uto LUili. stevmo 191. O LjuEjnni, v tora 25. ovtusta 1925. cena din nu LOfEN libila vsak dan popoldne, Uvzemil nedeljo In praznike. — Inaaratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večjl Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnlstvo: Knaflova ulica ste*. 5, pritličja. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova nlica št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. HT Poštnina platana v gotovini. Radić in Slovenci Z zadnjimi političnimi dogodki, z rad ikaln oradi če vo koalicijo, z vstopom Pucljeve stranke v HSS in z včerajš* nJim sborom na Krškem polju, kjer je j£ Stepan Radič prvič govoril sloven* 3tim seljakom, stopa v ospredje vpra* fen i t razmerja Slovencev do Radiča. Hočemo govoriti o tem vprašanju, v kolikor se nanaša na preteklost. Na* pred ni Slovenci smo od vsega začetka ujedinjene jugoslovenske države zav* zeli čistokrvno in dosledno nacijonali* stično stališče. Zagovarjali smo unita* ristično ureditev države ter smo z vse* mi razpoložljivimi močmi sodelovali pri konsolidacijskem, zakonodavnem in socijalnosgospodarskem delu zadnjih pet, šest let. Bili smo na vladah, izko* ristili številne parlamentarne konjunk* ture in dosegli važne gospodarske in politične uspehe. Naše načelno razmer* je do unitarizma in do ostalih državno* pravnih vprašanj smo določili iz glo* bokega premisleka, iz vestnega upo* števanja vseh v poŠtev prihajajočih momentov, pri čemur smo ugotovili, da js za sožitje Srbov, Hrvatov in Sloven* cev ter za dosego čimprejšnje duhov* ne in materijalne enotne jugosloven* ske države nujno potrebno, da se od* stranijo historične zapreke in da uje* dinimo narod vsestransko: upravno, so* cijalno, gospodarsko, politično, stran* karsko! V smislu te svoje koncepcije smo prišli v nasprotje z g. Stepanom Radičem in smo med drugim pobijali njegov federalizem. Očitati nam ego* izme ali druge plitve motive radi tega našega načelnega stališča napram dr* žavni ureditvi ni pravilno, ni resno, ni pametno. Če so Hrvati z g. Stepanom Radičem postopali obratno ter pobijali sodelovanje z državno upravo in od* klanjali unitarizem, ni to naša, sloven* sha krivda. To je hrvatska krivda! Hrvati so to krivdo sedaj spoznali ter se formalno pridružili fronti jugo* slovenskega unitarizma. Predstavniki g. Stepana Radiča so to opetovano sve* čano iziavili in sam g. Radič je odo* bril unitaristični pakt med Radikalno stranko i t HSS. S tem je prenehalo na* sprotje med Slovenci in Hrvati. S tem pa ni rečeno, da je rešeno vse vprašanje razmerja med Slovenci m g. Stenanom Radičem. G. Pucelj pred* stavlja majhen, večinoma brezpomem* ben drobec slovenskega seljaštva, slo* venske i;Aeli£ence. Njegova fuzija s HSS še ne likvidira vprašanja razmer* j a Slovencev do g. Stepana Radiča! To vprašanja ie tudi po včerajšnjem zbo* ru na Krškem polju popolnoma odnr* to . . . Mi Slovenci, da povemo jasno, se ne zadovoljujemo s svečanimi izjavami. Mi se ravnamo po pisanih in doslednih programih! V politiki zasledujemo ide* je " te ide;; hočemo od vsakega, ki se Tip-m -^riHižuje in ki zahteva od nas, d- se m*i nrMružimo. G. Sl^nan Radič naj nan ne zameri, če mu povemo, da njegove politične kozerije, njegove napitnice, zdravice, da njegove silne demagogije še ne pred* stavliajo političnega programa, ki la* hko zadovolji več ali manj kulturne sloie naprednih Slovencev. V zadnjem času je iznašel novo kri* latico, ki "ovori o nekaki sel jaški dr* žavi. To je vse, kar ponuja kot nekak idejni surogat nove HSS. Ta surogat je za nacijonalne Slovence pretesen, brezpomemben. Je to samo fraza, kri* latica brez vsebine, ker g. Stepan Ra* dič terfa izraza sigurno ne more misliti v stanovskem, seljaškorevolucijonar* nem smislu, kakv,r ga propovedujejo v sovjetski Rusiji. Moderna država ni staleš' a, stanovska država. G. Stezan Radič je šef plemenske stranke. O rile j se do danes še ni iz j a* vfl, aft jO hoče likvidirati. V smislu novega stališča bi bilo, da začne z nje* no likvidacijo in da se pridruži pristni unitaristični stranki Jugoslavije. Slovenci se ne zadovoljujemo s tak* Hziranjem, kakor sedaj imenujejo ne* načelnost, nedoslednost in nemoralnost v državni politiki! Mi zahtevamo od ljudi, ki se nam strankarsko približu* jejo, načela, ideje in še enkrat načela! G. Stepan Radič lahko demagoško ri* bari v revirjih g. Puclja. Slovenska pa* trijotična, nacijonalna in napredna in* teligenca ga a limine odklanja, kakor se sicer zabava ob Radičevem humori* stičnem pojmovanju naroda, politike, države in končno beogradskih tudidr* žavnikov ... Ker smo zagovorniki edinstvene dr* rave in enega naroda Srbov, Hrvatov t Slovencev, ne zapiramo vrat niko* ur, ki prispe v ljubljansko ali marU rsko oblast. Toda k nam mora priti ' dosleden, načelen politik, ne pa kot Znamenit govor dr* Grisogona v — Split, 24. avgusta. (Izv.) Včeraj je krajevna organizacija samostojno-demo-kratske stranke priredila sijajen shod, na katerem je govoril o politični situaciji minister n. r. narodni poslanec dr. Grisogo-no. V temperamentnem govoru je razvil načelno stališče samostojno-demokratske stranke do sedanje vladine večine. Izjavil je med drugim, da ga veseli, da je ena naj ekstremne j ših strank opustila teorijo o treh narodih ter sprejela narodno in državno edinstvo, vojsko in vidov dansko ustavo. Glede Radićeve politike je izrazil dvom, da bi bil Radić povsem iskren. Skozi 30 let je Radić že dostikrat pokazal svojo prevrtljivost Obsoja radičevsko gonjo proti jugoslovanskemu Sokolstvu, ki Splitu. — Prefiaijaipc Orjcne- je prvo nastopilo za narodno in državno edinstvo. Obsoja dalje sistematično preganjanje državnega uradništva, ki je bilo in je vedno zvesto državni edinstveni ideji. Vlada sedaj pričenja s preganjanjem Or-june, dočim mirno trpi rovanje In hujskanje Srnao in Hanao. Glede radikalov omenja govornik, da nekateri radikalni poslanci še danes vedo, kakšen je sporazum med radikali in HSS. Radikali so najbrže ta sporazum sklenili bona fide. Sporazum z Radićem še do danes ni objavljen in marsikateri radikal ne ve, ali so radikali kupili v vreči belega ali črnega mačka. Naglasa potrebo, da se organizira velika državna stranka, ki naj bi objela vse napredne elemente. Politični zašto] v Beogradu Konflikt med radičevci in slovenskimi klerikalci. — Prihod ministrov. — Beograd, 24. avgusta. (Izv.) V be-ogradskem političnem življenju vlada po-polen zastoj. Današnji listi objavljajo s kratkimi komentarji nedeljski Radićev govor na Krškem polju s kratkimi komentarji, naglašujoč, da je sedaj jasno, kako oster konflikt nastaja med radičevci in slovenskimi klerikalci in da Radić napoveduje popolno ofenzivo proti dr. Korošcu, ki skuša rešiti svoje pozicije v Sloveniji. V listih reproducirani Radićev govor obenem kaže, da se je vodja HSS v gotovem oziru moderniziral in da je izostala marsikatera pikantnost. Vesti o novi jugoslovenski agrarni stranki so popolnoma utihnile. Z zanimanjem pričakujejo kongresa zemljoradniške stranke, ki se vrši koncem tega meseca v Beogradu. Ta kongres ima določiti nadalj- no taktiko zemljoradniške stranke in razmerje do HSS. Danes prihajajo v Beograd vsi odsotni ministri ter se vrši popoldne ali jutri važna seja ministrskega sveta. Z Bleda je prispel danes zjutraj minister notranjih del Boža Maksimovlć, dalje minister javnih del Nikola Uzunović in iz Subotice, kjer je bil otvor j en vzorčni sejem, minister trgovine in industrije dr. Kr a j a č. Javnost se sedaj zelo zanima za znana Steinbeissova podjetja v Bosni in Hercegovini. Listi objavljajo, da namerava vlada odobriti prodajo teh podjetij. V državni upravi ostanejo le vse železnice, ki jih je podjetje zgradilo ter obsega več sto kilometrov. Pri tej prodaj', le zainteresiran bivši minister dr. Ivica Kovačević iz Zagreba. Stepan Mi m Krškem polju Manifestacija Matiji Gubcu. — Radić proti slovenskim klerikalcem, ki so krivi, da niso bili Slovenci vpoštevani pri sporazumu Danes smo proslavIM 352. letnico mu-čeniške smrti kmetskega voditelja in upor-nJika Matije Gubca. že v soboto je bilo Krško deloma v zastavah in postavljenih je bilo neikaj slavolokov z napisi, med katerimi je bil najznačilnejši ta: »Svobodne po »dravljamo svobodni In za svobodo v letu 1573. v KrSkem umrli tisoči Gubčevih upor-nitov.