Sf. številka.
V Ljubljani, i sredo, 6. marca 1912.
XLV. lelo.
.Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
tt\o leto.......K 24*—
pol leta ......  .   „ 12 —
četrt leta na mesec
6 — 2-—
velja:
v tipravmštvu pfejeman:
cek> leto.......K 22*—
pol leta.......u n-_
četrt leta......„ 5*50
na mesec   .   .      .... 1*90
Dopisi naj se trankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. FJredniStvo: Knaflova ulica si 5 v oritličju levo), telefon et 34.
Iskala vsak dan sveeer l«vxem*i aedelfe in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna netit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravntštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to <e administrativne stvari.
- Posamezna številka veifa 10 vinar i ev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Narodna tiskarna" telefon it Si.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo lejo.......K 25*—
pol leta                            • 13'—
četrt leta....... 650
na mesec    .      ..... 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 23*-
za Ameriko in vse druge deielec eelo leto......K 30—
Vprašanjem glede irtseratov se naj priloži za odgovor dopisniea aH znamka. Cpravnistvo' Knallova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85
Državni zbor.
D tj u a j, 5. marca-
Brez vsake formalnosti je pričelo rfanes spomladansko zasedanje dr-/a\nega zbora. V precej gosto zasedeni dvorani je vladalo živahno življenje: znanci so se pozdravljali ter gi pripovedovali doživljaje dolgih počitnic, razpravljali o avspicijaJi pripenjajoče sesije. Posebno živahno se ie debatiralo o kritičnem položaju, v katerem se nahaja brambna predloga vsled nasprotstev med ogrsko in , -trijsko vlado. Cesar da je popolnoma akceptiral avstrijsko stališče in pozicija grofa Khuena da je izgubljena. Toda z eventualno demisijo ogrskega ministrskega predsednika težave niso odstranjene, narobe, v ogrskem parlamentu prične še ostrejši boj in brambna predloga je
• prožena bolj kakor kedaj. Živahne debate je izzvala vest, da računajo s tem dejstvom jako resno tudi vojaški krogi in da izdeluje vojno ministrstvo večletni provizorij, ki bi na raznih principijelnih določbah sedanjega vojnega ustroja ne spremenil ničesar, pridržal torej predvsem triletno službo, pač pa bi zvišal rezervni kontingent za 33.000 mož. torej od 103 tisoč na 136.000 mož. V zvezi s tem naj bi se uvedel posebni sistem dopustov, ki bi dovolili primeren prehod v poznejšo dveletno službo. Večina poslancev je proti takemu provizoriju, ker bi vznemiril politično, gospodarsko in finančno ravnotežje, ne da bi garantiraj ugodnosti novih brambnih predlogov. Resni politiki vidijo v tej hrambni aferi zarodke važnih poznejših zapletov, ki grozijo usodno vplivati tudi na avstrijske parlamentarne razmere ter na stališče Sturg-i hovega kabineta samega.
Sredi občnega nemira je bil med
• cm otvori! predsednik sejo ter se »pomnil nekaterih važnejših dogodkov izza parlamentarnih počitnic. Sele sedaj je bilo opaziti, da sedi na prvi poljski klopi nov mož. včeraj izvoljeni preže« Poljskega kola, dr. Leo. Sredi med poljskimi poslanci pa so mnogi z začudenjem zazrli sivo energično glavo viteza Bilinskega, ki ic bil prišel samo, da se še enkrat polovi od drage mu dvorane, ftele po
današnji seji odloži svoj mandat. — Mnogo pozornosti je vzbujala ostenta-■ivna gratulacija ministrskega predsednika novemu načelniku Poljskega kluba. Grof Stiirgkh je zapustil svoj
sedež ter z naravnost razprostrtimi rokami hitel proti dr. L*eu . . .
Vlada je želela, da bi se bilo kar-telno vprašanje odstavilo z dnevnega reda. Toda vsled nesklepčnosti dra-ginjskega odseka (kakor običajno, je bila temu zopet kriva malomarnost strank večine) je padel ta načrt v vodo in tako je pričela danes kartel-na debata, kateri je odmeril konvent parlamentarnih senijonorov celi teden. S tem je preloženo brambno vprašanje na drugi teden, kar pa z ozirom na kritičen položaj te zahteve ni nikaka zamuda. * Kartelno vprašanje je postalo v zadnjem času posebno aktualno. V zvezi z velikim kompleksom takozvanih draginjskih zadev in v konse-kvenci ideje, da je država dolžna se boriti proti izrodkom moderne gospodarske organizacije, se je lotil parlament tudi kartelov. Težko je ubijati žive organizme z mrtvo Črko postave, naredbe, resolucije. Le preveč je v zbornici takih, ki smatrajo sedaj po končani kampanji radi uvoza argentinskega mesa kartele za ono korenino vsega zla, ki rodi draginjo. Naivni politiki si predstavljajo, da napočijo zlati časi, čim bi se ustvaril zakon: karteli so odpravljeni . . .
Pravilno se je proti tem »velikim« antikartelistom poudarjalo, da je karte! v modernem gospodarskem življenju, žal skoraj, da potrebna institucija.
Pravi produkcijski kartel organizira produkcijo po načelih najuspešnejše delitve dela, izločuje umazano konzumentu in producentu enako k varljivo konkurenco ter garantira tudi v gotovem ozim dobro in re-elno blago. Država se proti tej instituciji, ki dostikrat ni le izraz profitnoga stremljenja kapitalistov, temveč Datuma konsekvenca gospodarskega razvoja, ne more principijelno boriti. Že v naprej bi bila v tem boju premagana. Nastopiti pa mora in more le proti onim in takim kartelom, ki zlorabljajo gospodarsko-orga-nizačno vprašanje brezobzirno in brezvestno v svoje profitne namene, izrabljajoč in izsesavajoč konsu-menta.
L<e proti izrodkom karlelov je boj mogoč. Toda težaven je. ker so kartelne oblike stotere in ker sp mora vsak kartel presojati individualno, pri vsakem posemeznem določiti, kje pričenja  zloraba konsnmcnta.
Draginjski odsek je smntrn! špi-ritni, sladkorni, železninarski, petrolejski, premogarski kartel, kakor ob-
stojajo v Avstriji danes za najbolj škodljive*
Bil pa s>i je v uvesti, da je črka. postave proti že obstoječim kartei-nim organizacijam slabotno orožje. Da bi se moglo te kartele razbiti, tega si danes nihče ne npa trditi, le slabilo bi se jih naj z represalijami, ki so državni oblasti na razpolago, odtegnejo naj se jirn vsi dosedanji privilegiji (znižani tarifi in strogo se naj baš pri karte! i h pazi, da bodo vr-Šli svoje zakonite dolžnosti v socijalno političnem oziru.
O nekaterih kartelih, oziroma njih izrodkih, so podali poročevalci zanimive podatke. Tako je premogar-ska organizacija podražila premog v zadnjih 15 letih naravnost horendno, produkcijski stroški pa so oetali skoraj isti. Glavno sredstvo proti premoga rs k emu kartelu se zdi podržavljenje rudokopov vsaj v tej meri, da postane država važen faktor pri tvorbi cen.
Glede petrolejnega kartela se je draginjski odsek moral izreči za njega na daljni obstoj, ki je v interesu domače petrolejske industrije, in katerega visokili cen se draginjski odsek ne upa dotakniti, ker se boji katastrofalnih posledic za celo avstrijsko petrolejsko produkcijo. Proti špi-ritovemu kartelu predlaga draginjski odsek primerno spremeni bo zakona o davku na žganje, in sicer odstranitev vseh r*«:mij, ki jih danes sprejemajo velike rafinerije v oblik; kontingentne premije, produkcijskih in izvoznih bonifikacij.
Na tej podlagi se je danes pričela debata, toda zbornica ne kaže prevpč zanimanja za njo. in stvar grozi že od začetka postati prazna, puhla in brez efekta . . .
V klubih je vladalo danes živahno razpoloženje. Parlamentarne organizacije si pripravljajo taktiko za pričenja joče se zasedanje. Tudi oba jugoslovanska kluba sta se sestala. Klerikalci se čutijo poklicani varovati interese monarhije s posebno interpelacijo o brambni reformi, ki je seveda zgolj captatio benevolentiae. Akoravno je splošno znano, da se je avstrijska vlada odločno postavila za pravioe krone, za enotnost armade in tndi našim ter nemškim klerikalcem ni več skrito, da je Khuen igro izgubil, zvonijo post festnm proti nevihti. Pod pritiskom nujnega predloga, ki so ga podali dalmatinski narodni poslanci o hrvaških razmerah.se je tudi Hrvatsko-slovenski klub čutil primoranoga nekaj storiti, in tako je podal
interpelacijo, ki bo pač večno ostala brez odgovora.
Tržaško porotniško afero so spravili pred parlamentarni forum posL dr. Rvbaf, Spinčić, dr. Gregorin in Mandić, ki biča tudi neznosne razmere pri tržaškem porotnem sodišču, kjer se zdi, kakor da bi sedela reprezentanca slavnega magistrata, da ju-dieira čez politične in narodne nasprotnike. Dr. Rybaf in dr. Gregorin sla intervenirala pri justičnem ministrstvu tudi osebno — in ta se je kazal začudenega, češ, Če je stvar taka, kakor jo slikajo Slovenci, potem se res zdi, kakor da bi se bilo tržaško nadsodišče zmotilo .. .
Stari lisjak se pravočasno izvija iz afere ... Na koncu seje je dr. Ry-bar tudi poravnal račun z zborničnim predsednikom, ki je bil sprejel — tržaško deputacijo, katera se je pritoževala radi porotniške liste. Dr. Svlvester je s tem grešil proti svojemu dostojanstvu in proti svoji zaobljubi jen i objektivnosti, rdeč od zadrege, se je izgovarjal . . .
Popoldan se je sestala parlamentarna komisija Enote češkega kluba, debata je bila živahna, toda do raz-pora, ki so ga nasprotniki tako pričakovali, ni prišlo. Zdi se, da se v češki delegaciji diference zopet blažijo.
Parlament bo razpravljal ves teden o predlogih draginjskega odseka, potem pride na vrsto brambna reforma; kot tretjo točko pa zahtevajo Cehi razpravo o vodovodnih zakonih.
* *
V Daslednjem podajamo sejno poročilo:
Vlada je predložila načrt zakona o ureditvi službenih razmer državnih učiteljev na državnih srednjih in ljudskih šolah, dalje dodatek k državnemu proračunu za leto 1912 in dva načrta glede Llovda in »Dalmacije«.
Nato se je začela razprava o kartelih.
Poročevalec dr. Steinhaus (poljski konservativec) je poročal o pe-trolejskem kartelu. Predlagal je, naj vlada nadaljuje svoje dosedanje prizadevanje, ukrene kar treba, da ostane cena petroleju primerno nizka.
O premogovem kartelu je poročal nemški radikalec dr. Kraus, ki je rekel, da bo stavka angleških premo-garjev provzročila pod ražen je premoga, ker bo odpadel uvoz premoga
iz Angleške v Avstrijo, Nemčija pa bo začela premog pošiljati na Angleško, iskala pa ga bo v Avstriji. Vlada naj skrbi, da se cene premoga ne bodo zvišale, če treba 6 prepovedjo izvoza. Poročevalec manjšine, socijalni demokrat dr. Renner, je predlagal, naj postavi vlada tiste prerno-gokope, kjer ni zadostno preskrbljeno za življenje in za zdravje delavcev, pod prisilno upravo.
O administrativnih korakih zoper kartele in obdačenju žga/ija je poročal soc. demokrat dr. Renner. Poročevalec manjšine, poljski socijalni demokrat dr. Diamand, je opozarjal, da so avstrijske petrolejske rafinerije v inozemskih rokah in je zahteval, naj vlada za časa pomanjkanja živil prepove kuhati žganje is krompirja in iz turšice.
Poročevalec manjšine, dr. Stcin baus    (poljski    konservativec), je predlagal, naj vlada administrativnim potom prisili kartele, da bodo držali nizke cene.
Tudi krščanski socijalist dr. Schopfer je kot poročevalec manjšine priporočal administrativna sredstva zoper previsoke cene kartela.
Razprava o kartelih je bila nate; prekinjena.
Presednik je naznanil, da je minister vitez Bilinski odložil svoj mandat za državni zbor, dr. Korošec pa svoj mandat za delegacije.
Hrvaški pravaš Prodan se je pritožil zaradi izreka ogrskega roinisrr skega predsednika, da je bila hrvaška spomenica o razmerah na Hrvatskem vržena v koš. Prezident je izjavil, da odgovori jutri na to vprašanje.
Dr. Rvbar je vprašal prezident« z ozirom na razveljavi je nje tržaške porotne liste, če smatra za umestno, da je »Piccolo« njegovo osebo zapletel v strankaske namene v to stvar.
Prezident je pojasnil, da je po-poslancema Pitaccu in Gasserju le rekel: če se je postava kršila, mora to višja oblast popraviti. Kot prezident se ni vtikal v to stvar.
Poslanec Biankini in tovariši s« podali nujni predlog glede razmer n« HrvaŠkem. Predlog poživlja vlado, naj dela na to, da se na Hrvaškem odpravi absolutizem in obnovi ustava.
Posl. dr. Šusteršie in tovariši so vlado interpelirali zaradi dogovora med ogrsko vlado in Kossuthovo stranko glede armade.
Prihodnja seja bo jutri, t sredo.
LIST
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer. Tretja knjiga.
(Dalje.)
»Kako, prijatelj*« je vprašal. •Ali pripadaš kakemu novemu romarskemu redu ali kaka posebna svetost ti je pridobila tako počaščenjef«
»Nazaj, nazaj,« je zaklical eden najpogumnejših izmed množice, »razbojnik naj ne zadržuje poslanca miru.« '
Montreal je zanieljivo odmahnil z roko.
»Z vami ne govorim, dobri gospodje in častiti bratje, ki vam slede, vedo dobro, da še nobenemu poslancu in nobenemu romarju nisem nič zalega storil.«
Menihi so nehali prepevati in so se naglo približali, kajti Montreal si je bil s svojo pobožnostjo še vedno pridobil blagonaklonjenost vseh samostanov, kar jih je bilo v bližini njegove vsakokratne domovine.
»Sin moj,« je rekel najstarejši menihov, »kar vidiš, je redek in svet prizor. Ko boe vse vedel, boš raje po-
slancu dal priporočilno pismo, ki ga bo varovalo pred zlovolju ostjo tvojih prijateljev, kakor da bi prekinil
njegovo potovanje.«
»Vi mi mešate moje uboge možgane,« je vzkliknil Montreal nepo-trpežljivo. »Naj govori mladenič sam. Na njegovem plašču vidim rimski grb, a razdeljen je na način, ki ga ne razumem, dasi sem v grbo-znanstvu že toliko poučen, kakor se spodobi za plemiča in viteza.«
»Gospod,« je rekel mladenič resno, »spoznajte v meni poslanca Cole di Rienzija, rimskega tribuna. Poslan sem s pismi do mnogih baronov in knezov na potu med Rimom in Neapoljem. Grbi na mojem plašču pa so papežev, mest in tribunov grb.«
»Ha! Ti moraš imeti trdne živce, da potuješ po Kampanji brez drugega orožja, kakor te srebrne palice.«
»V zmoti si, gospod vitez,« je pogumno odgovoril mladenič, »in so-diš sedanjost po preteklosti. Vedi, da v Kampanji ne prebiva noben razbojnik več. Tribunovo orožje je naredilo vse ceste okrog mesta tako varne, kakor je varna najširša ulica v mestu samem.«
»Pripoveduješ mi o čudežih!«
»Skozi gozde — in v trdnjave — po najbolj divjih pustinjah — po najbolj obljudenih mestih ■** ao moji
tovariši nenadlegovano in neovirano nosili to srebrno palico; kamor pridemo, povsod pozdravlja na tisoče ljudi in blagoslavljajo solze veselja poslanca tistega moža, ki je pregnal razbojnika iz njegovega skrivališča in tirana iz njegove trdnjave, ki je zagotovil varnost trgovčevemu dobičku in kmetovi koči.«
»Pardieu,« je dejal Montreal s resnim nasmehom, »hvaležen moram biti, za izkazano mi prednost; doslej nisem dobil ne tribunovi h ukazov, niti sem čutil njegovo osveto, čeprav se mi zdi, da leži moj grad ravno še na ozemlju sv. Petra.«
»Ne zamerite, gospod vitez,« je rekel mladenič, »ali govorim s slavnim vitezom sv. Ivana, vojščakom križa in sedanjim poglavarjem razbojnikov ?<*
»Deček, ti si predrzen; jaz sem Gautier de Montreal.«
»Potem, gospod vitez, me vodi dobljeno naročilo na vaš grad.«
»Pazi, da ne prideš še pred menoj tja, sicer boš v nevarnosti, da hitro ven zlo tis. Kaj mislite, prijatelji,« je dostavil, videč, kako se je množica strnila okrrg poslanca mi-m, »da si bom jaz, ki se štejem rav-novrednega s kralji, izbral za žrtev neoborož°nega dečka t Fej! Dajte prostora! Mladi mož, idi z menoj na moj dom; v mojem gradu si tako varen, kakor na rokah tvoje matere.«
Po teh besedah je odjezdil Montreal z veliko dostojanstvenost jo in preraČunjeno resnostjo počasi proti svojemu gradu. Njegovi začudeni vojščaki so mu sledili v kratki razdalji in za njimi je šel belo oblečeui poslanec i množico, ki ga ni hotela zapustiti. Množica je bila tako navdušena, da je šla do vrat gradu, ki te ga je sicer bala, in vztrajala pri tem, da ostane pred gradom, dokler se mladenič iz njega ne vrne.
Montreal, naj se je sicer še tako malo brigal za postave, je strogo spoštoval pravice najneznatnejšega kmetica v svoji neposredni soseščini in se je trudil, da bi prišel na glas po svoji priljubljenosti pri ubožcih. Povabil je množico na dvorišče svojega gradu, ukazal služabnikom, da ji postrežejo z vinom in pokrepčili, pogostil menihe v svoji veliki dvorani in šel potem v malo sobo, kjer je sprejel poslanca.
»To,« je rekel mladenič, »bo moje poslanstvo najbolje pojasnilo« in je položil pismo na mizo.
Vitez je s svojim bodalom pre« rezal svileno nit in jo z velikim mirom preči tal pismo.
