Itev. 98.
V Ljubljani, v soboto, dne 1. maja 1909.
Leto XXXVII
2 Velja po pošti: =
,a celo leto naprej .	K 26-—
2a pol leta » .	» 13-—
n četrt » » .	» 6-50
en moseo » .	» 2*20
ja Nemčijo celoletno	> 29'—
Zii ostalo Inozemstvo	» 35'—
V upravništvu: s
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol lota > . » 11-20 četrt » » . » 5-60 2a en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na oesec. — Posamezne Stev. 10 v.
r ■ ■ ■ r-	J*.; %,	. : i '. .v, , ■
	m	
v -'''/s	1	Lfe
V^V.i.	1	
		m
	■mm	
Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
aa enkrat......po 15 v
za dvakrat...... 13 »
za trikrat.....»loža več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. ' = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije.
Upravniškega telefona štev. 188. =
W Današnja številka obsega 20 strani.
Nemci na juge.
Gorica, dne 26. aprila.
Pred kratkim je »Slovenec« objavil zanimiv članek o goriških srednjih šolah. Vzbudil je s tem splošno pozornost. Celo praška »Union« ga je ponatisnila. Danes navedimo novih slučajev, ki jih je v kratki notici deloma objavil že sobotni »Slovenec« z dne 24. aprila.
Na »Senenem trgu« v Gorici zagle-daš veliko poslopje z napisom »Deutsche Volksschule«. To šolo je sezidal »Schul-verein«. Laščina se na njej poučuje kot prost predmet. S tem hočejo Nemci Lahe uspavati, da ne bodo delali ovir nemškim težnjam. Na šoli vzdržuje »Schulverein« v resnici samo lb, 5. in 6. razred ter otroški vrtec. Razredi la, 2., 3. in 4. razred pa so že podržavljeni. In ti c. kr. razredi stoje pod vodstvom od »Sehuivereina« plačanega vodje, pod nadzorstvom »Schulvercinovtiga Auf -sichtsrata« profesorja Stockmejerja. Dež. šolski nadzornik za srednje šole Kauer, ki nima pojma o ljudski šoli. kakor je že sam priznal, ima nalogo nadzorovati tudi t' nemško šolo. Nadzoruje pa tako, kakor hoče Stockmajer; saj je znano, da nemška profesorska klika, ki jo vodi nesposobni Stockmajer, ima Kauerja popolnoma v oblasti.
Vse goriško nemštvo s celim aparatom, ki ga ima na razpolago, goni otroke v nemško šolo. Tako se prav posebno briga za razvoj nemškega šolstva posta-jenačelnik Wieser na državnem kolodvoru. Celo iz Kanala se mora otrok, neke-?a železniškega uslužbenca vsaki dan z vlakom voziti v Gorico v nemško šolo. Ta fant je najbolj pokvarjen med vsemi. Ni čuda. Saj vsak dan opazuje življenje, ki se v vagonih in na železnici navadno kaže od najslabše strani.
Sedaj se gradi baje že druga nemška šola blizu državnega kolodvora. In, kakor Nemci za trdno upajo, ni daleč čas, ko bodo te šole podržavljene. Slovenci moramo pa še vedno vzdržavati slovenske šole v Gorici — sami. In vendar smo mi tu doma, Nemci pa priseljeni. Nas je gotovo več ko 6000, Nemcev pa koma 2000.
Nova železnica, velika nemška podjetnost in pa Lahi, ki vidijo sovražnika le v Slovencih, Nemce pa puste delati, kar se jim ljubi, vse to je povzročilo, da se nemški živelj v Gorici silno širi. Od dno do dne se širi nemška posest. »Corso«, najlepši del Gorice, je po večini — nem-
ški. Solkanska cesta postaja vedno bolj nemška. Za državnim kolodvorom rastejo nemške hiše.
Pa še v nekem drugem oziru je delovanje Nemcev v Gorici vredno puzorno-sri. Proti koncu lanskega leta se jc »šul-vereinska« šola preselila iz zasebnega poslopja v ulici »Rabata« v novo šolsko poslopje na »Seneni trg«. Načelnik »Auf-siclitsrata«, prej omenjeni profesor Stockmajer, je prepovedal, da bi se novo šolsko poslopje blagoslovilo. Se več i V prejšnjem poslopju je stal na hodniku kip Matere Božje, ki so ga kupili starši katoliških otrok. Tedanji načelnik društva, ki je bi! protestant, je dovolil, da kip ialiko stoji na hodniku. Profesor Stockmajer, ki je katoličan, pa je pod vplivom prote-stantovskega pastorja prepovedal isti kip postaviti v novem poslopju. Celo tako daleč jc šel ta človek, da je v uradnem dopisu na kateheta izjavil sledeče: »Kratko rečeno: »Marijin kip ne spada v šolo, kjer povzroča le prepir in razdor.<-
In kako utemeljuje »šulverein« to svojo prepoved? Pravi, da se to godi v »interesu verskega in narodnega miru med Nemci« v Gorici. Tako je kulturno delo goriških Nemcev. Pošteno mislečim Nemcem so namenjene še zadnje vrstice. Naj izpregledajo, kako se vzgajajo njih otroci. Oni, ki podpirajo goriški »Schulverein«, vidijo, v kake svrhe gre njih denar.
. Pcnemčevalnica nenemških otrok in predpriprava za »svobodno nemško šob« — to je nemško šolstvo v Gorici. F. j(.
Ksomainf kralji ia nalili Iišntovd.
Za mažarske šoviniste so napočili slabi časi. Cesar in kralj je postal trd in prestolonaslednik Franc Ferdinand, kj pridobiva dan na dan več vpliva pri vodstvu državnih poslov, Košutovcev ne prijema ravno z rokavicami.
Časi so se namreč korenito izpreme-nili. Imamo, hvala Bogu, parlament, ki nekaj pomeni in na katerega sc vlada lahko nasloni in trdno zanese, kadar pridejo magnatje iz Peštc. da si prigoljufajo koncesije za ogrsko »ljudstvo«. Tudi ie monarhija v evropski krizi pokazala, da je zadosti močna, da se ji ni treba bati groženj Košutovcev, pristašev onega, ki se je uprl kralju in dinastiji ter zoper državo koval zarote z zunanjimi sovražniki Avstrije.
Kaj je Košut in kaj tista vlada, pred katero so se svojčas umikali odločivni krogi? Košut je paktiral s Pašičem, sploh
(Govoril pri javnem predavanju S. K. S. Z. v veliki dvorani »Uniona« kan. S u š n i k.)
Pravljice iz starodavnih časov nam že pripovedujejo o ljudeh, ki so skušali letati ali plavati v zraku. Cirki imenujejo umetnika Dedala in njegovega sina Ikara, katera sta s pomočjo umetnih perotnic zapustila otok Kreto. Tudi v poznejših časih so se vršili v tej zadevi razni poskusi; vendar nam zgodovina ne ve poročati o •"'kakih dejanskih uspehih.
Leta 1670 je jezuit Lana poskusil sestaviti prvi teorijo umetnega zrakoplova. Opiral se je pri tem na Arhimedov princip in trdil popolnoma pravilno, da bi tno-fala votla posoda, iz katere bi bil zrak izpraznjen, če je sama dovolj lahka, plahti v zraku. V ta namen si je nameraval Opraviti kovinaste krogle, ki bi jih napolnil z vodo, zvezal spodnjo stran z dol-to cevjo in iz primerne višine (okrog 11 to 12 metrov) iztočil vodo iz njih. Na ta Ijačin bi ostala nad barometriško višino loricellijevo praznina. Ako bi se potem ^ogla popolnoma zaprla, bi ne mogel zrak vanjo vhajati, in krogla bi na ta način Plavala v zraku. Tudi je vedel, da bi zrač-
ni pritisk preveč slabe stene vtrl, vendar je pravilno sklepal, da površje raste v kvadratični, vsebina krogle pa v kubični meri; torej bi se našlo enkrat potom matematičnega kalkiia pravo razmerje, pri katerem bi kovinasta krogla zamogla, četudi izpraznjena zraka, vendarle zračni tlak vzdrževati.
Praktično Lana tega svojega poskusa eni izvedel, ker mu je nedostajalo sredstev; pač pa so nam ohranjene njegove slike, ki jih je napravil. Ta slika (skiop-tična) nam kaže majhen čolnič, na katerega so pritrjene štiri, po njegovem načinu zraka izpraznjene krogle. Na sredo čolniča je postavil majhno jamboro z jadrom.
Iz teh podatkov nam je jasno, da je bila teorija za one čase sicer pravilna, vendar pa ni bila tehnika tedaj še toliko razvita, da bi se bil dal ta načrt uresničiti.
Skoro 40 let pozneje, leta 1709, je Gusrnao na Portugalskem sestavil balon iz bičja, katero je previekel s papirjem. Ta balon, z ogretim zrakom napolnjen, sc je v resnici dvignil kvišku v zrak. Bil jc to prvi dejanski poskus, o katerem nam je ■znano.
Leta 1783 je Montgolfier v Parizu napravil enake poskuse. Sestavil je majhen balon, ki ga je hotel napolniti z dimom. Ma ta način so se tudi njemu njegovi mali papirnati balončki dvigali v zrak. Seveda,
z vso iredento, kjer je je kaj, da organizira boj zoper krono. Pa so se ga celo bali. Toda pokazalo se je, da nismo več v letu 1848. Ogrsko ljudstvo umira in propada. .300.000 jih je v zadnjem času pomrlo za jetiis.c, število iojstev neprestano pada, milijoni se izseljujejo, divji srd proti vladnim pandurjem in županom napolnjuje vse ljudske sloje brez izjeme in narodnostni boj je čezdalje ostrejši. Nezaslišana je korupcija v maloštevilni-kih, ki vladajo, pa tudi v mažarskih cerkvenih krogih. Skof Parvy se upira Rimu, ki je rehabilitiral slovaškega župnika Hlinko in mu preti vnovič s suspenzijo. Kaplana Tomaneka preganja ta škof tako, da je že 22 fara v petih letih prehodil, zdaj pa se vlači iz samostana v samostan. Re-dovnii.i sc škofa že upirajo, ker nočejo biti za ječarja duhovniku, o katerem vedo vsi, di .ie nedolžen in suspendiran le na denur.dacijo pandurjev in judov, češ, da je panslavist. Suspendiral ga je ra škof Parvy, ne da bi navedel vzrok kazni, kar je očito kršenje kanoničnih postav. Ko je Tomanek na Veliki petek obiskal v katedrali Božji grob, da se Kristusu pomoli, ga je dal škof Parvy iz cerkve zapoditi! Nato mu je pa poslal .30 K, naj gre v drug kraj jn se da internirati v samostan ...
Ce je že mažarski klerus tako koruin-piran, da spominja na stari Byza-nc, kjer so se marsikateri visoki dostojanstveniki cerkve prodajali mogotcem, kakšna mora biti posvetna Košutova inteligenca!
In ta propala klika je zdaj izkušala od cesarja nekako v zahvalo za svoje lojalno obnašanje« v avstrijsko-srbski krizi iztisniti iočeno banko, če pa bi cesar tega ne hotel, saj pomažarjenje armade. Cesar se je postavil glede banke na čisto pravilno stališče, da se ima ogrska vlada o tem z avstrijsko pogajati. Ta reč se je razbila. Avstrijska vlada je odklonila, Ogrom pa je to bilo še všeč, ker ločene banke ne vzdrže in so jo zahtevali le zato, da se jim glede na armado kaj kon-cedira.
Tu pa je cesar dejal odločno: Veto! Ne! Zdaj naj bi krona armade oslabila, ko je videla, kako je le v njeni edinstvenosti moč! No — in zdaj je zopet »kriza« na Ogrskem. VVeckerle je demisijoniral, cesar pa se ozira po novih možeh. Tisza, Khuen-Hedervary, Lukasc, Kristoffy so imena, ki prihajajo zopet na vrh.
Cesar je od Weckerla, oziroma Košuta zahtevai, da izpolnita pakt, ki ga je s krono sklenila svojčas koalicijska vlada. Ta pakt pravi, da ima ogrska vlada dovoliti rekrute brez ozira na kake vojaške koncesije in da ima izvršiti volivno reformo. Kdor pa svoje besede ne drži, oziroma je ne more izpolniti, ta mora seveda
on si spočetka še ni bil na jasnem, da dim, katerega v ta namen uporablja, v resnici ni druga, kakor segret zrak, in ko je leta 1783 napravil večji balon, sta se v resnici vprvič dvignila Piletre dc Rozier in marki d'Arlandes v zrak, v katerem sta plavala 25 minut. Bil je to prvi vzlet v zrak, ki ga je človek dejanski izvršil.
Istočasno je francoski fizik Charles napolnil balon z vodikom (katerega je leta 1776 našel Cavendish) in je s tem balonom vztrajal tri ure in pol v zraku.
Odslej so se pogosto ponavljali poskusi, dvigniti se kvišku v zrak. Seveda •se jc pri tem prigodila marsikatera nesreča. Vendar najti pripomočke za pravilno zrakoplovstvo se ni posrečilo. Balon se je sicer dvignil pravilno kvišku, toda v ozračju je bil na milost in nemilost izročen vsakemu vetru. Sicer so nekateri zrakoplovci poskušali napraviti tudi vesla in krmila, da bi plavali v zraku kakor po ,morju, vendar so bili vsi ti poskusi praktično neporabni in nezadostni.
Nekoliko boljše uspehe je dosegel francoski inžener, častnik Meusnier, ki je iV glavni balon postavil majhen prazen balonček. Ker plin iz velikega balona polagoma vliaja in vsled tega isti postane preveč ohlapen, je hotel Meusnier to zabra-niti na ta način, da je mali balonček v, glavnem balonu polagoma napihoval z navadnim zrakom, tako da jc glavni balon
odstopiti in priti morajo na vrh ljudje, ki bodo znali pošteno izpolniti, kar vladar upravičeno od Ogrov zahteva.
Košuto je zdaj silno hudo. Mož namreč na noben način noče od vladnih jasli. Za tisočake, ki jih vleče kot minister in »direktor« različnih podjetij, proda on ves svoj neodvisni program. Zdaj premišljuje, kaj bi. Grof Andrassy b' tudi rad ostal. Samo volivna reforma vsem zelo smrdi. Nekaj pa je silno značilno — nikjer ni nič čuti o kakem »narodnem ogorčenju«... Ni revolucije, ni viharja. 1 o jc jasni znak, da je ogrsko ljudstvo čisto ravnodušno in mu je malo mar, ali Košutovci gredfl ali ostanejo. Tistih par ciganov in žganjar-jev, ki jih poslanci neodvisne stranke "potom župana z bičem priženejo na svoje shode, se kroni in pa naši državni po-■lovici ui treba bati. Najvišjim krogom je priporočati, naj to kliko te s kleščami primejo. Večina ogrskega ljudstva je na polovici ni treba bati. Najvišjim krogom njega honveda.
»Landgraf, werde hart! . * .
S. K. S. Z,
Glavna skupščina »Slovenske kršč,-soc. zveze1« se vrši letošnje leto na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Skupščina bo binkoštni ponedeljek, to je 31. maja. Vsa izobraževalna društva so prošena, da imajo takoj odborove seje, pri katerih se določi, koliko odposlancev pošlje vsako društvo na sestanek.	>
Predavanja na letošnji skupščini bodo prav praktična in poučna za naša društva. Govorilo se bo o odsekih v izobraževalnih društvih, o predavanjih s skiop-tikonom, o društvenih domovih, o pomeir(*. izobraževalnih društev za narodno pro-bujo. O vsakem predmetu bosta razprav^ Ijala dva govornika. Govorniki so se iz-; brali od vseh naših zvez, torej s Koroš-j kega, Kranjskega, Štajerskega in Primož skega.	vMT
Pevski zbori naših društev naj bi binkoštni ponedeljek pohiteli na Koroško, da s slovensko pesmijo poveličajo slavnost. Prosimo, da nam društva, katerih pevski zbori bi šli k slavnosti na Koroško, čini preje priglase svojo udeležbo.
Vsa izobraževalna društva naj do 15. maja priglase kršč.-soc. zvezi v Ljubljani, koliko njihovih članov se udeleži našega letošnjega sestanka na Koroškem.
Društvene znake, dokaj lične, je že naročila kršč.-soc. zveza. Te znake v i.a-rodnih barvah, na katerih ste sklenjeni roki. držeči križ, naj bi oskrbela vsa naša izobraževalna društva,, da bi tako nosili vsi enoten društven znak. Cena bo koli-
vslcd tega ostal vedno pravilno napet. Tudi je postavil v čolniček že pravilen vijak, ki bi ga imel zrakoplovec vrteti in se na ta način v zraku nadalje premikati. Njegova iznajdba je bila teoretično popolnoma pravilna in velja nekako tudi šc dandanes. Toda ako Meusnier s to svojo iznajdbo ni nobenega izdatnega uspeha dosegel, je krivo le to, ker jc ročna sila za gonitev vijaka prešibka, drugačne sile pa ,tedaj ni bilo na razpolago.
Ker razni poskusi niso uspevali, sc je polagoma zrakoplovstvo jelo vedno bolj in bolj opuščati. Sele leta 1852 je Francoz Giffard uporabil na svojem zrakoplovu parni stroj kot gonilno moč za vijak. S svojim 3000 m3 obsegajočim zrakoplovom je dosegel pri čisto mirnem ozračju 2 do
3 metre hitrice na sekundo. Toda parni stroj je bil v ta namen pretežak, in vse je bilo odslej odvisno od tega, iznajti kolikor mogoče lahak motor, ki bi dal vendar še zadosti gonilne sile.
Dvajset let pozneje, ko je nemška armada oblegala Pariz, so se Francozi posebno trudili sestaviti zrakoplov, s katerim bi bilo mogoče priti v oblegano mesto. Res da so v pariškem mestu samem izpustili 64 balonov, s katerimi je 155 oseb (Zapustilo mesto; toda predno je bilo mogoče sestaviti tak zrakoplov, s katerim b; ■bilo mogoče priti v oblegano mesto, je bila vojna končana. Diipuy de Lome je-
kor mogoče nizka. Društva, ki bi želela znakov, naj se Čim preje obrnejo na zvezo, koliko jih naroče, da se jih oskrbi pra-vcčasno zadostne števuo.
Shod mladenišklh Marijinih družb se vrši binkoštni torek na Brezjah. Tega shoda se bodo lahko udeležili i udeleženci shoda v St. Jakoba v Rožu.
Naši nasprotniki.
Atentati v Št. Vidu. Iz Št. Vida nam poročajo: Pri nas v Št. Vidu nad Ljubljano, o katerem kraju se zadnji čas po zaslugi liberalcev precej piše po časopisih, smo imeli v zadnjem času več atentatov, katere pojasniti smo dolžni naši javnosti. To vsled tega, da se izve, s kakšnim orožjem se bore v novejšem času stari, po ljubljanskem solncu pomlajeni liberalci. O pobitili šipah v telovadnici^ in knezoškofijskih zavodih smo že pisali. Čakamo samo, kaj bo dognala preiskava. Upamo, da ta izbruh podivjanosti in surovosti, kakršne so zmožni samo ljudje, ki žive brez vseh cerkvenih zakonov, ne ostane nekaznovan. Drugi atentat, ki pa se je popolnoma ponesrečil, pa so poskušali naši liberalci na dosedanji občinski odbor ob priliki nedavno minulih občinskih volitev. Te volitve, ki so se za pristaše S. L. S. iztekle kar najbolj častno, so pokazale dvojno. Prvič velikansko des-organizacijo med pristaši liberalizma- Prišli so v boj kot vojaki brez pušk, navzlic temu, da so se celo leto »eksercirali« po nekaterih tukajšnjih gostilnah. Drugič pa so pokazale te volitve, da se vojakom ni dosti zanašati na njihove generale, ker ti so vrgli puške v koruzo zadnji trenotek — na bojišče ni bilo nikogar izmed »glav«. Zelo nerodna taktika, ki služi samo v pokritje blamaže kot raztrgan plašč. Sedaj se pa izgovarjajo »nismo se udeležili«. Pet, šest, ki ste imeli prej vedno glavno besedo, se vas res ni udeležilo, toda vojake svoje ste pa le poslali v boj, ki pa ■vam je donesel popoln poraz. Armada naših mož priča glasno, da ne pomenite nič in da bodete čezdalje manj pomenili vsi tisti, ki prisegate na raztrgano, stokrat od vas samih omadeževano zastavo liberalizma.
Tretji atentat pa se je zgodil na tukajšnji krajni šolski svet. Znano je, da je pokojni Bitenc zapustil lepo premoženje tukajšnji šoli. Liberalci ,katerim se cede sline po tem denarju, so si izmislili nekaj, kar kriči do neba. Z velikansko vnemo razširjajo neresnico, da se dela na to od naše strani, da bi prišel ta denar v last knezoškofijskim zavodom. Priče za to sledeče:
Prva: Zirovnikov sin fr. Metod, 'ki je letošnji veliki teden gospodu župniku P. Bohinjcu v Vel. Lošinju pravil, da njegovemu očetu ni več obstanka v Št. Vidu, ker ne more doseči, da ne bi prešla Biten-čeva zapuščina v last knezoškofijskih zavodov.
Druga: Ljudska pesnica Manca Ko-man, ki je šla poizvedovat v pisarno nekega ljubljanskega odvetnika, ali je sploh mogoče, da preide ta denar v last zavodov. Rekla je tudi, da je dosedaj to zadrževal samo nadučitelj Zirovnik.
Tretja: Krajni šolski nadzornik Jožef Matjan. o katerega sposobnosti za šolskega nadzornika, ne brez vzroka, zelo dvomimo, se je po polomu pri občinskih volitvah javno tolažil takole: »druzega ti klerikalci itak ne morejo narediti, kakor še šolsko premoženje nam bodo ugrabili, potem je pa vsega konec.«
Poživljamo krajni šolski svet, naj
po dokončani vojni sestavil sicer zrakoplov, v katerenuse je nahajal zračni vijak, za štiri osebe, vendar dejanskega uspeha ni ž njim nobenega dosegel.
Leta 1865 je inžener Hanlein iznašel plinov motor in sestavil leta 1872 50 m dolg in 2400 mJ obsegajoč zrakoplov, ka-■teri je pri vsej pomanjkljivosti vendarle .kazal, da bo polagoma mogoče glavne zapreke premagati in, če se motor spopolni, tudi ž njim plavati v zraku.
Leta 1884 sta francoski kapitan Renard in njegov tovariš Krebs sestavila zrakoplov »La France«, ki je imel motor za devet konjskih sil, in ž njim dosegla žest in pol metra hitrice na sekundo. Re-tfiard se je prvi s svojim zrakoplovom dvignil kvišku v zrak in je nad pariškim mestom napravil v ozračju dva kroga v obliki velikanske osmice ter se je zrakoplov povrnil na isto mesto nazaj. To je bil prvi dejanski uspeh, pri katerem je voditelj bil vsaj pri srednje mirnem ozračju popolnoma gospodar svojega zrakoplova.
Precej na to, leta 1885, je inžener ■Daimler sestavil petrolejski motor, ki je bil veliko popolnejši, kakor prejšnji plinovi motorji. Daimler svojega motorja ni mogel dosti uporabiti za zrakoplov, pač pa se je njegovega motorja poslužila avtomobilska Industrija, ki ga je vedno bolj in bolj ■spopolnjevala in ga na ta način spopolnje-neea podala zrakoplovcem na razpolago.
nam da jasen odgovor, kaj jc s šolskim premoženjem.
Pripomnimo, da sta člana k rajnega šolskega sveta Zirovnik in Matjan, na kar opozarjamo deželni šolski svet.
H- »Goreniec« opisuje mladeniški shod v Šenčurju pri KranjCj v uvodnem članku. Poroča natančno, vsak govor omenja posebič in ga do dna analizuje. To in ono mu je celo zelo ugajalo. Da — tako imeniten se mu zdi naš shod, da bo »dalje prihodnjič!« Ker pa je »Gorenjec« tednik in bravci gotovo članka No. I. ne bodo zapomnili — shranja ga pa najbrž tudi nihče ne razun na kraju, kjer ga z ozirom na nujne potrebe navadno ni časa vdrugič brati — mu svetujemo, da priredi posebno izdajo, da bodo kranjski liberalci Nr. II. z večjim haskom mogli uživati. Čast »Gorenjcu!«, saj je celo »Slovenca« posekal, ki je o šenčurski manifestaciji Orlov manj napisal kakor on. Orel ima pač čudovito moč: vzbudil je v kranjskih freigeistih plodovitost in pisateljske sposobnosti. Kaj bo šele, ko sc Orel vgnjezdi v Kranju samem ...
—	Na Igu pod Ljubljano se vobče govori, da pripelje nadebudni telovadec iu uradnik deželnega odbora v nedeljo, dne 2. majnika, petdeset »Sokolov« tu sem, da se producirajo. Ako se hočejo tako ska-zovati, kakor se obnašajo do sedaj Dre nikovi »Sokoli«, kličemo: »Ostanite doma! Na Igu »Sokoli« pridno pi.io šnops!
—	Visoka nemška kultura, katero je pokazal na tržiški železnici uradnik trzi-škega župana nedavno, je presedala že samim Nemcem. Po prastari germanski navadi ga je »Siebeneichler« prav pošteno lukal celo pot. in vino veritas! Tudi ta slavni uradnik g. Mallya je pokazal, kaj misli. Med različnimi pesmimi --- nemškimi seveda — je bila ena od »Los von Rom«. Vsenemškemu srcu to še ni bilo dosti odduška. V Tržiču, ko je žc obstal vlak, zapoje ta Vsenemec »vom lieben deutschen Reich«. No, to ni veleizdaja. čeprav pride še en heil zraven, saj je bil ta kulturni človek — pijan. Ali pregovor »In vino veritas« more biti pa za Vsenem-ce žalostno izpričevalo o avstrijskem domoljubju. Pa naj zatrjuje tržiški župan, da je zvest Avstrijan, če njegovi uradniki prepevajo slavo »nemški1 državi«! Take ljudi naj mi spoštujemo in jim klanjamo glave?!!
To so socialni demokratje! Glasilo ,tržaških in goriških socialnih demokratov, ,-Delavski List«, v katerega pišeta Tuma in Lončar, se nasproti »Edinosti«, ki mu ie očitala, da se za klerikalce poteguje, ,baha, da so socialni demokratje na Koroškem proti zastopnikom pravega pro-,'etariata šli volit kapitalista in plemeni-taša pl. Mettnitza, da torej niso klerikalci. Iz tega se dvoje razvidi: 1. da vera socialni demokraciji ni zasebna reč, ampak javna, proti kateri se tako bojujejo, da grejo rajši volit kapitalista kakor pa kr-ščansko-socialnega demokrata, 2. da so jim delavske koristi menj kot njih brez-verstvo, o katerem se pa sicer lažejo, da ni na njihovem programu. Vidi se pa tudi, da je jugoslovanska socialna demokracija jako globoko padla, sicer se ne bi s takim izdajavstvom še javno hvalila.
Mm ggbanle m Spodnjem Šfalefšta.
Ljutomer. Mislil sem, g. urednik, da boste kaj dobili od imenitnega shoda kandidata Zemijiča, ki se je vršil 25. aprila pri nas. Pa ker nič ne najdem v predalih vašega lista, blagovolite sprejeti sledeče: Kakor je znano, so kandidati K. Z. za naš okraj za splošno skupino: dr. Korošec,
Poskusi Woelfertovi leta 1897 in skoro istočasno Schwarzovi z njunimi zrakoplovi so se vsled nedostatkov pri motorjih in pa vsled viharjev ponesrečili, toda veliko pripomogli k temu, da se je določila prava smer, po kateri bo mogoče ko-uečno tudi to zagonetko rešiti.
V najnovejšem času je v javnosti nastopil grof Ferdinand Zeppelin. On je veliko let zasledoval to neprestano tkmova-nje, proučaval razne tehniške priprave .in različne sestave ter slednjič prišel do lastnih nazorov, na podlagi katerih je dospel do v resnici uporabnega zrakoplovnega sestava. Ker mu je nedostajalo v ta namen gmotnih sredstev, so mu bili razni mogotci dali na razpolago znatno vsoto 800.000 mark, in s temi pripomočki je sestavil leta 1900 nov zrakoplov. Pri mestu ,Manzel na Bodenskem jezeru je napravil na jezeru velikansko plavajočo barako, v kateri naj bi bil hranjen njegov zrakoplov.
Zrakoplov ie imel podobo 128 m dol-* gega in 12 m širokega valjarja (cilindra) ki je bil na obeh koncih nalahko zaokrožen. Razdeljen je bil ta valjar v 17 popolnoma ločenih predelov. Da bi se mu ta dolgi valjar ne upogibal, je grof Zeppelin postavil vanj 16 obročev iz aluminija. Te obroče je podolgem drugega z drugim 2 lahkimi oporami 12 aluminija zvezal, tako da je nastalo trdno valjasto ogrodje, če2 katero je napel svilnato, s kavčukom pre-
ža kmečko skupino Roškar in RobiČ. Menili smo, da ne bo človeka, ki bi kaj imel proti tem možem, katere poznamo, kot ene najdelavnejših. Pa vendar se je znašel človek, ki čuti potrebo delati nemir, to je nek radniški Zemljič. Priredil jc ta možakar pri nas, kakor smo že omenili, shod. Vršil se je ta špas v gostilni g. Vau-potiča. Dovoiite, g. urednik, da vam. to bolj natačno opišem. Nameraval se je ta shod vršiti pri Kukovcu; pa ker je nekaj prišlo vmes, se je vršil pri Vaupotiču. Zbralo se je, resnici na ljubo povedano, celih 40 možakarjev, med temi blizu 20 mladeničev, naših somišljenikov. Otvoril je shod neki študent, ki se je zunaj na hodniku hvalil, da je tudi zgodovinar (bomo videli, kako bo kaj shod opisal) ter oddal besedo kandidatu. Ta je najprej izjavil, da ni uskok, kakor so to vest raztrosili okoli neki ušivci, ampak da je čisto fest človek, samo salonske obleke in cilindra ter zlate ure z verižico še nuna, pa to mu itak lahko Roškar posodi za povračilo tistih stotakov, ki jih je pri zadnjih volitvah izdal Zemljič za Roškarjevo izvolitev. Pravil je na to, da bo davke znižal, na pivo bo dal pa več davka in na žganje, sploh bo življenje uredil tako, da nam bodo kar pe: čeni piščanci v usta leteli. — Delal bo za vse stanove. Volite tega, ki ima veselje dn dela, in to sem jaz, se je ponujal in vse-del ves znojen, kot bi ravno prikopal na ■sep. Nato so se slišali razni glasovi; vstajali so volivci trške občine Ljutomer in priporočali Zemijiča, med njimi tudi dr. Grossman. Ta posebno zavida poslancem njihove dijete. Končno je med drugimi govoril tisti učeni študent, ki je tudi ves gorel za Zemijiča. Na shodu je bilo zelo zabavno. Kot znak duševne zrelosti navzoče inteligence so bili izrazi: ušivci, hinavci, magarci itd., kar je veljalo navzočim mladeničem. Dr. Grossman je še izrazil svoje misli o nevednih kaplanih, katerim je še učitelj Karba pridjal naslov: privandranci. Ker smo videli, da že v njih glavah kraljuje kralj alkohol, jim nismo hoteli kratiti veselja, ampak smo jih pustili, da so se izgovorili. Ko je vsem sapa pošla, se je shod zaključil. To je torej poročilo iz tistega imenitnega shoda zadnjo nedeljo pri nas v Lotmerki.
Pišek — Brinar — SItter. Ta imena se v tem času tolikokrat omenjajo, posebno v splošni volivni skupini Celje-Brežice-Slovenjgradec. To so namreč kandidati od raznih strank za uboge, revne sloje. Prvega, Pišeka, poznamo. Že prej, ko je bil samo še župan in še ne državni poslanec, je vedno in povsod pokazal svoje plemenito srce nasproti malemu posestniku ali delavcu, kar jc v tem večji meri storil tudi, ko je postal državni poslanec. Tega moža so postavili zaupniki K. Z., da zastopa interese revnih slojev, za katere mu je vedno bilo srce in mu še bije, v deželnem zboru. Storil bo, ako bo izvoljen, gotovo vse za prospeh delavca in malega posestnika. Njemu nasproti so pa postavili liberalci — meščani, inteligenca, — moža, ki vč toliko o težnjah delavskega ljudstva, kot slepec o lepoti cvetoče narave: Bri-narja. Storili so s tem samo uslugo tretji stranki, ki bi se tudi rada mastila na račun priprostega ljudstva, socialni demokraciji, ki jc postavila kandidatom Nemca Sitterja. Mož ni nič drugo, kot plačan agent socialno-demokraške stranke, ki dela le to, kar rnu suflirajo rdeči generali. Volivcem splošne kurije je sedaj na prosto dano: ako hočejo moža, ki jih bo zanemarjal, jim skrbel kvečjemu za kake stroške, bodo volili Brinarja ali Sitterja; ako pa hočejo moža, ki ima srce 'in voljo za ljudsko dobrobit, tedaj bodo zapisali dne 7. maja na bele glasovnice: Franc Pišek, državni poslanec, Orehova vas.
vlečeno snov. Vsled velikanske dolžine se ,mu je zdelo umestno, nanj obesiti dva čol-niča, in je vanja postavil dva Daimlerjeva motorja za 14 konjskih sil. Pri svojih poskusih je dosegel 7 do 8 metrov hitrice na sekundo.
Ta zrakoplov je bil brez dvoma najpopolnejši izmed vseh, kar so jih bili dotlej sestavili; vendar se je pa tudi pri njem ■pokazala neka hiba.
Francoski kapitan in poznejši polkovnik Renard je že pri svojem zrakoplovu »La France« na podlagi raznih računov in poskusov prišel do zaključka, da tak zrakoplov zarnore mirno plavati po zraku le, ako nima preveč hitrice; ako pa ta hitrica neko gotovo, takozvano kritično brzino prekorači, potem se začne zrakoplov po dolgem preveč vklanjati in zibati. V ta namen je Renard predlagal na koncu balona velike vodoravne ploskve, katere naj bi to zibanje odstranile in pa napravile bolj mirno plovbo.
Kmalu potem, leta 1902, je Braziljanec Santos-Dumont tudi sestavil lasten zrakoplov, s katerim je po več ponesrečenih poskusih izpred pariškega predmestja St» Cloud plaval okrog Eiffelnovega stolpa in se ž njim povrnil nazaj na svoje mesto. ,S tem svojim činom si je zaslužil razpisano nagrado 100.000 frankov.
Ta uspeh ie pa zopet Francoze izpod-bodel k največjemu naporu, in brata'Le-
U »Ljudski sklad".
so darovali: Martin Matjašič, deželni pc slanec, 30 K: Oton pl. Detela 20 K; F .Maček iz Dol. Logatca 5 K; dr. Alfor Levičnik 10 K; Lavrencij Lah, župnik Gori nad Idrijo, 5 K; Jurij Karlin, župni v Sorici, 4 K; duhovni svetnik Iv. Brenc 3 K; Ivan Fabian v Ljubljani 2 K; Matij .Brezovar v Št. Rupertu 1 K 50 h; Josi Pristov, župnik, Horjul, 20 K; Janez M klavčič, kaplan, Horjul, 5 K; Janez Ško gostilničar, Zaklane, 6 K; Tomaž Vrhe vec, mlekar, Horjul, 5 K; Franc Lebei trgovec, Horjul, 4 K; Mina Korenčan, g( stilničarka, Vrzdenec, 4 K; Andrej Čc pon, sedlarski mojster, Horjul, 2 K; Ar ton Kete, strojar, Horjul, 2 K; Andr. Roi .manec, gostilničar, Horjul, 2 K; Jane Rozman, posest., Vrzdenec, 2 K; Fr. Kc renčan, Horjul, 2 K; Matija Vrhovec, Hot •jul, 2 K; Franc Rožnik, Horjul, 1 K; Ma tevž Pečnik, Horjul, 1 K; Gašper Vrho vec, Horjul, 1 K; Ant. Gabrovšek, Horju 1 K; Franc Marolt, Horjul, 1 K: Toma Dolenec, Horjul, 1 K; Franc Prebil, Hor jul, 1 K: Franc Slovša, Horjul, 1 K; Fran Korenčan ml., Horjul, 1 K; Franc^Zdešai Horjul,K; Jožef Škof, st., Horjul, 1 K Matej ŠušterSič, Horjul, 1 K; Jernej Peč nik, Horjul, 1 K; Janez Marinčič, ključav ničar, Horjul, 1 K; Janez Zakelj, zidarsk mojster, Horjul, 1 K; Janez Velkovrii Horjul, 1 K; Andrej Rožmanec, L.iubgojna 1 K; Franc Mrzlikar, Ljubgojna, 1 K; Ma tevž Tominec, Ljubgojna, 1 K; Toma; Zdešar, Ljubgojna, 1 K; Jernej Stanovnik Ljubgojna, 1 K; Peter Pohleven, Ljubgoj na, 1 K; Janez Vrhovec, Ljubgojna, 1 K Janez Slovša, Vrzdenec, 1 K; Franc Slov la, Vrzdenec, 1 K; Janez Petrovčič, Vn: denec, 1 K; Jožef Urbančič, Podolnica 1 K; Anton Janša, Lesno brdo, 1 K; Ja kob Bastarda, Liubgojna, 60 h; Janez Vr bič, Podolnica, 50 h; Franc Vrbič, Podol .niča, 50 h; Marija Marinčič, Horjul, 20 h Marija Slovša, Vrzdenec, 20 h; Frančiški Fefer, Vrzdenec, 20 h; Neža Boh, Vrz denec, 20 h; Marija Kuclar, Zaklane 20 h; Jera Erbežnik, Zaklane, 20 h; Ma rija Jurca, Zaklane, 20 h; Marija Rožnik Zaklane, 20 h; Uršula Vrhovec, Zaklane 20 h; Frančiška Lešnjak, Podolnica. 20 h Marija Rožmanec, Podolnica, 20 h; Ka tarina Grabeljšek, Podolnica, 20 h; F. Po trebuješ. Horjul, 2 K; H. E., Ljubljana 10 K; F. Zore, Ljubljana, 6 I<; Matiji Slak, župnik, Brdo, 10 K; Vaclav Vondra ček, župnik, Ambrus, 5 K; Iiugon Wid mayer, 10 vin.
Jeseniške novice.
j Političen shod priredi »Gorenjski krščansko-socialno delavsko politični društvo« v nedeljo, 2. maja, ob 3. uri po poldne na Javorniku pri Vodičarju. So mišljeniki delavci, vsi na shod, ne samo; Javornika, tudi s Save in Jesenic! Shoi bo razpravljal o vaših interesih.
j Volitev v bratovsko skladnico bi prihodnji teden. Važna volitev, toda kdi bo tako neumen, da pojde volit s takim glasovnicami, kakoršne je razdelila delav cem tovarniška gospoda? Na vsaki glasovnici je zapisano ime volivca. Tovar-niška gospoda hoče torej vedeti, kdo "b: volil njih pristaše in kdo ne. Zakaj hoče to vedeti? Ali je že zopet politika zadaj? Ali je to mar priprava za občinske'volitve? Ali hoče na ta način poizvedeti, koliko delavcev ima na svoji strani? Oo-spoda, toliko razuma pač imate, da veste da take volitve ne morejo pokazati pravega mišljenja. Volitve naj bodo tajne, pa boste videli, pri čem da ste! Vemo,, da bi tovarniška gospoda najraji videla, da b;
baudy sta izdelala po svojem inženerju Julliotu nov zrakoplov, pri katerem ic Daimlerjev motor od 35 konjskih sil gnal dva vijaka in dal zrakoplovu hitrico 9 do 10 metrov na sekundo. Renardovi nasveti ,o napravi zadnjih ploskev so se izvrstno obnesli, kajti leta 1905 je zrakoplov »La Patrie« napravil prvo daljše popotovanje iz Pariza v Chalons, 150 kilometrov daleč,
Kmalu nato je grof Zeppelin dovršil svoj drugi model in vanj postavil dva motorja s skupno 170 konjskimi silami. Njegov zrakoplov je dosegel še večjo hitrico kakor Lebaudyjeva »La Patrie«, toda kei ni znal za Renardovo iznajdbo in ni napravil varnostnih ploskev, se mu je zrakoplov podolgem preveč zibal gorindol ii vsled tega pri mestu Kislegg ponesrečil.
Skoraj istočasno je pruski major Par seval sestavil tudi lasten zrakoplov, ki p: je bil različen od Zeppelinovega. Kako sem že omenil, ima Zeppelinov zrakoplov v notranjščini obroče in opore iz aluminij) in je vsled tega docela neupogljiv. Par seval je napravil svoj zrakoplov po fran coskem vzorcu brez vsakega ogrodja, pa' pa je vložil vanj dva manjša balončka, k bi se imela z zrakom napihniti, ako bi pli' iz balona vhajal. Čolniček je napravil ol balonu podolgem, premakljiv, S tem balo nam se je Parseval peljal leta 1907 iz Be rolina v Magdeburg in odtod nazaj v Pots ,dam in se je izkrcal na Tegelskem stre
.1909 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Litiji. Pripomni se, da se bodo upoštevali pri razpisanih službah na ljudskih šolah v Šmartnem pri Litiji, Št. Vidu pri Zatičini in v Višnji gori le moški prosilci, pri službi na šestrazrednici v Toplicah pri Za-goriu le ženske prosilke. — Cr. kr. okr. .šolski svet v Kranju razpisuje po eno učiteljsko mesto v Cerkljah (trirazrednica), v Preddvoru (dvorazrcdnica) in v Št. Martinu pri Kranju (trirazednica). Termin do 20. maja. — V Škofji Loki je na ondotni petrazrednici nanovo razpisana učiteljska služba s ipripomnjo, da sc bo oziralo na moške, za obrtno-nadaljevavne šole kvalificirane moči. Prošnje jc vlagati do 15. maja- — Na šestrazredni ljudski šoli v Dobrcpoljah se razpisuje do 29. maja eno učno mesto v stalno nameščenje. Moški prosilci imajo prednost.
lj Katehetsko predavanje. Pri rnaje-vem katehetskem sestanku, ki bo prihodnjo sredo, dne 5. ma;a, ob petih popoldne (dvorana v drugem nadstropju Katoliške Tiskarne), bo reteški župnik J. Meršolj podal poizkus kateheze za enorazrednice, in sicer »O človeku«. Na sporedu je tudi razgovor o velikem avstrijskem kongresu katehetov. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Ljubljana, 30. aprila 1909.
Ne zadnjega, marveč 27. aprila ste objavili v »Slovencu« popravek, ki vam ga je poslal stalni in zvesti sotrudnik vašega lista, ljubljanski župan. Sicere mene malo zanimiva in skrbi, kaj se piše po listih, a kot star penzioniran policist se pa le živo zanimam, kaj se zgodi novega na policijskem polju. Znani so mi vsi najnovejši proizvodi, slovenski in drug1, glede na policijo, ki tako razborito opisujejo težave 'in skrbi pa potrebo policijskega stanu. Ni ga kriminalnega romana, ki bi ga ne prečital, dasi moji prijatelji zato vihajo nosove, pa se norčujejo iz mene, češ, kaj si pa šel v penzijon, ko tako rad čitaš in se naslajaš na kclportažnih policijskih in detektivskih romanih.
Nikar se zato ne čudite, da se zanimam tudi za ljubljansko policijo že leta iu leta. Poznam vse, ki se pečajo v Ljubljani s policijskim poslom, od najvišjih gospodov do tistih ubogih začasni!? ljubljanskih policijskih stražnikov, ki za 75 kron mesečno stražijo Ljubljano in seveda tudi ljubljanski rotovž, da nc odnese kdo iz njega tisto mizo, na kateii kujejo »oblastne« popravke. Vsaka oblast ima res oblast,, da oblastno popravlja, kar pišejo neljubega o njej časopisi. To pravico ima tudi ljubljanska magistralna oblast, in sicer je ta pravica tako oblastna, da časnikar nc sme niti besedice pristaviti oblastnemu popravku, ki ga pošlje kaka oblast.
