141. štev.
------------T-----------
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto ...	K	84 —
pol leta .	.	.	„	42 —
četrt leta .	.	.	„	21-—
za mesec .	.	.	„	7-—
zel inozemstvo:
za celo leto naprej	K 95-—
2a pol leta	„	»	50 —'
za četrt leta	„	*	26-—
za mesec	»	»	9 _
Današnja številka obsega 6 strani.
V Ljubljani, četrtek 12. junija 1919.	II.	leto.
Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 15). Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu _ rrr štev. 8. — Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Italija in naše severne meje.
Nadaljni protesti proti razkosanju naše zemlje. — Protesti slovenskega organiziranega delavstva.
Slovenski železničarji na Koroškem.
Neposredno za našo hrabro armado moramo nadvse pohvalno omeniti naše železničarje, ki z nadčloveškim naporom vzdržujejo promet na progi Dravograd-Grabštajn. J4eglede nato, da tam- itak še manjka slovenskih uslužbencev, delajo Nemci, kt so ostali s pasivno rezistenco še večje težkoče, kot če jih sploh ne bi bilo, moraio naši železničarji popravljati Pokvarjene urade, aparate in mostove.
promet usposobili so tri pokvarjene mostove okoli Dravograda in sedaj delajo od petka roč in uan, da popravijo razstreljeni most med Grab-štajnom in Celovcem, čez katerega bo pa menda že danes tekel prvi jugoslovanski vlak v Celovec. Njih zvesto sodelovaije pri osvobojenju Korotana zasluži odkrito zahvalo celokupne domovine !
Gosposvetsko polje — Oljska dolina!
(Odličen koroški Slovenec nam piše:)
z n aval o*?01 Kamen premlria Ph Pam od 'srca! ZJ£? « nam je odvaM
bila vsa slovenslcaJavnost*, jd°le rnalo pozna razmere na Koroškem nad tem premirjem i gorčena. Še boli' seve ko roški Slovenci, katerim je ies kai korist naroda in ne le za kake osebne koristi. Ce je uradna izjava pravila da je ljudstvo sklep premirja pozdravilo z navdušenjem, nam more in mora to v inozemstvu le škodovati, kakor škoduje prej ali slej vsaka neresnica. Obenem hočejo premotiti javnost z Gosposvetskim poljem, da bi pozabila na onih 50.000 Slovencev, ki j,h izgubimo. A kaj je Gosposvetsko polje? Ped zemlje za Celov-
Andrej Oset:
Prijatelju junaku Malgaju!
Nepozabljen junaki Bil si zvest svojim besedam do smrti 1 Rekel si mi večkrat: »Ce Švabi napadejo, se ne umaknem in živ ne grem iz Koroške " Žal, da so se Tvoje besede uresničile... Tebe, dragi Franjo, ni več. Ljubil si svoje slovensko ljudstvo, svojo domovino Jugoslavijo in po sebno pa naše od Avstrije in Nemcev zatirano koroško slovensko ljudstvo.
Ko sem došel lani junija v Celje k vojakom, našel sem tam prijatelja rojaka St Jurčana poročnika Malgaja, ki se je živo zanimal za koroške raz-f?ere. Ko sem mu razlagal krivice, ki prenašamo koroški Slovenci, mi je rekel: .Koroški Slovenci ne bodete več dolgo trpeli, kajti Avstrija gre svojemu gnilemu poginu nasptoti in Jugoslavija bo rešila tudi koroške Slovenc^ i2 nemških krempljev." Ko pa;«"1	^ pa,: dni k prijatelju Mal
gS“ ’	imel je le knjigo
eih knifJ t xPolie“ — in več diu'
I, j S ter študiral Koroško. — Meseca avgusta, ko sem bil na do-
cent, sedaj skoraj da ponemčena zemlja. Res, da ima zgodovinsko vrednost! Pa odtehta ta 50.000 duš? Kaj hočemo z grobovi, £*e za pro_. dajaiuo žive duše. Da bi kronali našega kralja na Gosposvetskem polju? — Mi našega kralja Aleksandra ne bomo ljubili nič manj, če bo kronan na tistem polju ali ne, veselilo pa nas bo iz srca, če bo imel 50.000 zvestih podanikov, Ziljanov. In ali ljudje, ki ob Gosposvetskem polju ne vidijo nič drugega, nič ne pomislijo, koliko bodo morali naši ljudje v Ziljski dolini pod nemškim jarmom trpeti? — Ce ne pomislijo na to, jim prepovedujemo, da govore v imenu naroda. Vsi, ki Nemce in njihovo zavratnost in lažnivost poznamo, smo se ustrašili, ko smo brali, da je sklenjeno premirje. Zakaj prepričani smo bili, da ga Nemci niso sklenili s poštenimi nameni, ampak samo, da pridobe časa. Da smo sodili prav, že kažejo nemške izjave. Ali v Ljubljani Nemcev še ne poznajo in jih ne bodo spoznali nikoli? Reklo se je v premirju, da bo za demarkacijsko črto 10 km nevtralen pas, kjer ne bo ne naših ne nemških vojakov. Prevara! Ko so hoteli binkoštne praznike pogledati nekateri begunci na svoje domove v beljaški okolici, niso prekoračil; demarkacijske črte še za 1 km (reci: en kilometer), kar je napadla hišo pod Ledenicami, kjer so počivali, nemška straža in je kričala: „Wo sind diese Landesver-rater? (Kje so izdajalci domovine?) Sreča, da so mogli ubogi begunci u-teči še pri zadnjih-'vratih, šlo je za sekunde, in bi že več ne mogli. Ko so bežali po žitu, je straža streljala za njimi. To je nemška poštenost! Kdor je še ne pozna mora biti mož čudnih možgani Vsaj na odgovorna mesta taki gospodje ne sodijo.
pustu, prišel me je Malgaj obiskat na Koroško, kjer je opazoval razmere, govoril z delavci in kmeti ter mi pri odhodu rekel: »Slovensko koroško ljudstvo je dobro ir pošteno, le ta prokleti nemški sistem in švabsko uradništvo- ga je tako omamilo, da večina nima narodnega ponosa. To bode .ozdravil le veliki preobrat, ki se nam sedaj približuje."
Pozneje me je ob vsakem svidenju spraševal za Koroško :n meseca oktobra, ko sem bil pri superarbit-raciji v Gradcu, ga najdem tam. ker je imel dopust m tam študiral. Govorila sva in se veselila, da se nam z hitrimi koraki približuje svoboda in ko sem izrazil bojazen, da na Koroškem za preobrat ni dosti pripravljeno ter da nimamo zadosti zavednih ljudi, ki bi organizirali vse potrebno v tako važnem času in da se bojim, d3 bomo koroški Slovenci še nadalje ječali pod nemško in nemškutarsko krivicr; mi je Franjo odgovoril: »Prijatelji! Ne boj se, povem ti, da sem se odločil, da pridem tudi jaz ob preobratu reševat koroške Slovence."
Prišli so prvi novemberski dnevi.
Kaj bodemo govorii: čez pet čez deset let dobimo vse nazaj! Odloči nnj se sedaj! Naj spozna in ve tudi konferenca v Parizu, da druga od ločitev ni mogoča kakor ta: vse Slovence v kraljestvo SHS. Brez tega rešitev našega vprašanja ni mogoča!
Kako si ohranimo kar
smo pridobili.
(Dopis iz Celovca.)
V osvojeni Koroški vlada sedaj naš hrabri vojak in vladal bo tudi nadalje, četudi se je zgodilo kar smo pričakovali, da namreč Dunaj pogoje premirja taji. To je stara taktika katero ti poštenjakoviči že od jeseni sem uganjajo. Kadar jim je slaba predla, vselej so se jeli pogajati, da so si oddahnili, si pridobili Časa in so pozneje .tem silneje nastopili. Privabili so si Tirolce, a niso bili nič kaj ž njimi zadovoljni, ker so tvorili samo »Aus-schussu ; prišli so visokošolci, pa tudi o teh so govorili, da niti na stražo ne hodijo radi; pozneje pa so začeli paklirati z Italijani in na svoja ušesa sem čul v vojašnici počitka maja, ko so se naši s Koroške umikali: „Wenn einmal die Wallischen kommen, dann werden die Jugoslavven erst spliren." Pa tudi to se je izjalovilo: Italija pač
nagaja, očitno nastopati se pa ne upa, da bi pri antanti še tega ne izgubila, kar ima.
Vojak je torej na Koroškem, o katerem so pozimi v Celovcu rekli: „Wir Deutsche fiirchten nur Gott und die Jugoslavven, — sonst niemanden auf der Welt!" Fantje, skrbite, da pri tem ostane! — Prihaja pa tudi že uradnik. Upravniki naj hitro urede prehrano, posebno po raznih javnih kuhinjah; kakorhitro dobe ljudje dovolj jesti, smo polovico pridobili. Cen se ne sme pretiravati; hrana v Celovcu je bila skromna, pa poceni in to je glavno, posebno za javne jedilnice. Kdor hoče korofort, naj je pri Moserju ali avstr, cesarju.
; Sodniki naj si dobro ogledajo razne nemčurje in one posestnike po deželi, ki so navajali k tatvini, ropu in umoru. V Borovljah so davčni uradniki gonili kmete internirat, ako pa vprašaš po davkih, na primer v Celovcu, ne dobiš za noben denar odgovora, koliko dolguješ in koliko si plačal, ker knjig že nekaj let niso pravilno sklenili. Cerkveno upravo mora prevzeti ljubljanski škof, celovški ima namen se umakniti na Krko, ako Krka ostane nemška. Sploh treba cerkveno upravo tako preurediti, da postane v Ljubljani škof Jeglič kardinal, ki to v polni meri zasluži, in od tu naj se vodi podložne mu cerkvene dostojanstvenike po vsej Sloveniji, Čemu se ni to že davno uredilo ?! Po deželi mora nastopiti domač župnik, vsi begunci nazaj, sedaj se prične vaše delo! Osvoboditi treba tudi tiste reveže, katere so kakor Križanega po Celovcu gonili.
Nastopati morata pa tudi trgovec in obrtnik. Ustanovi naj se konzorcij, ki bo poskrbel za slovenske trgovine v mestu in po deželi. Zaslužka bo obib, preobilo, ako bodo roke pridne in glava trezna. Vsaki četrtek je vsa
Imel sem dopust in organizirali smo Narodni svet in narodno stražo' za mežiško dolino. Organizirali smo 10 najbogatejših občin v industrijski mežiški dolini. Nastala je splošna anarhija. Razni sumljivi elementi so začeli ropati in nemške občine ter nemško orožništvo je začelo klicati na pomoč nemŠKo vojaštvo — Volksvvehr iz Celovca. Vedel sem, da se ne gre samo za udušitev anarhije, ki je mb-mentana, ampak da se gre za Jugoslavijo ali Nemško Avstrijo.
