65. stratim. I Llobliiil, i poietollrt. ZZ. marca 1015. XLVIII. lefo, .Slovenski Narod* velji r Unbllaal m dom dostavljen: eelo leto naprc] . • • . K 24-— pol leta m • • m m 9 12*— četrt leta m ♦ • • # # 6*— sa mescc m /•••.. 2-— ▼ u pravni štvu prejenun: ćelo leto oaprej • , . • K 22-— pol leta v • • • • • U*— četrt leta m • • • « 0 5'50 na mesec » • • • , . 1*90 Donls! naj se frankirajo. Rokoplsi se b« vračajo. Vređnlitvos KaaHors allca ftt 5 (v pritUCju icvoj tel«!oa it 34. IsMaJa Tsafc 4aa svaćer UvsMftil ■•4el|« la prasaike. lnscrati veljajo: peterostopna petit vrsta ra enkrat po 16 v:n.t za dvakr.it po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjlh Insercijah po dogovoru. UpravniStvo naj le pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Ltd, to je administrativne stvari ~-— Posameiaa ttmvUkm vftlfa 10 vlnarlev. —— N« pismena naročita brez istodobne vposlatve nsročnine se ne ozlra. „Ifarodsa tiskaru*" islefon it 89. .Slovenski Narod* velfa po pošti: za Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej • K 25'— ?ol leta m „ • • • 13'— etrt leta „ „ • . # 650 na mesec - - » . • 2*30 za NemČIJo: ćelo leto naprej - . • K 30'- za Amcriko in vse drjge dežele: ćelo leto naprej . . . K 35,- Vprašanjcm plede inseratov se naj priloži ra odgovor dopisnica alt znamka, Upravnl&tvo (spodaj. dvorišče lcvo), Ksaflova ulica št 5, telefon st 85. Svetovna vojna. Izpad junaške posadke iz Przemysla. — Za nas uspešni boji ob Uzsoku in Konieczni. — 1070 Rusov vjetih. — Zavrnjeni francoski napadi v Champagni in v Argonih. — 0b-streljevanje Soissonsa. — Nemški letalci so obstreljevali Pariz in Compiegne. — Odbiti niski navali na Poljskem. — Tri oklopnice potopljene v Dardanelah. SRDITI BOJI MED GORSKIMA PRELAZOMA UZSCK !N KO-NIECZNA. — ODBITI RUSKI NAVALI PRI SMOLNIKU IN ALSO-PAGONYJU. — 1070 RUSOV VJETIH, Dunaj, 21. marca. (Kor. urad.) Uradno razglasalo dne 21. marca opoldne: V Karpatih «o se včeraj vnei! na fronti med gorskima prelazoma Uzsok fn K'onieczna ljuti boji. Že v nočl dne 20. marca so poskusali so-\ razni oddelki z nepričakovanim navalom zavzeti posamna naša opori-šča. Z veiikimi izgubami so bili po-vsodi zavmierii. V zjutranjih urah so s»e ruski napadi ponovili v celem ob-segu. Boji, ki so se razvili, so trajali v nekatsrih odsekih ves dan. Do večera smo odbili vse ruske čete, ki so prodirale na Sana. pri Smolniku in Also - Pagonvju. Vjeil smo !070 mož. Na ostalih frontah se ni prigodi-fo ničesar bistvenega. Namestnlk načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. • • PRI NADWORNI SO NAŠE ĆETE ODBILE RUSKI NAPAD. — IZPAD JUNAŠKE POSADKE IZ PRZEMVSLA. Dunaj, 20. marca. (Kor. urad.) Uradno razgla^ajo dne 20. marca: Na karpatski fronti ?c rl*o pri-goćitt nohern rofdn! čcgnćkL V nekaterifi cdfekib fo se vršili žrvshnf topovski boii. Severo - zapadno vCi Ncdv orne smo krvavo odbili la^ek napsd več ruskih batal'nnov, ki so se približan na sto korakov do naših pozicii. Na ostalih dc!?h bo:re fronte v jugo - vzhodn?! Ga!cifi vlada razme-roma mir. V Poljski i?i v rapadni Galicm se ni ničesar prteod'lo. Hrabra pc«*dka v PrEemy?'fj »e napravila včere* rn c^l^em ča^u ir-r-ad. topot v vzbodf'i srrcri. Zsdola je na močne sovra^e ce*e te*- rt* r»o večf?rnein bo'u um&kp/ln za ufrdce« no crto. Nametnik naČeM'lfa ^enerslnega štaba pl. Ff o r e r, fml. RUSI V MEMULU. Beroiin, 2\. msrca. (Kor, urad.) VVolffov urad poroča: Veliki g'avn? st^n, 20. r?arca Vzbodno bojišče: Na vzhodn'i frcnti je dan po^*-kel razmeroma w\rr.o. Rusi so zaledi i Memef. Vrhovro armadno vodsfvo. * * ZAVRNJENI RUSKI NAVALI V POLJSKI. — 600 RUSOV VJETIH. Beroiin, 21. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad iavlia: Veliki glavni stan, 21. marca. V z h o d i: o bojišče: Med Omulewom in Orzvcem smo odbili ruski napad, pri čemer smo vie'i 2 častrUva in 600 mož. Dva ruska noćna napada na Jcd-noroscc «■ ta se razhHa v naseli oj^nju. Vrhovro arnadr.o vodstvo. m m * Nadvojvoda Karei Štefan in njegova sinova na bojišču. Dur.aj, 21. marca 1915. (Kor. urad.) Nadvojvoda Karei Štefan in nic^ova dva sinova, Leo Karei in Viljem sta snoči odpoiovala na se-vcrno bojišče. Važna posvetov**ja v rfj?kc2H 2i2v;:eni stanu. Porrča se, da se nahaja ruski fsr fopet v jrhvncm .c,fanu. Tam se mudi tuđi zuuanji n;in;ster Sasor.ov. Preci par ć~?v: sta odpctovala v srlavni stan še ministrslvi pred.sednik O^r^mvuin in francoski veleposlanik Pa!eo:o^ue. VrŠijo ?e cčividno važna pesvetovanja. BOJI V KARPATIH. Pr,ročev«!^c budim!5r«.T«n^krta !i?ta -Pesti Fiirlap«, ki se mudi na zapadnem krilu r*re armade v Karpa-tih, prroča. da so Rusi v zadnjih bo-iih izdubili mncjro terena. Pusi so se morali na več kr*"h umakriti, tako da .adka iz Przemvsla ni rro^Ia imeti nikcar namena, prebiti se skozi ruski obroč, ker je mogla mno?ro več koristiti, če je ostala v trdP}svi in Ruse le neprestano vzne-mirjala. Včerajfnje uredno poročilo pa govori o večjem izradu v vzhodnji ^meri. torei proti Medyki. ^iotovo tuđi ta izpad ni imel dru^ega namena, kakor zadnji vetiki izpad sredi dc-cemhra. ko je bila naša armada po bitki pri Limunovi v ofenzivi. Rusi imajo okrog Przemvsla zbranih kakih 150.000 mož. Zato je bilo tuđi jasno, da se naši ne bodo morda prebili skozi ruski železni obroč in so se morali umakniti zopet za utrdnene crte. Iz Petro^rada porocafo nadalje uradno: Trdnjavska artiPerija v Pr-zcmvslu bruha dan na dan več kakor tisoč kro^el na naše oblegovalne čete. vsled česar imajo te vedno izgube. BOJI PRI ČRNOVICAH. V okolici Črnovic je slišati še vedno grmenje topov. Zdi se, da se je razvil tam predvsem artiljerijski boj. Ruska artiljerija se je skušala približati pozicijam naše artiljerije, kar se ii pa ni posrećilo. Samo pono-či si upa ruska pehota prodirati proti našim pozicijam, vsi ti poskusi pa so ostali doslej brezuspesni. * • * ' ■"' v Naša vojaška uprava na Poljskem. Dunaj, 20. marca. (Kor. urad.) »Politische Korrespondenz« poroča: Tu- in inozemski listi so priobčili pred kratkim besedilo neke dozdev-no v ruskem, poljskem in nemškein jeziku objavljene proklamacije glede uvedbe avstro - ogrske uprave v gotovih okrožjih Ruske Poljske. K temu se pripominja z merodaj-ne strani, da ima dotična proklamacija faktično sledeče besedilo. toda le v poljskem in nemškem jeziku: »V imenu Njegovega Veličanstva cesaria! Od c. kr. armade ruskemu gospodstvu v kraljestvu Poljskem odvzeto ozemlje prehaja v avstriisko upravo. Pravica in dobrohotnost bo-sta vladala v okrožjih in gubernijah. Upravo okrožja Piotrkow\ h katere-mu spadalo sedaj tuđi občine okrožia Lask, ki so imenovane v proklamaciji, vodi c. kr. vojno poveljstvo v Pi-otrkowu. Upravo okrožja No\vi Ra-domsk, pod katero spadajo navedene občine czenstocho\vskega in wielun-skega okrožja vodi c. kr. vojno poveljstvo v Novvem Radomsku. — Vse dosedanjc temeljne pravice privatnih oseb, vsi pravni principi, ki so veljali dosedai. ostanejo v veljavi tuđi vnaprej, če ne bi važni vzroki Njegovega Veličanstva zahtevaii izprememb. Vsled vladajočega vojnega stanja se Iz posanieznih okrožij v interesu armade in prebivalstva ne sme-jo izvažati sledeči predmeti: žito. krompir, seno, slama, kože, petrolej. vsa živila, klavna živina, konji in vse potrebščine armade. Voditelji uprave se trudijo, da olajšajo vojno za civilno prebivalstvo. Bodite si svesti tega in soJclujtc z dobro voljo! Piotrkou-, v februar ju 1915. C. kr. armadno poveljstvo«. LISTEK. aniBriliflnlia. Francoski spi^al Pierre d e C o u -1 c v a i n. (Dalje.) Annie je zbežala, da se dvakrat raklene v svoji sobi. Vojvodinia jo je brezobzirno postavila tik pred ste-no; morala je torej stvar premisli-ti... Ljubila je markija. Da ... In njena duša je bila že tako dobro osvojena, da se v nji ni pojavilo niti kako presenečenje, niti kak odpor ... Tuđi sama ga je ljubila. O, kako sreč-na, kako ponosna je bila ob tej misli. Prebogata naj je zanj! Srce se je kr-č|To deklici. Pri njegovem franco-skem značaju se utegne markija po-lastiti i aka pretirana rahločutnost in rajši odpotuje v Afriko, kakor da jo zaprosi v zakon. »Ne pustite, da odpotuje,« je rekla gospa de Blanzac; »smrtno bi vam bilo žal, tako, da uregnete ostati stara devica.« Tedaj Me se Annie hipoma prikazali pred ečmi njeni teti Villars. »Bo?, me ob-varuj take usode!« si je rekla. Toda, kako naj ga zadrži? Sama se mu vendsr ne more ponuditi. Ah, dovesti Amerikanca do zaželjenega cilja,bila bi ji igrača, teda njega! Končno, po-skusiti bode treba • • • Zarcs čudno nakliučje bi bilo. če bi pcročila po-tomca gospoda de Blonav, katerega slika je napravila nanjo tako mego-čen vtis. Ćelo v romanu bi se taka prigodba zdela neverjetna. Samo v Evropi se more kaj tako izvanredne- ga zgoditi__Hudoben nasmeh je za- igral okoli ustnic gospodične Villars. Klara, ki si je domišljevala, da go-spod d' Arguilhon ljubi vojvodinjo in ki je tako vestno nadzirala grofa de Challans! ... Za hip se je spornniia Franka in ta spomin jo je spravil v nekako zadrego. Ubogi Frank! Kako bo žaloval! Seveda bo prepričan, da se je vjela v eno tistih glasovitih pasti za bogate neveste. Ponosno je dvignila glavo. Past! Gospod d' Anguilhon ni niti intrigant niti sre-Čolovec! Ni ga v faubourgu Saint-Germain odličnejšega meža. iMirnim srcem je mogia v Aineriki pokazati tega moža - tujca. Kako jo bodo za-vidali zanj! . . . Naenkrat je Annie šinilo v glavo, da se vojvodinja morda ne bode menila za njeno prepoved in da markiju res »rnalo namigne«. Ta misel jo je močno vzneriiirjala. Slednjič si je dejala: »Naj se zgodi kar hoče, samo da ne odpotuje.