Moji prijatelji policisti, ki jih poznam še iz svoje aktivne službe, pa tudi mlajši, s katerimi vsemi sem že pil bratovščino, so me ustavljali na cesti, me obiskovali doma, pa v gostilnah, ko so napovedovali policijsko uro, so se jezili dne 27. aprila na vas, češ, kako to. da niste nič pristavili oblastnemu magistratovemu popravku. Lepo po vrsti povem, kaj so mi pripovedovali. Sicer znam, da zopet dobite oblasten popravek, a to nič ne de. Zapišem le, kar so mi pripovedovali moji prijatelji. Povedal mi je stražnik kar imena šestih stražnikov ,ki so delali 72 ur službo nepretrgoma, a ne le teh šest, tudi drugi so delali nepretrgoma 72 ur službo. Sklicuje se oblasten popravek na to, da po treh urah na ulici stražnik počiva na stražnici. Kot bivši policist sam dobro znam, da sem ime!, kadar sem bil na vrsti, da počivam na stražnici, tiste tri ure več dela, kakor
pa na ulici. In moj prijatelj mi je povedat, da je zdaj ravno tako na rotovžu, kot je bilo takrat. Kakor nekdaj, tako mora tudi zdai policist, ki naj bi počival, letati po uradih in opravljati službo slug, ki so od največjega ljubljanskega pirha do najmlajšega ravno tako preobloženi z delom in s službo, kakor policija, seveda izvzeti moramo enega, ki pa ne spada med nas borne policiste in sluge, marveč »smo mi«, to je najvišji magistratni oblastnik ver-žinka in pa njunin sluga. — Ko mi jc to povedal, je pa hitro ukazal zapreti gostilno. jaz pa v kavarno na črnega in kibici-rat biljardistom. Iz kavarne nas je prepodil stražnik, še provizoričen, dasi že služi šest let. Pa sc jc zopet jezil črez »Slovenca«, češ, kaj da prinaša oblastne popravke. »Popravek je fejst,<< je rekel. »Resničen pa tudi. Faktične službe smo imeli1 36 lir, pa prištejmo še 36 ur ua stražnici, pa imamo 72 ur. Sploh pa kaj meni mar. Saj že iščem službo drugod. Ko jo dobim, pokažem figo rotovžu, kakor to delajo drugi tovariši, ki kar lepo po vrsti pridejo na rotovž v civilni obleki, uniformo pa pri, nesejo zavezano v culji. Za njimi pojdem. Mesečno mi plačajo 75 kron, s katerimi naj sc pošten samec ob ljubljanski1 draginji preživi, zadnje čase nas pa še silijo, da moramo biti zavarovani glede na nezgode. Nezgodno zavarovanje naj bi vsaj plačali oblastni rotovški gospodje za nas, pa še tega ne store.« Salutira in gre naprej po svojih potili. Ko sem nato iz kavarne korakal spat, sem pa še marsikaj izvedel. Govoril sem namreč še z nt^Jta-rerirni svojimi prijatelji policisti. Tako sem čul, da je nekdo pravil, da bodo žc dobili tistega, ki je zatožil rotovž »Slovencu«, da je mobiliziral policijo in da bo pela šiba — pardon. disciplinarna tetka. Drugi mi je pripovedoval, kako se je prepovedalo policijskim stražnikom, da ne smejo biti bolni. Ce se kdo javi bolnega, ga bosta preiskala dva zdravnika in če ne bosta oba potrdila bolezni: disciplinarna komisija. Tretji: »Počivam naj tiste tri ure, ko sem na stražnici. Na stražnici nas je bilo po razglašeni mobilizaciji 11 stražnikov, postelj pa le pet. Pet jih je ležalo, šesteri smo sc pa potikali po klopeh! Zakaj je tako malo postelj, razumemo; boje se,da ne odnese kdo z rotovža tiste telc-fonične sobane, v kateri celo oblastnika magistratne oblasti zapušča spomin!« In drugi mi je pripovedoval, kakšne prijetnosti imajo stražniki ob prostih urah. Razven sablje nc sme na stražnici ničesar odložiti. Pripravljen mora vedno biti, da ga kam pošljejo. Stranke prihajajo, ki jim mora biti na razpolago. Bog ne daj, da si sezuje črevlje ali sleče bluzo, če je zasa-čen:pred zeleno mizogačaka kazen. Tako se je počivalo tistih 36 ur! Na nagrade, ki so jih včasih dobivali stražniki za izredno službo, se je pozabilo. Več stražnikov mi je pa reklo: »Stražniki i-majo pravico, da »fašejo« vsako leto dve čepici, šest parov rokovic, par novih črevljev, par prešiva (Vorschub) in par podplatov. Dobe pa: eno čepico, tri pare rokovic in 17 kron za črevlje.« Tako-le izgleda v resnici popravek. ki ga niste dobili 30. aprila. Prav, da ste posvetili nekoliko v razmere ljubljanske policije, dasi marsikomu to ni bilo všeč. Sicer pride tudi na to gotovo oblasten popravek, a nič ne dc. moji policijski prijatelji in pa jaz bomo že skrbeli za to, da bodo verjeli Ljubljančani »Slovencu«, ne pa oblastnemu »popravku«.
— Katol. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k majnikovi veselici, ki jo priredi v nedeljo, 2. majnika 1909 na prostorišču g. tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja. Pri veselici sodeluje iz
delavci volili same mojstre v bratovsko ' sldadnico. Nimamo nič zoper mojstre kot take, ali v načcluištvo bratovske skladbice kot zastopniki delavstva ne spadajo. Saj si ne bi upali zastopati koristi delavstva nasproti tovarni. Bolj se boje ravnatelja kot zadnji delavec! Delavci, preberite dobro § 72. pravil bratovske skadni-ce, preberite pa tudi razglasitev volitev! Ce se volitve ne bodo vršile postavno, obrnite se na državne poslance!
j Umrl je Janez Prevc, tovarniški delavec, vrl mož, star 40 let. Pobrala ga je jetika. V najlepših letih mrjo tovarniški delavci. Kaj imajo od tovarne? Kam naj se obrnejo njih rodbine za pomoč? Tovarna daje 8 K na mesec vdovi, za otroke, čc jih je še toliko, pa k večjemu 4 K. Ali naj z 12 kronami na mesec plačuje stanovanje 'in hrano? Ali pa naj gre na občino? Kako potrebno je torej zavarovanje, ki bi v takih slučajih zares pomagalo! Sociaini demokratje, ki se toliko ustite, kakšni prijatelji delavstva ste, tu kaj storite v blagor delavstva! Ce delavcu vzamete vero v Boga in v nebesa, ste največji ropovi. Na zemlj'i mu niste nič dali, nič pomagali, vzeli pa ste mu edino tolažbo, ki bi ga podpirala v trpljenju na zepilji, vzeli ste mu vero v boljše življenje po smrti! Delavci, pomislite vendar, kakšni prijatelji vaši so socialni demokratje, kaj imate pričakovati od socialne, demokracije!
j Divje zakone preganja gerent, kar ima čisto prav, saj mu § 28. občinskega reda nalaga dolžnost skrbeti, da se ne bo delalo v občini pohujšanje. Nekomu to ni všeč, pa gerentu meče polena pod noge. Za danes mu povemo, naj lepo miruje, če ne, bo vzdignilo precej prahu, ako njegovo početje razodenemo na drugem mestu ali ga javnosti predstavimo^kot zagovornika divjih zakonov v občini?
* Mrliške novice.
i Mestna hranilnica. Oglasil se je najbrže uradnik mestne hranilnice sam, J. Novak, ter potrdil, da je res, kar je poročal »Slovenec« o redu in poslovanju v (mestni hranilnici idrijski. Pametno, da vendar enkrat prizna, da »Slovenec« vendar vedno ne laže. Da bo imela mestna hranilnica kmalu svoje lastno uradništvo, ie čisto prav. Saj denarni zavodi navadno niso brez uradništva, zakaj bi se mesto Idrija v nekaj letih tako visoko ne vzpelo, kakor se manjša mesta takoj, ko osnujejo mestno hranilnico. Načelstvo in nadzorstvo mestne hranilnice pa s tistimi vrsticami v »Narodu« še ni oprano, ampak je še bolj v čudni luči, ako ni poskrbelo, da bi hranilnica redno uradovala.
i Radovednost Spodnjih Idrijčanov. V iNapreju« beremo pod tem naslovom: ?Meseca decembra 191)7 je umr^ pri nas star mož, ki so mu rekli Plečnikar. Pred smrtjo je izročil idrijskemu katehetu Os-\valdu vsoto 4000 kron, od katerih se naj razdeli vsako leto med reveže v Spodnji Idriji 100 kron in obresti od glavnice. Ker pa je od vročitve že 16 mesecev in niso reveži šc nič dobili, dasi so že večkrat v župnišču vprašali, ponižno se usojamo vprašati, kam je vsota 4000 kron, namenjena revežem, izginila?« Ponižnemu vprašanju odgovor: Z denarjem, ki ga je v ponedeljek popoldne ob 1. uri dne 9. decembra 1907 izročil Vončina katehetu Os-valdu, se je takoj 10. decembra 1907 popolnoma tako ukrenilo, kakor je naročil imenovani dobrotnik. Reveži so in bodo še dobivali, a tako, kakor je določil darovalec. Postavil ni za nadzorstvo socialnih demokratov in »Napreja«, zato se pred temi tudi ne bo nihče opravičeval, pa tudi po »Napreju« ne bo nihče izsiljeval podpor.
lišču pri Berolinu. To pot je dovršil v 11 urah. — Parsevalov zrakoplov ima to prednost, da ga je možno izpraznjenega zložiti skupaj in s čolničkom in motorjem ,vred naložiti na dva voza. Pri velikanskem 126 m dolgem Zeppelinovem zrakoplovu je kaj takega nemogoče.
Največja težkoča pri sedanjem velikem zrakoplovu obstoji v tem, da je težko najti primeren prostor, kjer bi, četudi na ravnem polju, kaka poslopja, posamezno stoječa drevesa, brzojavni koli itd. ne ovirali izkrcanja.
Grof Zeppelin je svoj pri Kisleggu poškodovani zrakoplov v kratkem popravil, mu pridodal od Renarda nasvetovane pla-vutaste horizontalne ploskve in se ž njim 9- oktobra še istega leta 1906 dvignil zopet v zrak. Napravil je ž njim daljšo pot
i 10 kilometrov v dveh in četrt urah in dosegel hitrico 14 m na sekundo.
Skoraj istočasno so tudi drugi narodi začeli sestavljati zrakoplove. Lebaudy je zboljšal svoje krmilo in na ta način dosegel bolj sigurno plovbo; vendar se ie njegov zrakoplov vsled nepaznosti vojakov, ki so ga pripravljali za odhod, ponesrečil. Vihar jc iztrgal vojakom zrakoplov iz rok in ga odnesel proti severju. Na Irskem so ga še opazovali, kako jc plaval sam proti severo-zapadu in v daljini nad morjem izginil. Seveda so Francozi
i C. kr. gozdarska šola. Poljedelsko ministrstvo vzdržuje v Idriji gozdarsko ■šolo. Zadnji čas se jc govorilo, da jo nameravajo opustiti, češ, da je že dosti mladeničev, ki čakajo, da dobe službo pri gozdnem erarju. Pač je to čudna utemeljitev, da se šola zapre. V nobenem drugem slovenskem kraju nimamo podobnega zavoda. Ako jc preveč gozdarskih šol, naj zatvorijo ono v Gussvverku pri Marijinem Celju, ne pa Jugoslovanom najbolj dostopno v Idriji. Sicer pa strokovnih šol ni nikdar in nikjer preveč. Poslanci naj o tem nameravanem koraku poizvedujejo. Gozdni erar ima obširne gozde od Idrije do Gorice in zopet v Istri. Da se vse .redno oskrbuje, potrebujejo veliko logarjev, ki v gozdih po določenih oddelkih stanujejo. Ti posredujejo med gozdnimi de-javci in uradniki ter raznimi strankami. Kaki pa so delavci na Kranjskem, Goriškem in v Istri, jc pač znano. So Slovenci in malo Hrvatov, iu stranke, ki kaj v gozdih iščejo, iste narodnosti. Torej logarska šola v Idriji je nam Jugoslovanom na korist, delavcem in strankam zelo potrebna. Ako bi se opustila aii premestila kam na sever, bo gotovo radi tega burja .nastala. Torej naj se vsake premembe opuste.
leilse Iz Toplic.
S spomladjo se je povsod začelo živahne gibanje in delovanje: v naravi, na travniku in polju, na vrtu in v vinogradu in tudi v Toplicah samih. Ravnokar Črnogorci znižujejo klanec poleg vile »Bejta« nad županovo hišo. Podjetnik je g. Špa-capan, delavci, krepki mladeniči s črnogorske kneževine. To delo je bilo prepo-trebno, ker je vzlic opominu na tabli: »Pozor, počasi voziti!«, marsikateri voznik v naglem diru priropotal preko mosta na toplfški trg. Ker je ondi vedno mnogo otrok in ob času sezone se topličarji gibljejo semtertje. bolni v nogah, ki ne morejo naglo skočiti na stran in se umakniti drvečemu vozniku, bi se bila kaj lahko pripetila nesreča. Ta bo sedaj odstranjena.
V kopališču satnem bo nekaj spre-,memb v osobju,. Pride nov izvežban maser z Dunaja, rodom Slovenec. Služba kopališkega strežaja je oddana Sarajevčanu Schaucr, ki govori več jezikov. Njegov oče je bil v Bosni v finančni službi. Rodbina je kočevska, naseljena v Metii-škivasi pri Toplicah. Vodstvo c. kr. vojašnice prevzame zopet nadporočnik Brankovič iz Gradca. Ker je bila minola zima nenavadno ostra in za katare pripravna. se Topličani nadejajo letos prav obilnega navala revmatičnih bolnikov. Nekaj starih rednih gostov je že oglaše-,nih.
Župnik Podboj odide s Toplic mirovat iu se zdravit koncem aprila. Dne 13. aprila je bila na dražbi prodana njegova premičnina. Pokupili so največ domačini, župnika iz Dobrniča in Šempetra, poslanec Dular itd. Lovske trofeje je pridobil gospod dr. Ahačič, vmes nekaj znamenitih rogov od srnjakov, pravilnih in nepravilnih.
Razpis učiteljskih služb.
V litijskem okraju so razpisane le-te učiteljske službe: na enorazrednicah v Sv. Gori, Kolovratu, Hotiču in Prežga-njem, dve učiteljski službi na petrazrednici v Zagorju, po ena učiteljska služba na štirirazrednici v Št. Vidu pri Zatičini. v Šmartnem pri Litiji in v Višnji gori ter učiteljska služba na šestrazredriicj v Toplicah pri Zagorju. Prošnje do 15. maja
takoj napravili nov zrakoplov, ki so ga imenovali »La Ville de Pariš«.
Tudi Angleži niso hoteli zaostajati ter so napravili lasten zrakoplov, kateremu .so nadeli ponosno ime »Nuiii secundus«. Toda ta zrakoplov se jim je tudi ponesrečil. Sploh se mora pripomniti, da Angleži pri svojem tekmovanju v zrakoplov-stvu niso bili posebno srečni.
Še lepše uspehe je dosegel že imenovani major Parseval s svojim razmeroma manjšim zrakoplovom; bil je dolg 56 m in imel 10 m širine ter obsegal 5800 m3. 2 njim je preplovil v 4 in tri četrt urah 200 kilometrov; plovel je s hitrico 12 metrov .na sekundo.
Tudi Američani, Italijani in Španci •niso hoteli zaostajati in so napravili več ali manj ugodne zrakoplove, večinoma po vzorcu Lcbaudy-Parseval,
Leta 1908 jc grof Zeppelin na Boden-skem jezeru dovršil nov zrakoplov. Glede Oblike in velikosti je bil popolnoma sličen njegovemu prejšnjemu zrakoplovu; tudi motor je oddajal do 170 konjskih sil. Priredil mu je razun navadnih horizontalnih in vertikalnih plavut tudi še premakljive •ploskve, katere je poljubno nagibal na eno ali drugo stran in tako povzročeval, da sc je zrakoplov vsled pritiska na zrak poljubno dvigal kvišku ali spuščal v nižavo. Priredil ie na njem spalnico za šest oseb.
S tem zrakoplovom je dosegel hitrico 15 metrov na sekundo ter je zamogel kljubovati že precej hudemu vetru.
Dne 15 .julija 1908 sc je dvignil s svojega pristanišča na Bodenskem jezeru, plovil nad mestom Constanz v Scliatr-hausen in Basel in odtod proti severu na Strassburg. Od Strassburga je plovil na Mannheim in odtod proti zahodu na Stutt-gart. Pri Echterdingenu mu je zmanjkovalo plina, in zaradi tega se je moral spustiti na zemljo. Ponoči je pa zrakoplov doletela huda nesreča. Bodisi da je bil zrakoplov premalo pritrjen na zemljo, ali pa da stražniki niso dovolj pazili, hud vihar je zrakoplov odtrgal in ga zanesel mecl drevje bližnjega gozda, kjer se jc zrakoplov popolnoma porušil.
Bil je to hud udarec za grofa Zep-pclina, in hotel jc vsled tega že vse zrakoplovstvo popolnoma opustiti, toda ljudstvo ga jc vspoabujalo k novajnu podjetju, nemški cesar Viljem sam ga je bodril, iti prostovoljna subskripcija mu je v par mesecih podala okrog 4 milijone mark na razpolago, Zeppelin je sestavil nov zrakoplov, katerega jc nemška vlada prevzela v svojo last.
S tem zrakoplovom je Zeppelin ra/uu mnogih manjših izletov napravil daljši obhod čez NViirtembcrško in Bavarsko, sc
spustil pri Monakovem na kopno in potem zopet nadaljeval svoj povratek k Bo-denskemu jezeru.
Ako se kratko ozremo na te podatke, moramo prizpati, da je zrakoplovstvo v poslednjem desetletju doseglo velikanske uspehe. S pomočjo razmeroma zelo lahkih in močnih motorjev je možno sedaj zagotoviti zrakoplovu brzino do 15 metrov in s tem nadvladati navadno nemirno ozračje. Hudemu viharju zrakoplov ne bo nikdar kos; saj še celo ptiči ne morejo kljubovati najhujšemu viharju. Ni pa misliti, da bi zrakoplovstvo moglo kdaj se tako razširiti, kakor druga prometna sredstva. Vzrok temu je razmerno velikanska oblika zakoplovov. Tudi bo ostalo zrakoplovstvo vedno več ali manj nevarno podjetje, katero je vremenskim nezgodam vedno bolj izpostavljeno, kakor katero-sibodi drugo prometno sredstvo. Najmanj-.ša hiba pri motorju postane lahko zrakoplovu usodepolna. Istotako je zlasti iz-krcavanje vedno nevarna stvar; kajti ni lahko najti v vsakem kraju primernega prostora, kjer bi nikaka poslopja, ali drevesa, ali brzojavni koli, ali kake druge naprave ne ovirale velikanskemu zrakoplovu približanja na zemljo.
posebne prijaznosti siavna domžalska godba. Začetek točno ob pol štirih popoldne. Vstopnina: Sedeži prve vrste t K, druge vrste 60 h, stojišča 40 h. Čisti dohodek je namenjen »Društvenemu domu«. Spored: 1. T. Pichler: Mali korporal, koračnica, godba. 2. J. Laharnar: Naša pesem, mešani zbor. 3. Dr. B. Ipavec: Domovini, moški zbor. 4. V. Parma: Pozdrav ■Gorenjski, valček, godba. 5. F. S. Vilhar: Slovenec in Hrvat, moški zbor. 6. Jakob Aljaž: Slavček, mešani zbor. 7. K. Emer-šič: Potpouri slovenskih pesmi, godba. S. Kdo me bo pahnil s prestola? Igrokaz v treh dejanjih. — K obilni udeležSi vabi odbor.
+ »Kmečka zveza« za tolminski
okraj je imela 25. t. m. občni zbor pri Sv. Luciji. — Dr. Dermastia je govoril o novih postavah, ki se pripravljajo v korist kmečkemu stanu; o nalogah, ki jih ima K. Z. z ozirom na postavodajo. — Franc Kremžar je razložil na kratko načrt o kmečkem zavarovanju ter iz brošurice, ki so jo liberalci izdali o tej stvari, dokazal, kako nevednost in zlobo kažejo posebno kranjski liberalci in goriški liberalni agrarci v tej zadevi. Vsi zborovalci so se soglasno izrekli za zavarovanje. Pač pa prosijo poslance, naj delujejo na to, da se načrt po možnosti izboljša. — Nato se ie volil odbpr. Izvoljeni so vsi stari odborniki. Ker prejšnji načelnik vrli g. Man-freda ni hotel sprejeti več svoiega posla, je bil za načelnika izvoljen vneti naš somišljenik g. F. Fortunat.
—	Slov. katol. izobraževalno društvo na^ Šenturški gori je stopilo v življenje. Šteje sedaj 60 udov, kar je častno število za ondotne razmere. V društvenem domu se vrše predavanja, katera so mnogoštevilno obiskana. Da ima društvo bodočnost krasnega razvoja, je pokazala prva veselica ob obilni udeležbi v splošno zadovoljnost. Gotovo je, kar pesnik poje: V hribih se dela dan!
—	Iz Horjulja. Lep je bil popojdan minule nedelje za naše kmetovalce. Živinorejska zadruga je imela svoj občni zbor. Udeležilo se ga je skoro 50 kmetov. Prišel je tudi mlekarski nadzornik Legvart, ki je predaval o umni živinoreji. Z veliko napetostjo in zanimanjem so sledili navzoči poljudnemu predavanju. Malo speklo jih je, ko so slišali, da so samo minuli teden nad 20 vagonov mladih plerne-njakov prepeljali s Tirolskega in Solno-graškega v Bosno. Ko bi se bili Kranjci le nekaj let. prej poprijeli umne živinoreje, ves ta denar, ki gre sedaj na sever, bi lahko pri nas ostal. Nato se je mirno izvršil občni zbor, nakar so šli kmetje z Legvartom na župniško dvorišče, da si ogledajo krasno mlado živino čiste simo-dolske pasmi. Lepe živali so ljudem jako ugajale, da bi si jih najraje na mestu kupili. Le tako naprej. Črez leto dnij bomo že imeli veliko glav živine čiste pasme in mnogo mešane. Res, zadruga je pokazala že zdaj po tako kratkem obstoju lepe uspehe. Le obžalovanja so vredni oni zaslepljena, ki so tako navdušeno pristopili k zadrugi, sedaj ji pa hrbet obračajo, češ, saj nimam nobenega dobička od nje. Ni še dolgo, odkar je tudi mlekarska zadruga imela svoj občni zbor. Preteklo leto je prišlo včasih do 600 litrov mleka na dau; seveda včasih ga pa je tudi komaj polovico toliko. Ljudje še pač nimajo vpeljane umne živinoreje. Vendar pa je že veliko bolje, kot je bilo pred nekaterimi letT. Upamo, da se bo s pomočjo živinorejske zadruge še veliko zboljšalo. — V Horjulju
je priredila Marijna družba v zvezi s pevci izobraževalnega društva veselico z igro »Nežika z Bleda«. Vse je prav dobro uspelo. Igra se je ponavljala z istim uspehom tudi na Belo nedeljo. Dvorana je bila polna gostov.
— Občni zbor družbe Leykani Jo-sefsthal je te dni odobril računski zaključek za minulo leto. Čisti dobiček je znašal leta 1908 558.961 K 10 h. Sklenilo se je, da se razdeli akcionarjem šestodstotna dividenda v znesku 960.000 K, 24 K na akcijo, 550.000 K se odpiše pri družbenih tvornicah. 10.448 K 5 h se pripiše rezervnemu zakladu, 43.597 K 73 h se izplača po statutaričnih predpisih za tantieme, 28.262 K 22 h se pa pripiše na nov račun. V odbor sta bila zopet izvoljena Beru-hard Popper in Karol Taussig, na novo pa baron ni. Morsey.
— Rečiška podružnica gasilnega društva sta Bledu priredi prvo svojo tombolo z veselico in streljanjem divjega petelina dne 16. majnika na vrtu restavracije »Mangart«, ua kar .se posebno sosednja društva opozarjajo, da si svoje prireditve razdele.
lj Društvo »Pripravniški doin«, ki si
jc postavilo nalogo, da ustanovi konvikt za gojence c. kr. učiteljišča v Ljubljani, je imelo 25. t. m. svoi občni zbor za leto 1908. Tajnik in blagajnik, kanonik prof. Anton Kržič, je poročal o delovanju društva in o blagajničnem stanju. Delovanje je bilo dokaj živahno. Prištevši lansko čisto premoženje, ie imelo društvo 73.241 kron 46 vinarjev dohodkov; stroški so znašali 2S9 K 13 vin. in čisto premoženje, ki je plodonosno naloženo, koncem leta 1908. 72.952 K 33 vin. Pregledništvo je našlo račune v popolnem redu. Zbor je izrekel blagajniku zahvalo za trud. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik prelat Andrej Kalan; namestnik ravnatelj učiteljišča Anton Črnivec; tajnik in blagajnik kanonik prof. Anton Kržič; odborniki: profesor bogoslovja monsignftr Ant. Zupančič, pjimarij dr. Vinko Gregorič, spiritual Alojzij Stroj, spovednik pri uršu-linkah Mihael Kulavec; razsodniki: kanonik Josip Šiška, okrajni šolski nadzornik Anton Maier in katehet Josip Potokar; preglednika računov: profesor bogoslovja dr. Ivan Janežič in vadnični učitelj v pok. Franc Gerkman.
DNE 2. MAJNIKA IZLET NA KUREŠČEK.
Tretjo povelikonočno nedeljo, dne 2. majnika, je ob 10. uri veliki shod na Kureščku, župnije Ižanske pri Mariji maj-nikovi Kraljici.
Ta dan pribite vse sosednje župnije iz Golega, Zelimeli, Turjaka, Roba in Ško-eijana običajno na goro. Z Iga gre pa obljubljena procesija radi potresa na Ku-rešček. Po svetem opravilu so pete lita-nije Matere božje pri kapelici, kjer je običajno ves hrib poln udeležencev. Preskrbljeno je tudi za izletnike s svežim pivom in cvičkom pri krasnem razgledu na Dolenjsko, Gorenjsko in velik del Notranjske. Dne 2. majnika na Kurešček!
Katoliško kmečko gibanje na Moravskem. Katoliška organizacija med morav-skimi češkimi kmeti se vedno lepše raz-cvita. To pa seveda ni prav nič všeč svobodomiselnemu in socialno -demokratič-
nemu tisku, ki pretaka bridke solze, kaj bo z liberalnimi agrarci, ako bo šio še kaj časa tako dalje. Toliko veselejše pa je za prave, resnične prijatelje kmetov dejstvo, da je že vse kmečko prebivalstvo po mc-ravskih nižavah v katoliškem taboru; 80 tisoč kmetov je organiziranih v češkem katoliškem kmečkem društvu. Ako bo gibanje v tej smeri raslo, je gotovo, da si katoliški kmetje pri prihodnjih volitvah pribore vse kmečke mandate, ki so sedaj še v rokah svobodomiselnih agrarcev.
Krščanskio delavsko gibanje na Ruskem Poljskem jako lepo napreduje. V Varšavi je glavni sedež krščanske delavske organizacije in je ondi 30.000 organiziranih delavcev. Ondi izhaja tudi strankarsko glasilo »Poljski delavec«, in sicer se ga tiska v 20.000 izvodih. V Varšavi se dalje nahaja generalno tajništvo, knjižnica, blagajna za predujme delavcem in osrednji urad za pravno in zdravniško pomoč. Najvažnejše delo teh društev pa je osnova 672 konzumnih društev s 83.500 člani in letnim prometom 12.530 rubljev.
Svobodomiselni sadovi. Na Moravskem v občini Zdar je bil misijon od 25. marca do 14. aprila. Tajnik napredne stranke, Kluzacek, in jurist Krupar sta šla na čelu oborožene tolpe pred župnišče in s klici »dol s farji!«, »pfuj misijonarjem I« obmetavala župnišče s kamenjem in oplju-vala duhovnike. Glavarstvo je poslalo orožnike, ki so noč in dan med misijpnom stražili župnišče. — Drug žalosten zgled so dali gimnazijci v Jičinu. Našuntani so sklenili vsi osmošolci, ki še niso prejeli zakramenta sv. birme, da se ne dajo bir-mati, ker tega zakramenta ne potrebujejo. To so sadovi svobodomiselne vzgoje. Učitelj Laube in učiteljica Kaderzabek sta postala »konfessionslos«.
Povečanje New-Yorka. — Velikanski projekt. Iz New-Yorka poročajo: Mestni del Manhattan nameravajo podaljšati s tem, da zasujejo morje. Na ta način se potem pridruži Governors Island Manhatta-nu. Ako se ta projekt končno vresniči, potem postane obr'ežje mesta New-York za štiri in pol milje večje, kakor je sedaj. Tu bodo lahko stali najglobokejši parniki, kar bi bilo le v prid trgovini mesta. Mesto bi se podaljšalo naprej od sedanje South Ferry do Governors Islanda tako, da bi segalo skoraj do Bedloe Islanda, kjer stoji spomenik boginje svobode. Delo bi se izvršilo na ta način, da bi se izdelale cementne stene, med katere naj bi se potem vozil materijal, ki se nabere na onih krajih luke, katere je treba očistiti. Iz Governors Islanda bi se dalo potem napraviti mostove na Long Island in v New Jersey, tako da bi bila omogočena prometna zveza na vse strani.
Amerikanski denar nima sreče. Te dni sta prišli v Topusko poštni nakaznici za Julko Bačič in Milico Vojnovič, ki imata moža v Ameriki. Naslovljenki pa nista dobili denarja, skupaj 617 kron, ker ga je peznan lopov dvignil s pomočjo ponarejenega občinskega spričevala, da je opravičen denar sprejeti. Neznanec je preje ukradel občinski pečat. Zaprli so nekega občinskega pisarja, ki so ga pa morali zopet izpustiti, ker se je pokazalo, da je nedolžen. O krivcu ni duha ne sluha.
Do kdaj bo še svet? Dr. Chamber-lain, profesor na vseučilišču v Čikagi, trdi, da bo naš svet obstal še najmanj sto milijonov let.
Strašna ječa se nahaja v trdnjavi blizu Lizbone. Vse v tej ječi je urejeno ta-
ko, da čim bolj muči jetnike, katerih je .400 do 500. Trdnjava ima pet nadstropij in je zidana tako, da gredo hodniki na vse strani, kakor prečke pri kolesu. Jetniškc celice so ozke kakor grobovi, in v vsaki se nahaja krsta. Kaznenci ne smejo drug drugega videti v lice in ne smejo govoriti niti ene besedice. Malokateri nesrečnik doživi deset let te ječe, večina jiii zblazni.
Zadružna sladkorna tovarna se snuje na Češkem, in sicer v mestu Plznju. Tovarna bo imela tudi svojo rafinerijo in bo .osnovana na zadružnem temelju. Dobavo sladkorne pese ima tovarna že zasigu-rano.
Koliko jajec znese kokoš? Neki angleški kurjerejec je po statistiki dognal, da znese kokoš tekom svojega življenja povprečno 300 do 500 jajec.
Zameniena mrlič in morilec. Vsi časo-pisi so svoj čas prinesli vest. da je bil nemški tajnik poslaništva v Chile umorjen od sluge, ki je nato sežgal poslanisko pa-■lačo in pobegnil s 25.000 funti iz blagajne. Po zobovju sta pa sedaj dognala neki zobozdravnik in avstrijski trgovec, da je bil umorjen sluga in da je moriletvtajnik sam bil. Tajnik je imel namreč skoraj vse zo-,be v zlatem plombirane, zobovje pod pogoriščem dobljenega mrliča je bilo popolnoma zdravo. Ubeglega tajnika Be-ckerta so res ulovili pet dni pozneje na meji, toda prej so »ga« že pokopali in »mu« govorili na grobu, ker so do zadnjega mislili, da je mrlič nesrečni tajnik.
Poljubil svojo mrtvo sestro in umrl, V Budimpešti je umrla hčerka obrtnika Schillerja. K pogrebu se je pripeljal tudi njen brat, ki je vojak v Veliki Kaniži. Brat je poljubil mrtvo sestro na usta. Po pogrebu se je odpeljal nazaj v Kanižo, kjer je nenadoma obolel in umrl. Zdravniki so konstatirali, da se je zastrupil z mrtvaškim strupom.
Pokopališče za pse in mačke. Iz Los
Angeles, Cal., v Ameriki poročajo: Tukajšnje mesto je ustanovilo lepo, 20 akrov veliko pokopališče za pse in mačke. Dosedaj imajo taka pokopališča le še mesta Ne\v-York, Pariz in London.
Rezervista pičil gad. Korporar Geza Vassurtie iz Požuna se je imel z drugimi rezervisti vred iz Trebinja vrniti domu. Toda tega ni dočakal, kajti par dni pred odhodom so dobili njegovi domači obvestilo, da ga je pičila kača in je vsled tega umrl.
Nove postave za gostilničarje v Ameriki. V glavnih točkah zahteva nova postava za državo Ohio sledeče: 1. Noben človek, ki ni ameriški državljan, ne sme voditi gostilne. 2. Kdor je bil kdaj obdolžen krive prisege, ne sme imeti gostilne.
3.	Gostilničar ne sme prodajati mladoletnim otrokom ali pijanimi ljudem Ipjijače.
4.	V gostilni se ne sme igrati za denar.
5.	Nobenih slabih žensk se ne sme imeti v poslopju, kjer se nahaja gostilna) 6. V go, stilni ne sme biti razobešenih nikakih nespodobnih slik. Kdor se ne ravna po teh pravilih, bode za vedno izgubil gostilniško pravico.
Družbo žensk morilk so prijeli v Rev-ladogi na Ruskem. Pri tej »organizaciji« je bilo dvajset žensk, ki so najprej pomorile svoje može, potem pa napadale potnike ter jih na grozen način pomorile.
Zakon proti napitnini. Ameriška država Washington je prva, ki je sprejela v svoj kazenski zakon tudi postavo proti napitnini, naj si jo že kdo da ali sprejme.
Boltatu Pepe.
Gespud redehter!
Učeri sm biu pa pr svet Katarin, de sm prpravu piskre, koze in taka ruputija.ke ja nucaja kuharce, če čja en pusten
kusiu skumenderat. In peusk društu »Iblana« 'če mt pušten kusiu na svet Katarin, kamr u šla n nedela, če jm na u dž pot preteku, drgač raj gor na gre. In zatu sa puslal mene naprej gor, de usa ta reč pr-pravm in urihtam, de na u take kulubocje, kokr je bla na velk pundelk na Šmarn gor. No, mislem, de se »Iblana« na u mela nč za prtožt, za tu sm že jest puskrbou in de ,sm tud na dobra pijača gledu, se sarnu ud sebe zastop.
Ke sem se tku precej muhast prpelu u Iblana, je bla pa moja ta prva skrb, de s zberem za moja pot take ulce, ke tramvaj na voz, de me na puvozja, ke sm bi narodn štorklov. Zatu sm ja ubrau pu Ku-ludvorsk ule dol preke ta starmo Tišlari. Ke ja prmaham du iblajtarja, me je začeu ta Šlatat tam ukul želodca, če nesem iz saba več vina, kokr duvolen liter in ke ni
mogu tku natančn kunštatirat, kulk ga -mam u želodce, m je tou pa že iz tista štanga ke ja ma za sode zmert, dregnt u goutanc. Tega mu, sevede, jest nism du-volu in nazadne mu ni druzga čez ustal, kokr de m je vrjev, ke sm ga naplahtou, de ga mam glih en ohtlc mn kokr ceu liter pr seb. Prou rad m tega ni verjeu, zatu ine je tku nazaupliu prašu, kuku je .tu, de grem dons pu Kuludvorsk ule in ne pu Dunisk cest, kokr punavad hodni, če .sm res tku mal piu, kokr pravm. »Ja, veš, prjatu,« sm mu jest reku, sej pjan nism, ampak douga hoja me je tku preuzela, de tku umahujem in zatu grem tud pu Kuludvorsk ule, de se lohka hitr za zid pri-mem, če b glih umagu in pa de me tramvaj na povuz.«
»O zavle tramvaja spa dons lohka •brez skrbi, sej tramvaj dons nč na voz, ,ke tramvajari štrike delaja,« m je reku iblajtar in m tku fršmict namežiknu, kokr če b tou rečt: ke u.ia tramvajari jejnal štrike delat, jh uma pa mi začel, ke sma ,še bi putrebn prbulška.
Ke sm tu zvedu, de tramvaj na voz, sm dubu pa prec kurajža in tou sni ja .ubrat iz Kuludvorske ulce tam pu tist špi-narsk ule na Duniska cesta. Ke sm biu pa le mal preveč nalužen, pa nism mogu preči tista šprajna zadet, ke ji prauja Špi-narska ulca in tku sm prletu iz glava u tist vogu iz taka mučjo, de sm use zvezde vidu in Šc gespuda žepana na trone u sred. Tu se m pa ni nč kej prlegl, zatu srn začen tam na tismo vogle tku rentačt, de je ptilcai prletu in se začeu neki usajat
nad nama. de um use iblanske vogle u soj pijanast ukrušu in ulce puraunou, de na u za nekamer; ke je vnder namen iblanskeh žunirju, de Iblana kulkr mugoče zverižja in ji tku ta prau ksiht uhranja. In ta mr-cina me ni preh spustu, de sm mu ublubu de um prec ke um mou cajt, pršou in tist vogu še bi vn zritiu, kor je biu zdej.
Na ta viža sva se puglihala in jest sm ja mahu naprej preke Dunisk cest in dol preke Figabirt, tu je preke tist hiš, ke ■s ja je gespud Knez zaslužu pr mok iz celskega nemškega »štinkmaJna«. Glih nred Figabirtam sm pa naletu na gespuda Mulavrha in pr te prič sm se spounu, de sm brau u »Sluvence«, de je imenvan za .varha dvorne zakladnce na Duni. Zatu sm stopu hitr h nemu in mu pumulu roka; »Gratuliram. gespud Mulavrh, gratuliram!«
»Za kua m gratuliraš? Kua sm pa spet kej dobrga in pametnga naredu?« se je začudit gespud Mulavrh.
»Oh, dobrga in pametnga uni še nekol nisa nč naredi; ampak gratuliram im zatu, ke sa imenvan za varha dvorne zakladnce na Duni.«
Jejdeta, kuku je gespud Mulavrh pu-skoču, ke je tu slišu. »Taka t um pa prpelu ukul ušes, de se t uja mežgani premešal!« m je reku in m iz roka nameru, de b me foknu pu gespud dohtar Stojcum recepte. Sevede jest na taka zahvala nism tou čakat, ke nism navajen kokr prauja, de b se pu dneu kar na cest iz bikam bodu; ampak sin hitu naprej in še nazaj « nism pugledu preh, de sm pršou dti Vod'
nikuga trga, ker sa glih iblansk ognagasci iz obrkumandantam Daksam na špic iz flobertflintam pudgane pregajnal in strelah Ke sm tu vidu, sm s mislu: vojska more bt, če ne iz Srbem, pa iz pudganam, in kri more tečt pr nas tku al pa tku, tu je dukaz, de greja za nas Sluvence slabi časi not.	„
Pr useh teh žalastneh cajteh' sm se mogu pa unkat use glih smejat, ke sm brau ud Trebušnkuga učeta, ke se je u Aljažuvem turme na Triglave tku najedu krajnskeh klubas, de sa mu bls urata pre-,vozke in de ni mogu več vn iž turna. Pr en glih tku se je zgudl tud iblanskmo De-gengit iz negaumu omnibusam. Degengi .ie pr hiš, ke se prau pr Malič, use veže za-zidu in štacune iz vež naredu, u sojmo ajfre je pa na duriš soj omnibus pozabil Zdej pa hod ket mačka ukul urele kaše ukul sojga omnibusa pu duriš in s glava bel, na kašna viža b spravu omnibus iz duriša. Puskusu je že, de b ga čez streha izuleku in ga je mou že za rajfenk na štrik prvezanga, al ke sa putegnil, se jm je pa rajfenk puderu; zdej pa prauja, de u hiša na en plat mal przignu in tku omnibus puc hiša skus putegnu. No, Degengi u že t; prava pugruntu, kokr ja useli, ta nar b pametn b pa še naredu, če b soj omnibu; Balone za noga prvezu in Balon b mu g't u Ift putegnu in pustavu pol ke, kamer 1 s Degengi želu. Sej iblansk Balon se d; bulš vodet, kokr Cepelinu; puseben ked pridem jest ke, ga zna tku regirat, de mi nekol na fali.
Kdor daja ali kdor sprejema napitnino, bo strogo kaznovan.
Abstinenčno društvo v Peterburgu, ki ga vodi duhovnik Mistov, jc sklenilo zgraditi za pijance — vsako leto pobere policija v Peterburgu 57.000 pijanih oseb na cesti — lep dom. Policaji bodo pijance vanj trausportirali. Kakor hitro se bodo streznili, se jih bo poučilo, kako 'škodljiv je alkohol in se bo kolikormogoče zanje poskrbelo, če so v bedi.
Novo telovadno orodje. Dunajski telovadni učitelj Juriš je iznašel novo telovadno orodje, ki vsebuje vse prednosti droga, bradlje in konja. Nazvai je je »Stiitzschwingel«.
Častnik morltec — pes rešitelju Vele-ugledni grški dragonski poročnik Triphos se je oženil s hčerjo bivšega ruskega konzula v Atenah. Za doto je dobil 100.000 drahem, a kmalu je vse zaigral in se povrhu silno zadolžil. Da bi mu ne bilo treba kvitirati, se je odločil k skrajnemu sredstvu, da pride zopet do denarja: sklenil je umoriti sestro svoje žene Kaliopo, o kateri je domneval, da je napravila oporoko njemu v prilog. Dogovoril sc je s svojim kočijažem, kateri mu jc bil dolžan precejšnjo vsoto denarja, in nekega dne izvabil svakinjo, da se je peljala ž njim na izprehod. Med potjo jo je izvrstno zabaval in ko so prišli v bližino nekega studenca izven Aten, katerega si je že preje izbral, — je Triphos povabil svakinjo, da izstopita in si ogledata globino studenca. Kaliopa ni niti najmanj slutila nesreče ter sleila poročniku k vodnjaku. Tu pa jo pograbita s kočijažem in davita, nazadnje pa jo poročnik še s sabljo udari po glavi. Nato vržeta žrtev v 15 m globok vodnjak, ki je bil skoro suh. vržeta za njo nekaj kamnov in nazadnje zapreta vodnjak z velikim kamnom. Potem pobegneta. Toda pes Kaliope najde sled svoje gospodinje in začne pred vodnjakom lajati in tuliti. To privabi še.nekaj drugih psov invbližini se nahajajoči pastirji so končno postali pozorni ter šli gledat, kaj imajo psi. Tako so našli nesrečno Kaliopo in jo potegnili iz vodnjaka. Dasi je bila težko ranjena, se je zdravnikom le posrečilo ohraniti ji življenje in tako je prišlo hudodelstvo na dan. Triphosa in njegovega kočijaža še niso našli.
