iz vsega sveta. Lorcove neobičajne metafor6' njegova umetniška moč, njegove p°e' zije in živahna španska glasba bod° prav gotovo pritegnile tudi zanimanj občinstva. kino Gorica CORSO 14.30-22.00 »II te nel deserto«' Režija B. Bertolucci. VERDI 15.30-22.00 »La storia infinita >' VITTORIA 15.30-22.00 »Vacanze di Nata' le '90«. Tržič EKCELSIOR 14.30-22.00 »Rocky 5«. COMUNALE 16.00-22.00 »Taxi blues‘‘; Jutri 20.30 Gledališka predstava ^ medija za dve liri". Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00 »Robocop“' Ob 18.00 in 20:00 »Totalni poziv«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Legenda ° demonu«. Ob 20.00 »Trenutki ljub6 ni«. DESKLE 17.00 »Lov na Ninje«. Ob 19'3° »Henrik V«. Sest koncertov kakovostne jazz glasbe Na županstvu so včeraj predstavili ciklus koncertov jazz glasbe, ki bo na sporedu v Gorici od 30. januarja do 7. marca. Gre za šest kvalitetnih večernih koncertov, ki jih prireja goriška občinska uprava v organizaciji skupine Kappa Vu iz Vidma in pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice. Letošnje glasbeno srečanje, ki je že drugo zapovrstjo, nosi naslov "A trumpet in my soul (trobenta v moji duši)". Pobudo so včeraj novinarjem predstavili goriški odbornik za kulturo Rodolfo Žiberna, duša prireditve Giancarlo Velliscig in glasbeni kritik Claudio Dona. Vsi so si bili edini, naj bi jazz ciklus postal tradicionalen in trdna točka v najkvalitetnejši ponudbi omenjene glasbene zvrsti na področju Alpe-Jadran. Vsi koncerti bodo v Verdijevem gledališču. Najprej bo na vrsti Lester Bowie s skupino The lea-ders, nato sloviti kvintet, ki ga vodi trobentač Dizzy Gillespie. Nadalje bodo nastopili še Enrico Rava, Philip Catherine, Kenny Wheeler, Franco D'-Andrea, Paolo Fresu, Manfred Schoof in drugi. Torej res izjemen izbor slovitih jazz izvajalcev. Vstopnice bodo veljale 18 tisoč (s posebnim popustom 10 tisoč), abonma pa 90 tisoč (s posebnim popustom 50 tisoč lir). Letni obračun mestnih redarjev v Gorici Organik ne ustreza potrebam Poveljstvo mestnih redarjev je predstavilo obračun dejavnosti v letu 1990. Iz poročila je razvidno, da so imeli redarji polne roke tako pri urejanju prometa kot pri nadzorovanju gradbene in druge dejavnosti. Niso varčevali niti kar zadeva izrekanje sankcij. Upamo si trditi, da so lani Goričani bili znatno bolj nedisciplinirani vozniki kot kdaj koli poprej. V blagajne občinske uprave se je v lanskem letu, po zaslugi mestnih redarjev, izteklo kar 387 milijonov lir. Od teh je kar 381 milijonov lir denarnih kazni zaradi kršitve prometnih predpisov. Leta 1989 so redarji nabrali le 220 milijonov lir. Upoštevajoč velikost našega mesta, je na dlani, da sedanji organik - ta predvideva 39 redarjev - ne zadošča potrebam naraščajočega prometa. V lanskem letu so redarji opravili skupno 51 tisoč 816 delovnih ur. To število je v primerjavi z letom 1989 nekoliko manjše zaradi zmanjšanja organika (beri upokojitve nekaterih uslužbencev). Delovni urnik je bil tudi lani zelo naporen, saj so redarji zagotavljali mestu svoje storitve vsak dan od 7.00 do 21.00. Redarji razpolagajo s tremi službenimi avtomobili, petimi motorji ter devetimi motornimi kolesi. Lani so skupno prevozili kar 71 tisoč 355 kilometrov (leta 1989 so jih našteli nekoliko več, in sicer preko 74 tisoč), 23 tisoč z motorji, kar 47 tisoč pa z avtomobili. Nekajkrat so uporabili, oziroma "nastavili" tudi autovelox in preiskusili delovanje posebnega aparata za ugotavljanje jakosti ropota, ki ga povzročajo motorna vozila. Nudenje informacij, turistom pa tudi občanom predstavlja le delček iz razvejane dejavnosti redarjev. Ob koncu leta je ta‘delček prerastel v pravcati kup. Lani so redarji nudili skoraj 3 tisoč različnih informacij. Precej časa je treba nameniti tudi službi za najdene predmete. Po zakonu je namreč treba voditi register, točno proceduro itd. Raztresenih občanov pa je še in še, pravijo na občini, oziroma pri redarjih, kjer v poprečju zabeležijo eno najdbo na dan. Polovica najdenih predmetov pa običajno ostane brez lastnika. V sodelovanju z goriškim avtoklubom ACI so tudi lani priredili že 25. natečaj prometne vzgoje. Udeležilo se ga je 400 osnovnošolcev, kar ni od muh. Redarji so prav gotovo opravili najzahtevnejše delo pri ugotavljanju kršitev prometnih pred- pisov ter raznih občinskih pravilnikov. V letu 1990 so zabeležili kar 11 tisoč 136 prekrškov (leta 1989 jih je bilo le nekaj manj, in sicer 10 tisoč 974), poleg tega so zaplenili 33 motornih koles in en avtomobil, sestavili so zapisnik 49 prometnih nesreč. Vendar delo mestnih redarjev zaobjema tudi pregled in nadzorstvo na gradbiščih (teh so opravili 327), ter preglede grezničnih priključkov (73) in barvanja stavb (58). Sodnim organom so vložili 32 ovadb zaradi hudih prekrškov, oziroma kaznivih dejanj. Umrl R. Cenisi V Gorici bodo jutri pokopali 78-letne-ga upokojenega sodnika Raula Cenisija. Pokojnik je bil po rodu iz Šibenika, vendar se je že mlad z družino priselil v Gorico, kjer je opravil klasični licej in nato študiral jus v Trstu. V sodstvu je dosegel mesto sodnika pri prizivnem sodišču v Trstu. Od leta 1976 je bil v pokoju. Dr. Cenisi se je v svojstvu preiskovalnega sodnika ukvarjal z zadevo petovelj-skega atentata. Jutri spet seja v Tržiču SKPD MIRKO FILEJ Gorica vabi na IDRIJSKI VEČER ob 500-letnici rudnika v četrtek, 24. januarja, ob 20.30 v Katoliškem domu. Sodelujejo: gledališki igralec Silvo Božič, kustosi in sodelavci Mestnega muzeja v Idriji. KAVARNA SLAŠČIČARNA ffle/vmaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 Na politično-upravnem področju bosta jutri dva pomembna dogodka. Dopoldne je napovedan sestanek (tretji) predstavnikov strank deželne koalicije v Vidmu, zvečer pa se bo spet sestal občinski svet v Tržiču. Seja naj bi bila odločilna kar zadeva reševanje krize. Ali bo prišlo do izvolitve novega odbora in novega župana, ali pa se bodo odločili za nekakšno kompromisno rešitev. V teh dneh ni bilo zabeležiti posebnih novosti v stališčih strank, predvsem tržiške KD. Zelo verjetna je zato samo prva možnost, to je umestitev nove koalicije. V petek zvečer je zasedalo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke in opredelilo stališča v pričakovanju jutrišnjega deželnega srečanja in zaključkov občinske seje v Tržiču. V primeru nove koalicije se napoveduje daljše zelo težavno obdobje v odnosih KD - PSI na vseh nivojih. Skupščina zelenih Zeleni golobice sklicujejo danes ob 10.00 na sedežu v Ulici Formica 2 odprto skupščino. Razpravljali bodo o pripravah na skorajšnjo deželno skupščino ter o nekaterih drugih zadevah. razne prireditve Slovensko planinsko društvo vabi v četrtek, 24. t. m., na predvajanje diapozitivov in filmov z lanske ekspedicije Alpe Adria Sagarmatha Expedition na Everest. razna obvestila SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gledališka sezona 1990/91 FEDERICO GARCIA LORCA Kaj pravijo rože Režija META HOČEVAR Jutri, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici - red A V torek, 22. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici - red B Vozni red avtobusov za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Štandrež. Občina Števerjan obvešča kmetovalce, ki so pred nedavnim utrpeli škodo zaradi usadov, da se čimprej zglasijo v tehničnem uradu na županstvu. Društvo slovenskih upokojencev Gorica pod pokroviteljstvom Kulturnega doma priredi v soboto, 9. februarja, od 17. ure dalje v prostorih gospodarskega razstavišče Espomego pustno večerjo. Na zabavnem popoldnevu bo sodeloval tudi priznani ansambel. Zainteresirani lahko najavijo svojo udeležbo do četrtka, 24. t. m., pri poverjenikih, odbornikih ali na sedežu društva samo v četrtek med 10. in 11. uro. Ženski odsek KD Danica sklicuje 24. t. m. ob 19.30 sestanek, kjer bo govor o pripravi proslave 8. marca. Sestanek bo v KŠC Danica. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 13. 1. do 19. 1. 