« XVII. Trditev Kristijane, da se je gospodična Villars markiju zdela prebogata, ni bila nikaka izmišljotina. Ze nekaj dni je silila vanj. naj razkri-je Annie svojo Ijubezen. Cutil je tuđi sam, da mu ni treba drugega, kakor govoriti, pa se uresniči njegov sen; toda ponos, spodobnost in samoljub-nost so mu zapirali usta. Ne, ni si misli!, da mu bode tako mučno, spreje-ti bogastvo iz rok žene. Čut, da po-leg mlade Amerikanke vsled svojega uboštva ne bode prišel do jednake veliave, ga je globoko poniževal in misel. da ji mora, predno se poroci, pojasniti polom svoje hiše, je pekla njegovo samoljubje. Dogovor z gospo de Lene je občutii sedaj kot sramoto, ki je zastrupljevala njegovo zmagoslavno zavest. Kadar je srečal Annine oči polne zaupanja in obču-dovania, se ga je polastil neprijeten občutek in obžaloval je, da ni tišti brezhibni gentleman, za kakeršnega ga je ona imela. Vrhu tega je bil Jacques odličnega rodu, rodu, ki je ijubil nevarnost in slavo. Herojizem, lasten njegovi naravi, je od časa do časa živo zagorel. Dasi je dvoril gospodični Villars. tedaj vendar ni mo-gel popolnoma opustiti misli na na-meravano ekspedicijo. Ce je v časopisu naletel na besedo Afrika, je imel mučen občutek sramote in kesanja. Gnalo ga je, da se odpove Annie, da se poda v smrtno nevarnost, zavoju-je novih dežela domovini in pomnoži svojo dedščino s slavo. Vse te skuš-njave so bile sicer le mimoidoče, mo-tile so ga pa dovolj, da je odlašal prositi Annie za roko. Tedaj je Jacques zvedel o prihodu kapitana Richard v Pariz. Vračaje se iz BIu-ette, kjer je zaznal za poset gospo- dične Villars. pa je nasel doma spo-ročilo vojvodinje z nedvomnim po-veljem: kakor da mu Previdncst hc če zadati še zadnje šunke z ostroga-mi, da ga povede na pot, po kateri mu je bilo hoditi. Naslednii dan se Jacques ni po-kazal niti v Peauvillu niti v Trouvil-Iu. Obedoval je v Bluette in ćeli po-poldan prebil pri svoji materi. Povr-nil se je v Roches - Noires na večer, da se prcobleče za večerjo. okoli devete ure pa se je podal v vilo Chilhac s trdnim sklepom. da spregovori z gospodično Villars odločilno besedo. Annie, ki markija ćeli dan ni vi-dela, je bila prepričana, da priđe na večer. Pričakovala ga je s tresočo dušo tako, da je bila gluha za vse, kar se je govorilo v njeni blizini. Ko ga je zagledala, mu je njeno radosti utripljajoče srce pohitelo nasproti. Ni mogla ž njim govoriti, a pogunmo mu je zrla v oči. kakor da ga pozivlje, naj bere v njeni duši. Jacques je opazil njeno vznemirjenost in razu-mel, da je pripravljena poslušati ga. Nikdar se mu Annie še ni zdela tako ljubka, tako mlada. Imeia je obleko iz belega muselina, gosto na-gubančeno in s klekljanhni čipkami obrobljeno; okoli vitkega telesa je bil položen širok svilnat pas; njen vrat so krasili mali biseri in na prsi si je pripela šopek rož. Kakor vsak večer se je tuđi tedaj zbralo pri gospe Villars več so-sedov in prijateljev. Bilo je zelo vro- če, steklena vrata v salonu so bila široko odprta in čaj so servirali na verandi. Grof de Challans je ob gla-sovirju pel veselo pesem in Klara nm je obraćala note. Čez nekaj minut je marki brez; večjih težav odvedel gospodično Villars, zakaj oba sta postala jako spretna v malih manevrih, brez katerih bi se ne mogla videti na samem. Iz vile Chilhac se ni videlo do morja. Moral si iti na teraso, ka*ero je od parka ločila skupina dreves in brezovo grmičje. Do tja ste vodili nekoliko na vkreber dve stezi. Tu je Jacques nameraval razkriti Annie svojo Ijubezen. — Kako dobro je pogodila gospu de Blanzac, da vas je popeljala v Bluette, je pričel Jacques. da jo pripravi. Osvojili ste mojega strica; moja mati in teta pravite, da ste podobni gospe de Keradieujevi. To je priznanje, zakaj, zelo jo ljubite. — Vaša gospa mama je bila zelo Ijubezniva z menoj. Da sem vnaprej vedela, da jo srečam, bi se biia bala. — Bala? Zakaj, za boga? — Domišljevala sem sL da mora biti zelo ponosna in zelo stroga. — Pa vendar niste prišli, upam, do te sodbe po njenem sinu? — Pač, zakaj. vi ste za mlađega moža dokaj strogi in na avtoriteti vam je, pa ne ravno preveč. je odvr-nila Annie smeje. (Dalje priHodnjiC) S*:an 2. •SLOVENSKI NAROD*, dne 22. marca 1915. 65 stev. Proti zidom v Galiciji. tz Petrograda poročafo, da je izdal generalni gubernator Galicije, grof Bobrinski. dne 26. februarja to-le odredbo: Vsled ukazov vrhovnega povelj-rika armad na južno - zahodnji fronti, doloca vojaški gubernator Galicije z ozirom na vohunstvo Židov, ki se ie v zadnjem času razsirilo, na pod!a:ri točk 1- 2. in 3. zakona glede fcrajev. ki so proglašeni kot v vojne m stanju se nahajaječi. to - ie: 1. OseKim židovske narodnosti ie prepovedano. prestopiti gališke meie. 2. 2idom je prepovedano, poto-vati iz okrožja v okrežje. .?. Kdor 5e pregreši zoper te odredbe, tega zadene kazen do 3^ Franeosko «rtdr»o poročilo. Benin, 21. rr.arca. Franeosko uraćno rorečilo z dne 19. t. itl pcpol-dan se glasi: V Notre Darne će Lorette smo osvolfli $ovrazne jarke, ki vejejo od nas zasedeni erič z vas'o Ablain. V Ar£C":h smo napredovali med Bobnte in Foar f'c Par;s po fiiitem boju za kakih 100 m. \" gezdu pri Ccf;?fnvoy smo odbili preteklo noč nerr.Flri napad. V Erar^res srro osvojili vzhcdni dei pozicij. ki jih je držal sovražnik že od prejsrreza meseca. Tekom včerajšn]e?ra dne smo odbili dva napada, ponoći pa eden napad. Komunike, izdan ob II. uri pc-neči pravi: Dan Je potekel povečini precej rriirno. V dolini reke Aisne ži-vahen artiljerijski boj. V Champncrni ie izvršM sovražnik rred \-i^:no 196 liut rrn':^a^nd; bil pa je odbit. Imel ie velike :7£u^e. * S FRANCCSKHGA BOJI^Č\. Iz A'etza poro ča jo, da ie saski kral; včeraj dosrc! v Metz ter inspi-cira! tarnošrije sa^ke čete. V četrtek so pripluli ansrlcški !e-talci nad vežb-aHŠče pri Miilhausnu. Tarrosrje obrambre postaje so zače-le stre!jati ter fetaice prcgnale v smeri na AItkirch, kjcr so letalci metali več remb, ki pa nišo napravi'e nobenf škode. Glasom oficijalne^a an^leskeea zaznamka izgub z dne 14. marca 50 izdubili AnjrTc?i samo ta dan 54 čast-nikov mrtvh in 61 ranjenih, 4 čast-nike pogrešajo. V A rzorftt pc fr3nco5kcm poročHa. Stuttgsrt, 21. marca. (Kor. urad.) Poveljujcči general v Argonih ie izda! na vDrttenberške čete, ki se bo-jtijejo pri VanrueToisa proti franco-ski premoći tc-!e dnevno povel'e. Pcveri' som vam težko in va^no rn-lo^o. Za seboj imate več vročih bo?-nih dni, v katerili je marsikateri vojak žrtvoval najvi^jemu voinernu ro-spodu in domovini vse. Jutri ali pom-traišnjem bodete zopet Tahko pokazali svoj neustrašeni pogum. Vem» kaj se pravi po več ur vztrajati v najhufšem artiilerijskem ogn?u, toda kri vaš:h tovarišev ni bila prelita za-stonj. V bo.'ih od 28, februarja do da-nes, 6. marca je vaš odpor in proti-napad. pcdpiran od artiljerije, uničil moč sedmih sovražnih polkov, ki so, kakor trde vjetniki. za nadaljne napade nesposobni. Hvalo in nopolno priznanje sem dolžan vašemu delti. Bitka v Champacni« Berolin, 20. marca, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V tujini se raz-širja s franeoske strani poročilo, da v Dozimski bitki v Cbampasni ni šio za kak poskus prezreti fronio, ampak Ie za to, da se rarbremene Rusi. S tem so Rusi skušali seveda zakriti ne-uspeh in metati istočasno zavezniku peska v oči. Dalje je jasno, da boji, ki so se prieeli v Champagni dne 16. iebruarja* nišo mogli razbremeniti ruskih ceu ki so bile tega dne že ob-koljene v Mazurskih gozdih. Tuđi so prišla Nerncem v roke povelja, ki Če-tam direktno zapovedujejo. da naj poizkusijo pre-Jreti fronto. Angleški višji poveljnik ceni. kakor se poroča iz Kristianije in Bukarežta. izgube Nemcev na 18.000 mož. To število je seveda trirat večje od pra\ ega števi-!a celokupnih izgub. Angleške izdube pri New ChapcIIe. Gccteborg, 20. marca. (Kor. ur.) Maaški korespondent ^liandels Tind^ poroča, da so bile angleške izgube v bojih zi Neuve Chapelle izredno ^•e-like. Stevilo ranjenih, mrtvih in po-greianih oficirjev znaša 194. Skupne izgube Angiežev znaša'o okoli 12.000 mož. En vlak z ranjenci je odšel v Ca'ais in Boulogne. Boj ie bil naihui-ši, kar so jih imeli Argieži. Najnrci se je priče! boj za vas, kjer so Ncmci trdovratno branili hišo za hi*o. V mnogih hi?ah so bile rostavljcre strojne puške, ki so pokosile na sto in sto Angle.fev. Vzrok, da so Nemci končno odnehali, je bil v tem, da je več-dnevni boj onemogoči! dovoz, tako da je zmanikalo municije. Irgube angJesliega letaistva. •^Dailv Ne^'s- poročajo. da je bilo od početka vojne ubitih 72 angle-skih letalcev in 110 letal uničenih. Nemški zrakoplov nad Dea'om. Deal, 21. marca 1915. (Kor. urad.) Reuterev urad. Neki nemški zrako-plovec je včrraj priplul nad mesto ter vrgel več bomb na ladi;e, ki so bile v pristanišču. Vse bombe so padle v vodo, ne da bi povzroči!e škode. Zrakoplovec, ki ie lete! precej visoka, i> pr\šc\ najbrž \z vzhodne smeri. Pstruljski čoln je odclsl tri strcle, na kar se je zrakoplovac dvijznil ter iz-^nil v oblakih. Po1 ure na to se ie dvi$m:lo več anpleških zrakoplovov, da pc;^čejo zrakoplovca. Še vedno ga zasledujejo, P.chon -resoja poJoža1 pesimjs^čno, Iz Pariza se poroča: Pichon nanovo ?'ari v .Petit Joumaln* pred prehranim optimizmom. Vsi dogodki, ki jih je lahko tolmačiti kof znamenje končne^TH uspeha zaveznikov, nišo tra;neera usoeha. Prizadevanja za razrešitev vojnih nalo£ bodo tuđi še na^alie zafttevala velike in mnogobrojne žrtve. Ljudstva, ki šteje 70 milronov prebivalcev, ni mogoče na-rnkrat uničiti. Do sedaj še nić ne kaže, da bi bila Nemčija oslabljena. 7ato jr pričakovati še knavih operacij. Tuđi d'plomatična presenetenja nišo izklučena. K*ko se Je rotopifa »Dresden«. -Oai'y Chronicle« poroča iz Ne?1 Yorka: Poveljnik angleške kri-žarke T-Orama-' poroča: -vDresden* so opazili 12 rm'Jj pred Juan Fernan-dezom. Parniki 3>GIasj?ow^, »Kent^-in »Drama« so pričeH lov na T-Dres-f*en^. 'Glas^ou-.- je oddala več stre-Iov predno je ^DresdenOrame« pravi, da se »Presden* ni potopila v čil-skih teritorijalnih vodah. Wolffov urad poroča, da je bita ^Dresden- zaradi havarije strojev zasidrana v zalivu Kimberlev kakih 400 m in od obali in dani imela premo-ea, ko so ]o napadle an^leške kri-žarke iz razdalje 3000 do 3500 m. ^Dresden^ je od?ovarja!a, poveljnik, je protestira! proti kršenju nevtral-nih voda, nakar je poveljnik angle-§kih ladij dobil odgovor, da ima povelje uničiti ladjo. kadar in kjer jo zaloti in da bo vse drugo uredila diplomacija- Ker je poveljnik videl. da je vsak odpor nemogoč, je sam raz-strelil ladjo. Nemci so imeli 3 mrtve, 8 težko in 7 lahko ranjenih. Nekaj ko-sov angleških granat je poškodovalo neko čilsko trgovsko ladjo. Posadko so odpeljali v Valparaiso in }o bodo v Čili internirali. Konec sUvke na Anglesitem. Kodanj, 21. marca. (Kor. urad.) »Berlinske Tidende« poročajo iz Londona: Po dvodnevnih pogajanjih med voditelji angleških strokovnih društev in zastouniki raznih min^tr- stev 5e je dosege! sporazum, ki iz-ključuie popolno prenehanje z delom med vojno. Voditelji strokovnih dru-stev so prevzeli nalogo priporečati delavcem, da na noben način ne prič-nn med vojno stavkatu marveč da poravnaio vse diference. ki so nastale vsled mezdnih in delavskih vprašanj mirnim potom pred razso-diščem. To ra?sodišče mora obsega-ti enako število /nstopnikov deloda-ialcev in delavcev. Obenem naj se ustanovi posebni komite za vodstvo produkcije v od vlade prevzetih obratih. Ta sporazum ie podpi^an od LIoyd Geor^esa. trf,ovin.c,kc?:a ministra Runcimana in voditelja delavcev Hendersona. V kratkem bodo sledila sedaj pokajanja z delodajnlci. Proti vosni na Angleškera. London, 21. marca. (Kr.r. urad.) 