OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA i SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of . All Kinds VOL. XXXVIL—LETO XXXVII. CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) DECEMBER 13, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 238 k AGNES SCHMUCK V soboto zjutraj ob 2.30 uri je preminila v Charity bolnišnici poznana Agnes Schmuck, rojena Jakša, p. d. Ivškova, stara 70 let. Družina je dolgo let bivala na 1249 E. 67 St. Doma je bila iz Vasi Vrtača, fara Semič na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1904. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 K.S.K.J., društva sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio, Oltarnega društva fare sv. Vida in podr. št. 25 S.Z.Z. Soprog Frank je umrl leta 1936. Tukaj zapušča sinova Joseph J. in Edward C., tri hčere: Mrs. F'rances Sietz, Albina in Mrs. Carol M. Traven, brata Steve M. Jakša in sestri Mrs. Anna Bandi in Mrs. Mary Muniza, ter šest Vnukov, v stari domovini pa sestri Frančiško Štukelj in Katarino Jakša. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary. JOSEPH VIRANT Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojemu domu Joseph Virant, star 71 let, stanujoč na 19605 Kildeer Ave. Doma je bil iz vasi Plosovo pri Velikih Laščah, kjer zapušča brata Franceta in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 49 let. Delal je pri White Motor Co., zadnja štiri leta pa je bil upokojen. Tukaj zapušča soprogo Jennie, rojena Lovko, doma iz vasi Velike Lašče pri Karlovici na Dolenjskem, devet otrok; Joseph nil.. Frank, Mrs. Jean Roberts, Rudy, Albin, Leonard, Mary in Mrs. Olga Zalek, 12 vnukov, brata Louis, sestro Mrs. Frances Sa-lettel in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 Uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v Cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. KATHERINE rVKA Po dolgotrajni bolezni je umrla Katherine Ivka, rojena Ubano-vich, stara 64 let, stanujoča na Stoney Ridge Rd., Avon, O., ka-ftior se je družina preselila pred 12 leti iz 1063 E. 77 St. Doma je bila iz Radulja, Št. Jana pri Zum-beraku, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 46 let. Soprog Mike je umrl leta 1949. Tukaj zapušča sinova Paul in John, hčer Mrs. Ann Brand in devet vnukov. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., na Whitehaven pokopališče. l-OUISE HOFFMAN Po dolgi bolezni je preminila Louise Hoffman, stanujoča na 14520 Thames Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. I'AULINE grabinski Preminila je Pauline Grabinski , rojena Zoretich, stara 38 let. Stanovala je na 15011 Lake Shore Blvd. Rojena je bila v Cle- ŠTIRI RUSKE DIVIZIJE NA ENO NEMŠKO DIVIZIJO! PARIZ, 12. decembra—Napori Sovjetske zveze gredo za tem, da pridobi Francijo in Francoze na svojo stran. Francozi naj se izrečejo zoper ponovno nemško oborožitev. Moskva računa takole: Zadnja vojna je Rusom dokazala, kaj pomeni nemška udarna sila. Rusi so uporabili štiri svoje divizije, da so mogli pokončati eno nemško. Dalje: Če naj se Nemcem dovoli 12 divizij, kje pa so garancije, da bi Nemci te divizije v bodočnosti ne pomnožili na 25, na 50; kadar pa bi bila zapadno-nemška vojska dovolj močna, bi z orožjem v rokah zahtevala zase tudi Vzhodno Nemčijo in z orožjem združila Nemce skupaj. Drugo ozadje ruskega napora,*' da se Nemci ne postavijo zopet na vojaške noge, so notranje prehranjevalne razmere v Sovjetski zvezi sami. Sovjetska zveza ni sposobna, da bi se spustila v kako splošno vojno avanturo. Tudi pod Stalinom je bilo pomanjkanje hrane, Stalinova železna roka pa je prisilila ruski agrarizem, da je dal najprvo živila na razpolago ruski oboroženi sili, za njo pa ruskim delavcem po tovarnah. Te železne roke Malenkov ne kaže, temveč vodi politiko domače spravljivosti. Kmalu po svojem nastopu je spoznal, da je treba dvigniti standard življenja kmečkega in mestnega prebivalstva. Več hrane! Malenkov je šel za tem, da preobrazi več ruske zemlje v orno zemljo. V letu 1954 so obdelali 15 milijonov akrov več zemlje, kot v letu 1953, pridelek žita v letu 1954 pa je bil v bistvu isti, kot je bil v letu 1953. Jemajoč v poštev te notranje ruske prehranjevalne razmere, postane razumljiva sedanja politika Moskve do Kitajske, ko gre za kitajske spore z Ameriko in s Čiang Kajšekom na Formozi. Če bo Kitajska zašla v kako vojno avanturo, Moskva ne bi dala na razpolago svoje oborožene sile. Za svobodno oboroženo Nemčijo! V mestu Strassbourg v Franciji zaseda začasni "Evropski svet," ki naj predstavlja v bodočnosti, če bi prišlo do združenega evropskega parlamenta, ta parlament v svojih osnutkih. Razumljivo je, da ima ta. začasni organ le posvetovalni značaj, torej le priporoča, lahko sklepa, ne velandu. Bila je članica društva št. 47 H.B.Z. Tukaj zapušča soproga Peter, sinčka Peter ml., očeta Martin, sestre Mrs. Ann Zom, Mrs. Mary Ditch in Mrs. Helen Rossino ter brate Martin ml., Peter in Paul. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, 4701 Superior Ave., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. * LOUIS BLASUTIG Včeraj je preminil za srčno hi bo Louis (Luigi) Blasutig, stanujoč na 1249 E. 176 St. Pogreb oskrbuje Grdinov Lake Shore pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. # CARL OLINSKE V Euclid-Glenville bolnišnici je umrl v petek zvečer Carl Olinske, star 53 let, stanujoč na 1100 E 63 St. Rojen je bil v Fort Wayne, Ind. Tukaj zapušča soprogo Marie rojena Miller, otroke Paul, Mrs Norma Whitmer in Mrs. Patricia Solymosi, mater Rosa, sestro Mrs. Mabel Bode in brate Chris. Robert, Albert in Walt, vsi v Fort Wayne, Ind. Pogreb se vrši v to rek popoldne ob 2. uri iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda. more pa dati nobenih garancij, da se bodo sklepi tudi realizirali. Vendar pa so sklepi te organizacije vsaj propagandno vzeto važni, ker kažejo na razpoloženje v tistih državah, ki so v tem Svetu zastopane. Ta zapadno-evropski Svet je z ogromno večino 82 proti sedmim glasovom sprejel resolucijo, da se priporoča odobritev pariških sklepov, da se Zapadna Nemčija čiift preje proglasi za svobodno i: ' taka oboroži. Šele potem r, ^apadni blok raz-govarja o skupnih evropskih vprašanjih s Sovjetsko zvezo. Zunanje-politični odbor francoske zbornice je le z večino enega glasu sprejel predlog, da priporoča plenumu zbornice svobodno in oboroženo Nemčijo. Gotovo je končno, da bo mnogo odvisno od osebnega nastopa Mendesa Francea. Ko je šlo za njegovo politiko do francoskih kolonij v Severni Afriki, mu je zbornica odobrila v celoti vse, kar je predlagal. Tudi večjo avtonomijo Tunisu v Severni Afriki. Mendes France bo stavil predloge, ki se tičejo francoskega gospodarstva in financ. Če bo tudi v tem vprašanju uspel, ni nobenega dvoma, da bo imel srečno roko tudi takrat, ko bo šlo za zunanjo politiko v prvi vrsti do Zapadne Nemčije. V Franciji Sovjetom ne gre tako gladko kot so si prvotno zamislili. Znano je, da je šel sovjetski poslanik v Parizu na privatno stanovanje generala De Gaullea, caterega je hotel prepričati o potrebi, da gre v Moskvo. Na konferenci na Jalti je bila prvotno povabljena od zapadnih zaveznikov tudi takratna Francija. Stalin pa je dal svoj