Klicali smo tudi mi Slovenci na vse strani za pomoč za jugoslovansko vojaštvo. Vedel sem, kdor bo prej prišel, ta bo ostal gospodar. Pretila je nevarnost, da Nemci zasedejo celo Koroško in da se pri mirovni konferenci morebiti o Koroški sploh ne bi razpravljalo v našo korist. Pozneje so se opaz le težave, ki so jih imeli jugoslovanski deregati na mirovni konferenci v Parizu radi Koroške in radi Prekmurja, ki se nista zadostno zasedla. Kako bi bilo, ako bi se Koroške sploh ne bilo nič zasedlo ?
V zadnjem »Slovenskem gospodarju" piše eden gospodov delegatov
iz Pariza, da je odličen Amerikanec rekel, da so jugoslovanske čete menda spale, ko je bilo treba celo slovensko Koroško zasesti.
Da pa se je bilo zasedlo vsaj nekaj Koroške, je zasluga junaka Malgaja. Ko je bil pred pol letom tužni Korotan v nevarnosti, je bil junak Malgaj edini, ki je slišal oziroma se odzval obupnemu klicu koroških Slovencev.
Pred očmi imam večer 6. november 1918, ko se je pripeljal nadpo-ročnik Malgaj s 40 možmi in 5 strojnimi puškami ter poročniki Ludvik, Kurbus, Mikec in Kavčič. Srce mi je utripalo veselje, ko je pripeljal ob polnoči kratek poseben vlak iz Spodnjega Dravograda v Guštanj (prva postaja na Koroškem) jugoslovanske vojake in sem zagledal krepko postavo nadporočnika Malgaja in vrle njegove vojake, junake.
Ko mi pa poda roko, mi reče: »Prijatelj! Slovenska Koroška mora pripadati Jugoslaviji in jaz ne grem prej iz Koroške, da rešimo Slovensko Koroško, za katero darujem tudi živ-ljeuje ...“	(Dalje	prihodnjič.)
slov. Koroška v Celovcu, zato treba skrbeti, 0» dobi ljudstvo slovensko trgovino: manufaktura, špecerija, razno blago, papirne trgovine, peki, gostilne so potrebne; obrtniki so zastopani, toda nezadostno. Zavodi naj poskrbe za kapital, pridne roke naj vodijo. V kolodvorski ulici na strani vdovskega in siroi. zavoda, proti mestu ob stolni cerkvi, je lep stavbeni prostor za narodna podjetja. Hotel Trabesin-ger treba podpirati, a samo on je premalo; treba oživeti čitalnico sredi mesta (Sandvvirt?); gospodje, ki bodo morali po gostilnah živeti naj skrbe za slovensko postrežbo, brez sile in prepira, mirno toda odločno: ako hočeš naš denar, moraš razumeti naš jezik. Kavarne so pri Moserju in na Kolodvorski cesti (Sieberth); brivnice so nekatere v slov. rokah, imamo med njimi tudi internirance, katere treba posebno podpirati.
Ustanoviti treba nov list ali pa iz „Mira“ ustvariti dnevnik; zato treba slovensko tiskarno, ali pa nemško preurediti, ker Družba sv. Mohorja ima sama s seboj dovolj skrbi in*po-sla. Ker je med Korošci največ takih, ki se niso učili slovenščine in jim je treba v nemških člankih naše pravice pojasnjevati. Ljudstvo je popolnoma zapeljano in nima o sebi in o nas nobenih pravih pojmov. „Stimce“ naj se brez pardona izženejo, — „Klagenfurterico“ prevzemi vlada, — „Tagblatt“ pa naj postane to, kar bi moral biti — katoliški list, ali pa naj preneha v korist slovenskemu Dnevniku, ki je skrajno potreben.
Posebno pa je treba paziti na številne uslužbence in uslužbemce pri magistratu, elektrarni, po bankah, pri vdovskem in sirot, zavodu, pri javnih uradih: ondi so gadje, goreči Deutsch-nationalci, ki so bili voditelji in prvi pospeševalci vsega proti-jugoslovan-skega gibanja. Premenjati treba učiteljstvo, med katerim so bili v mestih in na deželi največji hujskači. Treba gledati pa tudi na take „Slovence“, ki tega imena ne zaslužijo; ko so jeseni pri Trabesingerju slov. trobojnico razobesili, jo je policija takoj odstranila in z vso gotovostjo se trdi, da je bil oni, ki je ovadil — Slovenec, celo v narodni službi. Na take posebno opozarjamo!
Italija in nase severne meje.
Celovec.
Tržaška „L’ Era Nuova" z dne 9. junija 1919 piše:
Celovec! Že par dni ni več to ime za nas navadna geograffčna beseda, pač pa neznosno poniževanje.
Celovec leži v premagani Avstriji, komaj za streljaj od nas oddaljen, v njem je središče edine železniške proge, ki spaja Italijo in Trst z Nemško Avstrijo in Češko; le malo kilometrov je oddaljen od Beljaka; leži tedaj iz dvojnih vzrokov na ozemlju, na ka-teiega ima Italija glasom toček premirja pravice do kor.trole in v slučaju potrebe do vojaške okupacije.
Na Celovec, ki ga branijo avstrijski Nemci, so se torej vrgli Jugoslovani z večtedensko ofenzivo po natančnem načrtu. Vest o zasedbi Čelovca po jugoslovanskih četah nas ni iznenadila.
Četvorica pariške konference je zaukazala avstrijskim Nemcem in Jugoslovanom skleniti premirje in ni prejudicirala komu izmed obeh bo pripadalo to mesto.
Pariška konferenca je spet enkrat brez autoritete; ker pa služi neposlušnost spletkam gotovih velevlasti, ki se za to ne brigajo; da, celo hujše: le-te cenijo to epizodo jugoslovanskega nasilstva in vstaje in otvarjajo lazgovor, komu naj bi Celovec pripadel 1 V svoje dobro so mogli Jugoslovani takoj položiti na tehtnico dovršeno dejstvo. Marsikatera veleylast, namesto da bi jih kaznovala, jim bo hotela pomagati preobraziti dovršeno dejstvo v stanje, ki se bo imenovalo ironično — pravica.
K<lor je posodil Jugoslovanom o-rožje za ofenzivo na Koroškem, bo gotovo zahteval plačilo za to.
Italija pa se ne more delati, kot da bi jo to nič ne
brigalo. Tedaj — doklej bo morala Italija dopuščati slično nadvladje? Pomislite! Celovec je neoporekljivo nemško mesto, na katerega se Jugoslovani ne morejo z nobeno pravico sklicevati. Celovec nima za J"goslovane drugega kot to, da nadzirajo progo, ki spaja Nemško Avstrijo in Češko z Italijo.
Vojaške operacije proti Celovcu so tedaj obrnjene edinole, čeprav po ovinku, proti Italiji. Poskus dati Jugoslovanom Celovec in s tem kršiti pravico narodnosti, je obrnjen naravnost zoper Italijo.
Celovec je bil osvojen s par jugoslovanskimi stotnijami in s par kanoni; Italija je pa država, ki je zmagala in razbila celo avstro-ogrsko armado, katere del so bili Jugoslovani.
P. P.
Barzini o zavzetju Celovca po Jugoslovanih.
Trst, 10. junija 1919.
Znani italijanski vojni poročevalec Barzini opisuje v „SecoIu“ od 10. t. m., kako so Jugoslovani zavzeli Celovec: 30. maja je koroška vlada z velikim delom prebivalstva zapustila Celovec. Tudi nemški okoličani so bežali v dolgih karavanah obsojenih na stradež. K tej bedi se je obrnilo usmiljenje naše pomoči. Avstrijsko izpraznitev smo mi podpirali na vse načine: dovolili smo prevozila, živež, zdravila. Ženske in otroke smo nakladali na laške tovornike (camion), ki so bili na stotine poslani za rešitev. Nismo mogli ostati gluhi pretresljivim prošnjam, ki so prihajale od vseh strani. Italijo blagoslavljajo danes tam, kjer so jo črtili: „saj je temeljito in molče posredovala v trpljenju in bolečini."
FR. ZELENIK.
Carina in gospodarstvo.
Slovenci si do sedaj pač nismo napenjali možganov z razmišljevanjem bistva in pomena carine, ne o njenem vplivu na razvoi narodnega gospodarstva. Leta 1906 se je vprašanje carine zadnjič razpravljalo v avstrijskem parlamentu. Poslanci, ki so sedeli v tistem parlamentu, so kratko-malo prikimali k vsemu, kar so zahtevali Kestranek, vitez Hohenblum in pa Tisza. Ker so to bili visoki gospodje, ki so prav dobro vedeli, kaj hočejo tedaj se poslancem hi zdelo potrebno utjijati se s carinskim vprašanjem, pa so kratkomalo prikimali, avstrijski narodi pa so začeli stradati in plačevati številne milijone v žepe madžarskih magnatov, avstrijskih grofov in baronov in industrijskih vitezov. Javnost, posebno glasniki širokih slojev so seveda nastopili v proletarskem časopisju proti visoki carini na zrnje, toda malega človeka se takrat ni poslušalo, v parlamentu pa itak ni bilo zastopnikov revnih slojev. V parlamentu pa so bili gospodje precej edini, ker vi-soko carino sta zahtevala oba: Ke-stranek za industrijo, Hohenblum in Tisza pa za kmetijstvo.
Sedaj se je to vse izpremenilo in tudi Slovenci se bomo morali začeti baviti z vprašanji, ki so nekoliko obsežnejša in pomembnejša, kot je strankarska politika. Sicer se pa že pečamo z vprašanjem carine, vse namreč zabavlja in se huduje čez visoko carino, posebno pa rentačijo tisti, ki so mislili kolikor mogoče veliko blaga spraviti v Jugoslavijo. Dobijo se celo tako malenkostni ljudje, da bi radi uvažali celo „palice“, kot da bi Slovenci res ne imeli umest-nejših potreb kot so palice. Kdor ima toliko časa, da ga tanko ubija s sprehajanjem, naj si odreže kje drenovo, pa naj klati z njo okoli. Vsi taki im-porta željni ljudje naj bi pomislili, da čim večji je import, tem slabše je za naš denar. Poglejmo samo na našo valuto na Italijanskem. Čeravno lira sama vredi komaj 55 cent. na sve tovnem trgu, vendar moramo plačevati danes skoraj do 3 K za liro 1 Vprašanje carine je tako staro, kakor je stara gojitev narodnega gospodarstva. Vkljub ti starosti, vkljub temu, da je to vprašanje redilo pri
drugih narodih obilo bojev, celo literaturo, vendar bistvo carine še vedno ni dognano. Se danes si niso popolnoma na jasnem, kakšen vpliv ima pravzaprav carina na razvoj cen, produkcije, konzuma itd. Vsied tega ima carina mnogo zagovornikov, a še več nasprotnikov. Med tem, ko ena plat učenjakov dokazuje, da carina vpliva neugodno na narodno gospodarstvo, da ovira produkcijo in konsum, so drugi zopet mnenja, da je carina nekako vzgojno sredstvo. Opirajo se na dejstvo, da so nekateri predmeti po vpeljavi carine pocenili, n. pr. vreče iz jute, mineralna olja itd. Prizadeti krogi izkušajo vpliv carine omiliti.
