POMURSKI
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 29. MAJA 1958
Leto X — Štev. 21	Cena din 10.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE

Prof. Janko LiSka:
Tabori so razvneli slovensko narodno zavest
(Govor ob otvoritvi razstave knjig in slik ob 90-htnici I. slovenskega tabora v Ljutomeru 25. maja 1958)
25. junija 1868 je izdajatelj Slovenskega Gospodarja dr. Matija Prelog povabil o imenu začasnega odbora slovenske rodoljube na dogovor v čitalnico v Mariboru. Na tem sestanku dne 7. julija so se odločili, da bo l. slovenski tabor o Ljutomeru.
Dr. Prelog je pobudo za organizacijo tabora utemeljil takole: "Zberimo se tedaj v blagem namenu lastne boljše bodočnosti in prida državnega tudi Slovenci na Kranjskem, Primorskem, Koroškem Štajerskem, povsodi. kjer stanujemo, o velike tabore in izrecimo po slavnem vzgledu naših bratov Čehov svoje želje in svoje zahteve; osi pravični sosedi in Slovani bodo nas podpirali, poslanci pa tem laže pravice izposlovali."
V Mariboru zbrani rodoljubi so priporočili, naj se napravi obilo taborov, po vsej slovenski zemlji, celo v Prekmurju, povsod pa naj obravnavajo temeljne zahteve slovenskega naroda, zahteve po Zedinjeni Sloveniji in po dejanski kulturni in gospodarski enakopravnosti Slovencev.
Taborskemu odboru za 1. slovenski tabor je predsedoval ljutomerski odvetni dr. Jakob Ploj, njegov najdelavnejši pomočnik pa je bil dr. Valentin Zarnik, od začetka poletja 1868 zaposlen o Plojevi pisarni. Poleg omenjenih dveh so bili v odboru še ljutomerski župnik dr. Klemenčič, trgovec Zemljič in posestnik Kukovec.
Na ljutomerski tabor je uspelo privabiti kakih 7000 udeležencev. Prišli niso le Prleki, ampak so prišli tudi iz Maribora, iz Prekmurja in posamezniki iz drugih krajev Slovenije, ne le iz Vzhodnega Štajerskega. Ljutomerčani so trg praznično okrasili. Množica je odšla na zborovanje med pokanjem možnarjeo, s prapori, z dvema godbama ter z ljubljanskimi Sokoli na čelu. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu. Bleimeisove Novice so poročale, da so se »v angelskem miru pretresale stvari«. Možnarji so grmeli le takrat, kadar so sprejeli sklepe. Ko se je zvečerilo, so zažigali naokrog umetni ogenj, kar je svečanost povzdignilo.
Tabor je začel župnik dr. Klemenčič, predsedoval pa mu je dr. Razlag. Posamezni govorniki so zagovarjali točko za točko resolucije. Prvi go-
vornik, Ljutomerčan Kukovec, se je potegoval za slovenski uradni jezik. Dr. Zarnik je zahteval slovenščino o škofijski urad in v mariborsko bogoslovje Božidar Raič je govoril proti raznarodovanju in zahteval čisto slovenske ljudske šole in slovenski učni jezik o srednjih šolah. Dr. Prelog je zahteval, naj s slovenskim denarjem Slovencem napravijo šole, ustrezne gospodarskemu napredku časa, naj s slovenskim denarjem ne gradijo šol in drugih ustanov za Nemce ali celo za germanizacijo Slovencev.
