125. številka. Ljubljana, v petek 1. junija 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izun&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom:
Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ 11-— j En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2'—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13*— I En mesec . . . „ 2-30 03"  Naroča se  lahko   z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. 83" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vposlje iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
prizori južnoafričanske tragedije ao tu, in ne zabrani jih noben Čudež več. Bog stoji dandanes na strani močnejših polkov in angelske trume ne prihajajo več na pomoč po krivici zatiranim junakom. Buri so premagani, izgubili so vojno, izgubili svojo neodvisnost in svobodo, izgubili več sto najboljših mož, izgubili vse — le časti ne.
Pač največja zgodovinska ironija je, da se je vnela krvava in nenavadno ljuta vojna med Angleži in Buri baš v onem letu, ko so se vršile po iniciativi plemenitega in
LISTEK.
Grozen slučaj.
Spisal Guy de Maupassant.
Precejšnja družba je sedela v vili okolo okrogle mize, polne čaš in malih kozarčkov. Ravno je bil nekdo končal pripovedovati o nekem groznem slučaju, ki se je bil zgodil prejšnji dan.
„Besede .grozen" v njenem pravem pomenu bi se ne smelo tako pogosto rabiti", je dejal navzoči general J. „Vse pripovesti o mrtvecih, krvavih pobojih in pogosto o najkrutejših zločinih — ne zaslužijo povsem tega naziva. Počakajte, jaz vam povem slučaj, pri katerem sem bil sam navzoč, in kateri mi je v resnici pojasnil pomen te besede.
To se je zgodilo v vojni leta 1870. Umikali smo se sovražniku. Naša armada se je nahajala v obupnem položaju. Tisoče in tisoče jih je omagalo, ganiti se niso mogli več; trpeli smo glad in mraz, izmučeni smo bili do smrti. . . Komaj smo se vlekli dalje.
Takrat sem zagledal ob cesti, na strani dvoje orožnikov, držečih za roke čudnega
X7 /
človekoljubnega carja Nikolaja II. v Haagu konference, ki naj bi bile prinesle svetu mir, ki naj bi pomagale odpraviti vojne. Južnoafričanska vojna je dokazala, da je želja ruskega carja še vedno nedosegljiv ideal. In nedosegljiv tudi menda ostane. Ko so se borili Buri kakor obupani levi za svojo narodno in politično svobodo napram silni premoči Angležev, jih je pač občudoval ves svet ter jim izkazoval svoje simpatije, toda brezvspešno je prišla deputacija Borov skoraj k vsem evropskim vladam prosit pomoči in posredovanja. Povsod so ji z obžalovanjem pokazali dalje, in niti vlada najsvobo-doljubnejšega naroda Američanov ni hotela stegniti roke in ustaviti moritve, katere konec je moral biti znan že takoj spočetka. Zares, grd, ostuden je prizor, ako mrcvari krvoločen lev šibkega psička, a še grše je bilo zasledovati, kako davi in nbija mogočna velesila Anglija pritlikavski kmetski republiki Transvaal in Oranje. Okoli 250.000 vojakov je poslala Anglija na jedva 50.000 burskih kmetov — kako naj bi sicer završil tak boj kakor s padcem onega, ki je petkrat šibkejši? A vendar so tudi tako, v svoji skoraj smešni manjšini Bori vihteli proti sovražniku svoje orožje tako, da bo živela njihova slava nesmrtno, kakor je nesmrtna slava starih Grkov, ko so jih no-mandrale neštete čete Perzov.
Johannesburg, kjer stoluje danes maršal Roberts, je bil prav za prav vzrok cele vojne ter je bil glavni cilj pohlepne Anglije. Že Jameson, katerega je pobil in ujel pokojni Joubert, je hotel polastiti se najprej Johannesburga. To najlepše trans-vaalsko mesto je bilo ognjišče neprestanih političnih bojev med Buri in Uitlandci, ki so pošiljali v London svoje pritožbe tako dolgo, da je postal položaj zrel za vojno. Ogromni zlati zakladi rudokopov pri Jo-hannesburgu so bili preporno jabolko, katerega so se skušali Angleži polastiti vedno in vedno. Ako bi ne bilo teh zlatih rovov, bi se mogli danes Buri radovati svoje neodvisnosti. To zlato pa je postalo nesreča Burov. Glede vpliva na komuno johannes-burško se je pletel ves diplomatski prepir med Krugerjem in Chamberlainom, v Jo-hannesburgu se je doti ral boj za državljansko pravico Uitlandcev do skrajnosti,
človeka, starega, brez brade in strašnega obraza.
Orožnika sta popraševala po častniku meneč, da imata v rokah ogleduha.
Beseda „ogleduh" se je hipoma raznesla med umikajočo se vojsko, in mahoma je obdala cela tolpa ujetnika. Nekdo je za-klical: »Ustrelimo ga!" In vsi vojaki, ki so malo prej cepali od utrujenosti in niti stati niso mogli, da bi se ne opirali na puško, so nenadoma občutili besen srd, srd, v katerem prihaja tolpa do nečloveških dejanj in je sposobna vsakega zločina in zverstva.
Hotel sem govoriti. Načeloval sem bataljonu, — a tu niso priznavali nobenega načelstva več: mene samega bi bili obesili, da bi se jim bil drznil ustavljati.
Jeden orožnikov mi je rekel:
„Ze tri dni se plazi za nami. Vsakega vprašuje o topničarjih".
Skušal sem zaslišati to bitje:
rKaj delaš tu? Kaj bi rad? Zakaj hodiš za vojsko?"
Zamrmralo je nekaj besed v nerazumljivem narečju.
To je bil v resnici čuden človeček, ozkopleč in žalostnega pogleda. Prišel je pred menoj v tako zadrego, da nisem niti
do viška. Sedaj je ta boj odločen tudi z orožjem, in mesto Johannesburg s svojimi zlatimi jamami je angleška posest S tem so dosegli Angleži tisto, za kar jim je bilo največ, in niti Pretorija nima one veljave, kakoršno ima Johannesburg za angleške kapitaliste, ki so pri tem boju angaževani najbolj.
Johannesburg je angleški in morda je tudi že Pretorija v oblasti Angležev. Oranje je proglašena za angleški teritorij, a tudi Transvaal izgubi morda še ta teden svojo republičansko vlado. Navadni koloniji postaneta nekdanji republiki, kjer bo angleški kapital absolutni gospodar. Od Nila do Kapa — to geslo Angležev — je bilo še lani le idealna želja, danes pa se bliža že svojemu uresničenju. Južnoafricanska vojna ni bila začetek konca angleške kolonizačne moči, nego začetek velike angleške države v Južni Afriki.
V LJubljani, 1. junija. Dr. Pacak o položaju na Češkem.
Dočim ni pri prvem delegacijskem di-neju cesar ogovoril nobenega češkega delegata ter so Nemci razglasili to dejstvo hitro kot dokaz cesarjeve nemilosti napram Mla-dočehom, je cesar pri drugem dineju ogovoril delegata dr. Pacaka ter govoril ž njim nenavadno dolgo časa ter izredno živahno. Cesar je vprašal najprej, ali se odpelje Pacak takoj v Prago, kar je Pacak zanikal, češ, da pojde na Dunaj in od ondi šele v Prago. Nato je dejal cesar: „Časi so jako težavni", na kar je dr. Pacak odvrnil: „Da, časi so težavni, toda mi nismo krivi, Veličanstvo. Veličanstvo veste, da so nas prestavili v sedanji položaj. Toda mi smo vladi povedali pot, kako moremo priti zopet iz tega položaja. Mi nimamo namena, dotikati se pravic drugih, nego prosimo Vaše Veličanstvo, da si daste predložiti naše predloge, da jih premislite in naše želje uslišite, ako so opravičene." Cesar je odgovoril: „Da, toda napram zunanjemu ministrstvu ste zavzeli v delegacijah jako sovražno stališče, in na čin, kako se je govorilo, bi bilo grajati". Dr. Pacak je odgovoril: „Prosim, Veličanstvo, govorjenje zunanjega ministra tudi ni bilo v tonu, v kakoršnem se je govorilo v prejšnjih delegacijah. Lagal bi, Veličanstvo,
za trenotek več dvomil, da je „ogleduh". Izgledal je jako postarno in slabotno. Mene je pogledaval sedaj odkrito, prostodušno, sedaj zvito in lokavo, vse ob jednem.
Okrog so vzdignili krik:
„Obesimo ga, obesimo ga!
Rekel sem orožnikoma:
„ Vidva sta odgovorna za ujetnika ..."
A predno sem izgovoril, kar sem hotel, me je že porinil silen sunek v stran, in nato sem videl, kako so Človeka v tistem hipu zgrabili. Vrgli so ga na tla in ga neusmiljeno pretepali; nato so ga vlekli na kraj ceste in ga vrgli pod drevo. Zvalil se je v sneg kakor mrtev.