N. pr. industnjec izboljša produkcijsti način, izboljša produkcijske naprave, si nabavi boljše stroje itd.
Da uvedba tako visoke carine na deželne pridelke in industrijske izdelke ni vplivala blagodejno, to pa vemo mi vsi, ki smo bivali za avstrijskim carinskim zidom. Škoda, ki so jo trpeli avstrijski narodi, je naravnost ogromna.
Ogrski magnatje so zahtevali zaščito ogrskega poljedeljstva z visoko carino. Seveda so se jim pridružili avstrijski plemeniti veleagrarci z grofovskimi in drugimi plemenita-škimi naslovi, saj gliha vkup štriha. Oglasil se je seveda takoj mogočni Kestranek, zastopnik industrijskih vitezov in začelo se je barantanje in da so za sebe dobro računali, černo videti iz nižje navedenega.
Kmetovalec je starokopitnež. Drži se starih šeg in naprav, pa se ne poprime do najskrajnejše sile novega običaja. Še manj pa se bo poprijel novotarij, če ga ne prisili potreba. Ogrski magnatje so si mislili, kaj nam treba novotarij, kaj izpreminjati pridelovalni način, kaj obdelovati zemljo intenzivnejše, naj gre po starem, manj stane. Naj plača „dumme Schvvob" to dražje, kar pridelamo po starem. In tako je ostalo. Ogrski kmet še danes ravno tako slabo in površno obdeluje svojo zemljo, kot jo je pred tridesetimi leti. O umetnih gnojilih se malokateremu kmetu sanja, kar dokazuje poraba umetnih gnojil. Zato je pa tudi donos zemlje isti, kot je bil pred dvajsetimi leti, zaostaja daleč za za-padnimi deželami. Na enaki površini, na kateri pridela ogrski kmetovalec 12 stotov, pridela avstrijski Nemec 14 stotov, češki kmetovalec 18 stotov, kmet v Nemčiji 24 stotov, holandski kmet 28 stotov, angleški kmet pa 33 stotov. Izračuna si lahko vsak sam, koliko izgubimo vsled slabe obdelave in kateri kmetovalec ima večjo korist od svoje zemlje, ali ogrski, katerega je ščitila visoka carina, ali angleški, kjer carine ne pozriajo, zato s toliko večjo vnemo negujejo in kultivirajo zemljo.
Znano je, da je veljala Ogrska prej za srednjeevropsko žitnico in se jo je moralo vpoštevati na svetovnem trgu. Ta svoj vpliv je popolnoma izgubila, je že kakih petnajst let, odkar ne pride več v poštev kot ekspor-terka; le nekaj koruze se je v dobrih letinah izvažalo zadnja leta. Pa tudi izvoz v tostran bivše monarhije je padal. Med tem, ko se je še v letih 1900 do 1905 izvozilo na leto povprečno 5-5 mil. stotov pšenice, je padel ta letni izvoz v letih 1907 do 1913 na 4 mil. met. stotov. Izvoz moke je ostal približno isti, ter je znašal okoli 15 milijonov met. stotov letno.
Kakor/ sem že omenil zgoraj, je ostal povprečni donos zemlje skozi 20 let enak. Pač pa se je skrčila površina z zrnjem posejane zemlje. Med tem, ko je bilo v letih 1900 do 1906 posejanih povprečno okoli 3,425000 ha s pšenico, se je skrčila ta površina v letih 1907 do 1913 na 3,380.000 ha. Enako jel tudi za druge setve. Deloma se je porabila zemlja za kulturo sladkorne pese, |ker so si Madžari hoteli ustvariti svojo sladkorno industrijo, deloma je ostala zemlja neobdelana. Ogrski kmetovalec je toliko dobil za svoj pridelek, da se mu ni zdelo vredno obdelovati zemljo intenzivnejše in sploh vso razpoložljivo zemljo.	(Konec	prih.)
Kontrast leta 1871—1919.
Lyon, 10. junija. (Brezžično.)
Pod naslovom „Kontrast" priobčuje pariški „Tenips“ zanimiv članek, v katerem primerja bremena, ki jih je morala prevzeti Francija leta 1871. z onimi, katere nalaga mirovna pogodba Nemčiji. Leta 1871 je plačala Francija sedem mesecev po podpisu premirja 125 milijonov; sedem mesecev po sklepu premirja z dne 11. novembra 1918 Nemčija ni plačala niti beliča, dasi ni bila niti poplavljena z nasprotniškim vojaštvom, niti izplenjena, niti opustošena.
Leta 1871 smo plačali osem mesecev po sklepu premirja celo milijardo, dve leti in štiri mesece po podpisu mirovne pogodbe pa pet milijard in tristo petnajst milijonov. Ko se je sklepalo premirje dne 28 janu-arija 1871, je imela Francija v svoji državni blagajni mogoče še en milijon; koliko milijard je imela v svojih blagajnah Nemčija dne 11. novembra 1918, ko je podpisala premirje z zavezniki. Odkupnina petih milijard se je morala plača+i v zlatu in v srebru, v čistem denarju in v natančno določenih vrednotah. Naši bankovci so bili izključeni (razen 125 milijonov), pravtako tudi naše blago. Nemčija sme plačati odškodnino in natura (v blagu, v naravnih produktih itd.), mi pa smo morali plačati deloma v nemškem zlatu in samo 273 milijonov v srebru. Kje pa je nemško srebro?
„Temps“ opozarja na to, da jej moralo plačati pariško mesto leta 1871 dvesto milijonov odkupnine in da so morale razne francoske občine plačati Nemčiji za sedemstoinsedem milijonov vojnih kontribucij. Leta 1871 je imela Nemčija poldrugo milijardo vojnih stroškov, zahtevala pa je od nas pet milijard in lristoinpetnajst milijonov, to je trikrat toliko, kakor so znaša*1 njeni vojni stroški (natančno izravnano: tri in pokrat toliko). Nas' 1® vojna izza leta 1914 stala okoli 360 milijard, ako cenimo zelo nizko; zahtevamo, da nai.. jih Nemčija povrne.
p Komu s? ima Italija zahvaliti za svoje uspehe? Odgovor na to ni težak, namreč Slovanom in sicer v prvi vrsti Rusom. Vojsko so si upali napovedati Italijani šele ko so Rusi vzeli Przemysl. Ce tudi je potem Rusija zgubila Galicijo, vendar je bila glavna sila avstrijske* armade zlomljena. Nerazumljiv je torej sedanji italijanski napuh in sovraštvo, proti Slovanom.
p Samostojna kmetijska stranka. Inženir Franjo Pahernik v Vuhredu ob Dravi, nam sporoča, da se je njegova izvolitev v izvrševalni odbor „Samo-stojne kmetijske stranke" izvršila brez njegove vednosti.
p Seljačka stranka in dr. Horvat. Zagreb, 10. junija. Dr. Horvat je hotel na ponedeljkovi manifestaciji proti italijanski pohlepnosti govoriti imenom seljačke stranke, a se je moral umakniti in odstraniti. „Hrvat“ jemlje sedaj dr. Horvata v zaščito in graja nastop demokratske stranke, poudarjajoč, da se je le nekaj demokratskih pristašev protivilo dr. Horvatu. Znano je, da je ves manifestacijski shod protestiral proti dr. Horvatu. Tudi „Obzor“ brani dr. Horvata, ki izjavlja, da seljačka stranka stoji in je stala vedno na stališču jugoslovanskega ujedlnjenja v kraljestvu SHS. — Dejanja te stranke, zlasti one vesti o raznih protestih na mirovni konferenci, katerih seljačka stranka ni hotela de-mentirati, nas drugače uče.
p Banat in Temešvar. Iz Bel-grada javljajo, da je bil v Temešvaru velik manifestacijski shod katerega se je udeležilo nad 3000 delegatov banatskih občin. Vsi govbrniki so kazali srbsko pravo na Temešvar, ki zamore samo z ostalim Banatom prospevati kot središče industrije in trgovine.
p Prepovedana francoska knjiga. Sarajevo, 11- junija (Lv. por.) Bosanska deželna vjada je prepovedala nadaljno razširjanje francoske brošure „En Jugoslavie par Charie Rivet" zaradi tendencijozne in državi škodljive vsebine.
Pokrajinske vesti
kr Medvode. Ko smo bjali v »Jugoslaviji1* gospoda Bianislava inu* šičeve zapiske: »Tragedija srpskega naroda" ram ie neizrekljiva bol objela duše. Ginjeni ^mo bili v eno src . .. Ia ko smo čitali prizor v Mia-denovcu, so se nam v očeh zasvetile solze. »Grozna pretresljiva slika! Po v*sti leži nedolžna deca, ubita ali pomrla vsled gladu... Sesinajst nedolž-n,h otročičev spava kot nebeški an~ geiji. Eno. dete drži še jabolko v svoji drobni ročici ..." Z bolestjo v srcu spremljamo naše drage brate — izgnance v divje arnavtske gore, kjer tudi kralj deli vse gorje s svojim narodom. »Tudi kralj trpi pomanjkanje. Neki njegov vojnik mu ponudi kos črnega kruha, a kralj ga zavrne „Ne“ sinko moj! Dal si mi vse, mladost in kri svojo, kočo in zemljo svojo . . . Nočem, nočem ti jemati poslednji gbžljaj.. .“ O Vi najdražji bratje! Kako Vas spoštujemo in — občudujemo. Imeli smo Vas med sabo, spoznavali smo Vas in Vas vzljubili tako gorko. . .
kr V Krškem in Čatežu je ugriznila stekla mačka 6 oseb.
kr Brežice. Po tukajšnjih krajih hodijo razni prekupčevalci z vinom in begajo ljudi, da cena vinu pada z namenom, da dobe potem od kmeta bolj po ceni vino. Kmetje ne dajte se premotiti,- kajti to vam je v vašo Pogubo, ker cene vinu rastejo, ne pa Padajo; dobiček hočejo imeti le prekupčevalci.	„ jj, . .