« Na čast gostom je sokolski orkester pod spretnim vodstvom župana Pfeiferja priredil v soboto koncert, ki je bil v umet-nlško-glasbenem oziru prav dober. Danes, v nedeljo, so začele prihajati od vseh strani mnogoštevilne množice. Vozili so posebni vlaki. Iz Zagreba in okolice so bile napovedane velike množice hrvatskih seljakov, v celokupnem pa jih je prišlo okoli 1000 z RadiČevian pevskim društvom »Orač«. Sprejem Hrvatov dopoldne Je bil običajen. Hrvatje so se jezili, ker ni bilo vzklikov: »živel Radić«. Ko so stopaJi v sprevodu proti mestu, Je bHo namreč Čuti prav drastične izraze, tako tudi: »Mrtvo je!« Dopoldne je bila prirejena razstava živine, krav in konj. Bila je prav vzorna. V komisiji so bili med drugimi živinozdravn! ka Tepinain šlajpah ter član gerent. skega sveta ljubljanskega Josip T u r k. Popoldne po programu Je pričelo romanje na slavno in široko krško polje, kjer je bil določen velik kmetski shod. Iz Krškega se je začel ob 13. popoldne pomikati impo-zanten ©prevod z raznimi skupinami na vo-zeh, ki so bili vsi okrašeni z zastavami in zelenjem. Prav mična je bila skupina mla-tičev in predle. Sprevod se je pomikal med veselim in navdušenim vzklikanjem od krške cerkve po glavni cesti proti Leskovcu na širno Krško polje. Po vseh stranpotih pa so obenem s sprevodom valovile velike kolone pestrega kmetskoga ljudstva. Iz vseh krajev, zlasti Ib štajerske in Dolenjske, pa so se zbrale na tem zgodovinskem polju, da manifestirajo za svojo kmetsko pravdo. Na prostoru, ki je bil obenem prirejen kot veselični in dirkaški prostor, so bile zbrane tisočiaitisoč-glave množice. Prirejena je bila posebna govorniška tribuna, s katere bo vihrale hrvatske zastave in na kateri so bili zbrani zastopniki tiska iz Ljubljane, Zagreba in Beograda in med katerimi je med posam-nimi govori pelo pevsko društvo »Orač« hrvatske In slovenske narodne pesmi. Zbrane velesejmski razprodajalec »seljaških« govoranc. Slovence fascinira samo res* na, resnično narodna in državna ter vsestransko idealna politika? Krško, 23. avg. so bile tudi slovenske narodne noše. Shoda so se med drugimi udeležili nekateri hrvatski politiki in tudi srbski, tako radikalna poslanca dr. Ninko Peric in dr. Laza M a r k o v i 6. Shod je pozdravil tudi brzojavno dr. Vekoslav K u k o v e c. Shod je otvoril domačin kmet Alojzij Pire, pozdravljajoč zastopnika velikega župana in srezkega poglavarja. Za njim Je prvi povzel besedo poslanec Ivan Pucelj, omenjajoč, kako je" bila pred 352. leti na tem krasnem polju odigrana velika tragedija kmetskega naroda. Takrat je narod izrekel svojo odločno voljo, da se ne uklanja, odločno voljo za borbo in pravdo. Takrat se je zgodilo, da sta slovenski in hrvatski kmet zgrabila za cepec in koso ter se borila za svoje pravice. Sedaj lahko zopet pokažemo, da je slovenski kmet še vedno sposoben za borbo in da ima v bratih Hrvatih močno zaslombo. Hočemo živeti, kakor naši predniki in če nam kdo danes nasprotuje, le kleveta In obroku je. V delu nam bo končno naklonjena zmaga in v znamenju dela Vas pozdravljam. Član vodstva HSS posU. dr. Stepan B a-sariček, ki je edini nosil petelinje pero za klobukom, simbol ognja in upora, je v svojem govoru pozdravljal slovenskega kmeta in njegovo manifestacijo na slavnem krškem polju. Na tem polju so se predniki našega kmeta združili proti tlačiteljem. Ko se je pod Matijem Gubcem pojavilo petelinje pero, smo bili složni Hrvatje in Sloven. cl, sedaj pa moramo biti složni Hrvatje, Slo. venci in Srbi. Tepli so nas. Poteklo je že tristo let, vedno so nas mučili s klerikalizmom, birokratizmom in militarizmom. Z edini! i smo se, da skupno branimo svobodo in pravico. Vodja slovenske republikanske stranke Albin Prepeluh je omenjal, da se bliža borba, ki jo je pričel slovenski kmet pred 300 leti, svojemu koncu. Navzočim je govornik naznanil, da prihaja med kmete »slavni in zmagoviti« Stepan Radič, kar so navzoči pozdravili z vzklikanjem. Govornik je kratko navajal zgodovino slovenskega kmeta, upornika, naglašujoč končno, da bodo izginili vsi nepotrebni ostanki in da »fabrike ne bodo delale politike . Nekateri so kmetu govorili: »Moli in delaj!« Reči pa moramo nasprotno: »Delaj in živi!« V skupni slogi s hrvatskim In srbskim narodom hočemo rešiti kmeta in delavca. Radič prihaja... Množice so že postajale nervozne. Naslednji govornik radičevec P er n ar Je Imel glavno nalogo, da shod zavleče in da ljudi toliko časa zainteresira, da pride vodja hrvatskih seljakov Stepan Radić. V resnici. Nekako proti 17. popoldne se Je pojavila najpreje črna točka na cesti iz Krškega. Bil je Radičev avtomobil. Množice so z največjo radovednostjo pričakovale trenotka, da vidijo silovitega Stepana Radića. Kmetske skupine na vozovih so mu šle nasproti in ga pozdravljale. Na govorniški tribuni, kamor je Radič stopil z radostjo in iskrenostjo, so se nato odigrali pri Radiću običajni prizori. Radič je vse voditelje kmetskega ljudstva iskreno pozdravljal in poljubljal. Med največjim zanimanjem je množica sprejela njegov govor. Radič je v temperamentu kot govornik ležeren in miren. Govori zelo razločno in s povdarkom. Njegov govor so naši kmetje docela umevall, kajti govoril jo s prav domačim akcentom in vmešal tudi slovenske izraze. Iz celega njegovega govora je odsevala najmarkantnejše ta poteza, da Je postal Radič neizprosen in odločen bojevnik proti slovenskemu klekalizmu in 8loven8kl klerikalni stranki. Značilno je, da je podčrtaval nujnost napredne skupnost*. Med Radičevim govorom, ki so ga navzoči mirno sprejeli, je začelo lahno rositL Zato so nekateri že odhajali. Govor je bil precej dolgotrajen. »Radič pride daleč, ker veruje v to, kar govori!