Črna roka na delu. V Ne\v Yorku ie zažgala črna roka, italijanska roparska družba, neko hišo, ker prebivalci niso hoteli plačati tisoč dolarjev. Osem oseb je zgorelo, med njimi pet otrok.
— Prašičji trg na Dunaju leta 1908. Na Dunaj se je pripeljalo v letu 1908 vsega skupaj 772.256 prašičev. Poprečna cena celega leta je pri opitanih prašičih padla za 3 do 7 vinarjev pri kilogramu, pri neopitanih pa je od 6 do 7 vinarjev poskočila. Pri prvih se je plačevalo poprečno 8-88 do M7 K, pri drugih 079 do M7 za kilogram.
Madžafrska šolska ladja. V ponedeljek se je pri pomorskem uradu na Reki-vršila konferenca, katera se je baviia z gradnjo šolske ladje za reško pomorsko akademijo. Sklenili so ogrski vladi predlagati, da se nemudoma zgradi jadrnica z 2000 do 3000 tonami vsebine.
z«.
Dunaj, 30. aprila.
Počitek v trgovinah.
Zbornica je danes končala razpravo o izpremembi § 96 obrtnega reda, ki v posameznih odstavkih določa počitek v trgovinah. Dočim § 96 a določa za tovarne 11 ur najdaljše dnevne delovne dobe, ustanavlja nova določba najkrajši počitek za uslužbence v trgovinah. Vlada je predlagala za trgovine vsaj deseturni počitek, nasvetuje narodno - gospodarski odsek 11 in pol ure. Zbornica utegne pritrditi predlogu, da morajo trgovski uslužbenci imeti vsaj 11 ur na dan nepretrganega počitka.
Za špedicije predlaga odsek isti počitek, za kočijaže pa 10 in pol ure. Opo-ludne morajo pomožni delavci imeti počitka vsaj eno uro; ako pa obedujejo izven hiše, pa poldrugo uro.
Trgovine in skladišča morajo biti zaprta od 8. ure zvečer do 5. zjutraj; trgovine za živila smejo biti zvečer odprte do 9. ure. Deželna vlada pa sme v dogovoru z trgovsko zbornico in odbori dotičnih zadrug ter pomočniških zborov določiti, da se trgovine zvečer zapirajo tudi med 7. in 8. odnosno 9. uro, zjutraj pa odpirajo pozneje, nego ob 5. uri. V teh trgovinah pa mora pomožno osobje imeti pripravljene sedeže. Te določbe veljajo tudi za konsumna društva in gospodarske zadruge. Vse druge predloge je večina v odseku zavrnila. Glasovanje o naštetih predlogih bode v ponedeljek popoldne.
Pogozdovanje Krasa.
Do konca leta 1906 je bilo pogozde-nega Krasa na Kranjskem 2378 ha, na Goriškem 4143 ha, v tržaški okolici 869 ha, v Istri 1905 in v Dalmaciji 10.000 ha. Na pogozdenih parcelah pa lastniki ne smejo pasti živine in tudi sicer nimajo nobenega dohodka. Zato je gotovo krivično, da mo-
rajo posestniki od teh parcel plačevati davek in priklade. Na gozdarskih shodih je bila že večkrat sprožena misel, naj so nanovo pogozdena zemljišča vsaj 20 let davka prosta. Tudi v poslanski zbornici so bili že večkrat sproženi ti predlogi, ki pa niso prišli v razpravo. Posl. Žitnik in tovariši so v zadnji seji nasvetovali, naj se davčnemu odseku v posvetovanje odkaže predlog, da so vsa na Krasu pogozdena zemljišča davka prosta do 40 let.
Bosanska agrarna banka.
Citatclji se še spominjajo, da je že pred meseci skupni finančni minister baron Burian hotel Mažarom nakloniti koncesijo za ustanovitev agrarne banke v Sarajevu. Ta vest jc osupnila in ogorčila vse avstrijske kroge. Dne 10. sušca so dr. Šusteršič in tovariši vložili nujni predlog, naj vlada takoj stori vse potrebne korake, da vsaj v zadnjem trenotku prepreči privilegije takozvani bosanski agrarni banki. Ta predlog je dne 11. sušca dr. Šusteršič utemeljeval med vsestranskim pritrjevanjem. Finančni minister dr. vitez Bilinski je odgovarjal, da je avstrijska vlada že 23. grudna minulega leta svarila barona Buriana, sklicujoč se na prva dva paragrafa zakona z dnč 22. svečana 18S0, ki varujeta za obe vladi enake pravice pri bosanski upravi. Fin. minister je obljubil, da hoče odločno varovati te avstrijske pravice. Dr. Šusteršiča predlog je tedaj obveljal soglasno.
Danes pa dunajski listi iznenadijo javnost s poročilom, da je tnaražarska pri-vilegovana agrarna in komerčna banka za Bosno in Hercegovino že dobila najvišje dovoljenje in da prične poslovati že bodoči mesec. Ta vest jc kakor bomba padla v zbornico. Poslanci se kar zgražajo, ker avstrijska vlada ni preprečila mažarske nakane. Vladni krogi pa se izgovarjajo, da tudi niso vedeli, kaj snujejo za hrbtom mažarski zvijači. Jc pa tudi škandal, da je sploh mogoče kaj tacega. Avstrija je žrtvovala največ denarja in krvi za osvojitev Bosne in Hercegovine, sedaj pa pride Mažar in se lepo usede v Sarajevu, kakor vrabec v proso. To je nepopisen moralen poraz avstrijske vlade. Ako je ta zanemarila svojo dolžnost, potem zasluži, da pride na zatožno klop. Ako pa se jc zavratni rop izvršil brez njene vednosti, potem morajo avstrijski krogi storiti vse, da strmoglavijo barona Buriana in preprečijo oderuške^ nakane pomažarjenih Židov.
Dr. Šusteršič je v dogovoru z raznimi poslanci drugih strank danes posredoval, da je zbornica končala sejo že ob 3. uri in da se je ob 4. uri sešel bosanski odsek, v katerem mora vlada pojasniti ta dogodek.
Prihodnjo sejo ima državni zbor v ponedeljek ob 3. uri popoldne.
Aneksijski odsek.
Po predlogu dr. Šusteršiča se je končala zbornična seja ob 3. uri in ob 4. se je zbral aneksijski odsek. Sklenilo se je, zahtevati od vlade, naj pojasni, kako se jc mogla sankcionirati agrarna banka za Bosno. Bilinski je čital razne spise, ki so se menjavali med našo in skupno vlado. Iz njih se je izprevidelo, da sc je Burian Madžarom s svojo besedo zavezal, predno je mogla naša vlada kaj storiti. Namestu, da bi bila tega nespretnega moža spravila s pota, je iskala samo izhoda, kako bi se mogla braniti pred zbornico. Na njene prigovore je obljubil Aehrenthal, da se prvemu zasedanju bosanskega deželnega deželnega zbora predloži vprašanje, ali hoče sam izvesti odvezo kmetov. Do takrat tudi bosanska banka ne sme izvrševati svojega privilegija. To je pesek v oči. Banka je dobila koncesijo, izredne privilegije, dajala bo pod deželno garancijo do dve, tretjine vrednosti hipotečna posojila, tiskovine, razne poizvedbe bodo zastonj. Preskrbela jih bo vlada. Kako naj bi bilo potem mogoče, da bi bosanski deželni zbor, v katerem imajo virilisti, begi in age ter mestni poslanci odločno večino nad kmečkimi zastopniki, mogel se upreti mažarski nakani? Naša vlada ni izvršila svoje dolžnosti. Včeraj sta govorila dr. Renner in Axmaun. Poslednji je brez dvojbe v dogovoru z nemškimi strankami predlagal, naj se seja zaključi, do prihodnje seje naj pa vlada vse spise in potrebno statistiko v tem vprašanju predloži državnemu zboru. Prihodnja seja bo v četrtek. Po naši sodbi se vlada iz te zagate ne more izkopati. Dnevi Bienertho-vega kabineta so šteti.
Soeialno-zavarovalni odsek
Je izvolil sledeče specialne poročevalce: poslanec Stanek: organizacija; posl. F.I-derseh: bolniško zavarovanje; posl. Jes-ser in Oktmievvski za zavarovanje samostojnih invalidov in za starostno zavarovanje. Posl. Licht za invalidno in za starostno zavarovanje nesamostojnih delavcev, pl. Stransky za nezgodno zavarovanje, Kroy za zavarovanje železničarjev, posl. Schramek za zavarovanje rudarjev in poslanec Onciul za končna določila in oblasti.
Delegacije
bodo najbrže zborovale koncem septembra ali pa začetkom oktobra.
Linhart, urednik »Štajerca« jc nevarno zbolel, in sicer vsled prevelikega veselja nad zmago štajercijaucev v okrajni zastop ptujski. Ko je ta mož, ki jc eden najbolj strastnih Ornigovjih delavccjV, v gostilni Kosci, v kateri se je ravno nahajal, izvedel o izidu volitve, se jc od prevelikega razburjenja in veselja zgrudil na tla nezavesten; morali so ga spraviti na dom, kjer sedaj boleha. Ne ve sc šc, ali ga je zadela kap.
Žalostno vlogo so igrali mnogi kme-tje-vcleposestniki pri volitvah v okrajni zastop dne 27. aprila: dali so se podkupiti, dobili so nekateri prašičke (z imeni pridemo prihodnjič na dan), drugi, bolje vsi, so bili v hotelu Osterberger brezplačno pogoščeni: nekatere so morali pripeljati na volišče, ker so se vsled preobile pijače nevarno gugali po ulicah.
Velika nevolja vlada v celem ptujskem okraju proti slovenskim liberalcem, ki so pokazali, da so popolnoma dogospo-darili. Kolika sramota, da ,30.000 Slovencev v ptujskem okraju tlačani največjemu sovražniku Slovencev. Ornigu iu njegovi kliki. Libcralci nisoimeli nikakšnega orga-nizovane agitacije, zato je bil izid tako silno žalosten in poniževalen. Mlada iu krepka S. K. Z. se bo morala z vso odločnostjo vreči zlasti na ptujski okraj.
Kako je1 Ornig lovi/ kmete, spričuje dejstvo, da jih je vodil po vseh mestnih napravah, n. pr. po kopališču, mestni žagi, pralnici itd. češ: glejte kaj sem že vse storil. Kmečkim volivcem je preskrbel fine vozove, da so se pripeljali na volišče. Grdo izdajalstvo se od Ptuja širi na vse strani; treba bo napeti vse moči, da sc zatre vpliv Ptuja.
VEČNA molitev.
Izšla je pravkar toli zaželjena »Večna molitev« — molitvenik za častivce Sv. Rešnjega Telesa — v čisto novi obliki, namreč s tako povečanim tiskom, da bo pač tudi najkratkovidnejši brez pripomočkov mogel odslej knjigo rabiti. Starejši, ki jim peša vid, bodo velike črke brali z lahkoto, mlajšim čestilcem sv. Rešnjega Telesa pa bo tudi molitvenik v tej novi obliki prav, da'si bodo ohranili vid zdrav, kar treba še posebno zaradi tega vpoštevati, ker se navadno molijo ure molitve zvečer in so cerkve somračne. Vsled velikega tiska je knjiga nekoliko narastla, vendar pa ni debelejša kot prejšnji natis, kajti papir je finejši in oblika še bolj prikupna kakor poprej. Ure molitve so tudi v novem natisu vse, sploh se ni glede na vsebino prav nič izpremenilo, pač pa se je novemu natisu nekaj dodejalo, kar ni imel doslej še noben slovenski molitvenik, namreč trpljenje našega Gospoda, pasjon. Vezava je lepa in trpežna — cena knjigi se vzlic velikanskim stroškim ni veliko zvišala, velja namreč vezana z rdečo obrezo 3 K. Dobile se bodo pozneje tudi finejše vezave; kdaj, to borno naznanili. Naroči se v »Katoliški Bukyarni« v Ljubljani, katera je knjigo založila.
* Mentor. List za srednješolsko dijaštvo. Urejuje Anton Breznik. Vsebina 8. številke: Domen Otilijev: Sopotnik; Josip Logar: Pisma prijatelju; J. Samsa: Nov indoevropski jezik; Prof. Fr. Pen-gov: Ptice selivke; France Fr. Štele: Po Donavi od Pešte do Belega grada; A. Breznik: O učenju srbo-hrvaščine (Dalje.); Andrej Uršič: Navod za šahovo igro (Dalje.). — Drobiž: Devica Orleanska; Brezverstvo in mir srca; Slavni romanopisec Francis Marian Crawford; V šoli .potapljavcev; Ali se je človek razvil iz opice? Lasje Egipčanov; Odgovori na vprašanje učenega šaljivca; Univerze v Evropi; Naravno in nadnaravno v izraelski zgodovini; Koliko je ljudi na Kitajskem?
O/Žrmvatto
železnato JCina-Vino
Hfgijenitaa razstav* na Dunaju 1000: Driavno odlikovanje in častni diplom k alatl kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških % avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniikTh (pričeval.
J. SERRAVALLO, t is kr. im i M ij
TRST-BarkovlJe.
Zaičltna znamka „Sidro"
lei
Nadomestek za
S((Si*o«<Pain-£xpeBI«»p
je »ploščo prlinrno kol Izvrstno bol blnZnJoča la odvodno mazilo pri prehlajcinju itd. i ccna 80 v.; K rAO 1» K S — •* doblvn v vseh lekarnah.
Pri naknpovan|a tega povsod priljubljenega domaČega rredstvn, na| e: jemljejo Ic originalne uteklenlce v iknlljib z naiio zoJJiino znamko „SiIdroM uotetn ie je gotovo prejel originalni Izdelek.
Richtsrjeva lekarna
pri „zlatcm lava" * Profil Elizabethgasse Stev. 8 nova.
9B>" Dnevno razpošiljanje.
»S57 M— I
ll
jUi
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katora je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
iT kislico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za
predzdravljenje zatoplieeKarlovi vari, (VI.j Marijine in Frančiškove kopeli. 38 19
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopaliSfie pri Karlovih varlb.
Prospekti m as t oh j in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalog« pri Mihael Kaitner-ju In Peter Lassnlki-
Liabljaaa.	n4 62-49
kadar kupujete .KUNEROL", da vam "j* ne dajo pod podobnim ovitkom zavito co rastlinsko mast. Ime .KUNEROL" je razvidno na vsakem ovoju.
ALOJZIJ ZMITKO
velika tovarna z električnim obratom za
V LOUNECB
kraljestvo - ČeSko -
izdeluje vse vrste glasbil iz lesa In kovine, pihala za obhode (signale). Izvršitev in harmonija brez napake.
STROKOVNA OPRAVA
M 105t_vseli godal ln bobnov	26-1
EESEEI BPKI I.Ceniki zastonj |
VHmeriko in Kanado
zložna, cena . in varna
vožnja QUnarC| Line =
H mi 52	Bližnji odhod:
lz Trsta, domačega pristanišča: Slavonia 4. maja, Ultonia 18. maja, 1. junija 1909. Iz Liverpoola: Lu-sitania, največji in najlepši parnik, 8. maja, 29. maja 1909. Mauretania 21. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
|«| —— TKST-Barkovije.	■
Zlat mUDih m vsakega gostilničarja, Kavarnarja in lastnika sa nail novi
Piano Orchestrioni ^
na lok, zvonllom, mandolino, Xyiophonom
s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokov-njaška izvržba jamčita za g o tov dobiček. Elek-trlino-pneuma-tlčni Orchestrioni učinkom. — Električni glasovlrll z mandolino, Xy-lophonom In godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za gostilničarje ln zasebnike. Znamka
Tion-Tion. Ceniki. brezplaCno in poitnlne prosto. I. odlikovanja.
Tovfirna Internacionoi. Plano-Orkestro«
F. M & C HI N E K in sinowi
SUKAJ XVii. 5. Grtliebgasse Nr. 5. _ Vzorna zaloga v Ljubljani
K) Josip Droll, Sodnijske ulice
e 3. t
neoženjen, priden, trezen in pošten, v vrtnarskih strokah izurjen, srednje starosti, se takoj sprejme v dobro službo tu v mestu.
Hrana in plača dobra.
ka orožje. Ko so častniki zapustili skladišče, je streljal nanje vojak na straži in ustrelil nekega majorja in nekega stotnika.
Vojaški upori v Mali Aziji.
Po konzularnih poročilih so bili 13. t. m. vojaški upori po carigrajskem vzorcu tudi po nekaterih maloazijskih krajih. Poročila iz Bagdada in Bassore so za mladoturke skrajno neugodna. Poroča se o krvavih spopadih z domačini.
Tuje ladje pred Carigradom.
V	Leitmos so došle 26. t. m. tri angleške križarice in dve torpedovki.
Kako izgleda Mohamed V.
Mohamed V. je podoben debelemu profesorju. Napravlja simpatičen vtis iu svobodno občuje z ljudstvom.
Novo bivališče bivšega sultana.
V	Solunu se nahajati dve vili z imenom Alatini. Prva, manjša, stoji iik ob morju, druga, večja, pa velia za najlepšo stavbo v Solunu. V tej bo stanoval Abdul Hamid. Vila nosi ime Ida, to je ime soproge Karola Alatina, ki je vili sezidal. Stavbeni prostor obseza 460 nt" in ima vila razven pritličja še tri nadstropja. Zlasti krasne so proste marmorne stopnice. Vilo obdaja 23.000 nr obsegajoč, skrbno gojen park. Stavba stoji na gričku, nad katerim dominira druga višava s trdnjavo Kučuk Karamburlu —• kar je pač v prvi vrsti bilo merodajno pri izbiri Abdul Hamidovega bivališča. Vila leži izven mesta in nudi čudovit razgled ua morje in mesto Solun. Ob lepili dneh je celo videt: sneženi vrh Olimpa. Kletka torej ni slaba — a vjetemu ptiču življenje v njej najbrže ne bo ugajalo.
VriVHfflln so brezoP°i"e PijaCe ZSroJSi med katerimi so z
Maršne>p*levimi
Ponudbe naj sc blag. pošiljati Nunske ulice št. 3. 1207 6-1
(lz malin, citron, jagod, črešenj, dišečih jagod) napravljene
—- Sumeče limonade =
923	nedosežne.	10—1
Pravi samo 9 > « varafreno znamko.
^i^iiC^^^&^^B 'l^^S^jSi <l'uil>» tonrn «»
orliiut. Hliilkor
■"*"	(itavna gjilogi
na Dunaju, Josaf Ka'z VI, Theobaldgassa 4,
[čistjjo zač^vlje ]
i^Jv, EdmFu^pTovaiec
Ceno češko posteljico perje!
5 ki? nov. temn. K 9 60, boljše K 12"—, belo Bkubljeno K 18 —. K 21'—, snežnobelo, kot puh mehko skubl|. K 30Km -. PoSIlja franko po povzetju Zameno dovolicno proti povrnitvi poštnine. BENEDIKT SACHSEL Lobes it. 159, pri Plznu, Češko. 999 6 -1
Najizvrstnejše in najboljše tam-burice izgotavlja in razpošilja
prva sisalka tmnm taMc
J. Stjepušin
S is a k, Hrvatsko.
Odlikovan na pariški razstavi 1.1900 in na mllcnijslil razstavi 1. 1896.
Poleg tamburic in skladeb za tamburice Ima v zalogi razna glasbila, kot: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine,
itd. za katere pošilja poseben cenik s slikami.
Veliki llustrovani cenik posije vsakomur Iranko ln zastonj.
dobro izurjena, poštena in pridna, se išče na deželo , k neki gospici v Vilo. Ponudbe na uprevo »Slovenca". 1206 5
OBISK NEMŠKEGA CESARJA NA DUNAJU.
Zdaj je gotovo, da obišče nemški cesar Viljem našega cesarja Franca Jožefa dne 14. t. m. na Dunaju. Viljem bo ostal na Dunaju 24 ur. Dne 15. majnika opoldne zapustita nemški cesar in cesarica Dunaj in se povrneta v Berolin. Nemškega cesarja pozdravi ob dohodu na dunajskem južnem kolodvoru župan dr. Lueger.
VLADARSKI SESTANKI.
V Neapelj ie priplula jahta »Victoria and Albert« z angleško kraljevo dvojico in z rusko carico vdovo. Dne 12. maja se sestaneta nemški cesar Viljem in nemška cesarica Avgusta Viktoria pri Brindisiju z italijanskim kraljem in kraljico.
V isti tvornici izhaja mesečnik pod naslovom »Tomburlca« ki prlnaSa za uk i krasne tainburiske skladbe in stane na leto le 8 kron.	12—1
Začetek sezone 15. maja.
Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, prijazno in subalpinsko podnebje. Za notranje, živčne bolezni, rekonvales-cenco, utrditev zdravja. Zdravljenje z vodo po sistemu Priessnitz, VVinternitz, Kneipp. Solnčne kopeli, ogljenčeve in električne kopeli. Voda za pitje in kopanje. Zdravljenje s toplim suhim zrakom. Masaže in elektrolerapija. Plavalni bazen, senčnat zdrav park. Izborna cena restavracija. Izborno prenočišče v zdravi hiši in mnogih vilah. Cene zmerne. Prospekte pošilja zastonj dr. Rudolf Wacken-reiter, ravnatelj in najemnik kopališča. 1122 10-1
Samo CSdffli
se sprejmo takoj in v 1212 trajno delo. 3-1
Franoeaka ppekomoraka drutba«
OcSgsoStajo se Iz Ljubljane ws>ak torek« tfoziao ilste ia pojasnila daje sams
Ed* Šsrsrcarola
obl. bone. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska oetsfla it. 18, nasproti znane gostilne pri uFiaovou". 1878 20—24
Zalaga koles
Pucii, (Ma), Globus. Regent In mm tasclnlniH znamk ier posameznih delov,
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliraole, : Donlkla&le ter pomHa :
solidno in oeno*
zelo močne in mnogovrstne, dalje vsake vrste zele njadnih sadik in semen, se dobi poceni pri Fr. S!at> narjju, Erjavčeva cesta št. 1 v Ljubljani. _
ValSka zaloga raznih 2267
slomKlh plošč in gramofonov
ceniki od gramofonov In plolC na razpolago.
in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilustr. ceniki franko.	2»'
Fran Dušek
A/f^M^^ tovarna koles,
WMmWm Opoeno štev. 85. VŠzUMg/8***	na češkem.
Ljubljana, Dunajska c. st. 0.
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, Itv. 28.
Ceno posteljno perje
Stavbeno in umetno kamnoseštvo s strojnim obratom
oman
Ljubljana, Resljeva cesta 30
Največja zaloga nagrobnih spomenikov iz marmorja, črnega granita in labradorja. Izvršuje rakve iz betona, okvire za gomile in vsakoršne izdelke iz umetnega kamenja, stopnjice in druga stavbena dela. Različne plošče za pohištva. Tlak iz granita in hodnik iz porfirja. Najsolidnejša izvršitev. — Nizke cene. Načrti In proračuni brezplačno.
_ _1223 6- 1
Unikum-platno
najboljša kakovost, 82 cm široko, 20 m dolgo samo K 13'—, primerno za ~	vsako perilo, samo v
tkalnici BRATOV KRE JC AR
Dobruška štev. 9180, Češko. Vzorce ceflrn in violi vrst Ikunin In bomba*. L blagu »anioni In poMnlne prmtn.
Konvent v Carigradu.
Med mladoturki sta zdaj dve struji, to je danes !asno. Ena je konservativna, druga radikalna. Gre se namreč za to, ali naj se odstavljeni sultan Abd ul Hamid postavi pred sodišče ali ne — i<n če se ga postavi, ali naj se 'Skliče vojno ali posebno državno sodišče. Eni pravijo, da ne gre postaviti ga pred sodišče, ker po ustavi, ki so jo mladoturki sami izdelali, sultan ni odgovoren, ampak njegove vlade, ki b' se morale obtožiti. Radikalci so za sodišče in pričakujejo tudi, da ga obsodi na smrt.
Radikalci so dali tudi zapreti bivšega vezirja Kiamil-pašo in vodjo »Liberalne unije«, princa Sabali Eddina. Vendar je pa v teli slučajih zmagala pamet, kajti so vezirja in princa kmalu izpustili. Saj nista prav nič zagrešila razun to, da ne soglašata z mladoturško diktaturo.
Vodja radikaicev in pravi du evni povzročitelj mladoturške akcije jc jud C a-rasso, poslanec iz Soluna. Mož je veliki mojster takozvanih španiolskih lož v Turčiji. Carasso je bil tudi poglavar deputacije, ki je šla k sultanu Abd ul Hamidu, da mu naznani, da ga je »narod« odstavil. Mož je učenec Jakobiucev in je kot tak svoje delo brezdvoma dobro opravil.
Konvent zahteva tudi, da novi sultan Mehmed V. vdrugič priseže na ustavo in sicer pred celini konventom. Značilno je' tudi, kako se novi možje boje starega Abd ul Hamida. Niso se upali prepeljati ga v Solun na ladji, da ne bi pregovoril pomorščakov, ampak po vlaku, ki se ni smel na nobeni postaji ustaviti. Vila, ki so inu jo v Solunu odkazali, je čisto sama in dobro zastražena. Pa še tu se ga boje in ga nameravajo prepeljati v gnezdo Monastir. Najbolj varni bi pred starim lisjakom seveda bili le, ako bi ga za glavo krajšega storili . . .
Naj bo, kakor hoče ,tnl Turčiji gotovo ne želimo nič slabega. Vsak razsoden človek želi, da bi uživali tako kristjani kakor mohamedanci pravo ustavno svobodo. Zato pa je nujno potrebno, da zmaga med mladoturki konservativna struja nad jakobinsko. Ce bo namreč konvent predolgo strahoval s krvjo, se bo kak general naveličal in ga razpodil. Drugače pa, če zmagajo razsodni elementi, katerili med mladoturki, zlasti med onimi, ki so se učili v disciplin. Nemčiji, ne manjka. Znebijo naj se judov jn framasonov. Revidirati morajo tudi svoj nacionalni program in se postaviti na federališko stališče, da dajo narodom avtonomijo.
Po poti, ki jo kažejo Carasso Comp., ne bodo prišli daleč. Tako des-organlzirana in razrovana država, kakor je osmanska, ne prenese takih eksperimentov, ki so spravili romanske dežele na rob propada . . .
XXX
Odstavljenega turškega sultana usoda še ni določena.
»Magdeburger Ztg.« poroča, da se Abd ul Hamidova usoda, ki so ga odstavili mladoturki, šele določi, ko sestavijo novo ministrstvo. Ce ga ne postavijo pred sodišče, bo stanoval v palači, ki jo brez vladnega dovoljenja ne bo smel zapustiti. Njegove tri žene in princ Burilian Edin ostanejo pri njem. Njegovo zasebno premoženje, ki znaša 800 milijonov, postane državna last. Abd ul Hamid dobi letne apanaže 1,200.000 frankov. Abd ul Hamid je pisal novemu sultanu, da želi novi vladi srečo. Abd ul Hamid ostane le nekaj dni v Solunu, nato ga prepeljejo v Monastir. Sinovi bivšega sultana sc nahajajo pri svojih oženjenih sestrah. Mladoturkom očitajo, da bivšega sultana ne spoštujejo dovolj. »Central Ne\vs« poroča iz Soluna, da Abd ul Hamida postavijo pred vojno sodišče, ki ga obsodi zaradi veleizdaje. Mladoturki sodijo, da bo obsojen na smrt. Gotovega seveda ni nič, a prav nič bi se ne čudili, ako bi vzeli jakobinski mladoturki po zgledu svojih francoskih, mehikanskih in drugih framasonskih junakov bivšemu sultanu življenje. Mladoturki postajajo sploh vedno bolj framasonsko, ali če hočete, liberalno nestrpni. Na novega sultana pa vplivajo, da ne objavi amnestije. V Carigradu tudi ne odpravijo obsednega stanja.
Izprememba vlade.
Veliki vezir postane najbrže Hilmi-paša. Uvesti nameravajo državne tajnike.
Koliko je stal Carigrad?
Makedonska armada je izgubila 97 mrtvih in 160 ranjencev, uporne čete pa 294 mrtvih in 585 ranjencev.
Vojaki morili.
Klanja kristjanov v Adani se je udeležil tudi bataljon, ki je bil odposlan, da napravi mir.
V Mekl
so priredili ob izpremembi na prestolu slavnosti.
Dva častnika ustreljena.
V Valoni so konstatirali triie častniki, ki so revidirali orožna skladišča, da tnanj-
Zadma fok
Danes se je vršila izkušnja gojencev
■	»Zadružne šole« v Ljubljani. Udeležili so se je deželni glavar pl. Šukljc. vsi gg. dc-
, želni odborniki razun dr. Tavčarja, vladni
<	referent za trgovske šole dr. Praxmarer (deželni predsednik baron Scltwarz se je
<	opravičil), dr. Krek in več drugih odlič-
•	njakov. Navzoče je pozdravil gospod ravnatelj Remec, ki je nakratko orisal zgo-
- dovino, ustroj in razvoj »Zadružne šole«.
Vpisalo se jc v »Zadružno šolo« 25
■	slušateljev, 3 so odšli pred sklepom v
. službe, 2 sta odšla iz neznanih vzrokov.
Izkušnje se jc udeležilo 18 gojencev.
9 jili je končalo »Zadružno šolo« z
•	odliko, izdelali pa vsi. Odličnjaki so: Ba-
■	čič Ljubo iz Dalmacije, Brezočnik Karol
•	iz Sv. Lovrenca nad Mariborom, Cokl Leo iz Gor. Kostrivnice na Štajerskem, Hubat Josip iz Ljubljane, Jelene Janez iz Velikih Lašč, Kristofič Karol iz Kamnika, Ličan Franc iz Bistrice pri Trnovem, Lu-šin Dominik iz Sodražicc, Škerlep Franc iz Ježice. Ostali so Adamič Josip iz Trnovega, Dernovšek Frančišek iz Zagorja, Drofenik Jernej s Štajerskega, Hrib Ivan iz Vipave, Miglautsch Engelbert iz Idrije, Ozehek Maks iz Poljan nad Loko, PaVšič Anton iz Ljubljane, Petrič Adolt iz Sodražicc, Puntar Ivan iz Unca.
i" Profesorjem se jc zahvalil in gojence pozdravil gospod deželni glavar pl. Suklje, ki jih je bodril k delu za ljudstvo in aiato razdelil mednje izpričevala.
Ta lepi uspeli »Zadružne šole« je porok, da bo njen napredek vedno večji in višji in gotovo eden najvažnejših činite-Ijev za gospodarsko in kulturno povzdigo našega ljudstva.
Ali se Italiia loti od trozveze ali ne?
(Dopis iz Italije.)
To je zdaj poleg mladoturkov prvo evropsko vprašanje mednarodne politike: ali se Italija loči od Avstrije in Nemčije ter se priklopi Angliji ali ne?
Vprašanje je zdaj aktualno, ker sta se sestala 29. t. m. v Baji laški kralj Viktor Emanuel in debeli1 Ervard angleški. Edvard je šel snubit lepo Italijo.
Kakšen pomen ima ta sestanek?
Corriere della Sera,
ugledni milanski liberalno - konservativni list, izvaja v uvodnem članku, da imajo Italijani Angleško prav radi, vendar pa Anglija ni tako močna, da bi mogla Italiji za slučaj kakega konflikta ponuditi toliko sredstev, kakor jih moreta Nemčija in Avstrija. List spominja 'na znano dejstvo, da je Francija svojčas Angliji, ki je predlagala. naj se francosko-angleško-ruska ententa spremeni v pravo zvezo, odgovorila. da se more to storiti le, ako Anglija garantira, da bo v slučaju kakega konflikta izkrcala na nemško obal 600.000 vojakov. Tega pa Anglija ni vstanu. Nasprotno pa zamoreta Nemčija in Avstrija Italiji vedno uspešno pomagati, če bi ta prišla s Francijo v kak konflikt. Skratka* Lahom ne kaže polnih loncev, ki jih imajo pri trozvezi, zapustiti za problematično zvezo z Anglijo, ki nima vojakov in se — tako piše »Corriere« dobesedno — v slučaju kakega resnega konflikta vedno previdno umakne s pozorišča. Dokaz: zadnja balkanska kriza . . ,
Corriere d' Italia.
list, ki ima dobre zveze s Tittonijem, piše v uvodnem članku: Sestanek med italijanskim in angleškim kraljem nima namena zrušiti trozvezo. Italija bo, sledeč modri politiki Tittonijevi, ostala zvesta trozvezi, obenem paprijatcljicatroentente. Da je to prava politika, kaže balkanska kriza, v kateri je Italija posredovala, da ni prišlo do konfliktov. Sestanek ima v prvi vrsti le ta namen: Garantirati spričo usodnih dogodkov v Turčiji laško posest v Eritreji, Somaliju in Benadirju, Italija pa se zaveže respektirati angleško posest v Egiptu in angleške aspiracije v Sudanu. Saj je bila Anglija tista, ki je Italijo leta 1884 pregovorila, da je zasedla Massauo.
Cirmeni,
poslanec laškega parlamenta piše v »N. Fr. Pr.«, da se Italiji ne sme zameriti, če lttrja svoje prijateljstvo z Anglijo. Ako bi namreč prišlo do vojske med trozvezo iti troentento, bi Italija kakor Francija največ trpeli. Francijo bi zasedli Ncmci, italijansko brodovje pa uničila Anglija. Zato je edino pametno, da se Italija ne zameri Angliji. Kar se pa tiče trozveze, je najboljša garancija, da seohrani mir in zato ji bo Italija ostala zvesta, obenem pa posredovala. da ne nastanejo med njo in Anglijo nevarni konflikti.
Podobno pišejo tudi ostali listi razun odločno iredentovskih. Laški politiki so preveč razsodni, da bi se podali v kaka pustolovstva. Dokler bosta Avstrija iu Nemčija vojaško tako mogočni kot sta zdaj, se Lahi ne bodo eksponirali.
RESOLUCIJE VSESLOVANSKEGA
KONGRESA V PETERBURGA.
Listi poročajo, da-je vseslovauski kongres v Peterburgu v svoji zadnji seji sklenil resolucije za ustanovitev osrednje zveze slovanskih društev, slovanske književne zaloge, vseslovauskc banke, krožkov slovanskih jezikov, potujoče vseslovauskc razstave, vseslovanske' turistiške zveze in za potovanja v slovanske dežele.
Prihodnji vseslovauski kongres sc bo vršil v B e I g r tt d u.
Dnevne novice,
r+ O prvem majniku piše »Delavski List«, da bo takole izgledal: »V bodočnosti bo ta praznik dan, v katerem bodo delavci, premagani od dela, se zbrali okolu svojih ljubljenih; bil bo (!) to dan, ko bo oče objel sina in mu rekel: Da. sin moj. imel si in imaš prav. bil si pravičnejši od mene; danes nisem več tvoj oče, marveč tudi tvoj sodrug. To bo tisti dan, ko bo žena rekla možu: Sedaj sem tc razumela, moja duša je vsa s teboj, tvoj prazni prvega maja bo odslej tudi moj praznik.« Potem pa pravi: »Morda je šc daleč do tega dneva.« Mi pa trdimo, da tako daleč, da sploh nikoli ue pride do tega. Kaj pa jc toliko vzvišenega na socialnodenickra-škem prvem maju, da bi mogla človeštvo prešinjati praznična čustva? Ali je toVsta-jenje, zmaga življenja nad smrtjo, porok zemske sreče in nadzemske blaženosti, priča neumrjočnosti duše in nadvladja duhovnosti nad stvarnostjo? Ali je mar Božič, rojstvo Boga-človcka, od rešitelja nc samo iz gmotne bede, marveč tudi od sužnosti greha iu zla? Ali jc pa to majnik. posvečen Kraljici nebes, vzoru ncomade-ževanega ženstva? Kaj jc treba rdečega prvega majnika, ki naj pomeni »bratstvo iu ljubezen«, ko pa jc izvor prave ljubezni in bratstva le tisti, ki ga krščanstvo prav posebno slavi v Velikem tednu, polnem tajriostne lepote, globoke liturgije in resnične prazničnosti? Ali ni On učil in dal edini moči premagati tisto sebičnost in samoljubje, ki je izvor in korenina kapitalizmu? . . . Socialnodemokraški prvi majnik pa je in bo ostal le praznik nekaterih, strankarska prireditev, ki ue povz-diga src; razredna manifestacija, nc pa vsesplošen praznik, namenjen siromaku in bogatinu, visokim in nizkim, modrim in preprostim, objemajoč vse v resničiii ljubezni, kakor jih pozna le krščanstvo, 'I o nam priča ravno današnji dan, ko sc bodo polnile cerkve in se bo dvigala k nebu molitev milijonov in milijonov k sveti Bo-gorodici, pravi kraljici majnika! V tem znamenju bodi slavljen prvi maj!
+ Volitev župana v Cerknici. Iz Cerknice brzojavljajo: Danes je bil za cerkniškega župana izvoljen I v. L a v r i č. Tudi vsi deseti svctovavci so somišljeniki S. L. S. Županov namestnik je Ivan R o n k o ml. Nasprotniki so oddali prazne listke.
-j- »Slomškova zveza«. Število članov naše zveze »Tovariš« ni prav navedel. Zaničljivo piše, da^ ima »Slomškova zveza« na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem 160 »ljudij«. Resnica pa je, da ima zveza 160 članov-učiteljev samo na Kranjskem, ne uštevši one na Štajerskem in Primorskem. In med temi 160terimi je marsikdo, ki duševno daleko odtehta liberalne ljudi pri Jelenčcvi zvezi. Toliko v pojasnilo!
-H Osebne vesti. Za definitivnega profesorja na praškem konservatoriju je imenovan bivši učitelj ljubljanske »Glasbene Matice« g. Josip P r o c h a s k a.
+ Zopet nemška žrtev. Celovški »Mir« poroča: Kako posurovela jc nem-škutarija po Koroškem, pove slučaj, ki se je zgodil 18. aprila v Treščah. Ubili so poštenega slovenskega mladeniča, in dognano je, da so ubijalci iz vrst zagrizene nemškutarije, ki je šla iz Kostanj omenjenega dne ponoči v Trešče, po kaj. bo pokazala sodnijska obravnava. Našla sc je priča, ki jc slišala pogovor kostanjske »im freiheitlichen Lager stehende Jungmann-schaft«, kakor jih hvali »Bauernzeitung«, na poti v Trešče, kjer nai pokaže svojo moč. To so pokazali na ta način, da so brez vsakega povoda napadli naše mirne slovenske fante, kateri so napravili izlet v tamošnjo gostilno in se tam kratkočas1 na prav dostojen način, in ubili nadebudnega triindvajset let starega slovenskega mladeniča. Ves krvav je prosil mladenič pretepače: »Lepo vas prosim, pustite me, imam žc dovolj«; a bili so gafio glavi naprej. da jc obležal nezavesten ter pO pre-leku 12 ur umrl. Orožniki so jih že izročili sodišču, da jih zadene roka pravice, in pričakujetVio, da sc bo sodišču posrečilo dognati krivce.
+ Konferenca »Sodalitatis in hono-rem Sts. Cord. Jesu« za dekanijo ljubljanske okolice bode dne 5. maja 1909 ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
—	Zemljevid slovenskih dežel sc bo letos tiskal; naklada 6000 izvodov. Cena /.a Matičarje mu bod^ 5 K, za nedruštve-nike 6 K.
—	Premeinba posesti. Nekdanjo Iste-ničevo hišo, sedaj last gospe Žagar, je
kupil za svoto S400 K g. Josip Vagnič, šolski sluga v Postojni.
—	Prepovedana »Vesela vdova«. Opereto >Vesela vdova«, ki sramoti Črnogorce, je vlada v Trstu iu Dubrovniku prepovedala predstavljati.
Vojaški zdravniki. Cesar je ukazal, da dobi naslov in značaj štabnih zdravnikov večje število polkovnih zdravnikov, dasi niso popolnoma kvalificirani za štabne zdravnike.
— Libcra no-netnške zveze.
Brežice. Shodi Kmečke zveze jutri v Vranskem okraju. Nemci v Hrastniku so naznanili liberalni stranki, da glasujejo za njene kandidate, Pogoji še niso znani.
—	Umrl jc v Tržiču posestnik in trgovec g. V a 1 c n t i n B a j t.
—	Nesreča na železnici. Na Savi je vlak povozil delavca Franceta Kukača ter mu zlomil desno nogo. roko pa težko poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
—	Pohleven dežek jc včeraj namočil tudi po tržaški okolici in v Istri. Bilo jc že prav potrebno.
—	Umrl je v Celovcu uradnik tiskarne sv. Jožefa g. Jožef A r m i č , star 47 let.
—	Imenovan je za ritmojstra pri orožništvu nadporočnik Rudolf p 1 e m. Detela.
—	Slovenščina je vendarle potrebna in celo pismena slovenščina. To misel je zastopal, kakor posnamemo iz poročila celovške trgovske zbornice, zborniški svetnik Franc Wirth, znani lesni trgovec iz Beljaka, ki si jc navzlic svoji nacionalni zagrizenosti ohranil še nekaj masla v glavi. Govorilo sc je namreč o trgovskih nadaljevalnih (večernih) šolali za vajence. Pri tej priliki se je svetnik in celovški trgovec Zicr izkazal pravega sebičneža. Vajenci nai bi sc temmanj kot mogoče učili, da bi jih trgovec lahko malo bolj izrabil doma, tako pa zamudi vajenec toliko časa za šolo. Ceš, mi trgovci smo itak taki reveži! Seveda, celovški trgovci Ivi radi v vajencih imeli delavcc brez plačila, drugega pa nič. Samo hajlati bi smeli, sicer pa čim neomikanejši, tem bolje. Wirth pa jc pripomnil: »Znanje slovenščine jc pač enkrat koroškim komijem neobhodno potrebno. In če sc Nemci ne odločijo, da se učijo slovenskega jezika, bodo pač povsod Slovenci vajenci iu pomočniki vzeli Nemcem službe. Radi tega je potrebno, da bi sc v nadaljevalnih šolah poučevala tudi slovenščina, in sicer nc samo koroško narečje, ker to nc zadostuje; dandanes mora trgovski pomočnik že tudi malo pismene slovenščine razumeti in govoriti.« •— \Virth je sicer s svojim predlogom propadel v zbornici, ker so bili vsi drugi, kot nacionalni prenapeteži, proti njemu, češ, da se potrebuje kvečjemu narečje slovensko. Za nas je pa to vendar zadoščenje. Ja, ja, diesc Malefiz-Krainerische Kunstsprachc, dic ein Kiirntner gar nicht versteht ! !
—	Trojčki. Iz Sodražicc se nam poroča, da jc ondi 27. aprila povila žena .Matevža Tanko tri zdrave in čvrste dečke. Tročkov v tej župniji nc pomnijo niti najstareji ljudje. Pred osmimi leti jc imenovana žena osrečila svojega. moža z dvojčki moškega spola.
—	Divji petelini. Z Janč sc nam poroča: Divjih petelinov je padlo letos že osem. Koliko jih je pa lovcem tudi odku-rilo, ostane prikrito. Ta tič, kralj gozdne perutnine, se jc tako namnožil, da jih dosti najemnikov lova pač lahko nekoliko več postreli, kakor sicer.
—	Kostanj. Z Janč se nam piše: Pretekli teden jc kopal po janškem griču neki mož iz Hrenovic na Notranjskem konsta-njeve divjake. Nakopal jih je ccli voz. Pravil je, da jih je pred 18 leti tudi tukaj mnogo nakopal, jih posadil v svojem kraju, ki so vzrastli sedaj že v velika drevesa, ki donašajo žc mnogo okusnega sadja. Prav je, le pridite po janške kostanje, ker jc sploh znano, da je janški kostanj posebno dobrega okusa.
