169. številka. Ljubljana, v torek 28. julija XVIII. leto, 1885. lihaja vsak dan »veier, iziniHi nedelje m praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstri j uko-ogorske delete tt vh»; leto 15 ;rll imenuje, a je le neobrzda-nost, samovolja: tako ljudstvo začne tavati, osvoji si ga duh potepuštva in potepuhi, ki brez domu prosjačijo od hiše do hiše, sami sebi za nadlogo, v strah tistim, ki kaj imajo, ti vlačugarji, ki gredo v fizično iu moralno propast, so le milovanja vredne žrtve bolne, zelo bolne gospodarske uredbe. Potepuštvo je nova socijalna rana. Kakor se vse denašnje socijalno vprašanje more pojasnjevati le iz nacijonalno-ekonomske znanosti, tako je tudi potepuštvo m vlačugarstvo simptom slabo urejenih gospodarskih razmer. Delo s.- delavcu po tovarnah in rokotvornicah pristudi, ker se vidi sužnja v rokah mogočnega kapitala, absolutno vladajočega. Bridka izkušnja delavskega stanu, da ob vseh svojih naporih ostane siromak vse svoje žive dni, največji siromak pa v starosti, ta jih brez števila nagne, da odvržejo delo in se rajši brez dela, brez truda potikajo po cestaii in hišali, nadlegujoč bližnjega za pomoč in podporo. Glavni kontingentdelomrzuih ljudij dajejo dandanes delavci sami. Iz kraja delo ne mrzeći, prisiljeni so pozneje čestokrat, da je mrziti začno. Vlačugarji postanejo, ker nanaglem ob delo pridejo in ga pozneje koj ne dobe, ker se v delu vidijo sužnje brez upu, da bi kedaj bilo bolje pod ki uto nadvlado kapitala. Ako pa tudi mora imeti država odprto oko za rane delavcev, vender ne sme dopuščati, da bi se zlo še širilo in neomejeno kalilo javni red in mir. Delomržnost naj izvira od tod ali tod, nikdar ne sme biti brez str.ihu pred kaznijo Tudi be-raštvo ima nekoliko pravice do življenja, ker d Ižni smo pomagati potrebnim in ubožnim. Ali tudi ono ima biti tako urejeno, da kolikor moči malo nadleguje prebivalstvo pri njega delu. Potepuhi poplavljajo deželo z nadležnimi in malopridnimi čini, državi navsfatje naloga, da $rani svoje pre&ivAUtvp in odstranjuje Hudobno priliko od njega. -Ob jed utrni pa u.iu zasledovati tom napakam vire in odstranjivati tudi te. Delomržnost je za državo veliko zlo. Brez dola ga ni blagostanja. Kato pa *o se skoro ,po vsefi državah že .pojavili zajconi, ki zatirajo delomržnost, bodi jej vir ta ali oni. Tudi |>TQsjaatvo mora se tako urediti, da ne bodo ob njem živo|i delomrzni ljudje. < i>i|j« jvih.) ... -i.. ...i j elji, na delo! (Z NotranJHki'tfii) Tpvnrii, n» delo za narod, Z* narod tlftl mili slovenski. Na delo za — Narodni dom! V Ljubljani so nekateri rodoljubi ustanovili „Krajcarsko podružnico Narodnega Doma", kateri namen je z malimi doneski, katere pobira pri svojih udih, pripomoči k temu, da se kmalu sezida narodno svetišče — Narodni dom. Odbor tega društva vabi rodoljube, da prevzamejo poverjeništvo „Krajcarske podružnice Narodnega Doma." Ti naj bi potem nabirali podružnici ude. Da bi pa podjetje imelo obilo vspeha, treba je, da so poverjeniki možje, ki prebivajo v sredini naroda, ki uživajo ljubezen in spoštovanje ljudstva. Le takim bode mogoče vspešno delovati. Mislim, da razun duhovnikov jih pnč ni, kateri bi več z ljudstvom občevali in imeli prilike ž njim občevati, kakor mi — učitelji. Naravno je tedaj, da je tudi nam dolžnost prevzeti poverjeništvo „Krajcarske podružnice Narodnega Doma" —- dolžnost nam je povzdigovati svoje glasi1 za narod, — porabiti svoje moči v blagor i čast naroda, čegar sinovi smo. Kar storimo za narod^ t orimo za nas sinove te^a naroda. N