«, da rabim rečenico Mura-beau-Jevo o Robespieru. Med drugim je navajal: Bratje Slovenci! Morda znate, ali pa morda ne veste, da je vaš pesnik Simon Gregorčič napisal lepo pesnico o siromaku. Siromak je slovenski kmet! Zakaj? Res je, da je bil Kristus pribit na en križ, toda slovenski narod na tri. Prvi križ! Italijanski križ, s katerim bomo imeli še velike težave, toda ni potrebno, da bi bila vojna že jutri ali pozneje. Drugi križ je advokatski, ki se je že izpremenil. Tu na Krškem polju je bil krščen slovenski narod. Bil je krst za staro pravdo. Slovenski kmetje so bili mirni. Poslali so cesarju Maksimilijanu pismo, da oni niso preti gosposki, marveč le proti gospod!. Tretji križ je najhujši. Slovenski kmet je vedno vpraševal fajmoštra, kako naj voli. Kmet danes mora sam misliti, ker tudi sam dela. Od 100 duhovnikov je v Sloveniji morda en sam dober ali pa ne. če Je dober, naj ga Bog poživi! Govoril je dalje o skupni slogi. Leta 1848. so Hrvatje natepli Madžare in dobili so nagodbo. Pomagali pa so jim Srbi. Slovenci se morajo zadovoljiti z drobtinami. Slovenec je najmanjši, Benjamin med brati, če mu Hrvat in Srb nekaj dasta, pa bo imel dosti. Dr. Korošec je dejal, da se noče ustaviti v Zagrebu, pa je tekel tja v Beograd po drobtine. NI niti toliko hotel storiti, da bi si po farovško napolnil žep. Glede sporazuma med Srbi in Hrvati je dejal, da je sporazum dober. Da Slovenci niso dejansko deležni tega sporazuma, je kriv dr. Korošec. Ponovil je nato znano prispodobo o roki odnosno prstih. Prvi je kmet. Kmet ni živina, postopa pa kmet mnogo bolje z živino, nego gospoda s kmetom. Rečem Vam: Brez palca na roki ne gre. Palec je kmet, potem pride obrtnik in trgovec. Mezinec lahko pogrešamo in to je gospoda. Govornik je nato navzoče poživljal na skupnost proti popovski politiki. Rekel je med drugim, da Je Bog Bog, pop pa pop. Bog ostane vedno Bog, toda pop ne. Kmetje naj pri volitvah ne glasujejo za popa, niti ne za škofa, marveč sami za se. Stepan Radič je nato poveličeval lepoto slovenskih kmetskih domov. Vsak kmetski dom je prava svetinja. Obsojati pa mora vohunstvo. Obsoja, da v Sloveniji vsak pop sprašuje ženo, kaj mož čita. Na ta način pop vzgaja ženo za vohunko. Hrvatje so te metode pokopali. Na Hrvatskem so popi dobri in nikdar niso bile cerkve tako polne, kaSor sedaj. Lep je pregovor: »Za Hrvate naše brate, za Slovence naše vence!« Kakor omenjeno, je Stepan Radič temperamentno kritiziral politiko dr. Korošca ter ponovnokrat povdarjal, da je dr. Korošec zasejal po Sloveniji med narod strup proti veri. Vera ni v nevarnosti, v nevarno, •ti je popovski žep. Svoj govor je Radič končal med splošnim odobravanjem z vzkliki: »Živela naša sloga! živel sporazum!« Po burnih aklamacijah se je Radič nato vsedel ter radostno pozval pevsko dru. Stvo »Orač«, da zapoje »Volgo*. Dejal je: »Slušajte Volgo! Nima brez Volge ničesar!« Pevsko društvo »Orač«, obstoječe Iz vitkih kmetskih hrvatskih devojk in dečkov, je moto zapelo več pesmi, med drugimi »Volgo.« Po končanih govorih so sledile konjske dirke, ki jih prirejajo kmetje vsako leto drugače na Bledu. Na Krškem polju se je zbralo lahko rečemo nad 10.000 ljudi, kmetov, kmetic in drugih poklicev. - I. D. Darujmo za sokolski Tabor! VELIKA MORNARIŠKA STAVKA NA ANGLEŠKEM — London, 24. avgusta. (Izv.) Stavki* mornarjev je mnogo resnejša, kakor so to prvotno listi javili. Stavka okoli 50.000 mornariških delavcev in mornarjev. Stav* kujoči so preprečili odhod parnika »Orbit' tes« s 500 potniki v Avstralijo. IZROČITEV FRANCOSKE NOTE — Berlin, 24. avgusta. (Izv.) Franca ska nota bo danes ob 17. popoldne Izročena po francoskem poslaniku zunanjemu ministru v prisotnosti državnega kancelarja. Vsebina note se objavi v sredo. TRAGEDIJA PORTIRJA JU-GOSLOV. POSLANIŠTVA — Dunaj, 24. avg. (Izv.) Portir jugo slovenskega poslaništva Pavel Obriskal ja nocoj -ustrelil svojo soprogo in nato še sa* mega '-obe. Obriskal jc bil ločen, toda rad? stanovanjske bede je bil prisiljen skupno l ženo stanovati, kar je dalo povod za več* nc prepire. ZNAMENITA MOHAMEDOVA MOŠEJA PORUŠENA — London, 24. avgusta. (Izv.) Vuhabitl so bombardirali znamenito Mohamedovo mošejo v Maroku. Moseja je popolnoma porušena. Mošeja je zato znamenita, ker je v njej pokopan Mohamed. SKUPEN NASTOP MALE ANTANTE V ŽENEVI Beograd, 22. avgusta, r. Naša delegacija pri zasedanju Zveze narodov bo odpotova* la v Ženevo 2. septembra. Zasedanje se otvori 7. septembra ter bo imela naša dele« gacija 6. septembra predkonferenco s češko* Slovaško in rumunsko delegacijo radi do* govora o skupnem nastopu Male antante v vseh važnih vprašanjih. Borzna poročila. Ljubljanska borza LESNI TRG Bukove deske suhe. od 2 m debelini: naprej, 25 mm od 12—30 cm širine, fco me* ja: denar 520; jelove reske monte, 20 mm, 25 mm, media 28 cm, fco meja: blago 510; testoni 4—10 monte, fco meja: blago 545; bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco naklad« na postaja, 4 vagone: denar 17.50, blago 17.50, zaključek 17.50. ŽITNI TRG Pšenica bačka, fco nakladna postaja; blago 270; pšenca hrvatska, 76 kg, 203%, par. Ljubljana: blago 282.50; pšenica do* mača, fco Ljubljana: denar 275; otrobi pše* nični, drobni, fco Postojna trs., 1 vagon: denar 195, blago 195, zaključek 195; otrobi poldebeli, fco Postojna trs., 2 vagona: de* nar 193, blago 193, zaključek 193, koruza slavonska, fco Prevalje, 1 vagon: denar 227.50, blago 227.50, zaključek 227.50; oves slavonski, par. Ljubljana: blago 220; lane« no seme la, fco Ljubljana: denar 550. Efekti: 2 in pol odstot. drž. renta za volno škodo, denar 70, Celjska posojilnica d. d., denar 202, blago 203, zaključki 202, Ljubljanska kreditna banka, denar 225, blago 265, Merkantilna banka, denar 100, blago 104, Prva hrvatska štedionica, denar 895, Kreditni zavod, denar 175, blago 185, Strojne tovarne in livarne, 'denar 95, blago 112, Trboveljska premogokepna družba, denar —.—, blago 340, Združene papirnice, denar 111, Stavbena družba, denar 165, blago 180, 4 in pol odstot. kom. zad. dež. bke, denar 20, blago 25, 4 in pol odstot, kr. dežV bke., denar 20, blago 25. Zagrebška borza. Dne 24. avgusta. Sprejeto. Dne 24. avgusta. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.82—10.90, Pariz 2.6,3— 2.67, Praga 165—167, Newyork 55.58-^56.18, London 271.17—273.17, Trst 206.55—208.95, Berlin 13.285—13.385, Dunaj 0.07825-0.07925. Valute; dolar 54.92—55.52. Efekti: 7% inv. pos. iz 1. 1921: 77.50 2% % drž. rente za ratnu štetu 297.50—298.5C Ljubljanska kreditna 225, Hrv. esk. banka 116—120, Kreditna banka Zagreb 115—118, Hipotekama banka 66—67, Jugobanka 101.50 —102.50. Praštediona 917.50—920, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 45—50, Dra* va d. d. Osijek 130; Sečerana Osijek 495— 500, Isis d. d. 58, Nihag 38—*1, Gutman 400 —420, Slaveks 150—160, Slavonija 56—57. Trboveljska 340-350, Vevče 110. Inozemske borze. — Curih, 24. avgusta. Borza: Beograd 9.25—9.30, Pariz 24.30, London 25.07, New< vork 516.50, Milan 19.07, Praga 15.30, Dunaj 0.007255. — Trst, 24. avgusta. P red bor za: Beograd 48.11—48.40, Pariz 128—128.25, Lon-. don 131.70—131-90, Newyork 27.07—27.125, Praga 80.25—80.75, Curih 326-529, Dunai 0.0370—0.037^ 0175 stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 25. avgusta I3gx stev 191. f Te dni se vrši v Brogradu prvi med* narodni kongres srednješolskih profe* sorjev, na katerem bodo položili temelj stalne mednarodne organizacije sred* nješolskih profesorjev vseh modernih držav. Naša prestolica se pripravlja, da sprejme pri ti priliki oredstavnike za* radnih profesorskih organizacij kar na" večaneje. Razprave kongresa bodo