1990. RODILI SO SE: Filippo Fuser, Nikol Dorni, Alessia Stefanutti, Fresia Dalla Francesca, Federica Romagnoli, Federica Rossetti. UMRLI SO: 66-letni upokojenec Marcello Lorenzon, 88-letni upokojenec Luigi Toscano, 83-letna gospodinja Irma Bressan, 60-letni upokojenec Silvio Germani, 93-letna upokojenka Maria Munich, vd. Grassi, 65-letni trgovec Ricciotti Battaglia, 55-letni urar Šilvio Collini, 70-letna upokojenka Giovanna Strgar, 93-letna upokojenka Rosa Hlede, vd. Rolich, 84-letna upokojenka Zelmira Bon, por. Turus, 60-letni Silvano Morgut, 71-letni upokojenec Renato Mania, 81-letna upokojenka Diomira Plez, por. Scatolin, 93-letna upokojenka Carolina Blažič, 57-letna gospodinja Caterina Fabrissin, 57-letni upokojenec Dušan Gabrijelčič, 50-letna gospodinja Angela Romi-ti, por. Spolverini, 57-letna Carmen Laseca, 93-letna upokojenka Letizia Digianantonio, vd. Moscelli. OKLICI: inženir Fulvio Fonzi in uslužbenka Mariadaniela Zorzut, profesor Lucio Celeghin in uslužbenka Lui-sa Baracchi, uslužbenec Massimo Tromba in bolničarka Wally Culot, uslužbenec Marco Pillon in bolničarka Luisa Stobil, uslužbenec Tullio Terpin in uslužbenka Gabriella Tommasi, delavec Paolo Lualdi in uslužbenka Paola Sudoso, pleskar Horacio Ruben Gi-unta in gospodinja Maria Leticia Qui-roga. POROČILA STA SE: delavec Adriano Mascarello in študentka Annama-ria Midena. __________pogrebi_____________ Jutri v Gorici: ob 13.15 Alma Zimolo, vd. Nocet iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 13.15 Edoardo Klanjšček iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na pokopališče v Števerjanu. DEŽURNA LEKARNA V GORIC' Al Giardino — Korzo Verdi 57 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA ^ Alla Salute — Ul. C. Cosulich D7 tel. 711315. -|- Zapustil nas je naš dragi Edoardo Klanjšček (star 77 let) Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 13 ^ išn>' mrliške veže goriške splošne boln1 ^ ce v cerkev sv. Justa v Gorici in n V LCliLCV SV. JUSia V VJUliL-i 0. na pokopališče v Števerjanu. Že v9 rej se zahvaljujemo vsem, ki ga D spremili na zadnji poti. t jd<' Žalostno vest sporočajo žena ^ x A rt a r7£»t A/1 a »• i O. VB ja, hčerka Ana, zet Mario, Kristjan in Denis, svaki in svak ter ostalo sorodstvo. Gorica, Števerjan, 20. januarja 199' ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Gergoleta iskreno zahvaljujemo župn^gV' Ambrožu Kodelji, cerkvenemu skemu zboru Jezero, vsem, ki s° min in ga pospremili na zadnji p° SVOJCI Doberdob, 20. januarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi dragega Bruna Pahorja „ se iz srca zahvaljujemo vsem, pospremili na zadnji poti, J/. valj^ cvetje in nam izrekli sožalje. Za vefS>l‘ jemo se posebej g. župniku za zapetf obred in pevcem za občuteno Pesmi' SVOJCI Jamlje, 20. decembra 1991 ZAHVALA KiSo Iz srca se zahvaljujemo vse^2ega i stali ob strani ob izgubi n Dušana Gabrijelčič Hvala vsem, ki so kakorko ^gj i* njegov spomin in ga posp adnji poti. . s0' Žena, Dario in Dani in odniki Pevma, 20. januarja 1991 »DGZ Gorica izreka ishre^ije'ti' svojemu članu Dariu Ga ob izgubi dragega očeta. V zahvali staršev Kristj^N jzO5*„ prejšnjo nedeljo je po Potnv0(ju 'V la zahvala trgovskemu za Cankar v Gorici. H« 'sp0- katerikoli način počastili njeg0^ Pogovor o zmeraj bolj aktualni temi - predvpisih in vpisih v šolo Odločitev o šoli je večkrat močno odvisna od pravočasne in objektivne informacije S Jutri zapade rok za predvpis v prve razrede šol vseh stopenj in smeri. 3 ?er bodo dijaki, ki obiskujejo tretji razred nižje srednje šole vpis potrdili le po opravljenem zaključnem izpitu. Isto velja seveda tudi za učence v .e9a razreda osnovne šole. Predvpis je vsekakor pomembna odločitev. .^Pomembnejša odločitev pa je nedvomno ta, da vpišejo otroke v slovensko j Ne bomo naštevali prednosti, ki jih nudi šola s slovenskim učnim oh* 0m' sal *° delamo ob vsaki priložnosti. Zato raje prepustimo besedo o žlvS UR/l«« BA.K VIPAVI Er*rej4j J3lliak, animacija za najmlajše, ki jo že drugo leto 2^4 in jKhHurni dom, ZSKD, Dijaški dom Simona Gregor-,j !dnij'^'^nica D. Feigla, se bo ponovno zavrtel v sredo, rJa, ob 16. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega 'V" Osi>ovnr^°^nost 50 prireditelji povabili lutkovno skupi-v ° Sai0rie š°le Draga Bajca iz Vipava, ki bo predstavila abramho Consagra, ki je najboljši Ptel^hi le'a zna biti koristen tudi Sa6?4* kan t11' diskvalifikacijo pa je inJNo vptetan Costantini. Možno je, bo*; čen-°mci napada delovali trije kj‘* rarria \J,rav Scarafonija še vedno pr L: Vratih bo spet igral mladi Rezalo Hp,111.11 je nekaj opazovalcev Orisih, a n . krivde za prejeti gol v a9°toveŽae' dn je le bolj zanesliiv kanata s„e9a<< Draga, hajk a: a oh- os*ei ni kdove kako iz- VnliŽ4Vn amba te ekiPe ie dm9a haShi .Prvenstvu (le 12 zadetkov), to ;, !& vra Je P° splošnem mnenju Pari,'. Dsta n- v (odkar je žal Bia-Toe.,.9ostQPrastoPil k Bariju...). V na-^asn- ® Biv: , .‘9ral tudi bivši član ? cthikovA letos še ni zatresel čalaz,Ilago hb-Jarež. ml ^ tofi ^rrestina prvi del kon-de n °tala oSvainL V povratnem pa bi . najmanj 21, kar gle- Do ^Se bn 1 0emogoče. estvmskbsii .\kdodeni še zadnjič le-0dlof;e'. te U vzpon proti vrhu dsp-i dih re-,./, P° dveh nesrečnih ne-'• bo oh«tatih tudi tokrat ne bo ^ anek ostal edini cilj. V O Modeni bosta manjkala dva standardna igralca: poškodovani Vanoli in pa uporni Mattel, ki ga je trener Buffoni kaznoval po njegovih izjavah, da je prisiljen igrati v zanj neustrezni vlogi. DANAŠNJI SPORED Ascoli - Reggiana; Avellino - Cre-monese; Brescia - Barletta; Cosenza -Salernitana; Foggia - Reggina; Verona - Taranto; Messina - Ancona; Modena - Udinese; Padova - Lucchese; Triestina - Pescara. Milan v Parmi resnično tvega Bo Milan doživel prvi poraz v gosteh? V Parmi, kjer so navijači že v predprodaji pokupili vse vstopnice, so prepričani, da bo. Domače moštvo, novinec v ligi, je eno največjih presenečenj zadnjih prvoligaških sezon in se o njem že odkrito razmišlja kot o možnem kandidatu za naslov prvaka. Glede na to, da bo Juventus gostil nadvse neugodno Genoo, je današnje 17. kolo, po katerem se bo končal prvi del prvenstva, ugodno predvsem za Inter in Sampdorio. DANAŠNJI SPORED Atalanta - Torino; Bari - Cagliari; Bologna - Napoli; Fiorentina - Cesena; Inter - Lecce: Juventus - Genoa; Parma - Milan; Roma - Piša; Sampdoria -Lazio. Pro Gorizia - Sevegliano Goričani (20 točk) bodo v 19. kolu meddeželne lige spet igrali na Rojcah in (po Salzanu) spet proti slabšemu nasprotniku, to je Seveglianu, ki ima na lestvici 17 točk. POHIŠTVO UL. FLAVIA 53 PROMOCIJSKA PRODAJA : 'AC'l0 KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE S POPUSTI OD 20% DO 50% V Trstu 3.000 m7 razstavišča in lastno parkirišče 0 OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC Brskanje po številkah svetovnega plavanja po prvenstvu v Perthu Moški vzpostavili razmerje moči Svetovno plavalno prvenstvo je šlo v arhiv z nekaterimi presenetljivimi novimi realnostmi. Glavno vprašanje je bila zapuščina plavalk bivše NDR in v Perthu je bilo opaziti, da so vsaj kandidaturo zanjo postavile plavalke iz Kitajske, čeprav razvoja sedanjih uspehov še ne moremo predvideti, ker utegne priti do novih razpletov hitreje, kot se je to dogajalo med 16-letno premočjo NDR. Kitajska naj bi po ukinitvi NDR »uvozila« številne brezposelne trenerje bivše nemške države. Jasno je, da se v enem samem letu s težavo zgradi svetovno prvakinjo in v resnici je Kitajska prve vizitke predstavila že na OI pred dvema letoma. Doping, o katerem se je šušljalo, plavalkam NDR ni bil nikoli dokazan, kar seveda ne pomeni, da šo bile nedolžne. Resnica je verjetno v tem: doping — ali točneje umetno večanje mišičnih mas in potencialne moči — je razširjen, vendar niso učinki primerno izkoriščeni. Neznanstveni pristop pomeni, da nekdo pričakuje uspeh le od »bombic«, medtem ko večje mišice omogočajo predvsem večjo obremenjenost pri treniranju in zato boljše