a rod na čas t j e naša čast. Alt o je narod slavljen, slavljeni s ino mi, sinovi naroda. Tu, predragi tovariši, nam je dana priložnost pokazati svetu, da smo pravi Slovenci, vrli rodoljubi, zvesti sinovi majke Slave. Tu nam je dana priložnost, uzidati si častni vogelni kamen v narodno svetišče, na katero bodemo zamogli v poznih letih s ponosom gledati. Naše razmere nam sicer ne pripuščajo, da bi z veličani svolami podpirali to narodno podjetje — pokažimo pa našo ljubezen, našo zvestobo do naroda s tem, da se oglasimo kot poverjeniki „Kraj-carske podružnice Narodnega Doma" in kot taki marljivo in pridno po vaseh in trgih, kjer službujemo, nabiramo ude. Nihče nema toliko priložnosti, in nikomur neso okoliščine za to delo bolj ugodne, nego nam učiteljem. Porabimo tedaj to priložnost in delujmo za narodno čast. Oglasimo se v ogromnem številu kot poverjeniki — in pokažimo svetu, da slovensko uči-teljstvo ne drži križema rok, kadar ga kliče majka Slava na delo. Politični razgled« IV« trasijc dežele, V Ljubljani 28. julija. Še vedno neso končane razprave po časopisih o tem, kako se bode organizovala desnica v prihodnjem državnem /.kom. Krakovska „Reforma" izjavlja se energično proti vsakemu druženju z Lien- bacherjem. Podlaga desnice .iiri i iiti; aopsei?ai(laeni niti ataoluti/em, ..ampak.avtonomna .in narodna .jud- ii ti^ravno.st. Kdor avtonomičpi nrogram ,.žrtvuje fdrugimi smotrom i u se v narodnostnih aflfdevih na-iba jt nemškej ^opoziciji, za tega »i več mesta na esnicj; ž njim se tudi bratiti ne kaže. Vsi kompromisi t;dfe vrste škodovali bi avtonomiji in narodnim pravicam ter ovirali reorganizacijo Avstrije v duhu decentralizacije. Z Lienbicherjam zvezana desnica ne bi več zastopala svojih volilcev, zlasti poljski klub bi zgubil tla pod nogami. Stranke in na nje se opirajoče vlade padejo navadno vslei last ni h krivd. Taka krivda bi bila, Jto In' desnica in vlada se po-prijeji Lienbacherjevih načrtov, žrtovali avtonomijo dežel in pravice narodov in nastopili rakovo pot v konfesionalnih, narodno-gospodarskih in šolskih zadevah in se tako približali Bachovemu po itičuemu sistemu, kateri Lienbacher tako priporoča. Stranka ali vlada, ki bi sedaj vsprejela tak program, bi ne bila mogoča, podpisala bi si sama smrtno obsodbo. „Oesir. Korresp." misli, da se Lienbacherju ne bode posrečilo zbrati v državnem zboru okrog sebe toliko poslancev, da bi njegova stranka imela količkaj upliva. Ta list pravi, da bi nemški centralističen klub po Lienbacherjevem uzorci v Avstriji bil pravi nestvor. Kakor se govori, bode v kratkem dr. Zeitham-mer imenovan reskim deželuiiu ministrom, h kratu bode pa dr. Pražak prevzel definitivno pravosodno ministarstvo. Podobne vesti o spremembah v ministerstvu so se poslednji čas že večkrat razširjale, pa se potem neso potrdile, zato tudi moramo počakati, če se ta obistini. Gališki namestnik prepovedal je strogo gali-škim učiteljem udeležiti se učiteljskega shoda, ki bode zboroval li., 12. iu 13. avgusta na Velegradu. K temu učiteljskemu shodu bi bili prišli /, Moravskega, Šlezije, 1'oznanskega in Galicije. To prepoved podprlo je namestništvo s tem, da ima ta shod politične, ne pa didaktičnih in verskih smotrov. Kakor misli Dunajski dopisnik „Politike", bodo se obravnave zaradi obnovljenja av.stU*o-o#erHke nagodbe gladko vršile. Ogri neki ne bodo nič ugovarjali temu, da bi se bolje dotirale poddružnice narodni: banke, zlasti ona v Pragi, tudi se ne bodo upirali jezikovuej jednakopravnosti. Celo podpirali bodo