'Times^ poročaio. da se ie razsirinl po Londonu in Oiasgo\vij neki list. v katerem r>e svare mKndi liudjc, da naj ne vr-tnpajo v vojsko. Obiasti so iz-iavile, da vedo o cksLstenci tei^a lista že od ianuarja 1914. ker je bilo 25.000 eksemplarov tega lista pokupiienega od lige industrijskih delavcev. Priie-li so neke^a Valentina Frcita^a, haje Nemca. ki ic te liste tiska!. Govori se tudi.ća ic Freitag tiska! tndi druge re-volucijonarne spise. * DELO NEM^K!?! PODMORSKIH CGLNOV. London, 19. marca. fKcr. urad.) Kakor poroča • Pre^sassociated--. je bii parnik *-Fins:al ob izlivu reke Cuvert. ob obrežju North - Cumner-land, torpediran. Parnik se je potopil tekem dveh minut. Eden izmed preostalih je pripovedovaf, da je bilo ko-n-iaj dovolj časa, da se je moglo resiti nekaj ljudi v čolne: drugi so po-skakali v morje in so jih resili njiiio-vi nvariši. Iz istega vira se poroča, da je parnik - Atiant- zjurraj pet mili cd otoka Inisturk zapaz«l periskop nekega podmerskega čolna. ki je oči-vidno zasiedoval ladjo. toda hitrost parnika ni bila niti polovico tako velika, kaker hitrost podmorskoga col-na, ki se je kmaiu prik.-izal in pričcl streljari na parnik. Ko je kapitan uvi-del, da ni nobenega izgleda na reši-tev. je ukaza] posadki. da naj se resi v čolne. Kmalii nato je vAtlanta* zgorela, nakar se je podmorski čoln oddaljil v jugozapadni smeri. London, 19. marca- Angleska parr:ka ^Blre;acker in ->Hindfcrd* sta bila na višin; pri Beachy Head torpedirana. ^Hindford • je m::\o po-skodovan in je mogla doseči Gravcs-cad. - B^oejacket • se ie se mogla držati nad vodo. Pcsadki sta rešeni raz'm enega moža parnika ?>Hind-iord--. London, 20. tnarca. (Kor. urad.) Torped:rani parnik -Bloejacket-r sku^a dospeti v Southainpton. Spred-nji del Iadje je poln veće. Lordon* 19. rnarca, (Kor. urad.) Iz Nc\vhavena poročajo o potoplje-Tiem parniku -Glenartnev -: Parnik, ki je vozi! riž delrma za London, de-loma za Liverpool. je bil včernj ob 10. uri 45 minut približno 10 rnilj cd Beachvja torpediran brez prejšnjega posvarila. Posadka je sagledala podvodni čoln še:e tedaj. ko se je že na-hajala v čolnih. Videla je, dako se je parnik pol ure potem. ko je bil za-det, potopil. London, 20. marca. (Kor. urad.) •vDailv MaiT^ pišejo: Parnik -Cclche-ster^ je bil na potu iz Rotterdama v Har\vich v ćru>ro zasledovan od ne-kejra neirške^a pedm^rskegn čolna. Ker je b;!a med pomiki v Rotter-drjn razširjena vest. da prezi vU 28^ na parrrK, so posebno pazili, ko so zapustili Noek van Holiond. Dve uri Dozne^e so zagledali podmorski čo!n, ki je ravno preiskavn! n?ki holandski parnik. Karitan vCo!chestra^ je takoj iznremenM kurs proti hohndski obali, rakar je rodmorski čcln izpreme-nil kurs ter po kratkem zasledovcnju izgini!. London, 20. marca. (Kor. urad.) Angleški parnik --Glenclunj" •, na po-tn iz Calcutte v Pundee, se je potopil včeraj v bl'žini Deala. Posadka pri-noveduje. da ie vidrin, kako je bil pri Reachv Headn včcrai zjutraj potopljen neki parnik od nekega nemškega podmorskega čolna. 1 udi »Glenciu-ny« je podmorski Čoln zasledoval, parnik pa mu je ušel. London, 21. marca. (Kor. urad.) Kapitan Bell ladie »Thordia«. ki j*e trdtl, da je dne 28. februarja potopil neki podmorski čoln. je bil imenovan za poročTvka mornariške rezerve in je bil odlikovan. London, 19. marca. (Kor. urad.) Iz New Hawena poročajo o potoplje-nem parniku »Genartnev«: Parnik. natovorjen z rižem. ie bil določen de-loma za London, deloma za Liver-pool. Torpedo ga je zadel včeraj ob tri četrt na 10. kakih 10 rnilj od Beachvja. Posadka je opazila podmor-sko ladjo še!e. ko je že bila v čolnih. Pot ure kasneje, ko je bil parnik za-dcL se ie ho'odlL Pogr^ane angleške Iadje- London, 19. marca. (Kor. urad.) Glasom porocila adniiralitete se označujeio tc-lc ungleškc ladje koi izgubljene: * Iiorro\vdale^ 1093 ton, odplula je 21. zanuarja iz Cardiffa v Granvillc. ^Engelhorn* 2459 ton. od~ nlula je 26. av^jsta z -cCrnenoTii \c Vaiparaisa v ralmontli, ■ .Momblanci'r .-027 ton. odpl'jla je 25. februaria iz Hulla v Tvne in • Diplomat«, pogre-šona od 15. februarja. Anisterdam, 21. mareći. (Kor„ nrad.) F^o poročirili listov je brzojavu kapitan fcolandskega parnika. • Zaanstrooni svoji direkciji, da ie v Scverncm inonu nsta\*:la parnik neka ncmška vcjna ladja in ga prepelja-la v Zeebriigge, kirr so parnik pre-iskali. Parnik Zaanstrocm . ki je Iasr neke Ijolandske paroplo\T;e družbe, je irnel na krovu jajca in druge tovore. nanieniene v London. Letalec proti psrnilvtr. Lcndos. 19. marca. (Kor. urad.) Glasom nekega porocila je hi! obrež-ni parnik ^Blonde*- neki interniran nemški parnik. ki gra ie prevzela an-gležka vlada. Kapadlo ga je v pone-deijek zjutraj kske tri milje od North Fcrelanda neko nemsko letalo. Kakor izjaviijt dru^i oficir, se je pojavilo letalo kake po! milje pred par nikom in krožilo okoli 500 ineirov nad ladio. Kapitan je ladio neniudonia obrnil, na kar je vseh pet bomb padlo v mor-je in tuđi famkai eksplodiralo. • * V Dc'o nem^kega podinor^kega čolna »U 29*. \z Ainsterdairia poročajo: An-gieško časopisje se bavi iako intenzivno z podmorskim čolnoin "-U 29 -, k: je potopil mno?o angleških trgov-skih ladij. Vsi listi prinasajo podrobnosti, ki iih pripoveđujejo resenci po-topljcnih narnikov. ^Dailv Maiipehe pri veiikem polotoku med Bristolom in angleskinii kanali, ravno na južnem koncu Angliie. V kanalu se je pojavi! v četrtek zjutraj in je ob 7. zjutraj potopi! prvo bdio, neko drugo ladio popoldne pri rtu Start Point in najbrže zvečer isteka dne Še eno ladjo ponoinoina i«a koiicu poloioka. Cc!o noč Je prežal nato podmorski čoln na istem mestu in drugo jutro, v petek je potopil zonet tri ladie pri otokih Scillv. Podmorski čoln je vsaivo ladio ustavii. samo ladjo ■ Florazan- je potopil, ne da bi io bil nreje ustaviL Nasproti posadkam ladij so bili nemški »pirati- vljudni. Kapitan podmorskega čolna je ponudil Angležem cigare in vino in je za nekega mornar-ja, ki je padel v rnorje. dal tuđi suho obleko. Razven teh šestih ladij ie podmorski čoln ^U 29.' potopil v so-boto še dve ladji nri Northumberlan-du in pri South Kocku v Iskem kanalu. Posarnezvia porocila listov po-udarjajo še sledeče: Kapitan kardif-skega parnika -Adenv/en-- pripove-duje. da se je nasproti njemu izjavi! kapitan podmorskega čolna. da želi. da se rt£i vse moštvo parnika. Dal mu je tuđi zavoj cigar in ga vprašaL, če hoče iineti moštvo tuđi kaj jesti. Rešilne čolne z anglcskim moštvoin je podmorski čoln zavlekel nato k obali. V celem je bilo izkrcanih v petek 95 mož posaclke treh parnikov. Niti en mož posadke angleških parnikov ni utonil. v'Plymouir! Eveniug flerald* poudarja. da govore angleški mor-narii o kapitanu nemškega podmorskega čolna zelo spostljivo. Kapitan parnika - Headland■■■- je s svojega parnika iotografiral podmorski čoln. -Pailv Mail-* priobčuje to sliko s pri-pomno, da je kaki dve minuti po-zneje. ko je kapitan fotografira! podmorski čoln. zadel ladjo sovražni torpedo. Kapitan VV'illiams parnika *Indian Cittv^- izjavlja po raznih li-stih. da se ie nasproti njemu obna-šal kapitan podmorskega čolna kot gentleman. -Indian Cithv« je bil popolnoma nov paruik, ki je bil na svoji prvi vožnji. — Ko je kapitan parnika • Andalusian * zapuščal svojo ladfo, mu je spodrsnilo, padel je in si je zlomil eno rebro. Na krovu podmorskega čolna so ga nemški mornar ii obvezali. m m • ANGLEŠKO - FKANCOSKA BLOKADA NEMCUE. W shington, 20. marca. (Kor. urad.) Angleži so zasegli amerikanski parnik „Maracas", ki je vozil mesne konzerve v Kodanj. Pričakovati je for-melnega protesta Zedinjenih držav. Milan, 20. marca. (Kor. urad.) „Corriere della sera" poroča, da je bila ladja „Geheland", ki je vozila živila za Nemčijo, pri Shetlanskih otokih za-sežena. Tovor so izkrcali. fc-5. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 22. marci 1915. Stran 3« Amerika in blokade. London, 19. marca. (Kor. urad.) Reutcrjev urad izve iz New-Yorka: Gotovo je, da bo vlada oporekala proti novi angleški odredbi proti nemški trgovini. London, 20. marca. (Kor. urad.) Poročila iz Amerike o izvozni prepo-vedi vojnega materijala vojskujočim se državam, nišo resnična. Sprejel pa se je zakon, ki prcpoveduje izvoz pre-moga in drugih predmetov iz amerikanskih pristanišč v parnikih vojsku-jočih se držav. Berolin, 20. marca. Ameriški veleposlanik je baje sporočii francoski vladi, da bodo ameriške družbe vzdrževale svoj promet z Nemcijo, dokler blokada ne bo efektivna. Washingtonl 21. marca 1915. (Kor. urad.) Kabinet se je posvetoval o noti, ki se naj posije Anpliji. Proti nekaterim določilom angleške note o povračilu se bo protestiralo, glede drugih določil se bodo zahtevala na-daljna pojasnila. Vplenjen nemčki parnik. Teuerifa, 19. marca. Poročilo 'Agence Havas pravi, da je bil nemški parnik za premoć ->.V*aceđoni'a■--, ki je pred nekoliko dnevi pobesnil iz pristanišna Las Palma?, na visini Ma-deire zajet od angleškega transport-nega parnika »Calgatain«. * DRLGO NEMŠKO VOJNO POSO-JILO JE DOSEGLO DEVETO MILIJARDO. Berlin, 21. marca. (Kor. urad.) Wclffov urad javlja: Do danes je bilo podpisanlh 9 milijard vojnega po-sojila. Iz cemskega državnega zbora. Nemški parlament je v soboto razpravljal povodom proračunske debate tuđi o vprasarju cenzure in o društvenem in zborovainem pravu. Prvi je govor ii naprednjak Hausmann, ki je izrekel zahvaio in priznanje nemškemu časopisju za patrijotsko zadržanie. Nato je govorii socijalni demokrat Ledebour, ki je razpravlja! o izjemnih zakonih in o je/ikovnem paragrafu društvenega zakona. V svojem srovoru je ljuto napade! voja-iko upravo, češ, da germanizira franeoske okraje, vsled česar je razumljivo, ča prebivale! v Alzaciji in Lotaringiji hrepere vo franeoskem gospodstvu. (Velik nemir v ćeli zbornici.) Ledebour je nadalje vai: Fodni-suicm vse, kar se je doslcj izrcklo v pohvalo naših hrabrih čet in njih po-veljnikcv, toda armadno vodstvo se v svojih političnih činili ne rahaja na visini. Jaz sem se zgražal vzpričo napovedi, da bodo za vsako vas, ki jo zažgo Rusi. vpepeljene tri ruske vaši. (Socijalno - demokratski posla-nec Liebknecht: Barbarstvo! Ogorčeni klici: Nezaslisno! Izdajstvo! Ne dovoljujemc, da bi se tako napadalo vrhovno armadno vodstvo!) Pođcrcdsednik Dove je pokli-caf Lie^knechta k redu. — Pcslanec Ledebour: Taksne odredbe zade-neio prebivalstvo, s čegar zavezni-Štvom moramo računati. — Podpred-sednik Dove: Kritika armadne uprave je nedopustna. (Silen vihar v zbornici. Poslanci kličejo: Mt! Naj konca!) — Ledebour: Nemška politika mora nastopiti taka pota, da bodo narodi zrli v Nernčiji zavetišče in zaščito svoje svobode. To se mi zdi potrebno, da poudcinam kot socijalni demokrat in nemški patriot. (Viharna veselost in smeh.) To sem storil v interesu svoje ljubljene nem-ške