ugovor in francosko zastopstvo je odpadlo. General De Gaulle je na rusko povabilo, da gre v Moskvo, sedaj odvrnil: da bi se bil udeležil konference na Jalti, pa je mojo udeležbo preprečil Stalin." DOGODIVŠČINE PASTORJA, KI JE POSTAL POLITIK William Alexander iz Oklahoma City bil brezverec, ko jje študiral na visoki šoli. Pozneje se je spreobrnil in barka življenja ga je zape ljala v prot<^stantovsko sekto, kateri služi kot pastor in pridigar. Kot tak se je ogledal po mWini. Njegova sekta ni bila močna. Da privabi mladino, je prirejal plesne za- ' bave s petjem in starši so tem prireditvam dali od svoje strani svoj blagoslov. Pastor Alexander je rabil denar. V nekem ozini kot Graham je prirejal pridige proti vstopnini. V enem letu je na teh vstopninah nabral $20,000. Ko je ob neki prili-k i z govorniškega odra ognjevito pridigoval, mu je zmanjkalo tal pod nogami in zlek l je na tla—kot da bi bil pijan. Alexander se je znašel in je navzoče uveril, da se to ne bo nikdar več zgodilo "v suhi državi Oklahoma." V letu 1950 je kandidiral za senatorja in to na republikanski listi, četudi je bil popre je demokrat. Na svojem agitacijskem potovanju si je privoščil posebnost, da je jahal na slonu, ki je simbol re-piiblilianske stranke. Alexander je propadel, v tolažbo pa mii je bilo, da je zbral za sebe vendarle 250,000 glasov. Njegova volilna kampanja pa je bila zanimiva še z neke druge strani. V volilni agitaciji si je postavil propagandni urad, kateremu je načelo-val Fred Hullet. Ko je bil Alexander na agitacijskem potovanju zimaj ali ko se je udeležil republikanskih sej v Washingtonu, sta njegova žena Charlsie in Fred Hullet prišla do spoznanja da "spadata skupaj." Logično pravda za razporoko zakona Alexander, kakor tudi Freda Hulleta. Razporoka dobljena na obeh straneh. Dne 19. decembra pa se vršita dve poroki: Alexander vzame bivšo sedaj razporočeno ženo Freda Hulleta, Fred Hullet pa bivšo sedaj razporočeno ženo Charlsie. Farani Alexandra so z vsemi temi osebnimi spremembami menda zadovoljni. . . Direktorij S.N.D. Jutri, v torek, se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri Direktorje se prosi, da se gotovo udeležijo. V bolnišnici V Huron Road bolnišnici se nahaja poznani Mr. George Kaliope, 21870 Nicholas Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo od 11. dopoldne do 8. zvečer. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Letna seja krožka št. 2 P. S. V sredo, 15. decembra se vrši letna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja se prične točno ob 7.30 uri. Poleg volitev odbornic za prihodnje leto bodo tudi druge važne zadeve na dnevnem redu. Po seji bo domača zabava in izmenjava daril. Vsaka članica je prošena, da prinese darilo, v vrednosti 50c za izmenjavo! v ZDRUŽENI NARODI ZAHTEVAJO OD KITAJSKE, DA OSVOBODI ZAPRTE AMERIŠKE LETALCE GLAVNI TAJNIK ZN GRE OSEBNO NA KITAJSKO NEW YORK, 12. decembra — Združeni narodi so z ogromno večino 47 proti petim glasovom sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo od Kitajske, da pusti na prosto 11 ameriških obsojenih letalcev. Obenem zahtevajo, da Kitajska vrne na njihove domove tudi tiste vojne ujetnike drugih narodnosti, ki jih ima še izza časa, vojne na Koreji. Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjold je najavil, da bo osebno odšel na Kitajsko in se s kitajsko vlado pogajal o tem, kako naj se sklep Združenih narodov v praksi izvede. Kot je bilo pričakovati, se je* komunistični blok izrazil zoper ameriško resolucijo. Jugoslavija se je vzdržala glasovanja. Tajnik ZN Hammarskjold je že javil, da je predlagal kitajski vladi, da se vrši po božičnih praznikih v Pekingu skupni sestanek med njim in predsednikom kitajske vlade Chou En-Laiem. Datum sestanka naj določi kitajska vlada. Glavni tajnik Združenih narodov Hammarskjold ima od strani Združenih narodov polno pooblastilo za pogajanje s kitajsko vlado in to ne samo glede 11 za-]"»rtih ameriških pilotov, marveč tudi glede tistih vojnih ujetnikov iz vojne na Koreji, ki se hočejo vrniti na svoje domove.. ' j Tajnik Hammarskjold rabi zveze, potom katerih naj pride v stik s Kitajsko. Prišle bi v poštev Indija in švedska, ki imate s Kitajsko redne diplomatske zveze. Prišla bi v poštev tudi Indija. Načelnik indijske delegacije pri Združenih narodih je Krishna Menon, ki se je pred svojim odhodom v Indijo razgovarjal o tem vprašanju s tajnikom Hammar-skjoldom. Stališče predsednika i ndijske vlade Nehruja naj bi bilo po poročilih iz indijske prestolice New Delhi naslednje: Nehru bo čakal, da se vrne v New Delhi indijski delegat Menon. Prihod je določen za ta torek. Po skupnem razgovoru z Menonom bo Nehru prosil kitajsko vlado, da mu da na razpolago ves potrebni material, ki se tiče slučaja zaprtih ameriških pilotov. Ko bosta z Menonom pregledala ta material, se bo Indija odločila kakšne korake smatra za oportune, da ustreže Združenim narodom. Ne sme ostati pri besedah! land, piistaš trde polit^e do Kitajske, kakor sploh do komunističnega bloka, je bil sicer zadovoljen z resolucijo, ki so jo sprejeli Združeni narodi, zahteva pa, da naj se Združeni narodi zavedajo, da s tem, če so resolucijo izglasovali, njihovo delo še ni opravljeno. Opravljeno bo tedaj, ko bodo zaprti Amerikanci res na svobodi. Da je misel blokade Kitajske propadla tudi med republikanci, kaže izjava senatorja Wileya, ki je v sedanjem senatu načelnik odbora za zunanje zadeva in ki je mnenja, da bi Amerika s svojo blokado Kitajske padla v komunistično past. Zapletla bi se v neskončne krajevne praske in boje, ne bi prišlo sicer do prave vojne, toda ti krajevni boji bi šli kot voda na mlin le kitajskim komunistom. Odgovor Kitajske—NE! Peikinški radio se je bavil s •resolucijo Združenih narodov in je ameriško zahtevo, da Kitajska spusti na prosto 11 zaprtih Ame-r ikancev, gladko odklonil. Radio Feiking napada Združene narode in pravi, da se v to stvar nimajo pravice vtikati. Gre, tako pravi radio, le za ameriške intrige. Poroka Poročila sta se 10. decembra Miss Gladys Branisel, hčerka poznanih Mr. in Mrs. John Branisel iz 16202 Grovewood Ave., in Lt. Robert Small iz Sacramento, Calif. Poroka se je vršila v San Diego, Calif. Mrs. Branisel se je podala z letalom na poroko svoje hčerke v Californiji. Bilo srečno! Narodnostni božični program V prostorih glavne javne knjižnice na 325 Superior Ave. se nocoj vrši zanimiv božični program, pri katerem bodo sodelovale razne narodnostne skupine. Izbran program bo vseboval zlasti lepe božične pesmi, ki bodo podane v jezikih narodnosti, ji jih izvajajo. Za Slovence bo nastopila znana pevka Glasbene Matice Mrs. Ann Safred. Nastopila bo v slovenski narodni noši. Vstopnina je prosta in program se prič ne ob 8. uri zvečer. Vabi se občinstvo na udeležbo. Seja varnostnega odbora V torek zvečer, 14. dec. se vrši seja prometnega varnostnega odbora 23. vard, v prostorih St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Na seji se razmotriva razne načine in ukrepe, ki se jih priporoča mestni upravi za izvedbo v prizadevanju, da se zmanjša število prometnih nesreč. Na sejo so vabljeni vsi prebivalci 23. varde. Nav?oč bo tudi mestni council- Zadnje vesti Oblačno vreme do vrčem, morda sem in