—	Znižane cene za vstop v svetovno-znano Postojnsko jamo. Z ozirom na veliko vrednost, katero ima obisk svetovno-znanc Postojnske jame za učečo sc mladino in glede ua navadno majhna gmotna sredstva, s katerimi razpolaga mladina na izletih, je sklenila jamska komisija za vi-sokošolce, srednješolske dijake in Ijudsko-šolskc učence v času od 1. majnika do 15. oktobra vsaki dan ob pol 11. uri dopoldne ter binkoštni ponedeljek in 15. avgusta ob 3. uri popoldne za obisk pri električni razsvetljavi znižati vstopnino v jamo. Vsak' visokošolee, srednješolec ali ljudskošolski učenec sme obiskati jamo v času od 1. majnika do 15. oktobra vsaki dan ob pol II. uri dopoldne proti vstopnini 2 K, binkoštni ponedeljek in 15. avgusta popoldne ob 3. uri pa proti vstopnini I ■ K. To znižanje vstopnine velja pa samo za one visokošolce, srednješolce in učence, kateri se izkažejo kot taki s potrdilom od rektorata. šolskega ravnateljstva ali šolskega vodstva, ali pa če pokažejo šolsko izpričevalo. Ako prijavijo šolska vodstva korporativne obiske, tedaj je jamska komisija pripravljena in sicer vsak čas v.
letu, podeliti še nadaljne olajšave. Jamska komisija je tudi vsaki čas rada pripravljena dovoliti posebno znižane cene društvom ali večjim družbam, ki nameravajo korporativno posetiti Postojnsko jamo.
—	Hrvat gost svetega očeta. Tc dni
je papež Pij X. sprejel odvetnika Dajana pl. Rendiča iz Splita, Sveti oče je spoznal v Rendiču svojega součenca in prijatelja iz Padue ter ga je objel in poljubil. Nazadnje ga je povabil, da ostane kot pape-» že v gost v Rimu.
—	Glad v Dalmaciji, lz Zadra poročajo, da je na otoku Pagu vsled nedostat-ka krme poginilo 15.000 ovac.
—	Kanal Donava-Solun. »Yldiz« poroča, da se je ustanovila velika ameriška družba, ki bo zgradila kanal med Donavo po porečju Moravč in Vardarja do Soluna. Družbi je pristopila »American Engenll-ring Company«. Kanal bo dolg 382 milj in bo stal 65 do 70 milijonov dolarjev. Pogajanja med družbo iu srbsko ter turško vlado so se žc pričela. Prihodnje leto prično z delom, ki bo trajalo 6 let. Ako sc načrt uresniči, bo za trgovino velikanskega pomena. Pot med osrednjo Evropo in sredozemskim morjem sc na ta način skrči za 1600 milj. Pri tem pa treba upoštevati, da jc sedanja vodna pot po Donavi zaradi Železnih vrat zelo težavna, vožnja po vedno viharnem Črnem morju pa silno nevarna. Načrt za ta velikanski kanal je zasnova! profesor belgrajskcga vseučilišča Lazarovič.
—	Slovensko planinsko društvo naznanja. da prodaja gospod Vaso Petričič. velctržec v Ljubljani, jako dobro čistilo za čevlje po imenu »Zlatorog« v korist Slov. planinskemu društvu« in da je od prve pošiljatve tega čistila Slovenskemu planinskemu društvu žc naklonil znesek 25 kron. Nujno je torej priporočati, da sc slovensko občinstvo prav pridno tega dobrega čistila poslužuje in s tem nakloni Slovenskemu planinskemu društvu nov vir dohodkov.
—	Prepovedan misijon. Iz Krašnje nam poročajo: V Krašnji je bil oznanjen sveti misijon za dne 29. aprila do 6. maja. Bilo je že vse pripravljeno, gospodje misijonarji jezuitje bi imeli priti iz Ljubljane žc v sredo, dne 28. aprila, popoldne v Krašnjo, ljudje so sc sv. misijona silno veselili in komaj so ga pričakovali. Toda v sredo opoldne pride iz Kamnika od c. kr. okrajnega glavarstva prepoved svetega misijona, da se napovedane dni sv, misijon v Krašnji nc srne obhajati, ker jc v sosednjih občinah na Cešnjicah in v Zlatempolju razširjena bolezen škrlatica, Čudno pa je, da jc ravno za misijone škrlatica nevarna. V torek, dne 27. aprila, se je pa v Lukovici vršil eden največjih letnih sejmov, bilo je zbranega ljudstva na tjsoče iz vseli strani, posebno še iz občin Cešnjice in Zlatopolje, vendar pa na sejmu škrlatica ni bila nevarna, ker so jo menda z vinom in šnopsom preganjali. — Tako se sedaj nič nc ve, kdaj se bo neusmiljeni škrlatici zljubilo oddaljiti od meje krašnjiške župnije, da nam bo privolila obhajati sveti misijon.
—	»Aneksija Bosne.« Pripravil si je bil ugodno domače ognjišče v Trstu. Izbiral si jc tudi tovaršico in našel jo v osebi lepe Giovanninc. Imela sta lepo stanovanje iu pekarno. Godilo ste jim je jako dobro. Kar poči glas o aneksiji Bosne. Gospod Komar je poklican v Dalmacijo na »14-dnevno orožno vajo«, ki pa sc jc raztegnila vsled velesil na večmesečno. Lepa Giovannina je od začetka žalovala po soprogu, a ker jc menda mislila, da ga bo v Bosni konec . . ., odgovarjala mu ni več na pisma, — prodala vse vrednosti na stanovanju in v prekariji. velikodušno zaprla dobro s ključi izpraznjeno domače ognjišče in pekarijo in izginila kakor kafra z — novim ljubimcem. Sedaj pa čudite se, če bo Komar (sedaj Comar) Aehrcnthalov najhujši sovražnik, ko ne najde ob povratku v Trst nc žene in nc kruha! — Bo li dobil kako odškodnino?
Štajerske novice.
š Pot samostojnosti jc nastopil neki Kolarič v ormoškem okraju, da dela ondi zgago. Narodna stranka jc uvidela, da nima v ormoškem okraju nič pristaše\, zato jc svojega Zadravca odstavila in na njccovo mesto postavila kot samostojnega kandidata nekega Kolariča. Ta čin Narodne Stranke še naj ravno bolj vzbudi naše pristaše iu agitatorje, da bodo s tem večjo vnemo delali za naše kandidate, ki so: za splošno skupino dr. Korošec, za kmečko skupino Meško in Ozmec. Naj postavi N. St. žc potem, kakor hoče, neodvisne kandidate, ji vse to ribarenje ne bo celo nič koristilo. Mladeniči, možje! Na delo za naše kandidate.
š Malo časa imamo do volitev. Nasprotniki delajo grozničavo, z dovoljenimi iu nedovoljenimi sredstvi. Zato naj tudi pristaši in agitatorji K. Z. ne izgubljajo časa, ampak vsako minuto vestno porabijo v agitacijske svrhe. Posebno naj se povsod skrbi, da bo dne 7. maja šlo vse na volišče. Kandidata K. Z. sta za ta dan
Pišek in dr. Korošec. Naša zmaga v splošni skupini mora biti sijajna. Živeli zavedni volivci, K. Z. in nje kandidati!
š Brinjevec se ponuja za kandidata po Savinjski dolini. Naši somišljeniki sc bodo pobrigali, da bo dne 7. maja z veliko večino izvoljen kandidat K. Z. Franc Pišek, državni poslanec, Orehovavas.
š Kandidat Zemljič priredi prihodnjo nedeljo shode v Št. Ilju, Kamilici in Rušah, kjer hoče begati kmečke volivce. Upamo, da ako se bodo teh shodov udeležili tudi naši somišljeniki, bo slišal kandidat marsikatero, njegovemu nedostojnemu činu primerno besedo, kar mu nai služi v pouk.
š Sokol proti Sokolu. Kandidat za celjsko mestno skupino Woschnagg Hans je bil nekdaj ud mozirskega »Sokola-. Hans to taji. Na shodu v Laškem trgu je bojda pokazal listino, na kateri 11111 izjavlja mozirski »Sokol«, da Hans ni'bil ud »Sokola«. Besedo ima mozirski »SokoL, da nam pove, kaj je s to listino. Nam se zdi neverjetno, da bi imel Hans kako tako listino: in če jo ima, kako jo je dobil. Stvar je vsekako tudi zanimiva za protikandidata dr. Gvido Semeca, ki je tudi Sokol. Na vsak način zadeva vsaj enega Sokola jako kompromitira, in ta bo najbrž Sokol Hans sam. Zakaj med mozirskimi Sokoli pač ne bo kukavice, ki bi pomagal Hans<-na tak način, iu dr. Sernecu taki Sokoli tudi ne bi storili usluge. Vederemo!
š Celjska »Deutsche Wacht« — in veda. Ta protestantski listič je v zadnjem času postal zopet srborit. Tuintam prinaša napade na katoliške naredbe. Dotični skribifaks se je sicer z vedo skregal, pa to ga nič ne moti, da ne bi udrihal po Rimu. V zadnji številki se je hotel poslu-žiti dr. Dollingerja za napade proti Rimu ,ter citira njegovo predavanje proti Rimu s pristavkom: »Soweit der grosse katho-lisclie Theologc Ignaz von Dollinger, Stiftsprobst in Miiiichen.« Pri tem se mu je pa pripetila samo ta nesreča, da teh napadov proti Rimu ni govoril Dollinger kot katoličan in prošt monakovski. To predavanje je namreč imel 29. julija 1882; a 14. aprila 1871 že se je ločil od katoliške cerkve, postal duhovni povzročitelj staro-katoliške Cerkve ter umrl kot odpadnik 1. 1890. Leta 1882 je torej govoril kot odpadnik, pa nc kot katoliški prošt. Da kot tak ne bo poklonov delal Rimu, je za vsakega tepca jasno, samo za teologa celjskega protestantskega lista ne. Sicer pa »vahtarca« naj neha s takimi neumnimi ali brezstidnimi napadi, sicer bomo tudi mi ubrali proti celjskim protestantom druge strune.
š Nemškutarski kandidatje. Ptujski »Štajerc« proglaša naslednje nemškutar-ske kandidate: 1. za sodnijska okraja Ptuj-Ormož: Jožef Ornig, veleposestnik v Ptuiu in .lohatin Visenjak, veleposestnik v Slomih. II. za sodnijska okraja Slov. Bi-strica-Konjice: Ludovik Kresnik, posestnik v Črešnjevcu. III. za sodnijske okraje Maribor-Sv. Lenart. Gornja Radgona-Lju-tomer: Franc Senekowitscli, posestnik v Leitersbergu in Dominik Koser, veleposestnik v Spodnji Gasteriji. IV. za sodnijske okraje Slovenji Gradec-Mahrenberg-Šoštanj: Anton Kalischnig, veleposestnik in gostilničar v Breznu (FresenV ■
š Čestitamo liberalnim štajerskim Slovencem, da imajo list, ki verjame celjski »Deutsche Wacht« in kot verodostojne pona.tisku.ie laži iz te celjske kloake. Ta list, ki je v taki zvezi s celjsko »Deutsche Wacht<, je celjski »Narodni Dnevnik«. Ta dva lista skupno napadata dr. Pegana in sta skupno v ravno taki čedni zvezi, kot so bili svoj čas kranjski liberalci s smrdljivimi Vsenemci. To je pač značilna zveza, pa na jako slabili nogah, ker jc z resnico ravno tako skregana, kot je bil z resnico skregan njen kranjski vzor. Naj torej štajerski Slovenci to novo »slovensko«-nemško liberalno, zvezo ravno tako za-pode, kot smo jo kranjski Slovenci!
š Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev zboruje letos 15., 16. in 17. avgusta v Mariboru.
š Uničujočo sodbo o liberalcih je izrekel liberalni poslanec Roblek na shodu v Polzeli. Rekel je, da je v liberalnih vrstah le malo značajev.
š Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Lovrec Andrej iz Hoč k Sv. Juriju na Ščavnici; Josip Krajnc iz Sv. Petra niže Maribora v Hoče; Martin Tomažič iz Crešnjevca k Sv. Petru niže Maribora; Anton Trinkaus z Renišnika na Crešnje-vec.
š Veliko izzivalno slavnost nameravajo prirediti vsenemški buršaki o Bin-koštih v Celju. Ker ti gospodje zelo radi pomnožujejo furtitn vsenemško imetje iz tujih žepov (glej Ptuj!) in se radi spozabijo v svoji kulturnosti tako daleč, da pobijajo tuja okna, opozarjamo že danes državno pravdništvo in politične oblasti na te tiče.
š G. kaplan Martin Gaberc ostane na svojem mestu v Rajhenburgu.
Spominjajte se z darovi »Rokodelskega Doma" v Ljubljani!
Ljubljanske novice.
lj ljubljanska krščansko-socialna po-litična organizacija priredi v nedeljo, dne J. majnika. ob poldesetih dopoldne v dvorani S. K. S. Z., Frančiškanske ulice, sliod. Poroča dež. odbornik prof. dr. K. Jarc. Spored: Zadnje občinske volitve in taktika narodno-nupredne stranke. K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
lj Javna predavanja S. K. S. Z. Zadnjič v tej sezoni smo se sinoči zbrali V veliki dvorani »Uniona« k rednemu predavanju naše vrle »Zveze«. Imeli smo si ogledati orjaka mest — London. Naše zanimanje za predavanje jc bilo res veliko, lli to 00 vsej pravici; saj se v Londonu stekajo vse gospodarske iu politične niti vsega sveki, tu jih zavozljavajo in odvoz-Ijavajo, kakor je njim prav —. čeprav se jim seveda vselej ne posreči. Pa tudi v zgodovinskem oziru je mesto zanimivo. Kar pa nas je še posebno vleklo, je bilo to, da nam jc imel London razkazati gospod dr. Lampe, ki ni le izvrsten -poznavalec gospodarskih, političnih, zgodovinskih in umetniških ved in razmer, marveč tudi ljubeznjiv pripovedovalec. Najprvo nam je gospod predavatelj v primerah in številkah predočil ogromnost angleške prestolnice. Potem pa nas je postavil ob krasnih skioptičnih slikah naravnost v središči; Londona — City, in sicer pred cerkev sv. Pavla, katere kupola' in zvonika se dvigajo visoko nad ostala poslopja. Ko smo si to ogromno stavbo dobro ogledali in si jo zapomnili, odšli smo po mestu dalje, in cerkev sv. Pavla nam je izredno služila za orientacijo — kadar smo zagledali njeno kupolo, smo vedeli, kje smo, kako leži cesta ali stavba, ki smo si jo ravno ogledovali. Gospod dr. Lampe nam je razkazal in razložil silni promet na ulicah, pokazal palačo Lord Mayorja, to je velikega župana, mestno hišo, mestno čitalnico, glavno pošto, \vestininster-sko opatijo, parlament, glasoviti Tower, angleško banko, borzo, razne kraljeve palače, eno izmed velikih bolnišnic, stare londonske hiše, Hyde park, promet na Themsi, več velikanskih mostov, potem različno vojaštvo in nazadnje slavnostni sprevod ob 501etnici vladanja kraljice Viktorije. Ob teli in drugih slikah nam je gospod doktor razlagal verske, gospodarske, politične, zgodovinske, varnostne, dobrodelne, vojaške in druge razmere, naprave in dogodke ter nam prav imenitno naslikal značaj praktičnega Angleža. Poslušali smo in gledali, in vedno nove zanimivosti so se nam odpirale, vedno bolj smo spoznavali znameniti angleški narod, ki ima 'toliko posebnosti, izmed katerih je njegovo svobodoljubje, ki mu je že pred stoletji pokazalo pot do ustavnega državnega življenja, ena najlepših. Toda — čas hiti, a London je ogromen! Nismo se radi ločili od gospoda predavatelja, saj smo vedeli, da bi nam g. predavatelj še marsikaj zanimivega povedal. No, pa saj nas je potolažil s tem, da nas je za jesen zopet povabil na skupno potovanje. Mi pridemo gotovo vsi, pa še drugih pripeljemo s sabo, da bo naša vrla S. K. S. Z. res zbirališče vsega poštenega ljubljanskega občinstva, naša ljudska univerza! Gospodu dr. Lampetu pa kličemo: Prav.lepa hvala in na svidenje v: jeseni!
1< Občinska seja, 'ki je bila danes ob 11. napovedana, se je ob 12. odpovedala. Na galeriji je bilo zbranih veliko članov liberalne delavske organizacije, na čelu jim dr. Žerjav, ki so pripovedovali, da bo ljubljanski občinski svet danes izjavil .svoje odločno mnenje o upravi ljubljanske električne, železnice in da je pripravilo več občinskih svetnikov nujne predloge za sekvestracijo električne železnice. A varali so se. Seje ni bilo, ne vemo, zakaj, menda je tisti, ki jo je sklical, zamenjal 1. majnik s 1. ali-pa z zadnjim aprilom.
Ij Stavka uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani traja, dasiravno ne popolnoma, še vedno dalje. Včeraj opoldne ob 1 uri 30 minut sta pričeia voziti dva voza v spremstvu vsak voz dveh policajev. Danes vozijo že trije vozovi istotako v spremstvu. Danes sta do-šla dva gospoda od dunajske direkcije, ki vodita, oziroma se hočeta pogajati s stav-kujočimi. Pogajanja sc vrše na magistratu. Drugače je vse popolnoma mirno. Upanje pa je vseeno, da stavkujoči vsaj nekoliko dosežejo v svojih zahtevah. Vendar se govori, da prične jutri že več vozov voziti. Ljubljansko občinstvo je napram stavki popolnoma mirno in skoro se ne opazi, da jc stavka.
lj Magistratovce silno jezi, da so imeli vkljub največjemu priganjanju tako pičlo udeležbo pri občinskih volitvah. Naravnost predrzno pa je, da se upajo volivce napadati javno, zakaj niso opravili svoje državljanske dolžnosti, ko so bili opozorjeni. da naj pridejo k volitvi. Gospod, ki si upa to bedarijo ziniti, bi moral pač vedeti, kaj je dolžnost in kaj pravica. Dolžnosti pač nimamo, da bi morali zaupati ljudem, kakoršne nam rotovška gospoda vsiljuje. Glede voiitvR se ne damo koman-dirati in naj pride zraven šc tako siten
svetnik. Vidi se, gospoda, da vas jc strah, ker izgubljate zaupanje.
lj Lepe obljube in tolažbo jc dajal Krakovecm dr. Tavčar na volivnem shodu pri Sokliču, ko jim je obetal, da se bo delala šola na Prulah, kamor bodo lahko pošiljali svoje otroke. No, tega so Kra-kovci lahko veseli (?), nekoliko manj pa menda Tavčar sam, ki ni pomislil, da imajo Krakovci sedaj šolo za voglom, potem pa bi otroci dobro četrt ure morali hoditi na Prulc. — No, šola na Prulah sc je pač delala v silni naglici ravno pred volitvami, ker gospodje vedo, da bi sedaj že ne držal in vlekel sam most, ki ga že toliko let stavijo črez Ljubljanico.
lj Nevarno mesto ob južni železnici jc posebno na križišču te železnice in pa Kolteejskih ulic. Odkar je za dirkališčem nekak prater in v tem tudi obsežnejša restavracija, postal je promet na omenjenem križišču neverjetno močan. Včeraj na večer okrog 6. ure vozil je ondi brzovlak v smeri proti Trstu, par minut za njim pa je po drugi progi v smeri! proti Ljubljani vozil tovorni vlak. V medčasju vreli so ljudje, posebno pa otroci, črez progo, dasi so bile zavore zaprte. Očividno je hodilo ljudstvo črez progo in lazilo pod zavorami, ker ni pričakovalo tovornega vlaka. Bili so že včeraj kritični trenotki, ko se je nepričakovano prikazal tovorni vlak. Da se zabrani nesreča na omenjenem mestu železniške proge, trebalo bi samo napraviti pod zavorami viseče omrežje, ki bi onemogočalo lahek dostop na progo, dokler so zavore zaprte. Južna železnica naj bi vpoštevala ta opomin, saj bi ji gotovo ne bilo ljubo, če bi se dogajale nesreče na mestih, kjer .iili je tako lahko zabraniti.
lj Gost iz Amerike prišel po naše domače pridelke. Iz Amerike je prišel pred kratkim vinski in likerski trgovec s svojo soprogo, gosp. J. B. Sattler (bivališče Duluth, mesto Minnesota) v Ljubljano in se nastanil v Grand hotel »Union«. Podal se je kupčijsko v Metliko k gosp. Ivanu Trampušu in nakupil pri njem in v okolici 40.000 litrov brinjevca, slivovca in tro-pinjevca. Nakupiti je hotel še več, pa mu je med potjo obolela soproga, zato se je moral vrniti nazaj in odšel v Karlove vare in od tam zopet, nazaj v Ameriko.
lj Nove, samoslovenske ulične table še niso vse nabite, pač pa so dobile nove tablice hiše na Opekarski cesti. Rožnih ulicah, Sv. Petra cesti. Sv. Florijana ulicah, na Starem in Mestnem trgu. Poljanski cesti iti Karlovški cesti. Mesto prejšnjega označenja »ulice«, se rabi sedaj povsod »ulica« (torej: Rožna ulica, Prešernova ulica itd.). To tudi v nemških spisih, in sicer samo slovenska označenja!
lj Plinova ulična razsvetljava. To pomlad so pričeli monterji z drugo polovico instalacije in montiranja kandela-brov. Izvršilo se je ta mesec delo v Slomškovi in Šelenburgovi ulici in do polovice na Dunajski cesti. Tudi po Vegovih ulicah in Valvazorjevem trgu je razsvetljava že napeljana. To poletje ima zgotoviti se 378 svetilk. — Pot na grad iz Studentov-ske ulice gredoč je »na Ovinkih« s petimi električnimi žarnicami razsvetljena.
lj Bolniško podporno društvo čevljarjev v Ljubljani razpisuje v proslavo 30-letnice omenjenega društva tri ustanove za udove umrlih članov po 20 K. Vdove naj blagovolijo prošnje vložiti do 27. t. m, na predsedstvo: Alojzij Erjavec, Crevijar-ske ulice št. 4.
lj Nepoštena postrežnica. Pri zaseb-nici Uršuli Jamniškovi je na Starem trgu št. 11 stanovala od 10. avgusta I. 1. 36-letna postrežnica Frančiška Dimnikova rodom iz Most pri Kamniku. Pri Jamniše-kovi je opazila, kje da ima spravljeno hranilno knjižico. Nekaj časa je postrežnica dala knjižici mir, a to ni trpelo dolgo časa, kajti kmalu je šla z njo v hranilnico in dvignila 400 K, predvčerajšnjim pa 300 kron in tako bi bila polagoma znesla vse iz hranilnice, ako bi tega ne bila opazila Jamnišekova in ovadila policiji, ki je Dim-nikovo aretovala in izročila sodišču. Are-tovanka si je za ukradeni denar nakupila različnega kuhinjskega in namiznega orodja, kar ji 'je policija odvzela. Navedenka si je hotela 'kupiti tudi ljubimca v osebi nekega uslužbenca, katerega je kaj rada pogoščala, vrhu tega mu je bila pa dala še 100 K, da bi ga nase še bolj priklenila. Pri aretaciji so dobili pri njem tudi britev, s katero bi si bila najbrže kaj naredila ako bi ji je ne bili odvzeli1. — Ženska je videti histerična.
ij Gostilniški pavilon se zgradi na »grajski planoti« na Gradu. Pavilon bo okusna lesena zgradba z deloma steklenimi stenami, velikimi okni in zagrajeno verando. Imel bo posebno sobo-točajnico in kuhinjo s shrambo.
lj Letošnje stavbno gibanje v Ljubljani. Pred tremi tedni so se pričela zidarska dela. Ometali in osnažiii so letos ta-le poslopja: Novo vojaško preskrbo-vališče na Kodeljevem, Kmetova vila v Kolizeiskih ulicah, enonadstropne hiše: M. Turkove na Radeckega cesti, J. Pavvlicz-ka ob Cesti na južno železnico, Josipa Hafnerja v Prisojnih ulicah, J. Osterma-
nova v VrhovČevih ulicah, Fr. Kavčiča na Pri vozu, Korcnčanova pod Rožnikom, nova Švicarija pod Tivolijem in jubilejska hiralnica ob Stari poti. Pri Hudoverniko-vi in Seunikovi vili grade še balkon. Nove zgradbe: Ob Elizabetni cesti so pričeli zidati hišo Mar. Koželjeve in Fr. Medica, ob Poljanski cesti pa poleg prve še drugo hišo Vaclava Kubeika. Na voglu Martinove ceste in VrhovČevih ulic zgradi si hišo Ludovik Sclioff; Ana Dermastija pa vilo v Ilirskih ulicah. V Prisojnih ulicah se odstrani stara kapelica Matere božje in zgradi na drugem mestu. Prekop pri železjni-škem prelazu na Martinovi cesti se nadaljuje. Sredi maja prično zidarji svoje delo. Supaučičeva nova vila dobi prihodnje dni tlakovan hodnik iz plošč, dočim je železna ograja na zidani podlagi ob cesti že izgo-tovljena. Pri hiši št. 9 na Cojzovi cesti so hišo prebarvali, vrt pa je dobil mesto starih »plank« novo žičasto ograjo,. Pri Kole-ziji so stare strohnele kabine nadomestili z novimi. Delavcev in zidarjev je v Ljubljani zdaj blizu 400.
— Domačo zalogo kislih vod ima tvrdka Šarabon v Ljubljani, nakar opozarjamo kupujoče občinstvo.
lj Čegave so race? V četrtek popoldne našli so na bregu Ljubljanice pri prisilni delavnici pet rac. Dobe se pri g. M. Gorjup, Kodeljeva pot št. 1.
lj Stjepan Radič namerava pri svojem povratku iz Rusije predavati tudi v Ljubljani.
lj Vojaška vest. Ekscelenca domobranski divizijonar fmlt. Hortstein je prišel včeraj v Ljubljano in ložira v hotelu »Union«.
lj »Slovenska Filhraraoni^a« koncer-t.ira pod vodstvom gospoda kapelnika Friseka jutri od 10. do 12.. ure dopoldne in od 3. do 6. ure zvečer v Švicariji. Vstop prost. — »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri pod vodstvom gospoda kapelnika Friseka v restavraciji hotela »Ilirija«. Začetek ob 8. ure zvečer. Vstop prost.
Ij Uinr'a je Marija Trcpotec.
'lj Treskalo In grmelo je včeraj zvečer. Med nevihto je padala toča,
lj Prememba posesti. Prvo delavsko konsumno društvo je kupilo na Viču ob glavni, cesti od Valentina Batelinija hišo št. 214 za 25.200 kron.
lj Neznosen smrad prihaja iz Lasniko-vih skladišč v Wolf0Vl ulici ter okužuje vsooklico. Mimoidoče občinstvo si kar nosove tišči in beži iz tega zdravju silno škodljivega okoliša. Dobro bi bilo, da bi si zdravstvena komisija malo bolj natnčno ogledala te smrdljive luknje. — Škandal za Ljubljano je tudi smrdljiva steza ob Rohrmanovi hiši na Sv. Petra cesti'. Tamošnji pisoar naj bi se prenaredil ali odpravil, sedaj smrad, ki prihaja iz te ulice, šetalca po Sv. Petra cesti skoro okolu vrže. Tak smrad v središču glavnega mesta, je nekaj nezaslišanega!
Izpred sodiita.
Tatica v društvu. Marijino društvo v Železnikih ima v svojem društvenem prostoru v mežnariji štediino mizo, »Čebelico«, v katero mečejo povoljno male zneske, kateri se koncem vsakega meseca iz predalov poberejo. Ta miza ima sto predalov, na pokrovu mize ima vsak predalček svojo odprtino, skozi katero se spuščajo zneski, miza je pa zaklenjena s takimi ključavnicami, da jo ni bilo moč odpreti. Ze .meseca septembra minolega leta so zapazili člani, da zmanjkuje denar iz predalov, a niso si mogli raztolmačiti, kako. Predsednik je sklenil, na vsak način zasačiti tata, kar se mu je kmalu posrečilo. Ze dalj časa je imel sum na 19-letno mežnarjevo sestra MarijanO Bene-dičič, ki je kot dekla služila pri svo em bratu v mežnariji. Javno mnenje dru'štve-nikov je bilo to, da se tatvina vrši med službo božjo. Letos na svečnico skril se je med cerkvenim opravilom Oblak v društveno sobo in čakal, kaj da pride. Res se odpro duri in v sobo stopi Marijana Benedičič, potegne mizo »Čebelico« na sredo sobe, jo prevrne in počne tresti, da bi drobiž letel skozi odprtine. Tedaj pa skoči Oblak iz svojega skrivaliča in reče obdolženki: »Sedaj si izgubljena!« Tako izpove dogodek Matevž Oblak. Obdol-ženka se zagovarja, da je le "zato prišla v društveno sobo, ker je notri slišala neko hojo, naslonila se na štediino mizo tako, da jo je držala z obema rokama. Ko pa je zaslišala človešk'6 sapo, se je tako prestrašila, da je mizo prevrnila. To je pa vse od konca do kraja zlagano, kajti obdolženka je priznala mežnarjevi ženi, da je to storila samo enkrat, in sicer na svečnico. Za kazen je dobila šest tednov težke ječe.
Razne stvari.
Borzljanec Patten pobegnil, čikaški »kralj pšenice«, James Patten. je zadnji čas dal po svojih agentih pokupiti silne množine pšenice; cene so vsled tega hitro rasle in mož je pri prodaji »zaslužil« tekom treh tednov mnogo milijonov. Se-
daj pa Je stopil na plan stari Pattenov sovražnik Armour ter postavil na trg ogromne množine zrnja. Cene so vsled tega hipno zopet padle in Patten je izgubil 22 milijonov, ki pa jih bodo trpeli njegovi tajni zaupniki, kajti Patten je neki dober del svojih dobičkov pravočasno spravil na varno. Vsled hitrega padanja cen je na čikaški borzi nastala prava bitka med nasprotniki. Patten je pobegnil v Meksiko. ker bi ga bilo ljudstvo linčaio, če bi ga bilo dobilo v roke. Čas bi že bil, da bi se po vsem civilizovanem svetu odpravila nesramna, roparska terminska kupčija!
Hčerka umorila mater. K umoru v Su-botici se poroča, da sta že aretirana hčerka umorjene vdove Marije Havcrda in njen ljubimec Aladar Jati oš i. Dognalo se je, da je bil Janoši na dan umora v Su-botici.
Sam si je kupil krsto. V Stolnem Belgradu je 24. aprila prišel pečar Kobri v nek tamkajšnji pogrebni zavod, izbral in plačal krsto in naročil, da se mu jo takoj dostavi v njegovo stanovanje. To se je tudi zgodilo, a njega so že našli mrtvega; ustrelil se je iz lovske puške.
ZA ABDUL HAMIDA?
Glasilo ruskih oktobristov »Golos Moskvi«, ki se poteguje za tirana Abdui Hamida, izjavlja, da ie Izvolskij javil turškemu poslaniku Turkan paši, da Rusija ne pritrdi odstavljenju sultana Abdul Hamida ter da jo podpirajo pri tem Angleška, Francoska in Italija. (To bo skoro gotovo le pobožna želja ruskih reakcijo-narjev.)
SLOVANSKA JEDNOTA.
Dunaj, 1. maja. »Slovanska Jednota« bo imela prihodnji teden plenarno sejo, da zavzame stališče napram izjavi finančnega ministra Bilinskega glede bosanske agrarne banke. Bosanski odsek zboruje prihodnji četrtek in bode takrat o tej zadevi nadalje sklepal.
VSESLOVANSKA ČASNIKARSKA ZVEZA.
Praga, 1. maja. Vseslovanska časnikarska zveza ima 15. maja v Pragi ustanovni občni zbor.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 1. maja. Cesar rse odpelje, kakor že včeraj poročano, prihodnji torek v Budimpešto, kjer ostane osem dni.
V sredo prične s sprejemanjem politikov. Najprej zasliši predsednika obeh zbornic. Včeraj se je vršil dine neodvisne stranke, katerega se je udeležilo 60 poslancev, med njimi tudi Justh. Neki poslanec neodvisne stranke se je izjavil: »Ta dine je bila demonstracija naše solidarnosti.« — Stranka je popolnoma edina. Edino neodvisna stranka more prevzeti vlado. Drugega izhoda iz krize ni. Tudi Franc Košut je z nami.
FRANKOVCI PROTI DEBATI O PROTI-SRBSKEM PROCESU V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU.
Zagreb, 1. maia. Več saborških poslancev Frankovcev in mestnih sveto-vavcev, pristašev dr. Jos. Franka, je na shodu sklenilo poslati predsedstvu avstrijske zbornice protest proti temu, da nameravajo avstrijski parlamentarci razpravljati o protisrbskem procesu v Zagrebu, ker da ne gre, da bi se vmešavali v avtonomne zadeve hrvaškega kraljestva.
KAKO SE GODI ABD UL HAMIDU.
Carigrad, 1. maja. Listi javljajo, da so mladoturška poročila o potovanju Abd ul Hamida v Solun v toliko tendenčna, ker sultan ni bil nikakor potrt, ampak se je ves čas vedel kakor suveren in dostojanstveno prenaša svojo usodo. Pravijo, da se mu v Solunu ni treba bati za življenje.
MLADOTURŠKI KONVENT NE MORE DOBITI MOZ ZA VLADO. v Carigrad, 1. maja. Gjavid in Hairi-paša, oba mladoturka, sta .odklonila od narodnega zbora jima ponudena portfelja z motivacijo, da treba osebo, kateri se ponudi mandat, preje natančno informovati
ČESTITKE NOVEMU SULTANU.
Carigrad, 1. maja. Vsi guvernerji so čestitali novemu sultanu.
DOGODKI V PERZIJI.
Taebris, 1. maja. Dohod ruski čet v Taebris sc je izvršil v popolnem redu brez odpora od strani Perzijcev. Ruska kolonija je šla ruskim četam nasproti. Krščansko prebivalstvo je z veseljem pozdravilo rešitev iz preteče nevarnosti.
Teheran, 1. maja. Šah je nenadoma odpustil zunanjega ministra, edinega člana v ministrstvu, ki je bil ustavi prijazen. Ta odlok jako slabi ugoden vtisek, ki ga je napravila amnestija.
London, 1. maja. Iz Teherana se poroča, da šah proglasi ustavo v preddan svojega rojstnega dne. Volivna postava je že izdelana.
o programu. Tudi več drugih je odklonilo prevzeti portfelj.
UMORI V MAROKU.
Tanger. V Magadorju so bili umorjeni trije Evropejci: en Anglež in dva Francoza. Francoski razdiralcc torpedovk jc odšel v Magador.
POLJSKO . MORAVSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA.
Godonin (Goding), 1. maja. Dne 2.3. t. m. otvorijo poljsko-moravsko umetniško razstavo. Razstavo obišče tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand.
ŠTRAJK POŠTNIH URADNIKOV NA
FRANCOSKEM.
Pariz, 1. maja. Za slučaj štrajka poštnih uradnikov je dobilo vojno brodovje povelje, da ima pripravljene tri bojne ladije za sprejem brezžičnih brzojavk. Sklep ministrskega sveta, cla zahteva odpustitev discipliniranih uradnikov, jc poštne uradnike jako razburil. Vrši se protestni shod.
PRVI MAJNIK.
Dunaj, 1. maja. Tu danes niso izšii
listi.
Budimpešta, 1. maja. Danes tu ni izšel noben list. V Zagrebu so listi izšli.
PRVA LAŠKA »DREADNOUGHT«.
Neapolj, 30. aprila. 6. junija začno v ladjedelnici Castellamare; graditi prvo laško dvajsettisočtonko »Dante Alighieri«.
STO NOVIH ŠKOFOV.
Rim, 30. aprila. Ob konzistoriju dn^ 29. t. m. je imenoval sv. oče 100 novih škofov iu kanonizral blaženega Klemena Marijo Hofbauer.
SILNI VIHARJI V AMERIKI.
New-York, 1. maja. Silni viharji so razsajali v zapadni in južnozapadni Severni Ameriki ter razdejali nmogo poslopij. V Čikagu je bilo ubitih šest, v Menfisu sedem oseb. Mnogo oseb je bilo poškodovanih. Škoda je velika. Dve vasi sta popolnoma razdejani.
MANJŠI KRUH.
Ne\v York, 1. maja. Večina pekov dolenje iztočne strani v New Yorku je bilo včeraj primoranih pomanjšati hlebec, kateri se prodajajo po pet centov, in sicer za dve unči. To je prva posledica podražitve pšenice in moke. To podražitev bodo najbolj občutili revnejši sloji prebivalstva. V kratkem je pričakovati še nadalj-nega pomanjšanja kruha ali pa podražitve, ako ne prično cene moke v kratkem padati.
ŠTRAJK VOZNIKOV MLEKA.
Čikago, 1. maja. 1700 voznikov mleka v tukajšnjem mestu jc pri skupnem zborovanju sklenilo, da prično s štrajkom, ako jim delodajalci njihovo plačo ne povišajo za dolar na teden. Organizacija voznikov je nastop voznikov mleka v celoti odobrila.
Opozarjamo na oglas našega somišljenika g. Iv. Bole, organista na Brezjah, in povečano gostilno »pri Pezdiču«. in opvečano gostilno »pri Pezdiču«.
Ustredni banka českych sporitelen (Osrednja banka čeških hranilnic). Inse-ratni oddelek današnjega lista prinaša ofi-cielen poziv k supskripciji delnic V. emisije »Osrednje banke čeških hranilnic«. Z izdajo 12.500 delnic v nominalni vrednosti po 400 K se ima zvišati glavnica od 10 na 15 milijonov kron. Vpisovalni tečaj za stare delničarje znaša 410 K ter pripada na vsaki dve stari delnici po ena nova. Za nove delničarje je določen tečaj 420 K za delnico. Denarnim zavodom, njihovim zastopnikom in uradnikom, dalje delničarjem, ki želijo večje število delnic, nego jim po sklepu pripada, se jim dotične prepuščajo po 415 K. Obenem z vpisnino se ima založiti 50 K za akcijo. Takratna emisija odgovarja potrebi izvanrednega razvoja zavoda, potrebi, ki je že vsled tega toliko jasnejša, da uživa misija »Osrednje banke čeških hranilnic« brez razlike priznanje celega slovanskega finančnega sveta. »Osrednja banka čeških hranilnic* predstavlja danes najvažnejše središče slovanskega kapitala; da bo pa mogla korakati z uspehom do svojih vzvišenih ciljev, potrebuje opore, ne samo denarnih zavodov, ampak najširše zavedne javnosti. Natančni vpisovalni prospekti se ravnokar razpošiljajo denarnim zavodom ter se na željo dopošljejo i zasebnim interesentom brez vsake odškodnine.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736*0 nrt.
30
Čil opn coTanj
3."
0. zve i.
7. ijutr. 2. pop
Stanji barometra t mm
733*5
35'8 34-8
Temperatura
Cel
sUtlo
Vetrovi
Nib*
7-1 jmoč. jzah.I nevihta
4-7 11*7
si. jvzh. J oblačno sr. jvzh. |del. jasno
or«
103
Srednja včerajšnja temp. 12 3®, norm. 120».
Fino milo
•'///'.Alscrstrasse
(odpadki) 14 vrst vonja, kot vijolični, vrtnlini, seneul, spalkov Itd. kg (12—14 kolov) K l R0, pojtnina 90 v, 5 K brnltu K0'~ po povzetju. MAATZ, Dunaj IX., sseGSI.	1032 10-1
Za hvala.
Za vsestransko nam došlo tolažilno sočutje povodom smrti našega ljubega soproga oziroma svaka, brata, strijca in prastrijca, gospoda
restavraterja Južn. žel. v Št. Petru
kakor tudi za številno spremstvo na zadnji poti in za kresne darovane vence izrekamo tem potoni najtoplejšo in najboljšo zahvalo	1231 1—1
Žalujoči rodbini Hsidre in Bregasit.
Ljubljana, 30. aprila 1909.	jj||
Ppo
es« pota u$3©e3«8re»i pogoji ki meri 1345 kvadr. sežnjev, Žfg najlepši v Idriji, ves obdelan dobro zagnojen, pri ccsti poleg vode, zelo pripraven w za stavbišče za vilo, tvornico 3 itd. Več sa izve pri Jan. " Bratina, idrija 93.
IJ
ph Pilili
šw aLi
iz proste roke v Rožni dolini. Natančneje se poizve v Rožni dolini št. 143. 1148 3—1
močan in trezen
BBHMBggSMlCBMPBSMagBMMM
za na pokopališče, ako mogoče, vešč zvo-nenja. Plača mesečno 28 K, hrana in stanovanje. Nastop takoj. Oglasi sc naj pri Peter ifiedič, Sv. Križ pri Ljubljani, pošta Moste. ~	1181 3-1
se progasta. Več se poizve na Trnovskem prastasiM št. 34 201	LsulhSjasia.	13-2
Gospodarsko društvo
v E3@s*rotu p. Pszin, flstra
gsessreiSszje fca'©sp5ačno pri
daj 5	svojih udov. Cena je
nizka. Vino je beie, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362(3)
veliki močni od 30 do 40 hI. dobro ovinjeni, kakor novi sodi za transport so na prodaj
!!
56 3
Mil,
Cesta na Rudolfovo železnico 5. 1
sprejme takoj za trajno delo Jlnd. Čufer,
1203	Jesenice, Gorenjsko.	2—1
8® ppori!as3a. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
se sprejme za pekarijsko obrt, ne pod 14 let star, učna doba po dogovoru, pri gosp. Juliju Kovljanu, pekovskem mojstru v Medvodah.	1202 3-1
se išče v slaščičarni KIRBISCH, 1191 Gledališka stolba 3. 3-1
Prostovoljna prodaja
Stavbišče naprodaj
v jako prijaznem kraju, lepa lega, 1 uro od Ljubljane, na jako prometni cesli blizu kolodvora. Stavbišče bi bilo za vilo ali kako drugo podjetje. Naslov se poizve pri uprav ništvu „Slovenca".	961 6—1
V Borovnici, sredi vasi, se da v najem
ali pa proda pod jako ugodnimi pogoji
kjer je bila trgovina v,i «gjfl ffi^ifi ^g*®! mnogo let ter pri-pravna za različne obrti. — Več pove županstvo. 1167 4-1
E!H»K0B®S5ffiH2H0nEEl
v ključavničarsko obrt sprejme takoj: Ivan Peterca, Dolenjska c. 19, Ljubljana, u« 6-1
Št. 705 Flctož TescMn „W3RHHHD"
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni
in krogljami, teža 1 3/« kg	A*« .
Pošilja sc lc po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko. ^ (1)
Fsm DBŠek, orožarna, Opečno 89, Češko.
nm
1188	za veliko delo in	3—1
za malo delo sprejme takoj ANTON ČEBULJ, krojaški JESENICE na Gorenjskem.
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka RIS. Kssner Etra cfiimsg, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
BNNHM
•O® c3 ..
©ja ca =
S« n
•»-« S ^ "3 KA W-q -o
css
s
S ®
P M C9
msk«
S3 • "h • ŠS
Sfi 5| 1
»"i?	-sa
pili
S? S .S 2 s > S a £
^ M 'S o 1 « S 8 » " « o» «
Lepa zračna
661
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Jimbrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
Vsak da si sveži
se vrši dne 3. maja ob 9 uri dopoldne Mčstni trg šl. 23, I. nadstropje. 1150 3—1
. rrsvjEraifu ■rugianr.vgT ■nniannmM iMn^^^H
se dobiva v slaščičarni
__1138 (1)
Ljubljana, Stari trg 21.