(Nadaljevanje na 3 .strani)
JAN ROS
novi sekretar OK ZKS Murska Sobota
V petek je bila kratka seja okrajnega komiteja ZKS v Murski Soboti. Po enominutnem molku v počastitev spomina Djure Salaja je okrajni komite izvolil za sekretarja Jana Rosa. Sedanji sekretar Ivan Horvat ostane predsednik OO SZDL. a Fran Rogi, ki je doslej opravljal posle predsednika, odhaja na novo službeno mesto. Okrajni ljudski odbor je danes razrešil Jana Rosa dolžnosti načelnika tajništva za notranje zadeve in sprejel na njegovo mesto Henrika Ribiča-Muka. katerega je okrajni komite kooptiral v OK ZKS in tudi v sekretariat OK ZKS na mesto tovariša Franca Rogla
Svečano praznovanje dneva mladosti širom Pomurja
V OGNJU ZANOSA IN SREČE
Nedeljsko praznovanje dneva mladosti v Soboti bo ostalo nepozabno vsej mladini našega mesta. Po vsej verjetnosti pa nihče ni doživljal tega praznika tako globoko, kot 206 cicibanov soboške osemletke, ki so v soboto smeli prvič zavezati rdeče rutice — znak Titovih pionirjev. Cicibani, ki so bili tega dne sprejeti v pionirsko organizacijo, so tako pomnožili vrste pionirjev na osnovni šoli, da so ustanovili nov pionirski odred »Bojana Gabrijelčiča«, junaškega borca, ki se je žrtvoval za domovino.
Pionirji so svojim mlajšim tovarišem pripravili bogat kulturni program, s katerim so se hkrati predstavili številnim gostom. Prav prisrčno so pionirji pozdravili v svoji sredi dobro partizansko mamico padlega Bojama Gabrijelčiča, po katerem nosi odred ime, predstavnike kolektiva »Pomurski tisk«, ki so prevzeli pokroviteljstvo nad odredom, zastopnike oblasti starše itd.
Vsem prisotnim se je nudil ganljiv prizor, ko so cicibani dobili rute in titovke ter prekrasen odredni prapor iz rok direktorja »Pomurskega tiska«, tovariša Dragana Flisarja. Veliko svečanost so pionirji zaključili s povorko po mestu, ko so v dolgi vrsti odkorakali z mestno godbo na čelu v kino, kjer je bila za vse malčke brezplačna kino-predstava.
Sobotno praznovanje naših najmlajših pa s tem še ni bilo zaključeno. Kdo bi lahko popisal prešerno srečo, ki je žarela na obrazih sto in sto pionirjev, ko so se istega dne popoldne pomerili mladi modelarji iz Sobote, Bodomec, Puconec, Mošča-nec itn drugod v spuščanju letalskih modelov, balončkov in zmajev. V končni oceni so zasedli prvo mesto pionirji iz Puconec. DPM je vsem nastopajočim podelilo praktična darila.
O 25. maj — rojstni dan tovariša Tita, največjega prijatelja mladine, so širom našega okraja začeli praznovati že v zgodnjih jutranjih urah v posebno svečanem vzdušju.
V Murski Soboti . . .
Ni težko ugotoviti, da v našem upravnem središču že dolgo nismo proslavili dneva mladosti v tolikšnem ognju zanosa in sreče mladih ljudi, kot je to bilo letos. Tisoče gorečih želja našemu dragemu voditelju so vsemu svetu ponoven dokaz, kako je ljubljen in neminljiv za nas vse.
Že v zgodnjih jutranjih urah je predramilo mesto ubrano petje številnih pevskih zborov, ki so se pomerili na občinskem glasbenem festivalu. To tekmovanje je bilo uvod v vse ostale prireditve, med katerimi je bila posebno veličastna povorka mladosti, v kateri so nastopali naši najmlajši ter prikazali dejavnost vseh svojih krožkov: radio amaterji, modelarji, mladi gasilci, lutkarji, športniki, šahisti itd. Kdo bi lahko opisal to povorko mladosti in cvetja! Zeleni Jurij se je odel s svojim
spremstvom v pomladna oblačila, v cvetje in zelenje ...
V	Beltincih . . .
Začeli so s kolesarskimi dirkami in pionirskim atletskim tekmovanjem. Po slavnostnem kosilu za vse nastopajoče je pokazala beltinška mladina v strnjenem kulturnem sporedu plod svojega večmesečnega prizadevanja. Na zaključnem mladinskem zborovanju se je zbralo prebivalstvo iz bližnje in daljne okolice, kjer so spontane manifestacije potrdile pripadnost občanov naši socialistični skupnosti, našemu Titu ...
V	G. Radgoni . . .