»Vaš tribun,« je rekel po končanem čitanju, »si je kaj hitro osvojil lakonični slog oblastnikov. Ukazuje mi, naj mn ta grad izročim in naj v desetih dneh zapustim papeško ozemlje. Treba mi je časa, da preuda-
rim njegov predlog; sedite, prosim, mladi gospod. Oprostite, a zdi se mi, da ima vaš gospod polno posla z rimskimi baroni in bi bil tnjim gostom lahko bolj prizanesljiv. Štefan Co-
lonna--«
»Se je vrnil v R;m in je prisegel zvestobo; Savelliji, Orsiniji, Frangipani, vsi so se podvrgli novi ustavi.«
»Kaj?« je v največjem začudenju vzkliknil Montreal.
»Niso se samo vrnili, nego uda-li so se tudi zahtevi, da morajo odpustiti vse svoje najemnike in dovoliti, da se podero njihove trdnjave. Železo s palače Orsinijev se zdaj rabi za zapiranje kapitola in kamnolomi Colonnov in Savellijev je dalo za vrata Laterana in sv. Lavreneija nove zidove.«
»Čudoviti mož,* je dejal Montreal z občudovanjem. »S kakimi sredstvi se mu je to posrečilo?«
»S strogo zapovedjo in veliko silo, ki podpira te zapovedi. Na prvi glas velikega zvona se dvigne dvajset tisoč oboroženih Rimljanov. Kaj so razbojniki Orsinijev ali Colonnov proti taki sili? Gospod vitez, vaša hrabrost in vaša slava sta vzrok, da vas celo Rim občuduje; jaz, Rimljan vas prosim, čuvajte se!«
(Dalje prihodnjič)
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 5. marca.
Ob 6. zvečer otvori župan dr. Ivan Tavčar sejo občinskega sveta, imenuje za overovatelja zapisnika svetnika Jakoba Dimnika in Jak. Jegliča, ter naznani, da je povodom de-mantne poroke nadvojvode Rainerja in njegove soproge izrekel brzojavno čes'titke občinskega sveta, nakar je dobil od najvišjega dvornika brzojavno zahvalo visokih jubilantov.
Nato poroča župan, da je dobil od polkovnika ljubljanskega domobranskega polka naznanilo, da se vrši proti koncu meseca maja v Ljubljani armadno streljanje, kar z veseljem pozdravlja ter si pridrži pravico, ob ugodni priliki staviti primerne nasvete, na kak način hoče izraziti Ljubljana armadi svoje simpatije,
Župan naznani nadalje, da mu je naznanil predsednik kranjskega avtomobilnega kluba, da se vrši dne 16. junija avstrijska avtomobilska tekma skozi Ljubljano, in da so si tekmovalci izvolili Ljubljano za prenočišče. Tudi to je vzel l veseljem na znanje, ker so mu dobro došli vsi, brez razlike jezika in šeg. Primerne nasvete si pridržuje za poznejši čas.
Podržavljenje policije.
Zupanu so došle izjave raznih mest, katerim je bilo odvzeto policijsko območje in izročeno državi. Natančnejši podatki so razvidni v županovem tajništvu.
Zupan poroča:
Praga plačuje 100.000 K na loto in je bila policija podržavljena že le« ta 1850. ali 1853. Toda leta 1907. je bilo policijsko okrožje razširjeno tudi
na Holešovice, Buben in Liben. od katerih vsaka občina šteje več prebivalstva kakor Ljubljana. Kljub temu pa je država za to zahtevala samo prispevek 25.000 K in to leta 1907.
Krakov ima tudi že dolgo podržavljeno policijo. Od pričetka je prispevalo mesto 359* k faktičnim letnim stroškom za policijo. V zadnjem času pa se je ta prispevek znižal celo na 25%. Če je državna uprava tako milostljiva proti Krakovu, gotovo ne <me odlikovati Ljubljane s svojo posebno milostjo, da bi morala ta nnsiti tolika bremena,
Zader je z ozirom na podržavljenje policije posebno zanimiv. Odvzela se je mestu policija leta 1910., in vlada se je tam zadovoljila z doneskom 1 K 32 vin. od glave.
Če izračunamo prispevek Ljubljane, odpade na vsakega prebivalca i krone.
Čemovice so izgubile svojo policijo leta 1910. ali 1909., ter plačuje mesto za podržavljeno policijo 60 ti- \ soč kron, toda z dostavkom. da se ta znesek tekom 20 let ne sme povišati. Če primerjamo mesto Černovice z Ljubljano, je ta znesek zelo majhen.
Pulj ne prispeva k državni policiji ničesar. Država sama je prevzela policijo popolnoma brezplačno, samo proti koncesiji, da je deželni zbor sklenil zakon, s katerim se iz-premeni občinski statut in občinski volilni red. Zato se je vlada zadovoljila, prevzeti policijo popolnoma brezplačno.
Tz vsega navedenega je razvidno, da stojimo mi popolnoma na pravičnem stališču, če zahtevamo od vlade, da zmanjša donesek mesta Ljubljane za podržavljeno policijo.
Razni kuratoriji.
Župan poroča nato, da je deželni predsednik naznanil, da je imenovan v kuratorij Mestnega dekliškega li-
ceja profesor na I. državni gimnaad-ji Pran Novak.
Društvo zdravnikov naznanja, da je imenovalo za zastopnika v stalnem mestnem zdravstvenem svetu primari ja dr. Ivana Jenka in zdravnika dr. Frana D o 1 š a k a.
Državno železniško ravnateljstvo v Trstu je poslalo dopis, s katerim odklanja v principu otvoritev prehoda čez železniško progo dolenjske železnice pri km 3 * 3, vsled česar je želja tamošnjih prebivalcev padla v vodo.
Nujni predlog glede ureditve plač in službenega razmerja mestnih
užitninskih paznikov odkaže župan užitninskemu ravnateljstvu, da stavi primerne nasvete, s čimer se predlagatelj strinja.
Nato odgovarja župan na interpelacijo svetnika Kosa zaradi nekaterih svetilk. Župan je storil tozadevno korake pri ravnateljstvu mestne elektrarne, da se nedostatki odpravijo.
Predložena sta bila dva samostojna predloga, in sicer samostojni oredlog svetnikov profesorja Josipa Reisnerja in Lillega glede pomaknenja mestnega uradništva v L razred aktivitetnih doklad. Predlog pride v prihodnji seji na dnevni red. Istotako predlog svetnika Jegliča glede zveze med Komenskega in Ilirsko nlico.
K dnevnemu redu se oglasi dr. Zajec, ki želi, da bi se odsokove seje ne vršile tako pozno, in da bi se vabila k občinski seji preje izdala. Xa to se zaganja v župana, češ, da poročilo o direktoriju mestnega vodovoda in mestne elektrarne o samostalnih predlogih občinskih svetovalcev Jakoba Smoleta in Tomaža N vakji glede podaljšanja vodovoda na Opekarske cesti ne odgovarja resnici, češ. da ni slišal Smoletovega predloga. Žuonn prizna, da je zelo težavno za odseke vse delo izvršiti ob takem Času, da bi bilo vse končano že ko se izdaja vabilo k občinski seji. Župan skuša kljub preobilici dela dati odsekom kolikor m^g<Ače gradiva. Prosi pa načelnike odsekov, da vse zadeve, kakor hitro mogoče rešijo. Neizogibno pa je„ da se morajo nekatere zadeve obravnavati celo rik pred seio. (Dr. Triller: Kakor v deželnem zboru!)
B la je vedno navada, da se odstv kovi predlogi naznanijo v vabilu k občinski seji in bo to tudi v naprej tako. zlasti kadar bodo odseki odvalili prvo veliko delo od sebe, ki je na ravno naraslo, ker je delo občinskega sveta več kot eno leto počivalo. Kar se tiče druge točke Zajcevega predloga, to očitanje nikakor ni na mestu. V dotični seji je vložil samostojni predlog svetnik Smole in v isti zadevi tudi svetnik Toms£ Novak. Oba predloga sta bila odkazana odsekn. Dobro se spominjam, da sem takrat celo izrecno opozoril na ta predloga. Neumestna pa se mi zdi ona
konkurenčna dirka,
katera stranka, da bi srnela priti prej s kakim predlogom. Ali prinese ta ali oni kak predlog par minut prej, to v mojih očeh ne igra nikakršne vloge.
Magi^tratni svetnik dr. Zar-n i k poroča o podelitvi domovinske pravice v Ljubljani glede onih prosilcev, ki so vlržili prošnje za domovi nstvo oi a viru sta lanskega leta. Vsem onim, ki so izpolnili zakonite določbe se prizna domovinska pravica. Odklonijo se samo prošn.ie za domovinsko pravico otrok Jos. Fle-gar. Ane Tritseh. Marije Klr nučar in Frana Štembergarja. Nadalje se odklnnijo prošnje onih, ki niso zado- |
etili vsem zakonitim predpisom in •ieer; Cvelbar, Deimau, Golob, Jer-se, Jurca, Lončar, Mohar, Parapat, Podlogar, Pavfiič, Princ, Sitar, Šinkovec, Šinid, Turki Vrtačnik, Vi-ehelj, Zarla, Korenčin, Zupančič in Hribar. Mateja Velentiču se zagotovi sprejetje v domovinsko pravico, ker stanujejo čez 10 let v Ljubljani, če doseže avstrijsko državljanstvo.
V imenu finančnega odseka poroča svetnik M i I o b n o j a o samostalnom predlogu svetnika Stefeta glede zvišanja miloščin. Vsi Mimo sicer odpomoči revščini, vprašanje pa je kdaj naj se pomaga in ali je mogoče takoj pomagati. Treba je tu opozoriti na mnogo reči. V prvi vrsti pride v poštev, kdo so ti milnščinarjt. Oni, ki niso za nobnno delo več, pridejo v mestne ubožnice, ti pa, kate rim naj se poviša miloščina še delajo in dobivajo s to mMoščino 20 v na dan, samo nekak priboljšek. Treba je potem premisliti, da bo novi domovinski zakon občino hudo obremenil, in nikakor se ne more občini očitati, da bi za nbožne sloje storila premalo. Leta 1908 je izdala mestna nbči-na ljubljanska za te namene 65.000 kron. Leto« so narasli stroški ca u boi ni zaklad že na 85.000 K. Opozoriti je treh« nadalje na proračun za 1. 191*2. ki izkazuje nepokritja 38.000 K. Dobro gopodarstvo ne skrbi tako za reveže, da jim daje miloščino, marveč na drug način. S tem, da se jim zviša miloščina za par vinarjev jim gotovo ni pomagano, med tem ko občino ta prirastek zelo izdatno obremeni. Zato naj se naroči županu, da povodom »f-stavljanja proračuna za prihodnje leto stavi tozadevne predloge, ki bi obenem razbremenili mestno občino, pa tudi tem delazmožnim miloščinar-jem dali priliko za zaslužek. Svetnik Stefe ugovarja tem izvajanjem in pravi, da je pričakoval več ljubezni do trpečih ljudi. (Z galerije se sliši klic: »Čenstohovo«.) Žnpan opozori galerijo, da naj se vzdrži medklicov. S+efe nad*lje ugovarja temu, da ni bil predlog otlkaznn ubožnemn odseku, ki se pritožuje milo nadalje zaradi raznih brezpomembnrsti, ki niti ne snadaio k stvari vsled čc?sar ga župan pokliče k stvari. V svojih na-daljnih izvajanjih se je vedel Štefe tako neparlamentariČno, da mu je župan zagrozil, da mu odvzame besedo. Rad bi namreč Štefe zvišal stanarino vsem onim, ki stanujejo v mestnih poslopjih. Imel bi tudi rad davek na ženske klobuke. fZupnn: Naklado na ženske klobuke lahko vpelje samo deželni zbor.) Štofetu se cela dvorana glasno smeji. Župan ga pokliče ponovno k redu, ter ga opozori, da naj govori resno. (Svetnik Re;sner: To se pravi iz reveže v aorce briti!)
Svetnik Franchetti govori za odpravo beračenja ob petkih, ki obremenjuje zlasti trgovce in obrtnike, in ki je v vseh drugih večjih mestih že odpravljeno, ter stavi tozadevno resolucijo. Svetnik Kristan se ne pridruži niti Štefetovemu niti od-ekovemu predlogu. Ker ga Štefe vedno moti z medklici, ga svetnik Kristan sam pošteno zavrne in je župan zopet primoran poklicati Štefeta k redu.
Govorita nato še svetnika Lo-žar in dr. Zajec, nakar poročevalec svetnik Milobnoja zavrne vsa Šte-fetova očitanja ter pove. da je ravno svetnik Ložar se protivil. da bi vpogledal v imrnik miloščinarjcv, češ, da nc bo sedel 7 dni na magistratu.
Finančni odsek je posta%'il na popolnoma pravilno stališče, da ne gre zvišati miloščine, če se ne odpre kak dober vir dohodkov. Dr. Za-
vedno moti, zaradi česar ga župan ponovno pokliče k redu. Poročevalec konstatira, da izmed klerikalnega kluba v odsekn ni stavil nik-do kakega predloga najmanj takega, § kakršnimi je prišel Stefe. V odsekn so bili tedaj klerikalci popolnoma zadovoljni s poročevalčevimi predlogi. — Župan: Ker ni priglašen noben govornik več glasujemo O svetnika Štefeta odložilnem predlogu. Štefe: Ni odložilen predlog, župan: Jaz vas nisem sprejel za svoje ga inštruktorja, pokličem vas k redu.
Predlog poročevalca je bil spre jet z 22 glasovi ter je župan zatrdil občinskemu svetu, da bo kakor hitro mogoče izdelal tozadeven predlog in ga predložil občinskemu svetu.
Poročevalec svetu k Milobnoja poroča nato o dopisu mestnega magistrata glede zakupa prostorov za razširjenje c. kr. merosodne-ga urada, ki je v sedanjih prostorih že od 1. 1877 ter plačuje ves ta čas po 800 kron letne najemnine. Ta vsota danes nikakor ne zadostuje več, in zato predlaga finančni odsek, da naj se izvrši predlagana adaptacija, ki bi znašala po proračunu 5230 K 90 v ter naj se zviša potem zakup na 2000 kron. V slučaju, da se adaptacija ne izvrši, naj se kljub temu zviša zakup na 1200 kron. — Sprejeto.
Det dno gledališče.
Imenom finančnega odseka poroča svetnik Milohnoja, da je deželni odbor 1. 1905 vprašal mestno občino ali hoče prevzeti deželno gledališče v svojo laet. Na to vprašanje občina ni odgovorila, ter je nato deželni odbor 1. 1906 odgovor urgira 1. Občinski svet je takrat izrekel, da prevzame gledališče v s>vojo skrb, če deželni odbor plača ves vknjiženi dolg n se zaveže, da bo podpiral gledališče, tudi če je v mestni lasti ravno tako kakor dotlej. Na ta dopis de-ž Ini odbor ni odgovoril. Sedaj je zopet prišel dež ini odbor s takim predlogom. Vpoštevati pa je treba, da je stavba gledališča iz tehniških kakor tudi iz umetniških ozirov za sedanji čas nepovoljna. Zlasti notranjost gledališča je zelo pomanjkljiva. Oder je slab, tako, da na njem skoro ni mogoče vprizariati modernih predstav. Ni tehničnih priprav, in v nekaterih dolih je oder tako nevaren za igralce, da ne kaže drugega, kakor ga podreti in postaviti novega. Dežela izkazuje v svojem proračunu za gledališče deficita nekaj čez 20.000 kron. Drugi proračuni izkazujejo po 19 do 23 tisoč kron pri-mankljaja. Gotovo je, da bi prevzela občina z gledališčem nova bremena, vendar bi se ta bremena zmanjšala, ker bi odpadli v lastni režiji vsi oni stroški, ki obremenjujejo sedaj mestno občino. Treba pa je tu nagla^ati veliki kulturni pomen gledališča, ki opravičuje marsikak izdatek. Zato predlaga finančni odsek, da naj mestna občina ponudi deželnemu odboru za gledališče 100.000 kron. plačljivih v 51etnih brezobrestnih anuitetah.
Svetnik dr. Novak govori o gledališkem vprašanju do cela na podlagi enkete. Gledališče je treba presojati kot naše kulturno središče in mu posvečati vso pozornost. Da je gledališče res zelo važno, nam dokazuje dejstvo, da so celo oni krogi, ki so zavzemali do cela negativno stališče proti gledališču v zadnjem času se gledališča oprijeli. Odkritosrčno veselje me navdaja, da se tudi dramska literatura v zadnjem času med nami tako lepo razvija. Zato je treba, da posvečamo gledališču tem večjo pozornost, ter imajo moja iz-
vajanja samo namen resnega apela na merodajne činitelje, da sodelujejo pri tem kulturnem delu. Doslej imamo deželno gledališče, toda ne morda po upravi ali vodstvu, marveč samo poslopje je deželno. Morda j« upravičeno, da v zadnjem Časn pri. hajajo razni dekreti in razna navodila glede deželnega gledališča. Tam pa gotovo to ni upravičeno, kjer v ta navodila tičejo zgolj notranjih zadev gledališča. Dežela si prisvaja in-geronco na vodstvo gledališča, samo iz tega ednega titla, ker je gledali, šče v deželnem poslopju. Drugi faktor je mestna občina, ki je kakof znano globoko posegla v žep, da ohrani Slovencem to kulturno ognji. Šče. Mesto ima tudi pravico do vodstva. Tu imamo še dva gospodarja. Dramatično društvo je pravzaprar oni činitelj, ki je spravil gledališče v tir. Žrtvovalo je vse kar je imelo in dalo gledališču vse svoje moči in vsa svoja sredstva na razpolago. Tudi ono ima pravico do vpliva. In že imamo tri gospodarje. To pa pro-vzroča zelo nesiguren položaj. Slo-vensko gledališče je preresen faktor, da bi bilo odvisno od takih slučajnosti, da se doseže sporazum med temi tremi faktorji. Vsi blagodusno dajejo moralično podporo in moralične nasvete, ob teb nasvetih se mora gledališče zadušiti, ker manjka materijalne podpore. Nujno potrebno je, da pride vodstvo slovenskega gledališča v roke enega samega gospodarja, ki ima voljo in moč, da vzdrži gledališče na primernem nivoju. Dramatično društvo gledališča ne more vzdržati, ker nima premoženja. Dežela pri današnjih razmerah nima volje vzdržati slovenskega gledališča, ostane tedaj samo še mestna občina ljubljanska. Da vodstvo ne more ostati takšno, kakršno je sedaj, je jasno, in temu nobeden ne oporoka. Mestna občina tedaj je edina poklicana k temu kulturnemu delu, če noče, da slovensko gledališče popolnoma zaspi. Če se zgodi enkrat, da ji treba gledališče zapreti, potem bo zelo težavno občinstvo zopet navaditi na posečanje predstav. Nočem kritizirati predstav »Ljudskega, odra« toda večini gledališče ljubeče ga občinstva take predstave ne zadostujejo. Zato je naravnost eksistenčno vprašanje, da vzdržimo Ljubljani slovensko gledališče. Oe hočejo merodajni faktorji resno storiti kaj za slovensko kulturo, morajo pripomoči tudi k temu, da se gledališče vzdrži. Zato apeliram na deželno upravo, da naj ne stavi pri prevzemanju gledališča pretiranih zahtev. Mesto samo čakajo razni a-datki. Omenjam le cestni zakon, regulacijo cest. kanalizacijo, velike na-biruinike in zato je popolnoma upravičeno, če deželni odbor odneha od >\ojib pretiranih zahtev in končno dostavljam, da je mnenje občinskega sveta, da je potreba končno dognati vprašr.nje, pod kakimi pogoji bi mesto povzelo dosedanje deželno gledališče.
