Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno K 60 -polletno K 30'— četrtletno K 15'— posamezna številka K 2 50
Officialra® glasilo „Bež. zveze kranjskih obrtnik zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnik zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. —- Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratoin:
Pri 1 x objUvi
/16
str.	1200	K
.	600	K
.	300	K
„	150	K
75 K
Pri 12kratni objavi 5°/o> Pr* 24kratni objavi 10 °/0 popusta
V. letnik.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1922.
Štev. 19.
Prof. Alojzij Repič:
Pedagoškodidaktične šmernice kipar-skorezbarskega pouka na obrtnih šolah.
'rekom mnogoletnega poučevanja na obrtni šoli sem zasledoval napredovanje gojencev in učinkovitost posameznih pedagoškodidaktičnih metod z ozirom na različno nadarjenost in različen značaj učencev. Na drugi strani pa nisem mogel prezreti novih in težkih zahtev, ki jih stavi izpremenjeno in moderno življenje na absolvente obrtne šole. Na obeh poljih pridobljena izkustva opazovanja so me dovedla do spoznanja splošnih pedagoškodidaktičnih načel, ki jih mora uvaževati tudi vsak drugi učitelj kiparskorezbarske stroke, ako hoče vzgojiti iz učenca dobrega praktičnega pomočnika ali samostojnega mojstra.
O pravilnosti podanih, iz izkustva posnetih mislih me je prepričala prvič njih uspešnost sama, drugič pa so mi jo ponovno potrdili i učenci f mojstri, kajti na podlagi teh načel se mi je posrečilo s triletnim poukom učence v kiparski in rezbarski stroki izvež-bati do take praktične popolnosti, da so jih mojstri z veseljem sprejemali v svoje delavnice kot spretne in samostojne pomočnike.
Navedene misli priporočam, da jih tudi vsak učitelj tovariš praktično preizkusi in mi svoje opombe prijavi.
Učitelj ne sme nikoli spustiti iz oči bistva pouka sploh, namena, materijala, sredstev (orodja), lastnega pouka. Bistvo vsakega pouka obstoji namreč v ponavljanju, učitelj ponavlja z učencem toliko časa kako vsebino ali delo: 1.) da se mu vtisnejo v spomin trajne, zanesljive predstave; 2.) da dobe te predstave s ponavljanjem ročne vaje tako natančno in umerjeno oblast do mišic, da se v delu vedno in istočasno udejstvujeta točna predstava in enako točna poteza (gib) mišic v rokah. S ponavljanjem (vajo) se vežbata torej vedno spomin (razum in električni občutek) in z mišicami delujoča roka obenem- Kako važno je, ozirati se vedno na oboje, sledi že iz dejstva, da imajo nekateri ljudje kot kritiki izvrsten umetniški spomin in okus, a njih nerazvite ali neiz-vežbane mišice rok ne znajo narisati niti najpreprostejše oblike.
Namen kiparskorezbarskega pouka je, z vežba-njem očesa in roke, s ponavljanjem gotovih vidnih
predstav in ročnih vaj v gotovem času, na priliko v treh letih, razviti učenčevo sposobnost, in sicer po nadarjenosti ali samo reproduktivno sposobnost, da po naročilu in predlogi (vzorcu) hitro in pravilno izvrši naloženo delo, ali pa izredno produktivno sposobnost, s katero učenec samostojno napravi in izvrši načrt.
Dočirn Jšče rokodelec (obrtnik) s svojim izdelkom le prozaično korist in praktično uporabo ter,so umetniku merodajni- le vidiki lepote in umetnosti, služi učenec kiparskorezbarske šole dvema gospodujočima silama, koristi in lepoti, ter zavzema tako posredujoče mesto med navadnim rokodelcem in umetnikom, združujoč v neki srednji meri nalogi obeh; praktično korist in zabavno lepoto. Vedno pa polaga na tehtnico koristi in lepote glavno težo na praktično stran v dvojnem pomenu: 1.) učenec se mora navaditi praktičnega, hitrega in točnega dela; 2.) učenec se mora naučiti, praktično računati z materijalom in s časom (delom). Do teh misli sem prišel po sledečem izkustvu: večkrat se pripeti da učenec, absolvent obrtne šole, opusti svoj poklic in si. poišče drugo delo brez ozira na to, da je s šolanjem na obrtni šoli izgubil toliko let ter povzročil državi in staršem občutne stroške. Zakaj to? Ker je prinesel iz obrtne šole premalo samostojnosti in praktičnega znanja. Ako pride tak učenec k mojstru vprašat za delo, je prvo vprašanje: «Kjc si se izučil?» Odgovor z obrtno šolo je dovolj, da ga mojster odkloni, rekoč: «Iinol sem jih več iz obrtne šole, a nobenega nisem mogel rabiti, ker delajo prepočasi. Kar se mora pri meni izgotoviti v dveh dneh, potrebujejo na obrtni šoli štirinajst dni ali cel mesec. Pri tem pa ne smemo prezreti obtežilne okolnosti, da vlada i pri mojstrih i pri praktičnih pomočnikih neka animoznost proti obrtni šoli sploh, neka konkurenčna ljubosumnost, češ, v naši delavnici se učenec še bolj izuči nego na obrtni šoli. Zato pa mojstri že iz principa več.zahtevajo, nego bi smeli od začetnika, samo da bi označili obrtno šolo kot nepraktično. Potem ni čudno, da mora učenec obrtne šole, brez praktične podlage samostojnosti, obupati in se poprijeti drugega dela.
Dandanes ni več kakor pred 40 leti: delo se je enostavno naročalo in vprašalo po ceni šele potem, ko je bilo delo že dovršeno. V sedanjem času je drugače, vsaj naročnik hoče najprej vedeti za ceno in se potem obrne še na druge tvrdke, delo naroči pri najcenejšem ponudniku. Današnja konkurenca za-
hteva torej od učenca posebne praktične izobrazbe, sposobnosti za konkurenčno delo. Zategadelj je tudi neobliodno potrebno, da se učenec že začetkom v delavnici opozarja na cene materijala in cene dovršenega dela. Tako se učenec že v šoli navadi, zahtevati za naročeno delo primerno ceno. Doslej se je ta praktična stran pouka vse premalo upoštevala po šolali. Navajam sledeči primer: vprašal sem nekoč absolventa obrtne šole, koliko bi zahteval za izvršitev tega in tega dela? Najprej sploh ni mogel odgovoriti, a končno se je odločil za 1000 K. Zahtevati pa bi smel po razmerah samo 100 do 120 K, to je dokaz, da ni imel niti približnega pojma o cenah. Praktična navodila naj navadijo učenca, računati tudi s potrebnim časom za delo, koliko časa sme porabiti za delo, da zasluži toliko pri izvrševanju obrti, kolikor potrebuje zase in za družino, kar je seveda kardinalno vprašanje za vsakega obrtnika. Pri gotovih delih je težko zadeti pravo ceno, ker ni mogoče natačno se držati ur kakor pri drugem delu. Taka dela so n. pr. pripravljanje in popravljanje orodja, mešanje barv, zlatenje itd. Tu se lahko določi približno število ur na teden, ker se mora delati toliko časa, kakor delo zahteva, enkrat več, drugič manj, n. pr. pri zlatenju, kjer je treba najprej pripraviti podlago. Ko se ista primerno posuši, potem šele se more naložiti zlato, sicer bi moral drugič prevleči in bi tako po nepotrebnem izgubil na materijalu in času.