rezultate. V tej večji obremenjenosti je verjetno slonela tekmovalna uspešnost plavalk NDR. V plavalnem svetu se boj proti dopingu še ni začel v obliki sedaj zelo modernih križarskih vojn. Mednarodna plavalna zveza FINA je v Perthu celo sklenila, da osvojitev prvih treh mest ne nalaga avtomatične kontrole. Zanjo so določili z žrebanjem. Morda je to način, da se sumljivim omogoči časten umik, brez kričečih škandalov. Ne gre seveda spregledati, da se ZDA, iz katerih je prišel vsak začetek farmakološkega zla, načrtno otepajo vmešavanja mednarodnih organov v njihove zadeve. Na pomoč kličejo celo ustavo, ki v posebnem členu ščiti osebne svoboščine. Razdelitev mest v finalnih odločitvah je v Perthu nagradila večje število držav kot na katerikoli prejšnji podobni prireditvi. V celoti so ZDA dosegle od 2 do 4 zlate kolajne manj, kot se je predvidevalo na podlagi rezultatov pred prvenstvom. »Primorski dnevnik« se je priložnostno že bavil z matematičnimi analizami plavalnih rezultatov. Prvič leta 1974 za obdobje 1964-74, drugič pa 10 let kasneje za naslednje desetletje. Prvi tak pregled je prikazal buren napredek žensk, ki so v 10 letih svoj izkupiček popravile kar za 9,28%, medtem ko so moški dosegli 6,54%. Zgolj teorično nadaljevanje takih teženj je obetalo, da bodo leta 2005 ženske dohitele moške. Tamas Darnyi je bil najboljši plavalec zadnjega svetovnega prvenstva v Perthu v Avstraliji Toda rezultati ob koncu sezone 1984 so bili drugačni od ugibanj. V 10 letih so ženske napredovale za 4,05%, moški pa so jim bili s 3,76% že zelo blizu. Vsekakor so dekleta še vedno lovila moške, združitev pa je bila prestavljena nekam v leto 2100. Po seriji velikih plavalnih prireditev kot so OI, EP m komaj končano SP, se novo desetletje sicer še ni zaključilo, občasna analiza pa je vsekakor dala rezultat, ki prikazuje večjo rast moških in seveda upočasnitev napredovanja deklet. V šestih letih so ženske napredovale za 0,82%. Če bi zgolj teorično upoštevali novi ciklus velikih tekmovanj, ki bo zaključil desetletje, bi dosegli vsega 1,6% ob koncu leta 1994 (leta 1974 9,28% — leta 1984 4,05%). V enakem obdobju so moški seštevek vseh svetovnih rekordov popravili za 0,9% in naj bi ob koncu leta 1994 v primerjavi z letom 1984 dosegli 1,79% (ob letu 1974 6,54%, ob letu 1984 pa 3,76%). Gre torej za vzpostavitev naravnih ravnovesij, ki so se bolj otipljivo izrazila tudi pri samih svetovnih rekordih. Od leta 1984 so bili pri moških popravljeni v vseh panogah, pri dekletih pa se jih kar šest (trdno) drži. Zanimiv je tudi pogled na nekatere panoge. V Perthu je bil verjetno najbolj kričeč rekord na 1500 m, ko sta kar dva plavalca dosegla le malo več kot 14'50" (59"36 za vsakih 100 m!). No, in v primerjavi z drugimi dosežki je proga 1500 m v zamudi s prejšnjim rekorderjem Saljnikovim, ki je svoj čas od- vzel seštevku vseh svetovnih rekordov 29,32%, medtem ko jih sedaj Hoff-mann jemlje 29,44%. Z odstotkom leningrajskega plavalca bi moral biti danes svetovni rekord na 1500 m 14’46’71. V tem pogledu je največ napredovalo plavanje na mešanih progah. Tamas Darnyi je na primer svoj delež na progi 200 m zmanjšal na 3,94% celotnega časa (prej 3,99), na 400 m pa na 8,34% (prej 8,49). Darnyi je bil sploh najboljši jjlavalec svetovnega prvenstva. V zgodovino se je vpisal predvsem zaradi časa pod dvema minutama na 200 m mešano, tehnično pa je boljši njegov čas na 400 m, kjer je rekord popravil za skoraj dve sekundi in pol. Napredek v primerjavi s seštevkom vseh svetovnih rekordov je dosegel tudi Borrowman na progi 200 m prsno. Pri ženskah so rahli napredki na (čeprav nauradnih) 400 in 1500 m prosto, na 200 m prsno in hrbtno. Sama tehnika plavanja je v Perthu prikazala nekaj novosti. V prsnem slogu je dokaj razširjena težnja k daljši podvodni fazi ob zavesljaju z rokami, kar postavlja telo v bolj vodoravno lego in manjša odpor vode. Ni izključeno, da bodo proti temu načinu plavanja ukrepali, kot so za zelo dolgo podvodno fazo pri odrivu hrbtnega plavanja. Med zvezdami ženskega plavanja je bila še vedno izrazita slaba tehnika Američanke Janet Evans, ki se ob vdihavanju neverjetno dviga iz vode. V bivši NDR ali na Madžarskem bi bili tako napako že zdavnaj popravili in korenito izboljšali rezultate. BRUNO KRIŽMAN Sinoči v Trstu v 15. kolu košarkarske C lige proti skromnemu nasprotniku Jadran TKE zmagal, a ni navdušil V promocijski ligi Kontovel zasul nasprotnika s koši JADRAN TKB - MESTRE 89:80 (41:42) JADRAN TKB: Crisma, Oberdan 18 (8:8), Čuk 24 (4:4), Pregare 17 (5:7), Sta-nissa, Sosič 10 (2:2), Pertot, Merlin 11, Paulina 7 (1:5), Smotlak 2. GIGANTI CRICH MESTRE: Casa-sola, Cecchinato 2, Svalduz 12, Maione 13 (2:2), Erissini, Dante 9 (3:4), Spezza-monte 8 (2:5), Cavaldoro 25 (9:11), Ben-vegnu, Pasini 11 (5:8). SODNIKA: Cosulich iz Tržiča in Lazzari iz Gorice; GLEDALCEV: 100; PM: Jadran 20:26; Mestre 21:28; SON: Jadran 25, Mestre 27; PON: Dante (35), Spezzampnte (39), Svalduz (39), Sosič 40; 3 TOČKE: Merlin 1, Svalduz 2, Maione 3. TRST — Staro in obče znano, čeprav še nenapisano pravilo košarkarske igre pravi, da mora boljša ekipa v spopadu s slabšo takoj dokazati svojo premoč in že v uvodnih potezah streti vsa upanja nasprotnika, zato da se kar najhitreje dokoplje do zmage in zato, da trener lahko ponudi večjo minutažo tudi tistim posameznikom, ki navadno dlje časa presedijo na klopi. Jadranovi košarkarji pa niso skušali uresničiti tega pravila niti proti "revnim" (naj nam igralci iz Mester oprostijo) košarkarjem moštva Giganti Crich. Tekma je pričela z enominutnim molkom v znamenje spoštovanja do italijanskih vojakov in mednarodnega kontingenta v Perzijskem zalivu. V precej klavrnem vzdušju, ki ga pripisujemo skoraj popolni odsotnosti gledalcev, so jadranovci še enkrat dokazali svojo prilagodljivost nasprotniku in peščico prisotnih privržencev namučili s predvajanjem neigre v prvem polčasu, ki so ga med drugim sklenili v zaostanku. Postavi sta v uvodnih minutah predvajali osebno obrambo, Jadran je v 10. minuti prešel v consko postavitev 2-3, gostje pa so tudi spremenili svojo obrambno formacijo in od sredine prvega polčasa predvajali neke vrste prilagojeno in kombinirano cono. Končni izid srečanja naj ne zavaja bralcev, saj so "modri bojevniki", ki so bili včeraj kar skupinsko na dopustu, vsaj miselno, zadali odločilni udarec skromnim »velikanom« iz Mester šele v zadnjih petih minutah srečanja. Jadranovci so včeraj igrali povsem brez koncentracije, o čemer priča tudi prekomerno število zgrešenih metov izpod koša, vsaj v prvem delu tekme. V nadaljevanju so Vatovčevi fantje nekoliko izboljšali svojo storilnost, vendar ne do take stopnje, da bi s svojo igro prepričali prisotne gledalce. Kot vedno so bili fantje že spet pomanjkljivi v borbi pod košema in ni naključje, da so ustvarili odločilno razliko prav takrat, ko so agresivneje zaigrali pod tablami. To je bilo sinoči dovolj za zmago proti Mestram, na dlani pa je, da morajo modri košarkarji popraviti svoj odnos do igre in do nasprotnika, drugače bodo proti "pravim" nasprotnikom spet obžalovali zamujene priložnosti in lastno slabost, ki jim ne dopušča, da bi se razvili v zanesljivo moštvo, tako, ki se mora ravnati po pravilih, ki smo jih zgoraj nakazali. (Cancia) DOM G OMETAL - VILLESSE 76:58 (36:17) DOM GOMETAL: Gruzovin, Kocjančič 2, Ambrosi, Košuta 19, Bric 2, Battello 12, Dornik 4, Prinčič 14, Pui-atti 23, Semolič. PON: Ferri (35), Benetti (39). ON: Dom 31, Villesse 25. 