mi iniwwiiiiirii umnimmihmBili
Znana vin!« fr
priporoča svojo
L
iz znanih vinorodnih krajev:
Cena v sodih litra
Dolenjske, Štajerske, Goriške, Hrvatske in Istre.
Vzorci na željo zastonj.
itug.mmn.tifl « aro PvTOiffMtJH «011 Brrai TM.raSMKBC C Ofv* BKKUK
1217 1
Ta lekarna obstoji že nad 300 let.
za fllepšani'8 polti in telesa:
DlllO po 80 vin.
cream po i k.
za gojitev zob in ust:
po 1 K.
zobni praSeH p° eo
vin.
za ohranitev in rasi las:
|1 II lasna voda po i k.
Vffl lasna pomaHa po i k.
Ti izdelki „Hdau, ki so oblastveno varovani" t so na prodaj ic v	"
Orlovi lekarni
Ph. Mr. Jos. Čfžrnar v Ljubljani. |H Kupujte zaupno te domače izdelke 1
Lancaster od K 26*—, Flobert-puške od K 8'50, pištole od K 2'-, samokresi od K5'—. :: Popravila ceno. — Ilustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno itev. 77
1631	Češko.	32
_______—__
■H Najcenejše 4H
DEŽNIKE»SUMlti
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in « prečastiti duhovščini «
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
Pred šhotiio st. 19. Stari trs št. 4. Prešernove ulico a 4.
- Popravila točno in ceno. -
Pristno štajersko SliVOVkO
in
izvrstno vinsko žganje
ima na prodaj
Franjo Thaler, žuPa" jn veleposestnik
pri St. ilju v Slovenskih
1110
goricah, Štajersko.
4-1
Dne 5. maja 1909 se vrši ob pol IS. nri dop. v Vel. Laščah
Lovišče spada k eno najboljšim naših lovov na Kranjskem, jo zelo obširno iu bogato divjačino, kakor srn, zajcev, lisic, vider itd. Natančna pojasnila pri županstvu občine Rob.
Županstvo občine Rob,
dne 28. aprila 1909.
Župan: Miha Jakše,