češko zahtevo, da se na bankovcih tudi češkemu jeziku odloči prostor. Nam %i to mnenje malo preoptimistično zdi. zaradi potovanja Čehov v Pešto Madžarji še pač neso postali taki prijatelji narodne jednakopravnosti in Slovanov. Wii Va milijona šterlingov. Ta vsota bode se razdelila na štiri, ali pa na pet let. — V Ohathamu, kjer se je most udri, dosedaj še neso nobenega mrtvega našli, zatorej se misli, da so vsi rešeni. Rim 27. julija. Kardinal Nina umrl. Madrid 27. julija. Včeraj na Spanjskem 2582 ljudij za kolero zbolelo, 021 umrlo. Predvčeraj 2732 zbolelo, 772 umrlo. London 27. julija. Po poročilih, došlih vna-njemu uradu iz Sudana, je brez dvojbe, da je Mahdi umrl. Njegov naslednik je Kalil* Abdullah. London 27. julija. V Ohathamu podrl se jo most, ki je z ladije držal na obrežje. HO osob, večinoma žensk in otrok, palo je v vodo. Koliko je mrtvili, še ni znano. napravi velik društven izlet na Bled. Zbira se od V?6 do C. ure zjutraj v čitalnici v društveni opravi od koder odrine z zastavo na južni kolodvor. Odpeljal se bo „Sokol" z navadnim gorenjskim vlakom ob 6, uri 40 minut zjutraj do Lesec, kjer ho imel pri Goliaši (dobrih pet minut od postaje) zajutrek, pri Petrami ob Blejskem jezeru pa kosilo. Popoludanska zabava bode prosta po krasni okolici Bleski. Službe božje udeležil se bo „Sokol" na otoku v cerkvi Matere božje. Odhod iz Bleda mej (I. in 7. uro v Lesce, in ondot z vlakom ob '/* na 9 v Ljubljano. Zarad posebno lepega kraja in jako ugodnega časa nadjati se je prav obilne udeležbe. Za odbor: VulentlnrM, Jiedrnck, starosta. taj: .k. Poslano. Kritikarju „Laibacherice", gosp. Robertu Bežek-u, notarskemu kandidatu, za odgovor na njegov članek „eine Metakritik" od dne 14. t. m. Gospod, to ste mi (luli! Mea eulpa, mea cidpa, mea maxima eulpa! Kar hlačice so se mi trestf, kakor pobiju V šolski klopi, katerega so gospod profesor poklicali. M so ni bil lega nami I, kar so nm bili ta gospod prejšnji dan „gori dali" V tak strah me jo pripravil Vaš odgovor, katerega jo pod naslovom „eine Metakritik' prinesla „Lai-baeheriea" 34. t. m. Oprostite mi! V prihodnje b6m žo bol) varen. Vedel bom n. pr., da se ima v glasbenih stvareh obračati na notarske kandidate, — da li samo na Vm ali tudi na druge Vaše kolege, tega prav za prav Se msem tamogel razločiti. Najbrže boste pa potem v zameno tudi tako šaimantili, da v prihodnjo nam glasbenikom pošljete tudi svoje klijente ženitvanjska pisma ali kaj tacoga delati. Prav bi že bilo. Pravijo, da roka roko umije. Da pa bode slovensko občinstvo, katero nema „Lai-bacherice" pri roki, vedelo, kako Vi stvarno svoje stališče proti moji, po Važi sodbi neotesani (im rusticalen Tono geschrieben) in ne stvarni protikritiki branite, hočem tu v glavnih, točkah nekoliku pojasnil podati. Čitatelji moje protikritike se gotovo še spominjajo, da sem takrat v tej ugovarjal kritikarju k., prav za prav njegovemu članku, kateri je bil napal petje zbora Ljubljanske čitalnico, in no osobi gosp. K. 15ežok-a. Danes stoji stvar drugače. Pod člankom „eine Metakritik*1 stoji podpisano ime: „Robert L'ežek, Notariats-Can-didat". Tedaj adresujem ta svoj odgovor neposredno pod tem naslovom. V svojem članku pravite, da ste pričakovali v moji protikritiki bistveni, če že no strokovnjaški odgovor. Namesto tega pa ste dobili v „Slovenskom Nanulu" od dne 20. t. m. zarobljen kmetski članek, katerega da sem celi teden v tuskulanskem počitku tuhtal in koval, in kateri, namesto, da bi bil Vašo trditev opovrgel, jo le slepo napadal Vašo