3 TOČKE: Puiat-ti 5, Košuta 1. Domovci so dobro startali v povratnem delu promocijskega prvenstva, saj so na domačih tleh odpravili solidno ekipo iz Vileša. Zmaga bi sicer lahko bila znatno izdatnejša, če bi Brumnovi varovanci zaigrali koncentrirano in požrtvovalno skozi vse srečanje. Belo-rdeči so namreč pričeli tekmo dokaj poletavno. Po zaslugi razigranega centra Prinčiča so že v deveti minuti vodili s 17 koši prednosti (23:6). Prednost so obdržali do konca polčasa, vendar v drugem niso tako uspešno nadaljevali. Gostje so se v 32. minuti z zagrizeno igro nevarno približali na samih pet točk zaostanka (52:47), vendar več niso zmogli. Domovci so ponovno zaigrali v velikem slogu in srečanja je bilo kaj kmalu konec. Poleg Prinčiča sta se tokrat izkazala tudi Košuta in Battello. (af) KONTOVEL - LIBERTAS 127:103 (67:49) KONTOVEL: Grilanc 18 (5:6), Gulič 37 (1:2), Rupel 5 (3:4), Sterni 18 (1:2), Pahor 8, Štoka 17 (1:2), Starc 12 (2:3), Civardi 10, Danieli 2 (2:2). Tri točke: Gulič 10, Grilanc in Sterni po 1. Po dobrem začetku so Kontovelci nekoliko popustili in Libertas je nekje okrog 10. minute celo povedel. Tedaj pa se je odprlo Guliču, ki je dosegel štiri zaporedne trojke. Prednost Kontovela se je večala vse do konca polčasa. Tudi v drugem delu, ko so na parket stopili vsi razpoložljivi igralci in se tudi vpisali med strelce, je Kontovel igral brez posebnega naprezanja. Vsekakor je bilo jasno, da vodilni ne bo imel težav proti moštvu z dna lestvice. Štefan Gulič je z desetimi meti za tri točke dosegel izkupiček, vreden »nastopa« na strelišču lunaparka. (Damir) V namiznoteniških prvenstvih Krasove ekipe so bile sinoči res uspešne Srečanja v zgoniški telovadnici, kjer so včeraj ob 18. uri istočasno igrali v ženski namiznoteniški B in C ligi ter moški B-2 ligi, so prinesle veliko veselja v domači tabor, saj so bili vsi napori Krasovih igralk in igralcev kronani z zmago. Napeto in razburljivo je bilo v ženski B ligi, kjer se je Kras Cori-um srečal z ekipo Lecca. V dve uri in pol trajajočem boju so kra-sovke dokazale, da so boljše in so tudi zmagale s 5:1, kar štiri tekme pa so se odločile po treh setih-Dve zmagoviti tekmi sta odigrali Simonetova in Radovičeva, eno Tanja Ravbar. nale. K uspehu s 5:0 sta po dve točki prispevala Mersi in Igor Milič, eno Marjan Milič.. Kras je 5 kol pred koncem glavni favorit kot edina nepremagana postava prvenstva. Kras Activa je proti Zi-nelli dosegel pomemben uspeh za obstanek v ženski C ligi. Z dokajšnjo lahkoto je odpravil gostujočo Zinello. Gostje so osvojile le niz-vendar šele takrat, ko so krasovke že imele tekmo v rokah, to je p° zmagi Doljakove in Sedmakove posamezno ter igri dvojic, vendar so po pravilih srečanje odigrali do 5:0. (J. J.) zmagala Krasova moška postava,v B-2 ligi proti goriški Legi Nazio- V11. kolu ženske odbojkarske C-l lige izbojevale točki le odbojkarice Bora Elpro Cunja 7. uspeh AUSA PAV - BOR ELPRO CUNJA 0:3 (13:15, 16:17, 3:15) BOR ELPRO CUNJA: Maver, Na-cinovi, Traettino, Vitez, Grbec, Sto-per, Venier, Vidali, Fučka. ČERVINJAN — Tudi po sinočnjem nastopu ostajajo borovke same na vrhu lestvice, to pa je bila njihova že sedma zaporedna zmaga na gostovanjih, kar je res svojevrsten rekord. Vrh tega so plave slavile zmago brez izgubljena niza, kar v Červinjanu ni doslej še nikomur uspelo, od boljših ekip v ligi pa jo je tu že skupil Co-nad iz Villorbe. Resnici na ljubo borovke sinoči niso blestele, vsaj ne v prvih dveh nizih, v katerih so so se morale odločno preveč namučiti, preden so strle odpor nasprotnika, ki ni pokazal nobenih posebnih kvalitet in potrdil, da si »zasluži« uvrstitev na spodnjem delu lestvice. Tako v prvem kot v drugem nizu so borovke pustile, da so jih domače dohitele pri rezultatu 10:10. V prvem so nato spet povedle s 14:11, a so si set žogo zapravile z zgrešenim servisom, kar so gostiteljice izkoristile in se po osmih menjavah približale na 14:13, več pa k sreči niso zmogle. v gosteh Še težje je bilo za borovke v drugem nizu, v katerem so igralkam iz Cervinjana dopustile dve set žogi, pri 15:14 in 16:15. Šele tedaj so naša dekleta pokazala svoje pravo lice in s požrtvovalno igro v obrambi preprečila, da bi se srečanje nevarno zasukalo. Tako pa so zaostanek v celoti izničile in to je bilo za zmago dovolj, saj je demoralizirani nasprotnik v tretjem nizu povsem popustil. V Borovih vrstah ni sinoči nobena igrala tako,- kot resnično zmore. Pomembno pa je, da je podajačica Grbčeva, ki je v drugem nizu nadomestila rahlo poškodovano Vitezovo, spet pokazala, da lahko nanjo trener v vsakem trenutku resno računa. Bolj kot podcenjevanju je treba slabši nastop plavih pripisati dejstvu, da igralke še niso docela dojele, da jim takšni nasprotniki, kakršen je bil sinočnji, nikakor ne morejo biti dorasli, če igrajo kot znajo, zato pa se jih polastita negotovost in prevelika vnema. Sicer velja pravilo, da je zmaga ob slabi igri pravazprav le dokaz več o lastni moči. OSTALI IZIDI: Fincantieri Tržič -Conad Villorba 3:0; Dolo - Latisana 0:3, Ghemar - Tregarofani 3:1; Vicen-za - Kennedy 3:0, Gamatex - Montec-chio 3:1. Zaman lekcija borbenosti SLOGA KOIMPEX - PANDACOLOR 2:3 (15:5, 11:15, 8:15, 16:14, 9:15) SLOGA KOIMPEK: Ukmar, Fabrizi, Grgič, Škerk, Marucelli, Fabrizi, Žbogar, Miot, Sosič, Kosmina, Lupine. Igralke Sloge Koimpex so sinoči na Opčinah do kosti »prestrašile« še eno od ekip, ki je že od začetka sezone razglašala na vse vetrove, da ima letos za cilj napredovanje v višjo ligo, a tokrat jim žal ni uspelo, da bi jo tudi premagale. Na Opčinah so bili mnogi po sinočnjem drugem letošnjem domačem porazu razočarani, nekateri celo kritični do gostiteljic, toda po našem mnenju niso upoštevali, da so se slogašice tokrat pomerile s tekmecem, ki bi po tehničnih in telesnih sposobnostih svojih igralk lahko vse nadigral v ligi, če ne bi bil po drugi strani v svojem, rekli bi kirurškem obdelovanju nasprotnika, vse preveč »hladen«, od časa do časa pa tudi nekonstanten. Slogašice so se mu dalj časa upirale z izredno učinkovitim servisom in brezkompromisno igro v napadu, ko pa je Pandacolor uredil svoje vrste in uveljavil svojo premoč ob mreži, zlasti še v bloku (nobena ekipa v ligi ne blokira tako dobro kot ta), so varovanke trenerja Peterlina položile na mizo še en svoj adut: borbenost. S tem »orožjem« so tudi vsilile tie break, ko je vse kazalo, da bo Pandacolor zmagal s 3:1, v zadnjem nizu pa so nasprotnika ujele pri četrti točki, povedle s 4:5, nato pa mu grenile pot do zmage vse do menjave igrišča, ko je imel Pandacolor le točki prednosti. Res škoda je, da na koncu ni prevladala srčnost domačih igralk, saj so slogašice v tem pogledu dale nasprotniku lekcijo. Trener in odbornik Marko Kralj, ki je bil sinoči pri Slogi zadolžen za vodenje statistik, je takole sintetiziral učinek domače ekipe v servisu in sprejemu: »Skozi vso tekmo smo servirali uspešno, žal pa je sprejem v končnici drugega niza, v drugi polovici tretjega in v tie breaku, povsem odpovedal.« S tem pa je rečeno tudi vse. Dokler so slogašice nasprotnicam onemogočale, da igrajo, je vse teklo kot po olju. Ves prvi niz in vse do vodstva z 11:9 v drugem nizu je bil učinek domačega servisa resnično strahovit. Pravzaprav to niso bili servisi, temveč elektronsko vodene rakete, tolikšni sta bili njihova moč in natančnost. V napadu pa sta Ukmarjeva in Žbogarje-va, a tudi ostale (Škerkova je na primer v času reakcije Pandacolorja v prvem nizu dosegla zelo pomembno točko), le rutinsko nizali točke. Toda v tem obdobju so gostiteljice nemara igrale še celo nekoliko nad svojimi sposobnostmi in ta psihični napor je terjal veliko energij, tako da je Pandac° brž reagiral, ko so našim igralkaffl “ t koliko pošle moči. Drugi in tretji s sta tako pripadla dekletom iz Ven® V začetku četrtega niza je Sloga s impex s Sosičevo na servisu poved1 4:0, Pandacolor je izenačil in tedaj « je razvnel pravi boj, ki je ogrel 1 -z. dotlej mirne gledalce. Ekipi sta se j0 menjavali v vodstvu, vmes mnogo menjav, razburljivih in akcij ni manjkalo. Pandacolor je v°oet s 5:7, nato je vodila Sloga 9:7, pa sj,a. gostje in tako naprej, dokler niso 1 sprotnice pri vodstvu 14:13 z9r®65-servis, slogašice pa z blokom, 9sh>r0 nim napadom^ Miotove (ki je . nadomestila Škerkovo) in serv1 prišle do že opisanega 5. niza. Trener slogašic Peterlin je po predvsem poudarjal vrline naspr°lj,ar »Po mojem je to najboljša ekip3' ji, jih je bilo doslej na Opčinah. N? koliko bi jih tu drevi zmagalo. Ta jj i ni načrt se je obrnil. Mi smo štarl“rvi-namenom, da jih presenetimo § 5 som, končalo pa se je tako, da s® se poservirale nas. Rekel bi tudi, o.