v najboljšem stanju se proda v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 1198 4—i
mi.	- ——————■■■————■■■■————————
Enonadstropna
v dobrem stanu, tik , okrajne cest?, z vsemi gospodarskimi poslopji, vodnjakom, velikim sadnim vrtom ter vrtom za zelenjavo, se proda iz proste roke. Pripravno je za kakega vpokojenca ali kako trgovino. Proda se takoj pod ugodnimi pogoji radi izselitve. Poizve se pri lastnici, v Žužemperku na Dolenjskem št. 49. 1177 3-1
liojša lira n A i svoto
Dobrota za človeštvo. 1220 1-1 Nikakega zoiiobola več.
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENJL STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mayer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Helical-Premier
Vsako kolo, ki je dobavimo mi, je
netančen izdeleH prge vrste
najzaneslivejše konstrukcije, najfinejše izvršitve, lahnega teka.
V zvezi z nagimi tovarnami v Conventry in Doos smo
največji tosnrnsrji m feoiesn na svetu.
Ceniki zastonj in franko. Zastopniki: A. Komam & Co., Ljubljana.
IW. Smotej, Jesenice. 819 10—1
MglnBIBBIIIIIIII
ii
:: JVIarija Sattner ::
£jubljana, ^Dunajska cesta 10, II. stop., II. nadste. (JVCedijatova hiša).
sc priporoča prečastiti duhovščini za
Izdelovanje cerkvenih paraientsv. |
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje. kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — izdeluje tudi bandera in bal da h i ne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov ::: _ tudi zadovoljno prevzame.__;»
nSls^SISSIlSgt&Bi
Pomen teh treh elementov jc danes gotovo vsakemu znan zlasti na zdravniškem polju, kjer se pokažejo izvanredni učinki vribanja in kopanja v slučajih, ko vsa druga zdravila nc pomagajo več.'
V zadnjih letih se je pridružil tem
trem glavnim zdravstvenim či-niteljem Se četrti dosti važen element
w ELEKTRIKA."«
Njeni učinki na različnih poljih industrije so nepsesealjivi. Tudi zdravniška veda uporablja električni tok in to v vseh slučajih, kjer celo voda, zrak in svetloba več ne učinkuje z najboljšim uspehom.
Vsak bolnik bi moral vedeti o tem važnem zdravstvenem činitelju, in vsled tega smo si nadeli nalogo razširiti ta način zdravljenja med vse ljudske sloje potom knjižice.
Vsak bolnik, ki trpi na nervoznosti, ne-vrastenji, bolečinah in črevesnih bolestih, ohromelosti, vsakovrstni oslabelosti itd., naj takoj pošlje po to knjižico z mnogimi zdravniškimi nasveti
Poslani spodajšni kupom s polnim imenom in natančnim naslovom zadostuje, da mu pošljemo 64 strani broječo ilustrovanb	1183 1—t
KNJIGO ZASTONJ
„Abhandlung iiber moderne Elektro-Therapie", gratis in franko pod zaprto kuverto.
Elektroterapevtiška ordinacija,
Dunaj I. Sclmangasse t, I. nadstr., odd. I. s/3,
Knpon za brezplačno knjigo.
Na
1. V. 1909.
elektroterapevtlško ordinacijo na Dunaju I,,
k
Schwangasse I., 1. nadstrop., odd. 1. s/3.
Prosim poSljila ml ltniigo „Elne Abhandtnng iiber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: ...................................-.....................................
Naslov: -....................................'.................................
: si prihranite, ako kupujete svoje :
sukneno blago
naravnost [iz tovarne po hajnižjih cenah pri strogo solidni tvrdki :
— Etzler & Dostal =
0	Razprodajalnica avstrijskih suknenih S:	: izdelkov :	:
Brno, Švedska ulica 5, XVIII. :
1	Vzorci na vpogled poštnine prosto.
'5
!J
se priporoča cenjenim trgovcem slovenskih dežela za nakup izdelkov domače ,, obrti, osobito dobro sortirano zalogo črevljev lastnega izdelka. - 111 7
POSTREŽBA IN CENE STROGO SOLIDNE.
Na najvišje povelje Njegov.
c. in kr. flpost. Veličanstva.
« « ♦ ♦
♦ ♦ • »
XXXIX. c. kr. državna loterija.
—— Za civilne dobrodelne namene tostranske polovice. ——
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dopuščena vsebuje 18.999 dobitkov —— v gotovini v skupnem znesku 513.600 kron. ——
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Srečkanje ncprcklicno 17. junija 1909. Ena srečka stane H K. Srečke sc dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v loter. kolek-turali, tobakarnali, davčnih, postnih, brzojavnih in želen, uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke sc pošiljajo poštnine prosto
F 1166 (10-1)
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva.
(Oddelek za državne loterije).
Za 1) zgradbo vodovodav Podkraju nad Vipavo, polit. okr. Postojna, s proraču-lijenimi stroški K 7.079'80'in 2) razširjenje vodovoda za Vrbico, občina Jablanica, okraj Postojna, s proračunjenitni stroški K 7.000 potrebna dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave.
Pismene, za vsako posamezno vodno preskrbo posebne ponudbe, morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih ua enotne cene proračuna predložiti
do 22. maja 1.1. ob dvanajstih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere marajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati jc zapečatene z nadpisom: Ponudba za prevzetje 1. zgradbe vodovoda v Podkraju nad Vipavo okraj Logatec, oziroma 2. razširjenje vodovoda za Vrbico, okraj Postojna.
Ponudbi mora biti dodana izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ccni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, ter izvršitev posameznih vodo preskrbujočih naprav oddati skupno jednemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 28. aprila 1909.
1200 (3-1)
1230 i-i Službo išče
kuharica,
najraje kje v župnišču. Naslov pove upravništvo.
1199
Išče se priden in pošten
i-i
Ponudbe na Bolf, slikarski mojster, Kočevje.
1221 1-1
R 904/8. 21. t v •
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. VIII., je po prošnji dedičev po dne 27. junija 1908 zamrlem Antonu Hlebšu iz Zgornje Hrušice, št. 26 na prodaj po javni dražbi sledečo nepremičnino, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer zemljišča vlož. št. 287 davč. občina Štepanavas, obstoječe iz parcele št. 63/2: hiša štev. 26 v Zgornji Hrušici in 2 travnika parcela št. 607/2 in 607/3 skupaj 2200 K in nekaterih premičnin v vrednosti 13'5Q K. Dražba sc bo vršila dne
i maja 19, na licu mesta i Hi Mi i l si 9. mi
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.	f
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajalno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati tekom 8 dni v sodne roke.	t
Dražbenc pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji, v sobi, «štev. 36.
C. kr. okr. sodnija v Ljubljani, odd. VIIL,
dne 22. aprila 1909.