Tudi v Gornji Radgoni so začeli s petjem. Radgonski pionir-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V
Knjižna in slikarska razstava v počastitev I. slovenskega tabora
V četrtek dne 5. junija ob 18. uri bo r gimnaziji za javnost odprta knjižna in slikarska razstava v počastitev I. slovenskega tabora. Gre za isto razsta-stavo, ki je bila odprta v Ljutomeru od 25. maja do 1. junija. Knjižna razstava prikazuje rast slovenske narodne zavesti na Štajerskem v dobi ilirizma, v letu pomladi narodov (1848), in še zlasti v času taborov, veb-kih ljudskih zborovanj, ki so se začela z ljutomerskim taborom 9. avgusta 1868. Razstavljeni so tudi spisi, ki kažejo razvoj zanimanja Slovencev na desnem bregu Mure za prekmurske Slovence. Naposled osvetljuje razstava še čas Ljudske pravice in ljutomerskih dogodkov (1954/35).
Tej knjižni razstavi |e priključena razstava slik slikarjev Pomurja. Razstavljene so izbrane slike Vrečiča, Jakoba, Pandurja, Žabota, Čeha, Fekonje. Kosa, Trstenjaka. Vere Horvatove in Kavčiča. Razstavo prireja Študijska knjižnica v Vlurski Soboti. Občinstvo vabimo, da se razstave v čimvečjem številu udeleži.
(Študijska knjižnica v Murski) Soboti
ELEKTRIFIKACIJA POMURJA * ELEKTRIFIKACIJA POMURJA * ELEKTRIFIKACIJ
SREDSTVA BODO ZAGOTOVLJENA
Štipendiranje v skladu s potrebami v gospodarstvu — Premalo zanimanja za štipendiranje v gospodarskih organizacijah — Trenutno v okraju 300 štipendirancev—Zanimiv dnevni red na zadnji seji okr. ljudskega odbora
V petek je bila seja okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti. Na dnevnem redu je bilo poročilo komisije za štipendiranje, volitve in imenovanja nekaterih organov OLO in odločanje o nekaterih predlogih (o elektrifikaciji in o razmejitvi področij postaj ljudske milice zaradi olajšanja dela tem postajam).
Po triminutnem molku v počastitev spomina Djure Salaja im po kratkem orisu njegove osebnosti je poslušal okrajni ljudski odbor poročilo komisije za štipendiranje. Poročilo in poznejša razprava navajata potrebo po natančni evidenci štipendiranja v okrajnem merilu in posebej po občinah. S tem je povezana tudi sistematična skrb za štipendiranje tistih otrok, ki so za izvršitev plamskih natog najbolj potrebne. Topomeni. da je potrebno obenem s perspektivnim planiranjem gospodarstva planirati tudi štipendiranje odnosno vzgojo kadrov.
V kmetijstvu, ki je za naš okraj najpomembnejša iu osnovna dejavnost, so potrebni srednje izobraženi strokovnjaki, ki bi kot praktiki uresničevali načrte. S tem v zvezi je tudi vprašanje šol. ki nimajo zadovoljive kapacitete in se dogaja, da odklanjajo sprejem novih učencev, ki so ze dobili štipendijo. Tako kot s kmetijskimi šolami je tudi z učiteljišči in drugimi. Potrebne pa bi bile tudi nove šole Pomurju, zla-
sti zato. ker je sezonski problem v neki meri mladinski problem — problem kvalificiranja.
Trenutno je štipendiranih v
okraju 300. Okrajni ljudski odbor štipendira. 49 pogodbenih štipendistov, občinski ljudski odbori jih štipendirajo 75, gospodarske organizacije pa skupno s kmetijskimi zadrugami 76. Predvsem v gospodarskih organizacijah je čutiti v glajvnem premalo zanimanja za štipendiranje. Morda je vzrok v tem.
(Nadaljevanje na 3 .strani)
MLADI RADGONSKI PEVCI
že drugič pri maršalu Titu
gosti. Sprejemu pri tov. Momi Markoviču je prisostvoval tudi zvezni ljudski poslanec tovariš Ivan Kreft.