^jj moje igralke v Vseh teh letih še n* ^ niso spoprijele s tako dobrim b od' tako da so bile v napadu vse manijo ločne. Pravzaprav je še čudež, da sploh prišli do tie breaka, v kal,« 'Tt » /~\ TJ —* »-* ✓H —^ 1 /-v »- n —, <-• 1 t y r /—% "7 Tn d L) V moški C-2 ligi tudi rutinska zmaga Bora Agrimpex Ženska C-2 liga: Nabrežinke iztržile vodilnemu ///v Preobrat Valprapora Imsa Goričanke osvojile nenadejani točki ITELV FOJDA - VALPRAPOR IMSA 2:3 (8:15, 15:9, 15:11, 12:15, 7:15) VALPRAPOR IMSA: Vogrič, A.in M. Feri, Lutman, Buzzinelli, Berzacola, Lavrenčič, Koršič in Petejan. Srečanje ni bilo najbolj zanimivo, čeprav je bilo kar precej preobratov in je trajalo kar pet nizov. Gostje so v prvem setu slavili predvsem zaradi izredno dobrega servisa, a so v nadaljevanju močno popustili ter omogočili nasprotniku, da je najprej izenačil, nato še povedel v setih z 2:1. V četrtem nizu je kazalo, da je že vse izgubljeno, saj so gostitelji nizali točke kot na tekočem traku vse do rezultata 12:5. Potem se je razigral Diego Petejan, da so gostje nepričakovano osvojili niz. V tie breaku je prišla do izraza njihova boljša tehnična priprava. (Alf) TORRIANA - BOR AGRIMPEX 0:3 (7:15, 4:15* 11:15) BOR AGRIMPEX: Stančič, Giacca, Marega, Palin, Starc, Metton, Paganini, Batič, Rudes. Borovci so se v Gradišču znašli v težavah, ker je v ekipi manjkal podajač Aiello, med tekmo pa se je poškodoval tudi Batič, ki prav tako igra v vlogi podajača. K sreči so si plavi hitro opomog-lii in težave prebrodili praktično brez posledic. V prvih dveh setih so Tržačani odločno povedli in domačinom preprosto niso pustili, da bi jim prišli do živega. Zbranost je odpovedala po visokem vodstvu v tretjem setu kar z 8:0. Torria-je to slabost izkoristila, izenačila in celo po-■ :la z 11:10, kar pa je bilo tudi vse, kar je gla. Z res majhnim naporom so borovci zbrali pet točk in ohranil vodstvo na lestvici. (Marega) MOŠKA D LIGA AMICI DEL CUORE - SOČA SOBEMA 0:3 (10:15, 13:15, 12:15) SOČA SOBEMA: Marko, Štefan in Igor Cotič, Batistič, Klede, Muscau, Tomšič, Čeudek, Černič, Čaudek. Odbojkarji Soče Sobema se vračajo iz Trsta z zlata vrednima točkama. Sinočnja zmaga na vrednosti samo še pridobi, če povemo, da so Štefan Cotič in tovariši premagali neposrednega tekmeca za obstanek, in to v gosteh, za nameček pa še brez izgubljenega niza. Tudi tokrat so Sočani imeli nekaj vmesnih pavz, a so znali pravočasno strniti vrste in uspešno reagirati. V prvem nizu so gostje dokaj hitro povedli s 6:1, toda kmalu nato so bili »sposobni« v enem mahu prednost tudi zapraviti, da so domačini izenačili pri sedmici. Potem so spet prevzeli vodstvo slovenski odbojkarji in nanizali kar šest zaporednih točk. Ko je že kazalo, da je nasprotnik potolčen, je nepričakovano reagiral in se približal na 13:10, a več ni zmogel. V drugem nizu je Soča Sobema hitro prevzela vajeti igre v svoje roke in stalno vodila do 10:5. Sledil je kratek »premor« do izenačenja pri 10:10, kmalu zatem pa so Tržačani celo povedli z 12:11, toda v končnici so bili spet bolj prisebni gostje. Začetek tretjega niza je bil za goriške odbojkarje problematičen, kot da bi jih vodstvo v nizih z 2:0 uspavalo. Tržačani so odločno povedli s 4:1, a kmalu zatem je bilo 6:5 za Sočane. V tem nizu so gostitelji še dvakrat vodili s tremi točkami prednosti (9:6 in 12:9), kar pa proti dobro razpoloženim Goričanom ni bilo dovolj niti za delno zadoščenje. (G.F.) AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE - TARCENTO 3:1 (14:16, 15:13, 15:13, 15:12) AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE: Za-vadlal, Vižentin, Luvisutti, Maša ih Magda Brai-ni, Scozziero, Marassi, Fajt, Sošol, Grašček, Orel. V zelo napeti tekmi je goriška združena ekipa osvojila predragoceni točki in tudi prestižno zmago, saj sodi nasprotnik med favorite za napredovanje. Tekma je bila zelo napeta, predvsem zaradi slabega dneva stranskega sodnika, ki je s svojimi odločitvami podaril prvi set gostom in tako »vžgal« ozračje v sovodenjski telovadnici. Storjena krivica pa je našim predstavnicam vlila novega elana. Zagrizeno so stopile na igrišče v drugem setu, prepričane so bile, da bodo zmagale. Izenačile so v setih in še dalje prepričljivo vodile. Nasprotnice se sicer niso predale in rezultati posameznih setov to dokazujejo. Toda Goričanke so se do zadnjega borile za vsako žogo, dobro je deloval sprejem, blok Vižintinove in Zavadlalove je bil ob mreži neprebojen, Lovi-suttijeva pa je servirala ostro in točno. Nasploh so vse igralke pokazale zrelost in odgovornost in ob koncu ni manjkalo veselja ne med navijači ne med igralkami. Zdaj pa je čas tudi za avtokritiko: nedopustno je, da ekipa od sobote do sobote igra s tako spremenljivim učinkom, saj se je sinoči spet pokazalo, da so bili mnogo dosedanji porazi povsem nepotrebni. (K.l.) SOKOL INDULES - LIB. MARTIGNACCO 1:3 (15:11, 13:15, 8:15, 6:15) SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ušaj, Škerk, Brumat, T. in L. Masten, Visintin, Drasič, Cioc-chi, Conestabo. Š6 Sokol Indules je proti prvouvrščenj dobro začele in povedle kar s 13:2. V tern z dobrimi servisi spravile v težave spre)® tinj. Žal so nato popustile, dovolile Ful ^ so da so se približale do 13:11, ob koncu P osvojile prvi niz. v Drugi set je bil najzanimivejši. Tud' jo rf(1 delu so Nabrežinke povedle in vodile vs jajša* zultat 13:7. Nekaj zgrešenih servisov Je eIia^j zasledovanje Martignaccu, ki je stanj® 1 0 v« V preostalih nizih Nabrežinke žal igrale dobro in njihova usoda je bila zap^gfli^ Da bo slika tekme popolna, moramo se jejo, P j. da sta oba sodnika slabo opravila svoje , jerste vrhu pa sta še izključila trenerja De Vva na. (Vip) ŽENSKA D LIGA KONTOVEL - VIRTUS (15:12, 15:2, 10:15, 11:15, 15:9) Pertot, Regent, erbihi' KONTOVEL: Pertot, Regent, Qbe,L ver, Legiša, Černe, Bezin, Bogateč, Št0**. ' se fll \e Zaslužena zmaga Kontovelk kaže, p0K3zze-dekleta nikakor ne nameravajo vda i-mo ^M’ so veliko volje do uspeha, kar je razv ^ p0u ^ zultata prvega, posebno pa drugega se ^ riti je treba, da so igrale koncentrirah ' v J' ^ sta bila bodisi napad kot sprejem odu da V 4. nizu so sicer povsem popustile, a 0 0vof jho nasprotnicam prepustile točki, ni bll0z zadnjem setu so si spet opomogle ih prav K' igro tudi zmagale. Pohvale so vredn od prve do zadnje, a tudi številno o jih je neprestano bodrilo. (R. D.) , e’'0 premagani ekipi iz Martignacca odigj3 s° boljših tekem v zadnjem mesecu. Nabrez^jU s® lah^je * prvi jugoslovanski košarkarski ligi Smelt Olimpija odpravila Partizana po podaljšku Pad£T olimpija ^TIZAN 104:98 (47:45, 86:86) Bagin, Tomovič, Daneu, 5 aVc 24, Hauptman 24, Bačar, Tunič ' pJJJcič 20, Kotnik 12, Djurišič 19. vič^RTlZAN: Djordjevič 20, Danilo-vir i' j“on^ar 2, Obradovič 4, Stevano-1? d' "fotsvcižič, Ivanovič 11, Pecarski jPaspalj 35, Nakič 5. Oli-m ?LJANA — Ljubljanska Smelt je v Tivoliju pred 4000 gle-Prot! ^ose9*a zel° pomembno zmago Tek* vjs°ko uvrščenemu Partizanu, se j01? le Lila skrajno napeta (odločila 'to i Skle P° enem podaljšku), potem Ve«6 kar devetkrat izenačen, naj-ie Ja Prednost ene ali druige ekipe pa V 7oala šest točk- zatl 'p' minuti je kazalo, da bo Parti-Zre]iKtr' domačine, zaparvil pa je nekaj izea Priložnosti in Olimpiji je uspelo *z9UbT ^ podljških so Beograjčani dnrv, . samozavest in zmaga je šla Za p'boljši pri Olimpiji je bil Zdovc. \j arLzana je odlično igral Paspalj. Hajl^aLh tekmah 13. kola so dosegli 104:7i?tlje izide: Crvena zvezda - Čelik tia al^adar - Vojvodina 89:61 in Bos-j. mbenka 83:77. 5?