tja nekaj snega, z najvišjo temperaturo 38 stopinj in z najnižjo 25 stopinj, se napoveduje za danes. Vzhodno od Ohio sneži, /apadno je vedro vreme. Ohio je torej nekako \ sredi. Proces zoper zdravnika Shepparda gre s tem tednom v deveti teden. Danes se bo nadaljevalo zasliševanje Samuela Shepparda. Računa se, da bo proces ta tf^den končan. V družini George Davisa v Baltimore je prišlo do družinske tragedije. V družinski sobi j«^ bilo snoči šest zbranih otrok. OČ4' je šel ven, da sne prigrizek, mati se je nahajala v kinu. Doma je nastal ogenj in je zgorelo pet otrok do smrti, šesti se Mri s smrtjo. Zapadno Елторо je zajelo silno neurje, posebno Veliko Britanijo. Sneg, dež, viharji, poplave, vse se meša med seboj. Irska je naravnost poplavljena. Na stotine brezdomcev, na tisoče reševalcev. V Washingtonu 1ин1о začeli danes zgodaj zjutraj republilianski voditelji svoja posvetovanja pri predsedniliu Elsenhowerju. Gre za zakonodajo, ki jo namerava Eisenhower predložiti prihodnjemu kongresu v odobritev. Republikanci bodo zasedali toliko časa dokler ne bodo pregledali vseh zakonskih načrtov. V Pragi na Češkem je prišlo do delne spremembe vlade. Prva podpredsednica vlade je postala Ljudmila Lankovcova, po političnem prepričanju pristašinja so-cialno-demokratske stranke. Gre za edino žensko v državah ko-miuilstičnega bloka, ki ima potem, ko so odstranili v Romuniji AAton Pauker kot žensko, tako važen upravni položaj. Republikanski senator Know- man 23. varde, John F. Kovacic. DELAVEC UNIJEC-VOJNI MINISTER BONN, 12. decembra—Že v začetku prihodnjega leta 1955 se bo pokazalo, ali bo Zapadna Nemčija postala samostojna in ji bodo dali dovoljenje, da se znova oboroži. V vladi v Bonnu bo s tem prosto mesto vojnega ministra. Po načrtih kanclerja Konrada Adenauerja naj to mesto zasede Theodor Blank, ki že v sedanji vladi dela načrte o bodoči organizaciji nemške vojske. Theodor Blank je doma v Dortmundu v Porenju. V družini je bilo deset otrok. Ko mu je bilo 14 let, je vstopil kot vajenec v podjetje, da se izuči mizarsko-te-sarske stroke. Ko mu je bilo 25 let, je že postal voditelj svoje unije. Adolf Hitler ga je poklical pod orožje. Moral je iti na Poljsko, kjer se je izkazal ne kot bojevnik, marveč kot tehnični strokovnjak. Ob koncu zadnje vojne je prilezel do poročnika nemške vojske. Ko je Konrad Adenauer leta 1 9 4 9 sestavil zapadnonemško vlado, mu je oko obstalo na Blanku, ki bi bil v vladi uporaben. Zanimivi so pogledi kako gleda Blank na bodočo nemško vojsko. Kot bivši delavec unijec je prežet civilnega življenja. Stara pruska disciplina naj se odpravi. Po vzgledu drugih demokratskih držav naj ima ljudsko izvoljeni parlament tudi glavno besedo, ko gre za vojaštvo, ne pa vojaštvo samo, predvsem ne samo generalni štab ni vojni minister. POROKA S 14 LETI Argentinska vlada je kongresu predložila predlog, da se določi najnižja starost neveste s 14 leti. Pred to starostjo se ne sme poročiti. Dve sodbi o Ameriki Angleški unijski zastopnik Victor Father je bil na študijskem potovanju po Združenih državah. Govoril je in je skupno prepotoval 8,000 milj. Ko se je vrnil v Veliko Britanijo in sel v urad vodje svoje delavske unije, Зе dal o Združenih državah in o baje tempu življenja sledečo sodbo; "Prišel sem v Združene države s prepričanjem, da bom videl ljudstvo, ki samo hiti na delo, ki lovi dolar, ki nima časa za kak privatni razgovor. Ko pa sem primerjal v praksi tempo življenja in dela v ameriški industriji, sem prišel do prepričanja, da je ta tempo v primeri z angleškim —počasen." ^ V Združenih državah se je nahajal britanski maršal Montgomery. O politiki Združenih držav je dal tole značilno sodbo: "Če bi ne bilo Združenih držav in njihove politike, da napravi svobodijubni svet gospodarsko in kasneje vojaško za močnega, sem trdno prepričan, da bi se že znašli v tretji svetovni vojni. Ameriška radodarnost in vodstvo svobodoljubnega sveta sta nas rešila od splošne svetovne katastrofe." STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8t PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Exccpt Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town' (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_____________ For Three Months—(Za tri mesece) ___ __$10.00 __6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Vfear—(Za eno leto)______ For Six Montlis—(Za Se.st mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7.0C - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office ai Cieveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. AMERIKA IN KITAJSKA (1) Združeni narodi v New Yorku so z ogromno večino 47 glasov obsodili Kitajsko, ker je zaprla in obsodila 11 Amerikancev, bivših vojnih ujetnikov vojne na Koreji. Zahtevajo, da se jim da svoboda. Glavno tajništvo Združenih narodov je obvezano, da sklep plenuma Združenih narodov izvede v praksi. Nastane vprašanje—kako. S tem "kako" pa so Združeni narodi postavljeni v silno težak položaj. Ali uspe j o^ ali ne uspejo. Če uspejo in Kitajska spusti zaprte Amerikance na svobodo, bo kredit Združenih narodov zrastel. Če ne uspejo, bo pomen Združenih narodov padel mnogo nižje, kakor bi bil visok kredit, če bi uspeli! Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjold je pohitel z izjavo, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči in kar je v interesu organizacije Združenih narodov. Glavno vprašanje ostane slej ko prej to, kaj bo napravila Kitajska. Znano je, da je v stvari zaprtih Amerikancev na Kitajskem interveniral že predsednik indijske vlade Nehru. Njegov nastop ni vodil do nobenega uspeha. Znano je tudi, da so Kitajci pol-uradno že dali vedeti, da zaprtih Amerikancev ne- bodo pustili na svobodo. Kitajci stojijo na stališču, da so bili zaprti in obsojeni Amerikan-ci pač špijoni, dosojeno^azen pa morajo prestati. Kitajska je istočasno začela s hudo kampanjo zoper Združene države. Začela jo je naravno komunistična stranka po svojih organih. Ali imajo Kitajci kot komunisti slabe spomine na ameriškega generala Marshalla, ki je po zadnji vojni posredoval na Kitajskem? Ali pa imajo Kitajci svojo posebno politiko, obsojeni Amerikanci pa so le mala pretveza, ki s kitajsko celotno politiko nimajo nobenega opravka; v tem slučaju bi bil izpust obsojenih Amerikancev mogoč. Če pa gre za prin-cipielno nasprotstvo do Amerike, če gre za kitajsko ne-spravljivost do naše republike in če je Kitajska notranje že dovolj močna, da vzdrži velik propagandni pritisk organizacije kot so Združeni narodi, potem Amerikancev ne bo spustila. Ko gremo za sankcijami, to je za sredstvi, da se odredba neke oblasti tudi izvede, smo naleteli na besedo blokada. Z vprašanjem blokade Kitajske in to v zraku in na morju, so se bavili v kongresu v Washingtonu in v Beli hiši. Ko je padla sodba Združenih narodov, je blokada stopila v ozadje. Združeni narodi kot taki naj gledajo, kako bodo izvršili sprejeto sodbo. Pa recimo, da se na novo pojavi zahteva po blokadi Kitajske. Menda je danes ozračje že toliko razčiščeno, da blokade ne bo, kar nočemo vojne. Blokada je namreč lahko uvod v vojno. Blokade pa tudi ne bo, ker bi ne bila dovolj učinkovita. Ameriški politiki so spoznali, da ima Kitajska zveze s