Dr. Zajec v dolgoveznem govoru odgovarja svetniku dr. Novaku na njegove stvarna izvajanja ter namiguje, da bo morala mestna občina prej plačati 1 milijon za novo mestno hišo. (Ker leži ravno v tem grmn zajec skrit, je jasno kako stvarna in temeljita »o bila dr. Zajčeva izvajana.) V strahoviti ljubezni do ljubljanskega prebivalstva bi rad odvrnil to breme od njegovih ram. Seveda samo zato. ker potem dežela Dt-da niti vinarja več. Krasne pesmi SO se pele od 1. 1892. do 1. 1897. na odm slov. gledališča. Zakaj bi se ti lepi časi krasnih pesomc ne povrnili. Pa za novo gledališče bo treba dramaturga, treba tajnika, treba tehnične-
—■
Prava in nepravo ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (DaOe.)
Jaz sem jo pa še vedno rad imel j tvojo Antonijo. Da bi ona ne bila j čista kot solnce. mi ni bilo mogoče | dvomiti. Vsaj se ji smejejo oči in usta, saj ima ped dolg križ na prsih, da jo varuje pred vsakim pregreš-kom!
Prešli so meseci in moja Antonija se je precej spremenila. Ko sva se sešla, mi je zaupala, da se ji je pripetila nesreča, in da pojdem lahko kmalu za botra.
Debelo sem pogledal in se začudil. Saj ji vendar njen tretji red brani vsak telesen stik z moškim in njen ped dolgi križ na prsih nima nobene močit
Razodel sem ji svoje pomisleke.
»V kloster pojdi!« velela mi je, »za tistega kozla boš dober, ki nosi zjutraj   nočne posode na stranišče.«
Užalile so me te besede, ker sem jo še vedno nad vse ljubil.
»Čemu bom hodil v klošter, če se imava midva rada,« oporekal sem.
»Prismoda! vzkliknila je, »kdo ti je pa to povedal t«
»Ali se nimava rada?« vprašal sem otožno.
>/Tako si neumen kot keštrun,« rekla je, »pa če hočeš otroka prevzeti nase, ti dovolim.«
»Antonija, za tebe vse storim,k vzdih ni 1 sem v solzah, nsamo v kloster me ne sili!«
»Torej prevzameš otroka ta
-Kar bočes, storim 1«
>Veš, gotovo ne vem za oeet-i,« rekla je, > zdi se mi, kot bi bil od sv. duha.«
Zasmehljivih besedi nisem razumel.
Ko je prišel otrok na svet, zapisali so mene za očeta v krstno knjigo in ko sem bil klican na sodnijo, če sem res oče, sem zijal neumno kot teliček.«
»Pa si bil ros   omejen!« pravi
HruŠevec.
»Kajpak sera bil,« odvrne Ma-tižar ter nadaljuje:
»Tisto otročje revše je kmaln iz* dihnilo, kar je bilo najboljše, ker mn ui nibče vedel za očeta, mati se pa tudi ni nič brigala zanj. Jaz sem za Antonijo še vedno brenčal, navsezadnje me je pa vender srečala pamet, ko sem jo dobi) kar s tremi kanon i r-ji, ki so se kosali, kdo bo bolj stregel njenim srčnim težnjam in željam.
Kakega pol leta sem bil pameten, potem sem pa spet zdivjal v svoji ljubezni. Zaljubil sem se v prijazno punico, ki m' je obetala zvestoiio, kot bi nosila srednjeveški paa in jaz
fcljučsk od njega. A zvesta mi je bila le od takrat, ko se je z drugim dobro imela. Tista moja ljubezen je trajala dober mesee. potem je je bilo pa ko-ne<* na podoben način kot prve.
Imel sem tretjo ljubico kmalu potem. Ljubezen z ujo je trpela samo en teden. Dekle je bila tako oblago-darjena s čestilci, da so si drug drugemu kljuko podajali. V takem nisem maral živeti, ker se ljubezen preveč razbije in ker res ni dobro, Če je človek v preveliki gnječi.
Skusil sem še par ljubezni, a nikjer nisem našel ženske, ki bi bila vredna, da bi ji privoščil le trohico zaupanja. Ako ni bila odkrita nič-vrednica, bila je hinavka, ki se je delala pošteno in nedolžno in nepokvarjeno. Dasi, kakor sem preje rekel, sovražim oboje, so mi prve vendar ljubše, ker vsaj vem, s kom imam opraviti.
Zdaj pa povejte, če sem opravičen toditi po svojih skušnjah ali naj verjamem tistim, ki pravijo, da je ženska angelj, samo perntnie ji manjka.«
Tomažek, Kobilica In Hrusevec so molčali. Ali so jib Matiiarjeve besede prepričale ali ne, se ne ve, gotovo je le, da niso nič znali odgovoriti.
»Pijmo, pijmo, da poplaknemo žalost in jezo!« zaklica) je Matižar in Štefan vina je priromal na miso, da
je krožil kozarec pred vsemi štirimi. Jezik se je zdaj razvezal m ker je bila pustna nedelja, poiskal je Matižar krčmarjeve harmonike ter zaigral krepko poskočnico, da so se zavrteli moški pari po vegastih tleh — ženske ni bilo nobene med njimi; ko pa so se za hip utrudili, oglasila se je vesela pesem, kakor na primer:
Hopsasa, risasa, pustna nedelja, lan' sem bil spona sit, letos pa zelja,
ali pa:
Le k meni se pritisni, saj nimam bolha, «em jih snoč' polovila iz interfata.
Bilo je že polnoči, ko je Topolo-vec zapahnil vezna vrata za zadnjimi gosti in ugasnil luč. Matižar je pa prenočil pri njem pri peči na klopi.
XVII.
Petnajst let je minulo po tem.
Bil je teden pred Božičem.
V eni izmed novih hiš blizu sedanjega sodišča v Ljubljani je v prvem nadstropju sedela popoldne nekaj nad trideset let stara gospa izredne lepote in ljubrsnivosti v obrazu. V rokah je imela knjigo s zanimivim romanom, poleg nje sta pa dva dečka gledala slike ilustriranega mesečnika.   Gospa je nekdanja Je\-
ševčeva Marijan i ca, zdaj soprogi odvetnika dr. Sedmiča.
Trinajst let je že omožena iu čvetero otrok ji razveseljuje življenje, trije dečki in deklica. Vsi sc zdravi in čvrsti, v šoli lepo napredujejo, zato so v radost očetu in materi. Najstarejši Davorin je star dvanajst let in hodi v drugo realko, desetletni Dušan je v četrtem ljudsko* šolskem razredu, sedemletni Branke v prvem, petletna Marijanica pa po seča visoko šolo otročjega vrtca, kjer dosega že znamenite vspehe, da be gotovo še kaj Več iz nje.
»Mama, kdaj pride tvoj papa? vpraša Dušan, ko sta z Brankom pregledala knjigo do konca in jima j* zmanjkalo zanimivega gradiva.
»Danes ali jutri,«   odvrne mati
»In potem ostane pri nas zmi rom, kaj ne t« vpraša deček.
»Vedno,« reče ona in obraz v prešine srčna zadovoljnost
»Potem bomo hodili na sprehoc enkrat s teboj, enkrat s starim papa nom, ali pa vsi skupaj, kaj ne, mamica?« vpraša mlajši.
»Seveda, če boste pridni,« odgo vori gospa.
»AH nismo pridni?« začudi * užaljeno starejši.
»Saj vem, da ste,« pravi mati »a taki morate tudi ostati, da vas br stari oče vesel in da bo videl, da št* dobro vzgojeni.«
iDaije prihodnjič.)
/
ga mojstra, knjižnico in vse drugo, kar strašno veliko stane. In to bo morala nositi Ljubljana.  (Klic: Saj je nosi a to že dosedaj — res je). Najbolj na srcu mu je,   da imej deželni oddor vpliv na gledališče, in strašno gi boli, da deželni odbor dosedaj ni inel ingerence na vprizarjanje gledaliških predstav. Sicer se topi deželni odbor v vroči ljubezni do slov. gledališča. (Svetnik Višnikar: »Die wahre Liebe ist das nicht«). Zato želi,   da propade (hotel   je reči slov. gledališče,   pa si je premislil) odsekov predlog.  Svetnik Pa m mer (Nemec) hoče s številkami dokazati, da bi prevzetje   gledališča obremenilo Ljubljano s takimi  vsotami, kakor jih plačuje za svoje gledališče Gradec.
Nato se oglasi svetnik Kristan, ki poudarja, da gledališče ni samo razkošje, v katerem slučaju bi on glasoval proti predlogu, marveč, da je gledališče kulturno, in obenem socijalno vprašanje. Pričakoval je več vpogleda od strani zastopnika nemške in klerikalne stranke. Če bi bilo razmerje pri nas v državi drugače, bi bila stvar celega slovenskega naroda, da vzdrži svoje gledališče. Ker pa smo razcepljeni po kronovi-nah, je to vprašanje za nas zelo težavno. Ponos Slovencev bi moral biti, da iz lastnih moči vzdrže zavod tako eminentno kulturnega pomena, kakor je gledališče. Toda če je prišla mestna občina v položaj, da se mora po sili baviti s tem vprašanjem, ker ni v celi deželi faktorja, ki bi hotel prevzeti to delo in skrb za gledališče, je le hvalevredno, če prihaja pred občinski svet s konkretnimi predlogi. (Viharno odobravanje!) (Svetnik Pa m mer: Auch ein Theater!) Svet. Kristan se obrne proti Pammerju in ga apostrofira: Verjamem,-da nekako težko sodite o teh stvareh, ker ste v srečnem položaju, če vam vaše ljubljansko gledališče ne ugaja, da greste v Gradec, na Dunaj, v Bero-!in ali Hamburg, nekje boste že našli nekaj za svoj okus. Toda mi nismo tako srečni, zato ponavljam, da je slov. gledališče za nas eksistenčno vprašanje. Čudno se mi zdi, da centrum odklanja prevzetje gledališča, ter se postavlja proti predlogu, s katerim je prišla ravno sedanja deželnozborska večina, ki se krčevito brani slov. gledališča, češ da nn mara ničesar ž njim imeti opraviti.
Če bi ostalo slovensko gledališče deželna last, bi morala tudi dežela sama skrbeti za vzdrževanje gledališča, česar pa dosedaj ni storila, ter je jasno povedala, da tega tudi v naprej ne mara storiti.
Dr. Zajec se strahovito razburja in sku&a govornika prekiniti, zaradi Česar ga pokliče župan k redu. Kljub temu govoriči dr. Zajec, da on kot tak garantira, da deželni odbor gledal i še a ne bo prodal. (Smeh na galeriji in po celi dvorani.) Svetnik Kristan nadaljuje svoj govor, da ni to ravno umetnost. Če so se pred leti smejali neslanim dovtipom »Lumpa-oija Vagabunda« ali če se jočejo histerične osebe pri predstavi »Mlinar in njegova hči«. Od tedaj so se naša ušesa izboljšala in oči vidiio boljše pa tudi možgani so malo drugačni. Toda vse to ne pride tol'ko v pošte v kakor dejstvo, da si pokvarimo čut sa umetnost za desetletja* Poleg te--ra pa je mnogo eksistenc popolnoma na nejasnem, kaj bo po zadnjem aprilu. Dr. Zajec moti govornika še v*>dno z medklici, vsled Česar ga opozori župan z besedami: Gospod doktor, vaši medklici niso vaša slava! Sv*tnik Kristan nato apostrofira klerikalno stranko, da sme žeti le oni, ki je sejal. Dr. Zajec: »Če seje -voje seme«. Viharna \*eselost. Zupan miri. Končno se obrača svetnik Križan do deželnega odbora, da naj dokiie z dejstvi svojo velikansko ljubezen do slov. gledališča.
Bvetnik dr. Novak poda nekaj stvarnih popravkov,ter pribije, da so bili i Ljubljani gotovi ljudje, ki s~ zavzei sovražno stališče napram >lov. gledališču. Poudarja obenem, da gaveseli, da so se ti ljudje poboljšali. Uoslej se deželni odbor ni vrne Šaval f gledališke stvari, sedaj pa nore bteti ingerenco pri imenovanju rarnatelja in cenzuro pri določanju igtr. Poleg tega, da obstoji že državni cenzura.
Svnnik p L Trnkoczv predlaga ktiec debate, nakar govori kot z<»dnji rovornik še dr. Zajec, ki takoj za6tkoma svojega govora strahovito >ogori.
Dr. Zajec: Cela liberalna Ljubljana s« strese kadar sliši imena Lampe n Zajec. (Smeh).
Ž up a n : Uverjeni bodite g. dr. Zajec, ia se jaz za svojo osebo vas prav ni ne bojim. (Splošno odobravanje ii veselost.) Dr. Zajec: Je polje kjer hodimo lahko skupaj, če smo paretni in trezni. (Besedo trezni je igvoril dr. .Zajec jeeljaje, kar je vzbulo posebno veselost in smeh po celi <vorani, ki se kljub ponovnemu zvon;nju ni hotelo poleči. Z galerije je I4I0 slišati marsikaj popolnoma umdinih opazk, katere je Zajec
le tefko požiral, katerih pa žnpan ni hotel pripustiti, ter je opozoril stražnika, da naj odstrani medklicatelja. Kar je govoril dr. Zajec se naprej, je v svoji brez pomembnosti izginilo popolnoma brez sledu.«
Nato je govoril svetnik M i -lobnoja v vprašanju deželnega odbora zaradi prevzetja deželnega gledališča, ter je pozdravljal, da je prišlo vsaj tako daleč, da je lahko stavila mestna občina svoje pogoje, nakar je bil odsekov predlog sprejet.
Podžupan dr. T r i 11 e r prevzame nato predsedstvo ter uvede poročilo stavbnega odseka v česrar imenu poroča ing. Štembov. Predlog o dopisu mestnega magistrata glede dobave raznih materijalij ter delavske pripomoči za mestno občino za triletno dobo 1912, 1913 in 1914 se odobri, ter se oddajo kamnoseška dela kamnoseku Alojziju Vodniku, betonska dela Tribuču na Viču, železne ograje tvrdki Zabkar s pripombo, da si pridržuje občina pravico glede nekaterih del drugače odločati. Dobavo materijala za ceste Jakobu Pustu in Albinu Vodniku, za dobo enega leta pa delavno pripomoć pri zidarskih delih Accetu in pri mizarskih delih Martincu.
Na predlog svetnika Fran-chettija se odstavi prošnja Antona Deghenghija soglasno z dnevnega reda.
Glede zamenjave sveta ob Gajevi ulici in podaljšani Beethovnovi m Gledališki ulici, ki je last Frohlicha, sklene občinski svet, da se ta ulica sedaj ne otvori.
O poročilu stavbnega odseka glede regulacije Gruberjeve ceste se vname daljša debata. Stavbni odsek predlaga, da najs"* poniža sedanja cesta, kar bi povzročilo 6*5.000 kron stroškov. Ker se ponuja mestni občini 21.500 kron za takojšnjo izvršitev tega dela, predlaga odsek, da se pooblašča župan stopiti tozadevno v dogovor ter na podlagi izdelanega načrta ukreniti to ponižanje ceste, ki bi segalo noter v Streliško ulico. Debate sta se udeležila svetnika Lo-žar in Likozar.
Svetnik Ložar govori z emfazo o cestah ob Tiberi, da dokaže kako daleč je prišel po svetu, da je bil celo že v Rimu ter pravi, da bi taka cesta bila tudi lahko ob Gruberjevem kanalu. — Nato je podal mestni višji inženir Prelovšek zelo r>re-gledno sliko del, ki bi bila potrebna za izvršitev Valkovega načrta ceste nad strugo Gruberjevega kanala m predloga odseka, s katerim se samo poniža nivo sedanje ceste. Ker con-tra govorniki ne vedo temu predlogu ničesar ugovarjati, umakne svetnik Ložar svoj tozadevni predlog, nakar prekine župan sejo.
Nadaljevanje seje danes ob G. zvečer.
Stavko no Angleškem.
London, 5. marca.
Iz vseh krajev dežele, zlasti pa iz velikih industrijalnih središč, prihajajo poročila, da so morali zapreti tovarne. Paroplovba, zlasti pa promet ob obali, je popolnoma nepravilna in zmedena. Izvzemši premoga kopne delavce praznuje sedaj žc 270.000 delavcev ker so tovarne usta vile delo. Železniške družbe so ustavile 2000 vlakov, kar je posebno občutno za delavce, ki se vozijo na delo in z dela. Paroplovni promet med Folkestone in Bou^oguom je ustavljen zaradi pomanjkanja premosra. sT revnejših mestnih delih je poskočile cena živilom. V železniškem promeln z Manehestrom je iznadlo 720 vlakov. Sama železnica North-Easteri* Co. je ustavila 530 vlakov.
Posledice na kontinentu.
T e p 1 i c e , 5. marca.
Rudarji v premogovniKih v tepliškem, mostskem in komotav-skem okraju zahtevajo 25 ^ zvišanje mezde. Kot termin za odgovor so določili 14. marec. Unija takozvanih mostskih delavcev obsega 12.000 or ganiziranih delavcev. V Hebu je policija zasledila posebno pisarno, k: se je bavila s tem, da je nabirala delavce za VVestfalsko ker računajo ua Nemškem s tem, da se razširi stavka tudi na nemške premogokope.
Pariz, 5. marca.