>o bod Pia p"' u°do dopolnili danes s tekma-Host ^ ' Cibona in IMT - Buduč- ^0raz koprskih košarkarjev v®PskRRR — V derbiju 13. kola slo-dilri] v košarkarske lige je včeraj vo-senetir°Per na domačem igrišču pre-]lVo ostal brez točk. Z rezulta- tom 114:100 (54:47) ga je premagal Helios iz Domžal, za katerega je sijajno igral bivši igralec Olimpije Brodnik, ki je ob 31 točkah v sedmih metih za tri točke le enkrat zgrešil. Gostje so domačine nadigrali v vseh elementih. Pri Kopru je bil še najboljši veteran Šentelj, ki pa je imel moči le za prvi polčas. Po tekmi je trener Kopra Željko Cigler novinarjem in igralcem sporočil, da zapušča Koper, saj v klubu, ki praktično nima vodstva, ne more delati. (Kreft) Pomemben uspeh Salonita V jugoslovanski ženski odbojkarski A-2 ligi je Salonti gostoval v Trsteni-ku pri Prvi Petoletki in presenetljivo zmagal s 3:0. S tem so igralke Salonita zelo popravile svoj položaj v boju za obstanek. (Čurlič) Nogometaši za mir v Zalivu Deželna nogometna zveza je odredila za današnje nogometne tekme trenutek molka kot opomin na dramatične dogodke na Bližnjem vzhodu. Pred odjugo Švicarja najhitrejša CERVINIA — Na uradnih poskusnih spustih za EP v bobu dvosedu je včeraj najboljši čas dosegla švicarska posadka Weder - Gerber. Z znamko 1'05"31 sta Švicarja za 51 stotink prehitela Kanado. Med drugo serijo spustov je odjuga zmehčala progo in spuste so morali prekiniti. V italijanski košarkarski A-l ligi Stefanel - Ranger že odloča o play offu Današnja tekma Stefanela v tržaški športni palači proti Rangeru iz Vare-seja je res temeljnega pomena. Že smo zapisali, da si lahko Tanjevičevi varovanci zagotovijo uvrstitev v končnico prvenstva predvsem z zmagami na svojem igrišču, ta trditev pa je prav za današnjo tekmo še kako umestna. Če bi namreč Meneghin s pomočjo sovo-jih mladih soigralcev ugnal nekdanje tovariše iz »zlatega obdobja« v Vare-seju, bi Lombardčani imeli na lestvici že šest točk zaostanka za Stefanelom, dejansko pa bi ta zaostanek znašal osem točk, saj so Tržačani proti temu nasprotniku že zmagali v gosteh (93:87) in bi bili torej na končni lestvici regularnega dela prvenstva pred njim tudi v primeru enakega števila točk. Treba je omeniti, da bo Ranger igral v drugačni postavi glede na prvo tekmo, saj je starega centra Cumming-sa zamenjal visoki bek Bowie. Ranger ima torej, tako kot Stefanel, dva »majhna« Američana, saj je poleg Bowieja v ekipi še play maker Johnson, ki zna biti zelo nevaren strelec, pod košema pa reprezentantu Rusconiju pomaga mladi Conti, ki je v zadnjih tednih veliko napredoval. V anticipirani tekmi 19. tekmi je medtem včeraj neapeljki Filodoro 7 98:90 nepričakovano premagal Cleara iz Cantuja. Junak tekme je bil Američan Mitchell, kije dosegel 36 točk. DANAŠNJI SPORED Torino - Scavolini; Stefanel - Ranger; Knorr - Phonola; Philips - Mes-saggero; Livorno - Sidis; Reggio Ca-labria - Benetton; Firenze - Filanto Forli. Emmezeta spet s centrom Kingom Za videmski Emmezeta (12 točk) bo po dolgem času v tekmi z Desiom (14 točk) spet zaigral temnopolti ameriški center VVilfred King, ki je bil žrtev prometne nesreče. Odkar ne igra, je videmsko moštvo zdrknilo na lestvici in se bori za obstanek. Videmčani upajo, da si bodo zdaj znova opomogli in se potegovali za uvrstitev v play out. DANAŠNJI SPORED Brescia - Arimo; Cremona - Lotus; Emmezeta - Desio; Banco di Sardegna - Glaxo; Ticino - Fabriano; Trapani -Garessio; Kleenex - Fernet Branca; Arese - Venezia. Diana v Padovi V B-l ligi bo drugouvrščena goriška Diana gostovala v Padovi. Tamkajšnja ekipa sodi med slabše v ligi, zato so Goričani drevi nesporni favoriti. Ben Johnson spet le drugi LOS ANGELES — V svojem drugem nastopu po prestali kazni je kanadski šprinter doživel še en poraz. 50 m je Američan Cason pretekel v 5"69, Johnson pa v 5"74. Šibka točka Johnsona je bil start. Nemka Kleemann dvakrat prva SARAJEVO — V nadaljevanju EP v hitrostnem drsanju na ledu sta včeraj zmagala Leo Visser (Niz.) na 1500 m ter Nemka Gunda Kleemann, ki je osvojila zlato na 1500 in 3000 m. domači šport Start 1. ženske divizije spodbuden uvod Slogo Sagor 1a°Mai>Sagor - .SLo^MGTTA 3:0(15:8, 15:3, 15:8) rNlpA SAGOR: Brišnik, Ciocchi, %; c; Ferluga, Fonda, Gruden, H $t * Martina Kosmina, Milič, Spa- Sit se I6 Prvenstvo v 1. diviziji, v »Štet Slo9a Sagor kot glavni cilj rh iziž j v ligi in zbiranje tekmoval-in g k'.' EkiP° sestavljajo mladin- e, pomaga pa jim tudi h^0 Sin kosminai ki sicer trenira s ■si sPoriv?ln° ekipo. Krstni nastop je ni utj uben, saj je do točk prišla po P^Slal 1 trenpr na i o Trcalrom ootn i »m trener pa je v vsakem setu ’"r naSvT Igrišče drugačno postavo, ^ °tnik ni bil dorasel. (Inka) JjOb naraščajnice COtor EXPORT ' s*60* PnrVNALI 2:0 (15:4- 15:4) 5 JoJ^bJLEKPORT: Pitacco, Pero- C) L i; riiciL.i_u, rtuu- 7C1, VjfK’ Lenče, Bezenšek, Pernar-u"k n11, truden, Faimann, Dolhar, J1 koiePaolis- kOlU SO hnr, ^Protni,u so borovke dokaj šibkega ftin *• Šoi9 Premagale v glavnem že s Je v prihodnjih nastopih bo kaf sicer 0tovrtL kakšna je prava W cŠ v u Perspektivne vrste trenerja rrJ1'' PrVjr ri Pa mnoge igralke šele '^tijilj jj resneje nastopajo na tek- Naše peterke v košarkarskih mladinskih prvenstvih in na turnirjih Pomemben uspeh Borovih dečkov proti SGT NARAŠČAJNIKI BREG - RICREATORI 60:129 (32:62) BREG: Kocjančič 2, Koren 9 (1:2), Pintarelli 7 (1:2), Mingot 8 (2:2), Klab-jan 8 (2:5), Gobbo 1 (1:3), Canziani 1 (1:2), Žerjal 24 (8:20). Proti močni peterki Ricreatori so Brežani odigrali svojo letošnjo najslabšo domačo tekmo. V obrambi so bili kot ponavadi preveč statični in popustljivi, zelo slabo pa so igrali tudi v napadu, kjer so grešili vse mogoče. Poleg vsega pa so imeli še katastrofalen odstotek v prostih metih. Tudi tokrat smo v vrstah Brega zabeležili neopravičene odsotnosti, kar seveda slabo obeta za nadaljevanja prvenstva in pa za naslednjo sezono. (David Čok) DEČKI BOR - SGT 94:75 (45:40) BOR: Jagodic 6, Colja 9 (3:4), Sancin 16 (0:1), Uršič 28, Oberdan 29 (5:10), Požar 6, Štokelj, Kovač. PON: Matija Colja (39) V važni tekmi proti Ginnastici Tri-estini so Borovi dečki visoko zmagali in si po prvem delu zagotovili 3. mesto na lestvici. Naši so bili v okrnjeni postavi, saj so manjkali kar trije standardni igralci. Poleg tega so tekmo začeli zelo sla- bo, nezbrano in tako so po prvi četrtini zaostajali (13:26). V drugi četrtini so naši z agresivno obrambo nadoknadili zaostanek in povedli s 45:40. V tem delu je končno dobro zaigral Verner Sancin. Začetek drugega polčasa je dobro obetal. Z izredno hitro igro v napadu so borovci že vodili z 61:44, tedaj pa so zašli v krizo: nasprotniki so z delnim izidom 17:2 nadoknadili ves zaostanek. V zadnji četrtini so borovci spet zaigrali v velikem slogu in zasluženo visoko zmagali. Pohvalili bi vse igralce, predvsem pa Torna Oberdana. (Adriano Kovačič) MINIBASKET Trofeja Jadran POLET - SOKOL 70:24 POLET: Krt 2, Petaros 6., Fonda 6, Senica 8, Budal 10, Sosič 8, I. Lakovič 14, Taučer 2, Hrovatin, Kalc 2, E. Lakovič 12. SOKOL: Brezigar, Rogelja, Stanič, Masten 2, Frandolič 5, Lupine, Busan 2, Širca 8, Previetti, Rebula 7. V srečanju 3. kola trofeje Jadran v minibasketu so poletovci visoko premagali mlajše Sokolove predstavnike, ki pa so se izkazali s požrtvovalnostjo. Žaradi nastopa naših ekip v številnih prvenstvih minibasketa je moral organizator nekoliko spremeniti spored 3. kola. Tako so tekmo med Divačo in Kontovelom igrali že v četrtek (zmagala je Divača), tretje srečanje tega kola pa bo v torek, 22. t. m., v Sežani med Sežano in Bregom. TURNIR OBERSNEL LIBERTAS - POLET 19:54 (9:35) POLET: Šibelja, Bogateč 3, Piccini, Gregori 4, Kocjančič 11, Lakovič 10, Taučer 14, Ferfolja 6, Ferluga 5. V prvem kolu turnirja Obersnel za igralce minibasketa v kategoriji »veverice« (letniki 1981 in mlajši) so pole-tovi minikošarkarji v gosteh slavili zmago proti Libertasu. Po dapadljivi tekmi, v kateri je pri naših predstanvi-kih prišla do izraza precejšnja stopnja uigranosti in skupinska igra, tako da so vsi igralci prišli na svoj račun, bi pohvalili prav vse moštvo. (Cancia) V sredo spet skupni trening (1978/79) Zaradi zasedenosti telovadnice v soboto, 26. t. m., bo skupni trening za letnike 1978/79 pod vodstvom Petra Brumna že v sredo, 23. t. m., ob 15.30 v repenski telovadnici. Jadranova pobuda je doslej naletela na velik odziv košarkarjev, ki so pod veščo Brumnovo roko dopolnili svoje tehnično znanje. DANES NEDELJA, 20. JANUARJA 1991 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Avianu: Pro Aviano - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 V Bazovici: Zarja - Mariano; 14.30 v Koprivnem: Capriva - Vesna; 14.30 na Padričah: Gaja - Pro Romans; 14.30 v Fo-Ijanu: Fogliano - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 10.45 v Domju: Fincantieri - Breg; 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij: Exner - Primorec NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Campa-nelle; 10.30 v Dolini: Breg - Zaule Rabui-ese; 10,30 v Bazovici: Zarja - Fortitudo NAJMLAJŠI 11.30 v Trstu, Campanelle: Servola -Primorje ZAČETNIKI 12.15 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana A -Primorje ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Virtus 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA B -Breg; 9.