ai^EB^SaBSBgaEgEBaBBBEHg^S^HS
Cradnja pečnic in trgovina s stroji
PAVEL SCHMOTZ
INOMOST
MONflKOVO S*®
dobavlja in gradi pod jamstvom parne pečnice (grelnice z vodo) pečnice s kanalom,
(sistem s toplim zrakom) v 1 ali 4 etaže, kakor tudi pcčnicc za kurjavo za les in premog z direktno kurjavo. Dobava pekarskih strojev in orodja iz prvovrstnih tovarn. Večje poprave pečij vseh sistemov se izvrše točno in ceno.
Notica. Sedaj gradim 3 dvojne pečnice v novem vojaškem preskrbovališču v Ljubljani. Vsled obilice niatcrijala bi pa bil v položaju kakemu pekovskemu mojstru izročiti pečnico za kurjavo s premogom po zelo nizki ceni in s pet letnim jamstvom.
Ceniki in proračuni so na razpolago. Dopisi na gornjo tvrdko hotel
„pri Maliču" Ljubljana.	1222 2—1
iMMj IHI ' ." bbh " 1 ——mi« nm ■ »iT*,**"*,*'rT"HTrT "" M —n ■■mMaMBiBBM i	[
/?«.'■ MMMBMEBWiBaBMgEaEgS»fMBBBMBHBMMI KMB5BC SBBBtltBB - - — IBMBI	vSiH
Prenovljena gostilna na Brezjah
i»iB«=n
Brezjah. C
1204 2-1
Slavnemu p. n. občinstvu, posebno pa še mnogobrojnim slovenskim romarjem ter slavnim društvom in pevskim zborom si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzel povsem prenovljeno in povečano
gostilno »pri Pezdiču« na Brezjah
nasproti glavnemu vhodu v cerkev
Na razpolago so Ul tcr born po sv0)'11 najboljših močeh skušal voditi isto vedno udobna •)• v vsestl'ansko zadovoljnost velccenjenih p. n. gostov, prenočišča ■	Skrbel bom predvsem za vedno svežo najboljšo naravno
K	' g pijačo ter najokusnejša gorka in mrzla jedila.
•
K obilnemu obisku vabi velespoštovanjem Ivan Bole, tamošnji orgonist.
1218
Vabilo
na
1-1 |p«B«WMw
V ■
J« V
liMe idns v M pri Leptn
rsgistrovaiiB zadruge i omejenim poroštvom
ki se bo vršil
fee 16. Kiaja 1009 ob 3. ml popoldne
v prostorih kmetijskega društva.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Potrjcnjc računskega zaključka za leto 1908.
3.	Volitev predstojništva in nadzorništva.
4.	Slučajnosti.
Predstojuištvo.
1219 v Kranjski gori 1-1
se da na račun z vso opravo zaradi pomanjkanja domače družine. Gospodinja mora biti vajena v postrežbi tujcev, ker je na razpolago več sob. Neomoženc imajo prednost.
s tremi prostornimi sobami, kuhinjo, sobo za slu; ) itd., z vsemi pritiklinami in avgustom ali tudi takoj v II. nadstr. nove 5. Več s<
kinjo itd., z vsemi pritiklinami in vrtom je oddati s 1. '
hiše na Resljevi cesti št. 26. Več se poizve pri
kamnoseku Tomanu.
1224 3-1
za trgovce manufakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se zasebnikom.
v katerem se zdravi pod nad- 51 zorstvom dr. Ivana Oražna
raznovrstno skrtoljenje ftritaice, izbočen KrUel, neenake rame, neenaka iediO Itd., se nahaja
na TurJašKem irju Stev. 4
--I. readstroggje. ~
Pojasnila daje dr. Iv. Ora£en ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
UMli ulicah Sten. iz.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenjska železu, postaja Straža-Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava.
41-451OM KIS-
sortirano v blagu za blnze, 78cm širok, krasni vzorci modnega cefirja za hišna oblačila, srajce iu bluze, izborno obeljeno domaČe platno, ka-nafas, za posteljne prevleke, okstorda za srajce iu predpasnike. Krizet za spodnja krila v temnili iu rudečih barvah, lepi vzorci. Modrikasto blago za kuhinske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6- 10 m-zajamčeno brez napake, perilni in najbolše kakovosti. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. — Najmanjše naročilo 1 zavoj40—45 m K 15'— po povzetju. Zavoji se po želji tudi sortirajo.	1123 3-1
Dalje ponudim: 25 m 110 cm široko blago za obleke „Peplta" za samo K 15--.
09
izdelovatelj vozov
Linlillansf, Dunajska cesta 31
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih
od navadne au najfinejše izdelave po najnižjih ce.iah.	1074 1
Popravila se izvrše najtočnejše.
3
Sprejmejo se tudi
v&ncf za
m
Preselitev obrta.
Počaščava se naznanjati cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu, da sva se preselila s čevljarsko obrtjo z Brega št. 14 na Sv. Petra cesto št. 31 v hišo gospoda A. Lenčlta.
Priporočava se vsem cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu, da nama naklonijo tisto zaupanje kakor dosedaj, in jih zagotavljava, da bova spričo svoje mnogoletne izkušnje postregla vse cenjene odjemalce najbolje.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Breskvar, Karol Kordelič
1215 1-1
naslednika Jerneja Žitnika
Podružnice
Sjplfet, Cclovec in Trst
- DelniSka glavnica -K 3.000.000.
Ljubljanska kreditna toka v LjaMjaaž Stritarjeve niice 2
sprejema vloge na knjižice in na te-	f /O/
priporoča promese na koči račun ter je obrestufe po čistih ršBt: /g> /n pripornža promBSB n«
3% zem. kred. srečka II. U5'50, žrebanje 5. maja glav. dob. K 60.000 1 4°/oog. liipct.srstke&K 4 — žrebanja 15. maja glav. dob. K 70.000
3 o/0
I.M50,
15. maja
90.000 1 og. prumijske srečke i $ 15. maja „ „ R 200.000
Podružnice
Spljet, Celovec In Trst
Rezervni lond
K 300.000.
r—invisie ao namnei:
Ogromna zaloga športnih in modnih oblek, površnikov, posameznih hlač in modnih telovnikov za gospode. = Velika izbera prašni?! plaščev za dame. 1 Cene zmerno nizke]!
Stev. 1098. o. š. sv.
Razglas.
0. BERIIATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5.
1187 2—1
V šolskem okraju novomeškem Oddati jc novih zgradb dvorazrednih šolskih poslopij v BirČnivasi, občina Smihel-Stopiče s potrebščino 36.500 K, ter v Dolnjem Karteljevem občina Mirnapeč, s potrebščino 36.000 K.
Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so pri podpisanem okrajnem šolskem svetu na vpogled v uradnih urah.
Pismene, s kolekom 1 K opremljene ponudbe jc vložiti
do 12. maja 10. ure dopoldne.
Ustmena dražbena obravnava za posamezna in za skupna dela se določi na
sredo 12. maja
pri okrajnem šolskem svetu, in sicer
ob 10. uri dopoldne za Birčnovas ob 11. dopoldne za Dolnje Karteljevo.
Okrajni šolski svet si pridržuje pravico, pritrditi pbnudbam brez ozira na njih
visočino.
C. k. okrajni šolski svet
Rudolfovo, dne 22. aprila 1909.
Aljažev
Gospod dr. Alojzij Praunseis, zobozdravnik v Ljubljani ordinuje meseca maja v prid Slovenskega planinskega društva in jc določil čist dobiček kot
prispevek za
1208 3-1
1174 6-1
Naznanilo prodaje.
Upniški odbor konkurzne mase FRANA PLETERSKY, trgovca v Ljubljani, Pogačarjev trg štev. 1 sklenil je v svoji seji dne 20. aprila t. i. vse v konkurzno maso Frana Pletersky spadajoče trgovsko blago in opravo, nahajajočo se v prostorih trgovine v Pogačarjev trg štev. 1 prodati
oferfnim potom
najboljšemu ponudniku.
V konkurzno maso spadajoče premičnine so sodno cenjene, in sicer:
1.	oprava trgovine na............. 377 K 90 v
2.	manufakturno blago............. 7751 » 97 »
dočim znaša sodno ugotovljena fakturna vrednost istih, in sicer:
ad 1. oprava trgovine............. 1070 » — »in
ad 2. manufakturno blago............ 12202 » 84 v.
Ponudniki, ki reflektuje"jo na te predmete, stavijo naj svoje ponudbe pismeno v zaprtem kuvertu z zaznambo »ofert Pleterskij«, najkasneje
do 10. maja 1909
na upravitelja konkurzne mase dr. Kari Trillerja, odvetnika v Ljubljani ter objednem vpošljejo kot varščine za premičnine ad 1. 37 K 79 v in ad 2. 775 K 19 v, kjer dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila ter dovoljenje za pregled predmetov. Upraviteljstvo konkurzne mase pridržuje si pravico sprejeti ali pa odkloniti najvišji ponudek tekom osmih dnij po odborovi seji, sklicani v svrho odobritev ponudb.
Cenilni zapisnik se lahko vpogleda pri deželnem sodišču v pisarni g. konkurznega komisarja ali pa pri konkurzem upravitelju dr. Kari Trillerju, odvetniku v Ljubljani.
Upravitelj konkurzne mase dr. Kari Triller
odvetnik v Ljubljani, Dalmatinove ulice štev. 7.
jS16/5_ 221
V konkurzno maso Rudolfa Zore-ta, bivšega trgovca na Jesenicah, spadajoče, dosedaj še ne izterjane terjatve v skupnem znesku 11823i5 K sc bodo brez jamstva mase za njih resničnost in izterljivost potom javne dražbe proti takojšnjemu plačilu na roke oskrbnika mase dr. M. Pirca prodale pri deželnem sodišču v Ljubljani v razpravni dvorani št. 123.
dne 6. ma]nika 1909
dopoldne ob 10. uri in sicer tudi pod nominalno vrednostjo. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
1213 2-1
Dr. M. Pire s. r.
upravitelj kOnkuzne mase.
POZSV
k subskripciji delnic V. emisije
Ustredni banke
Osrednje banke
===== V PRAGI.
českych sporitelen
čeških hranilnic
PODRUŽNICE: Brno, Vel. nam. 28; Lvov, ul. Sykstuska 15; Dunaj, I. Wipplingerstrasse Trst, Piazza del Ponterosso 3. — Od 1. julija t. 1. nova podružnica v Črnovicah.
Nad 5000 spojencev-denarnih zavodov cele države. — Vlog nad K 100,000.000. — Menični posel v letu 1908. K
Skupen promet 5 MILIJARD.
DIVIDENDil: za 1903. 3%, za 1904. 4°/o, za 1905. m%, za 1906. Wlo, 1907. o, za 1908.
22;
536,000.000. 5%.
Na podlagi sklepa IV. rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vršil dne 25. marca 1.1, se zviša delniška glavnica
pr od 10,000.000 na 15,000.000 kron
z izdanjem 12.500 delnic po 400*— kron nominalne vrednosti.
Akcije OSREDNJE BANKE ČEŠKIH HRANILNIC so edini dividendni papir, ki jc pripuščen poleg delnic Avstro-ogrske banke za nalaganje hranilničnih fondov, ker se nanašajo na pupilarno varnost.
VPISOVALNI ROK do 31. maja 1909.
VPISOVALNI POGOJI:
a)	Dosedanjim delničarjem pritiče na 2 stari delnici po ena nova za ceno K 410.
b)	Večje Število delnic nego jim pritiče po odst. a) sc prepušča starim delničarjem, dalje hranilnicam, posojilnicam, zavarovalnicam ter denarnim zavodom sploh, raznim fondom, korporacijam, funkcijonarjem in uradnikom denarnih zavodov za tečaj K 415.
c)	Ostalim vpisovateljem se prepuščajo za tečaj K 420. Posebna pozornost se bo obračala na bančne spojence kot vlagatelje, posestnike bančnih zadolžnic itd.
d)	Delnice V. emisije bodo deležne na dobičku od 1. julija 1909, torej za drugo polletje tekočega poslovnega leta. Njih kupon St. 7 se bo izplačal s polovično djvi-dendo, ki bo določena od prihodnjega rednega občnega zbora nfe podlagi zaključenih računov za ostale akcije kar bo označeno na dotičnem kuponu.
e)	Na pravilni vpis se izda potrdilo, proti kateremu sc dobi pozneje nove delnice.
f)	Delnice morajo biti plačane najdlje do 30. junija 1.1. Pri vpisu mora založiti vsak vpisovatelj — izvzemši denarne zavode — najmanj K 50 na račun za vsako delnico, ker se sicer na priglas ne bo oziralo.
g)	Po § 51. pravil se glasijo delnice na ime in se izdajajo tako stare kot nove bodisi v posameznih kosih ali skupno v 3, 30 ali 50 in .o v svrho udobnosti posestnikov z ozirom na hranitev in varstvo. Dotične želje naj se na vpisovalnih prijavah izrecno označijo.
h)	Prcplačani zneski sc obrestujejo do 30. junija po 4'/j°'o, ki se prevedejo z onim dnem na račun v pisanih delnic.
1) Kdor ne plača do 30. junija t. I. celega vpisanega zneska, zgubi pravico nele do novih delnic ampak i na predplačilo, ki zapade v korist rezervnega fonda banke.
Priglase in vplačila sprejema ter izdaja prospekte glavni zavod v Pragi, podružnice v Brnu, Lvovu, na Dunaju in podružnica v Trstu, Piazza del Ponterosso št. 3, ter poleg tega iz prijaznosti vsak z Osrednjo banko čeških hranilnic v zvezi stoječi zavod.
Priporoča sc, da sc vrSijo prijave v kolikor možno z obratno pošto. Prospekt, ki obsega poročilo o poslovanju bank in razvoju banke, dalje zadnje letno poročilo in pravila,, ter kakoršnekoli informacije pošilja drage volje	,
Ustredni banka českych sporitelen.
1201 3-1
Prej „EDISOM". DDHAJSKA CESTA. IfosproU
""" srne ..Earopa" ffistiRo seMo In sredo nos program!
C^ns prostorom: storr°ono^?°40'v1!'^"prostorVotrocMn 1 Vsak četrtek Jn soboto Od 3. do 6. ure pred- * S,ike " dobivajo lamo iz prve svet. pariške tvor. Paihe Fržrei.
voiaki d0 narednika 20 v-	stave po znižanJ cenr prostor 20 «• »o v. I	mmm kinemotosrafa mmv
Največja zaloga oblek za gospode in dečke.
Izborni izdelki, po nizkih in stalnih cenah.
Velika pber blaga $a izdelovanje civilnih
kakor tudi vseh uniformskih oblačil po meri.
JS	f* ljubljana, Dvorni trg 3.
✓fr UnC Podružnica: Novo mesto.
zemljišča na prodaj, ob državni cesti, 10 minut od Ljubljane, kjer je najživahnejši promet z Gorenjsko. Proda se v celoti ali pa tudi polovica.
Cena m2 od K 1*50 naprej.
Lega je krasna, razgled romantičen na snežnike in okolico in najzdravejši zrak Kranjske dežele, zares pravcati raj Gorenjske.
Nahaja se v bližini prihodnje mehanično-železniške delavnice in kolodvora;-prostor je velepomemben za tovarne, hotele, vile, letovičarje ali za kaka druga podjetja.
Naslov se poizve pri upravništvu ..Slovenca".	3479
922 6-1
najboljši plesk za mehka tla.
dobi se vedno pri:
LESKOVIC & IfflEDEH u LJubljani. Postojna: ANTON DITRICH. Idrija i VAL. LAPAJNE. Shefja.lokan MATEJ ŽIOON. Kamnik: ED. HA|EK. Ratiovlšica: OTTO HOMAN. Rudoifovo: i. PIČEK. TravsKSfjvjjgius.is
Keil-ova bela glazura za omivalne mize . . 90 v Keil-ova voščena pasta za parkete .... 90
Keil-ov lak za pozlačenje okvirov.....40
Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah
Keil-ova pasta za čevlje........30 v
Črnomelj: ANTON ZURC. Zagorje: RIH. E. MIHELČiČ. Kranj: FRANC DOLENZ. Kočevje t FRANC LOY.
KoBgresBi im M. D R E NI K Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - -
2399
STYRIA-KOLESA
znamka poznavalcev
prvcvrstna gleda materijala, sostava in opreme.
DtlRKOPP-DIANA
1047 5-1
Ivin Jox is
kolesa -......
so nedosažna, vsem naprej.
OunojsKu cesta štev. 17
blizu kavarno „EUR0PA".
PnT^rf PriP°ročam P"*, duhovščini in PnTnfl-f 1 \JjL\P 1 • slav. občinstvu svojo ogromno I UZdPI •
zalogo umetno izdelanih
nanri
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 (l)
IGNACIJ ČAMERNIK, kanscsck
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26,
POZOR!
SVOJI K SVOJIM!
POZOfci
orzaj
Ljubljana, FlorfJmsRe ulice ItM v lastni hiši
priporoča veleccnjenernu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežega špecerijskega blaga ter najboljše ^ vrste moke lastne mletve po najnižjih cenah. Postrežba S solidna in točna. — Prodaja na drobno in debelo.
POZOR!	POZOR!'	POZOR!
Najstarejša prevozna tvrdka v Ljubljani*
1110 (lp
ul. 31
Jurija Jankoviča naslednik
se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim
Cene zmerne!	modernini vozom" Postrežba najtočnejša!
mmmmm-
železne konstrukcije
streh, mostov in drugo, izvršuje tovarna za stroje
JAN ŠTETKA, Praha, Kral. Vinohrady,
...... Fričova ulice štev. 892. —-——
Mula želejih cveUicnjakGv. tudi kurjava tf stičnih s toplo ni o.
Etažna kurjava za stanovanja z 2, 4—6 sobami. Novost: Patentni razpraševalci.
696
12-1
IZPELJAVA
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic in
| KREDITNIH PISEM
| za vsa glavna in stranska mesta tn- in inozemstva.
ME
a
dmm	em A wowei
OSREDNJA MENJALNICA: DUNAJ I. WOLLZEILE 1.
7niro • Baden,ČeSkaKamnica,ČeškaLipa,Brno,MoravsldZiim-ruui UAIUtC. ber9jMtidling, NoviJičin,Pisen,Praga, Llberce,Cvitava.
NHKUP IN PRODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
Zavarovanje proti izgub! pri srednjih = srečk in vrednostnih papirjev, —
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
priporoča sledeče knjige:
VVallaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K —-60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K --60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zrnagovač., Povest. — Achtleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Deteia dr., Malo življenje. Povest. K 1-—, vez. v platno K 1"60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K --20.
7.	zvezek: Deteia dr., Prihajač. Povest. K —'90, vez. v platno K 1-70.
8.	zvezek: Pasjeglavci..Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno'K 3"20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —-40, karton K -'60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —"40, karton K —"60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K —'40, karton K —'60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K -"40, karton K - 60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K -"40, karton K —"60.
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —"40, karton K —'60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —"60, karton K —-80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —"80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —'90.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Ak-barja Velikega. K —"40, karton K —'60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —-40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —"80.
13.	zvezek: Boj iu zmaga. Povest iz Anama. K —-60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega liuronskcga glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K — 60, karton K —"80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K-'40, karton K - 60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K—"60, kart.K—"80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K — 60, karton K -'80.
Jurčičevi zbraniospisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Koz jak, slovenski ianičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. —
IV.	Vrban Srnukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV/Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci ^Jovest'iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman.
—	II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
10.	zvezek: i. Rokovnjači. Zgodovinski roman.
—	II. Moj prijatelj Jamralec. — III. Sest parov klobas. — IV. Po tobaku smrdiš.
V.	Zenitev iz nevoščljivosti.
11.	zvezek: 1. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra." — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. a K 120, eleg. vez. a K 2"—.
flndrejčkovega Jožeta spisi:
1.'	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini.
— Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčevsin. — Berač. 30v.
Gregorčič, Poezije. T. K 2.—, vez. K 3 -.
—	Isto, II. K 2—. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2-—, vez. K 4—.
—	Isto, IV. K 2-70, vez. K 3"20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Telmrčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Sreča.v nesreči. Povest, vez. K '76—.
—	Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60.
Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II. - XII. a K —-80.
—	Tečaj XIII. - XV.-a K 1"-.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko • mladino. Letniki 1895 do 1899 in 1901 do
1905 a'K 3-.
—	Letnik 1906 in 1907 a K 3-50.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseli časov krščanstva. 1. — III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1'45, kart. K 120.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej iu Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—■ Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.	»
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1888—1893, kart. a K 3'-.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
illa-avašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 170.
Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo iu za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 1'20.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3'—.
2.zvezek:	Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2-20.
3.	zvezek: Prus (Alex. Glowacki), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3 40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3'-, vez. K 4-20.
5.	zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2 40, vez. K 3'60.
6.zvezek:	Cuanipol-Levstik, Mož Simone. Broš.K 1-90. vez. K 3—.
7.	zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poern z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4'50.
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman, I. in II. del. Broš. K 6'40. vez. K 9'20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5-20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4"50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Polaheških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'—, vez. v 2 zv. K 12 60
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8-40.
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3'80, vezano K 5"—.
—	11. del. Broš. K 4'-, clegant. vez. K 5'40.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—,
elegantno vez. K 3'20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1"50, vez. K 2'20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. KI"-, vez. K 1"40.
Prešeren, Poezije. Priredil prof. Luka Pintar, ilustrirana izdaja. Broš. K 5'—. v platno vez. K 6'40, v eleg. usnju K 9'—.
Gospodarske, gospodinjske, zdravniške, in druge poučne knjige:
Stoletna pratika dvajsetega stoletja, 1901 do 2000. Spisal dr. Pečjak. K 1'30.
Slovenska kuliarica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala Pleivveis. Broš. K 3, v platno vez. K 3'60.
Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe sestavil V. Podgorc. K 1-20.
Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. K 1'—.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre, vez. K 3-—.
Preračunjene cene in teže iz dunajskih funtov v kile. (Knjižica ima nemški naslov, pa jo lahko rabi tudi slovensko ljudstvo), vez. 80 vin.
Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih iu notranjih bolezni. Spisal dr. Strupi. K 3'90.
Domači živinozdravnik. Za potrebe kmetskega stanu. Spisal Dular. K 1"60.
Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati iu kopitne bolezni ozdravljati. Spisal Bleiweis. K 1'60. •
Nauk, kako pomagati živini ob porodu, ravnati staro' in mlado živino in ozdravljati porodne bolezni. Spisal Bleivveis. K l-—.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Belec. 40 vin.
Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Pevc. K 1'—.
Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika. K 2'—.
Hitro lažki. .Najhitrejši način priučiti se laškemu razgovarjanju. 60 vin.
Bočni slovensko-nemški in nemško-sloven-ski slovar, s kratko slovnico slovenskega in nemškega, jezika. K l-20.
Hifro nemški. Najhitrejši način sc priučiti nemškemu, razgovarjanju. 60 vin.
NemSko slovenski slovar. Sestavil Kra-maršič. K 2'20.
Slovensko-nemški slovar. Sestavil Kra-maršič. K 2'2Q.
Angleščina, iste se brez učitelja v slovenskem jeziku naučiti. K l-—.
Ročni slovensko-angleški in angleško-sl o venski slovar. K 120.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polju olike in uljudnosti. 40 vin.
Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K 1'60.
Venček čestik za godove, novo leto, in druge,prilike v vezani besedi. 40 vin.
Obrednik sa cerkvenike ali natančen pouk za cerkvene služabnike. Sestavil Voh. K 1.
Obrednik za organiste.Sestavil Strakl. Kl-50,
Kristusovo življenje in smrt v premišljevanji!' in molitvah. Spisal Kocijančič. Dva zvezka. Broš. K 8—, vez. K 11—.
Življenje svetnic in svetnikov božjih, za cclo leto, dva zvezka. Broš. K ll-—, vezano K 14-30.
Križana 'jsnsiljenost ali življenje sv. Elizabete. K T20.
Pouk krSčanskim starišem, po nemški knjigi obdelal Bleiweis. 50 vin.
Pouk zaročencem in zakonskim, Sestavil Zabukovec. K 1" 40,
Volčič, Zakon o dovoljenju poti za silo. 40 v.
—	Predpisi o železniških in rudniških knjioalr 80 v.
—	Predpisi o konverziji vknjiženili terjatev. 80 v.
—	Predpisi o vazdelbi in uredbi ter o založbi zemljišč. K 2'—.
—	Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst in Štajersko. 80 v.
—	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. K l-—.
—	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. 60 v.
Pfeifer, Ročna izdaja zakonov in ukazov za Kranjsko:
1.zvezek,-	5. natis, 1904. Občinski zakon za Kranjsko. Prisilno izterjevanje javnopravnih terjatev deželnih, okrajnih ali skladnih za-logov. — Občinske takse. — Davek od psov.
—	Novele h kazenskemu zakonu. — Cena broširano. K 1'20.
2.	zvezek;'3. pomnoženi natis, 1899. Zakoni o deželni kulturi in o lovu. Obramba poljščine. Varstvo ptičev za poljedelstvo koristnih. Varstvo zemljiških pridelkov proti škodi po gosenicah, hroščih in drugih škodljivih mrčesih. Zatiranje predenice in drugega pleveva. Zaznamovanje čuvalnih organov v varstvo deželne kulture. Postava za vinograde. Lovstvo in tatinski lov. Zvrše-vatije lovske pravice. Lovske karte. Povračilo škod storjenih po lovu in divjačini. Prepovedani lovski čas. Lovska služba. Uradno stanje čuvalnih organov v varstvo posamnih oddelkov zemljedelstva. Premije za roparsko zverino. Vrhovno upravno oblastveno področje v rečeh tikajočih sc lova, poljske policije, ribištva in odškodnine po divjačini in lovu. — Cena broširano K 2.
3.	zvezek, 3. pomnoženi natis, 1906. Zakon o cerkvenih stavbah. Odprava farnih ubožnih naprav. Javno oskrbovanje ubožcev po občinah" Uravnava.^domovinskih razmer. Red o požarni policiji iu o gasilnih stražah. — Cena broširano K l-80.
4.	zvezek, 2. natis, 1906. Deželni red in de-želui volilni red za Kranjsko. Nedotakljivost in neodgovornost poslancev. Izguba mandata v kazenskih slučajih. Izguba mandata ob odsotnosti od zborovanja. Dnevščina in potnina deželnih poslancev. Deželno-odborske predloge v obeh deželnih jezikih. Razglašcnje deželnih zakonov in ukazov v deželnem zakoniku v polnovernosti obeh jezikov. Opravilni red deželnega zbora. Opravilno navodilo deželnemu odboru. Grb in deželne barve vojvodstva Kranjskega.
—	Cena broširano K 2'—.
5.	zvezek, 2. spremenjeni natis, 1905. Uredba zdravstvene službe v občinah na Kranjskem. Službeno navodilo okrožnim zdravnikom. Pristojbinska tarifa za zdravstvena opravila in poti okrožnih zdravnikov v javni službi. Razdelitev dežele Kranjske v zdravstvena okrožja, javnostna pravica občinskih epidemičnih bolnic. Uredba javne zdravstvene službe. — Cena broš. K 2'—.
6.	zvezek, 3. pomnoženi natis, 1905. Naprava in vzdrževanje javnih nedržavnih cest iu poti. Ravnanje pri volitvi okrajnih cestnih odborov. Naprava iu vzdrževanje dovoznih cest k železnicam. Cestni policijski red za javne nedržavne ceste. Vožnja s kolesi po javnih nedržavnih cestah. Cestni policijski red za državne ceste. Barvane luči kolesarjev ob železnicah. Vožnja z avtomobili in motorskimi kolesi. Odvračanje trpinčenja živali. Odprava snega po državnih cestah. Dovoljenje zasilnih poth Razlastitev v cestne namene. — Cena broširano K 2 20.
7.	zvezek, 2. natis, 1903. Ribarski zakon. Ri-barsko-policijska izvršitvena določila. Naprava ribarskih okrajev. — Cena broš. K 1'60.
8.	zvezek, 1896. Stavbni red za glavno mesto Ljubljansko. — Cena broširano K 1'20.
9.	zvezek, 1898. Vodopravna določila državnemu zakonodajstvu pridržana. Raba, na-peljavanjc in odvračanje voda. Uravnava vodne knjige z vodokazi in zbirko pisem. Jezilna mera in kako je postavljati. Pospeševanje zemljedelstva v okrogu vodo-gradja. Naredbe v neškodljivo odvračanje gorskih voda. Priredba tehničnih projektov za podjetja z podporo iz melioracijskega zaklada. Splošni projekti za podjetja v neškodljivo odvračanje gorskih voda. Melioracijski zaklad. Melioracijska posojila. Naprava, vzdrževanje, raba in opuščenje ribnjakov. — Cena broširano K 2'40.
10.	zvezek, 2. natis 1902. Stavbni red za Kranjsko razun glavnega mesta Ljubljanskega. Zakon o stavbah o okrožji podeljenih jamskih polj. — Cena broširano K V60.
Trdo vezani zvezki 50 v dražji.
Šinida Krištofa spisi:
1.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Hugolin Sattner. II. natis. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
2.	zvezek: Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. Hrovat. (Drngi natih). Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
3.	zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor Hrovat. Mehko vezan 80 v, trdo vezan K l'—.
4.	zvezek: Kanarček. Kresnica. Kapelica v cjojzdu. Poslovenil P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40 v. trdo vezan 60 v.
5.	zvezek: Slavček. — Nema deklica. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40 v, trdo vezan 60 v.
6.	zvezek: Ferdinand. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v, trdo vezan 90 v.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
9.	zvezek: Hmeljevo cvrtje. — Marijina podoba. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
10.	zvezek: Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
11.	zvezek: Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40 v, trdo vezan 60 v.
12.	zvezek: Roza,Jelodvorska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
13.	zvezek: Sveti večer. Poslovenil Fr.Salezij. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
14.	zvezek: Povodenj. — Kartuzijanski samostan. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
15.	zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. A\ehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v.
Zbirka ljudskih iger:
1.	snopič: Pravica sc je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške vloge. — Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v.
2.	snopič: Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške vloge. — Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge.
—	Zupan sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v.
3.	snopič: Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Sv. Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v.
4.	snopič: Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zakleta soha v gostilni »pri zlati goski«. Predpustna burka v enem dejanju.' Samo ženske vloge. 80 v.
5.	in 6. snopič (skupno): Garcia Moreno. Za-loigra v petih dejanjih. Samo moške vloge.
—	Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. Samo moške vloge. — Sv, Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. Samo ženske vloge. — Kukavica
—	modra tica ali »Boj za doto«. Veseloigra v štirih dejanjih. Samo ženske vloge.
—	Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. — Čevljar. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge
—	Kmet iu fotograf. Komičen prizor. _*
Kovačev študent. Burka. K 160.
7. in 8. snopič: Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Za letovišče. Burka eno-dejanka. — Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. — Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Samo ženske vloge. — Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. — Naidena hči. Igra v treh dejanjih. K 1"60.
9. snopič: Na Betlchemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Kazen nc izostane. Igra v štirih dejanjih. — Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. — Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. Samo ženske vloge. 80 v.
—	Rihar: Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra za mešane vloge v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko. 80 v., 10 izvodov K 5'—.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih. 50 v. vsaj 5 izv. in več po 35 v.