Največ skrbi in truda povzročajo učitelju vedno prvi meseci prvega šolskega leta, ker je treba najprej spoznati in klasificirati učenca na obe skupini sposobnih in nesposobnih. Med nesposobnimi mora razlikovati zopet dve kategoriji: 1. nesposobne'po naravi, vsled nenadarjenosti, 2. nesposobne vsled pokvarjenega značaja, osobito lenuhe. Lenuha, torej učenca, ki samo iz lenobe ne pokaže nobenega napredka, mora učitelj na vsak način odstraniti iz šole, ker je lenoba jako nalezljiva in nevarna bolezen za součence. Pri tem se učitelj ne sme ozirati na kvantiteto (število), ampak samo na kvaliteto (pridnost) učencev.
Dokler nimamo zanesljivih psiholoških meril, s katerimi bi takoj v začetku leta izmerili nadarjenost in značaj učencev, se mora učitelj naslanjati na lastna izkustva kakor doslej.
Tu opozarjamo zlasti na dve pomožni metodi, po katerih učitelj zanesljivo spozna in določi nadarjenost števila učencev: 1. da pazi na veselje (navdušenje) in vztrajnost (potrpežljivost) učenca, kajti učenec brez nadarjenosti navadno ne kaže niti navdušenja niti vztrajnosti; 2. da preizkusi učence takoj tudi ob modeliranju po naravi. Tu so namreč strokovnjaki ugotovili, da navadno izvrstno izvršijo dfelo pri sprejemu tisti učenci, ki so že veliko modelirali ali risali po predlogah v mavcu, a drugi brez te vaje dosti slabše. Ko pa je prišlo do narave, je bil uspeh ravno nasproten. Šele pri prehodu od gipsa na naravo pokaže učenec, če ima sposobnost za višjo izobrazbo ali umetnost? Ta dela z lahkoto in hitro, drugi nasprotno ne vidi na naravi nobene oblike in že na delu se vidi, s kakim trudom dela, a namesto napredka se opazi zaostalost in nesposobnost.
Na vsak način naj se vsak učitelj čim skrljneje potrudi v izbiri učencev, tako da že po par mesecih lahko naznani staršem svoj rezultat, dali je gojenec
sploh sposoben ali ne, in dali ne bi bilo bolje, da si izbere drug poklic. Tako prihrani nepotrebno delo sebi in učencu, a državi in staršem nepotrebne izdatke.
Tako prerešetanemu izbranemu materijalu učencev posveti učitelj svoj najboljši trud in svojo naj-skrbnejšo pozornost, nikoli ne pozabi, da je on prvi in najboljši model v šoli, po katerem se oblikuje duša učencev. V ta namen je posebno dobro, da učitelj sam izvršuje v učni sobi kako lastno delo, kakor to dopušča pouk in vzdrževanje discipline. Od hipa do liipa smukne učitelj k svojemu delu, ta živi vzgled veča v učencih veselje do poklica ter jih vadi v vztrajnosti in potrpežljivosti. Pri tem se učitelj vedno zaveda, da so starši njemu prepustili glavno skrb in odgovornost za vzgojo učenca. Čut odgovornosti mora podžigati njegove moči do očetovske požrtvovalnosti, da učenec do zadnje minute plodonosno porabi ekonomično razdeljeni čas. Njemu izročeni učenec si bo moral po absolviranju šole sam služiti vsakdanji kruh, na kar tudi njegovi starši že ves čas šolanja računajo, in da se ne zgodi nasprotno, da dobe starši s sinom po končanih študijah samo -še večje breme na gavo.	(Dalje	prih.)
Državni zavod za pospeševanje industrije in obrti.
V	zadnji številki „Obrtnega Vestnika" smo poročali, da je bil razglašen nov zakon o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu in po oblastih. O potrebi take nove ustanove je jedva potrebno govoriti, vsaj je napravila naša država za pospeševanje osobito obrtništva do danes še tako malo, da se ne sme nihče več čuditi, ako slišimo, da so začeli venddr tudi v Beogradu misliti na bodočnost obrtništva, ki igra v gospodarstvu naše države še dokaj važno vlogo; pač pa moramo danes na novo ožigosati postopanje vlade, ki izdaja take zakone, ne da bi prej zaslišala strokovnjake iz prizadetih krogov. Če ni pozabila industrija in obrtništvo onega ponižanja in preziranja, katerega jima je prizadela vlada s tem, da je, ne da bi prej zaslišala mnenje strokovnjakov, uzakonila določila, ki so prizadela industriji in obrtništvu take udarce, kojih posledice bo čutilo vse naše gospodarstvo še dolga leta. Zakon o zaščiti delavstva in zakon o zavarovanju delavcev, ki segata tako globoko v ustroj vse naše produkcije, sta bila izdana, ne da bi se prej zaslišalo interesirane faktorje, da ne omenimo tukaj vse ostale na-redbe, ki so bile izdane o priliki one liiperprodukcije, ki je nastala v naši socialnopolitični zakonodaji koj po prevratu. Opetovano se je poudarjalo po časopisju in na shodih, da je neobhodno potrebno, da se pred izdajo vsakega zakona pred vsem vpraša za mnenje strokovnjake iz prizadetih krogov. Vsak tak klic pa je ostal glas vpijočega v puščavi, in država nadaljuje v svoji trmoglavosti naprej, ne oziraje se na potrebe naših produkcijskih moči.
Tudi zakon o ustanovitvi in organizaciji novega državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrta je prišel, kakor da bi padel iz vedrega neba. Nismo prej niti videli načrta o tem zakonu, niti si je kdo mogel misliti, da namerava vlada izdati ta ali sličen zakon. Ustanovitev zavoda za pospeševanje industrije in obrta se nam zdi pač tako važen čin, da je bilo vsekakor potrebno, da se je pred tem korakom posvetovalo tudi s strokovnjaki. Vsaj imamo, že dovolj primerov, na podlagi katerih smo se morali pre-
pričati, da so ostali skoro vsi zakoni, katere je izdala vlada sama, brez sodelovanja strokovnjakov, brez vsakega uspeha. Naše produkcijske razmei'e so danes take, da se ne dajo pregledati izza zelene mize v Beogradu, in ako je bilo vladi res na tem, da hoče pomagati razvoju industrije in obrti, ako ni tudi ta zakon samo pesek v oči, bi ga ne smela izdati sama brez prehodnega zaslišanja industrije in obrtništva.