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire - Bor Friulexport DEČKI 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Teknoprogres - 01ympia; 11.00 v San Gi-ovanniju al Natisone: Rangers sports -Sloga DEKLICE 9.00 na Opčinah: Sloga B - CUS B KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcola-na - Bor Radenska; 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Sokol DRŽAVNI KADETI 11.00 v Repnu: Konto vel - Stefanel NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - SGT DEČKI 10.30 v Nabrežini: Sokol - Santos; 11.00 na Proseku: Kontovel - Poggi ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Ouarto d'Altino obvestili ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 23. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja smučarske komisije. ŠD POLET sklicuje 23. občni zbor, ki bo v torek, 29. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni člani in simpatizerji društva. ZSŠDI obvešča, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za podpore, ki jih športnim društvom letno podeljujejo javne uprave. Vse potrebne informacije lahko športna društva dobijo v uradu ZSŠDI. |v V včerajšnjih srečanjih nogometnega prvenstva under 18 ni imel sreče, Primorje slabo igralo KONFEKCIJE aJa o našem športu Vsak Ponedeljek ob 21.45 Pog^ 9 ^ K°per-Capodistria JUtr, 'tev v torek, ob 16.30 % ^ ODDAJI; Pravi;Tet: v Bazovici se prij- % odb>na g°leado; l ^°8a Koimpex v % r'^n šport* naS ^ nePoz~ - r/ , > Po >-.i t. akar: Franco Zotti ^ ^Uden' dirki v pesku; skern°j Predan o sloven-sPortu v Benečiji. M 5a°nvr„na na§radno Banko 003866-25991 FORTITUDO - BREG 2:0 (1:0) BREG: Giglifano, Reja, Štefančič, Roc-chetti, Zupin, Švab, Tamaro, Bandi, Mau-ri, Sancin, Buzzi. Z gostovanja v Miljah se Brežani vračajo brez točke, a to ni pravičen rezultat glede na prikazano igro »plavih«. V delno opravičilo povejmo, da ta teden vsi igralci niso redno trenirali, kar je prišlo na dan predvsem na koncu tekme. Povedati je tudi treba, da so domačini povedli že v 2. minuti po naivni napaki Brego-vega vratarja. Brežani so po prejetem zadetku začeli napadati in so ustvarili vrsto priložnosti za zadetek, še največji sta imela Rocchetti in Tamaro, a žoga ni hotela v vrata. Domačini so podvojili proti koncu tekme, ko so Brežanom počasi pošle moči. Pohvaliti moramo vse igralce, saj jim požrtvovalnosti ni manjkalo, toda sreča jim ni bila naklonjena. Zaostala tekma Breg - Montebello bo 23. t.m. ob 14.30 v Dolini. (E. B.) PRIMORJE - DOMIO 1:4 (1:0) STRELEC za Primorje: Škabar. PRIMORJE: M. Fabbris, Lukša, Ghe-rardi ( v d.p. A. Fabbris), Pez, Prasselli, Štolfa, Križman, Geri, Vidonis, Škabar, Košuta ( v d.p. Tavčar). Proti povprečnemu Domiu so naši odigrali verjetno najslabšo letošnjo tekmo. V prvem polčasu sta si bili ekipi v glavnem enakovredni. Naši so sicer imeli rahlo terensko premoč in tudi povedli s Škabarjem (8. zadetek), a začetek drugega dela je bil katastrofalen. V prvih minutah so gostje dosegli dva zadetka. Primorje je sicer odločno reagiralo, ves trud pa je obrodil le prečko Štolfe. Domio je tehnično slaba ekipa, solidna je le v napadu, z druge strani pa so »rdeče-rume-ni« igrali slabo v obrambi. (Maxi) OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 RAZPRODAJA VSEH SEZONSKIH ARTIKLOV obv. občini 4/1/91 V igri med dvema ognjema za osnovnošolsko olimpiado Šola Ribičič prva v 2. skupim Šola Ribičič je po pričakovanju osvojila prvo mesto druge skupine tekmovanja v igri med dvema ognjema, ki ga Športna šola Trst prireja v okviru osnovnošolske olimpiade. Ta del turnirja, ki se je odvijal včeraj v Borovem športnem centru, je bil izredno borben in napet. V celoti lahko rečemo, da so bila srečanja zelo izenačena, velik delež k lepim nastopom pa so doprinesla zlasti dekleta, saj so nekatera pokazala fantom povsem enakovredno igro. Drugo mesto je zasedla šola Gregorič-Stepančič, tretje Milčinski, in četrto Bazoviški junaki. Včerajšnji izidi so bili taki: Gregorič-Stepančič - Bazoviški junaki 2:0, Ribičič -Milčinski 2:0, Milčinski - Bazoviški junaki 2:1, Ribičič - Gregorič-Stepančič 2:1. Naslednje tekme bodo na vrsti po pustu, (-boj-) A. PERTOT vam ponuja fantastično blago ' za fantastično pustno obleko PUST - PUST - PUST TRST — Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648 Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik nedelja, 20. januarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Irak hoče z bombardiranjem prisiliti Izrael, da se vplete v zalivski spopad Rakete tolčejo Tel A\iv TEL AVIV — Včeraj ob zori je ob 7.20 po krajevnem času turobno zavijanje siren dokončno prebudilo iz jutranje dremavice na praznično židovsko soboto meščane Tel Aviva. Ljudje so si v naglici nadeli plinske maske in se zatekli v zaklonišča in najvarnejše prostore hiš, ki so jih s plastičnimi fo-Ijami in selotejpom zaščitili pred bojnimi plini. Tri minute kasneje je odjeknila prva eksplozija, čez nekaj minut druga, tretjo pa so slišali le v neposredni bližini, ker konica ni eksplodirala. Takoj je stekla širokopotezna reševalna akcija. Rakete so porušile šest hiš, po trditvah glasnika izraelske vojske Nachmana Šaija je bilo trideset oseb ranjenih, od teh pa so zaradi srednjih in lažjih ran v bolnišnice sprejeli le 17. Po 45 minutah od prvega zavijanja siren so dali znak za konec preplaha. Konice iraških raket so bile namreč polnjene s klasičnim razstrelivom in ne z bojnimi plini. To je že drugi iraški raketni napad na izraelsko ozemlje v zadnjih 24 urah, tako da je sedaj povračilni ukrep Izraela skoraj neizbežen. Obrambni minister Moše Arens je po tem drugem napadu izjavil, da »iraški terorizem ne more ostati nekaznovan«. Podobne izjave so dali vsi predstavniki strank vladajoče desničarske koalicije. Razdejanje po iraškem raketnem napadu na Tel Aviv (Telefoto AP) Tudi drugi človek laburistične opozicije, nekdanji premier in obrambni minister v dveh izraelsko-arabskih vojnah, Jichak Rabin, ne nasprotuje izraelskemu vojaškemu odgovoru. Vseeno pa Rabin navaja, da je pri tem treba upoštevati široko paleto pogojev — izraelsko maščevanje mora biti precizno in na cilje, katerih uničenje ne bi predstavljajo večjega preokreta v zalivski vojni, obenem je treba imeti pri odmerjanju napada stalno na vidiku cilje in interese vojne koalicije, ki jo vodijo ZDA, a v njej sodelujejo tudi neke arabske države, med katerimi sta najpomembnejša Egipt in Sirija. Podobnega mnenja je celo poslanec desničarskega Likuda in član obrambne in zunanjepolitične komisije kneseta Uzi Landau. Tudi po njegovem mora izraelsko maščevanje upoštevati ameriške vojno-politične in strateške interese v Zalivu. Izraelske politične sile pa so se nemalo oddahnile ob spodbudnih vesteh, ki prihajajo iz Kaira in