kr Drobiž iz Celja. V tubojah pri Celju je umrl nemški tovarnar Ljudovit ScbUtz. V Mozirji je umrla mesarica Marija Permosar. V mestu vršijo se dan na dan tatvine; osobito periferije mesta, n. pr. v Krsnikovi ulici pokradli so skoraj pri vsaki hiši kunce in kokoši. - Od tukaj namerava se še cela vrsta trgovcev ter drugih obrtnikov seliti; nam je prav, naj le gredo, kam jih srce vleče. Le za enim bo nam žal: za možem z.gnjilimi jajci. Trgovino s papirjem in knjigami kupila sta od Jurija Ad-lerja trgovca Goričar - Leskovšek, ki bodeta toraj imela v Celju dve knjigami in dve trgovini s papirjem; ker se namerava v kratkem tukaj naseliti še eden knjigolržec, bo toraj Celje v tem oziru dobro preskrbljeno. — Dne 16. junija začne se tukaj porotno zasedanje: Med porotniki je tudi tape-tar Cvetanovič, znan iz afere Polla-netz-Gostinčar, potem Franc Possek od Sv. Duha. Brez dvoma nepristranska sodnika! Kavarnar Johann Koss, ki je svojo kavarno prekrstil v »Narodno kavarno" namerava jo zdaj prekrstiti v »Kavarno pri črnem kosu". ~~ Prejšnji hotel „zur StadtW.en" še ^ed|ro nima napisa. »Nemške trgovce ‘ So večinoma brez napisov. Le P" Rakuschu se čita „Damil". To je namreč patron celjske župnije. — Leljsko olepševalno društvo ostalo je »nemških" rokah. Sicer pa izgleda Lelje že precej slovenski. Celjski »Nemci" pač malo glave povešajo, ker so koroški roparji vzeli napačno smer in jih niso prišli odreševat. Pijančevanje je tukaj precej ponehalo; le tuintam se včasih oglasi preglasna družba. — Eden tukajšnjih notarjev ima nad vrati napis: »c. kr. notar". Naj se zdrami! Tudi »odvetnik" jeza nas dobro dovolj, ni treba »advokatov".
kr Mozirje-Nazarje. Slovenska gostoljubnost je zgodovinsko znana ?mo občutili koroški begunci v čiHiNazarjah kakor tudi na Re-!n.dri>god. Z odprtimi rokami in
zon • srcem smo bili sPreieti od
so omenjenih prebivalcev. Povsodi - nam gostoljubno postregli, kakor * more postreči brat bratu. Ni bilo ut,» da bi bili tujci iz druge dežele, ■)e r tu smo bili bili samo Jugoslo-a|}'> ki nas niso ločile nobene meje j,e.c' ^ato izrekamo tem potom naj-lskrenejšo zahvalo za vse dobrote in naklonjenost, kakor tudi podpore v P'vi vrsti g. okr. komisarju dr. Li--u’ duhovščini, gostilničarjem n drugim. Bog povrni tisočerno. Dr. ■ K0iman, J. Rozman, A. Vogrinec,
J. Kogelnik, J. Dobrovc, Iv. Sekol,
Fr. Božič, L. Viternik, Fr. Krašna,
Iv. Hojnik, Z. Kotnik, Al. Kutrar, J Orel, Št. Kralj, Fr. Miiller, Fr. Kogelnik, dr. Rado Rušej, Ant Kogelnik, Dom. Kot.lik, M. Hartman, M. Ražun, P. Kohlenbrand, M. Kohlenbrand, M. Krumpačnik, Fr. Krumpačnik, Alojs Krumpačnik, R. Stane, Iv. Hartman.
kr Ptuj. Neka tukajšna slov. trgovina je v svojem izložbennem oknu razobesila slike o nemških zverinstvih v Sibiji. Nemškutarjem to seveda ni bilo po godu ter so se pritoževali na magistratu in zahtevali odstranitev slik. Končno je »svetoval* vladni komisar trgovcu, da slike od strani. Ker je radi tega mterpeliral obč. svetnik Rože v obč. seji, izgovarjali so se gospodje, da to je bila le želja in slike so bile zopet razobe-šene Ker so pa občinski svetnik Stendte (iz rajha priseljen Nemec).' Dr. Plahki, ki bi že davno moral biti izgnan in nemčurjern toplo naklonjeni Slovenec*: Herr Kommerzialraih vedno in vedno zahtevali odstranitev slik, je obč. svet v svoji seji 6. junija t. 1. sklenil, zahtevati od omenjenega trgovca takojšnjo odstranitev slik. Na pripombo slednjega, da se bo vložila radi te zadeve iuterpelacija v narodnem predstavništvu, dovolil si je vladni komisar neumestno šalo in zagrozil, da bo dal slov. trgovca iztirati. — Zahtevo po odstranitvi slik motivirali so gospodje z magistrata z razlogom, da uplivajo slike v vzgojevalnem oziru slabo na mladino. Te slike je videti v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Celju itd in če jih tam vlada prepusti, kako čuti naenkrat provincialni obč. svet v Ptuju potrebo, zaukazati odstranitev slik? Saj so vendar v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, itd. tudi pedagogi, da ne rečemo ravno tako dobri kakor v provincialnem mestu Ptuju in če se ti doslej niso obregnili nad slikami, ki bi naj slabo uplivale na mladino v vzgojevalnem oziru, le kaže, da niso imeli tam Nemci toliko nesramnosti in predrznosti, da bi se upali protestirati proti slikam. Tudi v Pliberku so bili pred polomom Slovenci tako rahločutni, da so Nemcem na ljubo nekemu trgovcu, ki je imel v izložbi slike obešencev — znak nemške »kulture in nemškega človekoljubja", zapovedali, da jih je moral odstraniti. Par tednov potem so pa Nemci rahločutnost Slovencev poplačali na prav nerahel način. Ali nas Slovencev ne more nič izučiti ali smo ies iz tako mehkega testa, da se kar cedimo neumestne obzirnosti, kjer in kadar bi morali biti trdi neizprosni mož jeklen! ? Prizanesljivost odločilnih mož Sloven cev v Ptuju se žal že bridko maščuje: nikjer nemčurstvo tako uspešno ne ruje proti Jugoslaviji kakor baš v Ptuju. Ni tedna, da bi se ne zgodili kaki več ali manj obsežni puči v tej ali oni vojašnici, delastvo se buni očitno, žaljenja zavednih Slovencev so na dnevnem redu, grozilna pisma so že običajna itd. a vsega tega gotovi gospodje ne opažajo, kajti to so baje neizogibna boljševiška gibanja. Gospodje kdo pa neti in vzdržuje te boljševiške izbruhe?! Stopite nern-čurjem energično na prste, nadzorujte njihovo tajno delovanje, pa ne bo več »boljševiških izgredov. Če bodete pa z rokavicami prijemali naše naj-hujše sovražnike, ter še celo verjeli njihovim hinavskim besedam, vam bodo delali večno zgago in vam o P[, Priliki prav pošteno vrnili vaše »človekoljubje" in obzirnost pa seve na drug način. Ali ni škoda nedolžnih žrtev, ki jih zahtevajo vedni upori in izgredi v Ptuju, krivi ste vi, ki nimate nič energije in ne sposobnosti. Ptuj je bil že od nekdaj gnezdo nemšku-tarije — Stajerčijanstva in če so se danes potuhnili, se vam na tihem smejejo, da jim verjamete, ko zatrjujejo, da so postali iz volkov jagnjeta. — Gospodom z magistrata bi bilo svetovati, naj nikar ne bodo prerahlo-čutni napram nemškim težnjam, ker je bila ta pregreha povod koroški katastrofi in bi tudi kedaj še Ptujčani lahko bili neprijetno razočarani. Dajte razumeti Nemcem, da je za jvselej odklenkalo nemškemu gospodstvu, otresti
se staie c. kr. servilnosti in ne pri-tnanjkanja energije pod imenom »morale" ali »človekoljubja".
kr V ptujskem okraju se širijo osepnice. Več oseb je že umrlo.
Slovensko delavstvo za nase meje.
Narodno Socijalna Zveza v Ljubljani je sklenila oster protest zoper okupacijo slovenskega ozemlja ter zahteva v imenu narodnega delavstva, da p.ipozna mirovna konferenca v Parizu državi SHS. vse ozemlje, kjer prebivajo Slovenci na Šla jerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Zlasti opozarja Nar. Soc. Zveza, da je bila v Trstu in v Gorici pred svetovno vojsko jako močna Narodno Delavska Organizacija, ki je štela nad 20.000 zavednih " slovenskih delavcev. V Trstu je živelo pred vojsko nad 70.000 Slovencev, večinoma delavskih rodbin in v imenu vseh teh zahteva Nar. Soc. Zveza, da se pripozna vse Slovensko Primorje s Trstom in Gorico vred državi SHS. Če se to ne zgodi, ne bo to le državna in narodna temveč tudi socijal na krivica slovenskemu narodu, ker bo tisočem in tisočem slovenskih delavcent odvzeta možnost zaslužka na Primorskem, zlasti v Trstu. Slovensko narodno zavedno de'avstvo izjavlja, da ne bo prej mirovalo, dokler ne bo ta socijalna krivica prizadejana slovenskemu narodu, odpravljena.
V zadnji uri!
Usoda našega naroda se odloča. Razkosali nas hočejo in odrezati od našega morja. Preti nam narodna in gospodarska smrt.
Dvignimo svoj glas, da ga čujc Pariz.
Vsi na veliki shod, ki se vrši v petek, ig. junija oh pol 17. uri na Kongresnem trgu pred Deželnim dvorcem.
V tej svečani uri naj počiva vsako drugo delo. Manifestirajmo ž vso odločnostjo za osvobojenje še neodrešenega dela našega naroda!
Pripravljalni odbor.
Dnevne vesti.
dn Predsedstvo ZJŽ poživlja vse svoje člane, da se polnoštevilno in zanesljivo udeleže manifestacijskega zborovanja, ki se vrši v petek, 13. junija ob pol 17. uri na Kongresnem trgu pred Deželnim dvorcem.
dn Škof dr. Mahnič — svoboden. Zagreb, 10. junija. (Izv. poroč.) bkcf dr. Mannič, katerega so Italijani odve.dli z njegove škofije na otoku Krku, je sedaj svoboden in se vrača v spremstvu ministra Tripkoviča v Bel-grad.
Učiteljem s Koroškega.
— Učitelji in učiteljice, ki so morali zbežati s Koroškega, oziroma niso mogli nastopiti službe radi napada nemško koroških čet, naj takoj odidejo na svoja službena mesta. Tisti, katerih službena mesta so zasedena še po Nemcih, oziroma so v nevtralnem pasu, naj javijo takoj telegrafično svoje naslove Višjemu šolskemu svetu. — Pred sednik Višjega šolskega sveta: Profesor Franc Vadnjal I. r.
dn Junaku v spon in. Dne 29. aprila je v Vobrah pri Velikovcu padel narednik, enol. prostovoljec in urednik »Jugoslovanskega Korotana11 Srečko Puncer. Dodeljen je bil dalj časa hrabremu nadporočniku Malgaju. Več-naja pamjat!
dn Tone Brandtner, bivši tajnik Nar. delavske organizacije v Trstu, naj javi svoj naslov našemu uredništvu. Prosimo, kdo ve zanj, naj nam ga naznani.
dn Važno za davkoplačevalce!
Občinstvo se že sedaj opozarja, da je v osnutek finančnega zakona za tekoče upravno leto sprejeta določba, po kateri bo za vsak davčni zaostanek, ako kljub opominu ne bo poravnan v do-
ločenem roku, kot glabo plačati 50 odstotkov poviška.
dn Vilfanova koča na Begunj-ščici bo otvorjena v nedeljo 15. junija 1.1. Koča bo oskrbovana z jedjo in pijačo. — Radovljiška podružnica S. P. D.
dn Zaradi žaljenja kralja Petra.