Postavke, ki jih vsebuje državni proračun za pospeševanje industrije in obrta, so tako neznatne, da skoro ni o njih govoriti, zato bi pa bila tem večja dolžnost vlade, da z njimi štedi, da,bi vedno, preden izda kak znesek, dobro preudarila, ali bo dotični znesek dosegel svoj namen, ali bo res v pospeševanje industrije in obrti ali ne. Ni še dovolj, da se ustanavljajo uradi in zavodi, ki nosijo samo napis, da so v pospeševanje industrije in obrti, treba je tudi, da nudi njih organizacija, sestava itd. vse predpogoje, ki garantirajo, da bodo mogli uradi tudi res izvrševati naloge, v dosego katerih so bili ustanovljeni. Zakon predvideva za novi zavod kot načelnika direktorja, ki mora imeti tehnično izobrazbo, a poleg direktorja ima zavod potrebno število strokovnjakov in administrativnega osebja, ukaznega, neukaznega in honorarnega. Zavod ima na razpolago prostore za razstave, laboratorije, strokovno knjižnico s čitalnico, delavnice itd. Kakor je že iz tega razvidno, bo novi zavod zelo dragocena ustanova, za katero bo morala darovati država mnogo denarja. Ne bilo bi nam prav nič mar, ako bi se v pospeševanje industrije in obrtništva darovale tudi milijonske vsote, vsaj So to dobro naložene vsote, ki bodo svoj čas rodile obilne sadove, ki opomorejo državi do moči in blagostanja, toda zahtevamo, da se te vsote uporabijo V sporazumu in v soglasju s predlogi strokovnjakov, ker samo to bo jamčilo, da bodo tako uporabljene vsote tudi imeje pričakovane rezultate.
Pri nas imamo urade za pospeševanje obrti, ki so še iz starega režima, tudi to so državne ustanove, ki stanejo precejšnje vsote. Kaj se zgodi s temi? Kakor določa novi zakon, bo imel zavod za pospeševanje industrije in obrtništva skoro isto nalogo kakor jo imajo naši uradi za pospeševanje obrta. Zakon ne predvideva glede teh uradov ničesar. Sicer pravi, da opravljajo v svrho čim popolnejšega izvrševanja nalog državnega zavoda iste posle, razen zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu, tudi oblastni zavodi za pospeševanje industrije in obrtništva v glavnih krajih in industrijskih središčih, ki se ustanove in organizirajo sčasoma in ki bodo v administrativnem oziru podrejeni državnemu zavodu v Beogradu, toda iz tega še ni razvidno, kaj se bo izvršilo z že obstoječimi državnimi uradi za pospeševanje obrti. Zakon sploh ne računa s temi uradi, pregledal jih je, kajti sicer bi jih pač vsaj omenil v gori citiranem prehodu in določil, da se jih bo reorganiziralo v zavode, ki bodo odvisni od zavoda v Beogradu. Pravilnik, ki ga ima izdati minister za trgovino in industrijo, je vsekakor zelo potreben. Zahtevamo pa že danes, da ministrstvo pred sestavo pravilnika vpraša za mnenje vse strokovne organizacije, zveze in zbornice, da bodo mogli produktivni sloji potom svojih zakonitih in prostih udruženj izraziti svoje mišljenje k izpremembam zakona. 2e to preziranje, ki so ga bili deležni ti sloji ob izdaji novega zakona, jih je navdahnilo z nezaupanjem do njega. Da je pa ustanovi, ki je že koj ob porodu sprejeta z nezaupanjem, prisojen skoro gotov neuspeh, ni treba poudarjati, in zato bi bila dolžnost vlade, da bi čimprej zahtevala izajve strokovnjakov ter izdala pravilnik, ki bi izpremenil, oziroma izpopolnil zakon tako, da bi ustrezal željam industrijcev in obrtnikov, kajti samo v soglasju z industrijci in obrtniki izdelanemu zakonu je zajamčen pozitiven uspeh.
Načrt novega zakona o neposrednih davkih.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je 28. septembra 1.1. povabila razne korporacije in organizacije na 'zborovanje, da zavzamejo stališče k načrtu zakona o neposrednih davkih. Po daljši razpravi se je na številno obiskanem shodu soglasno sklenilo, predložiti odločilnim mestom naslednjo spomenico: «Dne 11. t. m. je sopodpisana Trgovska, in obrtniška zbornica prejela od generalne. direkcije neposrednih davkov en iztis «Predloga zakona o neposrednim porezima» na vpogled z opombo, da se je predložil parlamentu v odobrenje. Podpisane korporacije in organizacije, zbrane po svojih zastopnikih na zborovanju dne 28. septembra 1922. v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, se usojajo pred vsem izraziti svoje, veliko obžalovanje, da se je proti izrecni določbi zakona o trgovskih in obrtniških zbornicah, po kateri se je zbornicam o predlogih zakonov, ki se tičejo komercijelnih ali obrtnih interesov, izjaviti prej, nego jih vlada predloži parlamentu v obravnavo, ta za trgovstvo, industrijo in obrt ter sploh vse pridobitne kroge tako izredno važen predlog zakona že predložil parlamentu, ne da bi bile imele zbornice prej priliko, izjaviti se o njem. Ob napominani izredni važnosti tega zakona, ki bo globoko posegal v gospodarsko .življenje vse države, so zategadelj podpisane korporacije in organizacije primorane, nujno prositi primerne ukrenitve, da se zakon ne obravnava prej v parlamentu, dokler ne prispejo od trgovskih in obrtniških zbornic izjave o njem, ter obenem prositi, da se jim da za te izjave primeren čas, da morejo zaslišati organizacije prizadetih krogov in na podlagi vsestranske proučitve predloga podati svoje izjave. Priznavamo, da je enotna davčna reforma nujno potrebna, tako iz političnih kakor tudi iz narodnogospodarskih ozirov. Dosedanje davčne razmere, osobito uporaba petero bistveno si nasprotujočih davčnih sistemov, in neenakomerna administracija mora na eni strani nujno manjšati, če ne uničiti čut in zavest državne in politične enotnosti, na drugi strani pa vsestransko ovirati gospodarski razvoj. Kakor pa je vsega priznanja vredna težnja finančne uprave, kar najbolj pospešiti dosego enotne davčne reforme, pa je vendar