domovine, v interesu Evrope. (Živahni ugovori, nemir, poslanci kličejo: Fej!) Državni tajnik dr. D e I b r ii c k je izjavil. da bi odgovor na Lede-bourjev govor ne odgovarjal seda-njemu položaju. Nato so govorniki vseh strank z ogorčenjem zavračaii Ledebourjeva izvaiania. V imenu socijalno - demokratske stranke je izjavil poslanec Scheidemann: Poslance Ledebour je imel samo to naročilo, da govori o jezikovnem paragrafu. Kar je preko tega govorii, je izjavil za svojo osebo in za to je sam odgovo-ren. (Živahno pritrjevanje.) Danski poslanec Hauscn je zahteval odpravo iziemnih zakonov proti nenemškemu prebivalstvu. Poljak Sevda je izrazi! svoje prepričanje, da bo vlada izpremenila proti Poljakom nanerjeni političen sistem. Tekom debate je socijalni demokrat Scheidemann znova izjavil, da Ledebour ni kritiziral Hindcn-burga, marveč se o njem jako pohvalno izrazil. Socijalni demokratje zavračajo najodločneje vsak, proti nemški armadi naperjeno očitanje barbarstva in naj to očitanje izreče kdorkolL Nato je državni tajnik dr. U e 11-ferich naznanil, da je državno po-sojilo prekoračilo sedmo milijardo. Proračun je bil sprejet z vseuii gia>ovi proti cnetnu. Proti je glaso-val socijalni demokrat Liebknecht. Zasedanje je bilo nato odgođeno do 1S. maja. • * • Podtikanja ainenškemu podkonzulu v Serolinu. Berolin, IM. marca. (Kor. urad.) Ntnvork Tribune< je podtaknila aineriškemu podkonzuln v Berolinu izjavo, da se nahaja Nemčija pred lakoto.Nato je podkonzul,ki se je boje tako izrazil, posla! listu »Vossische Zeitung> pismo, kjcr pravi: *S tem bocem javno dokumentirati, da navedena izjava ni bila nikdar niti pismeno, niti usfintno podana v tuknjšivem generainem konzulatu in da je čisto navadna izmišljotina, kajti vsakdo, ki je tekom zadnjih šestih mesecev živel y Nemeiji, more reci, da bi bila taka izjava smešna. S spostovanjem, ameriški podkoriziil Louis C. Drey-fus.« — Ameriški generalni konzul v Berlinu, mister Ley, je naprosil Wolffov ur^d, da naj se ta podkon-zulova izjava objavi in razsiri javno in pristavi, da more on na pndlagi lastne izkušnje pričati le o nasnrot-nem, kar polaga »Tribuna« podkon-zulu v usta. NAPAD NA ĐARDANELE. — VE-LIKE IZGUBE ZAVEZNI?KEGA BRODOVJA. — NOVE ANGLE^KE IN FRANCOSKE LADJE NA POTU. TRI OKLOPMCE POTOPLJENE V DARDANELAH. Lcndon, 21. m^rca.. (Kor. urad.) Admiraflteta iavfia, da so se v Dar-danelah vsied min potopile anaieške oklopnici »lrresistible;< in »Ocean« ter franco^ka okioprr;;a ->3oavet«. Cloveške izgube na angioški strani n:fo velike, pač pa je poglnila skoro vsa po^cdka oklcpnicc »Bouvet^. Turska oficijalna poročila. Csrigrad, 20. marca. (Kor. ur.) O dardanelski bitki v četrtek se se poroci: Angleški linijski ladji sta se potopili vsled ognja iz Darcianosa. [•ruga potopljena linijska ladja tipa Ven^r^a.nce- se je držala do mraka na vodi, nakar se je po.op;ta, potem ko se je biio moštvo večjidel resilo. \'eč opazovalcev je konstatiralo, da je bila linijska lađja >Queen Elisa-bethkih ladij, enega rušilca in eneea iskalca rnin. stoji na turski strani nasprot; poškodoT*anje 4 to-pov, od katerih je bil eden modem. Nobena druida baterija ni bila niti najmanj poškodovanc, četudi je so-vražnik dobro strcIjaL Pri nekem fortu n. pr., smo opazili da je bil 70-krat zadet, večinoma od >=cm granat »Ouecn Elisabeth--. Izdube na mo-štvu so na turski strani majhne; zna-sajo 21 mrtvih in 51 ranjenih, med njimi le malo težko ranjenih. Zgodo vinsko važno je, da je bila na potopljeni iranjo.-ki okiopnici vBauvet':, sklenjena svoječasno v Brestu franosko - ruska zveza. Dve kovinasti tabli pričata o ^ovorih car-ja Aleksandra III. in predsednika Sadi Carnota. Carigrad, 19. marca. (Kor. ur.) »Agcnce Milli- popravlja konec svojega dopolnilnega poročila o obstre-lievanju Dardanel v tem smislu, da Turki razven dveh zadetih nezase-denih vojasnic (ne okopov) in delov nekaterih strelskih jarkov, nišo imeli nobene nadaljne š!:ode. Carigrad, 20. marca. (Kor. ur.) - A^cnce Millu- poroča: Nas pornče-valec nam javlja, da se je nahaiala sovražna okiopnica, ki je bila poško-dovar«a in odvedena proti Tenedu, s sprednjim delom pod vodo. Bila je to neka franeoska okiopnica. Moštvo so resile druge ladje. Carigrad, 20. marca. (Kor. ur.) Kakor poročajo listi, se ie druga franeoska križarka, ki je bila dne 18. marca tekom boja poškodovana, ob obrežju otoka Tcncđci potopila. Po- sadko so resile druge ladje. • • :vBouvet« ie žrtev turskih boinb, ne pa min. Carigrad, 20. marca. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Nedvomljivo snio konstatirali, da ie bi! »Bouvet« pred uničeniem zadet od dveh bomb velikei;a kalibra. Pet naših granat je doseglo ?>0ueen Eiisabeth«, štiri pa so dosegle oklopnico »Inflexible'Qaulois pa ie postala nesposobna za boj. Posadko »Bouveta« so deloma resili. Operacije se nada-Ijujejo. London, 19. marca. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča, da sta angleški bojni ladji »Irresistihile« in Ozean«, kakor tuđi franenska vojna ladja »Bouvet-- zadelc v Dardan:!ah na mine in .se potopile. Izgube na mo-stvu pri Anpležih nišo težkc, pač pa se je potopila skoro vsa posadka :. Bou veta•■•:. Pariz, 20. marca. (Kor. urad.) Uradno. Med operacijanii v Darda-nelah dne 18. marca, so morale združene pomorske vojne sile prestati hud sovražni ogenj. Vojne ladje so v morski ožini zadele na plavajoče mine. Franeoske in an^ieske okiopne križarke so moćno ubstreljevale utrdbe Mili Bahr, Čanak Kalesi in Darclanos ter rt Kefes. Tekom vrocega dne dosežene uspehe smo plaćali z občtitljivimi iz-^ubami. :>Bouvet« se je potopila vsled eksplozije mine, medtem ko se je morala »Gauloisv vsled od močne-gn sovrafnega ognja zadobljenih po-i>kodb takoj odstraniti iz bojne crte. Tuđi an^leško brodovlje je trpc-lo. Izgubljeni sta vsled min dve iran-coski okiopnici. Te izgube ne bodo ovirale pote-ka operacij. Takoj ko se je doznalo o nesreči -Bouveta . je brzojavi! mi-nister mornarice »Henrvju IV.*, ki se je nahajal ob sirski obali, da naj se poda nadomestovat ladjo :>Bouvet«. Glede usode posadke Bouve-ta«, dosedaj se ni poroci!. Gotove vesti potrjujejo trditev, da je del mo-štva rešen, a ne ve se su koliko. London, 20. marca. (Kor. urad.) Admiral;teta objavlja sledeče poročilo: Tekom zadnjih 10 dni smo neprestano nadaljevali z odstranieva-nieni min; predvčerajšnjim pa se ie pričel splošen napad angleškega in franeoskega brodovia na utrdbe v morskih ožinah. -Oucen Elisabeth^, •>Inflexible<, Agamamnon^ in >>Lord Nelson« so obstreljevali ob 10. uri 45 minut utrdbe Kilid Bahr in Čanak, dočim sta »Triuniplv- in »Prince Ge-orge<-- obstreljevala baterije Darda-nos. Havbice obrežnih topov so otvorile na ladje trdit ogenj. Ob 1. uri 22 minut je odplulo frr.ncosko brodovje. obstoječe iz lađi j >Suffren<-. -Gaulois<, -Charle-lnagne- in ^Bouveu v Dardanele in je napatio utrdbe iz kratke razdalje. Forta Kilid Bahr in Manazigia sta cdgovarjala krepko; njun ogenj so udušili repovi ladij, k: so bile tekom boja veckrat zadete. Ob 2. popoldnc so vse utrdbe ustavile ogenj. Ladji Arengeance* in »Maiestic? sta se približali, da za-menjata vojne ladje v ožini. Ko je franeosko brodovje plulo \z ožine, je okiopnica »Bouvet- zadela na neko plavajočo mino in se potopila v treh minutah. 650 metrov od vaši Arenkej. Ob pol 3. popoldne so ladje obnovile napad na forte, dočim so sli istočasno na delo iskalci in uničeval-ci min. >-lrresistiblc« je zapustila, tcžko nagnjena, ob 4. uri 09 minut bojno crto. Ob 5. se je ladja potopila, najbrže vsled tega, ker je morda zadela na kako mino. 3>Ocean« je ob 6. uri 5 minut isto-tako zadel na mino. Obe ladji sta se potopili. Vse mostvo je bilo ob srdi-tem osnju rešeno. »Gaulois • je bil vsled topovske-ga ognja poskodovan. »Inflexible« je bil na snrednjem delu zadet od težke granate. Ladjo bo treba popraviti. Izgube vojnih ladij so nastale vsled tega, ker so mine vsled moT-skega toka zašle v že izčiščeni del ožine. Ta nevarnost zahteva posebne odredbe. Pri »Bouvetu^ je nastala eksplozija najbrže v notranjosti ladje. Vojni ladji ^>0ueen« in »Impla-cable -, ki sta odpluli že pred temi operacijami iz Angleškega, da nado-mestita izgubljene ladje, morata kmalu prispeti in bosta spopolnili ta* mošnje brodovje na prejsnje stanje. London, 21. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Tenedosa dne 19. marca: Šest oklopnic je vplu-lo v Dardanele. Slabo vreme pa je onemogočilo zopetne energične operacije. Skoro ćela posadka »Bouveta« je utonila. Pariz, 21. marca. (Kor. ur.) Šte-vilo rešenih oklopnice »Bouvet zna-ša baje 64. Ostale ladje divizije so imele le prav lahke izgube. (Posadka na »Bouvetu« je štela 614 mož.) Novo angleško brodovje na potu pred Dardanele. Berlin, 20. marca. »Dailv Chro-nicle« javlja \z Iibraltara: Semkaj je prispelo novo angleško bredovje se-stoječe iz 4 križark, ki se nahajajo na potu pred Dardanele. Pričakuje se, da prispe iz Anglije še več vojnih ladij, ki bodo zamenjale one, katere so Turki poškodovali. Pariz, 21. marca. (Kor. uud.) »Temps- poroča: Vojna križarka »Indomitable« je došlu v Egejsko morje. i ., - - * Urrjevanje Carigrada. Solun, -?r'. marca. Oficiiozni £r-ški lest Empros^ javlja: Turki utr-jujejo vse v Carigrad vodečc ceste z velikanskimi okopi in artiljerijo. Mesto samo je obdano od okopov, napravljene so nove utrdbe. na maloazijski strani so zgrajeni forti. Na »Otoku prinčev-;' je koncentriranih 60.000 mož, ki bodo branili glavno mesto. v • ft Operacije proti Smirni ustavijene. Franeoska -Agence Havas<- javlja: Na maloazijski cbali (proti Smirni) so operaciji ustavijene. Turki do-pravljajo med tem svoje utrdbe. Ob Dardanelah in ob Marmar-skem morju je zbranih 1SO.O00 mož turskih čet. Na višjnah pred Carigradom so nameščene močne baterije. • m '• Veselje v Carigradu. Carigrad, 19. marca. (Kor. urad.) Včerajšnji uspeh v Dardanelah je iz-zval po vsem mestu velikansko na-vdušenje. »Turan« naglaša pornen zmage in konstatira, da so rezultati prvega resnega poskusa, da bi se prodrlo skozi Dardanele, dokazali, da bi moral sovražnik, ako bi hotel pro-dreti skozi morsko ožino, žrtvovati polovico svojih ladij, kar bi pomenilo zanj hud udarec. Posebni poročevalec ^Agence Milli - poroča, da so pokazali voiaki pri včerajšnji obrambi izredno hrabrost in veliko vztrajnost. Carigrad, 19. marca. (Kor. urad.) Po današnjem selamliku je bil vojni minister Enver paša sprejet od sultana v avdijenci. Minister je poročal o izgubah sovražnega brodovja tekom včerajšnjega bombardiranja Dardanel. Sultan je izrazil svoje veliko zadovoljstvo. Carigrad je v zastavah. Vtisk na AngleškerrL London, 21. marca. (Kor. urad.) ^Morningpost« piše v