V Carmaux je zborovalo 3000 delavcev, ki so sklenili pozvati delavstvo, da stavka 24 ur, da na ta način pokaže angleškim oelavceiU svoje simpatije. Obenem hočejo delavci pritisniti na vlado, da jih kol -kor mogoče podpira. Če ostane to brez uspeha, morajo delavci uporabiti vsa sredstva, da dosežejo svoj cilj. Podobno so sklenili tudi delavci v Ricamarie in Firminv pri St. Etienne.
SufpagethB.
London, 5. marca.
Kljub skrajno neugodnemu deževnemu vremenu so se spravile au-
fragetke ta mesec Še drugič na delo, ki obstoja v pouličnem razgrajanju in razbijanju šip.
Komaj so bile v Westendu zjutraj prodajalne odprte, že je letelo kamenje v trgovine. Policija je bila vsa presenečena vsled preložitve demonstracij na tako zgodnje ure. Da-siravno je delalo več sto sufragetk. se je posrečilo policiji aretirati samo 30 žensk. Več sufragetk je razbilo tudi nekaj oken na parlamentu. Za zvečer je naročenih 6000 j>omožnih redarjev. Na nekaterih cestah so su-fragetke napravile barikade. Promet pred parlamentom je skoro popolnoma ustavljen. Do večera je bilo že nad 200 sufragetk aretiranih. Sodniki so takoj uvedli obravnavo proti aretiranim sufragetkam.Bile so obsojene in so dobile do 2 meseca zapora. Poleg teh je bilo aretiranih še več žensk, ki so jih izročili Kriminalnemu sodišču.
Včerajšnji izgredi v okolici parlamenta so trajali do 10. zvečer. Sa-fragetke so bile silno razjarjene in so tekmovale med sabo, katera Do pobila več šip. Pomagala jim je tudi £te-vilno zbrana poulična druh.il. Kljub temu pa sufragetke svojega tajnega namena, katerega so hotele doseči, niso dosegle. Kajti kljub vs^m nasil-stvom, ki so jih vprizarjalo, ni dosegla niti ena sufragetka poslopja parlamenta. Razbile so na poslopju parlamenta le nekaj šip. Meo demonstracijo sufragetk pred parlam ritom se je dogodil tudi slučaj, ki bi bil lahko usoden za več udeiežealv-demonstrantk. Pod preveliko težo se je vdrl namreč velik pokrov podzemeljskega kanala pred poslopjem državnega zaklada in 5 oeeb je padlo v par metrov globoko vdrtino. Ponesrečen ke so takoj potegnili izpod ua-sipine. Dobile so le lahke poškodbe, vendar so jih morali odpeljati domov.
Dalje so razbile sufrag.ake hudemu   nasprotniku   ženske volilne pravice, kolonijalneinu ministru Le visu Harcourtu vse šipe na njegovi vili.
D^monst^acije sufragetk so trajale skupno od 6. zjutraj do 10. zvečer.
Pri naknadnem zborovi nju H*-fragetk je predlagala neka voditeljica sufragetk, da ne odnehajo ženske od svoje taktike, tudi če bi mora le požgati parlamentarno poslopje. Vendar ta predlog od zborovali; ni bil vsprejet.
Dogodili m Kitajskem.
Dunaj, 5. marca.
Član tukajšnjega kitajskega poslaništva se je izrazil o sedanjem položaju na Kitajskem sledeče:
Naglašati moram, da so poročila o sporu kitajskih čet v Pekingu skrajno pretirana. Vsega skupaj se je uprlo samo kakih 2000 vojakov. Da so se vršili istočasno v Tientsinu izgredi, še ni nikakršen dokaz, da obstoja kaka organizacija. Cesarski dvor s temi dogodki ni v nikakršni z\ezi, tudi ni opažati morda kakega sovraštva proti tujcem.
Ni res, da bi obstojala kaka južna in kaka severna vlada, marveč na c°lem Kitajskem je samo ena centralna vlada, ki je sedaj še v Pekingu in katere šef je Juanšikaj.
Zadnja poročila iz Pekinga se glase sploh zelo pomirljivo, zato pa prihajajo sedaj poročila o uporih z dežele. Vse gibanje je bila samo naravna reakcija. Dasiravno je v Tientsinu vse mirno, vendar vlada v celem mestu zelo slabo razpoloženje. Prodajalne so vse zarpte. Sledovi strelov in divjanja čet se vidijo na vseh koncih. V nekaterih ulicah leže nn prostem napol sežgani mrliči. Vedno še ni končano obglavljanje re-belov, ki so jih dobile čete revolucionarne vlade v roke. Dve stotniji angleških vojakov sta odšle v Fongtal, drugo vojaštvo je ostalo v Tientsinu.
Res nič hudega se ne godi na Kitajskem, samo nekaj glav ne sedi več trdno na vratu in tujcem se ni bati za nič drugega, kakor za življenje in premoženje. _
Italijansko - turška vojna.
S tripolitanskega bojišča.
Rim, 5. marca. »Agenz;a Ste-phani« poroča iz Derpe:Danes zjutraj je sovražnik napadel bataljon V>. pešpolka, ki je bil odposlan, da varuje dela pri trdnjavi Lombardia. Po tričetrturnem boju je bil sovražnik pregnan iz dosedanje pozicije. Proti enajstim dopoldne je sovražnik obnovil svoj napad. Toda tudi ta napad je bil odbit. Naše čete so pognale sovražnika čez neko stransko dolino, kjer se je do treh popoldne držal. Tedaj smo dobili novih okrepitev in sovražnik se je moral končno umakniti. Izgnbe sovražnikov so velike. Mi imamo kakih 150 mož, ki so nespodobni za nadaljne bojevanje.
Rim, 5. marca. »Agepzia Ste-phani« poroča iz Tripolisa: Včeraj zjutraj je del en  bataljon rekogno-
scirat proti Bir Redan Šerifu. Kraj so dobili popolnoma zapuščen. Proti enajsti uri dopoldne je kakih 300 Arabcev napadlo naše desno krilo. Boj je trajal do petih popoldne. Sovražnik se je moral končno umakniti. Bataljon se je ponoči vrnil v Tri-polis. Prinesel je 9 mrtvih in 28 ranjenih. Sovražnik je imel več nego 100 mrtvih.
Italijani bombardirali Duba h.
R e r i m , 4. marca. Danes zvečer je neka italijanska križarka bombardirala Dubab, ki leži 20 milj severno od Perima.
Sveta vojska.
Carigrad, 5. marca. Neki poslanec iz Jem na je včeraj sporočil notranjemu ministru, da je sultan somalske dežele proglasil sveto vojsko proti Italijanom.
Faravelli — naslednik Aubrvjeva.
Rim, 5. marca. »Agenzia Ste-phani« poroča: Današnji ministrski svet je sklenil, kralju predlagati, naj imenuje podadmirala Faravellija za najvišjega poveljnika mornarice.
Slavlje Mohamedovega rojstva.
Tripolis, 5. marca. Na povabilo Zanie Sidj - Jacuba so se zbrali v mošeji v proslavo spomina rojstva Mohamedovega general Sal-sa, kot zastopnik guvernerja prefekt Mencinger, policijski ravnatelj Alongi, zastopniki raznih drugih oblasti in mnogo častnikov, ki so bili vsi zelo prijazno sprejeti. Po končani ceremoniji so bili pogoščeni. To je bilo prvič, da so dobili kristjani dostop v mošejo, da so bili celo povabljeni in tako slavnostno sprejeti.
štajersko.
Učiteljska imenovanja. Deželni šolski svet je imenoval provizorične-ga učitelja v Št. Janžu na Dr. p. Jožefa Goloba za definitivnega učitelja na Vuzenici; nadučitelja Štefana Firma v Podbrdu poleg Tolmina na Goriškem za nadučitelja v Oli-sujn; provizorienega učitelja Janeza \V o m e r j a v Čadramljah za definitivnega istotam in provizorienega učitelja v Petrovčah Ciril Pregelj za definitivnega učitelja istotam. Začasno upokojena učiteljica Olga Bradaška ostane še nadalje v začasnem pokoju.
Imenovanja v sodni službi na Štajerskem. Imenovan je okrajni sodnik Adolf Matzl v Mariboru za de-zelnosodnega svetnika v Celju, Alojzij Seliškar, okrajni sodnik v Sevnici, za deželnosodnega svetnika, sodnik dr. Janez Premschak v Maribora, za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Mambergu sodnik Ferdinand Meditz v Kočevju za okr. sodnika in sodnega predstojnika v Ljutomeru. — Ta imenovanja kažejo, kako dosledno se drži justična uprava pod sedanjim Šefom Hoehen-burgerjem načela: slovenskim sodiščem nemške sodnike! Ti skrbe poleg primernega oskrbovanja glasovite spodnještajerske justice tudi za nemško propagando v dotičnih krajih in podpirajo, kolikor morejo, podirajočo se nemškutarstvo. No, gg. slovenski državni poslanci iz Štajerske! Ni dovolj samo tožiti v »Straži« o krivicah, ki se nam gode pri spodnješta-jerskih sodiščih, treba je tudi kaj storiti in odločno pritisniti na vlado! Če storite lahko kaj za Šusteršičevo karijero, bi storili lahko tudi kaj v takih važnih zadevah!
Ptujska gora. Dne 7. in 8. marca se vršijo na Ptujski gori občinske volitve. Obe slovenski stranki sta se združili proti Štajercijancem. Za ptujski okraj so te volitve velike važnosti, ker je trg Ptujska gora odločilen pri volitvah v okrajni zastop. Tega se zavedajo tudi obe stranki in je radi tega agitacija na obeh straneh zelo živahna. Dušni in telesni očetje »Štajerca« so zaukazali tudi zato tukajšnjim podgeneralom — general-šturm. V četrtek voli III. razred, ki ima 460 volilcev in je bil dosedaj las Štajercijancev. Upati je, da se jim vsled odločnega nastopa združenih Slovencev tudi ta razred iztrga. Ker sta L in II. razred, ki volita v petek, Slovencem zasigurana, bi bil tako cel občinski odbor te važne občine, ki je edini trg v ptujskem okraju, v zavednih slovenskih rokah.
Izvajajte posledice! Mariborska »Straža« navaja nekaj prav čudnih razsodb ptujskega sodišča. (Slawi-tscheva slučaja in Repova zadeva. Oboje smo že objavili v »Slov. Nar.«. Op. ur.) Pravi k temu, da je prejšnji urednik »Štajerca« Zavadil sam zatrjeval, kar se lahko dokaže s pričami: »Štajercu« se ni treba bati (ptujske?) sodni je. Ali je torej res, da se štajercijancem, osobito njihovim voditeljem in raznim nemško-nacijonal-nim ptujskim mogotcem ni treba bati ptujske okrajne sodni je t Primerno in prav je, da se vodilno glasilo dr. Koroševe stranke spominja zares čudovitih razsodb ptujskega okrajnega sodišča, osobito če gre za nekatere or-nigijansko pobarvane Nemce. Pri-
merno pa bi bilo tudi iz teh dogodkov — izvajati odločne posledice, gledati vstrajno nemškim sodnikom, ki so na Spod. Štajerskem po navadi prav slabih moralnih kakovosti, na prste in paziti na imenovanja, da se i6ta s tihim in odkritm priznanjem vodilne slovenske stranke ne bodo vršila nam Slovencem na škodo. Da se v tem oziru da kaj doseči, je dokazal svoj čas dovolj jasno gosp. dvorni svetnik dr. Ploj. Zatorej ven z nemškimi in renegatskimi 6odniki iz naših slovenskih sodišč!
Nadomestne deželnozborske volitve na Spod. Štajerskem. V mestno« trški skupini LonČ-Voitsberg, katere dosedanji deželni poslanec Ernest Rathauskv je zaradi konkurza odložil mandat, kandidira za nadomestne volitve dne 23. marca graški odvetnik dr. Tunner.
Šoštanjska sodnija. Kazenski sodnik Sellyey zbobnal je v soboto zvečer pevce nemško-nacijonalnega pevskega društva Velenje-Soštanj v gostilno gosp. Steinbacha v Stari ve-si na »Haringschmaus«. Pri tej priliki hotel je sodnik Sellyey dokazati, da je poleg (že osvetljenih) konje-derskih zmožnostij sposoben tudi za »totengrobarja«. Sodnik si izbere pevce tri: prvi se je moral vleči na tla in natakniti na roke zelo umazane škornje, drugi je za njim držal dve lati v vsaki roki, kot tretjemu je pa gašperl direktor Sellyey pomigal mladem% Tischlerju, da se je isti vle-gel v isto vrsto z obema prejšnjima pevcema, pokril vse tri z belo rjuho, poštupal Tischlerja z moko in zapel »Miserere«! Ali in kako je sodnik pokopal mrtveca, oziroma če je alkohol, in kako je alkohol pokopal sodnika, žal ni znano. Pribijemo pa: 1. da je sodnikSellyey aranžiral ta absurden, samo njega vreden prizor v postnem in ne v pustnem času; 2. da je aranžiral ta prizor v javni gostilni, v katero zahajajo posebno preprosti ljudje, da so ravno takrat bili v gostilni kmetje in delavci, ki so se vsi zgražali nad takim početjem. Da človek, ki se smeši v javni krčmi v vlogi gro-bokopa, ne spada na mesto sodnika, je jasno. Na sodnikovo mesto spada poln mož, ne pa glumač! Zato proč s kazenskim sodnikom Sellvevem!
Šoštanjska sodnija. Kako priljubljeni so slovenski Časniki, posebno tiste številke, ki prineso kako vest o krasnih razmerah na šoštanjski sodniji, priča dejstvo, da vsakokrat kakor kafra izginejo dotične številke iz naših lokalov na sodnijo. Seveda teh tatvin v prihodnje ne bomo mirno gledali in bomo tata kar imenoma navedli, kejti če že za hrepeni sodnik Sellyey po teh časnikih, naj si pride sam izpisat dotične notice, ki osvetljujejo njegovo osebico, seveda samo z navadnim rjavim svi eni kom. ne po s takim v frankfurtarskih barvah, ki izziva na njegovi pisalni mizi v uradni sobi!
Kako se denuncira na Štajerskem slovenske železniške uradnike. Na
neko postajo Južne železnice na Spod. Štajerskem so dobili uradniki od davčne oblasti v Celju nemške tiskovine v izpolnitev, katere so seveda vrnili z opomnjo, da zahtevajo slovenske, oziroma dvojezične. Kakor smo zvedeli, je neki nemčurski davčni uradnik denunciral te zavedne slovenske uradnike na ravnateljstvo Južne železnice, a ni ničesar s tem dosegel. Na kak podel način deluje nemčnrstvo med nami! Slovenci, zahtevajte dosledno in neustrašeno slovenske tiskovine od oblasti in uradov ter jih tudi v slovenskem jeziku izpolnite!
Iz Trbovelj« Tukaj ae ustanavlja podružnica S. P. D. za Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in okolico. Vrli Tr-bovei-hribolazci, pristopite pridno k tej potrebni podružnici! S tem bodete pomagali odkrivati krasoto naše zemlje. Ravnajte se po vzgledu naših nasprotnikov, ki so vsi člani planinskih društev.
Iz Trbovelj. Naše pevsko društvo »Zvon« je napadel na podel način dopisnik »Zarje«. V odgovor na to je pristopilo več članov-pevcev, kateri sedaj pod vodstvom vrlega gospoda pevovodje Molla gojijo naše lepo slovensko petje. Ustanovil se je tudi v tej priliki močan ženski zbor, kar z veseljem pozdravljamo. Slovenci, Slovenke! Vsak naj pristopi k društvu, sodeluje in goji našo lepo petje, katero naj se razlega po naši lepi dolini trboveljski. —
Slovensko gledališče. Osma vpri-zoritev letošnje sezono je bila 3. t. ra. igrokaz   »Grasčak in kmet« (češki spisal L. Stroupežnichy). Trud naših igralcev in igra sama bi bila zaslužila boljše udeležbe. Igra je bila jako dobro naštudirana in z dobro vestjo pohvalimo lahko ves diletantski en-semble, ki je nastopil   v navedeni igri.    Nastop Marije je bil povsem uglajen in je jasno kazal mehko in globoko žensko naravo, ki ne ljubi samo svojega ženina, dasi mu mora odpuščati mladostne grehe, ampak čuti tudi s trpečim priprostim elove-kom-kmetom. Nasprotni značaj trdega ponosnega plemiča, obžalujočega lepe čase, km je grasčak naomejesm
vladal nad podložniki, je podal ravno tako dobro gosp. Pajnhart. Tudi tretji član te aristokratske družine, Marijin ženin (grosp. Majer), se je bil v grl o bil v svojo vlogo. — Ošaben kmet Vrbovec je gotovo ena najboljših dosedanjih vlog gosp. Savina, h kateri mu čestitamo. Njegovo družico Marijano je zelo srečno podala gospa Planinškova. Popolnoma tipično je igral gosp. Marjan vlogo Strako-ša. Njegova igra, naj je tudi kratka, kakor takrat, nas ni še nikdar razočarala, pač pa vselej zadovoljila. — Prav dober je bil tudi župnik; pač pa se zdi, da je njegova navzočnost na odru večkrat nepotrebna. Maska oderuha Lisjaka je bila dobra, motilo je nekoliko njegovo narečje, ki se ne sliši raz oder prijetno. Na svidenje pri prihodnji predstavi 17. t. m. (V znamenju križa). L. P.
Iz Maribora. Ljudska knjižnica v Narodnem domu v Mariboru šejt* nad 1700 knjig. V preteklem poslovnem letu se je izposodilo 350 čitateljem 6046 knjig. Poslovne ure so v nedeljo od 9. do 11. dopoldne, torek in četrtek od 7. do 8. zvečer. — V preteklem mesecu je prejela Ljudska knjižnica dva lepa darova: gosp. odvetnik dr. Fr. Rosina ji je podaril 100 K in zobozdravnik gosp. dr. Viktor   Kac 50 K. Prisrčna hvala! —
Knjižničar.
Za uboge otroke. Ob koncu zime naju veže prijetna dolžnost, da se javno in hvaležno spominjala vseh faktorjev iz mesta Ptuja, ki so se dejanski zavzeli za trpeče otroke, žrtvo-vavši velednšno bodisi denar, bodisi blago, ter tako omogočili, da se je v teku letošnje zime ubogim utrokom ljudske šole ptujske okolice od slučaja do slučaja po nastali potrebi delila obutev in obleka in sicer se je razdelilo: 23 parov čevljev, 13 su-kenj, 13 hlač, 8 celih oblek za deklice, 12 jopic, 9 krilc, 6 predpasnikov. 3 rute in 2 para nogavic. Vsem pravim mladinoljubom presrčna hvala in: Bog povrni! — Šolsko vodstvo in krajni šolsH svet ptujske okolice, dne 3. marca 1912. — Ivan Knnklcr, šolski vodja. Juri Kuhar, načelnik.