smatrati za hujše zlo, če bi se ta reforma izvršila nepopolno in kvarno narodnemu gospodarstvu, kakor pa, ako se z reformo še počaka dotlej, da tudi oni krogi, ki naj v prvi vrsti nosijo bremena,, ki jim jih naloži novi zakon, temeljito razpravljajo o predlogu, pretresajo načela, na katerih sloni, ugotove, ali so začasne zahteve našle pravilen odmev v davčni reformi in katerih izprememb in dopolnitev je treba, presodijo vpliv, ki ga utegne imeti novi zakon na gospodarstvo, preudarijo, ali so bremena prav razdeljena na razne gospodarske sloje in zmagljiva brez škode za nadaljnji razvoj gospodarstva in zbog tega tudi brez škode za crar, ki mu mora biti na tem, da davčni zakoni ne ovirajo gospodarskega razvoja in s tem ne preprečujejo jačitve sedanjih davčnih virov in otvarjanja novih. V tem kratkem času, kar je načrt na razpolago, ni bil neogibno potrebni temeljiti študij predloga na podlagi zaslišanja interesentov v toliko mogoč, da bi zbornice že danes mogle podati vsesstransk^ izčrpno izjavo. 2e prvi pregled predloga pa kaže vso naglico, s katero se je predlog sestavljal, na kar kaže tudi popoln nedostatek ali vsaj neobjava vladnega komentarja ali motivnega poročila, ki je potreben in običajen že pri manj važnih zakonih, tembolj pa nčogibno potreben za tako važen zakon, kakor je ta, ki naj trajno uredi enotni davčni sistem za vso državo. Tako pa je študij predloga silno
težaven. Ni nobenih pojasnil, kakšne smernice je vlada vpoštevala pri sestavi, kakšne namene je zasledovala, na podlagi kakšnega statističnega gradiva, brez katerega si sploh ne moremo misliti, da se da temeljito in brez škode za gospodarstvo in erar to težko vprašanje rešiti, temelji predlog reforme. Ob takih okolnostih je prc-motrivanje silno otežkočeno. Zategadelj je treba, da se da zbornicam zadosten čas, to je vsaj do 31. oktobra, za zaslišanje interesentov in za sestavo kolikor mogoče izčrpne izjave. Usojamo .se potemtakem ponoviti nujno prošnjo, da se zakon prej ne obravnava v parlamentu, dokler ne dospejo podrobne izjave zbornic. K tej prošnji pa pristavljamo še drugo nujno prošnjo. Čuje se, da se namerava ta predlog v najkrajšem času uzakoniti, in sicer po zakonodajnem odboru. Skoro ne moremo verjeti. da bi se tako važen zakon obravnaval in rešil po skrajšanem potu; ako pa ta namera v resnici obstoji, nujno prosimo, da se ta namera opusti in o zakonu razpravlja in ga reši po rednem parlamentarnem potu. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Zveza indu-strijcev na slovenskem ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Gremij trgovcev v Ljubljani. Slovensko trgovsko društvo «Merkur« v Ljubljani. Zadružna zveza v Ljubljani. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v Ljubljani. Odvetniška zbornica v Ljubljani. Notarska zbornica v Ljubljani.
Ivan Bizjak:
Zveza obrtnih društev Slovenije.
V	nedeljo dne 20. avgusta mi je bilo podeljeno častno mesto predsedstva Zveze obrtnih društev Slovenije, oziroma naložilo se mi je težko breme, ki ga morem nositi le s pomočjo agilnih in delovnih tovarišev.
Veliko dela čaka novoustanovljeno Zvezo, nalogo ima, ustanovitvi po vseh krajih obrtna društva, obstoječa uediniti in oživeti k vztrajnejšemu in živahnejšemu delu. Zveza bo imela tudi veliko nalogo, da se zanima za vsa tekoča vprašanja, ki se tičejo obrtništva pri zakonodaji.
Že v najkrajšem času se bo pečala z zakonskim načrtom o zavarovanju samostojnih obrtnikov proti bolezni, nezgodam in onemoglosti. Vsak si mora živo predstavljati, kako važno je to vprašanje. Vse panoge so danes že zavarovane, samo obrtništvo tiči v nekem stanju, ki ga ogroža v največji nesreči, to je v bolezni. Zaradi tega bo treba ta zakonski načrt temeljito prerešetati, preden postane zakon, sprejeti zakon izpreminjati, je težavno. Istega pospešiti bo tudi naloga Zveze, da se ta zakon kar najhitreje in najugodneje spravi pod streho. Zveza obrtnih društev bo pa tudi imela nalogo, pri volitvah spraviti obrtništvo v eno fronto, da bo enotno nastopilo in tako doseglo kar največ vpliva pri zakonodaji. Taktika bo na nadstrankarski podlagi.
Vsak uvideven človek _ye, da je tu zelo obširno polje, da je 80 odstotkov celine^ki jo je treba orati. Toda upati je na uspehe, ker imamo že veliko število agilnih mož v naših vrstah, ki so pripravljeni dati svojo agitatorično zmožnost na razpolago.
Obrtništvo mora postati faktor, preko katerega se ne more iti. Dosti je že obrtništvo trpelo zaradi brezbrižnosti. Različne naredbe, ki ga tlačijo, bi bile izostale, ako bi bilo
obrtništvo na svojem mestu. Torej obrtništvo, brezbrižnost na stran in združi se v mogočno organizacijo. Treba je nekoliko žrtev, materijelnih in fizičnih, in uspehi ne morejo izostati. Zveza more le tedaj uspešno delovati, ako pristopijo vsa obstoječa društva k njej in jo podpro z vsemi močmi. Vsako cepljenje v tem vprašanju pomeni le oviranje za dosego našega cilja. Na delo torej z združenimi močmi!
Odgoja in zaščita obrtnoindustrijskega naraščaja.
(Elaborat iz ministrstva za socialno politiko, ki nam ga je dal na razpolago minister n. r. g. dr. V. Kukovec.)
(Konec.)
Prva naloga ministrstva socijalne politike bi bila, da sestavi na skupni konferenci vseh imenovanih organizacij okvirni program in pripravljalne odbore za sestavo definitivnih organizacij. Obenem bi ministrstvo socijalne politike v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije moralo izdati naredbo, da mora vsak obrtnik, trgovec in industrijalec biti član te organizacije in prispevati organizaciji doneske, ki bi se ravnali po velikosti podjetja, odnosno po številu v podjetju zaposlenih vajencev in mladoletnih delavcev.