uvodniku o bo-jih v Dardanelah: Mi si ne smemo zamolčati, da so Turki zadali združe-nemu brodovju težak udarec. Uniče-ne tri vojne ladje so bile. čeprav ne najmodernejše konstrukcije, vendar-le mogoene in dragocene. Optimizem na Angleškem. London, 21. marca. (Kor. urad.) Angleško časopisje ni osupnjeno vsled izgub v Dardanelah. ker nišo bile nepričakovane in ker se je tuđi uvidelo, da se ne more forsirati moč-no utrjene morske ožine, kakor so Dardanele, ne da bi se za to plačala visoka cena. Da se tega zavedajo, je že iz tega razvidno, da so odposlali linijski ladji »Queen Elisabeth« in »Implacable^ kot nadomesto za izgube, ki se bodo najbrže pripetile. — Skupno s franeosko vojno ladjo »Henrv Ouatre«. je dobilo angleško-franeosko brodovje zopet svojo prvotno moč. Po sodbi mornariških iz-vedencev, ne stoji v brzojavki admi-ralitete nič, iz česar bi se ne dalo sklepati na srečen končni rezultat. Ista priča, da so utrdbe močnejse. nego se je pričakovalo, * Boji v Kavkazu. Carigrad, 19. marca. (Kor. urad.) Agence »Milli« javlja iz Erzeruma: Rusi so peskusili včeraj napasti turske predstraže pri Morghul Borčka v Kavkazu, toda bili so odbiti. m m m Hartum oblegan. Berlinsi listi poročajo: Nad 60.000 mohamedancev različnih ple-men oblega od srede februarja Hartum. Gornji Egipt je od dolnjega po-polnoma odrezan. • . * K JAPONSKA IN KITAJSKA. Vesti o grozečem izbruhu kitaj-sko - japonske vojne se zde nekoliko pretirane. Med obema državama se vrše za enkrat še živahna pogajanja. Pariška poročila poročajo naravnost, da je japonski zunanji minister napo-vedal, da se bodo ta pogajanja zado-voljivo končala. London, 21. marca. (Kor. urad.) :>Manchester Guardian« je dobil od svojega poročevalca v Pekingu bese-dilo prvotnih zahtev Kitajske napram Japonski. Zadnja skupina vsebuje sledeče: Kitajska naj kupi več nego 50% svoje vojne municije od Japonske. Japonska bo na Kitajskem ustanovila arzenal pod skupnim vodstvom, ki bo kupoval japonski mate-rial ter imel v službi japonske tehnike. Policijo v gotovih delib Kitajsks naj skupno upravljat;; Japonska in Kitajska. Kitajska naj na teli mestih nastavi mnogo Japoncev. Da bodo organizirali in reformirali kitajsko policijo. Japonci naj se nastavijo kot svetovalci za politične, financielne in vojaške zadevc. Japon>ki podaniki naj imaju pravico, delr.ti na Kitaj--skem propagando za budizcin. Ja-ponci na] imaio pravico, biti posest-liiki zenilje v uotranji Kitajski, nadalje pravico, graditi bolnisnice. templje in sole. V provinci Fukien nai Japonci pravico, graditi zeieznice, lemplje in sole. V provinci Fukien naj iinaio Japonci pravico. ji'raJiti želez-nice, pristanisča ter imeti rudokope. Če bi bil tui kapital potreben, tedaj naj priđe Japonska v prvi vrsti vpo-štev. Japonska nai ima pravico, zvezati Vučang s Kiukian^om in Nan-čangom z železnico ter zgraditi že-leznieo med Nančangom in Čančou-foin. kakor tuđi med Nancangom in Hangčovom. List pripominja k teinu: Vsakdo. ki opazuje ta prečuden probranu ho takoj spoznal, kako daleč seže njegov cilj in kako resni so njegovi rezultati za Kitujsko, za britske in druge interese in kako neznosni njegovi pogoji z označenimi cilji angleško - japonske zveze. Splošni uči-nek bi bil ta, da bi prišla neodvisnost Kitajske resno v nevarnost in ceie province pod japonsko kuratelo. • * - Proti Japanski, i : • London, 21. inarca. (Kor. urad.) ^Morningpoiiti; poroča iz Sanghaja dne 19. t. m.: Včeraj se je vršilo z"bo-rovanie več tisoč Kitajcev. Sprejeut je bila resolucija, ki zahteva vojno proti Japonski, ker je boljše, unireti na boiisču, nego postati suženi Japonske. Policija tujske naselbine ie skušala zacetkoma preprečiti zboro-vanie. Ko pa je začela množica groziti, so zborovanie dovolili. Razdali so veliko število protijaponskih le-takov. Na cestnili vogalih je govorilo mnogo govornikov proti Japonski. Kakor se govori, sta se včeraj izkr-cala dva bataljona Japoncev v Tient-sinu. Italijansk! senat. Rim, 20. marca. (Kor. urad.) lta-lijanski senat je sprejel po kratki debati zakon o gospodarski in vojaški obrambi države z 145 proti 2 glaso-voma. * Garibaldl hoče svojo legijo reorganizirati. Milan, 21. marca. Garibaldi \z-iavlja. da bo svojo legijo, ki se nahaja v Avignonu, reorganiziral, m • * Koliko bo stala vojna? Pred člani »Roval statistical societv < v Londonu je govorii Edgar Crammond v torek o skupnih vojnih izdatkih, če bi trajala vojna do .*1. julija 1915. Izračunal je. da bo do tedaj stala vojna 9.147.900.000 fumov šterlingov ali 183 rnilijard mark. \z-datkov je izračunal za zaveznike na 4.870.900.000, za Avstro - Ogrsko in Nemcijo pa na 4277 inilijonov funtov. Na Belgijo bi odpadlo 526 in pol mi-lijona, na Rusijo 1400 inilijonov, na Franeosko 1686 miliionov. na Angleško 1258 miliionov, na Nemčiio 2775 milijonov in na Avstro - Ogrsko 1502 milijona funtov. Do teh številk prihaja z vpoštevanjem direktnih i/.-datkov držav, iz uničenia inietja in iz kapitalizirane vrednosti izgubljemli človeških življenj. Ker mu je manjkalo zanesliivih podatkov iz Japonske, Srbije in Turčije, za te države ni mo-gel postaviti računov. Tuđi ni mogel izračunati velikih izdatkov in izgnb nevtralnih držav. Glede Nemčije je prorokoval Crammond, da bo izgubila polovico svoje industrijalne produkcije, polovico izvoza, velik del obresti inozemskih kapitalov in letni denos svoje paroplovne in transportne službe. Seveda je prorokoval tuđi. da bodo Nemci že dofeo. predno bo žetev tega leta spravljena, umrli la-kote, kateri dokaz; le bil očitno na-men tega predavanja. Dnevne vesti. — Izbiranje v »etih 1873. do vštevši 1877. rojenih črnovojnikov se vrši dne: 6. aprila 1915. v Kočevju za sodni okraj Kočevje; 7. aprila v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče: 9. aprila v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; 11., 12. in 13. aprila v Rudoifovem za sodne okraje Rudolfovo. Trebnje in Zužemperk; 15. in 16. aprila v Kam-niku za sodna okraja Kamnik in Brdo: 18. in 19. aprila v Radovijici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora; 21. in 22. aprila v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; 23. aprila v Skofji Loki za sodni okraj Skof-ja Loka; 25. in 26. aprila v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanska okolica; 27« aprila na VrtinJki za sodni oferaj Stran 4 .SLOVENSKI NAKOD\ dne 22. marca 1915. bj. š;ev. Vrhnika; 29. ln 30. aprila v. Ljubljani za sodni okraj mesto Ljubljana; l. in 2. maja v Liti;i za sodni okraj Litija: 4. maja v Višnji gori z? sodni okraj Višnja gora; 23. ln 24, aprila v Kr-škem za sodna okraia Krško in Rate-če; 25. aprila v Kostanjevici za sodni okraj Koštanjevia; 26. aprila v Mo-kronogu za sodni okraj Mokronog; 6. in 7. aprila v Gorenjem Logatcu za sodne okraje Logatec, Cerknica in Lož; 8. in 9. aprila v Idriji za sodni okraj Idrija; 10., 11. in 12. aprila v Postcini za sodne okraje Postojna, Flirska Bistrica, Senožeče in Vipava, — Raport štacijskega poveljstva. Stacijsko roveljstvo naznanja, da se vrsi v svrho razglasitve važnih po-velj, dne 26. marca od 9. do 12. do-poldne za častnike. kadete in voja-ske uradnike štacijski raport. Kdor .se ne more javiti radi bclezni. naj se opraviči z vojaškim zdravrniškim spričevalom. — Konference zborničnega predsedništva. V petek se je vrši a zopet seja predsedništva našega dr-žavnega zbora. Razpravijalo se je zlasti o cenzuri. V soboto je poročal predsednik dr. Svlvester o rezultatih te konference min. predsedniku grofu Stiirgkhu. V bodoče se te prezidi-jalne seje ne bodo več skiicevale, ako ne bo za to kakega posebnega, miinega povoda. — Odlikovanje. Stotnik đomo-branskega polka št, 1. gosp. Anton K r e j č i, iz znane ljubljanske rodo-vine, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekorakijo. — Odlikovan pomorščak. Stanko Koderman, topničarski učitelj na Nj. Velič. ladji »\Vien«, je do-bil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, ker je s svojima 24 cm to-poma izvrstno streljal na 1600 me-trov visoko stoječo crnogorsko baterijo. — Odlikovanje. Z Dunaja poro-čaio: V tukajšnji rezervni bolnici št. f>. se je vršila v soboto slovesna dekoracija ognjičarja 7. art. polka Ivana Viranta. Virant je dobil srebrno kolajno I. razreda za izredno vcčkrat izkazano hrabrost. Odlikovani je doma iz 2alca. — Pogresa se Valentin Morel, pešec 17. pešpolka. I. maršbataijon, 2. kompanija, vojna pošta Št. 201. Pi-sal je zadnjikrat 25. avgusta z Dunaja na potu na severno bo-jišče v Galicije Njegovi tova-riši, kemur je o njemu kaj znano, se naprosijo, da speročijo proti povra-Čilu stroškov njegovim strirsem Ani in Antonu Morel, Buje, pošta Kosa-na, Kranjsko. — Pogreša se Jakob S u š t a r , žagar iz Zeleznikov. Sel je že začetkom vojne v Gaiicijo in je bil najpo-prej pri poljski tcpr.ičarski artil-erii;, od začetka novembra, ko je zadnje plsal, pa je bii pri rnunicijsktga kadra koloni 3.„ 1„ vejna pošta 71. Od iste-ga časa ni nobenega glasu več o njem. Ako ve kateri njegovih tovari-šev kaj o njem, prosim, da to proti povrnitvi stroškov naznani na naslov: Ivana Suštar v Zeleznikih. — Potresa se Franjo Kućel poljskega lovskc.ia baialjona št. 20, 2. kompanija, vojna pošta št. 73., ki ie kenec novembra odšel v Karpate in odtlej ni s'edu o njen:. Kdor kal ve, raj izvoli prijazno sporočiti to njegovi seprogi Marici Kućel, P. FranČići - Bregi, Istra. — Seznamek Izgub št. 143. z dne 17. t. m. izkazuje: dr. Mak«o A b r a m , rez. nadporočnik 97. peh. Dolka, doma iz Kobile glave, mrtev (25./11.—1./12. 1914), Josip Berce, rez. poročnik istega polka, ranjen (je, kakor znano umri na ranah), Rlkard R e i a k , rez. poročnik isteka polka, ranjen, Alojz Duje, kad. aspir. istega pclka, ranjen, Oton Kosser, rez. peročnik istega polka, ranjen; Ivan M a j c r, rez. kadet pri istem pc'ku ranjen; ćr. Jurij Pavline c, črnovoj. asist. zdravnik, ranjen; Fran R a d e j , k?.d. aspirant pri 97. nsh. polku, ranjen; dr. Fran Stele, rez. pranorščak pri 20. pehotnem pol-ku. v vietništvu v Marlinsku, v gu-berniji tomsk in Rikard S t e n t a , mćporcčnik pri 97. polku, Boljnc, mrtev (18.—31./10. 1914.) — Seznamek izgub St. 144. z dne 19. t. m. izkazuie: Ignnc Hoče-vsr, nadporočnik črnovojniškega polka št. IL, doma iz Kamnika, mnev n./ll.—10./12. 