Koroško.
Samomor vojaka. V Beljaku je ustrelil pod streho lovske vojrŠni-ce dalj službujoči četo vodja Viktor Majer s svojim vojaškim samokresom. Majer je bil doma iz Gradca. Vzrok samomora je neznan.
Ubegli kaznenec. Pred več leti je pobegnil iz zapora okraj, sodišča v Zgor. Beli kaznenec J. Silverio, ki je bil zaprt zaradi izsiljevanja in nevarne grožnje. Takrat je pobegnil Silverio na Laško. Pred kratkem pa se je zopet hotel vrniti v Avstrijo. Na kolodvoru v Pontebi pa je naletel na stare znance, ki so ga spoznali in aretirali.
Primorsko.
Razpust tržaške porote. Uradna »Triester Ztg.« objavlja glede razpusta tržaške porote, da je deželno nad-sodišče razpustilo tržaško poroto zaradi tega. ker je komisija deželnega sodišča vsprejela od dr. Slavika predložene nove porotnike v porotno listo, ne da bi bila prej administrativna oblast, ki je edina v to poklicana, dr. Slavikovo vlogo meritorno rešila.
Goriški deželni zbor. V sobotni seji goriškega deželnega zbora so vsprejeli razne zakonske načrte, kakor uravnava Soče, Tera z Idrijo, hudournika Koren v Gorici, prememba deželnega pravilnika, statuta za osobje deželnih uradov in pravilnika o potninah in dninah. Dalje so sprejeli proračun za leto 1912. Nato so *e dovolile razne podpore. Ob 7. uri je prišlo deželnemu glavarju Pajerju slabo in so ga morali odnesti iz dvorane, nakar je prevzel do zaključka seje predsedstvo dr. Gregorčič.
Dr. Gregorčič nepokoren svojemu nadškofu. Vedno očitneje stopa iz kulis boj, ki se bije med goriškim nadškofom in dr. Gregorčičem. Dr. Gregorčič je v svoji »Gorici« zadnje šase hudo napadal prosta dr. Faidut-tija in sploh celo italijansko klerikalno stranko. To radi deželnega zbora in radi očitane mu zveze z italijanskimi liberalci. Nadškof se je bal, da se vname huda polemika med krščanskimi listi, slovenskimi in laškimi, pa je poslal opomin uredništvom listov »L* Eco«, »Popolo« in »Gori-ea«, svareč jih z besedami papeža Le va XIII., da naj se med seboj ne napadajo. Ali dočim sta bila italijanska klerikal. lista pokorna nadškofo-vi besedi, se Gregorčičeva »Gorica« še zmenila ni za njo. Še bolj je udrihal po prostu. Sedaj pa je nadškof dovolil uredništvu »L* Eco« in »Popolo«, da smeta povedati, zakaj sta ta dva lista molčala na napade v r>Gorici«. Molčala sta, ker sta pokorna škofu. V pismu, ki ga je pisal škof uredništvu italijanskih klerikalnih listov, omenja izrecno, da sta ga ubogala italijanska lista, »Gorica« pa ne; ta je še nadaljevala z nedovolje-
nimi napadi. Tak je Gregorčič, tako dela z nadškofom, pa je vendarle še načelnik S. L. 8. na Goriškem in pomagajo mu dr. Krek, dr. Šustersič in
dr. Korošec. Vsi ti delajo proti goriškemu nadškofu. Ta pa je revček, brez potrebne energije; zato mu je zrasel Gregorčič visoko nad mitro.
Nova dobrotnica družbe sv. Cirila in Metoda. Lepa misel, spomniti se v oporoki naše prepotrebne šolske družbe, dobiva vedno več posnemovalcev. Naj se širi pot te lepe misli, da bo naša družba mogla vedno lepše uspevati! V Gorici je nmrla gospa Josipina Reinohl, rojena Suhadolnik iz Ljubljane. Včeraj so jo pokopali v Solkanu. Dasi je bila poročena z Nemcem, je ostala vendar zvesta Slovenka, ki se je v svoji oporoki spomnila družbe sv. Cirila in Metoda. Vrtec družbe na Blanci prt državnem kolodvoru v Gorici dobi okoli 12.000 kron. Spomnila pa se je v oporoki tudi nekaterih narodnih društev v Gorici. Vrtec na Blanci bo tako dobro podprt, da bo incgel zadoščati svoji kulturni nalogi. Ime blage gospe pa ostane združeno s tem, tako potrebnim vrtcem na goriški Blanci. Časten siK>min je pustila za seboj vrla Ljub-ljančrnka.
Podtaknjen ogenj? V Rožni dolini v goriškem mestu je zgorela hiša Andreja Podgornika. V hiši je bila krčma. Doma sta bila le gospodar in gospodinja. Gorelo je ponoči in sicer jo začelo goreti kar na štirih krajih. Oblast išče krivca, ker opravičeno sumi. da je nekdo zažgal.
Navihan slepar je neki 241etni mladenič, ki pravi, da se piše Rejec, ter da je doma iz Idrije. V Gorici je hodil okoli največkrat v uniFormi že lezniškega uradnika. Prihlinil se je mki vdovi, rekel, da je imenovan za železniškega asistenta ter si znal pridobiti denar pod raznimi pretvezami; uniformo mu je kupila vdova; imel je, kar je hotel, slednjič je dobil št lepo dekle v goriški okolici. To je peljal celo v Trst z dovoljenjem staršev, ki so mu verovali, da jo oženi, slednjič so prišle vse sleparije na dan in lepega Janka so vtaknili v luknjo.
Umrl je v Gorici lastnik kavarne ;>Dogana« gosp. Mihael Leban.
Avstrijski vohuni. Povodom izleta v Furlansko pogorje, so aretirali laški obmejni stražniki nemškega konzula v Trstu, legacijskega svetnika dr. Winkla in njrgove tri spremljevalce zaradi osumljenja vohunstva. Izpustili so jih šele po večurni preiskavi.
Med prek oceansko vožnjo 8 potnikov znorelo. Ko je priplul včeraj v Trst iz Amerike parnik »Avstro-Amerieane« »Oceania«, je javil kapitan sanitetni in policijski oblasti, da je na parniku med vožnjo 8 potnikov zblaznelo. Blazne so odpeljali v tržaško blaznico. Med njimi je baje tudi neka Kranjica in ena Stajerka.
Iz nervoznosti. Narciza Tomini-čeva na Reki je v silni nervoznosti pobegnila skrivaj od doma, šla v pristanišče, na krov pamika »Tibnrnia« in skočila v morje. PonesreČenko so mornarji še pravočasno rešili.
Mlad divjak. Med otroško igro se je spri v Zadru Dietni dečko Si Ivi j Radič s svojim 121etnim tovarišem. Radič je v prepiru potegnil nož in svojega tovariša tako oklal, da je ta v kratkem umrl. Radič je znan, ker je že pred dvema letoma težko rnnil enega svojih tovarišev.
Nezgode. Znstrupil se je zaradi neke žrlodčne bolezni 261etni trgovski pomočnik Josip Babuder v Trstu. Babuder je kljub takojšni pomoči v kratkem umrl. — V kavarni »Moc-ca« v Trstu si je prerezal z žepnim nožem vrat brezposelni kurjač Anton Del vis, ker je že del j časa brez službe In ni mogel dobiti dela. Delvisa so odpeljali v bolnišnico.
Zagonetna smrt. Včeraj so poklicali na Reki zdravnika k delavcu Lovrencu Meniču tz Planine. Menic ie izpovedal, da ga je pred dvema dnevoma neki neznanec ponoči napadel in ga poškodoval na hrbtu in nogi. Ker pa poškodbe niso bile znatne, Menic ni klical zdravnika. Še prodno je zdravnik Menica preiskal, je ta umrl. Raztelesenje bo pokazalo pravi vzrok 6inrti, kajti to, kar je navedel Menic pred smrtjo, gotovo ni popolno.
Dijaki stavkajo na Sušaka. Pri
zadnjih demonstracijah proti hrvaškemu režimu je bil aretiran neki dijak. V6led tega so sklenili gimnazijci stavko. Včeraj ob 10. dopold. so napravili na hodnikih in pred vrati v razrede kordone in so zabranili profesorjem v6top v učne sobe. Ravnatelj je poklical telefonično žandarmerijo, ki je poslala 30 mož, da za branijo stavkujočim dijakom izgrede. Sedem dijakov so aretirali.
Dnevne vesti.
-f Odklonjena Dermastjeva kandidatura. Iz Crn^niljn smo prejeli — prekasno za včerajšnji list to-le brzojavko: Na klerikalnem hoda v Čr-
nomlja je bilo navzočih nad $00 belokranjskih kmetov. Ko «o klerikalni govorniki končali svoja izvajanja, so navzoči volilci skoraj enodušno zavrnili kandidaturo Karla Derma-■tije ter a navdušenjem pozdravili kandidaturo rojaka domačina Julija Maselleta. Po končanem shodu so bi le velike manifestacije po mestu. Množica je navdušeno demonstrirala za Mazelleta ter klicala: »Živio Maze 1 le, proč s tujcem!« — Iz te brzojavke je razvidno, da se v Belo Krajini polagoma dani. Kmetje uvideva-jo, da jih klerikalci samo vodijo za nos, zato stopajo na noge in se skušajo osvoboditi klerikalnega jarma. Ako dobe ti kmetje potrebne pomoči in podpore iz Ljubljane, je skoraj gotovo, da se otresejo klerikalnih verig. Za to pozivamo vse svoje somišljenike^ zlasti pa napredno inteligenco na Dolenjskem, naj z vsemi svojimi silami podpira vrlega belokranj-kega kmeta v težkem njegovem boju za neodvisnost od farske komande.
+ Klerikalna korupcija. Včerajšnji »Slovenec« je priobčil to-le notico: »Iz deželnega odbora. Deželni odbor je sklenil, da se v onih okrajih, ki so bili jeseni radi kuge zaprti in je vsled tega izostalo premovanjo telet, to premovanje takoj izvrši. Ti okraji   so:   črnomaljski, metliški, kranjskogorski, kamniški, brdsk: in deloma postojnski.   To premovanje se ima izvršiti z ozirom na krajevne razmere    predno se   začne k»eeeko delo.« — Ta notica dokazuje, da hoče deželni odbor s premo vanjam telet v črnomaljskem    in metliškem okraju vplivati na volilce, «la bi glasovali za klerikalnega kandidata. S tem je od klerikalne strani potrjena naša vest. da deželni odbor faktično nakazal denar za podporo kmetovalcem v Beli Krajini in sicer tik pred nadomestno deželnozborsko volitvi-jo. Jasno je, da je sklep deželnega odbora, da se imajo podpore   razen v metliškem  in  črnomnlj-kem okraju razdeliti   tudi   v kranjskogorskem, kamniškem, brdskom in postojnskem okraju, samo slepilo. Klerikalni de ž°lni odbor se je pač zavedal, da bi bil pravi namen za javnost prepro-zoren. ako bi se razdeljevanje o« d-por sklenilo samo za Belo Krajin^, za to je pritegnil še nekatere gorenjske in notranjske okraje, da bi s Tem oblasti in javnost preslepil, kakor da so bili za njegov sklep merodaju* samo stvarni, nikakor pa ne strankarski momenti. Deželni odbor    bi rad javnosti natvezil, da je istočasrmst razdeljevanja oodpor in dežel n oz barske volitve v Beli Krajini zgolj slučajna, toda temu ne bo nihče verjel, zlasti ker je že splošno znano, Ja nre-•nuje deželni odbor teleta dosledno le tam. kjer so pred vratmi kake vo litve. Saj še ni d^go, ko je h<dil dr Lampe po Dolenjskem ter delil pod nore za teleta — slučajno seveda h;»-mo v tistih občinah,   kjer   so imeli kmalu na to občinske volitve. So pač slučaji, ki n;so več slučaji. Takšen slučaj je tudi razdeljevanje podpor za teleta v Beli Krajini tik pred deželnozborsko vol it vi jo.   Jasno je. da ni to razdeljevanje  podpor ničesar drugega. ka\or agitacija za klerikalnega kandidata. Na stvari sami ne spreminja čisto nič,   ako razdeljuje podpore deželni odbornik dr. Lampe ali deželni odbornik Zaiee ali kdorkoli drugi; oseba je postranskega pomena, «tvar je glavna. Naj razdeljuje podpore za   teleta   »deželni premier«, ki se lahko »z   Bele Krajine vrača tudi preko Reke, ali pa Zajec, eno je gotovo, da je tako razdeljevanje podpor tik pred    volitvami korupcija,    da je    tako razdeljevanje podpor nedopustno vplivanje na vt»-Hlce, ki je zakonito prepovedano. V interesu javne morale je, da se taka protizakonita agitacija zabrani in v to je poki i ceno državno pravdnistvo, ki mora prijeti vsakogar, ki i denarjem kupuje volilce, ne glede na to, ali je tisti denar iz deželne blagajne ali pa iz privatnega žepa, In tudi ne •-lede na to. ali nosi razdeljevalcc denarja nemško aH slovensko označbo doleronhe živali ali pa   kako drugo Ime!
+ Poslanec Gangl v Idriji je priredil rninolo nedeljo javen shod, da poroča o zadnjem deželnozbor-skem zasedanju. Shod je bil jako dobro obiskan in je občinstvo sledilo skoraj poldrugo uro doleemu izvajanju poslanca Gangla, ki je podal verno sliko kranjskega deželnega zbora in klerikalne ljubezni do mesta Idrije. Klerikalcev ni bilo na shod, da bi tu javno povedali, kaj jim ni prav, pač pa so v »Naši Moč?« priobčili brezmejno surov, lažnjiv in sramotilen dopis »Gangl i jada«, v katerem so skušali zmanjšati vtis resnega dela poslanca Gangla v dobrobit idrijskega mesta. Taki so idrijski klerikalci! V svojih cunjah lažejo in obroku jejo. da se od smradu kadi do neba, nimaio pa poguma stopiti s svojimi trditvami v javnost. Shod je soglasno izrekel poslancu Gangl u svoje z^nnanje in zahvalo. To je poslancu Gangin najlepše zadoščenje za klerikalna obrekovanja in sramoten jat
•f Klerikalna propaganda na Mestnem liceja. Katehet na liceju je začel poučevati čisto v smislu klerikalne politike. Te dni se je med poukom spravil tudi nad gledališče in agitira! proti njemu na naravnost oetuden način. Dejal je, da v gledališču igrajo tako »grde reči«, da je nekoč celo njegov odrasel prijatelj sredi igre zapustil gledališče, ker se mu je tako gnusilo. Katehet pa direktno agitira tudi za »Ljudski oder«. Značilno je to za zavod, ki je last napredne občine in na katerem je 99% gojenk, ki so hčerke naprednih sta-rišev. fce se že katehet sam ne more vzdržati take neslane klerikalne propagande na Mestnem liceju, pa naj bi ga vsaj ravnateljstvo tega odvadilo. To je najmanj, kar smemo in moramo zahtevati od naprednega zavoda.
-f- Iz politične službe. Deželno-vladni konceptni praktikant Emil Komers pl. Lindenbach je imenovan za deželnovladnega koncipista in de-želnovladni kanclist Leo Abrara v Novem mestu za okrajnega tajnika.
— K poročilu o občnem zboru »Ljubljanske kreditne banke«. V včerajšnje poročilo o občnem zboru »Ljubljanske kreditne banke« se je vrinila tiskovna napaka. V poročilu stoji, da je dr. Triller predlagal zvišanje delniške glavnice na 16 milijonov kron. To je napačno. Dr. Triller jc predlagal zvišanje glavnice od 8 na deset in ne na 16 milijonov kron.
Anton plem. Globočnik "f". Včeraj dopoldne je bil gosp. Anton pl. Globočnik pokopan v Postojni. Sprevod jc šel od kolodvora. Na celem potu so gorele električne luči, ovite s florom. Pred krsto je šla šolska mladina, gasilci z zastavo in godba, za krsto pa so korakali žalujoči in drugo mnogobrojno občinstvo, ki je prihitelo iz-kazat zaslužnemu pokojniku zadnjo čast. Med drugimi so se udeležili pogreba finančni ravnatelj dvorni svetnik Kliment, višji finančni svetnik Avian, deželni šolski nadzornik Leveč, predsednik odvetniške zbornice dr. Majaron, nadinženir Žužek, postojnski uradniki, skoro polnoštevil-ni mestni zastop postojnski, župani iz Senožeč, Slavine, Bukovja, Vrem, Košane in drugih občin ter vse polno občinstva. Pevci so zapeli ginljive žalostinke in tudi »Blagor mu . . .«, katero pesem je pokojnik sam želel, da mu jo za]>ojo na grobu. V imenu postojnske občine in jamske uprave je govoril na grobu podžupan gosp. Josip L a v r e n č i č, ki je v jedrnatih besedah označil pokojnikove zasluge vobče in zlasti za postojnsko občino in postojnsko jamo.
Iz Sodražice nam pišejo: Pred-pust se je v naši vasi še precej živahno obnesel. Imeli smo tri veselice. Prvo je je priredil naš odsek »Seko-la«, drugi dve pa prostovoljno gasilno društvo. Prva veselica prostovoljnega gas. društva se je lepo izvršila, vendar pa ni bilo tistega finančnega uspeha, kakor bi se ga pričakovalo in kakor ga to društvo zasluži. Temu je b"l predvsem vzrok dež in pa konkurenčna veselica, ki jo je priredila klerikalna stranka, kar moramo strogo grajati. Vsaj je prostovoljno gasilno društvo humanitarno društvo, ki pomaga vsakomur, naj si bo klerikalnega ali naprednega mišljenja. Pač pa gre vse priznanje naprednemu občinstvu, ki se je v obilnem številu udeležilo veselice. In tako smemo pač konstatirati, da so edino napredni obiskovalci pripomogli, da se je veselica vsaj nekoliko obnesla. Klerikalci bi seveda radi tudi iz prost, gasilnega društva kovali denar ter si napravili kaka korita. — Tudi drnga veselica se je dobro obnesla. Obiskali so jo seveda zopet samo naprednjaki. In tako jc prav. vsaj vemo, kje da smo. Upamo, da bodo prijatelji gas. društva se vedno   ostali društvu naklonjeni.