Ti doneski naj bi bili dvojni;
a) letni stalni prispevek (članstvo) vsakega obrtnika, trgovca in industrijalca po velikosti podjetja po 100, 1000 ali 10.000 kron. V to svrho bi se razdelila podjetja v tri kategorije: mala obrt, podjetja srednje velikosti in velepodjetja;
b) mesečni, menjajoči se prispevki vsakega podjetja po številu vajencev in mladoletnih delavcev. Najmanjši mesečni znesek na vsakega vajenca in mladoletnega delavca bi moral znašati vsaj 20, po mogočnosti 40 kron. *
Ti prispevki bi popolnoma zadostovali za vzdrževanje organizacij in njenih ustanov, a državi bi bilo skrbeti le za brezobrestna posojila večjih zgradb in za plačevanje stalno nameščenih moči (učiteljev, zdravnikov, nadzornikov itd.). Vrhovno nadzorstvo nad vsemi organizacijami bi imelo ministrstvo socijalne politike preko specijalne inšpekcije dela za mladoletne delavce, odnosno preko nadležnih oblastnih inšpekcij dela. — Ministrstvo bi tudi odločalo po predlogu organizacij o ustanovitvi vajeniških domov s preizkusnimi delavnicami, skrbelo za učne in zdravniške moči, določevalo za okvirni obseg sistematičnega izobraževalnega pouka in bi določalo po številu vajencev in mladoletnih delavcev stalne državne prispevke, v kolikor bi ne zadoščali gori omenjeni obligatorični doneski.
Oblika organizacije bi se mogla naslanjati na obliko obstoječega društva „Radiša“ in bi po izvršeni ustanovitvi imela približno sledečo sliko v posameznih pokrajinah. Kot primer vzamemo organizacijo „Radiše“ za Slovenijo, katera oblika bi bila seveda z malimi razlikami enaka vsem organizacijam drugih pokrajin.
Centralno vodstvo in glavni vajeniški dom bi bilo osnovati v Ljubljani, kjer bi se vodila osrednja evidenca vseh vajencev in mladoletnih delavcev, vodilo vrhovno gospodarstvo vse ustanove, določalo učne programe, vršilo zdravniške preglede, vodilo statistiko vseh obrtnikov in industrijcev, ki zaposlujejo vajence in mladoletne delavce, ter bi izdajalo naredbe podrejenim organizacijam in organom.
V	Ljubljani, Mariboru, Celju, Radovljici in v Novem mestu bi obstojala odeljenja „Radiše“ z vajeniškimi
domovi in preizkusnimi delavnicami. Odeljenja bi morala imeti najširše samoupravno območje in bi predstavljalo za pokrajinsko organizacijo, izrazite strokovne centrale, kjer bi se po možnosti osredotočile vse one industrijske vrste, ki so v oblasti odeljenja najbolj razširjene, n. pr.: v Radovljici tekstilna, oblačilna in lesna industrija, v Novem mestu lesna in zemeljna, v Celju kemična, rudarska in steklarska industrija, v Mariboru usnjarska, kovinska in elektrotehnična industrija, a v Ljubljani bi imele ostale industrijalne vrste svojo strokovno centralo. V vajeniških domovih teh odeljenj bi se nastanile glavne preizkusne delavnice, kamor bi se pošiljalo izbrano mladino za definitivno odločitev obrti.
Odeljenja bi imela potem v vseh večjih mestih z več kakor 20 članov „Radiše“, kateri bi se brigali za zbiranje mladine, ki je namenjena obrtnemu učenju, evidenco vse 141etne mladine svojega okraja, nadzor nad vajenci, poučevanje roditeljev v izberi stroke za svojo deco in zbiranje vseh podatkov, ki so potrebni nadrejenim ode-Ijenjem, odnosno centralnemu vodstvu.
V	vseh ostalih krajih, trgih in vaseh bi kot najskrajnejši organi organizacije poslovali zaupniki „Radiše“, kateri bi morali biti zelo ugledne in zanesljive osebe, da bi vršile svoje dolžnosti v resnici vestno in v korist mladine. Najumestneje bi bilo, da bi bili oblastno določeni k temu poslu učitelji ali člani občinskih odborov.
Opisani organizem bi imel torej v vseh in tudi v najoddaljenejših krajih svoje odgovorne in zanesljive člane, svoje organizacije in domove, in s tem bi se imelo zagotovilo, da je kontrola in evidenca nad poslednjim vajencem in mladoletnim delavcem popolna in da se bo moglo nuditi negovanje in skrb v resnici vsakemu posamezniku obrtnega naraščaja.
S posebnim zakonom, odnosno z ministrsko naredbo, b; se moralo seveda določiti, da se sme zaposliti vajenca in mladoletnega delavca le preko nadležne organizacije, katera skrbi za pravilno zdravniško preiskavo, strokovno sposobnost, telesno usposobljenost in nadaljnje negovanje in skrbstvo v vzgojnem oziru natančno po organizacijskih določilih. Organizacije bi morale v vseh večjih mestih in industrij a ln ih centrih ustanoviti vajeniške domove, ki bi bili tudi domovi mladoletnih delavcev.
Vajeniški domovi so meni pravi ideal za pravilno negovanje in skrbstvo industrijskega naraščaja, seveda le tedaj, ako so vsi v prej omenjenem duhu ustanovljeni in vzdrževani. Ker bi ti domovi ne bili samo vzgojna središča obrtne in industrijalne mladine, nego tudi domovi, kjer bi morala najti mladina vso nadomestno skrb in ljubezen pravih roditeljev, bi se moralo v upravo teh domov v prvi vrsti poklicati ženstvo; ne žene, ki iščejo dobro plačane službe, nego žene, ki se z ljubeznijo in požrtvovanjem posvetijo temu poklicu. Domovi morajo biti urejeni po samoupravnem sistemu in morajo posvečati isto pazljivost in skrb pravilni zabavi gojencev kakor strokovni in splošno izobraževalni vzgoji.
Kakor bi preizkusne delavnice večjih vajeniških domov, predavanja, strokovni in splošni pouk vajeniških domov na eni strani strokovno brusili naš obrtni naraščaj, da bodo v dobi osamosvojenja prvovrstni delavci, preudarni in napredni pomočniki, tako bi primerne zabave in družabne prireditve pomagale dvigati obrtni naraščaj na višjo kulturno stopnjo. Ne samo strokovno, nego tudi družabno mora biti vajenec izklesan in iz-brušen, da bo v bodočnosti mogel predstavljati polnovrednega človeka, utrjenega za vsak boj, usposobljenega za vse zahteve človeške družbe.