svetom ne samo preko morja in zraka, marveč tudi po kopni zemlji. Ima zveze s Sovjetsko zvezo in z njenimi prometnimi sredstvi. Ima direktne železniške zveze med Pekingom in Moskvo. Končno pridejo v pošte v tudi kitajski ali ruski zrak, kitajsko ali rusko letalo kot prevozno sredstvo. Za Ameriko je vprašanje zaprtih Amerikancev, vprašanje prestiža. Gre za ameriški ugled, katerega naj spoštujejo tudi Kitajci. S to zahtevo je v propagandnem pogledu stavljeno marsikaj na kocko. Če bo Kitajska dovolj močna, da se bo uprla izvršitvi sodbe Združenih narodov, bo diktator Mao uspešno propagiral med Kitajci, ki so kot orientalski narod po svoje nagnjeni do propagande. Mao bo lahko Kitajcem dokazal, kako mogočen je ne samo on sam, njegova oblast, marveč tudi kitajska ljudska republika. Ta republika ne samo, da se je uprla mogočnim Združenim državam, marveč še močnejši organizaciji—Združenim narodom. To bo vplivalo na Kitajce. Ko gre za Združene države, gre tudi za njihovo politiko do Kitajske. V letih po vojni se je Amerika aktivno zapletla v notranje razmere Kitajske. Takrat je bila njena politika v zvezi z imeni Truman—Marshall in njegova misija na Kitajskem. Takrat naj bi se uveljavil ameriški princip kompromisa. Naj isto politiko nadaljujemo tudi danes? L Č. KONCERT PEVSKEGA ZBORA SLOVAN CLEVELAND, Ohio—Na nedeljo, 5. decembra so podali pevci zbora Slovan svoj običajni jesenski koncert in sicer v "beli Ljubljani," v dvorani Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Zbor, ki ima tudi težkoče radi pomanjkanja pevcev, je dobro podal 18 pesmi. Sicer je bilo opaziti več mlajših moči, kar je razveseljivo ko vidimo, da se tudi naši mladi zanimajo za našo pesem. Prvi del je vseboval osem točk. Otvoritvena pesem "Pozdrav" (I. Hladnik) jo bila zelo primerna za otvoritev programa. Med vsemi je najbolj ugajala "Ob večerni uri" (V. Vodopivec). V pesmi "Deklici" (N. N.) je pel solo Frank Urbančič, mlajši član zbora. Drugi del se je pričel s pesmijo "Tri čaše" (M. Planinšek), ki je nova, a zelo lepa. Med osmimi, ki so bile na programu v drugem delu, je bila pa najlepša ruska "Večerni zvon" (M. Stusarčuk). Sploh je bila ena najlepših celega programa. Zapeli so jo z odlično fineso. Posebno Be je odlikoval mladi Peter Kotorac kot solist. Želi so tak aplavz, da so jo morali ponoviti. V pesmi "Sijaj sončice" pa je pel solo Frank Požar, dolgoletni član zbora. V četverospevu so nastopili: Peter Kotorac, Joseph, Rudy in Frank Ivančič. Odkar so pele Česnikove sestre, sc je zopet zgodilo, da so bili trije pevci od ene družine v skupnem nastopu. Gotovo je bila mati vesela in ponosna na svoje fante. Cetvorica je bila sprejeta s takim navdušenjem, da so bili ponovno poklicani na oder. Največje pozornosti pa je bil deležen Peter Kotorac. Mlad, fest fant, poseda kristalno čist tenor, ki spominja na Beleltov glas. Kakor že omenjeno, je pel v kvartetu, s solo v zboru in solospevom ? pesmijo "Gorski kraj" (V. Novak). Vse tri točke se je ponovilo. Z vajami bo dosegel z lahkoto tudi najvišje note, ki mu delajo malce težkoč, in obeta, da bo eden najboljših pevcev. Ob koncu je pozval Mr. šubelj občinstvo in vsi smo skupno s ocvci ponovili zaključno pesem in še eno "Pri farni cerkvici" povrhu. Ideja je dobra, vsaj je pela cela dvorana s takim navdušenjem in smo vzeli inicijativo pevcem iz "rok" in so morali ti slediti besedilu večine. Kakor že omenjeno, pevovodja zbora je Anton Šubelj, ki je ponovno pokazal, da je mojster v tej stroki. Na klavirju je spremljala zbor ga. Vera Slejko, ki je bila isto deležna priznanja. Prihodnjo nedeljo pa bo podal zbor Adrija svojo prireditev, ki bo kakor se oglaša, posebnost z ozirom na bližnje božične praznike. V zboiTi so naši mladi in je vredno, da se udeležimo njih prireditve in jim damo veselje za na-daljno delo. J. M. S. AVTOMOBILSKE TABLICE Tablice na avtomobilih z registrirano številko bodo v državi Ohio v letu 1955 modro pobarvane. Te tablice se bodo v letu 1956 spremenile na zeleno. Za leto 1955 ■ pripravljajo 3,395,000 teh tablic, dane pa bodo v promet 1. aprila 1955. Tablice se izdelujejo v ohijski kaznilnici, material pa dobavlja podjetje Sheet 0 Tube Co. v Youngstownu. BRICKER V INDIJI NEW DELHI, 9. decembra— V prestolico Indije sta prispela ohijski senator John Bricker in poslanec Sterling Cole iz države New York. Oba sta člana ameriškega odbora za atomsko energijo. V New Delhi se bosta v imenu tega odbora razgovarjala z indijskimi predstavniki o načrtu predsednika Eisenhowerja, kako dati surovine, ki so potrebne za produkcijo atomske energije, in to energijo samo pod mednarodno nadzorstvo. OB DELO, KER STA MOLČALA WASHINGTON, 8. decembra —Pred odborom senata, ki raziskuje delovanje nelojalnih Amerikancev, sta se morala zagovarjati Joseph Picucci in John Szabo iz Bethlehema, Pa., oba delavca pri Bethlehem Steel Co. Na vprašanje, ali pripada h komunistični stranki, nista odgovorila in sta se sklicevala na peto dopolnilo k ameriški ustavi, ki daje zaslišanemu pravico, da odgovor na stavljeno vprašanje lahko odkloni, če bi se s tem sam stavljal v nevarnost. Družba Bethlehem Steal Co. je oba delavca, takoj odpustila iz službe. ..... №2^ Mps. Juanita Kerestesy, ki si jc zaradi svoje nadarjenosti kot izredno dobra kuharica, pridobila naslov Mrs. Ohio, kaže na zgornji sliki, da gospodinjam ni treba več pripogibati s., da vidijo "kaj se kuha," če imajo moderno v 51едо vdelano plinsko poč, katera se vžge brez žve-plenk. še ena dodatna posebnost te peči je avtomatična ura, ki kontrolira kuho in gkuha celi obed medtem ko ste vi lahko izven doma. TRST BREZ DEKLARACIJE Zunanje lice Trsta je na prvi pogled zadovoljivo. Izložbe so polne blaga, na katerem so pritrjeni veliki napisi "Izredna priložnost," in "Veliko znižanje cen." Trst ima na stotine kavarn, neonska svetlobna reklama žari ponoči nad mestom. Tržačani so oblečeni okusno in lepo. Nikjer ni videti bede in nihče se ne pritožuje. Treba je predvsem živeli. . . • Če pa govoriš s Tržačani in če te poznajo, izgine dozdevno brezskrbni izraz z njihovega obraza in cesto ga zamenja zaskrbljenost. Trgovski Trst se pritožuje, da je kupčija čedalje slabša, gospodarski krogi so nezadovoljni spričo nazadujoče proizvodnje, delavci v mnogih podjetjih žive v negotovosti glede jutrišnjega dne. Italijanski reporter milanske ilustrirane revije "Settimo gior-no" Mario Cortese je nedavno tudi pred italijanske bralce svoje domovine stopil z vprašanjem Tržačanov: "Kaj pa bo jutri?" "Kaj naj bi vam odgovoril?" je odgovoril, kakor piše Cortese v članku "Trst brez deklamacije," neki prileten Tržačan, ko ga je v tržaškem pristanišču neki novinar vprašal, kaj misli o tržaškem vprašanju. "Važno bi bilo," je rekel, "da bi naposled vedeli, kaj hočejo storiti z nami. Italija ali Američani ali independentizem, najvažnejše je, da lahko delamo in preživljamo otroke . . . Treba je predvsem živeti . . ." "Treba je predvsem živeti. . ." to je postalo nekakšno geslo Tržačanov, simbol njihove gospodarske negotovosti spričo jutrišnjega dneva. Od meseca do meseca V Trstu je zdaj na podlagi statistike (v septembru) približno 20,000 brezposelnih. Število meničnih protestov zaradi neporavnanih dolgov je doseglo