Iz kronike ribniškega trga. Piše se nam: Dne 24. febr. 1912. popoldne sem bil priča podiranju stare lipe sredi trga. Še za svojega šolanja v njeni senci sem videl, kako ji je odkrhnila v hudi zimi teža snega najlepšo vejo. Od tedaj je naglo hirala. Izgubila je oba košata vrha in le še najnižje veje so vzbrstele vsako pomlad v bajno duh teče cvetje. Skozi mnoga stoletja ic bila lipa nepremična priča veselih in žalostnih dni trga in cele doline. Iz žalostnih časov turškega pustošenja in kmetske-ga robovanja je ostala edina na svojem mesto. Po tolikih požarih, ki so obiskali ribniški trg, je bila ed;ni oteti spomenik one preteklosti, ko je bila Ribnica sed^ž dolenjskih arhi-dijakonov. Na Valvazorjevi sliki R;bn;ce sta narisani dve drevesi. Eno teh je brez dvoma naša lipa, ki pa je stala v primeri s tedanjo črto hiš med cerkvijo in bližnjo h'šo. Tasno je toraj. da se ima današnja Ribnica zahvaliti edino svojim prednikom, ki so v skrbnem negovanju lipe odmaknili obe zazidani črti tako daleč, da je prišla lipa na sredo ttkn širokegT glavnega trga. Pravi sTmbel na beln-mndrc-rdečem polju ribniškega grba torej te od nekdaj ni bila potuhnjena, aamogoltna šču-
ka Bistrice, ampak gostoljubni, ko-renjaška lipa. In to naj bi ostaa tudi mlada na novo nasajena nasedni-ca, ker resnobni so dnovi in »sosed« je blizu.
Žrtev babice. V Preski pri Tabujem živi že nad 80 let stara An* Strmec podomače Matezovka, H * je pečala vse svoje življenje z izvr^ vanjem babičinega poklica. Ni se si cer nikjer učila, toda njena mati je bila babica, zato si lasti tu Ji Matezovka dovolj znanja za ta r«k!ic. Snažnosti in čistosti se seveda tuui pri materi ni naučila, zato «»re ji ii dve lastnosti popolnoma neznani. ! »ne 27. januarja t. 1. so jo kleal; V porodnici Mariji Pire na Dobrava, ' amor je Matezovka seveda rae.a pohitela, saj se nekaj pri tem za*lu*:. n.> in pijače in jela tudi ne primanjkuje. Matezovka pa se pri porodnici ni omejila le na navadno pomoč, ampak je izvršila operacijo, ki je še /a izprašane babice nedopustna. Pred operacijo si pa ni seveda čisto nič umila rok in je opravljala posel z dolgimi črnimi nohti. Posledica temu je bila, da je zastrupila porodnici kri 6 svojimi umazanimi rokami in da je porodnica par dni potem umrla v neizrečenih mnkrh. Na ukaz sodišča so potem že pokopano Marijo Pire izkopali in raztelesili ter dognali, da je umrla vsled zastruplje-nja krvi. Ali bi ne kazalo, da bi slavni deželni odbor ustanovil na Vrhniki ali kje drugje kak babiški tečaj, kjer bi se na debelo »pridelovale* babice a la Matezovka t
Krivica se mu je godila. Svoj ča*> so časopisi na dolgo in široko pisali o nekem dacarju v Kandiji pri Novem mestu, da je kradel drva. Kakor smo pravkar izvedeli, se je vodila stroga preiskava, ki se je pa morala na vsej črti ustaviti, ker bojda državno pravdništvo ni našlo najmanjšega povoda, da bi ga preganjalo še naprej. Ker smo prinesli tudi mi vest o tatvini, prinašamo Še rajši vest, da je preiskava ustavljena in da se je možu krivica godila.
Stari grehi. Pred daljšim časom je služil Ilija Bračika pri gospodarju lvetu Polaku pri Sv. Nedelji v občini Sošice. Ko enkrat Polaka ni bilo doma, mu je vzel iz zaklenjen« skrinje puško, vredno nad 80 K in je pobegnil. Zdaj so ga orožniki staknili v Bojanji vasi pri Metliki in so našli pri njem še ukradeno puško. Seveda so povabili Bračika, da je nesel puško ž njimi k sodniji, kjer so ga pridržali.
Cigani med seboj. V nedeljo so se v brusniški občini cigani stepli med seboj. Prišli so od Krškega in se ustavili v Brusnicah, kjer so se začeli vinjeni prepirati; med prepirom je eden izmed ciganov sunil drug?ga z nožem v trebuh s tako silo, da je ranjenec še isti dan umrl. Pri tem je bila ranjena tudi ciganka, njegova žena. Vročekrvni cigan je že v rokah pravice.
Nevarna grožnja in štrajk. Nad
Brusnicami ima dr. Gorianj   iz Ru-prčvrha žago.   pri kateri je zaposlenih mnogo    domačinov    in tujcev. Med domačini sta tudi delavca Gregor Rajk iz Tolstega vrha in France Deželan iz Velikih Brusnic. Med tema dvema,   ki sta znana pretepača in nagajivca in med vodstvom žage je  nastale   nesporazum ljenje, radi katerega   sta   bila R^jk in Deželan odpuščena. Nasilna kakor sta, sta hotela potegniti s seboj   od dela tudi vse druge delavce. Temu početju pa sta   se   uprla Jože Medle iz Velikih Brusnic, Matija Oberhauser in Se/m-stijan Maver.   Deželan   je naskočil Med leta z odprtim nožem in mu /*a-žugal, da ga takoj zakolje, če ne zapusti pri tej priči dela.   Rajk pa jt djat Maverju, da mu bo čisto p*ere-zal golt, če bo delal še naprej. Maver in Mcdie sta morala pobegniti. Zadevo so ovadili, veudar bi bilo tobr«"? Dežela na in Rajka   zapreti,   k a* sta laka.   da bi lahko uresničila svojo grožnjo.
Orožniku se je uprl. Dne tO. januarja t. 1. je pilo več fantov pri Fer-lesu pri Kočevju, ki so se k m d u začeli kregati in so se nazadnje tudi stepli. Poklicana orožniška pttrulja je prišla takoj, pa ni debila robene-ga pretepača več, ker so odšl vsak na svoj dom v bližnje vasi. kamor jih je zasledoval orožnik. Knalu je dobil pred nekim hlevom erega izmed pretepaeev, namreč Konga. Ko ga je 'zpraševal zaradi bivšera pretepa, je prišel od nekod Matia Stal-zer, okoli 20 let stari hlape« in pozval dotičnega fanta, naj eožniku nikar nič ne odgovarja, am>ak naj mu da zaušnico. Orožnik gt je posvaril, da naj se briga za seh in naj se ue vmešava v njegovo Kislova-nje. Tedaj se je udaril Sfalze na prsi in zakričal: »Ti prokleti žandar, jaz se te nič ne bojim in nimam strahu pred petimi orožniki;tu sera, pa me predri, če %i upaš.« Orožnik mu je vsled tega napovedal aretacijo in ga hotel ukleniti, todE Stalzer se je vlegel na tla in tolkel ►koli sebe z rokami in n~g-mi, *a\ da ga ni bilo mogoče nk'eniti. Pri«! je na pomoč še en orožnik in teda sele ae
prečilo okleniti g«. Toda Stalni hotel vstati in iti na orožniško tujo. Potem je vstal, šel par koralo se zopet v legel na tla. Ta pri-*e je ponavljal vso pot do orožij postaje. Na sredi pota je en-t vstal in se z vso močjo zaletel v ioika, da bi ga podrl na tla. pžnik pa je manever pravočasno ^gledal in stopil za korak v stran 0 da je Štalzer sam telebnil na t tako silo, da so mu zašklenfale ii v telesu. No, pa kosti mu bo že olja izravnala.
Moč zlata«, krasna senzacijska tu a s sloveoo n ep re kosi j ivo A sto |scn, imenovano zvezdo kinema-rafije v glavni vlogi, predvaja se es in jutri v kinematografu »Ide* pri večernih predstavah. Kdor je gledal to slovito   umetnico, s -o lahkoto in finestjo igra vse, tu-najtežje vloge, bodisi ljubimko, ter ali umetnico, gotovo ne zamu-prilike in si ogleda to res krasno ko. — Razen te slike, predvaja se ve ^iko komičnih privlačnosti, ki imjajo največji smeh med gledalci.
K notici aretiranega vlomilca v je tukajšnje gostilne in kavarne, nam poroča še sledeče: Od 17. de-mbra m. 1. do 13. februarja ni bilo fcaj izvršenih nič manj, kakor 11 oniov. Policija je aretirala nebroj ml ji vin individijev, napravila spomni no z orožništvom pogone, kjer bilo prijetih tudi več »črnih brate, a pravega storilca se le ni moči izslediti. Prvi vlom se je izvršil kavarni x Evropa«. Tam se je dal orilee ponoči v hišo zapreti, potem pa vlomil v kavarni v inizni pre-1 in ukradel 50 K denarja in več otk. Ze dva dni pozneje se je tat javil v kavarni »Union«. Tukaj je iom vloma prišel pri vratih v karao, kjer je napravil pri marmor-tih ploščah mnogo Škode, a je od-:e\ za plen le nekaj kron. — Dru-noe je obiskal   lopov   pa že Bre-Tarjevo gostilno na Cesti na Loko. am je šel najprvo v kuhinjo, kjer je dobro najedel,   popil pol litra linkovea in liter mleka, nato je šel v I. nadstropje ter ukradel iz spal-sobe, kjer so spale tri osebe, sre-m<! i"pno uro, potem pa zopet od-1 v gostilniško sobo. Tam je razbil abiralnik družbe sv. Cirila iu Meto-, vzej iz njega ves denar, za name-k pa si je vzel še nekaj klobas in sel v temno noč. Nato se je čez ne-j dni ponoči splazil na Rimski ce-i v Boltetovo gostilno skozi stranico okno; ker pa ni dobil nič de-arja. je odnesel natakarici pelerino, kfcrj drugo noč nato je vdri tat sko-kno v gostilno Franceta Vodiška a Vodovodni cesti, ukradel iz jedii-e omare 10 mesenih klobas in po-il nekaj vina. Ko se je popoln oči vr-i pro^ilničarjev sin domov, je vlo-pobegnil skozi vrt na prosto; a licu mesta pa je popustil pelerino, i jo je bil ukradel   natakarici pri tu. Drugo jutro pa je naletela ekla v gostilni »New York« v Ko-rski ulici na tatu, skritega za ati, precej pijanega, pa je vendar rno odšel. Tat se je bil namreč, ker 3il drugega, samo napil. Dva ni pred Novim letom pa je obiskal ■stilno pri »Novem svetu«, kjer b splezal čez zid, prišel v vrt, od tam ^ v gostilniške prostore, kjer je vse al, ukradel več škatelj svalčič, K denarja, poleg tega pa tudi vlo-i! v dva nabiralnika in pobral de-r. Dne 13. februarja ponoči se je oplazil skozi okno v gostilno Pav-* Tnrka v Streliški ulici.   Ko je v Tih i nji speča dekla začula ropot, je »^la in zasačila tatu, kateri se pa ' za njo dosti zmenil, razbil v jezi Še vzel iz kredence škatljo svalčic, K drobiža in odšel skozi okno na . Pri tem je bil položil tudi na-iralnik na okno, a ga ni odnesel. — *z teden dni je tat vlomil v Plan-torjevo gostilno na Dolenjski cesti, •^r je žc poprej poskusil vlomiti v 'et trgovca JelaČina v Rudniku, a c bil prepoden. V noči dne 27. fe--uarja je ukradel tat v gostilni pri Kal exn slonu« v Novem Vodmatu Rebrno žepno uro, več škatelj svalčic - nekaj denarja. Tudi na Karolinški ujJji je med tem časom obiskal tat gostilni in ukradel različne stva-V noči dne 28. februarja  pa je tanega vlomilca zadela usoda. Ko je ^mreČ že drugič vlomil v gostilno -otona Vodiška na Vodovodni cesti, P bil zasačen in aretiran. Nevarni 'lomilec je leta 1885. v Zagonu pri a°stojni rojeni delavec Franc Klesti. Le - ta je bil zaradi tatvine že tetovano predkaznovan in bil že tu-1 interniran v prisilni delavnici. aKoj, ko je bil iz prisilne delavnice P"ščcn, se je povrnil v Ljubljano. M je ljubavne razmere s postrežejo Marijo Lekan iz Starega trga M Ložu in z njo skupno stanoval na Meckega cesti.   Takoj po aretaciji E policija izvršila hišno preiskavo Lekanovi in nasla tam različne *vari, ki izvirajo od izvršenih vlo-Policija je tudi dognala,da je Le-an vedela za Klemenova početja in ! ravidezno hodila na delo. Nevarna vlomilca so izročili deželnemu blišču.
V znamenja alkohola. Včeraj popoldne se ga je bila neka delavka tako nasrkala, da je na Hradeckega cesti nezavestna obležala ter molela noge od sebe, kakor da bi vznak plavala. — Zvečer je pa Bachu« na nekega prostaka 27. peš pol k a tako vplival, da si je bil kar na Groharjevi cesti postlal. Ko je prišla vojaška patrulja in ga spravila pokonci, je šel nekaj časa mirno z njo, potem se ji je pa uprl. Poslali so odgonski voz in pa uprl.^Po6lali so po odgonski voz in je bil vojak zopet pomiril in šel rado-voljno s patruljo v vojašnico.
Tatvina. Včeraj zjutraj je bilo Frančiški Porentovi na Marijinem trgu l vozička ukradenih 12 sirkovih krtač za pod snažiti, dva tucata gumijev, dva šopa trakov za čevlje in škatlja Globina.
Pes popadel je včeraj opoldne na Opekarski cesti 121etnega Jakoba KraŠovica ter ga na levi roki znatno telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo r Ameriko 45 Slovencev, 25 Hrvatov in 80 Makedoncev.
Izgubila je neka dama modro ročno torbico, v kateri jo imela denarnico s 7 K, škarjice in neko sliko.
Društvena naznanila.
Redni občni »bor društva »Sla-
vce« se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. popoldne v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom.
Shod državnih uslužbencev mesta Ljubljane, se vrši dne 9. marca 1912 točno ob 8. uri zvečer v salonu hotela Ilirije« r Ljubljani, Kolodvorska ulica. Dnevni red: 1. Uvrstitev mesta Ljubljane v I. razred aktivitetnik doklad. Prosi se v lastnem interesu obilne udeležbe.
Društvo za pospeševanje prometa tujcev na Bledu ima svoj občni zbor v nedeljo dne 10. marca ob treh popoldan v veliki dvorani Blejskega doma.
V Šiški je i mek) v nedeljo dne 3. marca 1912 društvo za zgradbo Sokolskoga doma v Šiški svoj redni občni zbor. Predsednik g. Josip Seidl, je kljub napadom zadnjih dni na njegovo osebo, osebno vodil dobro obiskano zborovanje. Iz odboro-vega poročila posnamemo, da je društvo kolik^ mogoče vporabilo vsa sredstva, da si zagotovi sta In« in dobre vire dohodkov. Tako društveni bloki, nabiralniki in društvene veselice, ki so po svoji privlačnosti znane, so precej pripomogle društvu v množenju prispevkov za Sokolski dom v Šiški. Kakor posnemamo iz blagajniškega poročila g. Kol-mana. je društvo v dveh letih svojega obstanka nabralo za šišenski Sokolski dom lepo vsoto 5672 K 71 v. K temu je seveda najbolj pripomogel društveni predsednik g. Seidl, katerega je občni zbor v priznanje njegovih zaslug, ki si j:h je stekel kot narodni delavec, posebno pa kot predsednik zborujočega društva, ogorčeno protestujoČ proti mahina-cijam nekaterih mladih zdraharjev, izvolil enoglasno in z viharnim aplavzom svojim častnim članom. Zborovalci S'» v proslavo te izvolitve takoj zložili za zgradbo Soko]^ke-ga doma znesek 102 K. Ce bode društvo moglo zbrati dovolj prispe* kov, bode moralo gledati, da čim preje postavi prepotrebni dom, ker jc tudi šišenski Sokol eno onih sokoUkih društev, ki jih je klerikalna maščevalnost vrgla na cesto. V novi odbor so bili z vslikom voljeni: predsednik g. Josip Seidl, podpredsednik g. Peter Burja, odborniki: ga. Pirkoviče-va, Pušarjeva, Vampergerjeva, gg. Ogrizek st., Kolman, Boltavzar, Rezek, Rozman, Dežman; namestniki: gg. Kelec in Sedej, preglednika, gg. Zakotnik in Cimerman. Čestitamo g. Seidlu na zasluženem odlikovanju, društvu pa želimo da pod vrlim vodstvom v narodni borbi izkušenega g. predsednika kmalu odpre vrlemu šišenskemu Se kolu vrata v lastni dom. Šiškarjem pa polagamo na srce, da bolj kot dosedaj podpirajo to društvo, ki dela le v korist šišenske narodne zavednosti, ne pa v korist posameznih oseb.
Prošnja In poziv vsem narodno-čutečim! Telovadno društvo Sokol v Šiški popolnoma uvideva svojo nalogo, vzbujati in krepiti slovenski ži-velj in narodno zavest v svojem de-lokrožju in graditi jez proti prodi-rajocemu Germanstvn in cvetočemu nemškutarstvn, ki posebno v Šiški notorično zavzema vedno večje dimenzije. Ker grozi sedaj v tako važni postojanki kot je Šiška, ki tvori prag do stolnega mesta, slovenske Ljubljane, slovenskemu živijo vedno večja nevarnost od naseljevanja Nemcev, ter se z vedno vehementnej-Šo silo dela na germanizacijo Šiške in okrožja, si je šišenski Sokol gotovo v svesti, da se mora pripraviti na borbo s skrajnimi sredstvi, da ubra-ni domačo grudo pred grabežljivimi prati tujerodcev.  V to svrha mora
zbirati okrog sebe vsa delavne moči, k tem pritegniti še druga* dosedaj počivajoča sile, ter s organizovanim delom razbiti nemško falango. V tem ozira se je že storilo, kar je bilo mogoče, a bilo bi se Se več, če bi bil Sokol v svoji biši svoj gospod. V vsej Šiški nima šišensko Slovenstvo nobenega pripravnega in primernega prostora, kjer bi ogenj slovenskega navdušenja budil mlačna srca šišenskih Slovencev in ogreval redke, a navdušene dosedanje narodne delavce ter j h bodril za nada 1 j no uspešno delo. Radi tega se je sklenilo, postaviti Bake In dom, oz. mu pomagati zbirati kamne zanj, da mu bode čim preje mogoče zbrati egro-ženo in raztreseno Slovenstvo Šiške in okolice pod lastno streho in ondu neodvisen od mrkogledih sedanjih gospodarjev, ki so ga, kakor mnoge druge, postavili v največjem delu na cesto, vzbujali in organizirali odpor proti prodirajočemu nemštvn, širili med narodom izobrazbo, uresničevali Sokolsko idejo ter rojake urili v podrobnem narodnem delu. Z združenimi močmi dvignlmo to, krvavo potrebno stavbo iz tal, prilagajoč v to svrho 17 svojih sredstev opeko na opeko, kamen na kamen. Hvaležno vam bo šišensko Slovenstvo, spoštoval vas bode zanamec, iz hvaležnosti, da *te mu rešili in vzbudili narodno zavest. Doneski in darovi naj se vpošiljajo na naelov: Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški v roke predsednika Josipa Seidla ali blagajnika Alberta Kolmana v Šiški. Imena darovalcev in darovane vsote se bodo objavljale v časopisju. — Odbor društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški.