Poleg skrbstva organizacije za pravilno izučenje vajencev, za redno izobraževanje vajencev in mladoletnih
delavcev izven delavnic in za materijelno podpiranje vseh siromašnih vajencev, bi moral ta novi in po vsej državi razširjeni „Radiša“ skrbeti tudi za dobrobit svojih gojencev po dobi izučenja. Vajenec in mladoletni delavec, ki je izredno dobro kvalificiran in ki je izredno nadarjen, mora imeti možnost, da se ga pošlje za do-vršenje posebnih študij, za izrazito specijaliziranje v gotovih strokah v inozemstvo, kar bi morala izposlovati organizacija. Na ta način se ne bi samo dvigala sposobnost in ugled našega obrtništva, nego bi se tudi izšolalo prvovrstno učiteljstvo za preizkusne delavnice v vajeniških domovih. Ne sme se strašiti organizacija tudi največjih stroškov v te svrhe in podpirati mora to stremljenje po vseh močeh. Gotovo je, da se naš naraščaj ne more izučiti vsega v domovini, kjer primanjkuje marsikatere vrste in specijalne posebnosti obrtnega dela, in da more 'to doseči edino tam, kjer sta obrt in industrija na vrhuncu svoje popolnosti.
Ustvarimo organizacijo za negovanje in skrbstvo vajencev in mladoletnih delavcev enoobrazno in po enem sistemu v vsej državi! Ustvarimo jo kar najhitreje, ker jg to naša življenska potreba, ker je to edina osnova za 'razvoj in procvit naše obrti in industrije! — Brez odloga je pristopiti k izvršitvi te naloge, ako hočemo, da se nas sploh prišteva resnim gospodarjem države, ki ima naravnih zakladov v obilici, a delavcev, dobrih delavcev tako zelo malo.
Država in privatne inicijative in pomoč fri ustvaril; tem potom vzorno organizacijo, katera bi jamčila za pravilno vzgojo našega obrtnega in industrijskega naraščaja in katera bi povedla naše obrtništvo na eno prvih mest na svetu. Ugovori, da naša država ne more iti v tem pogledu dalje kakor vse druge kulturnejše države, ne drže, ker ne smemo pozabiti, da moramo mnogo doprinesti, veliko dohiteti, ako, hočemo naše sosede vsaj približno doseči. Napor mora biti zaradi tega mnogo večji, .žrtve morajo biti izdatnejše in volja po-desetorena. Poleg tega pa naj se to vprašanje pretresa tudi s strani ljubezni do onih sirot, ki so danes prepuščene cesti, ako ne ravno cesti, vsaj splošni brezbrižnosti.
Razno.
Obrtniki, pozor! Obrtni koledar za leto 1923. se že sestavlja. Nabrano je že mnogo interesantnega gradiva. Koledar bo obsegal vse, kar mora vedeti obrtnik v upravnih, davčnih in drugih vprašanjih. Izdelan bo v lepi žepni obliki ter bo služil vsakemu obrtniku tudi kot be-ležnik. Noben obrtnik ne sme ostati letos brez obrtnega koledarja!
Našim naročnikom!
Predzadnji številki «Obrtnega Vestnika« smo priložili v svrho vplačila naročnine poštne položnice onim naročnikom, ki na naročnini za 1.1922. še kaj dolgujejo. Toda do sedaj se je odzvalo od 200 dolgujočih le 40, ki so naročnino plačali. Podpisano upravništvo vljudno prosi še vse ostale, (ki naročnino nemudoma nakažejo po vpo-slanih jim položnicah. Naročnina znaša za vse leto 1922. 60 K in ne 48 K, kakor je bilo v dotični številki pomotoma naznanjeno. Oni torej, ki so plačali 30 K naročnine, to je za pol leta, naj blagovolijo nakazati še 30 K, oni pa, ki so plačali 15 K, to je za četrt leta, naj blagovolijo nakazati še 45 K, in oni, ki niso še nič plačali — jih je tudi nekaj — naj blagovolijo nakazati 60 K.
Upravništvo «Obrtnega Vestnika«.
Obrtna zadruga pekov, slaščičarjev in medičarjev v Celju. V nedeljo dne 24. septembra se je vršil v Celju na podlagi odobrenih zadružnih pravil ustanovni zadružni zbor Obrtne zadruge pekov, slaščičarjev in medičarjev iz sodnih okrajev Brežice, Celje, Gornji grad, Konjice, Kozje, Laško, Rogatec, Sevnica, Slovenjgradec, Šmarje, Šoštanj in Vransko. Udeležba je bila povoljna in je bilo zastopanih osem sodnih okrajev. Zborovanje je vodil za obrtno oblast komisar Založnik. Za zadružnega načelnika je bil izvoljen z veliko večino g. Maks Janič, za njegovega namestnika g. Josip Kirbisch, oba iz Celja, za odbornike pa gg. Josip Frece, Laško; Franjo Koren, Jakob Lopan, Karel Mantel, Celje; Ignacij Polanšek, Brežice, in Maks Senica, Žalec; za njihove namestnike gg. Josip Achleitner, Celje; Ivan Kac, Polzela, in Franjo Leskovšek, Konjice. V preizkuševalno komisijo so bili izvoljeni gg. Janič, Lopan, Achleitner, Feigel, Kraupncr in Mantel. Zadruga je določila za svoj okoliš osem zaupniških mest, kjer se bodo mogli prijavljati zadružni člani in pripadniki, s čimer jim bo prihranjena dolga pot do centralne zadružne pisarne. Sedeži zaupnikov so: 1.) v Brežicah za sodni okraj brežiški (g. Polanšek); 2.) v Hrastniku za občine Dol, Loka in Trbovlje (g. Josip Kadivnik); 3.) v Konjicah za politični okraj konjiški (g. Leskovšek); 4.) v Mozirju za sodni okraj gornjegrajski (g. Martin Šuster); 5.) v Rogaški Slatini za sodna okraja rogaški in šmarski (g. Viljem Bizjak); 6.) v Rajhenburgu za sodna okraja kozjanski in sevniški (g. Ivan Ratej); 7.) v Slovenjgradcu za sodni okraj slovenjgraški (g. Avgust Gunthcr) in 8.) v Šoštanju za sodni okraj šoštanjski (zaupnik za to mesto še ni določen). Na te zaupnike se lahko člani in pripadniki zadruge obračajo v vseh zadružnih zadevah. Zadruga je tudi soglasno sklenila pristop k Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju in izvolila svojim dele-gatorp za zvezni zbor gg. Viljema Bizjaka in Josipa Frc-ceta. Za kritje stroškov za ureditev pisarne in tekoče zadružne posle se je naložila članom letna zadružna doklada v. znesku 200 Din. Zadruga je sicer že v posesti znatne imovine, ki jo je prevzela ob razpustu nekdanje pekarske zadruge in katero so vse doslej o^rbovali ugledni celjski obrtniki te stroke tako dobro, da je na-rastla na več kakor 20kratni prvotni iznos. — Tako raste v Celju število obrtnih zadrug od meseca do meseca. To je sedaj že 9. obrtna zadruga, ki jo oskrbuje obrtno-zadružno tajništvo v Celju (izven trgovskega gremija). To je razveseljivo dejstvo obrtniške zavednosti, kar je zastopnik obrtne pblasti tudi v svojih pozdravnih besedah naglašal. Zanimivo je, da je v Celju obstojala pekarska strokovna zadruga že od leta 1700. za ves okoliš Spodnjega Štajcrja, pa se je kljub zelo vestnemu in dobremu delovanju zaradi podelitve pekov med kolektivne obrtne zadruge morala leta 1890. raziti. Tekom časa se je izkazalo, kakor pri vsaki drugi stroki tako osobito tudi pri pekarski, da v kolektivnih zadrugah ni mogoče niti približno tako zastopati interesov poedinih strok kakor v strokovnih, in danes vidimo pred seboj zanimivo dejstvo, da vse stroke tiščijo ven iz kolektivnih v svoja prvotna strokovna udruženja.