kritiko. Gospod, ako so primerja Vaš članek s mojim člankom, tedaj prepuščam i mirno vestjo razsodbo čitajočemu občinstvu, kateremu izmej najinih dveh člankov bolje pristojč predikati, s katerimi ste nadeli moj prvotni odgovor. Nikjer neseni tam rabil izrazov, kateri Vas opravičijo na rabljenje jednakih pridevkov, tedaj ste jih za-mogli zadržati za sebe in ne trebil bi Vam jih tu retour-novati. Tudi o izrazu „kritikaster", o katerem spominjate v svojem članku, ni v mojem odgovoru no sluha ne duha. Glede kovanja in tuhtanja mojega odgovora pa bi na si vari tudi nič ne spremenilo, ako bi tudi resnično bilo, da sem zanj potreboval celi teden. Temu pa tudi ni resnica tako, kakor trdite Vi. Ali morda mislite, da se pri na3 v Cerknici „Laibacherica" dobi v vsakem kotu? Dne 15. t. m. prišel mi je Vaš „durehaus nicht eorrect1' v roke in 17. sem odposlal nanj svojo odpoved. Vi pa sto v resnici potrebovali potem cele štiri dni — ker „Slovenski Narod" jo vendar v Ljubljani povsod precej pri rokah — v to, da mi nesto trditev v moji protikritiki prav v ničem opovrgli Ali ste mi mari v svojem članku odgovorili stvarno, zakaj ste imenovali petje zborov „durehaus nicht eorrect"? Ali sto povedali, kaj, kje v zborih in s čim so je petje karakterizo-valo kot popolnoma nepravilno, ter s tom opovrgli mojo trditev, da uesem namreč nič našel, kar bi bilo opravičilo Vašo kritiko? Namesto odgovora na to, preobračate sadržaj mojega člauka ter me sumničite. Pravite nadalje, da um je hermevtika v moji fantaziji zavela predaleč, ter tolmačite svoj „durehaus nicht eorrect" po svojem. Tako navajate, da ste s tem mislili lo pomanjkljiv ansambclj ne glede Jia nianciranje petja, kar si moro že vsak muzikalnu uaobražeii poslušalec sam t .ko tolmačiti. Ililf, \vas helfen kanu! Tomu nasproti pa Vam povem, da se jaz prištevam k onemu nemuzikalno naohra-ženemu občinstvu, katero si ta Vaš izrek popolnem drugače razlaga, kakor ga razlagate Vi No to, kar ste si Vi pri tem mislili, ampak to, kar ste napisali, jo za me mero-dajno in gotovo tudi za vsacega čitatelja. Zakaj pa hodite konja v d ugo dolino iskat, če veste daje v prvi? Zakaj pa neste naravnost povedali, ansauibelj ni bil dovolj močan, da bi bil representoval prvi pevski zbor na Slovenskem? Tudi jaz vem dobro, da 100 dobrih pevcev napravi v zborih zmiraj lažje večji efekt, kakor pa 25 jednako dobrih glasov. Toda izraz durehaus nicht eorrect vorgetragen" ne more so nanašati na število pevcev, kamor bi ga zdaj Vi radi v svoji zadregi prenesli, ampak le na eksckutovatijo. na petje samo. Če so pevci peli slabo, je bilo slabo, naj jih žo poje 100 ali pa samo 25, in ravno tako velja to tudi, čo so dobro peli. To jo tako jasno, da ni treba k temu Salomonovo modrosti Alijo pa'morda po Vaši teoriji drugače V Tedaj Vas pa prosim, povejte mi, kako število pevcev je dovoljno za korektno petje? — Jaz nesen) jezični dohtar In nemam menda tudi kar nič „cajha'1 za to Stvar vzamem tako, kakor je, brez ovinkov, drugače pisati, kakor mislim in znam, ni v moji navadi. Jut izza plotu ne strelja in. Ako ste Vi, gosp. Iicžek, drugače mislili, kakor ste napisali, je to Vaša stvar, .laz na razlagam napisane besede tako, kakor so napisane in kakor se jedino razlagati morejo. To bi moral človek, kateri se navžijo več kancelijskega prahu, kakor pa glasbenik, tem boljo vedeti. Da svojo krivnjo, naj si bode ona hotč ali nehote napisana, pripoz.iate, vsak bi Vam jo rad odpustil. Namesto tega pa branite svojo stvar s praznimi nafiopirjenimi