Prosveta.
Iz pisarne  slovenskega gledali.
šča. Jutri, v četrtek se poje zadnjič v sezoni dražestna in melodij bogata opereta »Caričine amaeonke« (za par - abonente). — V soboto se igra prvič velezanimiva komedija »Mala harfenistka« (za nepar). — V nedeljo zvečer prvič Millockerjeva opereta »Dijak prosjak«. — Izpremembo repertoirja zahteva popolna bripa-vost nekaterih članov.
Slovensko gledališče. Snoči se je ponovila ob dokaj pičlem obisku Funtkoma »Tekma«. Igranje je šlo gladko od rok, a nekaj črtanja bi bilo drami gotovo pridovalo.
Odborova seja »Matice Slovenske« bo v petek, dne 8. marca 1912 ob 6. zvečer v društvenih prostorih.
Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da se uprizori v nedeljo, dne 10. marca ob 3. popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi znamenita drama »Lukrecija Borgija«, na kar posebno opozarjamo zunanje goste. Konec igre bo zanesljivo ob pol 6. zvečer, tako, da zunanji posetniki lahko odidejo z vlaki ob 6. zvečer.
Umetnost.
SSattnerjev oratorij. Občinstvu, ki bo, kakor čujemo v ogromnem številu posetilo oratorijske koncerte >Glasbene Matice«, nujno priporočamo, da si nabavi in prečita temeljito in poljudno razlago Sattner;evega oratorija, ki jo je za ta oratorijska iz-tajanja izdala »Glasbena Matica«. Muzi kalnemu občinstvu bo posebno dobro došlo to, da so v ti omenjeni knjižici vse važnejše misli in motivi natisnjeni z notami, tako da bode imelo večji in popolnejši užitek pri koncertih in da mu delo ostane v živem >n trajnem spominu. Nič manj kot 52 važnih muzikalnih misli je v knjižici natisnjenih z notami.
Razne stvari.
* Morilce kmeta Kalinke. Dunaj, 5. marca. Tukajšnja policija je dobila ii Komorna obvestilo, da so dobili morilca, ki je 2. t. m. zvečer ustrelil kmeta Kalinko na poti z Dunaja v Požun ter ga oropal. Morilec je sanitetni podčastnik v Komornu, Beck. Morilec je umor priznal. Ukradeno vsoto so dobili pri morilcu. Morilca so izročili vojaški oblasti.
* Prostitutka umorjena v čevljarski delavnici. Iz Brna poročajo: V neki čevljarski delavnici se je pri-godil včeraj grozen slučaj. 181etni čevljarski vajenec Šimaček je v ne-r.avzočnosti svojega mojstra napadel 28Ietno prostitutko A. Koštialovo ter ji zabodel kuhinjski nož v prsa. Ker je bilo zadeto srce, je Koštialova na mesta umrla. Morilec ji je nato ukradel 80 K ter pobegnil. Daleč pa Vendar ni sel, zvečer so ga našli v bližnjem gozdu težko ranjenega. Pognal si je krogi jo v prsa. Prenesli so ga v bolnišnico in bo le težko okreval.
* Napad na baron Rothsehilda. London, 5. marca. Na barona Leopolda Rothschilda je bil včeraj izvršen atentat. Tik pred peto uro, ko je izstopil Rothsehild iz svoje hiše, je neki neznanec trikrat   ustrelil na
j njega. Napadalca so aretirali. Baron Rothtchild ni bil ranjen. — Lon-1 don, ft. marca. Policija moče izdati
amena napadalca na barona Rothschilda iz diplomatičnih ozirov. Prišel bo pred odišče zaradi poskušene-ga umora. Kakor govore, je napadalec ruski Žid. ajbrže se gre za anarhističen napad. Baron Rothsehild pravi, da se imenuje napadalec Wil-l<am Tibbett.
• Proti pleši. V budimpeštan-skem zdravniškem društvu je predaval dr. Szekelv o tem, kako se morejo prišiti tuji lasje na glavo. Ta im-plantacija se izvršuje z iglo in v eni uri se lahko prišije 300—500 las. Tako prišiti lasje se morejo umivati, česati, krtačiti, samo ne — ostrici. Dr. Havae je konštatiral, da se prišiti lasje v petih letih niso prav nič iz-premenili in da so ostali taki, kakor so bili prišiti.
* Grozen čin matere. Iz Kl a dna poročajo: Zena rudarskega nadzornika Karla Griinerja je pustila svo-j& dva majhna otroka doma ter odšla. Otroka sta zažgala slamnico m bi se nedvomno zadušila, da se ni še v pravem času vrnil oče. Odnesel je otroka na sveži zrak ter pogasil ogenj. Ko je prišla žena domov, jc prišlo do ostrega nastopa. Mož je nato odšel z doma. Razburjena žena se je polila e* petrolejem ter se zažgala. Goreča žena je pritekla na cesto. Ljudje so ji strgali obleko s telesa, vendar je pa tako ožgana, da bo le težko ozdravela.
Telefonska in brzojavna poročilo.
Nasilstva kranjskega deželnega zbora.
Dunaj, ft. marca. Mladočcški klub jc imel danes dopoldne sejo, v kateri aa je bavil s političnimi razmerami.
Poslanec dr. Ravnihar je v seji razpravljal tudi o ljubljanskem vprašanju ter o sklepih kranjskega deželnega zbora glede na izpremembo občinskega in občinskega volilnega reda. ki je faktično izpremenitev deželno* zborskega volilnega reda.
Predlagal je energično akcijo proti
ne upravičenem o postopanju
deželnega zbora.
Klub je soglasno sklenil, pridružiti se dr. Ravnihar je vem u mnenju in podvzeti najenergičnejše korake, da ta zakonski načrt ne dobi Najvišjega potrjenja. Ze v najbližjem Času hoče predsedništvo podvzeti tozadevne energične korake.
Tržaška porot nišk* afera.
Dunaj, 6. marca. Poslance dr. Rvbar je imel danes konferenco z justičnim ministrom Hochenburger-jem zaradi znane tržaške porotniške afere. Jnstični minister je pri tej priliki izjavil, da doslej nima od predsednika višjega deželnega sodišča t Trstu še nikakršnega obvestila, ter je izrazil svoje začudenje, da je
ekscelenca Jakopič
pač obvestil odvetniško zbornico, ne pa tndi svojega predpostavljenega, justicnega ministra.
Državni zbor.
Dunaj, 6. marca. Začetkom današnje seje sta se vršili nadomestni volitvi v delegacije namesto odstopi rših delegatov Bilinskega in Korošca. Namesto Bilinskega je bil izvoljen Bialv, namesto Korošca Šu-steršiČ. Za Šusteršičevega namestnika je bil izvoljen dr. Korošec. Popoldne se nadaljuje razprava o draginj-skih predlogah.
Klerikalci na delu.
Dunaj, 6. marca. Kranjski deželni glavar dr. Šusteršič je imel danes daljšo konferenco z justičnim ministrom Hochenburgerjem. Šlo je baje za znano volilno afero volilnih sleparij v Ljubljani ter gre klerikalcem za to, da zastavijo justici pot.
Italijanska fakulteta.
Dunaj, 6. marca Poslanci Conci, Bugatto in Pittaco so imeli danes konferenco z naučnim ministrom Fusarekom zaradi italijanske f a kulte le. Konferenca je imela informativen značaj.
Izstop poslanca Pokomvja.
Dunaj, 6. marca. Poslanec Pokom y je izstopil iz kluba neodvisnih čeških poslancev (skupina Masa-ryk - Stranskj).
Odsek za državne nastavljene«. Ovna j, 6. marca. Subkomite državnih nastavljeneev je imel danes sejo, v kateri je bil navzoč tudi notranji minister Heinold. Seja se nadaljnje tudi danes popoldne ter *e bavi s službeno pragmatika.
Kovarstvo. Dunaj, 6. marca. Danes popoldne se je v prvih urah pojavilo v parlamentu zelo težavno vprašanje, ki grozi imeti velikr vpliv na razmerje strank med sabo in napram vladi. Nemški Nationalverband je namreč intervenirat pri naučnem ministru Huasaroku zaradi takozvanega »Lex
Kolisko<- ter je baje naučni minister izjavil, da se mora ščititi narodna posest Nemcev na Dunaju in nemški značaj Dunaja. Danes sicer sknša vlada to izjavo dementirati, navzlie temu, da je ta izjava popolnoma resnična. Naravno je, da je to dejstvo zbudilo v Čeških krogih velikansko razburjenje, ter je predsednik »Enot* nega češkega kluba« pozval ministrskega predsednika Sturgkha k sebi in na konferenco »Enotnega češkega kiuba«. CeŠko narodni socijalci hočejo, da se skliče plenarna seja, ter da pride ta predlog na dnevni red in za* htevajo proti vladi najostrejšo opozicijo. Ob uri še ni znano ali se j* ministrskemu predsedniku Sttirgkhu posrečilo ublažiti nasprotstva.
Dunajski tramvajski   uslužbenci —* groze s stavko.
Dunaj, 6. marca. Danes po noči so imeli tramvajski nastavijenci zborovanje, na katerem so sklenili pro test proti nastopanju ravnateljstva ter zagrozili a stavko. Ravnateljstvo je zagrozilo, da odpusti takoj vse one. ki bi začeli stavkati, ter da izgube ti tudi penzijsko pravico.
Premogarsko gibanje na Češkem.
Most, 6. marca. Z 06trovskeg« okraja poročajo,daje gibanje premoga rje v vedno bolj resno. Vršile so se konference delavcev ter so ti skleni-li,kakor že poročamo na drugem mestu, zahtevati zvišanje mezde za 2S odstotkov, začenši s 14. marcem.
Dijaška stavka v Vlnkovcih.
Vinkovci, 6. marca. Profesor Brever je prepovedal dijakom tukajšnje gimnazije, da bi pose tili predstave Protičeve gledališke družbe, Češ, da so te predstave nemoralne. Ker so nekateri dijaki dotičnes gledališke igre že videli v Zagrebu, so sli vkljub prepovedi v gledališče. Eden izmed profesor, jih je videl pri predstavi, jih spodil domov ter jih naznanil ravnatelju. Ravnatelj je na to prepovedal po se t gledališča vsem dijakom. Cim je ravnatelj izdal to prepoved, so vsi dijaki korporativno poeetili gledališče. Radi tega je bilo izključenih 6 dijakov, drugi pa so dobili 8—16 ur zapora. Dijaki so z ozirom na te drakonske kazni stopili v stavko in bodo pozvali vse srednješolce na Hrvatskem, da se pridružijo stavki.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 6. marca. V ogrskem državnem zboru se nadaljuje obstrukcija.
Demisija ogrskega kabineta.
Budimpešta, 6. marca. Ministrski predsednik se je odpeljal dane*, na Dunaj, kjer bo jutri sprejet od cesarja v avdijenci ter mu bo podal demisijo celokupnega kabineta. Kos-suthova stranka napoveduje vsaki vladi boj do noža, ki bi popustila od sklenjene resolucije. Dve tretjini vladne stranke sta tudi podpisali to resolucijo.
Francosko vojaško zrakoplovstvo.
Pariz, 6. marca. Javna zbirka za francosko vojaško zrakoplovstvo izkazuje dosedaj več kakor 10 milijonov frankov daril.
Vihar oh francoski obali.
Pariz, 6. marca. Ob zahodni francoski obali divja grozovit vihar,ter se jc mnogo ladij in oseb že ponesrečilo.
Torki proti mini.
Carigrad, 6. marca. Turško zunanje ministrstvo je obvestilo ruskega poslanika Carikova, da odklanja vsako mirovno pogajanje, dokler se ni sestala zbornica. Dardanele so ponoči zaprte. Angleška vlada je sklenila, stopiti na Čelo velesil, ki hočejo intervenirati v Rimu ter energično svariti pred nevarnimi eksperimenti v Egejskem morju, ker so tam mednarodni interesi mnogo bolj ogroženi kakor turski interesi.
i
Stavka na Angleškem. r London, 6. marca. Glede sprave med delavci in delodajalci so se danes zopet začele konference, katerih izid pa je popolnoma negotov.
Sufragcte.
London, 6. marca. Izmed aretira* nib sufraget je bilo obsojenih 70 na večmesečno težko ječo s prisilnim delom. Nekatere sufragete pridejo pred poroto.
Izpred sodišča.
Kazenske razprave pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Ukradena brzojavna žica na Dunajski cesti. Na Dunajski cesti je bilo svoječasno ukradeno 15 m brzojavne žice. Kot tatu so aretirali po dolgem času nekega Semeta. Seme prizna, da je res vzel približno 15 m žice, ni pa vedel odkod je ž ca. Našel je napeto čez cesto, pritrjeno na eni strani ceste na neko   drevo, ua drugi strani pa na neki kamen. ŠeniD Je# mislil, da je bila žica iz hudobnosti nastavljena in jo je odstranil in odnesel.   Ker sodišče nima nobenih drugih dokazov je moralo verjeti obtožencu in ga je oprostilo.
Lovska tatvina, Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti J. Koderma-nn iz Nadgorice zaradi lovske tatvine. Kuderman je znan tatinski lovec in je bil zaradi tega že večkrat kaznovan. Sedaj ga je ovadil lovski čuvaj Anton Podbevšek, ker je nastavljala v lovišču Maverja i. dr. v Nad-gorici pasti in zanjke. Podbevšek je sledil njegovo sled v svežem snegu do Kodermanove hiše, in ga je zasačil ravno ko je ta prišel iz proda. Ko-derman taji, da bi bil on krivec, vendar pa ga je sodišče na podlagi pod prisego izpovedanega pričanja lovskega čuvaja obsodilo na 3 tedne zapora poostrenega vsak teden z 1 postom in 1 temnico.
Gospodarstvo.
— C. kr. priv. splošna prometna
Danka. Stanje denarnih vlog na knjižice 29. svečana 1912 73,530.866 K.
— Zveza avstrijskih in ogrskih mlinov. Med mlini, ki leže na progi južne železnice v Avstriji in Ogrski, se vrše pogajanja, da ustanove medsebojno zvezo. Nekoliko velikih avstrijskih mlinov se je že priglasilo k zvezi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«: Fran Lebar, učitelj v Hrastniku 11 kron; nabrali stari znanci   g. Ferd.
Rosa v njegovi gostilni v Hrastniku, gostilna Kov »na pošti« v Travniku pri Rakeku 10 K 01 v, nabrala gdč. Tilka v veseli družbi z geslom: Bratci veseli vsi ta dar nabrali smo mi naj bi nas posnemali vrli Slovenci vsi! in J. Lasbaeher. župan v Rušah S K 20 v. nabral med navzočimi pri seji občinskega odbora povodom računskega zaključka. Skupaj 29 K 21 v.
Za »Narodni sklad«: Gospa M. G. iz Novega mesta 3 K.
Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo n ehranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega »Mollovega Seidlitz-praska", ki se dob: xa nizko ceno, in kateri vpliva najbolj traino »a vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaj n, Tuchlaaben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 19
poslušaj me, sladka Ijabica moji I
Ti imaš šest majhnih stvaric, kakor bonboni so, samo mnogo boljši; vzeti jih moriš seboj v šoio in med potoma razpuščati v ustih, da ob tem slabem vremenu ne oboli* Vid»š, dušica še velika boš zrasla, kakor sedaj mamica, zato ra ne smeš biti bolna in pridno lizati Faveve sode-nice, ki te ohranijo zdravo — Fayeve pristne sodenice se dobivajo škatluca po K 1 25 povsod, toda ponaredbe odločno zavračajte.
i
Zlata svetinja
'Berolin, Pariz, Rim itd.
lajboljše koim
Čistilo 13 zobe
Mijt: O. 8ZTDL Snfent« M« 1.
.ar
Kemik dr. ing. Hlrseh, Olomnc Ke-
nrično-tehnačna preiskava je izpričala, da je M8eydUnM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
1 „Nuiso!"
od
\ Bergmanna 4 Co. Dečin o/l.
je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2 50. Dobiva se pri A Kane, drogerija in fris. O. Fettich, Frankheim. 695
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 6 marca 1912. T • r aa 1 n.
Plenica za april 1912 Rž za april 1912.   . . Oves za april 1912 . Koruza za maj 1012 .
aa 50 kg 11-69 za 50 kg 10*23 za 50 kt 9 8/ aa 50 kg 871
manofakTnrno trgovino
J. Ciuha
Stari trg št 1
Serravallo
vo
železnato Kina-vino
Higijeaičaa razstava aa Dunaja 1906: Država« edHkevaaje la častai diplom k zlati kalajrri.
Pa-Tzreta velja de jedi, okrepča živce, poboljša kri ia je
rekonvalescentom
in mslekrvttlan
zeie priporočeno od zdravniških avtoritet
sa Izborni okus. si
Večkrat odlikovano, s Kad 7006 idravniakik sairteavaL, a
J. SERRAVALLO, c h kr. tfm fotaiittfi
TZST-Barkovlfe. 4484 \
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
defioje najbolje* priznavam
Tn-cliiii Mtnra
catera  ekreacuje   laeliće, odstranjuj« luska m preprečuje Izpadanja las.
I atebleailasi m natsdam f krono.
ftarpošilja se z obratno ooito so msaj kot dve steklenici.