Kolektivna obrtna zadruga na Bledu. Kolektivna obrtna zadruga za politični okraj Radovljica na Bledu je imela 29. septembra sejo, na kateri se jč sklenilo, da se priredi dne 12. novembra 1922. (na Martinovo nedeljo) veliko veselico v kritje upravnih stroškov. Spored veselice bo razviden na lepakih. Nadalje se je sklenilo, oživeti zadrugo, prirejati shode, oziroma sestanke pri naših zaupnikih, da se zopet zbližamo ter krenemo na pot trdne organizacije. Naša misel je, da se strnemo vsi obrtniki brez ozira na stranko v eno falango ter nastopimo pri
prihodnjih volitvah mož za možem, ramo ob rami za naše edinole prave obrtne kandidate. «Obrtni Vestnik® naj bi poročal večkrat o tej zadevi ter s tem dajal kažipot vsem obrtnikom po vsej pokrajini. Treba bo' nastopiti, da se davki sorazmerno pravilno razdele; že v tem bi bilo dobro, da bi imeli obrtniki pri prihodnjem pokrajinskem zboru res svojega obrtnika kot zastopnika. Apeliramo na vse obrtnike, da eden ali drugi večkrat napiše kak članek v «Obrtni Vestnik® ter s tem olajša delo zveznemu načelniku, obenem pa koristi javnosti, saj ga bo gotovo vsak obrtnik z zanimanjem čital. Zaupnikom vsega radovljiškega okraja pa naznanjamo, da se v najkrajšem času snidemo za nadaljnjo organizacijo zadruge.
—	Novoustanovljeno «Obrtno društvo® na Jesenicah nam je v zadnjem «Obrtnem Vestniku® očitalo glede nekega obrtnika na Jesenicah, da ima preveč vajencev. Res je to! Načelstvo zadruge je javno protestiralo, in to ne enkrat, protestiralo je vsakikrat, kadar je dotični obrtnik prišel vpisat kakega novega vajenca z motivacijo, da naj reducira število vajencev na minimum, kakor je predpisan v pravilih. Pozdravljamo «Obrtno društvo® na Jesenicah, da se zanima za to. Tudi mi smo enakega mnenja.— V članku «Obrtnega Vestnika® z dne 15. avgusta je bilo pomotoma javljeno «krojaški mojster® namesto «ko-vaški mojster®.
Jesenice. Dne 16. julija 1922. se je vršil ustanovni občni zbor društva obrtnikov za sodni okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah. Pripravljalni odbor je sklical vse tovariše obrtnike iz sodnega okraja, ki so se pa, žal, vsled slabega vremena udeležili le deloma. Ob pol deveti uri je predsednik pripravljalnega odbora, tovariš Šlibar, otvoril občni zbor ter pozdravil navzoče tovariše (kakih 30 do 35 po številu) najsrčneje, posebno pa še tovariša Ambrožiča, ki je prišel na ustanovni občni zbor od sotovarišev iz Radovljice. Nato je poročal tovariš Gogala o delovanju pripravljalnega odbora ter zaključil, da je uverjen, ako bo šel novoizvoljeni odbor za ciljem, ki mu ga je začrtal pripravljalni odbor, pozitivni uspehi ne bodo izostali. Nato je poročal tovariš Veit o stanju blagajne. Za njim pa je poročal tovariš Ambrožič za društvo Radovljica. Njegovemu za vsakega obrtnika res pomembnemu govoru je sledilo splošno odobravanje. Opaziti je bilo, da je vsak posameznik prisostvoval zboru z zanimanjem. G. Ambrožič je ponovno poudarjal, da mora biti društvo samo na stanovski podlagi, kar so vsi navzoči tudi odločno zahtevali. «Hvala Ti lepa, tovariš Ambrožič, za Tvoj trud, prosmo pa Te že danes, da se nam, ko Te bomo zopet potrebovali, odzoveš!® — Nato so se vršile volitve novega odbora. Tovariš Gogala je predlagal tovariša Šlibarja kot dosedanjega predsednika, ki se je dosedaj toliko trudil, tudi v nadalje za predsednika; enoglasno in na predlog je bil izvoljen za predsednika tovariš Gogala, za podpredsednika pa tovariš Šlibar, nadalje je bilo izvoljenih devet odbornikov in dva zaupnika za Dovje in Kranjsko goro. Društvo šteje dosedaj 50 do 60 članov. Na koncu zborovanja se je novoizvoljeni predsednik Gogala zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izrekli tovariši, česar kot najmlajši v njih sredi ni pričakoval. Poudarja, da se bo potrudil, vršiti naloženo mu nalogo vedno in samo v dobrobit društva.
Nova določitev mezdnih razmer stavbinskega delavstva v Sloveniji. V pisarni Zveze industrijccv v Ljubljani so se dne 26. t. m. vršila pogajanja zaradi nove določitve mezd stavbinskega delavstva vse Slovenije. Pogajanj so se udeležili zastopniki: Odseka Zveze industrij-cev ža gradbeno stroko, Osrednjega društva stvabin-skega delavstva v Ljubljani, Osrednjega društva lesnih
delavcev v Ljubljani, Unije stavbinskili delavcev v Celju, Narodne socialne zveze, Jugoslovanske strokovne zveze in Strokovne zveze lesnega in stavbinskega delavstva v Ljubljani. Pogajanja so se uspešno zaključila z dogovorom, ki se je podpisal dne 28. t. m. in s katerim so se zvišale mezde stavbinskega delavstva z veljavnostjo z dnem 30. septembra takoler~l.) za polirje za normalno delovno uro 28 do 35 K, za preddelavce 23 do 28 K, za izučene profesioniste 21 do 25 K, za kvalificirane težake 17 do 20 K, za težake 13 do 17 K, za mladostne delavce 10 do. 13 K, za delavke 10 do 13 K, za vajence 10 do 17 K. Razen tega se v razmerju tega povišanja mezd zvišajo mezde polirjem, preddelavcem in izučenim pro-fesionistom za 3 K za delovno uro, kvalificiranim težakom za 2, oziroma 3 K, težakom, mladostnim delavcem in delavkam za 2 K, vajencem pa za 1 do 2 K. Za polirje in preddelavce velja dogovorjena odpoved, za ostalo delavstvo pa ni odpovednega roka. Dogovor velja od 30. septembra 1922. dalje.