Nato so ga pričeli streljati. Vstrelivši jedenkrat vanj, so vojaki iznova basali puške in iznova streljali besni kakor stekli psi. Kregali so se in ruvali za vrsto,.v kateri so hodili mimo trupla in streljali vanj, tako kakor se hodi mimo krste, da se še jedenkrat poškropi mrliča z blagoslovljeno vodo.
A mahoma se je začul krik:
„Prusi! Prasi!"
In zaslišal sem obupni topot razgub-ljene in bežeče tolpe.
Panika,' ki je nastala vsled streljanja na potepuha, je zmešala glavo celo ekseku-
ako bi ne priznal, da smo zavzeli sovražno stališče, in sicer ne le iz vzrokov zunanje politike, nego mnogo bolj iz vzrokov notranje politike. Na božjem svetu ni naroda, kateremu bi se bila prizadela večja krivica kakor češkemu". Cesar je zamahnil z roko zanikalno, dr. Pacak pa je svojo zadnjo trditev ponovil Potem pa je dejal cesar, da bi bili Cehi morali vladni načrt jezikovnega zakona sprejeti Dr. Pacak pa je dejal: „Veličanstvo, ta zakon nam ne zadošča, in ako bi Vaše Veličanstvo odredilo, da se izvrši ta zakon s § 14, potem se bojim, da bi nastala v naši deželi opozicija, ka-koršnešenibilo. Zategadelj prosim Vaše Veličanstvo, da tega zakona s § 14. ne uveljavite". Nato je cesar zopet odločno zamahnil z roko. Dr. Pacak pa je dejal: „Prosim, Veličanstvo, da bi smel kot poznavalec razmer na Češkem izreči svoje mnenje, da to ne bi bilo niti v interesu države, niti v interesu češkega naroda. To pravim kot odkritosrčen prijatelj države in dinastije". Končno je dr. Pacak ponovil svojo prošnjo, naj bi cesar položaj v češki deželi preštudiral in pomislil, da so bili Cehi na sedanje svoje stališče prisiljeni. Cesar naj pripomore, da se Cehom vrnejo pravice, in da zadobe zopet pravo stališče v državi. Različni listi poročajo, da je bil cesar radi Pacakovih besed očividno nevoljen, ter da ga je prekinil opetovano s klicem aOho!", jedenkrat celo z opazko: aTo je preveč!" Na neko opombo Pacaka je vskliknil cesar baje: Jo je sramota! Tega ne bom dovolil nikdar!*
O zunanji politiki grofa Goluchov.skega.
Dunajska „Information" je prinesla iz peresa neimenovanega slovenskega poslanca sodbo o minoli debati glede avstrijske zunanje politike. Slovenski poslanec sodi, da da je bilo neprevidno, ker so Cehi obsodbo trozvezne politike postavili na čelo svoje kritike. Trozveza je po rojstvu ruskofran-coske zveze izgubila svoj prvotni smisel in ima sedaj samo še defenziven pomen. Ako bi se bili Cehi ozirali na to dejstvo, bi bila kritika orientalskega vprašanja na balkanskem polotoku mnogo uspešnejša, ker opravičenejša, ter bi bila napravila boljši vtisk. Nedvomnih napak grofa Go-lucho\vskega na to stran bi potem ne bilo
torjem samim. Ni jim prišlo na um, da so pokanje provzročili sami; zagnali so se v beg in izginili v temi.
Ostal sem pri truplu sam z orožnikoma, ki ju je dolžnost službe udržala pri meni.
Vzdignila sta to mesnato maso, strto, zmečkano in okrvavljeno.
„Treba ga je preiskati", sem jima rekel.
Posegel sem v žep po škatljico z voščenimi vžigalicami. Jeden orožnikov je svetil, drugi je začel preiskovati mrtveca. Jaz sem stal med njima.
Orožnik, ki je preiskoval, je konstatiral:
„Cblečen v modro bluzo, belo srajco, hlače, obut..."
Prva vžigalica je ugasnila; orožnik je vžgal drugo. Iztikaje po žepih je nadaljeval:
a Rožen nož, pisan robec, škatljica za tabak, kos vrvice, košček kruha ..."
Druga vžigalica je dogorela. Orožnik je vžgal tretjo. Njegov tovariš je po daljšem otipavanju trupla rekel:
„To je vse."
Jaz sem mu dejal:
„Slecite ga! Morebiti se najde kaj na telesu".
In da bi mogla delati oba vojaka, sem vzel jaz vžigalice v roko. Pri naglo ugasu-
Konec južnoafričanske tragedije.
Še par dnij in južnoafričanskih republik ne bo več. Angleški prapor se že vije ponosno nad „zlatim" mestom Johannes-burgom in tudi pred Pretorijo stoje zmago« vite Robertsove čete. Brez odpora so ostavili Buri svoje drugo glavno mesto in kakor se zdi, se ne bodo nič opirali, da se polaste sovražniki tudi njihove prestolice. Posadke Burov so že minole dni zapustile forte okoli Pretorije, Kriiger sam je pobegnil v Waterval-boven, odlično meščanstvo pa je zbežalo k morju, da zapusti nesrečno domovino ali pa vsaj počaka konec vojne na varnem. Zadnji
možno prikrivati s plaščem sovraštva proti trozvezi. Tajiti se ne da, da je pričakoval GoIuchowski ali vsaj njegovo časopisje, da pride Nemčija Avstriji glede Balkana na pomoč, in zato se je toliko pisarilo o baje nopoklicanem vmešavanju Rusije v notranje bolgarske razmere- Toda mesto pomoči je prišel iz Berolina mrzel curek ! Golu-cho\vski bi bil moral vedeti, da Nemčija nikdar ne more pozabiti, koliko obzirnosti je dolžna napram Rusiji. Te obzirnosti ža-libog naša politika ne pozna. Glavna naloga Goluchowskega je poleg ohranitve tro zveze skrb, da se ohrani prijateljsko razmerje z Rusijo. Goluchowski pač govori o prijateljskih odnošajih, a dejanj manjka. V Peterburgu je izšla brošura, v kateri se slikajo razmere v Srbiji sicer pretirano črno ter se zahteva, naj se napravi sedanji tiranski vladi Milana z nasilnim uporom konec. To brošuro v ruskih listih komentirajo in odobravajo. In napram tem odno-šajem, za katerih odpravo se priporočajo taka sredstva, ni našel vodja naše zunanje politike doslej nobene besede graje, nasprotno, zdi se mu celo, da je češka kritika srbskih razmer nedostojna. Stališče Goluchowskega proti srbskim razmeram je docela neskladno s stališčem Rusije, zato ni možno verjeti, da vlada med Avstro-Ogrsko in Rusija tolika harmonija. In tu je Ahilova peta politike sedanjega zunanjega ministra, katere ne prikrijejo vse zaupnice delegacij!
Vojna v Južni Afriki. Angleži so se približali tudi že Pre-toriji in Buri so umaknili baje vse svoje posadke iz fortov, ki obdajajo mesto. Ro-berts je bržčas danes že gospod glavnega mesta Transvaala. Buri so zgrabili oddelek Hamiltonove kolone na zahodnji strani Jo-hannesburga, a Hamilton jih je po hudem boju pognal v beg. Tudi general Rundle je imel blizu Senekala opraviti z Buri, ki so mu prizadeli precejšnjo škodo. General Brabant pa poroča, da so Buri ujeli dve patrulji: dva častnika in 40 mož. General Hunther je dospel v Gevsdorp, 60 milj od Lichtenburga. V Pretoriji je vladal te dni baje velik strah. Prebivalstvo je bežalo v smeri proti morskemu obrežju. Predsednik Kriiger je pobegnil v Watervalbov6n. Župan je imel polnomočje, da sprejme Angleže. Tudi se je sestavil odbor, da skrbi za varnost imetka in življenja.
Dopisi.
Iz Jesenic na Gorenjskem, 30. maja. Kdor si bil že na Jesenicah, dobro vem, da z menoj rad prikimaš, da je res lepa in divna gorenjska stran. Oster, neizpriden zrak in bistra skalnata Sava utrdila sta že marsikomu zdravje. Ko jabolko rudeča, čvrsta in zdrava Gorenjka se je tako priljubila, da še celo tuji narodi kaj radi posegajo po ravno izišlih razglednicah domače umetnosti z napisom „ Gorenjska narodna noša". Kaj ne, kako se ji poda gorenjska noša. Nekomu pa, ki je rojen Gorenjec, se zdi gorenjska noša preneumna, njemu ta kroj ne ugaja. Morda zato, ker nima nobene take Gorenjke pri „Marijinem društvu".   In kdo je tak nasprotnik tega
joči svetlobi vžigalic sem videl, kako sta jemala z njega obleko, kos za kosom, in slačila brezoblično, krvavo gručo še gorkega mrtvega človeka.