priporoča za pomlad in poletja vsakovrstno suknano, volneno in platneno blago
Solidne cene in točna postrežba, '	340

Izredno ceni, trpežni, elegantni in priznano dobri so
,Goodyear Welt" čevlji in škoraji najodlicnejše popolnosti!
MoSHl oorshi M H ifi' k	___I	k
Iz chcvreau*. elenantnl in okusni, Slvanl Gnodvenr
			
z zlotnino, sre-
ian
bralno In optičnim blagom 9
UHO
priporoča veliko zalogo pravih Švicarskih žep-niii ur, butiilnic, verižic, prstanov,uhanov, Iirož, doijnogle-dou, očal in vseh i to stroko spn-dalcčlli stvari po zelo nizki ceni.
ikMM
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. -Ceniki na razpolago.	1001 10-1
Velika zaloga primi daril za blrmance. ehses
n 3
2 a *
< »1 u

3 — 0
~ tr

Da W
Klavno xa&a$09twa za južne dežele:
K JAHAČIH IM ORUG, TR
Največja slovenska tvrdka za obuvala
Združeni čevljarji v Ljubljani
14 Wolfove ulice
Xateri želijo Avbrv. po cvru in tf*neal/UKr patevuti na/sv obm*}9
rSimon£*MrietetXa
v JQ'ubQan£ ŽCblo&verak* ufie*26l VMvmtmif^mdtu
priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spa-dajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam. Velika zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah.
Maročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvrSujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj.
Filijalka: Stari trg štev. 28. 1153 1-1
„„, Milko Krapeš -ar
urar, LJubljana, Jurčičem trg štev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, areb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih up, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kina&kega strebs-a orodje.
fSttKinnffinn in nain°vejše slovenske plo-
uromotone iu 0d k 3 naPrej vsi tu
navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poStnine prosto.
110 filljalk
l«i čevlji na tt H TM
prav trpežni H I UU
nfi'50
prav trpežni
1209 uslužen-ceu in delavcev i
T				
				
Tovarna
Znamka F. L. P.
F. L. p.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko::
ZnamkaF.L.P.

7n«0hnlki \ na) »C zamude ugodne prilike
Trgovci KrošnjorjiI
naravnost iz tkalnice!!
Posebna ponudba:
40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barueno le K 15-40.
40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2'25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 cjvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod iranko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak rizilco. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glaseČTni, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji.	1060 12-1
Obrne naj se vsak na
Julija Miillerja tkalnico, Hefm. Mestec, Češko.
18.000 parovse Izdela m teden
Stijle
American
Hajsolidnejša : izvršitev :
po najnižjih cenah!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Union«, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. V zalogi jih ima
urar in trgovec v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarških tovarn „Onion" v Bielu in Genovi.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Pestela ZiM in postajališče Zagorske železnice »StuMžRe Toplice". Sesosia ®d L maja 30. oktabpa> ^
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmattzmu, ischiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervožnosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovaleicente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenj® s svitloho.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičlrih Toplicah, Hrvatsko. PoŠta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
1049 1
Priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave, =
Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd, :: Naročila se točno izvršujejo. Cenik s podobami zastonj in franko, Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence.
Brivci.
Rumm«	brivec. Ljubljana, Dunajska cesta
rfuni stev. i2.__
Kelšifl Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Galanterijsko blago.
i ein^lC-	skim blagom, Mestni trg 21.
Prnrtaialnu »Katoliškega tiskov. rrOUdJdllld Kopitarjeve ulice 2.
društva",
Vi- t>nVr\	,van' tr£ovina s papirjem,
VlCLKU	Sv. Petra cesta 31.
Knjigarne.
Katoliška bukvama, 5fe,at
fijo 5, poleg stolnice. — Olej inserat.
Knjigoveznice.
katol. tisk. druStva, Kopitar-
Knjigoveznica
jeve ulice 6, II. nadstr.
Konfekcije.
Marija, trgovina z izgotovljeno obleko Mestni trg 9.
Gričar & Mejač,
obleke, Prešernove
Lekarne.
M. Ph. Čižmar ja'S:ai£
člčev trg.
Ph. Mr. Leustek-lekarna
poleg jubilejnega mostu.
Lekarna Trnkoczy
v Ljubljani, zraven rotovža.
Manufakturno blago.
PoCKlfr Janko, „Prl Česniku", manufakturna UB&iiifi, in modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-
jeve, ulice.
{Tac^pt* Ig"-, trgovina z manufaktunlm blagom, J\C5~G1 Pogačarjev trg.
Len asi & Gerkman, Si8
blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Glej inserat).
FrfsvTcirilu in Metodu, 'S^S
jeve ulice 1.
CVohprnp A. & E., trgovina z manufakturnim OlidUOlllO blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10._
^(Till ti Franc Ksav., manufakturnl trgovini OUlivtllA na drobno, Mestni trg nasproti mestn. magistrata.
Franc Ksav-» manufakturna trgo-»jKjUVail vina na debelo, Francovo nabrežje za vodo.
QnnVfiM FRANC, SIN manufakturna trgovina na OVU Silil debelo. Pred škofijo št-1., II. nadstr.
SftTlVRU FRANC, SIN manufakturna trgovina na ul/U l Ali drobno. Mestni trg št. 22, v stari Soiiva-
novi hiši.
IfrfolTlf Feliks, trgovina z manufakturnim blagom Ul Uullv na debelo in na drobno, Mlkloščičeva c.
eliks, trgovina z m Pod trančo štev. 2.
UrbailC Fellks' tr?ov!na z manufakturnim blagom
Modno in mešano blago.
/arffi Sv< Petra cesta 2- Velika izb'ra raznega La 1(^1 perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. „Pri nizki ceni'.
Clrm^al/ Engelbert, modna trgovina za go-OKUaCK Sp0de, Mestni trg 19.
1(\VPP Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-&U1 C'j fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
Opreme za neveste in ženine.
AlAŠriVPr Marija, opreme, perilo za go-.rllCoU V tt spode in dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od H)čti 1» jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra cesta 8.
čnnn Anton, domač izdelek srajc in korsetov, »j£U li kril ln spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
Čn«n Anton, srajce za gospode, spalne srajce, »jaJL U spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Platno.
Anton, platno za rjuhe in za telesno peljal U rilo. Sv. Petra cesta 8.
Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne ijal b oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
Pralnica in sveflolikalnica.
Anton, parna pralnica z elekti tom. Kolodvorske ulice št. 8.
S31*C ^nton' Parnn Pra,n<ca z električnim obra-
garc Anton, svetlo-likalnica ovratnikov In man-
šet. Kolodvorske ulice št. 8.
Č rt vi<> Anton, oranie in likanje blui, mtorov in finega perila.
Posojilnice.
Kmetska posojilnica iffffi:
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica M^f£aat.cesta 8- "
irTOiamiiA podporno druitvo, Kongresni trg 19 UdJClililU Glej inserat.
Špecerijsko blago.
Franc, zaloga špecerijskega blaga, JJt&UH« špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
BorioJr Sr Zr\har trgovina s špec. blagom in DGlJdlL Ct OUUei, žganjem, Vodnikov trg 2.
Mpn^inrfat« T., trgovina s špec. blagom ln iVi-CIl^lIl^CI dehkatesaral.Sv.Petra ccsta št. 37. in 42.
7ftrof Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, MJIGb Sv. Petra ccsta 21.
Urarji in zlatarji.
ran, trgovina z ure Prešernove ulice.
Čuden kovina z urami, zlatnino m srebrnino
VrafiPf Milko, urar ln trgovec z zlatnino in sre> m&pOt brnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat.
^Ilttfl^r urar in *rKovec 2 zlatnino in srebrnino, OUllilCl Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilfani* Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve I lllldl ulice 4. Olej inserat.
7l1 PP	°Ptik' urar in tfgovec z zlatnino,
C 0 srebrnino, gramofoni ln ploščami, Stari trg 26.
Usnje.
Dvina z us ščinami. Sv, Petra cesta štev. 2.
Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Kregar ^ ^' ,rgovin- z usnlera Cevlj. potreb-
Razne tvrdke.
Al*lrn Matko, trgovina z lesno, pletarsko in Al XiU sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje.
Brata Hltvlril za'ogakirurgičnlhin ortopedičnlb Dlald. Hiaiftd predmetov, Prešernove ulice
Rrflta Fhprl črkoslikarja, stavb, in pohišt. plesk. Dldld fiUCil lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.
U.vfKoiior Ana, izdelovateljica cerkvenih para-flUlUdUCl rnentov, WoIfove ulice.
jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
KoMmSUIl *5ran' zaIoga Porce'ana in steklenine,
r*i A-, krznar in zaloga klobukov, Kon-J&ICJVA grešni trg.
Mally Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2.
MpfŠftl fgovina modnega blaga, vezenin, pred-MC15U1 tiskaiija, Mestni tvg 18. Glej, inserat.
Pilil Josip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20.
Ralialr Josip, ključavničarski mojster, Francovo KC(JC& nabrežje 9.
DofntV Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-iluuilu bačke tvornice likera, preje Franjo Po-korny, Zagreb.
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice e.
Qtnmra Fr-» trs°vina z Železnino, poljed. stroji OlU(flua in cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Glej inserat.
Tehnična pisarna L"ttl&r:
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
TreO sin,on» stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Yodnik	kamnose5ki mojster, Kolodvorske
ulice.
Zamljen ,van> Čevljarski mojster, Kongres, trg 13
fthpri A' naiveJia za'°Sa Čevljev domačega iz-ftlUGll delka, Prešernove ulice.
Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
Pekarija
z vsemi pritlikami vred, na prometnem kraju v Ljubljani, se takoj ali z avgustom odda. Pismena vprašanja na upravništvo »Slovenca". pod 6t. 2044. U07 6-1
Fr. Iglic
L]6iSs!]aM, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
3077 66-1 • •
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
E m iiiiKi
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem In slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Siciiu Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani.
Postrežba točna. Nav zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzord m ffaznolap. 3294 <« Cene pimrne.
Sinusi, pozor!
pri nakupovanju vencev!
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiSa).
Specialiteta: „SaB«rffltosi»ai (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187)
^ PoiHjatvc m dom sprejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržišnlk. (Telefon it. 82.)	-
Usojam si tem potom vljudno javiti svojim častitim odjemalcem in p n občinstvu sploh, da sem kupiS že 36 let obstoječo trgovino tvrdke JaaiE Stsdiec w Ljulblpni in bom isto mas d a!.j© -drodžg pod njegovim oseb nim vodstvom ter vodstvom spretnih in zanesljivih kleparjev in monterjev
___■	ga a »H.va^ffl M	B » .

v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 h sa sa	m m h 290052-1 m is ei
=---Najcenejša vožnja v Ameriko, ^nrrrr
Aluogokrat odlikovana
A\nogokrat odlikovana,
Priporota se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
mssss&nsssi
preproste in najfinejše, izvržene v poljubnih modernih barvali in vzorcih najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolani dovoljujem znaten popust, ilustr. ceniki so na razpolago.
vsakovrstni Eaterijni, predtiskarija, lambarirsnje, plisirasje, nontirauie i. t. d,
Stari trg 21, filijalka v KRHNJU na Glavnem trgu se naj-
vdanejše priporoča velecenjemm damam. HSBSiS^rBSsi
ki Klobuke sprejemam v popravilo. A f ■
LJUBLJANA,

C. kr. gl Pnv. avstrijska zavarovalna družba
fteiezoiivanm, tovarna sa stroje, Mpcavmcarsia dsia.
|	Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko
p. spadajočih predmetov: raznovrstnih stc».®jew, priprav za mline in žage, II moderne FranieSs-Surbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi ki? transmisij za vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela tise Eiitoga
kovanega žeBasa in sicer SsriSe, kot&e, peči, kScspE, sft«sžir»e, f "V^ma^rm«^^	tromfo© xa vod® itd., dalje
^ najraznovrstnejše ž 3 e s n & I konSftr"ukc.-io, kakor strešne I s*©8©» mostove, vrtnarske J^^^^MMfti	f| rasMenJake, vsa stavbinska
i in kliučavničarska dela: železne
^^T^Ž^ŽSi^tferi	i	°9,,ai«i *»*a4ffl, ckna,
|	sfpeiovode in Štedilnike
I	ter ži2no P'e*®a«BO za ograje,
9	vrtom> Pašnikom, travnikom itd.
8	~ Načrti in Proračuni na razpo-I Vse P° primernih tovarniš-
^^SApr	^Sggpp^ J	kih cenah.	3254 12-3
zavaruje vsem p. n. gospodom kmetovalcem po najugodnejših pogojih in proti zmernim premijam travniške in poljske pridelke, kakor tudi vinograde
Dotične ponudbe stavijo se lahko pri vseh krajevnih in potovalnih zastopnikih družbe, ter neposredno pri
generalnem zastopa v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 12
ki sprejema tudi zanesljive in delavne osebe kot
posredovalce zavarovanj proti toči.

=== ^a nje rrp@?ii©sr smzi per ler
Kastne nove, BnosSerno opremljene p&rne e^eEt-a^ne ca a W»Su pri LjnkUjjani, iu opek« sa	dalje skubnš
kamen za sidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
m m

laSSfl
1842	Ustanovljeno teta	1842
Zaloga Copičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
BBSu-sj^-iga.—HaaaaBHgMBM
1842	Ustanovljeno leta	1842
Slikarja napisov Strt. in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Sdi6nfeldovib barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
Prodajalna in komptoir: MIKLOŠIČEVA CESTI ŠTEV. 6
Telefon 154. UeMca: IfiRIŠKE ME ŠTEV. e. Telefon 154.
Pri solncu
Slovensk trgovina
,Pri solncu
izvrstno, iz vinskih goric, slavnili izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte}" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Več vrst sodov ima naprodaj R. HEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 566 52 1
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 255:
Ptfiporoeam slav. občinstvu veliko zalogo favno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih cs&dS, SfiSpalcair, daljneeladnv, toplocnerjav, sEPatteatsi.cipjjelf Itd. SS&aSsi in ft&iipalloi se napravijo natančno po zdravniškem receptu. PopravSIa tefiea So caas.
Solidna postrežba!	Najnižje cene! Raji
Basnr-.
Najnižje cene
Velika »©Bojja pravih ftvioap« akiit žepnih in stenskih ur, zietinino 3a ea*ebi»nSne.
Nlkel ure «d gld. l'S0 do !»•-Srtbrntarc. . 3 00 , 40'— Zlo!« , . . IS - . SS«'—
Zahtevajte moj nisva oanik, U ga pošljem brezplačno.


Domača tvrdka!
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novoga psslopja Katol. tiskarne.
izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- ,u«p kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne 13! 0 dilke.zlate.srebrneinnikelnaste
dalje verižice, {irstSIlO insrebmino. 28M52-° Via popravite sc izvrše solidno iu po nizki ccni.
sni
i^tfanjsko.
Največja proisvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko votle v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospodo pekovsko mojstre neprecenljive vrednosti."	2916 52-1
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Eol-canu, Inomostu, Trldentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.

Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preše, za sadje i. t. d.
Edino le pri:
v Ljubljani, Marije Terezije cesta Stev. 1., Valvazorjev trg štev. 6.
in zakaj: zato ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se Izvršujejo točno tati v največji množini. —
Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.	1739
v Spodnji S!škS pri MIlani.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
Priporoča se
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hmeriko je s parniki
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej.
restavracija v hiši, Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	484 52-1
^^^^^^^^^^^^^^^^^ s ces^s^m^ ^te^^i
-Prekomorska vožnja traja samo 5-6 dni. =
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur,
Blago prve vrste
v najnovejših facocah in velikih izberah 112	priporoča	52-1
E •• *	nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
° Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja sc tikajoča K B	pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
jfcJL—»J® p0tnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, A!exiko, California, ftriona {jtah, Wyoming, Nevnda, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno, ju sc dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; |nhb^k	Brazilija, Kuba, Bucnos Aircs, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodriijski cenilec. 19552-1
Pod trančo št. 2. Postaja e!ek. železnics.
Telelon st 12011
TETIm
Podružnica: HM!., Nippljerslrasse 22.
(Ustredni banka českyh sporitelen)
22.
Vloge na knjižice in račun 4°/0 in 4l/«0/o. — Kupovanje In prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacilnin proti amortizaciji na 'io/o in l'.°/0 unrnvne pristojbine. Financiranje javnih 1131 podjetij. Emisija lastnih bankovnlh obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: ,Sporobanka'.
Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst s Eslcont nenjic samo : denarnih zavodov : F.ankovne informacije : in svete brezplačno^

rliPil 11 llfflflli lli PriP°roča "lila vseli vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske y 1 ||	sveče znamki ..ELEKTRA" in ,.SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe
(SUM w llliilllill sv* Cirila in Metoda" z znamko:'20. IX. 08 in blagovesfnikov ki je produkt
ia za milo. sufovi margarin, kristalno ITT 7. . moder.ne kAcmi]C zat°ncprek0Sl,1V0 blaua
sodo ln stearinske mM_____ Največje m najstarejše slovesisko podJeffeS
Častiti duhovščini priporočam stearlnslcc sveče zu cerkveno rabo z znamkamS „EXCELSIOR" in „SJJPE2tI©R".
IM
mmm
c. in kr. dvorna založnika
priporočata
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr
ki so izredno praktične ::	za porabo.	::
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema ludi Mine *lo3c na M\ račun v zvezi s cenovnim prometom in iili oHresluiB od dne vlose do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000'—
Posojuje na zemljišča po 5'/4% z VhVo na amortizacijo ali pa po 5'/4% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114	in praznikov.	52-1
□oaac^ot^ooaaoaaoaa nI
| V. J. Havliček a bratr v PoaeMech ||
§ Izvozna tvrdka Ianenega In modnega blaga priporoča v zajamčeno 468 52 — 1
izborni, dobro Mre	rk (hilil CldTT rk volneno in pralno,	u &
§ znani kakovosti IIIUUIIU SlMilSjU platno za dame in j^amaaorjanraaa i q gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih §	-«9- —-ijS ^
ra prekrasnih mo- l^oSSipS za sraice» obleke itd., po nizkih in a	'I
Ig dernih vzorcev. VWU A stalnih cenah. Velika lepa izber! — O	■^M" ffl
'g Opreme za neveste. Qaaaoaaat| 7® s2F 1
0 Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine U	Jv^Jiir t,
ff prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih S	/Tate. f|
f3 za K 18'— franko po povzetju. g	^f^^^pS^^ap® tjBJMS □ i Samo pri nos dobite pravo in dobro blngo. — U
| Izvolite pisati po vzorce!	|
oaciaataaaaaaaaaoagoggi^aaooansiaaGau^ ^	.. |
MB—nEiMUMIU umum IWIIIII'illllBWBBm8»)l%aii^^
z modernimi, velikimi brzoparniki iz

je proga
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», «Vaderland», »Zeeland* in «Samland« kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flutvverpnom in New-Yorkotn, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6* oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena in traja vožnja 7 dni.
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na 'mcsec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej št. 25, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju. 188 (52-1)
Hačrtl in Izvršitev Ie pri domači specialni tvrdki. Tefcnlške ocene in načrti zastonj, ko se pcverl delo.
Inžener-hidrotekt
Beethovenove ul. 4. Brzojavi: Lachnik, bičana,
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice (tiajelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-plošče za tlakovc za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, fasade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE Nfl. ZAHTEVO.
Betonsko podjetje
LJUBLJHNR, Dunajska cesta 73

m
Ponudimo vsako pffiBjjisitoirso množinoi
" ILro /nn/P	za^ezntlall pribiti na late
IKe \prvu VI bltJ/ torej popolnoma varno proli nevihti).
zidarsko strojno ©gsekOj PortSasrsei«peča, šteaiiSssske, šamotne plošče jssssssss tlakanje cerkva, li©«inak©w i. ti d. SSSSSSSSSES
is 63 ca
Na zahtevo pošljemo vzorce m prospekte takoj brezplačno.
StamblMfe
vseh vrst za urade, društva trgovce Itd.
Anton Cen i
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521
izdelovatelj itfrurgičnih in orto-pedičnih predmetov in jjandajj,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Pr<poročaia svojo velijo zalogo obvezil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bijejev, irigatorje<>i aparatov jc inhalacije s paro in mrzlo, jderelisirane obveze in pamuka, kakor iudi nogavic 30 krčne šile, k'lne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate 3a sa^oklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podlog- Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila ye točno, hiiro in diskretno dopošiljajo. — Galvcn 'čn: pon iklovaln i zavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 5
52-1
Podjetje betonskih stavb!
rata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela i z umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strežnih ploSč, raznovrstnih pložč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih muSljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidna in strokovnjaSkg Izvoilena. - Cena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent JM".
= čevljarski mojster = SifiillHiia, Eadeckeaa cesta Z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna!
, 3292
trajnjtjs isjslhj*JLmlA
a s ioooi
b
b b
" JBJB-A
S

IS
SS
G
S!
sš S
Ustanovljena 1837.
Ustanovljena 1847.

Rj'
■ ■ ■ ■
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
J. KORENCAN
trgovina norimberškega in galanterijskega Maga na :: drobno in na debelo. ::
a a d ss & tajia u a irn a   . ss ss ss s s ss si si w s WA
SS S SŠ^SSSISSSSSIS SS SS B B B SS H uaB B B B B BBBBBBBngBB
Stav&eno, umetno in honstruHciisHo Hliu-čavničarstvo. ifidraiične vidre in sssaihe.
J. Spreitzer-ia nasled.
Piana, Slomškove uIIgb 4.
Priporoča se siavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specijaiiteta: valjični zastori in solnčna plahte po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi oporami brez vijakov.
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575
prvovrstnih dunajskih tvornic in
harmonije
ameriškega sistema prodaja in'izposoja najceneje edina narodna tvrdka
fllionz Breznik :: blizu nunske cerkva ::
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Na ceneje uglaševanje. 2079 32 1
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
im
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak	M 31 01
delavnik od 8. do 12. wre dop. F***	»4 10
Mg Hranili)!! taifte se spreiemaio M lotov flenar, ne ia ti se niiii otreslo* prekinile. leii M plača Hranilnica sia. Hajsiineisa prilika za Menie!
Prclat A. KALAN 1. r., predsednik. ■ '«■« —.n,,. ■■ — * ■■■■ '	..... Kanenik J. SUSNIK 1. r., p»dprads«dnik.
to je: daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.