Sarajevo. 11. junija. (Izv. por.) Delavka Ivanka Češko je bila obsojena na tri leta ječe zaradi žaljenja kralja.
dn Belgrajski dijaki — učenjaku dr. Pupinu. Iz Belg;ada javljajo: Dijaški dom za srednješolce je priredil na binkoštni ponedeljek sestanek v čast velikemu učenjaku in dobrotniku srbskega naroda dr. Mihajlu Pupinu. Sestanka so se udeležili ministrski podpredsednik dr. Anton Korošec in naučni minister Ljuba Da-vidovič, nadalje zastopniki humani-farnih in prosvetnih institucij ter mno-gobrojni gostje zaveznih narodov. Pozdravni govor je imela gospa Maksi-movič-Petkovič. Pupin je odgovarjal in povdarjal, da so šele sedemletni boji otvorili oči zunanjemu svetu, ki danes vidi v Sibih in posebno v sibskem seljaku človeka in pol, kateri je v teh 7 letih izvajal dela, presegajoča človeško moč. Umerjeni Pupinov govor je zbudil naj živahnejše odobravanje vseh navzoč h. Dijaki so zaključili slovesnost s popevanjem narodnih himen.
d n Vstop v jugoslovansko armado. Iz Belgrada, 10. junija, javljajo: Zaključen je seznam o sprejemu ef eirjev v jugoslovansko armado in o napredovanju onih oficirjev, ki so sve-jedobno prijavili svoj vstop. Ukaz 0 imenovanju izide na Vidov dan.
dn Trdoglaveži. Na naših poštah so na ptčatih že skoro povsod uvedli ali samo slovenska krajevna imenaali pa vsaj pustili nemška iz ist h izbrusiti. Samo pri naslednjih poštah se leske-čejo še vedno pristna samonemška imena: Nesselthal, Altlag (pri Kočevju), Eisenkappel (Koroško), Pettau, Markt-Tiitfer, Gonobitz (Štajersko). — Pri naslednjih so pa še dvojezična imena: Zagraz (Dolenjsko), Fara in Krain, Altenmarkt bei Goftschee, Mariathal bei L!ttai. To je malomarnost, ki zasluži vse graje. Na kaj še ti trdoglavi poštarji čakajo, morda mislijo, da se bo radi njih na čudežni način v kratkem prekucnila cela Jugoslavija v nemške roke in jim tako prihranila to velikansko skrb? Če bi Nemci zmagali, imeli bi po naših krajih že dolgo samonetnške pečale.
Ljubljanske vesti.
1 Več okusa! Po mestu vidimo gospodične, da celo gospe, ki so oblečene v takozvane nemške »dirndl-kostume“. Te vrste obleke niso samo nenarodne, ampak tudi skrajno neokusne. Kaj pa si bodo mislili tujci, ki prihajajo k nam? da so mogoče zašli v kako tirolsko ali gornještajersko gnezdo. Saj je pred mesecem že tako pisal nek italijanski ilustrovani list, da se Ljubljančani oblačijo kot tirolski hribovci.
1 Vaja orkestralnega društva
»Glasbene Matxe“ je v četrtek 12. t. m. ob 20. uri. Za odbor: Dr. Karlin.
1 Gostovanje gdč. Renate Mf-letičeve v dramskem gledališču. Danes, v četrtek in soboto nastopi v zlogi hčerke v Strindbergovi zakonski drami „Pelikan* gdč. Renata Mi-letičeva, ki uživa pri zagrebški kritiki prav poseben ugled kot moderna umetnica. Njene slike v ulogah Hedvike (Divja račka: H Ibsen) in Juri itn (Vampir: Avg. Striidberg) so razstavljene v knjigotržnicah v Prešernovi ulici.
1 Zasebno žigosanje bankovcev. V hotelu „Wilsonu je zasebno žigosala bankovce natakarica Anica Semič. Finančni preglednik Ozirrič jo je zasačil. Pride pred sodišče.
1 Pes je popadel Franceta Avsec in sicer med časom, ko je ta na dvorišču hiše št. 9 v Sp. Šiški pivo razkladal. Pri tem je bil na nogi pod kolenom lahko ranjen in ob enem so ■ mu bile strgane tudi hlače. Razen bolečin ima Avsec tudi 400 K škode.
1 Aretacija pristaša Radičeve stranke. V Ljubljani je policija aretirala Josipa Poredavec. somišljenika in agitatorja Radičeve seljačke stranke na Hrvatskem.
1 Verižniki s tobakom. Goričana Stefan Mizeršt in Jože Maraž sta po ljubljanskih trafikah nakupovala silne množine tobaka v svrho nadalnjenega veriženja v zasedeno ozemlje. Policija je njima duhan za-p enila. — Čuček Josipina je ustanovila izvozno trgovino s tobakom. Poslovanje trgovine ni dovolila policija, zaplenila je tobak in ustavila promet. — Tudi Hrvatje živahno povprašujejo naš duhan. Hrvatoma Florijanu Belačiču in Jovu Horvatu je policija zaplenila duhana polne nahrbtnike. Horvat je ponujal 100 K provizije stražniku, da ga pusti.
Nadaljni protesti proti razkosanju.
Občinski zastop v Kranju.
Kranj, 11. junija. Občinski zastop mesta Kranja je v svoji izredni seji 4ne 9. junija 1919 soglasno skle-tjil nastopno resolucijo, katera je bila poslana deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani:
V zadnjem trenotku opominjamo velesile, ki so zbrane v Parizu in od-lučujejo o usodi narodov, da naj ne raztrgajo slovenskega dela troimen-skega naroda in naj ga ne prepuste nadaljni raznarodilvi Lahom, Nemcem in Madžarom.
Z vso odločnostjo zahtevamo, da se upošteva samoodločba narodov in da se združijo vse zemlje, kjer stanujejo v strnjenih ma ah naš narod, z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Miru, ki bi tem načelom nasprotoval, nikdar ne bomo priznali in poživljamo našo pariško delegacijo, da ga ne prizna.	,
Opozarjamo, da bi bil nam- krivičen mir začetek novega ogrožanja evropskega miru. (Ldu.)
Protesti občin, organizacij in drugih javnih zastopov.
Deželna vlada za Slovenijo je prejela nadaljnc proteste proti nameram pariške konference, ki hoče razkosati naše jugoslovansko ozemlje, in sicer od občinskega zastopa mesta Lož, občinskega zastopa v Predtrgu, krajevne organizacije JDS. v Boh. Bistrici, od županstva, gasilnega društva, krajevne skupine JDS., Sokola in Orla v Trbovljah, od podružnice Kmetijske tijske družbe v Vučji vasi, od županstva v Poljanah, od Slovenske kmetske zveze za Laški okraj, od občinskih odborov v Gradiški in Dobrenji, krajevne organizacije JDS. v Rajhenburgu, mariborske okrajne organizacije JDS. (Ldu)
Shod v Mozirju.
Mozirje, 11. junija. Nad 500 zborovalcev, domačinov in goriških beguncev, zbranih na binkoštni ponedeljek ^ Vrbovcu pri Moziriu, je soglasno sprejelo resolucijo, ki protestira zoper razkosanje našega troimen-skega naroda na parški konferenci ter zahteva popolno samodločbo naroda, kakor tudi poživlja naše dele gate, naj nikdar ne podpišejo miru, ki bi tem načelom nasprotoval. Enako resolucijo so prejeli tudi soglasno občinski 2astopi v trgu Mozirje, okolice Mozirje trg, Rečice, Rekarjev, Savinjski Sokol, Narodna čitalnica v Mozirju, Ciril-Metodova podružnica gornjegrajskega okraja, izobraževalna društva v Mozirju. Nazarjih in Rečici, Kmetijsko^ društvo na Rečici, načelni-ništva požarnih žup za okraje Gornji-grad, Šoštanj in Slovenji Gradec. (Ldu)
Narodno gledišče.
Dramsko gledišče:
12. junija, četrtek popoldne ..Krojaček junaček". Dijaška predstava. Znižane cene. izven abon.
12. junija, četrtek zvečer „Pelikan“. Gostovanje gospodične pl. Miletič. Abon. B z/63
13. junija, petek „Za hčer Amnestija". Izv. abon.
14. junija, sobota »Pelikan". Abon. C 2/63
15. junija, nedelja »Pelikan". Abon. A 2/63
Operno gledišče:
12. junija, četrtek »Mine Favart". Abon. A 2/61.
13. junija, petek zaprto
14. jnnija, sobota »Mme Butterely“. Abon A 64.
15. junija, nedelja »Žongier naše preljube gospe". Izven abon.
Iz gledališke pisarne. V četrtek, 12. junija gostuje gdč. Renata pl. Miletič, hčerka pisatelja in prvega intendanta, novega hrvat-skega zemaljskega kazališta v Zagrebu, v dramskem gledišču, v igri »Pelikan«, kjer nastopi v vlogi „hčerke“.
Korošci!
Razširjajte med ljudstvom ■■■
slovensko časopisje,
s tem ga probudite in utrdite narodno zavest.
Pošljite nam naslove
in razpošljemo več številk
===!= brezplačno.
Junaško dejanje srp-skega vojaka.
Velevažni železniški most čez Dravo pri Kamnu so Nemci pri svojem umiku podminirali. Ko se je mostu približala srbska patrulja so jo Nemci, ki so bili na levem bregu Drave sprejeli z ognjem iz strojnih pušk. Patrulja se je morala nekoliko umakniti v kritja, a kjer ni bilo časa izgubljati, se je en mož od pati ulje priplazil k mostu in je v naj hujšem ognju s strojnic porezal užig a In e niti k devetnajstim minam in tako rešil most, a on je pri tem zgubil svojo življenj e.
V zadnjem momentu ga je zadel strel iz strojnice in ga smrtno ranil v
glavo.
Slava in hvala domovine nepozabnemu j unaku!
Zadnje vesti.
Celovec in nemška delegacija v Parizu.
St. Germain, 8. junija. (ČTU) „Deutsches Volksblait poroča: Poročila iz Celovca so napravila na naše delegate mučen vtis, vendar pa to posebno alpske delegate nikakor ne ovira, da ne bi slej kot prej zastopali svojega stališča in neuveljavljali svoje neupogljive volje napram ententi. (Ldu)
Veleposestniki proti agrarni reformi.
Belgrad, 11. junija. (Izv. por.) Načrt dr. Poljaka glede agrarne reforme je dcgr.tovljen. Načrt je razmeroma dosti radikalen.