Nakrat je zamrmral jeden orožnikov:
„Za vraga! . . . Gospod komandant, to je — ženska!"
Ne morem vam povedati, kako čudno in ostro čuvstvo žalosti se mi je zgenilo v srcu. Verjeti nisem mogel, da bi to bila resnica, in spustil sem se na kolena pred tem kosem mesa, da bi se sam prepričal: da, to je bila ženska!
Orožnika sta presenečena nepremak Ijivo čakala moje prve besede:
A jaz nisem vedel, kaj naj bi mislil, kaj ukrenil.
Tedaj je nadorožnik počasi izpregovoril:
„ Morebiti je iskala svojega sina, ki je služil pri topničarjih in ni imela od njega nikakih sporočil".
Drugi je pristavil:
„Prav lahko".
Videl sem v svojem življenju mnogo groznega, a pri tem ne morem, da bi ne jokal. Občutil sem pred to mrtvo žensko, sredi te hladne temne ravnine, pred skrivnostjo te ubite neznanke to, čemur se pravi B groza". —
kroja? To je naš Šinkovc ali bolje rečeno „šimfovec". Še ni dolgo, kar se je ustanovilo tukaj, na Jesenicah, med zavednimi narodnjaki, pod vodstvom g. E Guština, „Narodno pevsko društvo". Kaj veseli smo, da se je vendar nekaj na Jesenicah ustanovilo, in še kaj tako imenitnega. Kar čudimo se g. £ Guštinu, da je tak izboren umetnik. Na splošno zahtevanje priredili so narodni pevci in pevke veselico na pošti pri g. A. Schrevu na Jesenicah. Da bi se pa ta veselica sijajnejše vršila, oblekle so narodne pevke lep bel „všpetl" in dale okoli vrata svilnati robec. Naš fajmo-šter je srečal par teh pevk ter jih kakor kak furman na cesti napadel z „maška-rami". Tega bi ne bilo pričakovati niti od kacega rovtarja. Morebiti si je Šinkovc domišljal, da se hitro preoblečejo. Za enkrat se je zmotil, a zastavil je še drugo pot. Dve izmed pevk sta tudi pri „Marijinem društvu". Te dve poklical je k sebi in jima dal 8 dni odloga, da premislita ali odstopita od narodnega petja, ali od „Marijine družbe". Tudi drugikrat se je zmotil. Pevk ni bilo na Šinkovčevo zahtevanje v 8 dneh. Malo žal mu je bilo, ker sta bili brhki Gorenjki, pa bode že pozabil, čeravno težko.
Izrazil se je tudi ta naš Šinkovc, da ne brani petja, samo ko bi bilo kaj „poštenih" pri teh pevcih. Mi se čutimo razžaljene. Kar ta človek uganja, to je že od sile. Šinkovc, mož s pričami-tretjerednicami, je zadnji človek na svetu, ki bo nas poštenja učil. Prvikrat še, ako slišimo kaj tacega, postopali bodemo drugače. Ako nam, kar je nas narodnjakov, ne da odveze, naj jo pa ima. Je vse jedno! Za Šinkovčevo odvezo ne bomo prašali. Da bode pa vsakega narodnjaka tako pokopal, kakor ajmohtarja, bodo že poskrbele druge oblasti in ga naučile, kako se dela z ljudmi. Zastonj še ni nobenega pokopal. Zato ga menda plačujemo, da nam razklada besedo božjo, ne pa da zanaša politiko v cerkev. Vsakega zna tako do kosti obrati, kakor lačni volk kost. On res misli, da je jeseniški Bog, pa za enkrat je še komaj komaj do fajmoštra prilezel. „Slov. Narod" nam pa naj kar nič ne prepoveduje, saj le predobro vemo, da po .ajmohtu" ne bodemo izveličani.
Iz Ribnice, 30. maja. Pobožni romarji so se vrnili iz Rima, le ona Mica opazuje lepoto večnega Rima, njo je pustil škof Bonaventura, kajti moral se je že bati, da se tudi drugi romarji ne nalezejo njene bolezni. Previdna Mica in še ena sta prinesli nekoliko kamnov, po katerih je baje papež hodil, v žepih ter te razdelile med trcialke, katere jih sedaj poljubujejo kakor svetinje. Slamorezec Miklav se je vsaj zopet toliko opomogel, da lahko koso obvladuje ter po krono na dan lovi tiste zneske, katere je potrošil v Rimu. V bližnji Dolenji vasi strašil je tudi letos, kakor lani, mision ter so se ljudje baje zelo poboljšali. Vse je zdaj v bratovščinah. Misionar je blagoslavljal očeta župana ter ga baje priporočal kot krščanskega moža. To je res lepo in tudi mi inteligenca ribniška poslužujemo se večkrat tega priporočila ter posečamo blagoslovljenega gostilničarja, kateri toči blagoslovljeno — vodo. Mi se vedno izgovarjamo „nimamo kam iti", a prepričan sem, kakor vsaki izmed nas, da nihče izmed klerikalcev ne bi tako postopal, kakor postopamo mi. Pokažimo jim odločno zobe ter ne glejmo njih zobovja in njihove vsiljive pri-liznjenosti. Zahtevajmo v gostilnah, kamor zahajamo, naj zamenjajo „Slovenca" z „Narodom", oziroma naj imajo oboje listov na razpolago (saj „Slovenca" dobe zastonj). Naj ne obvelja gostilničarjeva trditev „saj je vse jedno". Menim pa, da se bodemo poboljšali ter izdali parolo „Kdor ni z nami, mi ž njim biti ne moremo". Oklenimo se gostilničarjev, kateri so odločno naprednega mišljenja, ne pa kimovcev in mame-lukov podpirati. Oni naj imajo svoje blagoslove, naše denarje naj imajo pa liberalni krčmarji. Kakor 13. maja, ko ste Heilovca pred vrata postavili, tako naj bode tudi v bodoče s krčmarji, potem pa naj bo Andrej ali Nace. Redni gost.
Iz Dolenjskih Toplic, 30 maja. Drugi narodi polagajo veliko važnost na toplice v svojih deželah. Nekako ponosni so nanje. Toplice so jim zdravišča, veselišča in tudi viri lepih dohodkov. Slovenski kraji so bogati raznih toplic. V Radgoni, na Slatini itd. imamo slatino, v Doberni pri Vojniku, v Laškem trgu, v Rimskih toplicah,
v toplicah pri Zagorja ter na Dolenjskem pri Šmarjeti, v Bušeči vasi pri Krški vasi ter v Čatežu in v Toplicah pri Straži tople vrelce. Že za časa Rimljanov so se rabile toplice v Laškem trgu, v Rimskih toplicah, v Doberni, v Bušeči vasi ter one v Zagorju. V toplicah v Laškem trgu, v Rimskih toplicah, v Doberni in v naših dolenj skih pri Straži je skoraj jednaka voda, morebiti je v naših teh dolenjskih toplicah malo gorkejša, kakor v štajerskih. Krasno lego imajo Rimske toplice, in ker leže ob južni železnici, pride tja precej gostov. Dosti vlakov na dan in brzih je dosti vredno. Tudi Doberna, last štajerske dežele, leži lepo. Tje hodijo rade ženske. Ali naše Dolenjske Toplice pri Straži so v kraju, ki se more jeden najlepših Dolenjske zvati in Dolenjska jih ima nekaj. Mirna, tiha dolina, obdana z višjim s smrekovjem ob-rašenem hribovjem. Blizo Krke, ki vabi ribariti in čolnariti. Kakor na jezeru, je na njej čolnarenje. Manjši vinogradni ali bukovi holmi so tudi težje hodečim gostom prijetni sprehodi. Nič trušča, nič prahu. V tržiču in v okolici prijazni, ljubeznivi ljudje. Proti Žužemberku, proti Semiču ali po gozdnih potih proti Novemu mestu so lepi, daljši sprehodi. In ceno življenje. Tu se še ni naselilo izkoriščanje; Topličan je dober kmet, in kar od gostov dobi, mu je za davke. O zdravilni moči vode se še nobeden ni nehvalno izrazil. Cista je, kakor gorski studenec, in toliko je je, da se v kratkem času zopet obnovi. V prejšnjih časih prihajali so v te toplice gostje od daleč le redkokdaj. Ljubljančani se niso ustrašili tedaj dolgega, mučnega potovanja, a toplice so bile vendar le bolj lokalne. Zdaj vozi železnica blizu njih, zdaj prihajajo gostje tudi od daleč. Do lani so nekateri godrnjali, da je v teh toplicah premalo skrbljeno za komfort, da ni dosti stanovanj. Letos se ne more v tem ozira nič godrnjati. Lastnik teh toplic, ki spadajo k fiiejkomisu knezov Auerspergov, je letos globoko posegel v žep in zgradil lepo poslopje za stanovanja ter jedilne sobe in pripravil lep vrt, iz katerega se pride v lepi stari park. Poznamo v Laškem trgu ter v Rimskih toplicah takozvane zdravilne .hiše (Curhaus). ali ta v naših toplicah je lepša, to je prav moderno zgrajeno, prijazno, svetlo poslopje, ki podaja vse udobnosti. Prejšnje toplišče je prenovljeno, ima tri velike bazene in dosti posameznih ko-pelj. Povsod čista, še ne rabljena vodai Stanovanj je dosti in čedna so in Topličarji* skrbijo v svojih hišah, da ustrežejo bolj razvajenim gostom.