Ko se je radgonski mladinski pevski zbor vračal proti domu. je doživel v Beogradu največje presenečenje in tudi zadoščenje za svoje trudapolno delovanje: v ponedeljek. 26. maja dopoldne je bil že drugič sprejet pri predsedniku republike tovarišu Titu.
Srečanje starih znancev je bilo izredno prisrčno: ko je iz s:rl mladih radgonskih pevcev spet glasno zadonela prelepa domača pesem, je bil tov. Tito
vidno zadovoljen in vedro razpoložen, kot je to vedno, kadar sprejema svoje mlade državljane. V družbi mladih gostov iz Gornje Radgone se je tovariš Tito zadržal eno uro in z njimi sproščeno in prisrčno kramljal.
Tudi drugo srečanje s tovarišem Titom bc mladim Radgončanom, kakor tudi njihovim spremljevalcem, med njimi je bil tudi zvezni poslanec tovariš Ivan Kreft, ostalo za vedno v spominu kot dogodek, ki ga ni mogoče nikdar pozabiti.
DELOVNI LJUDJE POMURJA!
S svojo udeležbo na proslavi 90. obletnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru bomo počastili spomin na demokratično vnemo udeležencev slovenskih taborov, na Alojza Mavriča, ki je padel, zadet od krogle Koroščevih žandarjev, na vse borce, ki so v tej pokrajini ob obeh bregovih Mure in drugod pri nas doma ter po svetu žrtvovali svoja življenja za obrambo naših narodnih pravic in za pravične odnose med narodi in ljudmi!	(Na sliki: Ljutomer — foto Makovec)
Po uspelem koncertu, ki ga je imel pretekli teden v ljutomerskem Domu kulture v počastitev 90-letnice I. slovenskega tabora, je mladinski pevski zbor iz Gornje Radgone pod vodstvom Manka Golarja odpotoval na jugoslovanski mladinski Glasbeni festival v Prištino, kjer je poleg mladih Kranjčanov uspešno zastopal slovensko mladinsko zborovsko petje.
Na poti v Prištino je mlade iadgonske pevce sprejel v Beogradu podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš dr. Pavle Gregorič in se dalj časa zadržal v razgovoru s svojimi
SLOVENSKI TABORI
Izmed številnih prireditev v či-talniški dobi nas zanima predvsem zadnja »beseda« 15. septembra 1867 pri Mali Nedelji, ki je imela že povsem značaj tabora tako glede programa, kakor glede udeležbe. Tudi imamo o njej več podatkov kot o katerikoli drugi podobni prireditvi na naši severni meji v tej dobi. Najdemo jih v dveh razpravah prof. dr. Frana Ilešiča, in sicer v razpravi »Narodna "beseda" pri Mali Nedelji 1. 1867« in v razpravi: »Prigodna gledališka igra "Samo" in nje avtor France Remec« (Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 1938, snopič 3—A). Glede udeležbe na tej prireditvi najdemo številke, ki se sučejo med 3000 in 5000. Najnižje je adeležbo ocenil dopisnik v Slovenskem gospodarju, z dne 19. septembra 1867, ki navaja, da je bilo na prireditvi več kot 3000 ljudi. Božidar Raič, pobudnik malonedeljske prireditve navaja v Narodnem koledarju Matice Slovenske, da jih je bilo okoli 5000. Prof. dr. Fran Ilešič pa o prireditvi in udeležbi ugotavlja naslednje:
»Prišel je dan 15. septembra. 2e prejnšji večer so možnarji naznanjali svečanost. Pri pozni maši je bil ves prostor okoli cerkve gosto natlačen; dasi je bil začetek napovedan za ob treh popoldne, je že okoli ene od vseh strani začela vreti tolika množica ljudstva, ,da se ceste niso spretrgale’.
Vozovi, z venci opleteni in s smrečjem ozaljšani, so iz Ptuja pripeljali gledališke igralce, pevce in druge goste. V Moravcih so se za dve uri ustavili; tam so jih domačini pričakali po slovenski šegi s kruhom, soljo in rujnim vincem, a posestnik .G (Granfola) je krepko pozdravil čvrste in neprestrašene branilce svojih (!) pravic in hrabre zagovornike slovenskega naroda*.