frazami in pa s tem, da brco, katero slo neposredno dali pevskemu zboru, hočete z drugo brco oprati, ker jo prenašale na njegovega pevovodjo, '.raven pa osobno napadate tudi mene. Menda si mislite; „Klin s klinoml4' Ako ste hoteli povodom zadnje „besedo V čitalnici" pričeti debate*, zakaj je tako malo pevcev, zakaj ni njih pevovodja večji strokovnjak, zakaj nema čitalnica svojega dobro dotiranoga pevovodjo (sadašnji ima. ako sem dobro in formo-Van, 200 gld. na leto.i, zakaj nema več udov, večjo podporo i t. d, slobodno Vam tO bilo, Toda, tako se v tem slučaji ne začenja, kakor sto Vi stvar prijeli. Tako so ne organi-zujo, se ne scida, ampak še to podira, kar imamo. Sangvi-nuem in p i idealizem sam, ako bo ne zdriiž.ta s praktičnostjo, bil bi v stanu kmalu omajati vso stebre našega narodnega življenja, in vredno bi biio ravno premišljati, kaj je temu uzrok, da je danes v čitalniškem zboru mnogo manj pevcev, kakor pred leti, in da se stvar manj podpira, kakor takrut To preiskavati pa ni bil prvotni namen mojemu članku in mu ni tudi zdai. Morda se najde tudi za to pero, kateremu bo socijalne raz.i.ore in narodni odnošaji v Ljubljanskem liruši enem življorji bolj poznane, kakor pa meni, da se loti te naloge. Meni je Slo v prvej vrsti za tO, da bo ti d'-ori pevci, kateri zdaj spolnujejo svejo nalogo iu delajo \ pruspeh naše narodne stvari, ne napadajo e« zasluženo. N i se na njih pleča ne nalaga, dolg 28 one poravnati, kateri imajo /.možnost, pa ne natopijo v njih kolo iu lo od strani na nje gledajo. Kar se liče Vafilb osobnih napadov name, hotel sem te molče prezreti, ker težko je javno pečati se s svojo oso jo. Da bi si pa to Vi krivo ne razkladali, hočem tudi to Btva v cisto spraviti, Očitate mi, kakor bi bil jaz zborovo petje oni \ te, r nekako za mor postavil, dasiravno neseni o uzoru \ Bvojej protikritiki ne besedo firbnil in je od Vašega „durohuua nicht eorrect" pa do moje obrane in do višine vzorovega petja mogočih še mnogobrojnih kvalifikacij. Na konci pa Eristavljato s patosom, da, ako sem v resnici tako mislil, akor sem pisal, bili bi učenci na Lvovskem konzervatoriji pomilovanja vredni. Da, ako bi jaz učil svojo učence, kako se n pr. delajo kupovalna, prodajalna, ženitovarmka pisma in kaj tacega več, tedaj bi morda utegnila biti Vaša bojazen nekako opravičena. Tako pa bodite v tej zadevi tudi potolažeui. Kar uič ne sezam v to stroko, torej jo tudi ne fušarim. Zato pa Lvovski konservatorij tudi nič ne potrebuje notarskih kandidatov za kontrolorje, da bi bdili nad pomilovanja ali nepomilovanja vrednimi učenci. Za taki slučaj razpalaga zavod vse z drugimi močmi, kakor pa si Vi uaobražavate. Dalje pišete o meni, kakor da bi se b 1 jaz v svojej protikritiki nekako mogočno obnašal in si prisvajal nekaki monopol, govoriti v glasbenih zadevah. Da, ako se pravi n. pr., da jo oni monopolizoval, kateri trdi, dvakrat dve je štiri in ne tri, kakor bi se morda zljubilo komu drugemu trditi, tedaj so rad priznam k monopoluovanju. Vse drugo, gospod, pa sto zvili s kljuke. Kdo Vam brani pisati, kolikor hočete, samo če mnete? Na svojo avtoriteto pa nesem tudi nikjer trkal, kakor se bero v „Laibacherici'', in ako kiikošno uživam, gotovo se je neseni pridobil v notarski kanceliji. Morda mi je tudi hudo žal, ako tej avtoriteti, kakor dalje trdite, no morete ali nočete ponižno in podložno ukloniti svoje glave, toda tega Vas tudi prosil nesem. Tolaži pa me pri vsem tem jedina misel, da s tem morda vender ni nič zgubila naša domača umetnost. Na