Zdaj se lahko reče, da imamo Dolenjci v tem zdravišču nekaj prav lepega. Kolikokrat je prej kak Štajerec ali Korošec rekel, da ljudje ne vedo kaj prida storiti iz tako dobre zdravilne vode, ne iz lege tega našega lepega kraja. Zdaj bodo menda zadovoljni in menda bo tudi vsa Kranjska upoštevala to glavno svoje zdravišče. To naj postane shajališče bolnikov, ki to vodo rabijo, in onih turistov, ki se rajši dolin, nego visokih hribov držijo. Ce se sami ne bodemo zanimali za lepote in dobrote našega ozemlja, se tudi tujec ne bo. Raču-nimo! Koliko denarja se znese iz Kranjske v daljne, tuje toplice, koliko se ga potrosi po potovanjih v tuje kraje. Na Gorenjsko še vsak enkrat v življenju pride, zakaj bi ne tudi na Dolenjsko! Ni tako beraška ta naša Dolenjska, kakor se je razupila nekdaj. Nič ni manj lepa, kakor spodnja Štajerska; ima skoraj isto lego in hribovje. Mali okraj sam ne more vsega storiti, morajo tudi drugi rojaki pripomoči, da pride kako zdravišče v kredit, da se spozna in uvažuje. Tudi dobra stvar rabi reklamo. Kneipp je s svojim vodnim namakanjem dosti škode toplicam sploh napravil; danes se je to kneipanje že opustilo in gorke toplice veljajo, kakor so za časa Rimljanov. Kranjci nimajo lepšega in boljšega zdravišča v svoji deželi. „Ljubo doma, kdor ga ima" !
Iz Črnomlja, 30. maja, V torek 29. t. m. je bil Črnomelj prav lepo okrašen Slovenske in cesarske zastave so plapolale raz hiš, pri vhodu v mesto blizu grada pa je bil postavljen velik slavolok, na katerem je širil svoje peroti mogočen avstrijski orel. Točno ob 9 uri zjutraj je prijezdil namreč v naše mesto cesarska visokost nadvojvoda Leopold Salvator, FML., ki s 15. častniki in toliko možmi v vojaških zadevah potuje iz Zagreba skozi Metliko, Črnomelj, Kočevje in Cubar v Reko. Na prostoru pred gradom je pričakovala visokega gosta mnogobrojna
množica: mestni zastop, uradniki c kr. okr. glavarstva, c. kr. sodišča, c. kr. davkarije, zastopnik duhovske oblasti, tukajšnje učiteljstvo, šolski otroci, požarna bramba in mestna godba. Ko se je prikazal nadvojvoda, so zagrmeli na več krajih to-piči, godba je zasvirala cesarsko himno, došlecem pa so se vročili krasni šopki. Pri slavoloku je pozdravil cesarsko visokost v slovenskem jeziku g. mestni župan Janko Puhek. Potem je gosp. c. kr. okr. glavar predstavil nadvojvodi zaporedoma v špalirju stoječe gospode. Nadvojvoda je prav prijazno vsacega kaj vprašal, ter se zanimal za tukajšnje ljudstvo in njega početje. Vodja šole je pozdravil pri šolski zastavi nadvojvodo najprej v slovenskem, potem v nemškem jeziku, in ga v imenu učiteljstva in zbrane šolske mladine zajedno prosil, da blagovoli v vedni spomin v šolsko kroniko vpisati svoje ime, kar je nadvojvoda prav rad storil. Na to mu poda neka učenka velik šopek, katerega je z veseljem sprejel. Nadvojvoda se je potem vsem skupaj zahvalil za vsprejem. Na to so on in častniki mej sviranjem godbe odjezdili v Dobljiče ogledovat ondotni teren. Ob 1. uri popoldan so prišli skozi Mavrlen nazaj k skupnemu obedu. Obed je bil v hotelu Lackner. Mej obedom je domača mestna godba svirala res izvrstno več kosov, mej temi največ slovanskih. Gostje so se prav pohvalno izrazili o vsprejemu in izvrstni postrežbi. Zvečer ob 9. uri je bila razsvetljava mesta in ognjemet, med tem pa po mestu obhod godbe in bakljada požarne brambe. Ko je godba pred gradom, kjer je visoki gost stanoval, zasvirala cesarsko himno, zaorili so krepki „živio-klici". Nadvojvoda prišel je s spremljevalci ven in korakal ves čas obhoda po mestu pred godbo. Ljudstvo je navdušeno klicalo : Živio! Po obhodu in bakljadi je bila še v čast gostom serenada godbe na vrtu pri Lacknerju. Potem podal se je nadvojvoda k počitku. V sredo zjutraj ob 6. uri pa je visoki gost s spremljevalci odjezdil dalje v Kočevje. Izražal se je jako simpatično o mestu, ljudstvu in njega enotni slovenski narodnosti. Črnomaljski prebivalci mu veseli kličejo : Živijo!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. junija.
— Osebne vesti. Praktikant pri okrožnem sodišču v Celju g. Karol Faleschini je imenovan avskultantom, pomožni uradnik pri topilničarskem upravništvu v Celju g. Viljem Kriška pa računskim asistentom.
— Sarajevska slavnost. Slovenski udeležniki, ki se nameravajo udeležiti slav-nosti pevskega društva „Trebević* v Sarajevu, so danes odpotovali. Vdeležba iz slovenskih krajev nikakor ni primerna, in obžalovati je, da se ni več naših rojakov odzvalo vabilu mladega sarajevskega društva. Ker bomo torej Slovenci pri sarajevski slav-nosti le slabo zastopani, je pač dolžnost v prvi vrsti slovenskih pevskih društev, pa tudi drugih zavednih rojakov, da sarajevsko društvo in njega goste vsaj brzojavno pozdravijo. Telegrami naj se odpošljejo jutri, v soboto zvečer, ali pa v nedeljo zjutraj pod naslovom „Trebević Sarajevo".
— Po ovinkih. V jedni zadnjih sej deželnega zbora kranjskega je spoštovani oče Pakiž z mladeniško vnemo posegel v razpravo o priklopljenju Drage ribniškemu sodnemu okraju. Popisal je pota, po katerih morajo hoditi Dražani v Kočevje in rabil, da označi nerodnost sedanje zveze, prav drastično primero. Rekel je, da hodijo Dražani v Kočevje tako, kakor če seže kdo „akul života v aržet". Te Pakiževe primere smo se spomnili, ko se nam je pokazalo, kod je romalo v Ljubljani oddano in na Goriško namenjeno pismo. Naslov pisma je bil popolnoma razločno pisan: X Y. v Medani, pošta Biljana-Kormin, a vzlic temu ni šlo na Goriško, nego na — Savojsko. Bilo je v Modane-Gare in v Modane - V i 11 e na Francoskem, od tam pa po šestdnevnem potovanju priromalo ZOpet — v Ljubljano, ne da bi bilo prišlo v pravi „aržet", v roke adresata.
— Umrla je včeraj v starosti 73 let mati ljubljanske meščanske rodbine gospa Ana Tambornino. N. v m. p.!
— Tržaški župan potrjen. Cesar je potrdil izvolitev odvetnika dr. vit. Sandri-n e 11 i ja tržaškim županom.