trajale več dni. Med razpravami bodo predstavniki naših profesorskih orga* nizacij razkazali gostom vse glavne na* prave in ystanovc kulturnega značaja v Beogradu in Še po drugih krajih naše države. Kongres bo na ta način za nas in našo državo poleg i znanstvene i na* cijonalne važnosti, ker bomo imeli pri* liko, da razkažemo zapadnim intelek* tualcem naše kulturne in vzgojne na* prave, lepoto naše domovine, naš na* Tod. iVečina kongresistov se pripelje v SBeograd preko Slovenije. Na ta način e moralo ljubljansko Profesorsko dru* Stvo prevzeti prve oficijelne sprejeme tujih Postov pri vstopu v našo državo. Prva skupina se je pripeljala danes ob pol 8. zjutraj iz Italije. V celem 30 oseb, profesorji z damami, oficijelni zastopniki vlad in predstavniki velikih profesorskih organizacij Francije, An* gliie, Belgije, Poljske itd. Kongresiste je že v Postojni pozdravila naša tro* članska deputacija, obstoječa iz gg.: prof. Dragoljuba Nikoliča iz Beograda, prof. Marinka iz Kranja in prof. dr. Breznika. Ti delegati so se potrudili, da olajšajo kongresistom carinske in tirale preglede pri vstopu v našo dr* žavo. Prvi oficijelni sprejem se je vršil kot rečeno danes zjutrai na ljubljanski po* staji. Jutranji vlak iz Trsta je pripeljal kongresiste iz Francije, Anglije, Ame* rike, Poljske, Belgije in Češkoslovaške. !Med uglednimi člani te skupine so se nahajali prof. Belteto in Claviere kot zastopnika mednarodnega pripravljal* iie0"a biroja nredstoiečega beogradske* fea kongresa, prof. Ćope kot predsed* nik Federation nationale des professe* urs des lveees de France, gdč. Brechot jleot podpredsednica in g. Favieres kot tajnik iste organizacije, gdč. Collette kot Sanica mednarodnega pripravljal* nega biroja, prof. Bonin kot predsed* nik Federation nationale des ^»rofes* seurs des colleges de France, prof. Pe* ;cruer kot predsednik in prof. Renard jleot tajnik Federation nationale des Srofesseurs d* Athenes de Bcigique, nss Theodors George kot pooblaščen na c^I-gatinja Li dobo -i'^^-'h Šolskih počitnic. Ta* leo bi ob morski obali Jadrana uživala zdrav morski zrak, morske kopeli in zabavo pod skrbnim nadzorstvom. Izvestno bodo dru* štvo pri tem njegovem človekoljubnem stremljenju podpirali tudi merodajni fak* torji, denarni zavodi in zainteresirani kro* gi, ki jim je v resnici pri srcu v današnjih razdrapanih časih tako živo potrebna za* ščifa in zdravje mladine vseh slojev! — Na naslov društva rezervnih oficirjev. Rezervni oficirji, ki so delali kot državni uradniki orožne vaje, se vračajo malo zadovoljni, ker Je bila orožna vaja za nje znatna gmotna izguba 2000—3000 Din. Vsi pričakujejo, da omenjeno društvo .pravočasno vse potrebno ukrene v prid prtzadetim. Sicer je pa zadeva tako načelnega pomena, da Je 'dolžnost naše skupščinske delegacije, da se za to zanima. — Železniške zveze za kopališče Sfoti* na Radenci. Končno se je posrečilo vpo* staviti direktno zvezo med Mariborom ozi* roma Pragerskim in Slatino Radenci, tako da kopališkim gostom ne bo treba presto* pati v Ormožu in Ljutomeru, kjer ni bilo nosačev na razpolago in so se morali bo* lani kopališki gostje sami mučiti s prtlja* go. Direktni vozovi odhajajo sedaj iz Ma* ribora 15.27, iz Pragerskega ob 16.09 in do* spejo v Slatino * Radenci ob 19.34. Iz Sla« tinesRadenci odhaja direktni voz ob 6.17, prispe na Pragersko ob 9.15 in v Maribor ob 10.20. Važno je tudi, da sezija zdravili* šča Slatina*Radenci letos ne konča s 15., ampak šele z 30. septembrom, tako da je vsem onim na srcu in ledicah bolnim, ki do 15. septembra še niso mogli dovršiti svo* j 2 lečenje, omogočeno, da se še nadalje zdravijo. Tudi se od 20. avgusta t. L na* prej znižajo vse sobne cene za 40 odstotkov. — Avstrijski monarhisti delujejo nati-hem v zvezi z madžarskimi legitimisti v dosego svojih ciljev. Te dni je dunajska policija izvršila preiskavo pri sekcijskem šefu dr. Schageriu in našla pri njem polno korespondence z madžarskimi legitirrristd v Budimpešti. Proti Schagerju je uvedeno postopanje radi veleizdaje. V monarhištično gibanje so zapletene mnoge osebnosti z visokih mest v stari Avstriji, med njimi tudd bivši ministrski predsednik Husasrek. — Zdravljenje vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah se zaključi s 15. septembrom t. 1- in se prošnje, ki bodo odslej predložene velikemu županu ljubljanske oblasti za zdravljenje, oziroma za sprejem v invalidski dom v Dolenjske Toplice, ne morejo več upoštevati. — Iz Rusije se ie vrnil na Goriško 32-Ierni Karol Drufovka. Pri Grodeku je bil vjet in potem se ni nič več vedelo o njem. Družina je povpraševala potom Rdečega križa, pa ni bilo nobenega odgovora. Doma so mislili seveda, da je umrl. Zato pa je bilo toliko večje veselje, ko se je te dni nepričakovano vrnil. Drufovka pripoveduje strašne reči iz svojega tavanja in beganja po ogromni Rusiji. Prestal je mnogo trpljenja širom ruskih pokrajin, slednjič pa se mu je posrečilo priti v Turčijo, kjer je delal v Tre-bisondi v neki tovarni za milo. Tam si je toliko prihranil da se je mogel odpeljati na Grško, od koder se je vrnil domov. V Rusiji žive še vedno avstrijski vjetniki, ki so raztreseni po raznih krajih, pa si večinoma ne morejo pomagati nikamor, zlasti ne iz oddaljenih pokrajin. Prizadete države naj se vendar že pobrigajo za te nesrečnike, da se bodo mogli vrniti domov. — Uničeni gozdovi. Iz Monakovega poročajo, da je nevihta dne 11. in 12. t m. v bavarskem ogzdu po uradnih podatkih potrla in uničila okoli 200.000 m8 lesa. Orkan je bil najhujši pri Klingenbrunnu, kjer je uničenega drevja za 150.000 m* Pri Holzkirchenu je vihar izruval ogromna sto let stara drevesa 24. avgusta 1925. — Konec »pasjil dni« in vremenski pre* obrat. V soboto je bil konec letošnjih »pas* jih dni«, ki so delali tokrat pri nas vso čast svo;—imenu! Saj, kar se vremena tiče, smo imeli prave kritične dni, Id jih je po* steno čutil kmet in leščan! Z dnem 25. av* gusta do sede septembra se ima obrniti vreme v stanovitne gorke dneve, semintja še s kako malopomembno ploho ali nevihto. Ce bo res . . . — »Odmev dveh tragedij«. K sobotne« mu tozadevnemu poročilu smo prejeli po* jasnilo, da pokojni Podobnik ni pretepal Dragice K. in je res samo to, da je imel ž njo več ostrih nastopov, istotako pa je tudi res, da je Dragica K. že takoj v za* četku vedela, da je italijanski državljan in je zato ta vest brezpredmet a. — Požar v Dravljah. Snoči okoli pol 24. je izbruhnil na podstrešju hiše štev. 40, last posestnika Jakoba Tomšiča, požar, ki se je naglo razširil. Goreti Je začelo na podstrešju in ker Je bila streha krita s slamo, je bila mahoma hiša v plamenih. Ogenj Je prva opazila posestnica, soseda Marija Roj ina, ki je obvestila ognjegasce. Na lice mesta je prispela takoj domača požarna bramba pod vodstvom načelnika Breceljni-ka, ki je ogenj omejila in preprečila, da se ni razširil na bližnja poslopja, kar bi dovedlo do katastrofe. Škoda znaša okoli 20.