dalje pravite: „Saj nas neso njegove pevske zmožnosti pred tukajšnjim občinstvom o svojem Času pustile brez nekake dvomljivosti (Skepsis). Prosim Vas, gospod, najprej govorite nekoliko bolj ponižno, tako na pr. v jedili ein številu, saj menda niste Se kralj vsega znanja, in lis.i „nns" sto menda jedini Vi. Tudi ta zadeva naj Vam pro več glave ne, boli. Pred najmanj tako dobrimi strokovnjaki v petji, kakor ste Vi, gospod, sem jaz v svojem življenji žo na stokrat in stokrat po svetu z odličnim vspehom pel. Ako mi Rog ohrani zdravje, bom to tudi v prihodnje storil, ako mi dovolite, ako ne — bom to storil tudi — brez Vate dozvolo Ni mi treba na konci tn šo posebnega zagotovila, da sem ravno jaz nasprotnik vseh pretiranih in nepotrebuih glorifikacij, katere vse, brez razločka povzdigujejo do neba in tedaj zatirajo razumno, trezno iu stvarno kritiko, ter ne dajo razločiti dohro od slabega. Toda tudi v tem jo treba kritikarju nekacega takta, brez katerega stvari več škoduje nego koristi. Vi, gospod, bo iz začetka svojega članka tudi pripoznavate k temu načelu, žalibog, da Vaša prvotna kri tika priča ravno nasprotno. V njej ravno Vi vse pozdigu-joto in gloriiikiijete, potem pa daste nezasluženo brco tam, kjer tudi ni bila na mestu. To naj Vara bodo v moj odgovor, Resnicoljubje mi jodiktovalo članek v pero. Dalje še polemizovati o tej stvari, ni moj namen, dokler se o kompetenci svojega nasprotnika, z menoj razpravljati, bolje no prepričam, ker se strogo držim načela, kakor poje naš Proširen: „Lo čevlje sodi naj kopitar!1 Mej tem pa bi vam sovetoval, da v glasbenih za devah nič kaj preveč ne mahate s palico notarskega kandidata okititi sebe, da so Vam ne pripeti jednako muhi, katera jo padla v skledo vrelega močnika, misleča, da je prinesena bila cela skleda lo za njo na mizo. Proz zamere, ali pa z zamero, kakor Vam drago! V Cerknici 86.Julija 1885. ________'___Fran (HrW. Tujci: 27. julija. Pri (fittun: Buiidialek. Bergman z Dunaja. — Po-litzer iz Trsta. — Velnian iz Reko. — Schuh, KratochvvUI z Dunaja. — FUrst iz Radovljice- Pri HhaJlJlfi Schieman z Dunaja. — Rtimboldt iz Gradca. — Acccrhoni iz Trsta. — Steinbcrger z Dunaja. — Polak iz Trsta. Pri HVNlrijjNkein uvtmrji: Kočevar iz Krškega. UsBjiiii 80 r IJailHjm.: 21. julija: Marija Mrzlikar, hišnega posestnika hči, 4 mes., llovca št. .'1, za oslabljenjem. 22. julija: Marija Kenk, mizarjeva hči, 10 min,, Trnovski pristan št. 8, za jetiko. — Marija Auer, črevljarjeva žena, 59 let, Mestni trg št. 17, za srčno hibo. 23. julija: Urša Pelko, črevljarjeva vdova, 35 let, Poljanska cesta št. 17, za jetiko. — Avgust liobik, zasebni uradnik, o3 let, Sv. Florijana ulice št. 10, za sušico. 2. julija: Kanil Mally, zasebnik, 84 let, llradeckega vas št. 7, za otrpne njem plufi. V doželnej bolnici: 19. julija: Janez Furlan, delavec, 42 let, za vnetico trebušno kožice. 30. julija: Martin Hvala, delavec, 47 let, za jetiko. 21. julija: Klemene Knallič, delavec, 57 let, za jetiko. — .Marija Ars, delavka, 42 let, za mrzlico. 22. julija: Josip Mrzlikar, hišnega posestnika sin, 18 mes., za drisko. Meteorologijo poročilo. 9 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-perati'"a Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 1 * 1 •—> 1 ^ 7. zjutraj 787*06dm. 2. pop. 7B5'12wb. n. sveder 786 68 mn, 161° 0 25'6° (j 19P C ■ si. svz. z. svz. brez v. d. jas. d. jas. d. jas. O'OO BD.. Srednja temperatura 20'3°, za 0 7° nad nonnalom. ID-tt-naJslsa Tooriza dno 28. julija t. 1. (Izvirno telegralično poročilo.) Papirna renti...........82 gld. 70 kr. Srebrna renta..........88 „ 80 „ Zlata renta...........108 „ 70 - 99 gld. £0 kr. 868 — n 284 • 20 P London .... ... . , 124 n 95 it — n — ti Napol. ........ 