Vse zasebnike, ki zaposlujejo hišne posle, kakor: služkinje, sobarice, kuharice, pestunje, kočijaže, hlapce itd., opozarja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da so hišni posli v zmislu § 3. zakona o zavarovanju delavcev, razglašenega v Uradnem listu z dne 13. junija 1922., od 1. julija dalje zavezani obveznemu zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode. Vsled tega se-vsi taki delodajalci poživljajo, da najkesneje do 30. septembra 1922. prijavijo vse hišne posle, ki jih zaposlujejo, v zavarovanje pri pristojnih poslovalnicah Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da se tako izognejo kazenskemu postopanju v zmislu § 194. citiranega zakona občutnim globam in povračilu oskrbnih stroškov. Prijavne tiskovine se dobe pri vseh poslovalnicah proti povračilu nabavnih stroškov, Posli, ki opravljajo izključno ali po večini kmetijska dela, niso podvrženi zavarovanju. Ustna ali pismena pojasnila se dobe pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani (zavarovalni oddelek) in pri vseh njegovih poslovalnicah.
Državna borza dela. Pri vseh podružnicah Državne borze dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 17. do 23. septembra 1922. dela 208 moških in 127 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa so iskali 237 moških in 125 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 188. Promet od 1. januarja do 23. septembra 1922. izkazuju 29.026 strank, in sicer 14.357 delodajalcev in 14.669 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo 8607. — Dela iščejo: kovinarji, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, tkalci, usnjarji, krojači, šivilje, natakarji, natakarice, trgovski sotrudniki, prodajalke, slaščičarji, pisarniške moči, šoferji, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: gozdarski delavci, rudarji, kleparji, elektromonterjr, mizarji, 'zidarji, tesarji, lesni strugarji, pleskarji, čevljarji, služkinje, kuahrice, vajenci, vajenke itd.
Zadruga mizarjev Ljubljana, Vič in Moste naznanja, da se vrši preizkušnja za pomagalcc za člane in durge v nedeljo dne 5. novembra 1.1. Prošnje je vlagati na zadrugo ali pa na naslov podpisanega do 20. oktobra t. 1.
—	Ferdo Primožič, t. č. tajnik, Ljubljana, Trnovski pristan št. 4.
Dobava brzojavnih drogov. Mornarica v boki kotorski naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje hitro 400 telegrafskih drogov, in sicer: 200 drogov, dolgih po 9 m, in 200 drogov po 12 cm. Stebla morajo biti borova ter imeti na vrhu debelino 12 do 15 cm v premeru. Borovec mora biti popolnoma zdrav. Drogi ne-
impregnirani. Rok dobave čimprej franko vagon železniška postaja. V ceno naj se kalkulira tudi 41/a%, ki jih je treba plačati za državne takse. S kolkom za 3 Din kolkovane ponudbe je poslati naravnost Odelenju za mornarico v Zemunu.
Solzne bombe kot redarsko orožje. V Ameriki so iznašli zopet imenitno stvar. Redarji imajo sedaj tako zvane solzne bombe, napolnjene s plinom, ki prisilijoi vsakogar do joka. Kakor hitro se bomba' vrže, se le-ta razpoči in tudi najtrdovratnejšega zločinca prične tresti jok, kašelj in kihanje tako, da je nezmožen za vsak odpor. Bombe so silno uporabljive in brez nevarnosti za zdravje. Bombe, katerih učinek traja kake pol ure, so tedaj za zločinec prava muka. Vse fvoje sile morajo porabiti zločinci za jok, kihanje, kašelj in celo bljuvanje, tako da jih stražniki z lahkoto ukrotc.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert Franchetti.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
umetno slikarski atelje Avg. Černe
Celje, Ljubljanska cesta 10 (prej V. Pick)
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene najnižje. Poveča po vsaki sliki. Slika v olju, akvarel, pastel, po naravi in po vsaki sliki, fotografira za društva najceneje. Restavrira stare umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privatnike itd. itd.
Za fotografe znižane cene.
fto ^ b
v
Anton Černe
GRAVEUR
in
iui*
j*.
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite ® v	v	tekočem računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Beograd.
'V
w
•s ^
\f
A
/V
A
✓
A
*T»
A
A
A
s.
A
✓ v.
Drortička glavnica: Din 60,000.000”— Rezerva: Din 30,000.000*—
PODRUŽNICE:
>>>»»»>■>	<55o5<35«35	of	«35os5«35t35«35«35t55<35 «5?«3?«35
of
«3«
«3*
<3?
«3?
<3*
,3?
«35
«5?
,35
OS?
,3?
Jf
-3?
<3*
<3?
«3?
«3?
«55
«3?
«55
«55
,3?
<3*
<3?
<3?
«55
«55
«3?
«3?
<3?-
«3?
«3?
«35
Bled,	Jesenice,
Cavtat,	Korčula,
Celje,	Kotor,
Dubrovnik, Kranj, Hercegnovi, Ljubljana,
Jelša,	Maribor,
Metkovič-,
— AMERIKANSKI ODIO
Prevalje, ' Sarajevo^ Split, Šibenik,
»r v« v
Irzic.
Zagreb.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zader. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. Banko Yugoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos> Porvenir.
\t
V
•> p
M
V A A
* N.
A
A
^ * A
A
V	s
A
A
A
^ s.
A
«35
,3f
,35
Jff
jC
<35
<55
J?
<*
«55
«3?
«55
«55
«35
<35
«3?
«3?
«55
O?
<35
«55
«35
«35
«55
«55
«55
«55
«55
«55
d JCjubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508	Telefon	št.	508
Račun pri poštno-ček. zaoodu št. 12.051 «55
Daje kredite u obrtne surhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanau-ljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulanineje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestuje počenši s 1. majem 1922. za Va 7o uišje, torej s
o
|2 0
41
od dne uloge do dne duiga.
«35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «55 «35 «35 «35 «35 «35 «55 «35 «35 «35 «5? «35 «35
Tehniško in elektrotehniško podjetje
Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. — Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. — Na razpolago je hidravlična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.
Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz svetovnoznane tov, Walter Martinu vTurinu
Centrala:
Ljubljana, Rimska cesta 2, tel. 588.
Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. 470. — Maribor, Jurčičeva ulica 9, tel. 133. — Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.