Zaloga vseh pra zkušenih zdravi!, ifiadio. a »i, -redicina:. vin, ipeoUali tat, najt no *fh parfumov, kirurfltkth obvoz, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekermi MIlana Lcasfeks
lUobijsni Rnisri cista št I.
poleg novoagraj enega Fran j ©Šefovega
tubli. mostu 17
V taf lekarni dobivalo  zdravila radi
člani bolniških blagajn lasno železnico, c. kr. tobačne tovarno la okr. bolniško blagajne v Ljubljani.
Kolesarji I jKoloristi!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje  n motoriste vljudno opozoriti, da, tako k<>t vsako zimsko sezono tudi letošnio
io
v prizem ftn^airiM ii preti spji anretm shrambo brezplačno.
Ako pa kolo ali motor notroaafo kakega popravila, prenovi!*n|a ali nadomestitve posamsznUt delov, aa to isgoiovl solidno in po pri m. coni.
Priporočajoč se za canj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Čamernlk
speoijalna trgovina s kolosi la posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
-— —, na Hi vaškem naznanja s tem, da bo zdravnik teh toplic g. dr, Karel Lobenwein 12. marca od 11. do 12. dopoldne v hotelu »Union« dajal brezplačna poiasnila o kopališču._
UMU hi striU Jati n. Orili ii mm.
734 K 17 v
Ormtba sv. Cirila in Bfeioda v Ljubljani je imela meseca februarja 1912. sledeči promet:
L PrsiOBski:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska 10^6 K 36 v a) Štajerska 7 6 „ 78 „ e) Koroška 50 „ — tt d) Primorska 379 „ 80 „
Skupaj ....
3. ) Razni prispevki ....
Skupaj .... a) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad._2617 K 08 v
Skupaj   .   . .
2270 K 94 v 3372 K 36_v
6377 K 47 v
8994 K 55 v
D. Izdatki
a) Redni izdatki: plače, remune-racije učiteljskemu osebju, razni računi itd.
d) Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad
torej probitka
197MK 10v
2672 K 68 v Skupaj .
22386 K 78 v
13392 K S v
Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski fn zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko č.isa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 4. marca 1912.
Uniiva
VFSaa m« ■*rjeai 3t0 • SrefaJI sraćal titV 3f-7« mm
i taS j »t*"i^ 2« S bss>   " *•
S i v"Ja   v mm  £ S
Vetrovi
Neb^
5. 2. pop. j 732*9 „   9. sv.! 733-1
6. 7. zj. ! 730-7 ;
12*3 p. m. jzah.'del oblač. 7-1 j si. zah. j
60 sr. svzh   oblačn >.
Srednja včerajšnja temperatura 7*0% norm. 1-9* Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Izurjen v mešani stroki, želi premočiti služba takoj ali pozneje.
Ponudbe se prosijo na unravništvo »Slov. Naroda* pod „Mešana stroka*. 867
star 18 let, zmožen slovenščine in nemščine, izurjen v strojepisju in stenografiji, uslužben do sedaj v lesni stroki, 870
želi primernega mesta.
Ceaj. tfaaisi pad „00" oaravaistvu „Sl«v. Naroda".
Dr. B. Ipavic
asistent oddelkov
deielae bolniee 873 ordinira od danes naprej:
Dalmatinova ulica 11.
Tapefnik
ragotin Puc
Ljubljana, Marije Terezije testa štet 16
na dvoriŠća, levo 3856 se priporoča sa vsa v to stroko spadajoča dela Tolika Izbor zgotovljenih
divanov s
otomanov in modrocev.
Stanovanje"
obstoječe ic sobe. kuhinje ia drvarnice
se odda ia firoterjeii cesti hr. 1.
872
špecerijske stroke, želi premeriti sinilo.
Ponudbe na upravništvo -Siov. Naroda« pod „8-tev. 30".
Vajenca
za ključavničarsko obrt
sprejme takoj 869 Josip Rebolj, Jenkova ulica 16.
Solata*, opremljena In popolnoma separirana 868
mesečna soba
se takoj odda,
tojzova titta 9, L aadstrone, mfa 6.
Za 1. maj se išče
v sreaini mesta. 844
Naslov v upravmštva »Slov. Naroda«
▼ prometnem kraju na Gorenjskem pri želez, postaji ob glavni cesti in pri fari a 6  tak O j
pod zelo nerodnimi pogoji proda. Več
pove Martin Langus, Medija-Izlake. 812
Sprejme se za pekovsko obrt
učenec
poštene hise, pod jako ogodaimi po-
goji pri
874
\m fagljE, lastnika ntem v BorovDici.
leden in modne blago
sa gospode ia dne razpoSilja
Karel Kocian.
tvoraiea sukna v Hunpolco
a V?orci franko. Tvomilke cene
Lepi S
i| dobri i
ceni
so naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh 150 200 cm vel. K 15'—, iste 150 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefino beljene 20 m K 18 — 30 m sortiranih ostankov K 18- . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in ooreme gratis in franko
Tvornica planine Brati s Krajcar, DoaraSka. [alko.
St 780! 875
Razglas.
Podpisana   mestni   magistrat rar-
gia*a javno, da je podaljšal rok za vlaganje ponudb glede zaknpa botelskoga in gostilničar skega obrtovanja v hoteln ..Tivoli"
do 20. mamca i. I.
Mestni magistrat ljubljanski,
Žu
psa
dne 6 marca 1912 Dr. Ivan Tavčar
1. r.
S ir ©lil*" Ro che
Odda se faks] r MnM uliti it.
s poleg ležečim prostorom za skladi</ pripraven sa trgovino oz. sa o
Par zolo težkih
ls: o T:> i 1
je ceno naprodaj. «
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda
2 izurjena in trezna
stolarja
sa   izdelovanje nevpognjenth
Trgovin
z raznim blagom
na prometnem kraju v Ljubljani
z vso zalogo.
NasloT t upravništvu »Slov. Naroda
Prof. dr.
odpotuje Bo konca suše
Ja Zamlfe
čevljarski mojster
v Ljabljani9 Sodna ulica št.
izvršuje vsa čevljarska dela do naj nejse izvršitve in priporoča svojo eaiog
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot men aprposlan Čevelj. H
se odda s 1. maleni 1912
na Rimski cesti štev. 17 v Ljubljani,
Obsega dva prostora in 2 shrambi a oelje ter dve sobi: ena za vajence 848 druga za mojstra.
Pripravno le Mi za ključavničarja
Poizve se pri Boltetu ravnotas.
I^^; Najboljša in najzdravejša
barva za lose in
je   dr. Orali ca  „NERIL",  ki daje
sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pn
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. f•
Poulične šminke »a puder najfioeje,
po zmernih cenah.
Uiln na prodaj!
Ha a i odpotovananja aa prod* "ova, a vsem modernim koma f orlom opremljena hiša v Ljub* ljami. Miren kraj, solnćna lega, električna razsvetljava, deset •ob, 2 kopeli, S eobi aa al«** klnjet velike kleti In drug« »ritlkllne. Vrt pri hI41 (okrog BOO nt*) ja deloma zasajen • sadjem, trtami I. dr., deloma prirejen aa eenco In satan je I na vrtu ličen gl^rljet. Ponudbe ae sprejemajo i ulica Star« pravde stav. 5. I. nadstropje*
72
703
170617
45
SDT
80
0223163101320202303147
U
Računski zaključek
a
ljan
roda
t
sca
k 31. decembru 1911
Aktiva
Čista bilanca k 31. decembru 1911.
Pasiva
it. najfi.
liOg<
i isl
meni 245
ram,
>i za i ;nce,j
llliL
am.
!. Blagajna »••••••*
2. Valute.........
3. Menice in devize......
4. Predujmi in vrednostni papirji . .
5. Vrednostni papirji     .   . .
6. Dolžniki: a) denarni zavodi .....
b) pokritje  v vrednostnih papirjih,
hipotekah, bta^u i. t. d. č) tranaito racale podružnic     . . d) ostali dolžniki ......
7. Inventar........:  .  .   . .
S. HeaAtete............
Krone
		185.250	69
		54.218	81
6,722.795 43,642	66 25	6.766.437	91
		2,807.766	29
		1,791,316	84
1,319.726	08		
8,787.389	66		
3,423.893	_		
1,750.892	78	15,281.901	52
		108.928	66
		1,187.833	84
1. Delniška glavnica: 12*500 delnic (a 400 K, kupon 1911)     ... ....
750 delnic (a 100 K a kopunom za 1. 1912)
2. Rezervni zaklad
3. Pokojninski zaklad
28,183.654 56
4. Vloge: a) na kniigice   . .
b) na tekoči račun
5. Upniki   inkl  transito stavk
K 3.365.929 —)    . .
6. Transito-obresti ....
7. Nevzdvignena dividenda   • .
8. Dobiček: a) prenos iz lets 1910
b) dobiček aa leto i£11
podružnic per
*   • •
•   • •
Krone
5,000.000	
3,000.000	
650.691	33
89.406	05
7,782.386	55
5,470.503	38
50.290 433.950
15 13
8,003.000 i —.
740.097 < 38
13,252.889 93
5,612.183 34
93.677 63
566 —
484.240 28
28,183.654 56
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli:
Nadzorstveni svet:
Ubald pl. Trnkoczj L r.
predsednik.
Fran Crobath 1. r.     Vit Hrdina L r.
Robert KoNmann I. r
člani.
Ivan Mejač L
V Ljubljani, dne 31. decembra 1911.
Ladislav Pečanka L r. Alojzij Tvkač 1. f.
ravnatelja.
Izdatki
Račun Ezigube in dobička k 31. decembru 1911.
Prejemki
ea
[fl
Jaje tno jtla, cah pri
I
1.
ii
da
m-
ib-
m
e*
i-
&*
a
ia e|
ie re e>
1. obresti reeskomptne in transltne
2. Obresti vlog na knjižice .
3. Obresti vlog na tekoči račun .
4. Upravni stroški..........
5. Plače in stanarine.........
6. Davki in pristojbine »........
7. Odpis inventarja..........
8. Cisti dobiček za L 1911 inkl. prenos iz I. 1910
	K r n n »		
486.898	26		
323.33«	07		
622.477	10	1,432.706	43
		94.618	75
		203.860	33
		109.770	28
		11.227	70
		484.240	28
i i 1		2,339.423	77
Fran Crobath I. r.
S kn igami primerjali in v soglaajo našli: Nadzorstveni svet: Ubald pl. Trnkdczy I. r.
piedsednik.
Vit Hrdina 1. r*      Rebert Kellmaon 1. r.
člani.
Ivan Mejač 1. r
		Krone		—i •
	83.396	33		
	963.208	66	i	
3. Obresti predujmov in tekočih računov    •   . .	896.597	49	1,943.202	! 48
4. Iznos bančnih poslov.........			316.220	■ 71!
5. Iznos realitet...........	•		29.710	43
6. Prenos dobička iz leta 1910 *.....			50.290	15
				
	i		2,339.423 j	77
	i			
V Ljubljani, dno 51. decembra 1911.				
.      f      \   *   *   *s> * ** Ladislav Pečanka L r.           Alojzij Tjkat 1. r. ravnatelja.			•	
Priporočamo našim ::  gospodinjam s
^ KOLINSKO CIKORIJO g, £^SS
s mesečno plačo 100 K. Službo naj bi nastopila takoj. $45
: leflnradja Jhnr. UMI Pili.:
lotre Jetrne ure cen^!
______ M
c.  fcr.   novčara icc
• f«£tt«a ajpaa
Ueaa, s emajla!■ kaiaJtiUa hi ae-Intadntn kazalcev, iiUiii« regallra-aa, akrevje a iar-airjen. K »40. a ■>njaiai a«krovam K 11*—, s kale« jeai »Mre, si ttes Raskftaj od •rta K U—. Ista [• S srškrat* pe-kn»»h K ta* . Pristat srebrna remoatetraa na sidro e dv.inatin satroToaj (S srebrni fMkrard ta 1
pokrovac m vrrart)
e-sajlni kazalnik.
ta ttleije m is
sekana.!   kazalec,   ntx*c<«  reja Urana K l«-30.
▼m tira aatanino i agnli aiu  ia repsriraao, _ Za
are atrago realna S letna plamena garaaotja.
*» p«Tretjo p*šllju Prva tvoroJea ar InTfl Rlimtff c* ia kr* d™«1* dobavitelj v
jOn n^nrOB mosta št. H45. aa Češkem.
aaaalacj ■ 4606 Bilkami na tahteve grana ta
or
in Mm
Suttncr, Ljubljana
Hesfil m n. 25. npti rotorža.
Nudim svojo veliko
izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Mestni hg it. B. nasproti fotovla.
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna ::     naročila. ::
Odda se blizu sodne pali
stanovanje
v pritličju (ena tećja, dve manjši 520 kuhinja itd.)
takoj ali s 1. malem 19|j
Naslov v upravništva »Slov. Naroc
Spomladanska ia poletna seiija 1&12
Ea atBpoa 3*10 ■ dolg za kamplsfns našito oMeko
(suknja, hlače, in telovmk)stane sama
1 kupon 7 kron
1 kupon tO kron
1 kupon 15 kron
I kupon 17 kron
1 kupon 20 kr r
Kupea na trna salonske« stikajo 20 K, dalje biajs ea površni le« turistovslci leden,  svilnate kirnjim. itd   mapoSiljn po tvorniikih cenah ta tolidno m raelno dobro naiu tvoral&ka saloga sufcna
Siegel-Imhof v Brnu,
Vitrti grada ta iraške. 541
riađlioafl.   Iti   na   imajo  privasai   odjedalo.   «' ■
blato naročajo earernoet pri ftrmi Sieaal-Imb«!
na kraju tvornica   so velik« Stal BO Bajn1t|0 CCDt Velika ltblra. Tudi najmanjša naročila se s>«itc popolnoma avetm blagom natančno po vtor-.i
Odda se takoj velika prodaialia
poleg živinskega sejmišča ia »estne klavniee,
spojena event. tudi z gostilniško obrtjo in žganjetočem.
Naslov pove upravmštvo »Slovenskega Naroda«
797
AT
NT
vseh dežela izposluje inženir 20 aWa«AeLJflm\- oblastveno avtor, ia zapriseženi patenta! odvetnik Dunaju VI., Mariahilforstratse Si. 37.
783
Št  1468/V. u.
Ustanovo zo invalide.
Prt ljubljanskem mestnem magistratu fe izpraznjenih 10 mast ustanove za kranjske li v al i de, vsake pa 63 K na leto.
Do teh ustanovnih mest imajo pravico bivši voialti, ki so postali vsled vojaške službe nesposobni za delo in zaslužek, ki so revni ter lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teh ustanov morajo biti ooremljene z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, domovinstvu, vedenju, o vojaškem slucbovamc ter o nesposobnosti za delo in zaslužek.
Prošnje, ki jih fe vlagati dO 15. aprUa L L imajo oni prosilci, ki stanujejo v Ljubljani, oddati pri podpisanem mestnem magistratu, drugi prosilci pa pri c kr. okrajnem glavarstvu svojega biva1'š?a
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 24 februarja 1912.
V lenem in prometnem kraju na ■erenfskem se odda s L malem
V na]em9 pod zelo ugodnim:
oziroma hotel i 12 sobami.
Gostilna do sedaj Še ni h»la ▼ najemu Pismene Ponudbe pod „Hotel na Go-renjskem" upravništvu »S . Naroda«
SfCoSftt oalon.
(Sa&Mi*n ca m a m pttpoioča
nlo&ufle
Sca S (to/-O/ancft
Soc Szanco.
Najvišja lriznanji,
Brnselj Ulj
Tafta ur Draidane |§|
Veliko darilil
Juri!: i
\ FolDiikl!
Ti Mil mm cvetlični
-lasti amamfca (K 4-—), vijolice (K 5*— >. roie (K 4-španski bezeg (K 4'—) so §e danes nedosegljivi in so st trajr pridobili prostor kot aafljnhsi parfum elegantnoga svet
20
Ša&nt 6/o6u/tt večno pt$-pta-vltent. Safto iu3t vene* * itaftovt in za&nt cveiitcc \   Soma  tzrt^oiovifcnc. /.
II
850
četrtek, dne 7. t. m. ob 10. dopoldne
nčičevi hiš
Ivana Budinek.
m "
Dr. Ivan Tavčar t. r.
Fr. Stupica, Ljubljana.
travniške brane.
Zahtevajte samo najnovejše, patentovaoie a samosnažllnlml zvezdnimi členki, ki se do-
bivajo le pri edinem zastopniku za Kranjsko.
Salje aripera-ćame občeina-■e. svetavae nearekasljlte kesilne stroje
„Deering"
ntvadae ia jeklene plsge (Stck). esipai-aike. poljske
ia navadne travniške brane, aaotoii« ratnik aa-atav, amlatll-
Blco, slaaaorostUco. gopollso. bnopartlnSka, selalne strelo fa vse ta taljedelstfa p#-
t/ebae stroje nerazrešljive konstrukcije po zaaae nizkih ceaab.  —  Velika zaloga zajamčenega
;: Borflarrd in rmat cnnta, travm, Zilizalh fra, Ww železa, leto a mi i« razm Minit« ii iniji. z MT Ceniki in ponudbe na zahtevo na razpolago.
J\tajnoveiše, dobro in ceno •v 5« kupuje edino le v ;;
»Angleškem skladišču ob tek"
JLiubljana, Mestni trg 5
Ogromna jaloga najnovejših spomladanski* cbtek* raalanov, klobukov itd v« gospode in d»ck* ror najnovejša kont*kcVa 3a dame in deklice nudi vsakem okusu ooooino jadovoljnost — DosoeA so tudi v Parizu tferltnu in na Dunaju osaano k*Dlitni modeli damske konfekcije, posebnega chica in pozornost ibuia oče tičncsti. — Cene prignano nijke an brez konkurence. z
Jjernatovič.
Teknlčnl biro ln stavbno podjetje
Resljeva oaata fttav. 86 (poleg alinat>nal iadal..!«- "
Re.lj.wa oaata Sta«. 8« (poleg plin.rn.) ladelujee Ra.IJ.wa oaata eto.. 26 (polog pllnlrne)
: Jctoa, Ždczobeton, : Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne : D^SšE^o mostove. Strope 5*0-     vseh vrst načrtov>     centrale, turbine, mlini,     : Obisk strokovnih:
»ne   »rialr* tnrhh.       Prevzetie z«radb» žage, opekarne, inženirjev na željo,
rane, zaZlOkC turoin.     s tehnična mnenja.::     n moderne apnenice. r.
Lastnina ia tisk »Ntroane tatara.«.
anal 11
6
55
575^29
A3D
DY
MA