doslej najvišjo stopnjo—75,857,000 lir— v mesecu juliju. V istem mesecu je promet v tržaškem pristanišču, kakor je pisal tržaški tisk, padel za 54,000 ton. Vsak mesec zabeležijo podobne podatke. Če zamaše vrzel na eni strani, se pokaže na drugi. Eden glavnih dohodkov Trsta so davki. Le ti od leta do leta naraščajo. Malone vsako leto se kak nov italijanski davek raztegne na Tržačane. V proračun gredo ogromna davčna plačila. Leta 1952 so Tržačani plačali 27,684,000,000 posrednih davkov in 2,323,000,000 milijonov lir neposrednih. Približno toliko so plačali tudi lani. Kakih 2,00 malih trgovcev so nedavno obremenili z novimi davki. Finančna kontrola jim je za 100 odstotkov zvišala davek na poslovni promet, in sicer z veljavnostjo od 1. januarja 1951. Tržaški tisk piše, da to novo zvišanje davkov formalno pomeni za mnoge male trgovce polom. Posledica tega bo, da se bo že tako veliko število brezposelnih še povečalo. V glavnem gre za prodajalce sadja in sočivja in za trgovce, ki na tržaških trgih na stojnicah prodajajo razne drobnarije. Njihov dnevni zaslužek se giblje od 250 do 400 lir. S tem so se lahko doslej komaj za silo preživljali. Kaj prinaša Italija? Od celotne zaposlene delovne sile v Trstu odpade dobra tretjina na neproduktiven uradniški aparat. Tržaški tisk je nedavno objavil zanimive statistične podatke o ogromnih izdatkih za vzdrževanje tega aparata. Samo za centralne tržaške upravne ustanove so potrošili predlanskim 7,747,000,000 lir, lani pa 8,651,000,000 lir. Stroški za civilno policijo so znašali lani 3,670,-000,000 lir, za upravno policijo 233,000,000 lir, za finančne straže 924,000,000 lir, za sodišče 312,-000,000 lir, za javno tožilstvo 38,-000,000 lir, za sodne zapore 242,-000,000 lir, itd. "Kaj prinaša Italija Trstu?" je vprašal v milanski reviji "Settimo giorno" novinar Cortese. Ni pa samo vprašal, marveč je na to vprašanje tudi odgovoril. Italija prinaša Trstu davke, birokratski centralizem, brezposelnost in obljube—skratka: svojo krizo. Mladen. Peirinić. Na zemlji postaja čedalje topleje v Hamburgu so se zbrali te dni meteorologi iz mnogih držav in obravnavali nekatere pereče zadeve s področja vreme-noslavja. Letošnje poletje je bilo v očeh preprostih ljudi nekaj izrednega. Meteorologi pa pravijo, da je bilo "statično normalno." To je bilo prvo glavno -(Vprašanje, o katerem so razpravljali. Drugo vprašnje se je nanašalo na atomsko bombo in njen vpliv na vreme. Meteorologi trdijo, da eksplozija atomske bombe prav nič ne vpliva na vreme. Letošnje deževno poletje je delalo vremenoslovcem hude preglavice. Ni bila sicer tako velika izjema, kakor so trdili mnogi ljudje, saj so hladna in deževna poletja dokaj pogosta le da na to radi pozabimo. Bilo pa je znatno hladnejše in tudi bolj deževno, kakor so sicer takšna poletja. Povprečna poletna temperatura je v zadnjih letih nenehoma naraščala. Sploh postaja na Zemlji čedalje topleje. Naši pradedi so pozimi zmrzova-11 mnogo bolj kakor zebe nas. Zadnjih pet let smo imeli razmeroma zelo suho vreme. Letošnje deževno poletje je nastalo pod vplivom nizkega zračnega pritiska, ki se je pojavil nad jadranskim področjem in ki se ni premaknil proti vzhodu, kakor običajno, marveč proti severu. Meteorologi so odgovorili tudi na očitke, češ da vremenske napovedi niso zanesljive. "Od nas ljudje preveč zahtevajo," so dejali. "Če bi hoteli samo za en dan natanko izračunati in napovedati, kakšno bo vreme, bi potrebovali 10,000 let časa. Tako pa lahko samo kalkuliramo, kombiniramo in napovedujemo vreme z največjo verjetnostjo. Leta 1907 se je uresničilo samo 69% vremenskih napovedi, leta 1950 pa že nad 85%." Kar se tiče atomske bombe, se vremenoslovci v mnenju strinjajo in pravijo; "Energija ene same nevihte je mnogo večja od energije, ki nastane, ko se razpo-či atomska bomba." Stevenson vodi! WASHINGTON, 12. decembra — Senator William Knowland, vodja dosedanje republikanske večine v senatu, ima predvsem v zunanji politiki v mnogih vprašanjih drugo linijo kot pa jo imata Eisenhower in tajnik Dulles. Hoče pa obdržati republikansko stranko enotno. Republikance je pozval, naj to enotnost pokažejo, ko bo zasedal kongres v letu 1955, ker bo od dela v tem kongresu veliko odvisno, kdo bo zmagal pri predsedniških volitvah leta 1956. Tudi svetovalci v Beli hiši pritiskajo na Eisenhowerja, da se izjavi, ali bo pripravljen v letu 1956 sprejeti ponovno predsedniško kandidaturo na republikanski listi. ' Ugibanja o predsedniških volitvah in o kandidatih za to mesto v letu 1956 so se začela tudi v demokratski stranki. Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja v Princetonu jc izvedel poskusno glasovanje, kdo bi imel največ izgledov, da med demokrati postane predsedniški kandidat. Nad vsemi vidnimi demokrati vodi se vedno Adlai Stevenson in to v 58 odstotkih oddanih glasov. Kmalu za njim je senator Estes Kefauver. Kot se vidi iz teh rezultatov, ohijski governer Frank Lausche še ni v Ameriki udomačen in poznan kot morebitni demokratski predsedniški kandidat. Umrlo je že kakih 80 milijard ljudi Smrtni boj je v luči znanosti samo počasno ugašanje brez bolečin Po statističnih podatkih je živelo doslej na zemlji kakih 80 milijard ljudi. Vladarji in sužnji, geniji in preprosti ljudje. In vseh teh 80 milijard ljudi je moralo umreti, ko se je stekla ura njihovega življenja, pa naj se jim je zdela smrt še tako bridka ali odrešilna. Najhujši je strah pred smrtjo. Mnogi na smrt obsojeni zločinci so se zadnje ure tako skrušili, da so jih znanci komaj še spoznali. Pri tem pa je usmrtitev pod giljotino, kakor je ugotovil znani psihiater prof. Houche, povsem brez bolečin. Zločinec niti udarca sekire več ne čuti, ker krvni pritisk v njegovih možganih v trenutku, ko sekira prereže žile v vratu, tako naglo in občutno, pade, da se sploh ničesar več ne zaveda in da tudi nobenih fizičnih bolečin ne čuti. Tudi toliko obravnovani smrtni boj je v luči znanosti samo počasno ugašanje, ki je le za svojce umirajočega prava muka. Dr. A. МЉопаМ, ki je videl umirati sto in sto ljudi, je zapisal: "Mnenje, da je umiranje združeno s hudimi bolečinami, sloni na napačnem tolmačenju psihičnih pojavov, ki ga spremljajo. V resnici nastane mirovanje narave, izčrpano telo je pripravljeno na smrt, vse je samo mir." Vsi izkušeni zdravniki potrjujejo, da sloni smrtni boj samo na domišljiji gledalcev. Refleksne tresljaje mišic tolmačijo kot bolečine, stokanje kot njihov izraz, grgranje kot dokaz, da se umirajoči duši. Umirajoči pa o vsem tem ničesar ne vedo. Rahlo in cesto nekako v sanjah se po-greznejo v svet tišine in miru, tako da tik pred zadnjim dihlja-jem še pravijo; "Lepo je, neverjetno lahko plavam tja, letim naravnost v luč ... " Nobenega bolnika smrt ne iztrga iz polnega življenja, vsak ugaša počasi. Z njim pa ugaŠa tudi zavest umiranja. Celo utopitev, v kateri vidijo ljudje nekaj strašnega, je v resnici lahka smrt. Rešeni utopljenci pripovedujejo, da sploh niso imeli občutka, da se davijo, ko jim je voda prodrla v pljuča. Mnogi so slišali glasbo in se počutili čedalje prijetneje, tako da so malone obžalovali, da so se morali vrniti v življenje. Samo pri ljudeh z boleznimi na srcu je vrsta smrtnega strahu, ki se kaže