Zagreb, 11. junija. (Izv. por.) Slavonski in banatski veleposestniki pripravljajo sedaj obširno akcijo proti iz/edbi agrarne reforme v smislu načrta ministra dr. Poljaka. Voditi nameravajo deputacljo k regentu pod vodstvom dr. Laloševiča iz Sombora. Veleposestniki odločno nasprotujejo vsaki radikalni reformi in se skušajo posluževati vsake taktike in vseh metod, da onemogočijo agrarno reformo. Zlasti odločno nastopajo proti ministru dr. Poljaku.
Proti dr. Medakovlču,
Zagreb, 11. junija. ('zv. por.) Na binkoštne' praznike so bili povsej Sloveniji In Hrvatski veliki shodi demokratske stranke. Zanimiva sta bila shoda v Krnjaku in Plaškome. V Kr-njaku so zborovalci izrazili dr. Meda-koviču svojo nezaupnico, ker je izstopil iz demokratske zajednlce. V poslednjem mestu pa so pozvali zborovalci dr. Medakoviča, da takoj odloži mandat in mu izrazili nezaupnico, ker je zapustil demokratski blok.
Valutno vprašanje.
Zagreb, 11. junija. (Izv. por.) Danes zjutraj je dospel v Zagreb finančni minister dr. Mončilo Ninčič v spremstvu šestih referentov. Po tem spremstvu sodijo, da gre za ureditev važnih finančnih vprašanj. Govore, da gre za izmenjavo nazorov denarnih zavodov glede ureditve valute.
Vancaš oproščen.
Sarajevo, 11. junija. (Izv. por.) Okrožno sodišče je danes v procesu stavbnega nadsvetnika Vancaša izreklo sodbo. Vancaš je oproščen vsake krivde. Obtožen je bil, da je začetkom vojne 1. 1914 ščuval prebivalstvo na poboje proti Srbom.
Budimpešta, 11. junija. (Po* por). Bela Kun je odposlal predsedj niku čehoslovaške republike Masa: ryku brzojavno noto, v kateri izjavi« imenom madžarske vlade, da je # pripravljena na prijateljski sporaz^ z vsemi sosednimi državam*, eko® vpoštevajo odredbe zaveznikov gle^ vojne konvencije od 13. novembL 1918, da se doseže mir in medse bojni sporazum.
Boji na Slovaškem.
Boji ustavljeni! — Bela Kun ponuja premirje in sporazum.
Praga, 10. junija. Položaj na Slovaškem se je izboljšal v sredini in na zapadni fronti. Vzlic svojim uspehom je vrhovno poveljništvo na migljaj svoje vlade ustavilo ofenzivo, češ, da popolnoma podreja svojo akcijo volji entente. Ako sovražnik ne bi takoj ustavil vseh svojih napadov, imajo armadna poveijništva zopet svojo popolno svobodo, da nadaljujejo svojo akcijo. (Čtu)
Bukarešta, 10, junija. Ponovna poročila orgrskega armadnega poveijništva o nadaljnih uspehih ogrskih čet na Slovaškem so neresnična. Po posegu naših in francoskih kolo-nijalnih čet v boj dne 7. t. m. Madjari niso prav nič napredovali. (Rdu-Dacia)
Aprovizacija.
a Nakazovaije soli trgovcem. Ker !f nemška sol že dospela v Ljubljano, se P' ' dajalci sladkorja vabijo, da se zglase, ‘ g. Jelačinu, trgovcu na Rimski cesti ins^!' iz I, II. in III. okraja dne 12. junija, fe / V. in VI. okraja dne 13. junija in iz VIL™ IX. in X. okraja dne H. junija.
Prodajalce sladkorja se opozarjaj sladkor za Ljubljano še ni došel, ter' se je tozadevna notica priobčila v listu' pomotoma.
Izdajatelj in odgovorni urelnik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna14 v Ljubija
Naša podružnica v Celovcu. vina Vajncerl poleg holela Trabesivj je prevzela naš list v razprodajo
je tudi opravičena sprejemati oglasi naročnino za naš list. Iščemo spreta.
zanesljivih in poštenih kolporterjev'* raznašalcev za Maribor, Ptuj in L lovec. V Mariboru in Ptuju se rf'r jemajo v naših upravništvih, v v trgovini Vajncerl poleg hotela Tf<l
besinger.
N
Širite med narod
sledeče knjige in brošure:
1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridelan je zemljevid v barv3’1 Koroške! Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji/ (Gosposvetsko polje ) 'Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre Cena 2 K.	'
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavaj^ svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vpi'a' šanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom!
Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije“ v Ljubljani in pf njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter V vseh knjigarnah.
J? Proda se: jjj
Dva stroja za kleparje, oba nova in sicer: „t verei-nigte Abkantmaschine" in l Sickenmaschine se prodasta. Našlov pove I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak <£ Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	730
Sveža jajca nudim po 65 vinarjev komad Ed. Suppanz, Pristova, Slovensko Štajersko.	759
Proda se pisalni stroj sistem »Monarch« Naslov pove I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak <& Rožanc.	750
Fotograf ičnl aparat 13 krat 18 popolnoma v dobrem stanju in z vsemi potrebščinami se proda. Kje pove upravništvo Jugoslavije. 763
2 odeji za vozove (plahti) 26 vreč in 2 kg usnja (Brand-sohlen) se proda.
Drva lepa suha, se oddajajo po 65 K za 1 meter, dokler je zaloga. Pojasnila daje I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc. Ljubljana, Frančevo nabrežje 6.	765
Kupi se: Q
Knpim liišo v mestu z vrtom ali dvoriščem. Tudi dobro ohranjen šivalni stroj se kupi. Ponudbe pod F. 38 na upravo lista.	761
Kupi se vsaka množina „Erdal kreme« Ponudbe na upravo lista pod »trgovec«.
760
Tinsko sode 50—500 I vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi*.
Službe:
Cu
išče se gospodinja za večje posestvo na dežeii. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo »Jugoslavije” pod »gospodinja”	749
Strojni klučavničarjl. (Strojo - bravara) koji sa-mostalno delati znade oso-bito na gospodarskim Strojevima, prima D. NOVAK, Maksimirska cesta 64. Zagreb.	744
Išče se zanesljiv in priden hlapec proti dobri plači. Kje pove upravništvo Jugoslavije.	757
Gospod z maturo išče kakoršnegakoli zaslužka za pop. t. j. od 1/2 3 h dalje. Na upravništvo pod »Zaslužek”.	758
Razno:
Oddam mesečno sobo solidnemu in mirnemu gospodu. Oni,, ki posedujejo pohištvo imajo prednost. Glavna stvar je, da je pohištvo snažno. Ponudbe pod mesečna soba št. 14 na u-pravo.
Išče se soba izven LjU' ljane okolica Kranj ali K a a1' nik. Pisma naj se pošlje),®.
na
upravništvo Jugoslavije pod šifro »Meblovana ,
Trgovina z zalogo in ’ i ■ - ode®/
ventarjem
se takoj ., Pismene vprašanja na v' STARE, Sodna ulita 1/lH
Elopisovauje iu p initue poiiudfoej
„Trgovec 48 let star mec, se želi priženiti k UT govini z udovo ali gospod’' ; čno v starosti od 28 to J jj let. Cenjene ponudbe P®,, »Zadovoljnost 500”, pošt«* S ležeče Pragersko. ,Za tain°?, se jamči'.	76«
Cunje
vsakovrstne, kakor krojaške odrezke,,
kupuje: Povše, Kranj, * štev.. 119.  J
FRAN STROPI
Celje, GraSkaeestaS. | Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev ln raznovrstnih šip. Prevzemanje steklarskih del.
957
orodje
za vse svrhe priporoča , ODON KOUTNY
sPecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin Ljubljana, Kolodvorska
nllca štev. 37.
Celje.
Zaloga galanterijskega, norimber-škega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 950 Na debelo in drobno.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi 420
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine tu naj nižje cene na Ljubljana I., poštni predal štev. 163.
v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. 6 (v lastnem domu) obrestuje branilne-vloge po
201 |o*
Jriu<lska posojilnica v Ljub-i je največja slovenska
Posojilnica in je imela koncem Jharca m<) nad 40 milijonov kron vlog in und 1 milijon enstotiso5 kron rezervnih _	zakladov.	6o9
Posojila se dovoljujejo po 4 do 6%.
Ljudska posojilnica stoji pod enposred. drž. nadzorstvom.
Zdravilišče z žveplom
Varaždinske toplice
(Hrvaško). 947 Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav..
Nov zdraviliščni hotel. — Električna razsvetljava! Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom -f- 58° C. Priporočeno proti: protinu, revmatizmu, išiasu itd. Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, jabolku, prsih, jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Električna masaža. Blatne, ogljeno-kislene in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. krasna okolica- Novi hoteli. Moderna oprema. p*ospekti zastonj!
Zdraviliščni zdravnik:
_ tir. J. Lochert.
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin.
Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser,
Sclcnburgova ul. št. 6
Proda se
zelo ugodno
črna kobila
5 let stara z žrebetom, lahek eleganten brek za eno ali dvovprego, vporabljiv tudi brez sedežev; za brek so poleg tudi sanke, en brun, tovorni voz za par konj in. angleška kakor tudi prsna kompletna konjska oprema.
Več se poizve pri
Milanu Škerlu,
Karlovška cesta št. 11.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(4. nadaljevanje.)
»Kadar bo božja volja,« je vzdihnila mati. »Toda drugi bo prevzel njegov prostor in tisti, ki to stori, ni daleč od te koče.«
Elizabeta ni nadalje povpraševala, pač pa je vedno zatrjevala, da so besede te ženske oznanjale Ludovikovo smrt, ki je — prečudno — izpolnila del tega prerokovanja Cesarica mi je velela, dati ženski tolar, vendar ona ni poznala vrednosti'denarja, kakor je bilo videti; ,zbok tega sem ji ga vteknila v žep, in ker je medtem nevihta ponehala, sva odjezdili dalje. Krasna mavrica je razpenjala svoj barvasti obok čez jezero. »Srečni bove, ker sva videle mavrico,« je pripomnila praznoverna teta.
Drugi dan je Ludovik poslal cesarici prekrasno košaro cvetlic. Zame pa je dospel ljubek šopek jasmina in na karti, ki je prišla ž njun* so stale besede: „Za malo pevko".
»Ali veš, kaj je Ludovik rekel o tebi?« je vprašala cesarica. »Rekel mi je, da ga malone mučno spominjaš na teto Zofijo, vojvodinjo D’ Alen^on. Oj. • • nikdar je ne oozabi!«
Prijetni obisk v Feldafingu je bil končan, in ko sem se poslovila od tete Cissi, mi je rekla, da ji v mnogih ozirih ugajam in da želi, da pridem v septembru za nekaj mesecev v ObdOllb.
Ljubljana
Kava žgana „ surova Kavni pridatek Olivno olje la Sardine najbojjše vite Keksi
Marmelada Paradižna konzerva Riž
Kond. mleko s sladkojem. Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko.