— Za „Sudmark"-o so priredili dne 25. in 26. maja predstavi v celovškem g)e-
dališču. „Mir" piSe tem povodom: NemSki listi so polni hvale za sodelujoče, ki so se postavili v službo „svete nemške stvari*. Da nacionalni listi piSejo tako, temu se ne smemo Čuditi. Druga pa je, če uradna „Ce-lovčanka" tako piše, in cele tedne z gostobesednimi poročili ljudi navdušuje za pred stave in za „Sudmarko". Ta list, katerega začasno ureduje znani dopisnik „Vaterlanda", baron Banndorff, je prinesel iz peresa ravno tega gospoda poročilo, ki predstave povzdiguje v deveta nebesa, in ki končuje z željo, da bi bili dohodki prav dobri: „im Interesse der wohlthatigen (!) Zvvecke, die der Ver-ein zu fordern sich Miihe gibt". Res, samo tega nam je še manjkalo, da uradni list začr±e\hvaliti „dobrodelne" namene društva, katero' deluje na to, da slovenske kmete izpodrine iz domače zeml j e! Uničiti slovenske kmete in na njihovo mesto naseliti po naših lepih krajih tujce, to je namen „Siidmarke". In gospod baron imenuje to „dobrodelno" I In tako piše uradni list, ki zoblje iz vladnih jaslij ter dobiva podpore iz davčnih novcev, h katerim morajo doplačevati Slovani ravno toliko ali še več, kakor Nemci! če vladni list tako piše, potem se ni čuditi, da nahajamo med agitatorji za „Sud marko" toliko c kr. uradnikov! O ti ljuba „ dobrodelnost"! Vladnemu listu in ljudem, ki stoje" za njim, se zdi torej najbolj .dobrodelno" to, da se z rodne zemlje požene slovenskega kmeta, ki plačuje toliko krvnega in denarnega davka ko" Nemec, da, prvega gotovo še več! Ne verjamemo, da bi bili uredniku „CelovČanke" neznani pravi nameni „Siidmarke". Pisal je torej namenoma tako, ker so mu zdijo cilji tega društva — „dobrodelni", in ker je hotel Slovencem zopet enkrat dati — brco! Kaj pravijo odgovorni vladni možje h takemu pisarjenju svojega uradnega lista?! Slovenci pa iz tega zopet lahko spoznamo, — pri čem da smo!
— Binkoštne počitnice na srednjih in na ljudskih šolah se začno jutri in bodo trajale do vštetega torka.
— V Št. Vidu pri Ljubljani bode binkoštne praznike razstava risarij učencev ondotne obrtno-nadaljevalne šole. Odprta bode vsaki dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3 —5. ure popoludne. Na ogled te razstave se vabijo vsi, ki se zanimajo za razvoj obrtno-nadaljevalnih šol, posebno pa obrtniki.
— V Lescah, v krasnih nasadih hotela „Triglav", bode Binkoštno nedeljo popoludne vrtni koncert, na kar opozarjamo slavno občinstvo, katero namerava izleteti ob binkoštnih praznikih na divno Gorenjsko.
— Kamniška mestna godba priredi binkoštni ponedeljek v tamošnjem zdravišču koncert z jako zanimivim in raznovrstnim vsporedom. Začetek ob 4 uri popoladne. Vstopnina 40 vin. Gostje dobro došli!
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1900 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 883 strank 557 388 33 K, 820 strank pa dvignilo 565,108 45 K.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu maji 1900 je 164 strank vložilo 44631 K 01 vin., 127 strank vzd'gnilo 33 090 K 17 vin., torej več vložilo 11540 K 84 vin., 13 strankam se je izplačalo posojil 7.950 K, stanje vlog 1,453.873 K 92 vin* denarni promet 157 417 K 29 vin.
— Neznano  žensko so ustavili v - občini Gaal pri Judenburgu na Štajerskem.
Ženska je gluha in nema, srednje rasti, črnih las temnorjavih oči in stara kakih 25 do 28 let. Zapisati zna samo ime „Skalnikova Frančiška" in nekaj drugih črk. Bržčas je ta ženska iz kakega slovenskega okraja.
— Nepreviden voznik. Ivan Mojskerc, posestnikov sin v Bizoviku, je včeraj popoludne v Gospodskih ulicah s tovornim vozom podrl na tla delavčevo ženo Jero Japelj, stanujočo v Gruberjevih ulicah št. 1.
— Mladi uzmoviči. Policija je včeraj zasačila v skladišču južnega kolodvora več otrok, ki so kradli premog in ga nosili domov.
— V vodo ušli so včeraj popoludne konji Alojziju Goliču. Ko je pripeljal čez Mesarski most, zavili so konji na sv. Petra nasip in šli z vozom vred v Ljubljanico. S težkim trudom so spravili konje iz vode.
— Pretep. Po noči sta se dva delavca na dvorišči hiše št. 1 na Radeckega cesti sprla in provzročila tak izgred, da so stranke v hiši poklicale policijo, katera je jazgrajača aretovala.
— Vsled opeklin umrl. 391etni kurjač v Ladstaetterjevi tovarni v Domžalah, Ivan Japelj, je pri gašenju ognja pod tovarniškim kotlom ravnal tako neprevidno, da se je vnela njegova z oljem zamazana obleka. Japelj se je tako opekel, da je umrl.
— Iz cerkve odstraniti so morali včeraj pri šmarnicah v stolni cerkvi nekega trgovskega vajenca, ker se je nespodobno vedel.
— Svojo mater okradel je knjigo-veški vajenec A. K. Vzel je, kar je mogel dobiti in je potem vse zastavil. Preskrbel si je tudi vetrih, da je ložje omare in predalnike odpiral. Denar, ki ga je dobil za ukradene in zastavljene reči, je zapil v veseli družbi, mej tem ko je mati doma lakoto trpela.
— Po ceni se je hotel v Ljubljano pripeljati Franc Gračnar iz Loke pri Slavini na Štajerskem. Kupil si je vozni list v Laškem trgu do prve postaje, potem pa je prekanil sprevodnika in se pripeljal do Ljubljane, kjer pa so ga na kolodvoru za sačili, ko se je hotel odtegniti kontroli.
* Visoke zaroke. „Italie" poroča, da se zaroči bolgarski knez Ferdinand z najmlajšo (?) hčerko kneza črnogorskega. — Kraljica holandska, 201eta Viljemina pa se je zaročila z 22letnim princem Bernhar-dom Henrikom, drugim vnukom velikega vojvode Saško Weimarskega.
* Iz ljubosumnosti. Iz Neapolja poročajo: 201etna Filomena Ravenna je napadla 18 letno Assunto Barone ter jo s kolcem pobila na tla. Na to je Ravenna napadla še njeno mater ter jo zabodla v ramo in hrbet. Mati se je zgrudila. Ra njena Assunta Barone pa je planila tedaj pokonci ter zabodla mater svoje nasprotnice do mrtvega, potem pa zbežala.
* Kako je nastala ženska. Mitologija Indov pripoveduje: V začetkn je ustvaril Tvaštri svet. Ako je hotel vstvariti žensko, je videl, da je porabil ves material, stvorivši moškega. Ostala mu ni niti jedna trda in trajna smet. Začudil se je Tvaštri in se globoko zamislil. Ko je zadosti mislil, je ravnal takole: vzel je okroglino meseca, valovito linijo kače, zvitost srebrota in trepetavost trave, vitkost trte, baršun cvetja, nežnost listov in pogled košute, veselost solnčnih žarkov in solze oblaka, nestalnost vetrov, bojazljivost zajčjo, gizda-vost pava, mehkost papirja, trdost de-manta in sladkost meda, krutost tigra, gorkoto ognja, mrzloto snega, brbljavost vrabca in gruljenje grlice. Vse to je Tvaštri zmešal v eno materijo in iz nje vstvaril žensko; potem pa jo je podaril možu. Osem dnij nato pa je mož prišel k Tvaštriju in dejal : „Gospod, bitje katero si mi dal, mi greni življenje. Neprestano klepeta, jemlje mi čas in vedno je bolna. Vzemi jo nazaj, ker z njo ne morem živeti!" In Tvaštri je vzel ženo nazaj. Toda osem dnij nato je prišel mož zopet in dejal: „Gospod, moje življenje je pusto, odkar sem ti vrnil ono bitje. Vedno mislim nanjo, kako mi je pela ter se igrala z menoj. Spominjam se, kako nepopisno milo me je gledala, kako se mi dobrikala in me objemala". In Tvaštri mu je dal ženo nazaj. Čez 3 dni pa je prišel mož zopet: „Gospod, ne vem, odkod to" — je dejal — „ali sedaj sem se prepričal, da mi dela žena več neprijetnosti kakor zadovoljnosti. Prosim te, vzemi jo zopet!" Toda Tvaštri je zavpil: „Poberi se in delaj kar hočeš! In mož je odšel ter izdihoval: „0 kakšen nesrečnik sem! Ne morem živet' z ženo, a tudi brez nje ne!" In tako je ostalo do današnjega dne.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina junijskega zvezka: Oton Zupančič : Soneti. Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. Povest. Dr. Ivan Robida: O kugi- (Konec). T. Doksov: Regula vitae. Pesem Marica Bartol: Friderik Chopin. Životopis. Rajko Perušek: Nekaj mest v Dantejevi „Nebeski komediji" pa Slovani (Konec.) E K.: Če se mrtvi prebudimo". Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov roman „Vstajenje". (Dalje.) Carmen: Zunaj noč in burja. (Pesem.) Književne novosti. A. Medved: MatijaKračmanov Valjavec. — Sophophilos: F. V. Krejči: Kako se razvijao moderni svjetovni nazor. Med revijami. Fr. I.: Izvčstija obščestva arheologii, istorii i etnografu pri imperator-skomb kazčnskomt universitete. — Anton Dermota:   „Vlast'". — Fr. I : Slovansky
Pfehled. — .CjaBHHChii BiK\»*. Listek. Theatrophilos: „Slovenska Talija" — kje si? — f Mihael Munkacsy. — f Hugo Ba-dalid — f Ruski slikar I. K. Ajvazovskij — Vasilij Pavlovič Vasiljev. — V tej Številki je tudi razpis častne nagrade v znesku 400 kron a v. vr. za najboljši pripovedni spis (novelo, povest ali roman), ki obsega najmanj 6 tiskanih pol .Zvonove oblike. Celotni rokopis naj se pošlje uredništvu „Lj. Zvona" do dne 1. oktobra tekočega leta. Glede snovi imajo pisatelji popolno svobodne roke. Avtor, čigar proizvod dobi častno nagrado in čigar spis se natisne, prejme vrhutega še običajni sotrudniški honorar. Pisatelj naj se ne podpiše na svojem rokopisu, ampak naj priloži svoje ime v zapečatenem kuvertu, na katerem bodi zabeležen naslov njegovega konkurenčnega spisa.