Gostje pa se niso pripeljali samo iz Ptuja. .Gospodje so se pripeljali iz Drakovec'. mi je pravil A. Bolko-vič; to bi bili gostje od srednje Ščavnice.
Gostje so prišli ,od Mure, Ščavnice, Pesnice, Drave'. .Bratje Kranjci so imeli g. Remca’, pisatelja prepovedane igre .Samo’. Iz Gradca je bil ,dr. K.’ (najbrž dr. Gregor Krek, ki se je ravno 1. 1867. habilitiral na graški univerzi za slavistiko). Bili so tudi Prekmurci (.Neizrečeno ljubi so nam bili prekmurski Slovenci, kteri počinajo z nami Čutiti, naše knjige prebirati, naj nas tesneje veže hrupne Mure sopot’) in Hrvati.
Na svečanost so prišli tudi trije deželni poslanci, poslanci onih volilnih okrajev, ,gg. H. D. P.’ t. j. Herman Mihael, dr. Dominkuš Ferdinand, dr. Prelog Matija.
Seveda je bilo tudi mnogo študentov, kakor mi je rekla Čila Gregorič, saj je glavni lokalni aranžer svečanosti bil študent Božidar Gregorič.
Raič sam je prišel najbrž tudi šele v nedeljo, in sicer s ptujskimi gosti. Njegovo poročilo pravi: Pri Mali Nedelji je strel naznanil prihod (ptujskih) gostov. Ko so ti-le prišli blizu določenega mesta (v dolini), so na Stranjšakovem travniku ngledali ,ne množic, nego široko je-zero ki sc je gibalo v valovih ljudstva, po številu 4 do 5 tisoč. Zastave so se vile in priklanjale .od same bratske radosti in ljubezni'.
Bilo je lepo vreme, leto pa sušno, zato je travnik, ki je sicer močviren, bil primeren za taborovanje. Okoli travnika je bilo porazvrščeno brezje .okrašeno z rdeče-belo-modri-mi cvetlicami; stale so pa takrat tudi še lipe okoli travnika (danes jih ni več). Na travniku samem sta bili dve lipi (danes stoji sredi travnika samo še en hrast).«
Tako nam je dr. Ilešič omogočil predstavo o tem, kako je Mala Nedelja pred devetdesetimi leti sprejela nekaj tisoč udeležencev zadnje slovenske »besede«.
O taborih nam je ohranil dr. Jože Vošnjak v svojem delu: Slovenski tabori — Maribor 1869 točne podatke predvsem glede udeležbe.
Razlogov, da je bil prvi slovenski tabor v Ljutomeru, je prav gotovo več. Med njimi pa so bili odločujoči nnslednij trije: uspela proslava Cirila in Metoda 6. septembra 1863 v Ljutomeru, velik uspeh zadnjo »besede« pri Mali Nedelji (nedaleč od Ljutomera) 15. septembra bra 1867 ter takratno dr. Zarnikovo službovanje v Ljutomeru. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je imel takrat Ljutomer tudi že svojo čitalnico, ki jo dva meseca pred taborom, to je 7. junija 1868 priredila manjšo »besedo«, ki so se je med drugimi udeležili rodoljubi iz Središča, Ormoža in Velike Nedelje. Sploh je bilo politično in kulturno življenje v Ljutomeru v tistem Času zelo razgibano. Malo je na primer znano, da so v Ljutomeru že 18. avgusta 1867 igrali Linhartovo »Zupanovo Micko«.