1914.) in dr. Fran Primšar, zdravnik pri pehotnem polku št. 89., doma iz Šušja pri Ko-čevju. mrtev. — V seznamku izgub št. 142. z dne 15. t. m. je naveden kot ranjen stotnik 27. peh. polka Leon D e 11 e 1 a. — Transport ranjencev. V soboto ob 1. popoldnc je dospcl v Ljublja-no transport 305 ranjencev severn«-ga bojišća večinoma Čehov; 18 Je bilo težko ranjenih. Oddanih je bilo 155 v belgijsko voiašnico, 150 pa v »Mla-ciiko«. Prevzel ie ranjence polkovni zdrovnik Z. dr. fierzman, prevez je oskrbelo z znano točnostjo in hitro« &i$ UiU)iian&to ga^ina ia z^iavaloa društvo pod vodstvom načelnika z. T u r k a. — Z bojišča na Ruskem smo prejeli sledecc pismo slov. železni-čarja: Dale«? od naše be!e Ljubljane na mr7lem severu. pelje čez travnike in močvirja naša, od nas napravljena prega in pridno priskrbljuje naše brate v bojni crti z vsem potrebnim. Tuđi moj »Narod* pošiljam ali ga pa sam ponesem tja. kjer so mi prav hvaležni. Naša stacija je za fronto, osem nas je, trije Slovenci in pet Čehov. Naša stacija stoji sredi polja. Zdaj ko kopni sr.eg, gazimo blato do kolen, pridno opravljamo našo naporno službo, okolu nas pa poka in grmi. V daljavi zablisnejo dve lučici — naš vlak prihaja, ž njim tuđi razvedrilo, ljubi »Narod«. — V Przcmys!u# Prihajajo nam vprašanja, kako bi inrnili doniači kaj fzvedeti o svojih dragih, ki se naha-jajo v Przemvslu. Na to ne moremo odcrovoriti ničesar dri:c:e?ra. kakor da raj potrpe. Tu in tam prihaja iz oble-£ai;e trd*:javc tuđi kako privatno ob-vestilo; seveda pa so to Ie prav red-ki slučaji. Sporočiti kaj v Przemvsl je za privatne osebe popolnoma iz-ključcn^. Vpcšrcvati je. da je trdnja-va z nami zvezana samo z letalci in brezžičnim brzojavom. — Svariia dr. Stefnwenderja. Nemski peslanec dr. Steinu*cndcr je priobčil v »Tajjblattu-r članek, čigar blstvena vsebina je: V na;Mižjern času se začne setev. A kako rtaj se seje, ko ni ne ljudi ne živine. A tuđi čc se to zdaj prenio.gr*, kaj bo potem? V iuniju je treba kositi :n kmalu potem bo žetev. Kako bo potem? Mnogi si bojo že pomagali, a polno posestev bo na prodaj in bodo prodana. Alpske doline se hodo razljudilc, pridelova-nje žita se bo še bolj omejilo, živino-reja bo nazadovala, cbrtniki v malih mjstih bodo izgubiii odjemalce, država pa voja^ki naraščai. Mncsjim po-sestnikom se bo zdelo koristno, prodati svoa zeriiljišča, a država in narod potrebujeta kmete in morala kmečki stan vzćržati, pa Čc treba tuđi proti njegovi volji. Naj se tore] za neka] čzsa prepove prodaja kinečkih posestev takirn kupcem, ki nečejo ra-mi gospodarili in nai se dovoli prodaja k izjemoma. To naj store de-žele. sredstva pa nai iim preskrbe vejne posojilnice. Preveč doigo si pa s tem ni treba beliti glav. Će mine čas setve neizrabljen, bomo v časa žetve vivleli, da sp'nh nič nimamo. — ZiviJa na Dunavu. Punajski župan je raz^'asil, da je doslej nakupljenih za ?0:/4 milijona kron različnih živil. Tekom prihodnjih štirih tednov ho dajala abčina pekcin moko iz last-nih zaiog. a vsega skupaj ie 240.000 lr.eterskih ^totov. Župan je tuđi kupil nekaj goved ::n prašičev, a iz Nemči-je ni mo^ei dobiti prašičev. Sila za kruh mora biti velika. Nižjeavstrijsko delavsko konsumno društvo je mi-ro!i torek speklo 20.300 hlebov, v sredo 22.500 hlebov, v četrtek pa je na vladni ukaz spekio Ic 18.000 hlebov. Ko je ti! vladni ukaz preklican, je spekio zopet v petek 21.800 hTe-bov. Te množine pa noben dan nišo zadostovale. Pri pekm na tuđi ni bilo dovolj dobiti. Nad 200 pekov je soloh neliaio peči, ker nimajo moke. Pred konsumnimi prodajalnami so se v soboio že zjutraj, ko se je koma] danilo, zbrali IJudje in se tako trgati za kruh, da je morala policija posredovati. V Meiulingu so Ijudie kar udrli v prodajalno, skočili čez pudle in od-nesli kruh. Podobno je bilo tuđi pri mnogi!i drugih prodajalnah in je po-vsod morala policija s silo poseči. Pri teh navaiih so bile podrte peči in udrta okna. — Tuđi dovoza moke ni. I>Uiiajska občina hi bila morala do-hiti to v petek nad 1C00 vagonov ko-ružne meke, pa ni dobila ničesar in ao vesela, če dobi Ie del naročenega blaga. Trgovcem, mokar;em in pe-k >m se prođi še slabše; ti sploh ne morejo dobiti blaga. Težave so tuđi 7. m!ekom. Konsumna društva imajo 3 pogodbe do konca leta za mleko, a Ijudie jim ga ne dovažajo v dogovor-jeni množini, Ceš, da je zinanjkalo živine. To so prav resni pojavi. — Draginia. V soboto je veijalo meso vsake vrste na Ijub'janskem trsu 2 K 80 v kilogram in šc so me-sarji zatrjevali, da bo cena morda še poskočila, čeŠ, da ni dobiti goveđi ali samo po izredno visokih cenah. Te draginje je pač največ krivo to, da se je pustilo tujim prekupcem izvažati živino iz dežele. — Nakaznice za mleko bodo uvedli na Dunaju. Množina mleka bo določena s V4 1 za vsakega odrasle-gra človeka in z 1 1 za manj ko 2 leti stare otroke. — Kurijozum. Poročali ^mo že, pc kako nizklh cenah prodaja kon-zuinna zaloga trboveljske rudniške družbe delavcein živila. Sedaj nam pošilja prijatelj lista naslednii cenik, ki ga je smatrati v današnjih časih neznosne draginje za pravi kurijo-zum. V trbovel»ski konzumni zaU;gi stane: fina bela pšenična moka (tiu-lerca) 60 vi1^., moka za kuho 50 vin., ječneno\a moka 45 vin., ržena moka -15 vin., polentna muka 4S vin., koruzna moka M vin., ajđova 42 v; ječmenček 32 vin., fižol 3^> vin., krompir 100 kg 6 K, riž 40, 50, C0 vin. po kakovosti; slad kor 90 vin., kava (ž&ana) 3 K 40 vin.; slanina 2 kroni, mast 2 K 10 vin. — Te c<-ne so na-ravnost ueverjetne in vpra^ali bode-te. ali ima trboveljska družba kak-šne posebne nakupovalne vire, da 'ihko predaja vnanol za^ton]^? Saj je vendar znano, da «frnejo neknt«*-ra fgora navedenih Živi! pri nakupu na debelo trikrat teliko. kakor pa v trbovcljski koiizumni ^alogi. No, tuđi trboveljska družba mora živih pla-cevati, kakor vsak drug trgovce, prodaja jih torej v svojo veliko izgu-bo, da mđomesti nj ta način od de-lavccv zahte^^n^ zvisanie plač. Na-vzlic temu. da dophča družba me-seCna pri prodaji živil okrog 30.000 kron, ji računi vendar ni5o prišli v nered. Zvišala je ramreč skoro isto-časno ceuo premota za 40 kron pri vagonu. Ker odpremi družba na dan okrog 250 vafffjnov premota, prejme torej vsak dan ln.ooo kron več. kakor sicer. V treh dneli ima torej svoje izdube pri prodaii živi! por-'čane. — *Trboveljski čudež« se da tore] povsert! naravno rarlagati. — Novi prodpis? sriede kroha \n peciva. Včeraišnia »Wiener Zeitun?« priobčuje ministrsko naredbo, s kate-ro se delorna izprerninjajo določbc mir.istrske raredbe z dne 30. janu?r-ja glede kruha in peciva. S to naredbo re politične dež. oblasti že po-cblaSčajo. da lahko omeje pro-izvajanic drobnega peciva ali pa popolnoma prepovedo. — Proizvaianjf neoslajenega rrepečen-ca je dopnstno samo z dovolienjcrn politične oblasti. Izćeiovanje siaščic je dovoljeno samo s to orneiitvlio, ća. smejo rabiti za testo samo eno petin-ko od celotne teže pšenične in ržene moke. V veljavi ostane določba, da smejo slašiičarji samo dvakrat na te-den izdelovali pecivo. Siccr pa se v kratkem preuredi po določcncm nacrtu vsa preskrba s kruhom in pecivom, čim botlo izgotovljenc krušne karte. — Vtesnenje prodate moke in minskih izdelkov se ie i: ra!o odrediti zli raci i tega, ker se je opazilo, da so r.ekateri trgovci, konzumna društva in dr. v raznih kraj ih proda jali moko in mlinske izdelke nekaterim konzumentom v velikih množinah in tako so se t\ preskrbeli z velikimi za-io^aini, pri drulgih pa. ki si nišo rno^H toliko skupaj nakupiti, je postalo pomanjkanje na moki in mlinskih izddkih sploh. Trgovci i. dr. se morajo od sedaj dalje natančno držati tozadevnih predpisov, ker bi bili sicer strogo kaznovani in hi se jim v obtežiinih okoHsčinah tuđi odvzela obrtna pravica. Politične oblasti I. instance imajo strofe ukare, da pa-ziio, da se te naredbe natančno izpol-njujejo in so tuđi pooblaščenc, da sinejo v posameznih krajih grlede moke in mlinskih izđelkov izdajati še posebne naredbe, ako to zahtevajo krajevne potrene. Kdor bi hotel prodati moke ali mlinskih izđelkov, čez v naredbi doiočeno količino, mora v to svrho imeti dovoi-enje od politične oblasti I. instance. — Rekvizicija kovln. Ministrstvo je odredilo, da mora vsak lastnik aluminija, antimona, svinca, žolte medi. nikla, čina. starega materijala iz teh kovin itd. do 27. marca oddati za vojne namene. V vojnem ministrstvu je sestavljena posebna komisija, ki prevzema to blago, v Gradcu pa je za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko sestavljeni odbor, ki pre-vzema te kovine. — Razpis natečaja za vojniške spomenike. Se vedno ni končan veliki boi, ki nam je bil usiljen. Vendar občuti vsakdo že sedaj srčno željo, izraziti vročo hvaležnost vsem ne-štetim možem. ki so v tej silni borbi za o'jstoj in čast domovine žrtvovali svoj« življenje. Kakor je pač vsak posameznik v svojem srcu gotovo že izđavna postavil tem junakom tih spomenik, bo brez dvoma tuđi srčna potreba vsega ljudstva v vseh pokra- jinah naše domovine, onim možem postaviti tuđi vidne spomenike, ki naj govore prihodnjim rodovom kot sveta znamenja sporiiina, polne^a spoštovanja in brezmejne hvaležno-sti. Zatorej pač ni prczsodaj, če se država in javnost že sedaj bavi s to nalojjo, da se tako omogoči njenn skorajšnja izvršitev. Vsled teh ra7-motrivanj in vsled namena zageto-viti f:i spomenike kot umetniško dovršene umotvore, se je odločilo ministrstvo za bogočastje in nauk raz-pisati ratečaj s slederirni določbami: PreJrnet naručaja so spomeniki za vojnike, padie v sedanji vojni in siccr kakor so bili v prej povedanem označeni. Način in oblika sponicniki se prepusti prosiei:;u preudarku umet-nika. f")opi;stna so dcla 5tavb;rstva. kiparstva in slikarstva, pa tuđi dela, v katerih so imenovaiie umelnosti združene. Istotai;o se prepusti prc;sti volji umetnika izvoliti si prestor, kjer naj spomenik stoji. Vendar mora biri izvršen vsak nacrt z ozirom na natančno označen in javnemu prometu dostopen prostor. Nacrti moraju biti v vseh ozirih tuđi resničuo izvršijivi. Izvr.se nai se v taki veiikn-sti, da bo možno razsodniku na n I 111 podlajfi izreći o njih kcnčiii izpeljavi v vseh ozirih zaključeno sudbo. V koJikor dopusča nacrt plastično pred-stavljar.je, naj se isto predloži. Vie-r'!o vr-akega nacrta je ra njem označiti. Tuđi naj se navede približno vi-sočino stroškov za izpeljavo. Natc-čaj >c omejen ra avstrijske umetni-ke. Kot razsodništvo bo delovala stalna komisi'a za umetnost pri ministrstvu za bo£očaG?asi;.eni Matici« ie naklonil ^ospod Josip Bole, trgovec na Reki, 50 K; filijalka »Kolinske tovarne« v Ljubljani pa 10 K podpore. Srčna hvala! — Malo gleđsršče. V nedcljo večer je bila spet predstava v Ma-lem gledališču. Igrali so burko H6r-derja »Maks v škrincih«. Predstavo je vodil grosp. Danilo. Med odmori ;*e sviral oddelek »Slovenske Fil!:ar-monije-:. Tridejanska burka nam opisuje veselega fantj M.iksa Lah-kača, kj je pisaril svojemu stricu, da se je oženil, da se mu _;e rodil sin itd., vedno Ie iz tega vzroka, da je izmol-zel iz stričevega mošnjička več de-narja. Nekesra