— „Slovenka". G'asilo slovenskega ženstva. Vsebina V zvezka: Oton Zupančič: „Pesem . . .". Meisel Danica: „Mladinsko gibanje". Anton Medved: BSmrtni poljub", (pesem) Morski: „Čvetero poglavij o ženski". Žitomirov: „Ženska telovadba". Zotka Kve-der: .Študentke". * « *: „Ob novem latinsko slovenskem slovarju". Ivanka: „Iz ženskega življenja". Ivanka: „Organizacija žen". Zofka K veder: BZa naše žene, ki si same skrbe za eksistenco". Anton Medved: „M-i", (pesem) Danica: „Nekaj o organizaciji ženstva". Anton Medved: „Na morju", (pesem). Listek.
— Voditelj po Ljubljani. Ravnokar je izšel v založbi Ivana Bonača jako eleganten, v štirih barvah lepo litograflran načrt našega, po potresu lepo razvitega mesta Ljubljane. Načrtu je dodano kratek obris zgodovine mesta, voditelj po mestu, cena postreščkov in fijakarjev. Poleg podobe glavnega mesta krasi načrt še 11 slik različnih javnih poslopji. Cena temu za tujce kot za domačine prepotrebnemu načrtu je samo 40 vinarjev. „Voditelja" toplo priporočamo. Gospod Bonač je podjeten domač obrtnik s papirjem in zasluži, da ga narodno občinstvo podpira.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. junija. Naposled je prišel trenotek, da se mora vlada odločiti glede svojega postopanja napram češki obstrukciji, odločiti ali da poskusi Čehe zadovoljiti, ali njih obstruk-cijo zadušiti. Končni sklep se stori danes ali jutri. Ministrski svet ima danes popoldne ob treh sejo, v kateri se bo posvetoval o parlamentarnem položaju in je od njegovih sklepov odvisno, bodo li Čehi v sredo nadaljevali boj z obstrukcijo ali ga opuste.
Dunaj 1. junija V Pragi ima iz-vrševalni odbor mladočeške stranke jutri važno sejo Podpredsednik češkega kluba dr. Stranskv je bil tu, in se dogovoril z dr. K a iz lom, odtod pa je odpotoval v Prago, da informu izvrše-valni odbor.
Dunaj 1. junija. Pri včerajšnji vo-litvi iz četrtega razreda je zmagala antisemitska stranka. Volilni boj je bil silovit. Od 228 941 volilcev jih je prišlo na volišče 133 000. Antisemitje so dobili 77.000 glasov, socialni demokratje pa 56 000. Antisemitje so delali s silovitim terorizmom. Izvoljenih je bilo 18 anti-semitov in 2 socialna demokrata, Schuh-mayer in Neumann. Volitve so sedaj končane in bo v prihodnjem obč. svetu 131 antisemitov, 21 liberalcev in dva socialna demokrata.
Dunaj 1. junija. Nekateri tukajšnji listi javljajo, da je belgijski kralj pisal svoji hčeri, bivši nadvojvodinji Štefaniji pismo, s katerim je razpor mej njima poravnan.
Dunaj 1. junija. Pri žrebanju srečk iz leta 1864. je glavni dobitek v znesku 300000 kron zadela srečka serija 587 št 5, drugi dobitek srečka serija 188 št. 33, tretji dobitek srečka serija 3119 št. 78. Glavni dobitek turških srečk je zadela srečka št. 1,254 531.
Berolin 1. junija. Nemški vladni listi pravijo glede ustaje na Kitajskem, da je položaj skrajno kritičen, bolj, kakor je bil leta 1898. ko je bil odstavljen tedanji cesar.
Bruselj 1. junija. Transvaalsko poslaništvo razglaša, daje poročilo „West-
minster Gazzette" m druzih londonskih listov, da so Angleži 9 milj od Pretorije ujeli Kriigerja, neresnično.
London 1. junija. Iz Tientsina je odšlo kacih 400 angleških, američan-skih, laških, ruskih, francoskih in japonskih vojakov s posebnim vlakom v Pekin.
London 1. junija. Včerajšnja vest angleških listov, ki je prešla v vse evropsko časopisje, se je izkazala kot neresnica in je bilo veselje angleških listov in Londona prezgodnje. Angleži še niso v Pretoriji, pač pa se potrjuje, da je Kriiger zbežal, in da se je v Pretoriji sestavila provizorična vlada, ki hoče opustiti vsak odpor. V to svrho so Buri že zapustili vse utrdbe okrog Pretorije. Provizorična vlada je poveljstvo nad ujetimi angleškimi vojaki izročila 23 ujetim angleškim častnikom, ki so dali častno besedo, da zabranijo vsak izgred ujetih vojakov, zlasti pa plenjenje mesta.
London 1. junija. Neresnično vest o zavzetju Pretorije je prvi priobčil list „Daily Mail", od koder so jo povzeli vsi drugi listi, in tudi korespon-denčni uradi. London se je že pripravljal na velikansko razsvetljavo, ki pa je izostala, ko je vojno ministrstvo razglasilo, da vest uradoma še ni potrjena.
London 1. junija. Ko je bilo došlo prezgodnje poročilo o zavzetji Pretorije v razna provincialna mesta, se je takoj ustavilo vsako delo, prodajalnice so bile zaprte in razobešene ^astave po vseh hišah.
London 1. junija. Roberts javlja, da sta se general Hamilton na zapadni strani Johannesburga, in general Rund-ley pri Senekalu zapletla z Buri v boj, ki je moral biti jako ljut, kakor kaže Robertsova brzojavka. Predvčerajšnjim so Angleži na vseh javnih poslopjih v Johannesburgu razobesili angleške zastave.
London 1. junija. Burska armada se je začela razhajati, vendar je ostalo še kacih 20.000 mož, ki se nečejo, udati, nego hočejo vojno nadaljevati. Ta armada, kateri se pridruži tudi Kriiger, se je umaknila proti severu in hoče izza skoro nedostopnih gora okrog Ly-denburga voditi guerila-vojno zoper Angleže.
London 1. junija. „Daily Express" javlja, da se nahaja Kriiger v Mittel-burgu.
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
Mnenje odsekovo je torej, da T.-ova opekarne niso kmetijski postranski obrti. Že tovarniški obrat, veliko število le pri obratu in  ne  tudi  sicer  pri kmetijstvu uslužbenih delavcev, prav znatna množina izdelanih opek, ki se gotovo ne smejo več smatrati za surovino, katere značaj v kme tijskih postranskih obrtih predelani izdelki ne smejo izgubiti — kažejo, da gre ta za podjetje, ki spada pod  obrtni red; tega mnenja je tudi posestnik opekarn sam, vsaj jih izvršuje na podlagi obrtnega lista Toda ne glede na to,  se ta obrat pred vsem že zaradi tega ne more imenovati kmetijski  postranski obrt,  ker opekarne sploh, brez ozira na obseg in na to, če je opeka surovina ali ne, niso obrati,  ki «r-pečajo s kmetijskimi produkti. Materijal za opeke se dobiva iz zemlje, zemlja pa 'ni nikak kmetijski izdelek Po trdnem prepričanju odsekovem torej niso T ove opekama nikaki kmetijski obrati in tudi pri njih uslužbeni delavci Lahi, ki so le opekarji in se ne pečajo s kmetijskim delom — ni*> kmetijski delavci, torej tudi ne izvzeti od dolžnosti bolniškega zavarovanja.  Tudi c. kr. obrtno nadzorništvo  za IV. nadzor a t okraj v Gradcu smatra T-ove opekarne z;«, brezdvomno obrtne obrate, katerih delavci so dolžni, da se zavarujejo za  slučaj bolezni.  Odsek torej predlaga:  zbornica se naj izjavi v tem zmislu.