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno, *:di se pa, da so iz dimnika padale iskre na streho. V hiši so stanovale tri stranke, ki so se vse rešUe, kljub temu, da so bile že v globokem snu. Zanimivo je, da je hotel Tomšič danes ravno pričeti z rušenjem hiše, ki je neporabna za stanovanja. — Borba z volkom. V okolici Nevesinja v Hercegovini so se pred kratkim pojavih* volkovi Na paši je velik volk odnesel ovco. Pastier Trifko ie volka opazil ter ga napadel s kanrni, hoteč mu preprečiti, da bi odnesel plen. Nenadoma je volk spustil ovco ter se obrnil proti svojemu preganjalcu. Med pastirjem in volkom je nastala ljuta borba, tekom katere je volk neoborožemu pastirju odgriznil roko. Pastirja so prepeljali v bolnico. Volk pa je z roko pobegnil. — Tragedija izgubljenke. V paviljonu »E«, bolnice v Sarajevu, kjer se zdravijo veneri-čno bolne sužnje X*. stoletja, se je v petek zvečer zastrupila 241etna Josipina Trenk, ki je dala svojo mladost in zdravje na žrtvfjTiik boginje ljubezni. Zdravniki so ji takoj izčistili želodec, vendar je bila vsaka pomoč prepozna. Umrla je eno uro pozneje v silnih mukah. Vzrok samomora ni znan, verjetno pa je, da je samomor storila £z obupa, ker se njena bolezen ni obnila na boljše. — Romantičen samomor v Crikvenici. V morskem kopališču v Crikvenici se je v sredo zjutraj ustrelila 35?Ietna Kristina Hii* verth, soproga sodnega svetnika v Zagrebu. Pred sa^'-morom je okitila Hiiverthova po* steljo in sploh vsak kotiček sobe s cvetjem, na okno pa je izvesila črno zastavo... Na* šli so jo težko ranjeno in so jo prepeljali v reško bolnico. — Konec procesa Efremov. Kakor znano, je bil pred sratkirn ruski medicenec Ef-remv v Zagrebu radi zločina prevare ob soje na leto dni zapora. Jefremov se je namreč izdajal za zdravnika in je tudi izvrševal zdravnško prakso. Ker je zagovornik vložil ničnostno pritožbo, se je vršila pred ka-saoijskim sodiščem vzklicna razprava in je bil Jefremov obsojen na dva meseca ječe. — Kolo je bilo ukradeno v soboto zve* čer okrog 9. izpred hiše št. 43 v Sneberjih. Kolo je znamke Kosmos*Steyer. Opozarja* mo kupce na to, da je kolo v okolici dobro poznano. Kdor izsledi tatu, naj javi na žandarmerijo v Vevčah, p. D. M. v Polju, proti nagradi 1549/n VI MEĆETE VAS DE NAP če kupite nogavic« brez žiga .ključ', ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro, zeleno ali zlato) „ključ" traja tako dolgo kakor štirje} pari drugih. Kupite eden paif in orenriča:če sel Iz Ljubljane — Stavbno gibanje pod Rožnikom. V Ljubljani in predmestjih se nikjer toliko ne gradi, kakor pod Rožnikom. V par letih bo Rožna dolina spojena s Streliščem, oziroma Pcdrožnikom. Ob Cesti na Rožnik pred vilo Zlatico so ravnokar začeli graditi enonad-stropno vilo za zobozdravnika dr. Schwei-gerja. Pod Kolmanovo vilo že ometavajo hišo in skladišča trgovca Šibenika (Tea — import), ki si zgradi spredaj ob cesti še slično vilo. Ob cesti iz Rožne doline proti Strelišču si gradi hišo vpokojeni mestni stražnik Zornada, pod ribnikom koncem strelišča pa stavijo hišo za gospo Prek. —Stavbna dovoljenja in adaptacije. V teku tega meseca so vložili prošnje: Vehar Ignac, Gradaška ulica 12, za adaptacije v hiši in zgradbo dveh šup; Henrik Smrekar za zgradbo hiše; Pleterski Pavla za zgradbo nove hiše v Korvtkovi ulici; Oven Fran, za zgradbo gospodarskega poslopja; Marin šek Ivan za nadzidek pri stanovanju in prizidek k hlevu; dr. Kane Pavel za zgradbo shrambe in drvarnice; Jeras Franc in Emilija, za določitev stavbne črte in nive-la; direkcija državnih železnic za uporabno dovoljenje za adaptirano barako v Praža-kovi ulici; Brown Boveri za adaptacijo v hiši v Komenskega ulici. — Kako so klerokomunist ceste tlakovali. Poročajo nam: Slomškovo ulico je dal klerokuministični režim tlakovati samo do križišča Restjeve ceste, mesto do Kolodvorske ulice; ravootako je Sv. Petra cesta tlakovana samo do križišča Škofje ulice, mesto do Zaloške ceste. Posledica tega je, da sta netlakovana dela teh dveh cest zdaj vedno blatna in je treba na njih vedno blato strgati ter jih z gramozom nasipati, kar pro-vzroča občini nepotrebne stroške, ker mora gramoz kupovati. Na Sv. Petra cesti sta hodnika od Marijinega trga do križišča Res-Ijeve ceste razjedena in razdrapana ter po-zima za pasante vsled opolskostd opasna. Vse te navedene in zanemarjene dele treba dati takoj ko mogoče urediti, odnosno tlakovanje popomitL — Krajevna organizacija SDS na Viču Izjavlja, da nI v nobeni zvezi z dopisom o DeL domu, objavljenim v »Slov. Narodu« v nedeljski številki. — Užltkar Anton Jurčič se najlepše zahvaljuje gospodom Ljubljančanom, ki so se ga spomnlltt ob obisku na Muljavi z denarno podporo. — Se eden, ki se je hotel vreči pod vlak. Železniški čuvaj Josip Turšič, stanujoč na Gline ah, je dne 23. t. m. okoli 2. ure zjutraj pri železniškem prelazu na GBncah — to je na usodnem mestu, kjer je izvršil samomor nesrečni Podobnik — naletel na mizarskega pomočnika Frana Homorca, ki se je hotel vreči pod prihajajoč viak. Turšič ga je le s težavo odstranil s proge, pri čemur mu je pomagal njegov sin Anton. Homorca, ki je bil nekoliko vinjen, sta nato odpeljala domov. Zakaj je hotel pod vlak, ni znano. — Streha se ie zrušila v soboto opoldne s poslopja prejšnje predilnice na vogalu Pražakove in Miklošičeve ceste. Na dvorišče se je med silnim truščem in hrušČem sesulo okoli 50 kvadratnih metrov strehe. K sreči ni nezgoda zahtevala nobene človeške žrtve. V hrši stanujejo tri stranke. Nesreča je nastala, ker se je zlomfl trhel hram, ki je podpiral streho. Hiša je last Jadranske banke. — Kako mznovrstnt so izdelki, ki jih izdeluje tovarna testenin »Pekatete«, se boS lahko prepričal na velesejmu, paviljon «G». — Radovednežem: Do sedaj se nam ni posrečilo izvedeti, v čem bo obstojala ona zanimivost, ki jo bo razstavila tovarna čo* kolade »Mirim*. Drži jo tajno. — Najnovejše bluze, otroške in dam« ske obleke priporoča Krištof i č-B u čar. Naznanjam, da se pričo* s 1. septembrom 1.1. zonet redni pouk v krojnem risanju In pri k rojeva nju damskih oblak« Priglase sprejemam od 8 — 12 ure in od 14 — 18 ure. Oblast, konces. učilišče Roza Medved Ljubljana, Mestni trg 24. Iz Celja. Samostani v Celju. Zadnji čas so krožile po Celju razne vesti o ustanovitvi kar treh novih samostanov v Celju. O teh samostanih je poročalo tudi časopisje. Vesti so samo v toliko resnične, da je stvar v teku samo glede Marijine cerkve, katero bi prevzeli v oskrbo jezuiti iz Zagreba. —c Sobice, dež... Zadnje dni imamo pri nas precej nestalno vreme. Vrstita se deževno in solnčno vreme. V nedeljo okrog poldne smo imeli zopet nevihto z dežjem in grmenjem. Škode ni napravila. Vsled pogostega deževja je tudi vreme postalo hladnejše in je najbrže konec tudi letošnje kopalne sezone v SavnrjL —c Električna luč Že sveti v predmestju Gaberje. V prihodnjih dneh bo zasvetila tudi v Zavodni in Bregu. Dolgo smo čakali in končno vendar dočakali prepotrebno razsvetljavo naših predmestnih krajev. —c Pričetek šolskega leta na državni deški meščanski šoli v Celju. V ponedeljek dne 24. avgusta se vršijo razredni ponavljata* izpiti od 8. ure naprej. Od 25. do 29. avgusta se polagojo končni izpiti (mala matura). Dne 1. septembra je šolsko vpisovanje. V soboto dne 5. septembra je v Marijini cerkvi ob pol 9. otvoritvena služba bož-«ja. V ponedeljek 7. setpembra ob 8. uri se prične reden pouk. —c Z obiranjem zgodnjega hmelja so povečini že pričeli zadnje dni po S a vinski