lepeza dne naznani stric svoj obisk. Mak« pa nima ne žene. ne otroka. ne gospodinjstva. ne obiteljske^a stanovanja. Izposodi vse pri svojem rrijateiju, sliknrju Fricu. Za tri dni mu bo sopro^a Klara, Fri-cove žene sestra, stcnovnnie Friccvo pokaže za svoje stanovanje. Frico-vera sinčka za svojega sinčka. Stric res r-ride. Vrše se razne zmesnjave in cb k^ncu izve Stric kratkočasno resnico. Okostje burkino ni kdovekaj moćno in tuđi hipni dorn;s1eki ne drže posebno hvaležno šibkepca deja-n;>. ki se opleta zdaj v to in zdaj v ono stran, iskajoč srečnega konca. Maksa v škripcih je igrai gesp. ?.t-Ieznik, in sicer v prvem deianju prav živahno, v pravem tempu ncm^ e veseloigre, v drugem dejanju pa je nekoliko zaostajal za prvim vtiskom in to nemara zato, ker ponekod znanje vlog ni bilo toliko, da bi ne ovi-ralo teka predstave. Frica ]e predstavlja! gosp. Pečck, živahno Kbro pa ga. Juvanova, ki je žela dosti uspeha in smeha. Bogatega strica Petrovca je igral gosp. Danilo. Maska in obleka in kretje, vse je bilo v redu, samo z znanjem vloge ni §!o tako gladko in brez težav. Obisk ni bil dober. Občinstvo se je zabavalo, smejalo in hvaležno aplavdiralo. P. Umrla |e v Novem mestu gospa Ivana Ramor roj. Pctcrncl, sopro-ga c. kr. cestnega mojstra. — Pogreb se je vršil danes popoldnc. Spo-štovani rodbini iskreno sovalje! Na idrilskl državni cesti v stav-benem okraju Pcsi na se iz\ ršijo v letu 1915 sledeče vzdrževalne zgrad- be: 1. Rekonstrukcija opornih zidov v km 24 2 in km 24'4—6, preračunje-na na 4900 K. ..?. Rekonširukcija opor-nega zida v km 26*4 nreračimjena na 57uo K. 3. Rekonstrukcija opornih zidov v km 29'4 in 306 v znesku 1900 K. Za te zgradbe se sprejemajo pri c. kr. stavbenem vodstvu v Po-stojni Ie pismene ponudbe 7. aprila 1915 do 10. ure dopoidan. Drolne novicu. Iz Maribo-r a. Mesto je preskrbelo za prebival-sivo večje miiožine moke, riža in kromp'rja. Z^iasiti se je treba za to b'nr^o v kiši trgovca Korošca na A'i^.-Tdalcnskem trgu. — Iz Celja. \r grmoviu cijeli nckdanje baron Bru-ckove hi.se so rr.šli otroci odrezan č'ovcšk prst. O'.Tkod je prst, policija ni mogia ćegnati. — Iz Celja. Na nckdaj br.ro;: Bruckovcm posestvu se je postavilo zadrie teJne ćelo vrsto lesenili barak. V k:;k n^men bodo služi-c, s? še ne ve. — U m r I je v Arncvžii odvetnik dr. A. Pichler v Icpi starosti F.^ let. — Iz Polje an porejajo, da se je med postajama Poljcanc in Pon'kvr vrcl tr^vorni voz jute. Ore?-] co T?aj'rrž povzročile iskre z na^protn? struni priiir^njr-jepa v'.a-\rzm — i z M ;i r i b o r a Na ko^dškem kolodvoru ie povezi i vojaški vl:k raćunskc-Ta podčastnika. Bil Ie pri priči mrtev. Zsicliel se je fok.sterier št. 504. Pe^ ie bci in ima ruiava ušesa. Dobiti en ie v Corupovi ulici št. 3., drugo nadstropje, na desno. — »Siov. Saalcr^. \"sem p. n. naročnikem -Slov. Sadjnrja« vljudno javljamo, da srno prilogo za 2. in 3. številko dobili prero".r.o in smo morali list izdati brez nje. Zaostalo po-dol o bcn:o priložili prihodnji števil-ki, ki iziče }r\, maja. — »Ted^nska Siike« prinašajo v 17. Številki zopet zar.imivo in aktualno gradivo. Slike se nanašajo na sedaj* tekeče boje v Karpatih. ob Pukli, v Bukovini, na Ruskem Polj-skem, na Francoskem in v Dardane-lah ter v vstaški Albaniji. Med članki je važen spis zdravnika dr. Ivanovi-ća o pe^asten legarju, zlasti pa je za-nimiv spis »Pred sto leti«, ki popisuje vojno na Kranjskem in sploli na Siovenskem za časa franeoske inva-ziie v Napoleonovi dobi.« Ćlanek »Pozdrav ostanek vrojne«,; pesem »Slovo« [rorenjskegra dekleta. Oo-spedinjstvo. Raznoterosti in pregled minulega tedna bo zanima! vsako-?:ar. Končno konstatiramo, da se roman »2rtev zarote^ razvija vedno živahnejše. »Tedenske Slike« so ne-političen tednik poučno - zabavne vsebine. Prinaša vedno mnogo slik. in životopisov naših nadlih junakov. — »Slovenski Trrovski Vest-nik« ima v številki 3. sledečo vsebi-no: 1. Val. 2un: Pregled zakonitih, zlasti gospodarskih razmer tičočih se naredb od pričetka vojne. 2. Cesar-ski ukaz, s katerim se uravnava promet z žitom in mlinskimi izdelki. 3. Dr. Viktor Sušnik: Novi avstrijski konkurzni red. 4. Migljaii pri izvrše-varjii detajlre trgovine. 5. Raznote-rosti: Označba prtljage. — Znam-kovni promet ovojev državnih želez-nic. — Uradno »raznclovljenje« pi-femske znamke.— Podraženje šniri-ta. — Dolžnost naznanila. — Nova ure-litev vojaskih dobav. — ZaJore kož in usnja treba naznaniti. — Pri-de!ek avstrijskih premogovnikov v jaruarju 1015. — Da se omogoči setev. — Kaj pravi stnr trgovec. — Volonter ni trgovski sotrudnik. 6. Letni obeni zbor »Zadruge trgovcev v okolici Celje«. 7. Društvene vesti. nm styorL * 85. rojstni da:: gercra!a p!em. Eecks. General infnnteriie Friderik pL Beck. ki je veeraj slavil svoj 85. roistni dan. je pri tej priliki prejel mnogo brzojavnih in pismenih če-stitk, med temi tuđi od prestclona-slednika nadvojvode Karla Franc Jo-žefa, vclnega ministra, šefa general-nega štaba, ministrskega predsedni-ka, žciezr»!Š!;cga m;nistra in drugih. * Poljski poslanec Bre!ter, ki se je nahaial do sedaj v Lvovu, je bil interniran v Tcmsku v Sibiriji. * Vblta rodhina. V Lusernu na Tirolskem je žena ognjičarja Kolarza ustrelila svoja dva otroka in svojega moža in potem še sebe. S tem je bilo konec ćeli rodbini. Sodi se, da ie žena, ko je to storila, bila blazna. * Pcnesrečen čoln. Iz Carigrada poročajo: Ko se je snoči 20. t. m. vračal čoln ameriškega stacijonarja »Skorbion« k svoji v zunanjem pri-stanišču pri Sali Bazarji zasidrani ladji. se je prevrnil vsled viharnega moria. Poveljnik in trije Domorščahi so utcnili. * Ženska posirežha v mestu Glo-gau. Vojaski zapovednik v mestu Ologau na Nemškem. je pred kratkim prepovedal, da bi v gostilnah stregie natakarice. Ker pa je nata- 65. štev. .SIOVfcNSKI NAKUU* dne 22. marci iyi5. Stran S. karjev zmanikalo, je voiaski zapo-vc cinik svoj ukaz premenil. Sedaj >:ne]o streči v srostilnah natakarice, : f-o več kakor 50 let stare; ee hoće jk gostihiičar vjeti natakarico, ki je rara od 30 do 50 let, mora prej proviri po^bnega dovoljenja pri voja-kem zapovedniku. Mlajša. kakor 30 'et pa 5pioh ne sme biti nobcna nata-r;arica. ""' Vojni vjetciki in prebivajstvo \ Kuriji. -Vossische Ztg. • poroča po Rječw o avstrijskih, ogrskih in nem- >kih xojnih vjctnikih v Sibiriji: Raz- :ene nied vietniki in prebivalstvon: > sedai prav dobro, ker so vietniki obri kupci in za prebivalce zelo orismi liudie. Med njimi je mnogo Ie'nrih rokodelcev. energični 50 in .eiavni. Odprii so iedilnice, kavarne ■7 deiavnice. Vjeti zdravniki delajo v .i žare tih. Vo;na Je daleko in dal java 2 zmanjšala vojno strast. Zato je •pzmerie med vietniki in prebival-*vom izborno. Kot dobre delavce jih !5Oko cenijo. * Šsiiiv nabor angl^šklh prosto- I\ f Iic€v. Glasom poročila v kodani-^;em listu -•PolitikerK z dne 9. mar-.c. poroča *>New Vork Journal^, da r.a zsdnii razglas Angležev, ki vabi '.. prostovljnemu vstopu v armado, -Icčečo V5cbino: --V Berolin! Dežela -»riredi na ponilad turo v Nemcijo za ■ ekafere špGrtnike od osemnajstega Jo o&emintridesetega leta. Vse iz-i^ke za hotele in vozne tistke po--avna vlada, J )ober lov: Orožje in iiunicijo razveli dežela /astonj. Cene njre ob Renu. Takojšnja priglasitev nu?na, ker se snrejme le omsjeno šte-*-j> (en milijon) izletnikov. * Izgredi zaradi draginte v Be-Ticikah. Dne 18. t hl je zopet več xo razburjcnih liući poskupilo naškodi rnestno hišo. da bi protestirali : :oti draginji živii. Trgovci na Mar-\ovem trgu so hitro zaprli svoje proda jalne, ker je razsajajoča in s pali-.-.-imi oborožena množica vse bolj na--d>čala. Kličoč: ^Lačni smo, cajte "lam kruha in dela<*, je rnnožica razbila kavarniske miže in 5toie na Markovem trgu in v sosedni plzenj--ki pivarni ter potolkla okna pri ne-aprtih trgovinah. Med policijo in >rožniki ter med množico je prišlo ■io sponadov in je bilo nekaj žensk .'i nekai orožnikov ranjenih. * Pos»anec Neumann umri. V *>ragi je umr! državni posianec Josip Neumann v starosti 63 let. Pripadal e mladočeški stranki. V parlamentu :n v javnosti je slovd posianec Neu-rnann kot eden naiodiičnejš:h tehnič-::ih strokovnjakov. Kot tak je postal -učit oficir irancobke Akademije in ^astni doktor češke tehnike. Vsled v-vojega milega in ijubeznjivega znanja je bii pokojni povsodi priljub-cn. in njegova odkritosrčnost in -oštenost mu je pridobila spoštova--:je prijateljev in nasprotnikov. Pos!. N'eumann je mno^o potova!. Pcznal '•-: dobro tuđi naše kraje in je gojil : osebne simpatije do slovenskega r a roda. Bodi odličnomu mr.fu častcn 5-pomin. * Strahote v vojni. V neki dunaj--J bolnici leži več poljskih žena. ki 0 bile pri bojih v Galiciji po šrapne-h težko ranjene. Posebno strašna je >oda dveh žena iz okraja Tarnow. 1 ženi. Ana Klusa in Katarina Fayt ;/ GIowa, sta se z drugimi prebivalci skrili v jamaru da bi se obvarovali pred šrapnel:. Tretji božični dan je streljanje ponehalo in imenovani ženski sta zapustili svoje skrivališče, da bi si prcskrbeli živi!. Kar naenkrat 50 zopet zagrmeli topovi in v hišo je priiete! šrapnel. ki je Ani Klusi razbil «'he roki in desno nogo. Katarino rayt na težko poškodova! in ji ubil r.troka, ki ga je ravno dojila. Ano KIuso so trikrat operirali, a se je težko bolna in njeno bolest povečuje to, da da ne, kam sta prišla njena otroka in da ne ve. kaj je z nienim možem, ki služi pri vojak ih. * *Nazaj hoćuNo, kakv> ti je danes ?.* vnraša zdra\-nik. prlstooivši k ranjencu, staremu dvajset do triindvajset let, ki je ležal pri vratih. Izpod odeje se nato polagoma prikaže noga, debela kakor slonova. Nocra ni več njegova, marv^eč nmetna. In zdravnik govori mirno: : Boljša se. Videl bos, nežna bo, gibčna in bela, kakor da bi bila kraljičina.* Ranlenec gleda zdaj zdravm'ka, zdaj nogo ter ougovarja z nekakim strašljivim nasmehom: -Ali vi v resnici to verjamete, go-spod zdra\n»ik?^ — : Dovolj. moj sinko! Toda zdaj ini pokaži drugo nogo!* — Dvigne odejo, toda druge noge ni videti. Vidi se samo ostanek. dolg petnajst centimetrov. ^»Dvigni jepico!« mu veli zdravnik. In ranje-nec je s konca ostanka noge vzel ovoj, kakor se pri pozdravljanju dvigne klobuk. — »Sedaj pazi, kaj ti hočem povedati, sinko rnoj. Nogo so ti zelo slabo odrezali. Rekel si, da se je to dogodilo v vojnem lazaretu pri Arrasn. Preveč imaio tam dela, pa ni čudno, da ne morejo paziti na malenkosti. Razumeš. Še kos noge ti moramo odrezati, da ti potem damo umet-no nogo.-* — Mladenič se ves trese ter začne »okati. Ne jokaj, sinko! - — vNikdar več — poglejte moje stopalo in nogo. Toliko sem že pretrpel. Držal sem. da je bilo vse izvršeno in zdaj zopet iznova. In še vedno mor-da temu ne bo konec! * — -Bodi pa-meten. sinko. Izprevidi, da take noge, kakor je sedaj, ne moreš imeti. Uverjam te, da bo ta operacija po-slednja, Ko se vrneš k svojcem, ti bo vsakdo rekel: *Glej junaka! Sedaj jo zopet pakrij!