v obliki strahu pred zadušitvijo. Goethe je imel tik pred smrtjo hud napad angine pectoris, toda dva dni pred smrtjo sploh ni več čutil bolečin-Mislil je celo, da se mu vrača zdravje. Smrt je namreč dobrohotna, smrt človeka vara. "Na koncu bolezni je izčrpanost in brezcutnost," pravi francoski raziskovalec dr. Barbarin, ki je videl in slišal govoriti mnoge ljudi, potem ko so se v zadnjem trenutku vrnili v življenje. POLICIJA IN ATOMSKO OROŽJE Po poročilih iz Moskve bo sovjetska policija kot prva na svetu dobila v roke atomsko orožja-Najprvo bo s tem orožjem oborožena tista policija, ki vrši službo kot straža v raznih taboriščih, v katerih so obsojenci na prisilno delo v sovjetski centralni Aziji-To orožje bo policiji dobro služilo za slučaj, če bi v teh taboriščih prišlo do množičnih uporov. Po 11 letih sta,se javila Mrs. Ana Mramor ig 1523 Б-173 St. je prejela od sestre iz vasi Cajnarje pri Rakeku pismo, v katerem ji piše o dveh fantih i% Brinarjeve hiše v vasi št. Vid, ki sta bila prvo pri partizanih, potem pa sta izginila. Sedaj po Izletih sta se pa pojavila. Imela sta brade do pasu, lasje dolgi, sploh sta izgledala zelo divja. Prijavila sta se sodišču. Kako sta živela, poročilo ne pove. ENAKOPRAVNOST ^ ■■■.-a v-, л^ -л^у^з^.г-и^ач-л,. .МЈ.МЛ'Г^\^Л~М.-Г. Da boš zdrav ostal Veste, kaj je to antifon? Stvar je zelo preprosta: nekaj bomba ža, voska in še nekaj primesi. Iz vsega tega je napravljena nekakšna kroglica — antifon ji pravijo — ki si jo vtakneš v uho. Proizvodnja ene kroglice stane 90 par, za obe ušesi torej 1.80 din. Antifon je res čudovita zadeva. Ob ušesu ti lahko razbijajo s kladivom po pločevini, slišal boš le, kot da nekje prav daleč cinglja zvonček. Če se s tovarišem v najhujšem ropotu šepetaj e pogovarjaš, pa boš vse razumel. Med bombažnimi vlakni je namreč tako malo prostora, da jih stresejo le majhni zračni valovi. Čim je ropot večji, se vla-kenca stisnejo in zračno valovanje, ki ga povzroča ropot, ne prodre do bobniča. Antifon si bo torej z veseljem kupil vsak delavec, ki dela v ropotu, saj v takih pogojih sčasoma sluh močno oslabi. Kroglico lahko uporabljaš tudi mesec dni, le s čistimi rokami jo moraš prijemati in po delu spraviti v čisto škatlico. Antifon je plod dolgotrajnih preizkušanj Instituta za higieno dela v Zagrebu. In ta institut sem obiskal pred nekaj dnevi. KOMAJ PET LET . . . "Bi šel jutri z nami? Institut za higieno dela v Zagrebu si bomo ogledali," me je oni dan va- zrnu. Čim najdejo v seču porfi-rin — svinčevo spojino, že je ogroženo delavčevo zdravje in je treba delavca prestaviti na drugo delovno mesto. Seveda se v institutu poslužujejo najmodernejših izsledkov znanost, nove metode pa preverjajo v praksi. Pri tem iščejo čim enostavnejše načine določanja prisotnosti težkih kovin in plinov v delavčevem okolju ter raziskujejo, bil znanec. Kako ne bi šel! Tak- prav majhne količine tega čine na delavčevo zdravje. V nekaj oddelkih proučujejo atmosfero delovnih mest. Lani so zgradili plinsko celico, ki drži približno 10 kubičnih metrov. V njej lahko napravijo prav takšen zrak, kakršnega vdihava delavec na delovnem mestu z vsemi primesami plinov, dima, prahu, ob določeni temperaturi, vlagi itd. Vanjo zapro poskusne ži-valice miši. Potem pa proučujejo, kakšne spremembe nastajajo na organizmu in v krvi teh živalic. Zato so med znanstveniki tudi veterinarji, ki delajo v dobro opremljeni secirnici. PLIN JE KRIV PROMETNE NESREČE? V enem izmed številnih oddelkov se zadnje čase bavijo z vplivom ogljikovega monoksida na človeško telo. Nekateri znanstveniki po svetu namreč trdijo. šna priložnost se ti ne nudi vsak dan. plina človeku niso škodljive in da ne vplivajo na delovno spo Ni mi bilo žal. Da, presenečen sobnost. Drugi pa trdijo, da že 1 ■ 1 v w « O T T 1 W I # Л 1»^ I % sem bil, močno presenečen, saj si nekaj takega še zdaleč nisem predstavljal. Naj še vam povem, kaj sem slišal in videl! Če hočem biti čisto odkrit, moram reči, da o notranjosti instituta ne vem dosti povedati, čeprav sem bil v vseh oddelkih. V vsakem oddelku je polno aparatov, instrumentov in vseh mogočih naprav, med katerimi je precej takih, ki so vredne po več milijonov din. Tega mi najbrž ne boste zamerili. Pač nisem strokovnjak in še ta bi morebiti poznal aparate le v nekaterih oddelkih. Kemika bi zanimale nekatere stvari, fizika druge, zdravnika, ki se ne bavi prav posebej s proučevanjem delovnega okolja, spet druge itd. Eno pa lahko povem, da bi težko še kje v Evropi našel tako bogato opremljen institut za higieno dela in da bi bili njegovi oddelki tako smotrno združeni. Ko si institut ogleduješ, spoznaš, koliko dajemo pri nas za delavčevo zdravje, saj smo ga ustanovili leta 1949, z delom je pričel pa leto dni kasneje. POHOD NA MANGAN Kot že ime samo pove, proučujejo znanstveniki instituta predvsem zaščito delavca na delovnem mestu; proučujejo, kaj vse vpliva na delavčevo zdravje in kaj ter kako bi bilo treba storiti, da bi delavec ostal zdrav. Delo v institutu je razdeljeno v dve smeri; terensko in laboratorijsko delo. Na terenu zbira posebna skupina znanstvenikov podatke o količini in vrsti plinov in prahu v zraku-, o kemikalijah in surovinah, ki jih delavec pri delu uporablja itd. Preiščejo pa tudi delavce. V institutu zbrane podatke podrobno prouče v naj-različnih oddelkih. Te ekipe obiščejo na posebno željo podjetja, pa tudi na lastno pobudo, da bi zbrali podatke za raziskova- j nja, ki jih ima institut v pro- i gramu. I Vsi "terenci" so bili ob mo-i jem obisku "na pohodu" na man-j gan v Makedoniji. V institutu se bodo namreč lotili proučevanja, kako vpliva mangan na človeško telo in kakšne zaščitne ukrepe bi bilo treba podvzeti. MIŠI V PLINSKI CELICI Vrsta je znanstvenikov, ki proučujejo vpliv težkih kovin (svinca in živega srebra) na človekov organizem, zlasti na kri. Ugotavljajo količine svinca v krvi in kdaj že škoduje organi- prav majhne količine tega plina zmanjšujejo brzino reagiranja, slabe moč hitre presoje itd. Vse to je zelo pomembno, saj gre na primer za stopnjo šoferjeve odgovornosti za prometno nesrečo. Ta namreč vdihava ostanke izgorelih bencinskih plinov, med katerimi je tudi ogljikov monoksid. Znanstveniki v institutu so vzeli vzorce krvi velikega števila kurjačev pri centralnih kurjavah in na železnici in proučujejo, kdo ima prav. Že sedaj pa prevladuje mnenje, da tudi majhne količine ogljikovega monoksida v krvi vplivajo na zmanjšanje razsodnosti, kar je lahko vzrok za velike nesreče pri delu. Razen tega proučujejo še druge pline, ki jih pogosteje srečujemo v industriji in rudarstvu. Med njimi zavzema metan, ta nevarni jamski plin, posebno mesto. KAJ NAJ ZAMENJA AZBEST? Zadnje čase so preizkušali tudi, kako vpliva zmanjšanje kisika v zraku na človeški organizem. To pride v poštev zlasti za pilote, potapljače, delavce v ke- jo zaščitne maske, ventilacijske lagal. naprave in zaščitna sredstva. Tu so na primer ugotovili, da imajo azbestne obleke precej slabih strani. Res so negorljive, zato pa obleka ni voljna, težka je, zelo dober provodnik toplote, to je, da pred vročino človeka ne ščiti dovolj in — zelo draga je. Sedaj iščejo snov, ki bi ne imela teh slabih lastnosti. LAN POVZROČA RAKA? V institutu