Ce bi bili v arhivu ljutomerskega glavarstva ohranjeni dokumenti iz te dobe, bi laže ugotovili, kakšne so bile posledice za prireditelje »besede« pri Mali Nedelji, ker niso upoštevali navodil okrajnega komisarja Antona Globočnika glede programa prireditve, ki so ga tako razširili, da je imel že povsem značaj tabora. Po pozivu na ljutomerski ta-
bor lahko le sklepamo, da so bili podpisniki zelo previdni v svojem izražanju in da niso štedili z izrazi hvaležnosti cesarju:
». . . Imamo zdaj novo ustavo, podeljeno nam po našem milostljivem cesarju, po kterej nam je spet mogoče, svoje misli in želje očitno, javno pod milim nebom izgovarjati in jih vladi svitlega cesarja oznanjati, da se izpolnijo . . .«
Ljudstvo je pazljivo poslušalo in navdušeno sprejelo vse sklepe. Potem je prvosednik tabor končal, ki se je vršil v najlepšem redu. Ljudstvo pa je večidel še do trde noči ostalo na taborišči, razgovarjaje se o tem, kar je slišalo in radovnjč sc godbe in umetalnegn ognja, ki se je zvečer vžgal.«
Tako se je končal prvi slovenski tabor v Ljutomeru, ki se go je ode-
je poleg tega »da bi tudi vse daftov-ske oblasti s slovenskim ljudstvom občevale v slovenskem jeziku. »Tadi oba zadnja govornika, Božidarja Raiča in dr. J. Vošnjaka, poznamo že iz ljutomerskega tabora.«
Na taboru v Šempasu 18. oktobra 1868 se je zbralo okrog 10.000 ljudi. Na tem taboru so nastopili poleg že znanega dr. Vošnjaka Še novi ljudje, tako dr. Lavrič iz Ajdovščine, ki je bil izvoljen za predsednika zborovanja, dalje dr. Tonkli iz Gorice, J. Nabergoj, deželni poslanec tržaške okolice, G. Dolenec in E. Klavžar iz Gorice ter 2ivic, kmet na Skopem. (Nadaljevanje na 5. strani)
TOVARIŠ IVAN MAČEK-MATIJA - PETDESETLETNIK
Včeraj je praznoval petdesetletnico rojstva tovariš Ivan Muček-Ma-tijo. 2e zelo mlad je prisluhnil revolucionarnim besedam svojih starejših sodelavcev in kmalu je doumel, da potrebuje skupna borba za dosego ciljev le vztrajne in dosledne borce. Tak je Ivan Maček postal tudi sam — pogumen in vztrajen, dosleden in strog do samega sebe in drugih- Tovariš Matija je tako v času našega težkega bojo kakor tudi med velikimi napori našega socialističnega razvoja, strogo zahteval izpolnjevanje vseh dolžnosti. Zahtevol od sebe in od drugih.
Kljub velikim in odgovornim na-
i logam nenehno misli na bivše partizane in išče načina, kako bi jim bilo moč največ pomngati. Ne na samaritanski način, temveč na revolucionaren, da sc jim omogočijo pogoji, ki jim naj nadoknadijo tisto, kar so zamudili zaradi težkih pogojev pred vojno, ali pa aktivnega sodelovanja med NOB in pri socialistični graditvi.
Zn svoje revolucionarno delo je tovariš Matija prejel vrsto odlikovanj, med njimi tudi Red narodnega heroja. Ob njegovem jubileju mu kličemo:
Se na mnoga leta. tovariš Matija!
PIŠE: IVAN KREFT
Čeprav je bil napovedan začetek prireditve šele 9. avgusta 1868 popoldne, so začeli prihajati gostje že 8. avgusta. Zn razliko od prireditev v Ljubljani ob dvajsetletnici »Novic« in drugih, je tu prevladovalo kmečko ljudstvo. Lc-to se je v Ljutomeru zbiralo v Hujberjevem logu. gostje pn so se zbirali v mestu pred »Čitalnico«, »od koder se je zbrana množica ob 1/2 3 podala na taborišče s praporji in godbo, pozdravljena od gromečih možnarjev. Tam je že čakalo kakih 7000 ljudi in zdaj se je v pričo cesarskega komisarja začelo taborovanje. Dr. Klemenčič iz Ljutomera, znani rodoljub od nekdaj in duša vsemu narodnemu razvitku v ljutomerskem okraji pozdravljal je zbrano ljudstvo in nasvetoval za predsednika Dr. Razlag-a, rojaka tn-mošnjim ljudem, ki ga je tudi ljudstvo z navdušenjem sprejelo. Potem so govorili: Kukovec, posestnik, Rajč iz Haloz o vpeljavi slov. jezika v šole in o zedinjenji vseh Slovencev v eno kronovino. Dr. Zarnik, sedaj kranjski dež. poslanec, je tirjal, naj tudi duhovske uradnijc v slovenskem jeziku uredujejo; Dr. Prelog, za tamošnji okraj deželni poslanec, poudarja deželno priklndo in sploh visokost davkov, in tirja, do se iz deželne blagajnice tudi za nos Slovence ustanovijo slovenske kmetijske in srednje šole. Dr. Vošnjak (po katerem citiramo potek tabora, op. L K.) govori o 8 19 osnovnih drž. postav, ki nima nobene veljave, dokler se djansko ne vpelje itd.