dolini. Obeta se letos nekaj večji pridelek hmelja kakor lani. Najugodnejši nakup OBLEKE Vam nudi Josip Rojina, Ljubljana. Velik požar na Bledu Požar vpeoclil dvema posestnike^. ■ Bodarska poslopja s tiso- — Velika materijalna škoda« — Bled, 24. avgusta. (Izv.) Senoči okoli 22.15 je začelo goreti gospodarsko poslopje tukajšnjega trgovca in posestnika Frana Zupana hiš. št. 65. Kako je ogenj nastal, še nei znano. Ogenj se je silovito naglo širil ter je požaT uničil gospodarsko poslopje trgovca Zupana in gospodarsko poslopje posestnika Frana Vidica obenem s hišo. V gospodarskem poslopju trgovca Zupana je bilo tudi skladišče za razno trgovsko blago. Na Kce požara so takoj prihitele blejska in okoličanske požarne hrambe, ki so z vso požrtvovalnostjo in vztrajnostjo požar kmalu po polnoči tako omejile, da je bila odstranjena vsaka nevarnost za nadaljnje razširjenje požara, ki bi drugače napravi ogromno škodo. Gasilne akcije so se udeleževale te požarne brambe: blejska, Rečica, Gorje, Zasip, Brezauca, Žirovnica, Ribno in Bohinjska Bela. Koliko znaša resnična škoda, še ni ugotovljeno. Ce se upošteva vrednost gospodarskih poslopij z vsemi zalogami, ki so bile uničene, znaša gotovo nad pol milijona. Posestniku Vidicu je požar uničil tudi hišo. Vi-dic je bil zavarovane za malenkostno vsoto. Sport Plavalna tekma na Bledu Včeraj je bila na Bledu medklubska tekma, ki je bila predvsem sportno-pro-pagandnega značaja. Tekmovanja so se udeležili klubi Primorje, LSK in Ilirija, vendar ne s svojimi najboljšimi močmi. Zato tudi doseženi rezultati niso bili bog-vekaj povoljni. V splošnem je prireditev lepo uspela in gre aranžer jem vsa čast in priznanje. Tekma je bila v Grajski kopeli. Rezultati so bili: h senlorji, 50 m sprint: Bleiweis Marko (LSK), 2. Hartman Miko (AŠK Primorje), 3. Erbežnik (AŠK P.). II. dame, 50 m, prosto: 1. Prekuh' Frančiška (AŠK P.), 2. Medved Mirni (AŠK Prim.), 3. Prekuh Angelica (AŠK P.). III. juniorii. 50 m, sprint: 1. Šramelj (AŠK P.), 2. Bleiweis Marko, 3. Bleiweis Miran (oba LSK). IV. gospodje, 100 m, prosto: 1. Kra-maršič Vinko (LSK), 2. Erbežnik (AŠK P.), 3. Leskovec (Ilirija). V. dame, 200 m, prosto: Prekuh Frančiška, 2. Prekuh Angelica, 3. Premelč Marta (vse AŠK P.). VI. gospodje, 100 m hrbtno: 1. Medved Ivo, Premelč Marta (damska konkurenca), 3. Sever Igor (vsi AŠK P.). VII. gospodje, 500 m: 1. Švigelj Fedor (LSK), 2. Bleiweis Marko (LSK), Trnkocy (LSK). Vffl. Skoki juniorjev: 1. Virant (II.), 2. Šramelj (AŠK P.), 3. Bleiweis (LSK). IX. Skoki senlorjev: 1. Kordelič (Ilir.), 2. Juntez (AŠK P.). X. VVater polo tekma: LSK : Iliri j a-Priinorje, komb. 6:3. H koncu moramo omeniti, da je bila tekma mestoma zelo zanimiva in to radi precejšnje konkurence. Videti ie, da imamo dobre plavače. žal brez sistematičnega treninga. Seveda je temu tudi krivo neugodno letošnje vreme. Skoki juniorjev so bili zelo primitivni, izvajani brez preciznosti in elegance, nasprotno pa je prvak Kordelič pokazal, da je res klasa za se. Njegovi klasično dovršeni skoki so zadivili tako tekmovalce kot Številne navzoče goste. Juntez je imel zelo nesrečen dan, baje mu je nagajala deska, ki je res preveč prožna. V bodoče naj se posveti intenzivnemu treningu. jubilejna dirka kolesarske sekcija AŠK Primorje Povodom petletnice svojega obstoja jo agilna kolesarska 6ekcija A. S. K. Primorje priredila velike kolesarske medklubske dir-ke na 145 km dolgi progi Ljubljana—Krka —Stična—Lj ubij ana—Kranj—Mengeš—L j ubijana. Start je bil na Kongresnem trgu oh 6.22, cilj na Dunajski cesti pri km 1.200. Pri. Javljenih je bilo 15 dirkačev, startalo jih Je 8, kar gre na rovaš neugodnega vremena. Kot zmagovalec je izšel Šolar Josip (K. M. K. Ilirija) v času 4 : 50.51. Prišel je na cilj ob 11.12.51; 2. Kosmatin (A. š. K. P.) v 4 : 50 52, 3. Glavič v 4 : 59.26 (A. S. K. P.), sledili so Hvala (A. š. K. P,( Dolenc (A. š. K. P.), Pele (Ilirija). Med šolarjem in Kosmatlnom se je vršila ogOTčena borba za prvenstvo in večkrat sta se na vodstvu menjala. Končno je zmagal šolar. čas. ki so ga dirkači dosegli, je prav lep, če računamo na 6labe ceste, ra*. močene po dežju. Vozili so približno 29 km na uro. Ostale dirke 1. GustinčiC-37, 2. Turk Dirka juniorjev, 10 km: Just (Perun, Maribor) v 19 (Sava), 3. Goltes (Ilir.) Dirka novincev, 6 km: 1. Frelih Ivo (A. š. K. P.) v 11.54, 2, (Sava), 3. KocMt (A. š. K. P.). Damska dirka 3 km: 1. Batjel Faul (Sa va) v 3 : 45, 2. Raspotnik (Sava), 3. Slamio" Draga (Sava). Klasifikacija za klube: Klub po svojit članih z najboljšo klasifikacijo pri vseh toč-kan: 1. A. š. K. Primorje 35 točk; 2. Ilirija. 24 točk; 3. Sava 13 točk; 4. Perun, 6 točk Klub, ki je postavil na startu največ dirkačev in dospelih v maksimalnem času na cilj: 1. Primorje 8. 2. Sava 6, 3. Ilirija 4, 4. Perun 1. Darila so prejeli: 1. Darilo Brumata za najmlajšega dirkača pri prvi točki: Pele Pavel. 2. Darilo g. Žužka za najboljše kvali. ficiranega dirkača s kolesom >Peuge ot«: Kosmatin Ivan. 3. Darilo za najbolj odda-IJeni zunanji klub: Perun, Maribor; 4. Darilo zunanjemu klubu z najboljšo klasifikaci jo: Perun, Maribor s 6 točkami. Zvečer je bil z Zvezdi komerz, na ka terem je vse navzoče pozdravil predsednik A. š. K. Primorje dr. Eirsa in se vsem zahvalil za udeležbo, predvsem g. Fablaniju odborniku motociklističnega podsaveza, lije bil tako ljubeznjiv, da je dal na razpo!a. go avtomobil in z novinarji sledil dirkačem, dalje je pozdravil zasluge za razvoj kolesarskega sporta, g. Rebolja, predsednica Kol. podsaveza, g. Ogrina, predsednika kol. III-rije, zastopnika Peruna, g. Brumata, načel, nlika koles, sekcije A. š. K. Primorje in mi: obenem izrekel zahvalo za njegovo požrtvo. valno nesebično delovanje v prospeh kole sarstva ter navzoče amer'ške rojake. KonC no je bila na predlog dr. Birse g. Gorjinr. Imenovan za častnega načelnika kol. sekci-je A. Š. K. Primorje. Po pozdravnih govox:h in napitnicah se je vršila animirana zabava s plesom, trajajoča pozno v noč. Tekme za kraljev pokal — Beograd, 23. avg. Včeraj se je pre\ 5000 gledalci odigrala tekma za kraljev po. kal med reprezentancama Beograda in Zagreba, Zmagal je nepričakovano Zagreb a 2 : 1. Beograd je bil v premoči prvi polčas, Zagreb boljši v drugem. V SubMiei Je team Splita rjorazil Subo. tico z 2 :. 0. V finale pridejo torej Zagreb in Split. — Iliriia v Mariboru. Ilirija, komb. — Merkur 3:2. Slaba igra komb. moštva Ilirije. Merkur je nudil zelo žilav odpor. Sodil je g. Planinšck precej rigorozno In diktiral proti gostom dve enajstmetrovki, ki sta ostali neizrabljeni Hazena: Atena (Ljubljana) — Merkur 16:0. Lepa igra Atene, prava ekshibicija. — Avtomobilska dirka pri Zagrebu se vrši dne 30. avgusta 1925. Prijave za to n. Ti tečaji veljajo od 1. 