za medicinska raziskovanja so prišli že do presenetljivih zaključkov. Raziskovali so, zakaj se pojavi predicam tako pogosto rak na spodnji ustnici. Opazovali so jih pri delu in ugotovili, da predice oslinijo nitko tako, da jo potegnejo po BTBANB kako vplivajo že neznatne koli- spodnji ustnici. In šo začeli raz- iskovati lan. Sežigali in prepari rali so ga ter cepili z njim miši. Rezultat je bil presenetljiv. Vse miši, kar so jih cepili, so obolele ali za rakom ali pa so dobile levkemijo (belokrvnost — rdeča krvna telesca razpadajo in bolnik kmalu umre). Ker je cigaretni papir, zlasti boljše vrste, skoraj samo iz lanu, so preskusili še tega. Spet kemična obdelava, cepljenje miši in rezultat isti: rak ali levkemija. VRAČILO Z OBRESTMI Dvoje vrst pripomočkov je, ki spodbujejo k delu, je pripovedoval vodja oddelka za psihologijo dela: farmakološki in psihološki. V obeh primerih človek več napravi, če vzame tableto ali če ga spodbudiš z besedo. Le posledice so različne. Tisti, ki je vzel tableto, mora pozneje ves napor "vrniti" z obrestmi vred. Čisto druga pa je stvar, če vpliva nanj kaj drugega. Vzemimo za primer stavo. Janez in Peter stavita, kdo od njiju bo v določenem času več napravil. Oba se ženeta, utrujena sta res, toda ne dosti bolj kot sicer. Napravita pa veliko več. Sploh pa, pravijo znanstveniki, bi bilo dobro, če bi našli pri delu kakšno posebno spodbudo. Ta deluje osvežujoče, čeprav bi človek tega prvi hip ne verjel, saj človeka spodbuja k intenzivnejšemu delu. Zlasti se ogrevajo za tekmovanje in ne bi bilo slabo, če bi sindikalni odborniki o tem kaj več razmišljali. RED JE POL ŽIVLJENJA V Zagrebu je institut pregledal 34,000 otrok v starosti od 14 do 16 let. Kaj so ugotovili? Otroci z dežele so za 5 do 7 cm manjši in 4 do 5 kg lažji od mestnih otrok. Način življenja je drugačen. V mestu so več ali manj navajeni na red: zajtrk kosilo, večerja so ob določenem času, delo in počitek sta enakomerno razdeljena itd. Le poglejte vojaka. Čim pride v vojsko, se skoraj vsak kmalu zredi v glav-nam zato, ker redno živi. Ob do- prehrane. Premalo rib jemo pri nas, pravijo, čeprav smo dežela, kjer ulovimo zelo veliko rib. V pogovoru sem zvedel, da bi človek živel samo ob siru in vinu. Džingiskanovi vojaki so prepotovali po 2000 km daleč ob samem siru. Dva deci po kosilu se prav prileže in telo spremeni ves alkohol v sladkor, kisline pa pospešujejo prebavo. POČIVAŠ SAMO OSEM MINUT Kdaj, koliko časa naj traja odmor med delom? V institutu so tudi na ta vprašanja našli odgovor. Najboljše je, če se človek odpočije, še preden utrujenost občuti. In za več odmorov so, ne le za enega. Ugotovili so namreč, da počiva človek le prvih 7, 8 minut. V tem času se mu povrne okoli 70% delovne zmogljivosti, v pol ure pa 80%. Smotrno je torej, da je med delom več odmorov. Prvi odmor naj traja 7 minut, drugi 8, tretji pa četrt ure. Vse to velja za osemurni delavnik. Prav presenetljivi pa so zaključki instituta, da napravi človek v 12 urah celo manj kot v osmih. Zato odločno odsvetujejo tak delovni čas. GLASBA OSVEŽUJE Zlasti pri enoličnem delu priporočajo glasbo. Sploh vpliva glasba ugodno na delovno storilnost. Človeka ne moti, lahko se delu ves posveti, glasba pa ustvarja prijetno razpoloženje. Seveda ni vsaka glasba dobra. Tudi za to obstajajo pravila: ne sme biti hreščeča, z nenadnimi fortissimi. Močno pa odsvetujejo petje, ker posluša človek besedilo, kar odvrača pozornost od dela. Najpriporočljivejša je torej lahka glasba (ne jazz!), uverture k operam, glasbene slike, sploh le umirjena glasba, polna lepih melodij. UŽIVAJ MED DELOM TOPLO HRANO! Morda se spomnite, da je Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo tudi priporočil, naj bi v podjetjih odprli obratne kuhinje, da bi dobili delavci topel obrok hrane v podjetjih. Takega mnenja so tudi znanstveniki v institutu, ki se ogrevajo, naj bi delili hrano med odmorom. Takrat pa zaradi tega, da bi delavec nadoknadil pri delu porabljene kalorije, zaradi sonih itd. Razume se, da imajo ločenem času spi, točno ob uri je posebne oddelke, kjer preizkuša- itd., da ne bom na široko raz Seveda proučujejo tudi način A Bed Feather Agency of Yonr Сотштшјју Chert ТНВ INTEBNATIONAL Ш8Т1ТГТЕ OB! YWCA & CITIZEN'S BUREAU formerly Located in The Marshall Building Were Dnrlnx 1954 Consolidated To Form THE NATIONALITIES SERVICES CENTER NOW LOCATED AT 1620 PROSPECT AVE. PHONE SU. 1-4560 ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 Stanovanje s 3 sobami $e odda v najem. Kopalnica in druge ugodnosti. Nahaja se na 986 EAST 63rd STREET. Za podrobnosti pokličite HI 2-4479 Česar bi se manj utrudil in telesu ne bi bilo treba premagovati toliko naporov. Po odmoru bi nadlegovali pri delu. Seveda bi lahko še pripovedoval o drugih izsledkih instituta. Tokrat naj bo dovolj! Sedaj vsaj približno vemo, s čim se znanstveniki v tem institutu ukvarjajo. Še to naj povem, da daje institut nasvete brezplačno, pravi radi proučitve razmere v tovarnah. VELIKA POŽRTVOVALNOST Da, nečesa ne smem pozabiti. Znanstveniki dobe za svoja proučevanja zlasti ob študiju psihologije dela študente, da na njih preskušajo delovanje možganov itd. Vendar je treba včasih napraviti poiskus, za katerega se ne bi nihče rade volje sam odločil. Proučiti jena primer treba, kako delujejo možgani, pljuča in srce takrat, kadar je človek tako izčrpan, da pade v nezavest. Takrat preizkusijo znanstveniki to na sebi. Njihovo delo terja torej veliko požrtvovalnosti in velike ljubezni do človeka-delavca saj so delavcu in njegovemu zdravju namenjeni znanstveni izsledki tega instituta. Vlado Jarc. ("Delavska enotnosti") Slovenske plošče! Lepe slovenske plošče, katerih sploh ni mogoče več dobili drugje, sedaj po samo .................... Pridite in si jih izberite, ali pa vam jih mi izberemo in pošljemo 10 za $5.00 s poštnino plačano kamorkoli po Zedinjenih državah ali v Kanado. Slovenja 11 Record* 4214 SUPERIOR AVE__HE 2-1645 Cleveland 3, Ohio Odprlo do 7. ure zvečer HIŠE NAPRODAJ HIŠI ZA 2 DRUŽINI V EUCLID, O. 2 novi zidani hiši, vsaka za 2 družini, boste kmalu dogotovlje-ni. 3 spalnice, kopalnice v obeh stanovanjih so obite z ilovnatimi ploščicami. Garaže za 2 avta in dovoz. Se vzame tudi staro hišo v zameno. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 &»#»###, WOUND OBSERVER CORPS CALL.CIVIL DEFENSE , QUALITY. AT# IVanhoe JAMES > i.8iS8 ' \ ' • > V.« ) » t ' iA. I. ..'