Zbornični svetnik Josip Lenarčič vpraša, kako utemeljuje T. svojo pritožbe.
Zbornični tajnik pojasni, da pritpžmic trdi, da so delavci obeh opekarn poljedelski delavci, kateri ne izdelujejo iz tuje ilovce temveč iz te, katera je pri opekarnah nn. njegovem svetu. Pri glasovanju se sprejme odsekov predlog.
V. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o prošnji krojaške zadrnge v Ljubljani za prispeveK v pokritje stroškov za krojaški tečaj. C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da napravi c. kr. tehnologični obrtni muzej na Dunaju v Ljubljani tečaj za krojaške mojstre in pomočnike. Ta tečaj se je vršil od 8. febru-varja do 3. marca t. 1. v dvorani „Mest nega doma"; od ministrstva imenovani strokovni učitelj Matija Kune je poučeval 19 mojstrov in 11 pomočnikov. Krojaška zadruga je imela za ta tečaj 460 kron stroškov, ker nima toliko premoženja, da bi mogla te stroške poravnati j prosi zbornico podpore. Odsek je prepričan, da so taki tečaji za prospeh krojaškega obrta zelo koristni. V drugih deželah podpirajo take priredbe trgovske in obrtniške zbornice, dežela in dr. Odsek predlaga, naj se dovoli podpore 180 kron. — Sprejeto. (Dalje prih.)
Darila.
Podpornemu društvu za slovenske vlsoko-šolce v Gradcu so doSle doslej te-le podpore: A. Prispevki k ustanovnini: Gosp. dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradcu (3., 4. in 5. obrok) 60 K; prebitek vsote za album, ki so ga slovenski slavisti izročili g. vseuC. profesorju dr. Gregorju Kreku kot nekedanji ali sedanji sluSatetji ob njegovi šestdesetletnici 87 K; B. Prispevki za raz-položno glavnico: Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuju 1300 K; slavna posojilnica v Celju 250 K; gosp. Štefan Klun, gostilničar v Ljubljani 4 K; gOBp. Janez Vovk, poštni kontrolor v Gradcu 4 K; gosp. Frančišek Hrasovec, c. kr. sodnik v pokoju v Gradcu 30 K; gosp. Viljem Urbas, c. kr. profesor v pokoju v Gradcu 4 K; gosp. dr. Ivan Klasinc, zborni in sodni odvetnik v Gradcu 10 K; č. g. dr. p. Rajmund MikJavec, c. kr. vojaški kaplan v Gradcu 10 K; gosp. Štefan Rojnik, računstveni oficijal v Gradcu 10 K: gosp. Ferdinand Seidl, c. kr. profesor na realki v Gorici 5 K; slav. slovensko omizje pri gosp. Brunnerju v Beljaku 6 K; gosp. litijski Slovenci po g. Ivanu Jenku 20 K; gosp. Rajko Perufiek, c. kr. profesor v Ljubljani 10 K; gosp. dr. Anton Tschamer, zdravnik v Gradcu 10 K; gosp. dr. Janko Bezjak, c kr. prof. v Mariboru, med mariborskimi Slovenci nabral 59 K 40 h; slavni slovenski klub v Celovcu 10 K; gosp. Blaž Bonča, veterinarski koncipist pri štajerskem namestntštvu v Gradcu 4 K; gosp. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu 6 K; gosp. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju 6 K; slavna posojilnica v Brežicah 30 K; gosp. Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku 10 K: gosp. dr. Josip Sernec, odvetnik in deželni poslanec v Celju 20 K; gosp. dr. Karol Kočevar, sodni pristav v St. Lenartu 6 K; gosp. Ivan Murnik, c. kr. svetnik itd. v Ljubljani 10 K; gosp. Anton Šlamberger, c. kr. notar v Kranju 10 K; gosp. dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah 6 K; slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru 30 K; gosp. Ivan Fon, c. kr. profesor v Celju 10 K; gosp. Jožef Suman, c. kr. šolski nadzornik v Ljubljani 4 K; gosp. dr. Valentin Štempihar, odvetnik v Kranju 6 K; gosp. Anton Šantel, c. kr. profesor v Gorici 4 K; slav. posojilnica v Mariboru 100 K; gosp. dr. Jakob Purgaj, c. kr. profesor na I. gimn. v Gradcu 10 K; gosp. dr. Gregorij Krek, c kr. vseučiliški profesor in akademik itd. 50 K; č. gosp. p. Salezij Pire, dohodninar benediktinskega samostana v St. Pavlu 10 K; gosp. FranCišek Hauptman, c. kr. profesor na učiteljišču v Gradcu 10 K: gosp. Ivan Lavrič, podpolkovnik deželne brambe v Ljubljani 10 K; gosp. dr. Matija Schmirmaul, zdravnik v Rajhen-burgu 10 K;   gosp. dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. profesor v Celovcu 10 K: gosp. dr. Demeter Blei-weis vitez Trsteniški, zdravnik v Gradcu 14 K; slavna družba sv. Cirila in Metoda 40 K; gosp. Martin Petelin, c. kr. profesor v Ljubljani 4 K; gosp. dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju 20 K; gosp. Blaž Dolinšek, c. kr. sodni tajnik v Novem mestu 2 K; slavna posojilnica na Vranskem 30 K; slavna kmetiška posojilnica na Vrhniki 14 K; slavna posojilnica v Šmarji pri Jelšah 40 K; gosp. dr. Jožef Rakež, zdravnik v Smarji 10 K; gosp. Simon Rutar, c. kr. profesor  v Ljubljani 20 K; gosp. dr. Frančišek Perne, c. kr. profesor v Kranju 2 K: gospod dr. Jožef Vošnjak, zdravnik v Slov. Bistrici 10 K; slavna posojilnica v Vitanju 10 K; gosp. dr. Ludvik Gumplowicz, c. kr. vseučiliški profesor v Gradcu 24 K; gosp- dr. Pavel Turner, vzgojevatelj na Dunaju 20 K: gosp. dr. FranCišek Jurtela, odvetnik in deželni poslanec 10 K; slav. okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 50 K; gosp. dr. Valentin Korun, c. kr. profesor v Kranju 4 K; slavna savinjska posojilnica v Žalci 40 K; gosp. Anton Aškerc, urednik „Ljub. Zvona" in mestni arhivar v Ljubljani 5 K; C. gosp. dr. Ivan Svetina, c. kr. profesor in katehet v Ljubljani 2 K. — Vsem Castitim darovalcem izreka odbor v imenu podpirancev najsrčnejšo zahvalo in prosi nadaljnih prispevkov, kateri naj  se blagovoljno pošiljajo društvenemu blagajniku, gospodu Frančišku Železingerju, c. kr. gimnazijskemu prof. v Gradcu (Graz, Zinzendorfgasse 32).
Proti zofcoMu in gnjiloki zob
izborno deluje
Melasina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabHnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
r.7o«linj», asulogf«, (10—22)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
T>jLn.aJslca, borza
dne 1. junija 1900.
Skupni drSavni dolg v notah .... 98 —
Skkpni državni dolg v srebra .... 87 30
avstrijska zlata renta....... 116 25
avstrijska kronska renta 4°/6   .... 9715
Ogrska alata renta 4*/,....... 11620
Ogrska kronska renta 4° „..... 91 55
AvHtro-ogreke bančne delnice .... 1760 —
Kreditne delnico ... ..... 718 "25
London vista.......... 242-20
Nemški drž. bankovc 5» 100 mark .  . 118-32« L
90 mark............ 23 67
30 frankov........... 1927
italijanski bankovci........ 9065
C. kr. cekini........... 11BH
T liloli Jrinlar
Meteorologično poročilo.
Vieina nad morjem 306-2 ra. Srednji naftni tlak 730*0 mm.
oblaCno
13-6 si. svzhod, ob-ačno 20 0 si. jvzhod del. jasno
Srednja včerajšnja temoeratura 12-8°, nor-male: 160°.
14mr<»I Tanihornliio naznanja v svojem in v imenu svojih bratov in sorodnikov pretužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, poklicati k Sebi njih iskreno ljubljeno, nepozabno mater, oziroma staro mater, gospo
Ano Tambornino
roj. Leunacher
danes, dne 31. maja 1900, ob 1,11. uri dopoludne, previđeno s tolažili sv. vere, po kratki, mučni bolezni, v 73. letu njene starosti.
Truplo preblage pokojnice se bode v soboto, dne 2. junija ob 6. uri popoludne v niši žalosti na Kongresnem trgu št. 6 slovesno blagoslovilo ter se preneslo na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se bode v rodbinski rakvi položilo k večnemu počitku. (1094)
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
V Ljubljani, dne 31. maja 1900.