3« 30. septembra. —g Naša trgovina s Poljsko. Jugoslavija je izvozila lani iz Poljske 8464 ton raznega blaga v vrednosti 38,261.373 Din, na Poljsko smo pa izvozili 2591 ton v vrednosti 20,764.374 Din. —g Kongres trgovskih zbornic preložen. Zastopniki beogradske industrijske zbornice* Udruženja izvozničarjev m centrale industrijskih korporacij so sklenili, da se 10. redni letni kongres, ki je bil prvotno določen za 5. in 6. septembra, preloži na 19. in 20. september. To je bilo potrebno za to, ker se udeleže začetkom septembra mnogi neši gospodarski činitelji otvoritve velesej-mov v Pragi in Lvovu. —g Poljski premog za Grčijo. Med poljsko in grško vlado se vršijo pogajanja za uvoz poljskega premoga na Grško. Pogajanja bodo kmalu zaključena n grška država bo dobivala večji del premoga iz Poljske. —g Finansliskl problemi kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca. Pod gornjim naslovom, redakcija velikog ekonomskog časopisa »Bankarstvo« izdaje jednu opsežnu i aktuelnu ediciju koja obuhvata pedeset originalnih rasprava o savremenim pitanjima naše finansijske politike. Medju autorima nalaze se: Ministar Fi-nansija Dr. M. Stojadinović (Beograd), italijanski Ministar Finansija, conte Voloi (Rim), bivši bugarski ministar Košta To-dorov (Beograd), brvSI Ministar Trgovine i Industrije n. r. Dr. Djuro Surmin (Zagreb), podpredsjednik Bankovnog Ureda Čehoslo-vačkog Ministarstva rinansija, dr. Viiim Pospišil (Prag), glavni urednik londonskog >Tb~ Economist« Leonard J. Reid (London), lada T. Marković (Beograd), Dr. Jit-banić (Zagreb), Nikola Berković (5a->), Alojzij TykaČ (Ljubljana), OsVnr Tmeyer (Zagreb), Dr. Stanko ŠverH"-Zagreb), Dr. Mirko M. Košić (N > i Dr. O. Frangeš (Zagreb), Nikola Sta-a- :ć (Beograd), Dr Miroslav Stojadinović (Beograd), Milan Prpić (Zagreb), Dragutin Hribar (Ljubljana), Dr. Nikola Stojadinović (Sarajevo). Jagues Reiss (Zagreb), Dr. Blagoje Bojadijević (Skoplje), Ernest Griinwald (Zagreb), Dr. Gustav Gregorin (Ljubljana), Sveto-zar Milinov (Zagreb), Milan Krešić (Zagreb), Dr. Radoslav Pipuš (Maribor), M. Dj. Janković (Niš), Dr. Pero Mitrović (Sušak), Konstantin Dožudić (Belišće), ing. Konstantin Čutuković (Osijek), Josip Selak (Zagreb), Dr. Franjo Pavlic (Beograd), Dušan Uzelac (Beograd), prof. Bran. Todorović (Beograd), Aladar Merkler (Sarajevo). Dr. Milan Ulmanskv (Zagreb), Dr. Pavao FrShlich (Karlovac), Feliks Fischer (Velika Kikinda), ing. Rado Lah (Ljubljana), Jovan P. Mihajlović (Beograd), prof. Stevo Ostermann (Zagreb), Milan Juzbašić (Daruvar), Dr. Vidan O. Blagojević (Beograd) i mnog! drugi poznati javni radnici. Pored originalnih rasprava, ova publikacija sadržaje interesantne grafičke crteže i statistiku. Obradjena su sva pitanja, koja su u vezi sa finansiiskom politikom Vlade. Cijena 100.— dinara u knjižarskoj predaji. Dcbrva se u svima već*m knjižarama i kod izdavača: Administracija »Bankarstva« u Zagrebu 6, Marovska 30. —Z Dobave. Direkcija državnih žele z nic v Ljubljani sprejema do 31. avgusta t. 1 ponudbe glede dobave kopalnih morskih gob, do 2. septembra t. 1. pa glede dobave veziinega železa. (Pogoji itd. pri ekonomskem odelenju te direkcije na vpogled.) Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. septembra t. L pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave zavornih kotev. — Dn-e 18. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave rrrevamih cevi in Manesmanovih cevi ter 'r!cđe dobave bakrenega materiala. Predtretnj oglas z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrij v Ljubljani Interesentom na vpogled —i Tafcl v Opatiji. Po zadnjem izkazu je bi'o is tujcev v Opatiji 32.000, to je toliko, krr&OT jih je bilo lani celo leto. Letos jih bo nad 40.000. —i Železniški čuvaj ponesrečil. Pri Prva čin! so zadela odprta vrata nekega vagona tretjega razreda vlaka iz Podbrda železniškega čuvaja S. Črneta Nesrečni čuvaj je obležal težko poškodovan na glavi in i krralu nato umrl, —j V Kalu nad Kanalom je odstopil dosedanji župan Ivan Bizjak in je bil pred dnevi izvoljen za župana Štefan Okroglič. —j Mlekarstvo. Z otaleških hribov poročajo, da sta bili tekom dveh let otvorjeni mlekarni v Plužnjah in Lazcu, v kratkem se otvori mlekarna v Gornjem Otaležu, obeta se tudi druga mlekarna v Jaznah. Dobro mlekarstvo je velike koristi za tamošnje kmetovalce. —j V Opatjetn sera so razpisane občinske volitve, ki se bodo vršile začetkom septembra. Tako na Goriškem kmalu ne bo več občine, ki bi imela komisarja. Kobarid še ječi pod komisarskim jarmom fn enako Idrija. Kadar še ta dva kraja do', i svoj občinski zastnp. potem se bo svet "t v dežel s komisarjem >amo Še »sveta« Gorica. —j V Bujah v Istri so dali ulicam nova imena: Garibaldi, Sauro, Battisti. Ober-dank, Mazzini, Carducci. Cavour. Stolni trg se imenuje Piazza S. Marco, drugi trg Pl-azza Italia itd Slično, kakm* v Bujah je tudi drugodi, da odpravljajo stara imena ulic h* trgov. Ljudstvo ne sme pozabiti, da je seda*' v Italiji. —j Hišne preiskave v Gorici. V soboto so prišli v Grubichevo lekarno policijski agentje in so izvršili pri farmacevtu Mihi Koširju, ki službuje tam že dolgo vrsto let, telesno preiskavo. Potem so preiskali še njegovo stanovanje. Našli niso ničesar. Govorili so, da je ovadenih več Slovencev in da je notranje ministrstvo odredilo preiskave, ki bodo še sledile. —j Na Sveto goro pri Gorici je priroma^ ''letni Adolf Škarabot iz Gorice in lepo pro. :1 gvardijana, da bi vstopil v samostan med novince. Pater gvardijan ga je sprejel. Mladi Dolfe pa je bil v samostanu samo toliko časa, da je izvedel, kje imajo blagajno In denar. *Potem je »novic« Skarabot izginil z 2400 Hrami. Ko je nakupoval potem v mestu razne reči, so ga prijel! orožniki in odgnali v sodnijski »samostan«. —j Na Snežniku proslave Italijani 12. septembra t. 1. Šestletnico D* Annunzijevega pehoda iz Ronkov na Reko z otvoritvijo koče, ki bo nosiia ime po D' Annunziju. Svečanosti bosta prisostvovala baje celo italijanski prestolonaslednik in Mussolinl Vsaj take vesti se raznašajo po Reki. kamenoloma, ki je industrij al no organiziran. — Ponudbe prosimo poslati na: BAZ ALT, kameno lomno i gradjevinsko d. d, No vi sad. 297 Zalivala. Ob nenadni izgubi našega nepozabno dobrega očeta, soproga, gospoda flaZa Suete! nam je došlo vsestransko sočutje tako, da se nam ni mogoče vsem zahvaliti. Zahvaljujemo se posebno g. gerentu Turku, g. Likozarju, g. nadsvetniku Jančigaju, g. nadoficialu Mohorlču za častno spremstvo. Zahvaljujemo se deputaciji prost, in poklic, gasilnega društva, odboru mestnih nižjih uslužbencev, grajskim prebivalcem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. V LJUBLJANI, 24. avgusta 1925. 2980 Žalujoči ostali. aBmSSBf!3S3Sr3!5B&SSBBf5E' POZOR! DoSH so elegantni najnovejši! modni listi za jesen in zimo ter krasni vzorci angleškega blaga. — Za izdelavo vsakovrstnih oblek po najnovejši modi, za popravila o£»lek, likanje itd-, kar se vrši točno In solidno« se priporoča Ante Prežel?, krojač Gosposvetska 16, dvorišče desno. ii. nmc i Er. wm pleskar!a In ličarja Ljubljana, Kare! Kotnlkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. —* Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 l Kreppapir za dekoracijo velesejnt-skih prostorov« največja zaloga izbrano lepih oarv, priporoča Iv. Bonač, Ljubljana Šelenburgova ulica 5. Papirnati krožniki in papirni serv:jeti. 2936 Mali oqlasf, fef sluSMo v poaroifiovzatiie in socialna nflcana ob*»n*tva, vsaka beseda 50 par. najmanj! znesek Din 5. Li OGLUŠI Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgov- tkega značaja, vsaka beseda Din t"—. Najmanjši znesek Din 10 Služil i L0K0M0BILI 26 L fTolf-Lanz do 600 HP tvorniško novi al! generalno popravi jeni s tvorrisklm lamstvom tudi na obroke motorji na sesani plin DieseJovl motorji brez kompresorja motorji na sirovo olis Generalno zastopstvo Hotorenfabrlk, Darmstadt Mlinski stroii Transmisije Poglejte naše skladišče! — Plačilne olajšave — Komp etna montaža BRACA FISCHER D. D. ZAGREB, Pantovčak I b Mesto vratarja čuvaja ali sluge — išče n.laiši moški. — Ponud* bc pod »Vratar * 2902« na upravo »SI. N-r.