Damaska. Egipt je uradno izjavil, da ne bo nasprotoval »legitimni pravici' Izraela do samoobrambe«. Sirija je nekoliko previdnejša in je najavila, da bo skrbno proučila izraelski odgovor, če ta ne bo pretiran, ga ne bo ocenila kot agresijo. Kako pomembno je to vprašanje za obstoj protiiraške koalicije, pričajo že podatki, da so takoj po napadu predsednika Busha vrgli s postelje, da so britanska letala takoj po napadu kljub belemu dnevu napadla iraške raketne transporterje in da je Pentagon že obljubil, da bo Izraelu zaradi »njegove treznosti« v najkrajšem času dostavil nove protiraketne in protiletalske baterije patriot. D . napad na Izrael z raketami scud 5.30 po Greenwichu: vsaj tri rakete so zadele Tel Aviv Transporter MAZ-543. Treba je uničiti vseh 25 transporterjev, da se preprečijo napadi z raketami scud Sadamu jih je preostalo Irak je ukrep utemeljil s težavnimi razmerami v glavnem mestu Tuji novinarji izgnani iz Bagdada BAGDAD — Tuji novinarji so bili včeraj prisiljeni zapustiti Bagdad. Tako je sklenilo iraško ministrstvo za informiranje, ki je kot razlog za izgon novinarjev navedlo dejstvo, da imajo teževe z zagotavljanjem vode in z vzdrževanjem telefonskih zvez. V Bagdadu je trenutno 38 tujih novinarjev, ki so bili pospremljeni do meje z Jordanijo. Ker je Jordanska meja zaprta, v trenutku ko poročamo ni znano, ali je novinarjem ponoči uspelo stopiti na jordanska tla. Novico o izgonu je sporočil v London dopisnik britanske televizije BBC John Simpson, ki so mu iraške oblasti kot edinemu tujemu dopisniku dovolile, da vzpostavi vezo z zahodnim svetom. Sklep iraškega ministrstva za informiranje, da oddalji tuje dopisnike, je povzročil precejšnjo zaprepadenost med novinarji, ki so se privadili na težavne razmere dela in so kljub strogi cenzuri uspeli posredovati nekaj zanimivih novic. Tako je na primer Simpsonu v petek uspelo, da je prelisičil varnostnika, ki je nadzoroval njegova poročila, in z zvijačo poslal svoj dopis v britansko glavno mesto. Nekaj podobnega je nato uspelo še dopisniku CNN Pe-terju Arnettu, ki je povedal, da je bil Bagdad vso noč izpostavljen zelo hudim bombardiranjem. Bombe in rakete, je dejal Arnett, so spremenile videz mesta in porazno vplivale na vzdušje med prebivalstvom. Po njegovih informacijah so Iračani zajeli nekaj ameriških pilotov. Na sliki (telefoto AP): novinar CNN Bernard Shaw, ki je dan pred ostalimi kolegi zapustil Bagdad. Mednarodni RK poslal v Zaliv veliko zdravil ŽENEVA — Mednarodni Rdeči križ je začel pošiljati v Bahrein in Teheran znatne količine zdravil, ki jih je zbral po vsej Evropi. Rdeči križ se je odločil za Bahrein in Teheran, ker si najbrž ne upa koncentrirati zdravil v Jordaniji, ki je v sedaj politično najbolj vprašaljiva. Istočasno se je na Rdeči križ obrnila sirska vlada in ga pozvala, naj na meji med Sirijo in Irakom organizira taborišča za okoli30 do 40 tisoč beguncev. Rdeči križ je tudi sporočil, da išče specializirano zdravniško in bolničarsko osebje. Kdor bi hotel prostovoljno na pot, naj stopi v stik z italijanskim RK in naj pokliče številko (06) 4999. Italijanski Rdeči križ je tudi vzpostavil službo za pomoč in iskanje morebitnih pogrešanih. Telefonske številke službe, ki deluje neprekinjeno, so (06) 4743796, 4999385 in 4999384. V ZDA se sedaj bojijo atentatov in napadov arabskih skrajnežev VVASHINGTON — Vojna v Zalivu ima razumljivo svoje posledice tudi v ZDA, kjer živi približno dva milijona in pol Arabcev, od katerih je 70 tisoč Iračanov. 8.500 od teh ima iraški potni list, ostali pa so že dalj časa ameriški državljani. Vendar je ta prisotnost mobilizirala več tisoč agentov FBI, saj morajo slednji braniti Iračane pred morebitnimi rasističnimi napadi bolj nestrpnega dela ameriškega prebivalstva, po drugi strani pa morajo skušati preprečiti atentate s strani arabskih skrajnežev. Naloga »G-manov« ni lahka, posebno ker lahko pride do deviacij in se začenjajo kršiti civilne pravice državljanstva. Tako so tik po izbruhu vojne izbruhnile tudi polemike, ki so jih upravičeno sprožile nekatere arabsko-ameriške organizacije in združenje za obrambo civilnih pravic ACLU. Agenti FBI so namreč opravili vrsto dolgih in izčrpnih »intervjujev« z Arabci in predvsem Iračani, ki bivajo v ZDA in v Portoriku. »Intervjuji« so se večkrat izrodili v prava policijska zasliševanja. Odvija se tudi polemika o predlogu pravosodnega ministrstva, naj ustvarijo posebno kartoteko z natančnim popisom, s fotografijo in pr- stnimi odtisi vseh 8500 Iračanov, ki živijo v ZDA, a imajo iraško državljanstvo. Evidentirali pa so že vse tiste Iračane, ki so se zatekli v ZDA po vdoru Sodama Huseina v Kuvajt. Predstavnik ACLU v New Yorku Phil Gatis je dejal, da je popisovanje arabskega prebivalstva v ZDA »sad kolektivne histerije« in se je spominjal, kako so med drugo svetovno vojno leta 1941 takoj po napadu Japoncev na Pearl Harbor vseh 120 tisoč ameriških državljanov japonskega porekla celo internirali v improvizirana koncentracijska taborišča. Po koncu vojne so večini teh plačali odškodnino. Seveda je tu prisoten tudi problem terorizma. Ameriški izvedenec za terorizem Yonah Alexan-der je včeraj dejal, da bo terorizem v primeru takojšnje zmaga protiiraške koalicije zajel ves svet in da lahko traja vrsto let. Do sedaj je bilo zelo malo arabskih atantatov v ZDA. Največji je bil pred kratkim v New Zorku, ko so arabski teroristi ubili radikalnega rabina Meiera Kahaneja, sicer pa so do sedaj agenti FBI preprečili marsikateri atentat muslimanskih skrajnežev. rr 1 • v 1 1 1 #v drobiž RIM — Otroci od 4 do 7 let zelo različno reagiraiv pred vojnimi prizori, ki jih predvaja televizija, P.j, tako različen je pojem, ki ga imajo o vojni. V štit ^ otroških vrtcih in osnovnih šolah v Rimu so izpeli anketo, ki je pokazala, da skoraj 40 odstotkov kov bruhne v jok, ko se na TV ekranu pokažejo roženi vojaki in razdejanje od bomb. 83 odstotk otrok se vojne boji, čeprav ne ve povedati PraveJL vzroka za strah, nekatere otroke, k sreči je to P1^, manjšina, pa vojni prizori tako prevzamejo, da se besedno vživijo v oborožene akcije. Otroci najp0? -e teje vprašujejo odrasle, kaj je kemično orožje, zakaj izbruhnila vojna in če so iraški otroci hudobni. KAIRO — Starši so mu prepovedali, da bi P°ztIii v noč poslušal poročila s fronte, zato jih je 22-*® , sin ubil. Zgodilo se je v neki mirni egipčanski ^ žini, zločin pa je zakrivil fant, ki je bil sicer in ljubezniv. Nesmiselna vojna povzroča tudi žrtve. * * * RIAD — V Združenih arabskih emiratih se je P^aj vu Rdečega polmeseca, islamskega Rdečega kriz8y V ljudje darujejo kri, odzvalo na tisoče Kuvajtčane^.a. pozivu je med drugim rečeno, da bodo s njem pripomogli k hitrejšemu zaključku kon Ljudje se množično zglasujejo tudi v zbiralnih ce v Katarju in Bahreinu. * * * RIAD — Radio Kuvajt redno obvešča Pre^a Pa stvo Združenih emiratov, naj se ne slepo zf®8n, jik plinske maske in inijekcije protistrupa, ki J1 zjll ,—X,.- !„x.----------t"x~— s __ namreč OP .1 141 > je izročila iraška vojska. Doslej so več primerov hude slabosti pri osebah, . vbrizgale ta protistrup. Kaže, da z ampulan11 .ji-ni v redu. Radio Kuvajt oddaja iz neke tajne ne postaje v Savdski Arabiji. KUVVAIT — Vojna norost resnično ne Poznra§anie ob poročanju iz Zaliva pa se večkrat sproži VP tis' dobrega okusa in razsodnosti. Uradna kuvaj ^0£aia, kovna agencija Kuna je včeraj med dnnj*111 P aa da so se Kuvajtčani zelo veselili meteorološ =tg p žja in plohe bomb, ki so padale na iraa^e.°tv0 pri^aj zasedenem ozemlju. Pravi dež je prebivalst sicoral kovalo že nekaj mesecev, začel pa je _ istočasno kot 'ameriške bombe, poroča ?jstvo bombnim napadom se je (razsodno) Pre*3lvao0vZPeij teklo v zaklonišča, ostali (fanatiki) pa so s® n® °0 na strehe in vzklikali Alahu. Da pa P°roC:iai da 5 j izpadlo kot neokusna šala, je Kuna PristaVv0jpOr5 Kuvajtčani pripravljeni tudi na dolgotrajno so si zagotovili velike zaloge vode in hrane.