Svežo koruzno moko in pšenične otroke
razpošiljajo na odpremne izkaznice, ki se imajo naročbam priložiti
Sjeriinjeni paromlini D. D. v Bjelovarn.
o
f
ntEDUED
Trgovcem
z manufakturnim blagom
se priporoča tvrdka
J. Medved iz Gorice
sedaj
v Ljubljani, Sv. Petra nasip 7.
Tretje poglavje.
V septembru sem odpotovala s starši v Gd-dollo. Potovali smo iz Pešte s posebnim vlakom in jaz sem prebila dveurno vožnjo v istem oddelku, kakor moji konji, ki so bili jako nemirni in so se dali pomiriti samo, če sem bila jaz blizu njih.
Cesarica nas je pričakala na kolodvoru; bila je na konju in še sedaj se spominjam, kako prekrasna je bila videti tisti jesenski popoldan. Vesela je bila, da me zopet vidi, in papa in mama sta bila zelo zadovoljna vsled njene očividne naklonjenosti.
Godčllo je lovski grad na Ogrskem in last avstrijskega cesarja. Poslopje je velika, dolga, nizka zgradba, s kupolastimi stolpi; v njegovi bližini so j veliki gozdovi, tik zraven njega pa^ neke vrste ; peščena goščava. Elizabeta nam je sama pokazala naše sobe, vendar ni večerjala z nami in jaz je nisem videla do drugega jutra, ko sem dobila sporočilo, da naj pridem v njene sobane.
Teta Cissi mi je ljubeznivo voščila dobro jutro, nato pa mi je velela sesti. '»No, Marija,« je pričela, »sedaj vidiš, da sem izpolnila obljubo, da te po vabim semkaj. Ali se pa tudi spominjaš, da sem ti nasvetovala, ko smo se ločili v Feldafingu, da bi ostala tukaj do božiča?«
»Kako bi mogla to pozabiti?! sem vzkliknila.
Elizabeta se je nasmehnila. »Sklenila sem, da te bom še vse več videla. Tvoj oče je moj najljubši brat. tvojo mater ljubim in občudujem in želim za te storiti, kar je največ v mojih močeh. Ali moja služba, Marija, ni lahka, ona zahteva več, kar navadno dekle ne more izvršiti. Ti si moje krvi in to dela mogočno vez. Moje dostojanstvo kot avstrijska cesarica ne more nikoli narediti pregrade med nami. Jaz ti bom vedno teta Cissi, ti pa boš vedno moja draga mala Marija, ki me je videla jokati in ni tega nikomur povedala.«
, Stisnila mi je roko in nadaljevala: »Ali poslušaj, otrok moj. V Gbdčllu je treba vsako uro v dnevu imeti samo eno stvar pred očmi: Ne govori o ničemur, kar vidiš ali slišiš, in tvoji odgovori na vprašanja morajo biti „Da“ ali „Ne“ ali„Nevem“.«
»Nameravam te popolnoma obvarovati vseh dvornih intrig, in ždim da bi se Čuvala mojedvor-nice grofice F—., ki je sedaj kakor vohunka.
»Dokler se ne prične lov na mlade lisice, želim, da bi obedovala in večerjala z Valerijo. Ljubi te, in prepričana sem, da se ne boš branila ugoditi
otrokovi želji«	. ,
Upam pa, Marija, da te nisem vznemirjala s tem, kar sem ti povedala,« je pristavila nalahko. »Našla boš tukaj mnogo zabavnega; sedaj pa pojdi z menoj, razkazati ti hočem hekaj GOdolla.«
Elizabeta me je peljala v svbj mali zasebni cirkus, ki je bil natančen minijaturen posnetek velikega. Kakor mislim, mora biti v naši rodovini nekako na^nenje za cirkuse, kajti stari oče vojvoda Maksimilijan je imel v Monakovem cirkus, ki je v njem sam igral v neizmerno zabavo svojih sorodnikov; in kar se mene tiče, moram priznati, da imam neko ljubezen do žaganja. V Obdbllu je bil poseben cirkusov ravnatelj po poklicu in mnogo dobro «-vežbanih cirkusnih konj, ki so se priučili vseh trikov visoke Šole. Zale živali so bile to, in b i je^v resnici prekrasen pogled videti teto v njeni Črni žametasti obleki jahati na malem arabcu okrog kroga, dasi je bila to nekoliko nenavadna zabava za cesarico.
Lov se je prvi dan pričel ob petih zjutraj, mi pa smo bili že davno prej pokonci. Peljala sem se
s cesarico do sestajališča, kjer so nas čakali konji, od tam pa sva imeli pol ure ježe do kraja, kjer so se zbirali lovci. Grof Nikolaj. Esterhazy, ki je bil vodja psov in je bival v Megyaru blizu Godolla, je pozdravil cesarico takoj ob njenem prihodu, mene pa je oočastil z dolgim pogledom.
»No, baronesa,« je rekel, »ali se spominjate, ko ste me pred nekaj leti videli?«
V hipu sem se spomnila temnookega jezdeca na Dunaju, ker mi pa robato vedenje grofa Nickyja ni bilo všeč, sem rekla hladno: »O, da, vedno se spominjam ljudi, ki zijajo tako robato kot vi.« Nasmejal se je in rekel nekaj s tihim glasom Elizabeti, ki se je nasmehnila, za tem pa nas je kmalu obdala množica gospodov, ki jim je bilo vsem na tem, da jih je cesarica opazila. Med njimi so bili Aristid Baltazzi, zali grof Elemer Batthyany, sin proslule žrtve ogrske revolucije. Njegov oče grof Louis Bat-thyany je bil	od cesarja na	smrt	obsojen,	pa je
utekel rablju	s tem, da se je	sam	sebe zastrupil v
ječi, in potrta grofica ie pustila svoja sinova priseči, da ne bosta nikdar, pod nobenim pogojem govorila s Francem Jožefom.
Cesarica je imela Batthyanyja jako rada; Elizabeta ki je vedno koketirala z revolucionarno stranko, je počastila grofa Elemerja Batthyanyja z mnogimi dokazi svojega prijateljstva.
Grof ni nikdar pozabil svoje prisege, dasi je zelo pogo3to videl cesarja na lovu, se ni nikdar na noben način	odzval njegovi	navzočnosti, in	cesar
Franc Jožef	te odkrite surovosti	nikdar ni	štel v
zlo; jaz celo mislim, da je še občudoval vedenje ogrskega plemenitaša. Ta je bil najzalši Človek, kar sem jih kdaj videla; njegov otožni izraz ga je že sam delal zanimivega in romantičnega. Grof Elemer je bil zelo ljubeznjiv do mehe; dana mi j>. bila prilika, da sem ga velikokrat videla. Pogosto sva jezdila skupaj in rekom teh prijetnih dni je najino prijateljstvo postalo polagoma podobno ljubezni. Neko jutro, ko sva jezdila pod orumenelimi drevesi, me je grof zaprosil naj se poročim z njim. Dati mu seveda nisem mogla nobenega gotovega odgovora, kajti moja dolžnost do cesarice mi je samo dovoljevala reči: »Ne vem «
Bistri Elizabetin pogled ji je hitro razkril mojo skrivnost, ker na poti nazaj v GodOilO me je čisto naravnost vprašala, kako mi je Elemčr všeč.
• »Gotovo je jako mikaven,« sem zajecljala, i »Ali bi ga vzela?«
»Oj, teta Cissi, tega mi ni mogoče takoj od-* govoriti.«
»No,« je rekla veselo, »skoraj bi mislila, da bi bila dobra možitev; ti bi lahko vplivala nanj, da hi se sprijaznil s cesarjem. Verjemi, draga Marija, Elemer kot tvof soprog bi bil očarujoč.«
»Zakaj pa?« sem vprašala.
»Ti bi že kmalu vedela, zakaj, če bi se poročila z njim,.« je nadaljevala teta.
Zaupala sem te zaupne tetine opazke grofu Nickbyju Esterhazyju ter ga vprašala, ali je bilo kaj strašnega v prejšnjem Elemčrjevem življenju. Nickhy je bil jako dobre volje spričo mojega vprašanja in je dejal:
»Vedite baronesa, vse kar morem reči je to, da v Batthyanyjevi preteklosti ni nič strašnega. Samo njegovo zdravje je, ki mu zabranjuje ženitev.« Nato pa je postal resnoben in še pripomnil: »Vaša teta je silno sebična; ona Vas hoče imeti čisto za samo sebe in celo ako bi Vas jaz prosi! za ženo, bi vas ona gotovo svarila pred menoj.«
Na lov smo zahajali trikrat na teden, da je bilo kaj prijetno. Elizabeta je bila na konju res krasna. Lasje so ji bili spleteni okrog glave, na glavi pa je vedno nosila visok klobuk; obleka se ji je na tesno prilegala, vsakokrat kadar je jezdila so jo zašili vanjo. Šivilja ji je potem, ko je imela korzet oblečen, prišila obleko nanj; vzroka te čudne muhe si nisem mogla nikoli raztolmačiti Cesaric^ je nosila visoke čevlje z vrvicami in moškimi ostrogami; na roko si je nadela tri pare rokavic, njena nestrpna pahljača pa ji je bila vedno potisnjena v sedlo.
Elizabeta je imela navado zavžiti neko čudno juho, predno se je podala na lov. Juha je obstojala iz neke mešanice kuhane govedine, piške, srnjaka in sloke, ki je bila močnejša od najmočnejše juhe. pri juhi je izpila dve čaši vina, pozneje pa, ko sva se odpeljali na prvo sestajališče, pa je vzela nekaj sandvvlchev* in vina.
Moja teta je bila neustrašena jahalka in vsakomur je ostala v živem spominu, kdor jo je videl jahajočo v polnem diru. Bila je velika prijateljica konj, pa naj si je bila še tako utrujena, ko se je že preoblekla je vedno obiskala svoje ljubljence, da jih' krmi. Čisto resnico govorim, če rečem, da je prebila cele ure po hlevih.
Kadar cesarica ni šla na lov, sem navadno jezdila s cesarjem. Bil je vedno jako prijazen do mene in mislim, da je bil tiste čase mnogo boljše volje kot je dandanes, ko samo sestrična Valerija vidi v njem resnično človeško plar
Ob neki priložnosti pa je bil Franc Jožef silno jezen name. Dospeli smo do jako širokega jarka;
* sandwich (sendvvič), t. j. s surovim maslom namazan kruh, obložen z raznim mesom, sirom itd.
ker sem seveda pričakovala, da ga preskoči, se nisem ustavila, ko sem bila sama na drugi strani, sem videla, da mi ni sledil in ko sva pozneje skupaj prišla, mi je cesar povedal, da je bil zelo nevoljen.
»Kako to?« sem vprašala. »Nikdar si nisem mislila, da bi bil jarek preširok za vas, veličanstvo.« Toda gube na cesarjevem čelu so mi pričale, da sem stvar še poslabšala.