«. S Absolvent trgovskega tečaja išče sli žbe v kaki vcčii lesni trgovini ali v pisarni. Po* n* dbe na upravo lista pod »Absolvent«. 2988 1 Sestra k otrokom v stroki spretna in za* nesljiva, išče mesta v Ljubljani ali zunaj. Na* slov: Zagreb, Samostan* ska 3, Šepetauc. 2934 Mlada gospa išče sluiT - za časa vele* se;ma v kaT:šnem pavi* ljonu. Ponudbe na upra* vo lista pod »Velesejem 2S56«. Išče službe železniški upokojenec v pisarni ali ket sluga. Po* m:dbe na upravo lista Dod »Sluga — 286S«. Krznar vsestransko izvežban, — išče službo. — Ponudbe ped »Krznar — 2910« na u Dravo »Slov. Nar.«. Juta iz manufahturnega in volnenega blaga, v vsaki množini kupuje skladišče >>Konopjuta d. d.«, Ljub* I j? na, Gosposvetska ce* sta št. 2. 2978 I Frottem { dobro ohranjen, ceno na prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 2933 Klavir črn, jako dobro ohra* njen, ceno na prodaj. — Karlcvska c. 26. 2S61 Josip Hlaidic se priporoči setsilffom eelesejma o Miabljani. = Izbama kuhinja fn proonrstna o I na. — Zniiane cene. — Odprto usak dan do polnoCI. i Bolju djevojku 3 marljivu i poštenu, even* tualno sirotu bez rodite* lja tražim k djetetu i za kućanstvo. Pobliže: Mr. Ivo Franić, ljekarnik — Čabar (via Rakek), Hr* vatska. 2851 Začetnica pridna in zanesljiva, išče službo v kaki pisarni — v mestu ali na deželi. —-Ponudbe pod »Z^n^Jji* va 2903« na upravo — »Slov. Nar.« I Gospodična zmožna strojepisja, slov, srbo^hr''-•"•"■■rega in nem* škega je-ika, išče službo v pisarni. — Ponudbe na upravo lista pod »Pošte* na — 2884«. I &23IOVPII2 * 1 Dva dijaka se sprejmeta na stanova* nje in hrano. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra hiana — 2883«. Hiša z lokalom pripravna za vsa!;o obrt, vrt gozd in njiva — se ugodno proda. — Po* nudbe pod »Ugodna ce* na 2911« na upravo »SI. Naroda«. Pozor! Naprodaj je v Sp. Šiški lepa stanovanjska hiša z 2000 ro* vrta in zraven več stavbnih parcel po jrko ugodni ceni. Več pove Anton Stim, Kav* škova cesta št. 264 v Sp. Šiški. 2929 Stanovanje išče zakonski par brez otrok v mestu ali na de* želi. Ponudbe pod »Ura* dnik 2912« na upravo »Slov. Naroda«. Surejmeta se dve dijakinji na hrano in stanovanje. Na razpola* go je klavir. Dopise na upravo Usta pod »Sredi* na mesta — 2882«. J^Pouve^ Našel se je otroški suknjič Dobi se na Frankor rski cesti 27./L 2999 50.000 Din posojila išlrm proti do* brina cbrestim. Vfc-.jEba na vilo. — Ponvdhe m>d VlVkojšnje posojilo — 29C7« na upravo »Slov. Naroda«. Iščen 50.000 Din v svrho pove* ča. ia dobro idočega pod* jetja. Ponvdbe na upra* vo lista pod »Nujno — 2871«. Nepremičnin* 1 Dvokatna kuća na Sušaku na prometnom mjestu sa dobro uvede* nom gostionom i sobama za strance, veliki doho* dak, nroda je se uz povoljne uvjete. Upitati se pismeno kod Publici* tas d. d.. Zagreb. Gim* dvrićeva 11, jd »700.000 2S55«. Kupi im enodružinsko hišico, naj* raje v Rožni dolini ali v Vodmatu. Dopise z na* vedbo cene na upravo li* sta pod »Hišica — 2879«. Trgovski učenec se želi učiti v mešani tr* govini na deželi, kjer bi imel stanovanje in hrano v hiši. Ponudbe na upra« vo lista pod »Učenec — 2859«. Učiteljica klavirja sprejme v zasebni pouk tri učence. Dopise na upravo lista pod »Uspeh 2867«. Učenec poštenih starišev, zdrav in krepak, s primerno šolsko izobrazbo, sc sprejme v trgovini z me* šanim blagom. A. Po* rtačnik, Cer!:nica. 2S66 ^^opisova^ Mož z imetjem 25 000 Din, star 50 let, želi znanja z vdovo ali samico v starosti 40 do 50 let, na deželi, s pri* mernira posestvom, naj« raje s trgovino v svrho ženitve. Ponudbe na ipr. »Slov. Nar.« pod »Res* nost — 2845«. Zmnja želi 231etni mladenič, čedne zunanjosti, inteligenten, s stalno si ^bo, z mla* dc-':o 18—20 let, v svr* ho ženitve. Le resne po* nudbe s sliko na unravo »SI Nar.« pod »Ljubav 2905«. i3S3S3EIE3Eiai51 Vdovec gostilničar, 40 let star, lšč~ dobro kuharico od 30—35 let, katera ima najmanj 50.000 Din. — Sliko prosim poslati na kavarno »Bosna«, Kra« ljevica. 29K IRazno| Paviljone v dekoracijo na velesej. mu sprejen.a — Rud. Se* ver, Ljubljanp. Gospo* svetska cesta c. 6 (v hiši mesarja Slamiča). 150.L Suhe gobe M. GERSAK, Ljubljana Kongresni trg 10. 1291 Največia zaloga in najcenejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, šivalni stroii, pnevmati* ka. Ceniki franko. Pro* daja na obroke »Tribu* na« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 160*L Otomane najfinejše izdelane v bla* gu Din 900.—, afrik*mo* droce Din 250.—, patent fotelje in vse tapetniške izdelke po najnižjih ce* nah. Vabi na ogled! — Rud Sever, Ljubljana^ Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča) 152/1 Blagajne «Wertheim» in JEKLE» NE DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri* poroča Ljubljanska ko mercij&lna družba. Ljub* liana, Bleiweisova c 18. 102/L F Važno za obiskovalce! Važno za obiskovalce! Upsfcega jesenskega velesejma od 30. VIII. do 5. IX., tehnični velesejem od 30. avgusta do 9. septembra. Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se iavi zadostno število obi- JS skovaicev, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagret - LJubljana - Lipsko. Prijawa sprejema ter daje vsa potrebna pojasnila Častno zastopstvo ZB ljubljanski Okraj: Stegu in drugi, Ljubljana« Dunajska cesta (palača Ljubljanska kreditna banka), katero preskrbi tudi vizum ter izroča legitimacije. Na veleseimu stalen jugoslovanski tolmai Lastno shajališče jugoslov. državljanov IP—jgjM———■§ ^.■*rmr>.M »mm .■^naMr^ H Ima*. _Jj Hotel jJUGOSLiltflJ K RtC, otok Krk Lega s krasnim razgledom na morje Pers'Ja (hrana In postelja) dnevno WkW Din 50. "VO Vse informacije daje: Vid Featinl, Krk. otok Krk. Obeava. KapujlB srečke za Moiski Tabori! Proda se v sredini mesta Split nad osemnajst let vodeča in vedno, zlasti od tujcev, dobro obiskana restavracija ter hotel Ii. razreda z osmimi sobami, vse s popolnim inventarjem. Za informacije se je obrniti: Restavracija Ivanka Klampfcr, Split, Tvrdoieva ulica br. 2. Uprava Državnih Monopola nabaviće putem Ofertne licitacije: Jednu automatsku sekačku mašinu za cigar-papir za Radionicu Cigar-Papira u Beogradu. L:đtacija če se održati na dan 5. Oktobra o. g. u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11. časova prepodne. Svaki je ponudjač dužan položiti kavciju Depozitnoj Blagajni Uprave Državnih Monopolova najdalje do 10 časova, dana označenog za licitaciju, koja iznosi za državljane S. H. S. 5% a za strance 10% od ponudjene cene Uslovi i bliža obaveštanja mogu se dobiti u Monopolskom Odfeku svakog radnog dana od 7 do 137» časova Iz Kancelarije Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola . . r. 12274 od 8. avgusta 1925 godine. 2895 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 7584 57