Hsrol Tamborntne, juvelir, zlatar in  srebrar.   Adolf Tambornino,
tovarnar in veleposestnik, nadporočnik i. s. Josip Tambornino, cenilec dragotin c. kr. priv. spi. prometne banke na Dunaju. -Julij Tambornino, c. in kr. nadporočnik v 73. pešpolku, sinovi. — 1Jju<1ihII» Tambornino roj. Vllllltz. sinaha. — Pavla, Hubert, Rudolf Tambornino, vnuki.
stenografa
sprejme takoj (1090—2)
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Plača po dogovora.
bode
Vsi
taki botri in faotrce
naj si ogledajo moja izložna okna v novi trarovlnl ur, zlatnine In sre-brnlne
na Starem trgu štev. 16
kjer dobe solidne, lepe, moene
mnogo ceneje nego povsod z enoletnim jamstvom.
Srebrna remontoarka za gospode od gld. 5*60 n       ii     u damo  „ n 560 Zlata       m     „ „    „ „14*50 Niklasta    „ „ „ 350
naprej. — K tem primerne jjj zlate, srebrne   in double-verižice. — Zlate prstane, zlate, srebrne in double-uhane, broše, kolije-verižice s križci, srčki itd. itd.
Vse mnogo eeiaeje nego povsod
pri (1028—6)
Rudolfu VVeber-ju
urarju, Stari trg št. 16.
Postna naročila se Izvrše s prvo pošto, jjj
Binkoštno nedeljo popoludne
vrtni koncert
radovljiške požarnobrambene godbe. Vstopnina prosta.
Za Izvrstna, pristna vina, sveže Kosirr-Jevo martno pivo in ukusno prirejena Jedila ter uljudno, točno postrežbo bode najbolje preskrbljeno.
K obilni udeležbi uljudno vabi
(1103)
Josip Pretnar
gostilničar.
Razglas.
Iz J. E. Sirceve konkurzne mase v Kranjl Je na prodaj
vse špecerijsko in norimberško, na 2617 K 59 h cenjeno blago
in sicer za ali nad sodno ceno in ne da bi masa prevzela kako jamstvo za količino in kakovost blaga.
Ponndbe s 5% varščino naj se do-pošljejo podpisanemu upravitelju konkurzne mase do 9* Junija t. 1.
V Kranj i, dne* 29. maja 1900.
Dr. Valentin Štempihar (1088-2) odvetnik v Kranji.
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firnež, lak in kit
priporoča
pleskarjem, stavblnsklm ln pohištvenim mizarjem, laklrarjem, napisnim   in   sobnim   slikarjem, kišnim
posestnikom, zasebnikom Itd.: Anilinove barve;
Akvarelne barve, mokre in v trdi obliki; nronze v pra&kih in tekočo bronzovo tinkturo;
Bmnolin za vpuščanje in barvanje pohištva v naravni lesni barvi; Carbollnenm; samo najboljše kakovosti; Kemične barve;
DUsseldorfske umetniške oljnate barve v tubah; Emajlove barve, najboljše pleskanje, ki se sme
umivati; Zemeljne barve;
ITa^adne barve9 pristno apnene,
kakor tudi savinjske barve za hišne facade, neprekošene glede trpežnosti; Mastno svetlo t-rnilo „Ferno-
lendt", najboljše čreveljsko črnilo sveta; Firneže, olja za umetniške slikarje; Fladrove ali lazurne barve; Fladrovi odtiskovni papir; SMtaRaaJimmmMsm ali okenjski kit: Sadro tgips>. alabaster in stukaturo
(za modele in stavbe); Krede, kakor gorska, bolonješka, temeljna, svetli-
kasta in pisalna kreda; Lake za vse domače in obrtne namene; Lake za voz «»-w«9 pristno angleške (Wm. Harlandt & sin v Londonu), navzlic vzvi-šani ceni še po starih cenah; Laneno olje, samo kranjsko; Ijanenoaol|natl itrnez. izdelan le iz kranjskega lanenega olja,; Zidarske čopiče po' vsakovrstnih cenah;
Slikarske patrone; (635—10) Slikarsko platno;
Orehovo paco, za pacanje lesa mrzlim potom; Oljnate barve v vseh nuancah, tudi v patentnih škatljicah po V* *» 2 in 5 kg. za preprodajalce; Palete iz lesa in porcelana;
Čopiče za pleskarje, lakirarje, cerkvene, umetniške, napisne in sobne slikarje in mizarje; SlccatiT9 najboljše sušilo za oljnate barve; Pisalna in kopirna črnila; Smirglov prah za kamnoseke.
Specijalitete za pleskanje tal:
Jantarjeva talna glazura, momentna talna glazura, talno štedilno voščilo, talno svetlikasto voščilo, talni svetlikasti vosek, krtačni vosek.
Prodaja: na debelo in na drobno.
Ceniki brezplaeno.
buč/
Jfer mi ni bih mogoče, posloviti Se od svojih cenjenih prijateljev in kolegov, kličem jim tem potom krepki
Živio}" 3«-
(1096)
Jvan Svekar.
Ces. kr. avstrijska ^ državni železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod ls KJnblJane juž. kol. Prog:« 601
Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po aoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste.  Ljnbno; Cez Selzthai v Aussee, Isl.  Solnograd,  Zeli ob jezera, Lend-Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj   via Amstetten. — Ob 7.  ari   17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj;  Cez Selzthai v Solnograd, Inomost, ćez Klein-Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž,   Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj.  —  Ob 4. nri B m. popoludne  osobni   vlak v   Trbiž,  Beljak, Celovec, Ljubno ; Cez Selzthai v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; Cez   Klein-Reifling v Steyr,  Line, Budejevice, Plzen, Marijine  vare,  Heb, Francove  vare,  Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9  min. zve-Cer osobni  vlak v Jesenice.  Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1.  uri 5 m. popoludne,  ob 6. uri 55 in. zveCer. — Prihod v   LJubljano juž.  kol.  Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 15 m.   zjutraj  osobni  vlak   z   Dunaja via Amstetten, iz Inomosta,  Solnograda,   Linca, Sterra, Išla,    Ausseea,    Ljubna,   Celovca,    Beljaka, Franzensfeste. Ob 7.' uri 45 min. zjutraj   osobni   vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri Iti m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja,  Budejevic,   Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve,   Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne   osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic,   Linca, Ljubna,  Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah   in  praznikih   ob   8 uri 20 min.   zvečer   iz   Podnarta-Krope   —  Proga is Novega   mesta   in   Kofievja.   Osobni vlaki: Ob 8. uri in   21   m. zjutraj,   ob   2.   uri   32 m. popoludne in ob  3. uri   48 m. zveCer.   — Odhod iz LJubljane drž.  kol. v  Kamnik.  Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m.   popoludne,   ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zveCer,  poslednji vlak le ob nedeljah  in  praznikih —  Prihod  v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob   6.  uri  49 m. Bjntraj, ob 11   ari 6 m. dopoludne, ob   6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zveCer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Edini producent žganja v Ljubljani
Peter Aleš
Tržaška cesta št 28.
Prodaja naravno vinsko žganje in bri-
njevec po......2 K 80 h liter
slivovec po.....2 , 40 „ „
melisovec i. t. d. ter kupuje in kuha vsake vrste žganje in rože.
Razglas.
Vsled sklepa odbora upnikov prodala se bode
zaloga blaga in štacunska oprava
iz konkurzne mase Julije Murgelj v Novem mestu (1095—1)
dne 6. junija 1900
ob 10. uri dopoludne na javni dražbi in sicer v celoti.
Dražba se bo vršila v prodajalnici Julije Murgelj na Velikem trgu.
Natančneja pojasnila daje podpisanec.
V Novem mestu, 30 maja 1900.
Odvetnik dr. Vladimir Žitek oskrbnik konkurzne mase Julije Murgelj.
Kamnik na Kranjskem via Ljubljana.
V neposrednji bližini mesta Kamnik. (Železniška postaja, poštni in brzojavni urad) v podnožji 2660 metrov visokih Kamniških planin ležeče; krasni sprehodi in smrekovi gozdi; elegantno zdraviliško poslopje z velikimi verandami, plavalni basin, pokrito šetališče, prostor za lawn-tennis, ribarski in lovski šport. Stanovanja za rodbine so po ceni v zdravilniškem poslopji in v 4 vilah, ki so vse zvezane po nasadih zdraviliškega parka. Vestno individualno zdravljenje v vodozdravnem zavodu pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. VVacken-reiterja, ki deluje že več let v kamniškem kopališču, a je letos v družbi z izvežbanim restav-raterjem, gosp. Friedlom prevzel zdravilišče Kamnik na Kranjskem v lastno režijo. — Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano okolu 3 gld. na dan.
Prospekte pošilja brezplačno administracija, (843—5)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
LB
LA