Vedno mislim, da je Franc Jožef tako priljubljen največ zbok svojega dobrodušnega izraza. Njegov obraz je v tem pogledu cel zaklad dobrosrčnosti; celo ob poznem večeru njegovih dni ga vedno omenjajo kot »dragega starega človeka«, ali »tistega prijaznega človeka«, in teh lepih naslovov se ne bo smelo opustti pri naštevanju njegovih lastnosti, po katerih ga bodo poznali zanamci.
Neki dan je prišel Nicky Esterhazy k meni brez vseh pieleminarjev ter me je iznenadil, po svoji osorni navadi, rekcč:
»Škoda za vas, baronesa, da so vas pripeljali semkaj. Ako vsprejmete pravega, vas bo on celo sedaj rešil slab,h vplivov, ki vas obvladajo.«
»No, grof,« sem odgovorila, »kdo pa je pravi ?«
»Tukaj,« je rekel grof Esterhazy resno. »Poslušajte, Marija, jaz hrepenim po vas, bil bi vam dober soprog in vi boste mnogo srečnejša kot moja soproga, kakor pa kot zaupnica cesarice. Premislite si,« je nadaljeval, »vodi naj vas vaše nagnenje, prosim vas samo, Marija, ne vprašajte poprej cesarico za svet.«
Tisti večer sem zvesta svoji obljubi, vse sporočila Elizabeti, ji razodela vse o nenadni Ester-hazyjevi izjavi. »Kaj naj mu rečem teta Cissi?« sem prosila. »Oj ... reci kar hočeš,« je odgovorila, in ni mi bilo žal. ko mi je želela »lahko noč«, kajti videli je bila jako slabe volje.
Ko sem brez spanja ležala v postelji, premišljujoč, kakšen odgovor naj bi dala Esterhazyju, so se odprla vrata moje gobe in v moje največje začudenje je vstopila v sobo cesarica z zastrto svetilko v roki.
Elizabeta je bila vsa belo oblečena; lasje soji bili oviti okrog glave, oči pa so se ji žarile kakor panterjeve; biia je v resnici tako čudna, da sem se presbašila in trepetajoč čakala, da izpregovori.
»Ali bdiš, Marija?«
»Da. teta Cissi.«	■/
»Sedi pokonci, pa poslušaj, kaj ti imam povedati.«
Poslušno sem sedla pokonci, ona pa je nadaljevala s hladnjm, odločnim glasom: .
»Moja dolžnost je, da ti povem; da ima grof Esterhazy razmerje z teko omoženo žensko, ki ga tjubi. Če to slišiš, ali boš potem vzprejela njegovo •ponudbo?«
Moje spoznanje življenja, ki se je izza mojega prihoda v Gocoilb znatno rszširilo, mi je pravilo, da bi bilo neštevilno zalih deklet obsojenih v staro devištvo, ako bi smatrali razmerja z omoženirni ženskami kot nepremagljivo zapreko, kadar bi se kak moški želel poročiti, toda en pogled v obraz, moje tete mi je pravi! da se re smem upati vpo-števati grofa Esterhazyja kot soproga.
»Čakam, da slišim tvoj odgovor, Marija.«
»Oj — jaz ga ne vzamem « sem zamrmrala; nato pa sem brez ozira na teto Cissi zagfebla glavo v blazine in se zjokala.
Ko sem prihodnjič zopet srečala grofa, sem mu prav na kratko povedala, da ne morem biti njegova žena.
»Nemara ste povedali cesarici, predno ste mi dali odgovor,« je bila edina njegova opazka na mojo odklonitev.
Nekako o tem času je prišel v GOdčllč kapitan William Middieton, nesmrtni „Rjavee“ lovskega slovesa, na obisk k cesarju in cesarici. Elizabeta n! skušala prikrivati svoje naklonjenosti do prijetnega Škota, ki se je seznanila ž njim na Irskem. Sploh nam je bil vsem jako prijeten, kajti čeravno ni bil „Rjavec“ — tako smo mu rekli radi barve njegovih las — nemalo lep, je imel neko posebno privlačnost za ženske in je bil izvrsten družabnik; res nikdo se ni dolgočasil, kadar je bil kapitan Middieton navzoč.
Spominjam se precej zabavnega dogodljaja v zvezi s prvim »Rjavčevim*' obiskom v Pešti. Izrazil je željo, da bi videl to mesto, in cesarica je določila enega „varuhov“ iz Godolla, da ga spremlja tja in pripelje zopet varno nazaj. Vsakdo si lahko predstavlja pobitost, ki je nastala, ko se je varuh vrnil brez svojega varovanca. Cesarica je bila vsa iz sebe, pa varuh je mogel samo toliko povedati, da je kapitan Middieton sam odšel na odkritja potem, ko je obljubil sestati se kasneje ž njim v kazinu. Vsi smo mislili, da je umor ali nenadna smrt -Rjavčeva^*‘ usoda, a po eni, za nekateie ljudi v Godbllfi neprespane noči. je dospela brzojavka, ki je povedala, da je pogrešani na policijski postaji v Pe^ti. Ko je namreč kapitan zapustil svojega vodnika, je srečal krasno damo nedoločnega družabnega stanja, ki ga je povabila v svojo hišo in ker je »Rjavec« kmalu odkril, da je resnično padel med tatove, si je mislil da je najbolje, ako odpluje v varni pristan policijske postaje, in ker je bil docela brez krajcarja, je prosil načelnika, da brzojavi njegovo bivališče v Gbdollb.
____________ (Dalje	prihodnjič.)
r
Pisemski papir iiajfinejše vrste
priporoča	102
Marija Tičar, Ljubljana
Naj večja izbira umetniških razglednic
.J
11(17(11F c*rv* premoga itd. iz ko-
Milidl UL lodvora in na kolodvor
oskrbuje najceneje in točno
JOSIP TURK
prevoznik, Ljubljana, Radeckega cesta štev. 3.
Istotam so za poroke in druge prilike elegantni vozovi in konji na razpolago.
Kopalištni zdravnik
dr. Franjo Kolterer
ordinira v Strossmayerjevem domu
Rogaška Slatina.
Blejsko jezero -
Gorenjsko.
Bled
(s)
Hotel Malnar in hotel Triglav
priporočata svoje lepe na novo opremljene sobe. Električna ra3svetljava! Uborna in radostna prehrana. Lastna jezerska kopališča in čolni. — Zmerne cene.
\
A?
4
J. C. Kotar ^
Ljubljana	J?
\
,čr
Wolfova ulica 3
papir.
Vr. VII. 193/19-36.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo tako:
Alojzij John. rojen 4. aprila )9>0 v Mariboru, pri-! stojen v Maribor, katoliške vere, samski, natakar v Mariboru, sedaj v preiskovalnem zaporu pri deželnem sodišču v Ljubljani, predkaznovan,
\	je	kriv,
da je koncem leta 1917 in začetkom leta v Ljubljani
a) pokupoval potrebne rečinamieč pušivo, kavo, orehe, moko, vreče, obleko in odejo v svrho navijanja cen ter s temi potrebščinami verižil,
b) zahteval, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, za prej omenjeno potrebščine čezmerne cene, pri čemer je prevzel krivični dobiček 2000 kron.
S tem je zakrivil pregrešek draženja in veriženj* a) po § 23 st. 3 in 4, ad b) po § 20 št. b, lit. b ces."3' redbe z dne 24. maja J 9 i7, št. 121 d. z.
ter se obsodi
z ozirom na § 135, k. z., z uporabo § 54, k. z , na 3 (tri) mesece težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem na m«' sec, v katero kazen se v smislu § 55 a, k. z., všteje zava* rovalni in preiskovalni zapor od S. aprila I918, pol 1. ure popoldne do II. maja 1918 10. ure 15 min. dopoldne in od 24. februvarja 1919 12. ure opoldne do 9' maja 1919 19. ure, vsled česar se izreče, da je kazen prestana, tpr po § 289, k. p. z., na povračilo stroškov kazenskega postopanja ih izvršitve kazni.
Ob enem se v smislu § 45, št. i, prej omenjene ces, naredbe odreja, da se ima razsodba brez razlogov P° pravnomočnosti razglasiti na obtoženčeve stroške v vseb ljubljanskih dnevnikih in na občinski deski mestnega magistrata ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 9. maja 1919.
Nagode m. p.
Prva Jugoslovanska zaloga vseh živil -------------- na	debelo	-----------
za' Kranjslco v Ljubljani
Ljudevit Jakovlič, Rimska c.
nudi la* trapistouski sir.
Naročila se sprejemajo od 10 kg dalje.
Cena 30 K 1 kg. — Vzorci v pisarni Rimska cesta štev. 19 na razpolago.
BARVA - KEMIČNO - GlSTI
vsakovrstno blago	obleke
PERE	SVETLOLIKA
domače perilo	ovratnice,	zapesnice
fpošilja polst?) na doni)	in	srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeiezobe-tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.	933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
pF* Potrebujete?
Prosim, naročite takoj, dokler je še zaloga
pisarniški, koneeptni, lini kanclijski, svileni,
ogleni (vse barve), Indigo modri in vijolčast
stoječ v gozdu, na lepe*11 spravilu, približno 6 km od žel. postaje se proda in sicer: v Brezovci 120 m3, v Bukovlju 100 m3, v Peračici IOO m3. Ponudbe z navedbo cen za 1 m3 je poslati najkasneje do 22. jun. 1.1. na oskrbništvo grofa Thurna v Radovljici.
Noteze, pivnike, peresa, radirke,
trakove za pisalne stroje, bloki za pisarne, žepna peresa (Fullfeder), kopirne knjige, trgovske knjige, uradne kuverte, trg. pis. klej (gumi), voščeni papir, pisemski papir, zavijalni in vse druge vrste papirja. Kopirne preše, narodne in umetne razglednice
razpošiljam na debelo in drobno.
V zalogi 150 parov nogavic za dame in 30 kg gum-nic za vezenje trt. — Postrežba točna in dobra.
Se priporoča tvrdka
JOS. OMERSA,
trgovska agentura in komisijska trgovina LJUBLJANA, Dunajska cesta št 6/1.
t^azglaj.
Uprava provijanture dravske divizijske oblasti bo razprodala 102 surove, osoljene kože. Dražba bo dne 14. junija 1919 ob 9. uri dop. na dvorišču vojaške klavnice ob Mesarski cesti (nasproti mestne klavnice).
Mestni magistrat ljubjanski, dne n. jun. 191&
Slavnemu občinstvu in
vsem novoporočencem
priporoča svojo veliko znlogo n U i (Z T 11 Q
kakor: oprave za spal- |l' |J || I 3 I V Flf nice, jedilnice, kuhinje s popolno opremo po najnovejšem slogu trdega ali mehkega lesa tvrdka
I. Pretnar Sc IVI. Poličar
strojno mizarstvo MLINO SL.-BLEP, Gorenjsko,
V zalogi vedno rskakovrstne rakve in čebelarski l>a”jj P® Žnldersičevem slogu. — Cenjena naročila sc izvrs j j točno po zmernih cenah.