{Stifc •••♦*<•'» J-dC* - A#i. OPEN EVENINGS TILL CHRISTMAS Postal Employees Promote Christmas for Christ {Ix . . .... t 0 NASHVILLE. TENN. - "If the postman can keep Ghrist in Christmas, anyone can," says J. Manning Potts, editor of The Upper Room, the .world's mogl widely used guide to personal and family devotions. In a special pre-Christnias chapel service in the Upper Room chapel here which houses the great life-sized wood carving of the Last Supper, postal clerks and letter carriers participated in a Christmas for Christ campaign which they hope will spread over the world. Lewis J Moore, Nashville postmaster, pointed out how appropriate it is for the letter carriers and The Upper Room to join iti this program. The postal employees handle the almost three million copies of each issue. This daily devotional guide IS published in 29 editions including 25 languages and braille. The postal employees who attended this special pre-Christ-mas aervice hope that it will become an annual affair in many towns and cities over thn ------' I. AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označ bi 32 У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št, 43 je 10, št. 44 je 11. , Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer:, št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) * Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3»37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20, * Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. ii Zastopniki Enakoprarnosti # Za St. ciairsko okrožje: jO H N REN KO 1016 East 76th Sfr4Bet UTah 1-6888 Za collinvy^oodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 e Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue Here's the way to extra pay — WHATEVER VOUR INCOME 3 I"Iere's a plan that helps you s^ve your dollars and puts those dollars to work making extra money for you. It's the Payroll Savings Plan of investment in U.S. Savings Bonds — and it's bringing long-range goals closer for eight million working people today. Here's how it works. Decide what you can afford to save on your present income, then tell the people in the pay ofHce where you work. They'll put that amount aside for you every payday. When enough accumulates, they buy a U.S. Series E Savings Bond in your name. Then your nest egg really starts growing as each Bond earns an average 3% annual interest for as long as 19 years and 8 months! Start increasing your income and provi <><><><><><><><><><><><><><> <><><><><><><><><>0 <><><><><><><><><><><> OOOO'OOOOOOOOOOOO«^ TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU •Cene so zmerne—naroČilo hitro zgotovoljena-Se priporočamo druš+vom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. čutek je prijeten, vse kar je res!" Od samega pomerjanja je bil Capestang kmalu ves nov, od klobuka z rdečim peresom pa do rumenih škornjev, ki so mu segali čez kolena. "Kadar pojdem, obesim vse to nazaj," si je obljubil. "Za nekaj minut bi se vendar rad gledal v zrcalu tako nališpanega. Ne, Capestang, zdaj nisi več ti; prej bi te obsodil za princa. Princa?" je ponovil z otožnim smehljajem. "Saj sem ubog kakor sveti Job; še mošnjo sem izgubil, tako da nimam s čim potolažiti žeje, ki mi pali grlo, niti gladu, ki me ščiplje v trebuhu .. ." Tako govoreč je odprl vitez druga vrata. Osupnil je; nosnice so se mu razširile, oči zasvetile. "Hudirja, kaj pa je to?" Bila je miza, pogrnjena za štiri goste. Udobni stoli so bili razpostavljeni okrog paštete z zla-torumeno skorjo, vabljivega ko-puna, obloženega s kljunači, različnih drugih slastnih jedil in celega krdela steklenk s častitljivimi trebuhi. "Gotovo so se nadejali kakega kneza," je pomislil Capestang. "Vprašanje je zdaj, ali morem dostojno predstavljati srečneža, kateremu so namenjeni tolikšni blagri. Ta stol gotovo ni postavljen zame. Toda ker nI zaseden .. saj si vzamem itak le eden prostor od štirih. Enako naj se zgodi s pašteto." Spustil se je v bogati naslanjač, pogreznil nož v pašteto in jo razdelil skrbno na štiri enake kose. Nato se je lotil kopuna, pazeč natanko, da je pojedel samo četrt. Steklenic je bilo osem; dve jp namenil svoji žeji. Okrog dveh popolnoči je bil Capestang gotov z večerjo; življenje se mu je prikazovalo v rožnati luči, in biti knez v začaranem gradu se mu je zdel najlepši poklic. Vstal je, brunda je popevko iz domačega kraja, ter stopil h kaminu, ob katerem je slonel izvrsten rapir. Capestang v svoji zidani volji se je nasmehnil in ga opasal. "Ni dvoma, da je nastavljen meni!" je pomislil malodane od srca. Takoj nato pa je zažvižgal že tretjič v znak presenečenja ter vzkliknil: "Oho! In kaj je to ?" Bila je mošnja z okroglim trebuščkom ; izpraznil jo je na paro-bek kamina in naštel dvesto zlatnikov. Zraven mošnje je videl bel pergamen in pisalo. Capestang se je globoko zamislil. Počasi je odštel štirideset zlatnikov ter jih tpravil v žep. Nato je vzel pero in zapisal na pergamen sledečo za-dolžnico; "Jaz, Ademar vitez de Capestang, izrekam gospe te hiše svojo zahvalo in potrjujem, da sem si izposodil v njeni odsotnosti: I) popolno kavalirsko obleko; 2) izvrstno večerjo; 3) štirideset zlatih pištol. Za obleko ji vrnem deset oblek, kakor hitro pridem do sreče; za večerjo, šopek redkih cvetlic; za pištole, enako vsoto denarja; za čar te skrivnostne gostoljubnosti pa ji zastavim svoje življenje . . Komaj je vitez podpisal to čudno in vendar odkritosrčno izjavo, je ves vztrepetal. Bil je hraber, toda prizor, ki ga je zagledal mahoma v zrcalu nad kaminom, je bil tak, da mu je morala oledeniti SHELL SISTERS SPECIALTY SHOPPE 606 East ISSth Street Obleke $5.98 in več — velike mere. Importirani francoski Veiour klobuki — $5.95. Ročne torbice — $3.95 in več. Jopiči — $2.98 in več. GOVORIMO SLOVENSKO. kri. Videl je prikazen, ki je bila nenadoma stopila čez prag: ženo v snežnobeli obleki, z obličjem bledim kakor smrt, na prsih pa veliko krvavo liso! In prikazen je videla njega! Strmela je vanj z očmi, ki so bile kalne in srepe, brez Jasnega človeškega izraza ... Ali je bila mrtva in je vstala iz jame, ali pa nezemeljsko bitje od onkraj sveta! Capestang jo je gledal v zrcalu, belo, nepremično, brez giba in življenja; lasje so se mu ježili, sleherni ud mu je drevenel. Zamrmral je: "To je bela gospa, o kateri mi je pravila krčmarica. Zašel sem v hišo, kjer prebivajo strahovi. Ni dvoma! Bogve ali še znam katero izmed molitvic, ki me jih je učila mati?" In hrabri vitez je začel jecljati iz dna srca: "Oče naš . . . kateri si... v ... nu, kje? Hudiča vendar ... ki si v . . . aha! že vem: v nebesih!" (Dalje prHiodnJiC) V BLAG SPOMIN ob prvi obletnici odkar je umrla moja ljubljena hčerka ANNA ZIBERT Zatisnila je svoje mile oči dne 13. decembra 1953. Eno leto je poteklo, odkar si zapustila me, iz oči mi tečejo solze, bridko pogreša Te moje srce. Žalujoča mati ANGELA ŽIBERT in sorodniki Cleveland, Ohio, dne 13. decembra 1954. America needs YOU in the Ground Observer Corps! шж; HERE'S WHY: The potential of modern military offense is such that a surprise raid against this country could cause tremendous casualties. Our military defense is aware of this possibility. Air Force interceptor planes and Army anti-aircraft batteries are designed to repel such an attack. But—if that attack ever comes— warning must come through in time! Citizen volunteer plane-spotters— © MURAY ground observers—play a vital role in providing the necessary warning. Already some 300,000 civilian Americans are contributing to the job of guarding our ramparts. I salute these Ground Observers for their patience, their perseverance, their patriotism. But the job calls for twice their number to man these vital posts. Will you serve your country for two hours a week V PRCSiOENT or THE UNITED fTATl* Keep your eye on the sky in the Ground observer corps JOIN TODAY^[W(Ue or phone—Name and address of Civil Defense Director—Telephone No. Contributed os o public service by ENAKOPRAVNOST WaHm Up I siarn Up I Look Up I