^ In zdravnik se obrne k strežnici: ^Jutri!^ — vDobro, gospod zdravnik!- — Ranjenec si obriše solze s široko žuljavo roko. Ćelo mu je znojno, pogled pa bolan. — Tcrej jutri?- \Traša jecaja je. — -»Jutri, da.- — -Samo da bo konec. Ah, mati, zakaj me nišo ubili!.- * Iz Svetega pisma o vojni. Er»i ki sedi na belem konju in oči so mu plamen in na glavi poino kron. * Anglija si torej lahko prorokuje sama. Kdor ljubi horosko-pične račune, najde v Janezovem prorokovanju številki 42 in #56. Iz teh dveh številk se da napraviti mnogo ličnih kombinacij. Kdor jih bo naše!, bo zadel gotovo pravo. Druga kombinacija se da napraviti po analogiji: 18 70 18 71 lO.a 10. maja ko je bii sklenjen franeosko-nernski mir v Frankfurtu. Po tem računu se da izračunati konec vojne tako-le: 1914 19 15 3829 lT.TT. 11. novembra.) Erzoiavna poročila. Mir v Dardatielah. Carigrad, 21. marca. (Kor. ur.) Poročilo agencije • Milli-. Glavni stan javlja: Danes ni zavezntško brodov-je poskusilo nobenega napada proti DardaneSam. Nevaren položaj na Kitajskcm. London, 21. marca. (Kor. urad.) -Dailv Telegraph•• javlja iz Pekinga: Tu so v velikih skrbeh, ker so vladi doSIe vesti, da je pričakovati resnih dogodkov« ako ^e do 25. marca ne doseže sporazum z Japon>ko. Če tuđi ni gotovo, da bi nastali nemiri in upori. vend'*r bi evropske vlrtd^ dobro storile. da bi bile pripravljene za vsa slučaje. Velika nev hta na severu. London, 21. marca. (Kor. urad.) Pri zadnjem viharju v noči na minuli petek, ki je divjal ob angleški obali, se je dogodilo zla>ti mno^o nesreč na merju. Ladia .Buccaner" je nasedla pri Scroby-Sandu v blizini Jarmoutlia in je nišo mopli še resiti. Parnik „Francis" je izginil v blizini Heada, Posadka se je resila. Ladja ^Cilcilia*, ki je bila na potu iz Londona v Kuli, se je potopila pri Pallin^u. Posadko so resili. Ladja .Nerv Nish4* se je potopila v blizini Tvneja. Pamik «Sl?ecis-recht" s 3056 tonami, iz Rotterdama je nasedel v blizini Tvneja. Bati se je, drj je parnik izdubljen. Tuđi parn;k .Decsuing* z 2000 tonarni se je najbrz s posadko vred potopil v Kanalu. Našli so namreč več mrt\i*n trupci posadke tepa parnika v blizini Do\Ta, kakor tuđi resilni čoln in ostanke parnika. Mehika. VVashington, 20. marca. (Kor. urad.) Ap-er:ti Viile trdijo. da je Villa do ,ege\ pri Pieurar> ?>Jec:ra^5 veliko zma^o, s čemer je v tem delu Mehike vlada Carranze pokopana. — Dne 1. aprila 1915 zapadli kupon st. 32 41'2^n:Ii bančnih zadofž-nic Češke industrijalne hanke izpla-čeval se bode od 29. L m. nadalje brez vsakega odbitka pri glavni blagajni centrale, kakor tuđi pri v>eh njenih ekspozitura?! in podružnicah. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. rnarca: Fran Novak, sin čevliarskega rnoistra, (i mesecev. 5v. Petra nasip J5. — Ferdinand Jemc, sin sedlar^ke^a pomoćnika. 7 rneseccv, Knezova ulica 22\ v Spod-nii Jiški. — Juri Cvetnič. f;grski do-mobranec pe-spolka št. 27., v garni-z:J5-ki bolnici. Dne 17. marca: Hcdvika Schotr» učiteljica. 32 let, Pražakova ulica 3. — Anton Puntar. črnovoinik 97. ?es-polka, Zalcška cesta 29. Dne 18. marca: Jera Fajgelj. kovačeva vdova. 6« let. Trnov?ka ulica 6. — Kare! Schniiđt. pešec 17. pes-polkii. ZdUilkz cesvd 2. f»ne 19. rnarca: Josipina Py}'-čoli. krainaritva liči, o dni. Trža^ka cesta 27. — Ana Kovač, k'.'nt^riszo-va hčL 16 let. Marmontova ulica 1S. — Marjana Skerjanc. delavka v to-bačal tova.r;ri v pokoju. 55 lei. Riin-hka cesta 2, — Frančiška Fuke'Mcin, Kostilnicafk.-;, .?0 Ic;, S^,-. Petra cestu šu 46. V dežeini bolnici. Dne 10. rnarca: Josipina Ko5akt za^ebnica, 75 \qu Panalnj iisl cbssga 6 stranu IzdaJatrH ?n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. , Lzstn'mSL in t!?k vNijrodne t^ksrnc«. Influenca s svojim; nevarnirr* kcinpllkciciiorn; -c znpet epidenično poja vi ja vo v5ej E\*ropi. \aj torej no-beden na tem trpeći ne pcrrabi, vži-v;-ii nekaj fecJnc** vS?ro!ln Poene f. k: ?e rripoznann zdraviji prrit: te! bo-k-zni. se dobiva v vsaki lekarni in &c prednost prijetnega okusa. Ksfeoroloflcno nornčllo. Tii-iiA S.Z& hs:::;d .'.••._■ ;.'j; = . :>2': T34* nm n Čas i opazo-v a nj a Stanje btrc-nteira V tnrz *> — — «e ►— — Vstiovi Nebo 21. 2. pop.' 9. TV. 7. zi. 727-6 ' 735 2 ' 741 5 1 47 —25 i sr. jvzb. jdsl. oblaC fasno .*» •» 22. i?.pop.' . 9. ZV. i 7. zj. 741 8 7446 7J6 6 5-8 -4 0 sr. vzh. si. ivzh. 1 -i i i II Srednja temreratura sobote 39\ norin. 4 4, nedelj.1; 1-4", nor-*. A6\ Padavina v 2i urah 2-c; mm irs 0-J mm. Ro^dHw I^POTP Talio z dobro hrano is j?3Etretđo vred, Fon u ribe .-e prosi: postat pređal 789 Li ubijan a. " vn Potrtim in prežalostnim srce>n javljamo \sem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalestno vest, da je naša nerozibna in preljuba soproga, oziroma mati, tašča in teta, £.->>pa ' % Inu tmm rej. pikrtid soprc^a c. kr< cestnsrra mojstra po dolgotrafni in mučni bolczni. previđena s sv zakramenti, dne 21.1. marca ob 8 uri zjutraj v 6\ letu, mirno L'aspab v Gospod«. Pogreb p=cdr■ jje pnkoir.e *roće v rop.edeljek-, dne 22. rr^.rca o^ 4. uri porozne ;z hiše Salott? na tukatšno po'-:ora'isče. 747 Sv. nna4e zadušnice ss b^do služile v obth tukajsnih cerkvab. Predraga pokojnica se priporoča v blatr spoimn. NOVO MESTO, dne 20. marca 1915. Fraae B»~"O8\ c. kr cestnj !no:ster, soprot Bučol?, Franc, Vilisra, tas in Makso, sinovi. VJkl S^ansor roj. SV*ionc, sinaha Fatarma J«23C, nc-.akin-a. Za vse mnogobrojne dokaze iskrenejra sočutja, Id so nam došJi povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene soproge, matere, tete in sestrične, gospe Frančiške Pukelstein bišce posestnice kakor tuđi za Števiino časčeče spremstvo na radnji poti nepozabne pokojnice i^iekamo vsem r.ajiTčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 22. marca 1915. 740 falufoSi ostali. Prsne bolezni# oslovski kaselj, naduha, influenci, Kdo naj jemife Sirolin ? 1 Vsak. ki tro* *a frajnem kaplju laž-je je oDvdrovaf• s# boiezni.nego jo zćraviti X Csebe s kroničnim katarom toronhijev, ki s S*rotinom ordrave. 3i Vadušljivi .kaferim Sirolin rna/no olehča naduho <*. Skro^uzni ofroci;pn kaferih učinkuje5troh*n z, ugodnim vspehom nasptošr.i počufek. Se dobt* vsehlekarnah Stran 6. .SLOVENSKI NAROD- dne 22. marca 1915. 65. štev. Hapredal m lepftf safca bukova drva. Polena so dolga po 1 in 2 metra. Ponudbc pod „Planinski les'1 na upravD. »Slov. Naroda«. 739 Spretna In Izveibaua, bol]fta natakarioa iSte Službe. Ozira se samo na bolise hotee ali zelo prometne ^ostiine. Po-nudbe se prosijo po«lati r» u-irarn. Sio?. Nar.« pod „Milena 100 735". Učenec M tnešano trgovino. iz dobre h;Je, moćan in pr-den. se spre|me pri Anton Verbič 702 trgovec, Sevnica ob Savi. Bajnfla itim BmMl to n.t'mm otroških vozičkov fn navadne do nafflnejie zime. M. Pakič v Lfnblfanl. lumin nrebikni se N ia s »tratjem. Pnporota: napečjo nbiro slammknv za dame t>i di-hhre Jv(odm saton Stuchly - JVlaschtze /Ljubljana Židovska ulica $t 3 Dvorski irg t. Iscosojcvanje jalnih ^tcbufcov. Solidno blago* c^r&nano n::%e cene. kakor fr/rft bofjafn znioqo iafmh kfnhvkov. 6 % c o **J j o I "*- I S > o s o 1. AGHOLA i Ljubljani. Dgnajs&a cesfa 21. Velika zaloga steklenine, porcela-na, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčko v Ltd.. Qostllniška in kavarnar-ska namizna posoda po na jjnižjih cenah. F. rUBB puškar LJUBLJANA • Seleitarpn alica št. 6 •"STmI^'I^SS0 Pttšk, samokresov, lovskih potrebscin kakor tuđi umetalni ogenj po nalolžjih cenah. Popravila pn$fe9 samohrecov točno In solidno* Ccnovnik zastori in prštmne prosto. Cenovnik zastonj in poStnine prosto- Odlikovan n? razstavi ▼ Radovl)fcl L 1S04 8 ćastno diplomo la kolajno I vrste. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GUBRIJELU ERŽENU Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za pristnost se JamčL 35:3 Cene zmeraa. Posteljno perje Inm puh v veliki izbiri in po jako ntzklh cenak prlperoia tvrdka -A« & E>« Slcatierne LJUBLJANA, Mestni trg 4tev. 10. " SANATOHLiR" ■ EMC0N7 LtJUBLuIANA KOMENSKF.TiA LFl ICA *i PFF-:rsfWN!K FFtnARki DR FR DERGANC priporoča r«tii»OTi'«if» 1^45. parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretupa sukna. JOS.REICH Poljanslci um ĐzKa aiica št. h. Sprejemališče Seknburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. /to. rdečelične Mi 72 hoćete imeti? Potpm jim d.i;tr n?ivati 'zholi^n«, aromatično litlfe Olfe iz lekame pri z!.item orlu. Wik otrok uživa z JahVnfo to rfbje olfe iz katerega je nopolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 stekleniea K 1*80. Zoper kaželf, zaslize-nost In prehla'enie ir v tem času za otroke najbolj^e pre-izkn^cn in mn#<;o^transko priporočen trpotćev sok. — 1 stekienica 1 krono. Zaloga vsch tu- in inozemskih «pecialitet ter pretzkusenih do- mačih zdravil. T^hcrna toaletna jredstTa „Ada". Veđno sveže mw ^pcrislitste Odđafafo se tuđi zdravila za Člane Tseb boln'žk'h blaijajn. Rtzpftšiljs se 2krat ca dan na vse stran*. I Pharm. Mag. I Vinko PrrliG3Hr leharna pri zistem orlu LfnUlaaa, Jnrčičev trg St. 2. M li i f%% w419|t # ▼o?Fšt:ao prcii, l^če prlrnorne službe. - Ponudhe n^ nr>r?»vn. ^Sl.^v Naroda« pod „.lbitarifenf'72911. 729 \lekarndrj3PICC0Ltja v Ljubljani PO POVZETJU 1 steklsnica 29 vin. 4 5—6 bo3fsk!h sli, ie rabljen i!3^~ se t^koj kupi, Ponudbe pod „Elektromotor 73611 na upravn. »Siov. Naroda«. Dobre, sveže če§k© sso: i/F^3uni^i infnvnn hfr^^f^ se dobivalo vsak torek is petok, Pečenka od -nlađih preš čkov5 I?ao premaleno sneso, okusne feresov^e šn s~McI?de se dob'va-o pri 1 Chibpnfk, Stari irg 19. Židovska u3ica» f-iev. 4. Velika zaloga obuval lastnera izdelka sa dame, gosp^^s iu otroke -e vedno na izbero. Vsakršna naredila se izvršoie.io točno in 00 nizk; ceni. Vse mere se shranjniejo in zaznamojejo. — Pri ztmanjih narnčilih n:j se blagovoli vzorce poslati. 40 Ha-boIJ za&lmlv Is na|i9ol]ši siov. Uusfrovaal tedslk so s ki prinbČujCTO vsak teden mnogo zanimlvih slik 1 bo^lftć in 0 drj^ih va.?nih aktualnih ^r>rra*:b in tunh dogodkih. ter obilo zan:m;vejs-a 'iva: posmi. povesti, iako laniml?, lai detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vjgojeslovia. tehnike n Trstu. Centrala v Trstu, fodrnžmce na Dnnajn, v Dubrovniku, Kotoru, Jfctkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. Delniška glavnica K 8,000.000. Sprejema nove vloge s katerimi se zamore vedno raspolagati, J? 1 0 brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih ■" 2 0 Z!valiE3 zveza z Awrlfco. Nakazlla y Ameriko In akreditivi.