ležilo okrog 7000 domačinov in do 1000 gostov.
Razmerje med udeleženci gosti (meščani) in kmeti se je no poznejših taborih še bolj nagnilo nn stran kmetov.
Štiri tedne po prvem slovenskem taboru v Ljutomeru se je zbralo no taboru v Žalcu kar 15.000 ljudi »v celjskem, gornjegroškem, in vranskem okraji ga (pa) menda ni bilo možkega doma ostalo pri hiši, vse sc je napotilo k taboru. Dosti ljudi je tudi bilo iz laškega, in šmarskega okraja. Vsi bližni trgi in vasi prišli so s svojimi zastavami. Na 100 vozovih pripeljolo se je 120 gostov, ki so do Celjo prišli po železnici.« Med temi 1200 gosti je bilo vsekakor v glavnem mestno in trško prebivalstvo: »Sokolci iz Ljubljane, domoljubi iz vseh krajev slovenskega sveta, iz Ljubljane, z gorenjskega, dolenjskega in notranjskega Kranjskega, iz tržaške okolice, iz Koroškega, iz Zagreba, iz Gradca itd.«
Posebna počastitev je bila izkazana Ljutomeru kot prireditelju prvega slovenskega tuhora s tem, da je bil dr. Ploj, ljutomerski rojak, prvi govornik. Govoril je o uvedbi slovenskega jeziko v urade. Za dr. Zar- nikom je zopet govoril ljutomerski rojak dr. Razlag, ki je zahteval, naj sc nn deželne stroške ustanovi slovenska kmetijska šola. Tudi drugi govornik, dr. Zornik, sc je pripeljal na prireditev iz Ljutomera, kjer je bil ta čas v službi. Dr. Zarnik je podprl predlog dr. Ploja, zahteval pa
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Agonija nemoči
Francija (in z njo ves svet) je doživela nova in nepričakovnna presenečenja. Do splošnega poslabšanja položaja je prišlo tako rekoč na vseh sektorjih. Komaj v devetih uruh so pudalci iz Alžirije in korzi-ški degolovci izvedli državni udar. V Alžiriji je bil ustanovljen prevratniški »direktorij«, ki ga sestav--Ijojo bivši generalni rezident Alžira Jacques Soustcllc, padalski general Jacques Massa in bivši državnf sekretar za alžirske zadeve dr. Sid Carre. Vsealžirski »odbor narodne
rešitve« je na zahtevo »direktorija« pred generalom Sallanom prisegel, da se bo »do smrti« boril za spremembo oblasti v Franciji. Naposled so enote francoske armade vdrle iz Alžirije na tunizijsko ozemlje in povzročile incidente na področju Re-mndc. Pflimlin je pozval Francoze na pripravljenost in obsodil tiste elemente, »ki potiskajo Francijo v državljansko vojno«.
Poznavalci razmer v Franciji %o-dijo, da bi bilo malone nemogoče pričakovati še kakršnokoli energično dejanje od Pflimlinovc vlade. Dokazov za to mišljenje ne manjka, saj jih potrjuje tudi potek dogodkov. Kakor vse kaže. je Pflimlinova
vluda nemočna. Prva. faza je očitno končana. Pričenja se druga, ki je tudi že na pol gotovo: Korzika se je pridružila alžirskemu gibanju. Ali spadata Alzacija in Lotaringija še v drugo ali že v tretjo fazo? To vprašanje je aktualno, ker je alžirski radio osredotočil sedaj nanje svoje pozive. V kolikor bo vlada prav tako podcenjevala te pozive, kakor je podcenjevala one, namenjene Korziki. bo le še pospešila agonijo današnje Francije.