9 n 91 n iS 90 n Nemške marke 63 f 55 t 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld 128 l — ■ Državne srečke iz 1 1864 100 gld 16 7 IV 75 4Q/U avstr zlata renta, davka prosta 109 tt 10 Ogrska zlata renta 4°/0 . . . w 25 » . papirna renta 5% . . 92 n 55 » 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 tt — n Dunava reg srečke 5°/0 100 gld Zemlj obč avstr 4,/l°/0 zlati z»»t listi 11« „ — » 124 t — n Prior oblig FJizabetine zapad Železnico 114 50 n Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 it dO g Kreditne srečke . . . 100 gld 177 n 75 n Kudolfove srečke .... 10 „ 18 n 50 n Akcije anglo-a^str. banke 120 „ Trammway-društ vel j 170 gld a v . . 98 • 50 • 193 ■ 70 n jc izšel in se dobiva: Dubrorski. Ml. 8», Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. -122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr spretni zravnatelj (Scliliehtmcifttcr). Tvornica pavoljnatih tkanin, ne daleč od tu, potrebuje sprotnega zravnatelj a (Schlichtmeister. Prosilci naj se oglase s spričevali o zmožnosti pri gospodu J. lteicli-u, Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, v Ljubljani. (443—2) Hiša z vrtom se proda. Podpisani prodam iz proste roke svojo v jedno nadstropje trdno zidano, v Bitinji ob Reško-Šempeterski glavni cesti poleg vode Reke ležečo hišo z vrtom vred pod zelo ugodnimi p goji. Pismene in ustne kupne ponudbe vsprejemam sam. h. št. 4. I*. l*r<'m. Vollaujslto. (430—2) ♦41 1**1 1**1 Cvet zoper trganje je odločno najboljšo zdravilo zoper proliti ter 1'evmatizeiu, trganje po udih, liuleeiue v križi ter živcih, oteklino, otrplo ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvctti zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim Srhuhmarff. znamenjem; 1 steklenica BO kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pnšto na deželo: (401—4) J^flvl2«.V% TItIVIlOCZT' zraven roiovža |**^B^#>BE9** 3iV zraven rotovža v Ljubljani. | Velika partija ures-iosj (po 8—1 metre , v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5gI. L. Ntorcli \ OS i-u n. Ako bi se blatjo ne dopadalo, se more zamenjati. Vzorci proti pošUjatvi marke za 10 kr. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. AeizoffiMjitio ! Denar dobi »'auki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (bradu ustvarjaj ote sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plcMiih. izpiilih iu osi> elih lugfli. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •J. i^ri-olieli v Urim. tr IJuhljani se dobiva pri g. Mldvai'đu Mahv-u t v 1'rstu Peter Siocovich, via Sanita 13; «' (iorki lekar C. Cris-toffoletti} V iiiki lekar C. Šilliavj/; v Celji Fd. PelH; v Mariboru J. Martini; v ttovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: p«n J a ITAKA orientalsko lepotllno sredstvo, ki null JlLMt'j nar-ja nežnost, belino iu obiluoat telesa, odstranuje pege in lase ■ - cena 85 kr. 3^" Ni sleparija! (40-14) VtZITNICE priporoča V Idlllllilllll. f Uspešni Mi za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. Deželna Rogaška; slatina. : Tempeljski ii St|ria-irelec. I i^r-iiS S;r«"^Sx (125—10) Dobiva so pri g. iWf*. Kattoerijt, kakor tudi pti gg.: Josipu Fabian-U, C, C, llohcr-ji, Peter Lassnik-u, Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Ž ol oz nikar. Lastnina in tisk -Narodno Tiskarno".