2e sedaj niso redki tisti, ki ve-
rujejo, da se Francija nahaja aa pragu državljanske vojne.
Medlem pa je De Goulle nedavno objavil. da je začel priprave za sestavo svoje vlade: »Začel sem redno proceduro, potrebno za sestavo republikanske vlade, ki bo sposobna zagotoviti enotnost in neodvisnost dežele. Računam, da se bo ta procedura nadaljevala in da bo dežela mirno in dostojanstveno izpričala, da hoče, da bi bila uspešno zaključena. V takšnih razmerah utegne sleherna akcija, ki ograža iavni red. ne glede na to, kdo bi jo sprožil, izzvati hude posledice. Zato ne bi mogel odobriti takšne akcije.«
Kriza se je praktično zaostrila. ko so trije izmed štirih desničarskih ministrov hoteli izstopiti iz vlade sedanje koalicije. Dejanski vzroki tega pritiska tičijo v splošnem poslabšanju položaja. odkar se je alžirski pre, vrat razširil tudi na Korziko. V številnih krogih, tudi v vladi, prevladuje prepričanje, da se utegne gibanic, ki zahteva, naj prevzame oblast general De Gaulle. zdaj tolikanj razviti, da bi kaj hitro nadvladalo celo De Gaullovo avtoriteto, zlasti v vojski.
Generalna konfederacija dela. največja sindikalna organizacija v Franciji, je napovedala prve stavke. Izvršni odbor Socialistični stranke pa je pod predsedstvom Guvn Molleta sklenil, da bodo odrekli svoio podporo temu stavkovnemu gibanju. Po seii so objavili poročilo, ki pravi, da so razposlali navodila, da se je treba ravnati samo po navodilih stranke, ki ne bo sodelovala v nobenih demonstracijah. ki bi jih organizirali KPF in Generalna konfederacija dela.
Kljub temo na so bile v torek v francoski industriji, rudarstvu, elektrogospodarstvu in na področju javnih služb množične stavke. Poziv Generalne konfederacije na splošno stavko je naletel na dokajšen odziv po vsej deželi.
Pariz — v napetem pričakovanju
V najsvečanejšem vzdušju
Mladinci so izročili predsedniku Titu štafetno palico na zaključni proslavi dneva mladosti na stadionu JLA v Beogradu
Minula nedelja je pokazala, da je bil 66. rojstni dan predsednika FLRJ tov. Tita v pravem pomena besede praznik vseh prebivalcev našega glavnega mesta in naše države. Proslave so se začele že zjutraj, višek pa je doseglo praznovanje v Beogradu popoldne na stadionu JLA, kjer ie pred 60.000 gledalci član glavnega štaba mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti Miča Prelič izročil predsedniku Titu štafetno palico in mn v imenu vse jugoslovanske mladine in naših delovnih ljudi čestital k 66. rojstnemu dnevu. Predsednik Tito se je v kratkem nagovoru zahvalil za čestitke, na stadionu pa je bila nato velika športna prireditev.
O Štafeta je začela letos svojo pot 27. aprila na prizoriščih pete sovražnikove ofenzive — iz Satjeske in Tjentišta. Štafetne palice so po vseh krajih naše domovine nosili desetti-soči mladincev in mladink, katere so pozdravljali milijoni naših delovnih ljudi.
O Po sporedu na stadionu JLA se
je proslava dneva mladosti nadaljevala na beograjskem razstavišču z ognjemetom, filmi, zabavo in plesno glasbo ter s koncerti najboljših mladinskih ansamblov iz glavnih mest naše republike. Mladina je v veselem razpoloženju zaključila avoj
(Nadaljevanje s 1. strani) ski zbor, ki je s svojim kvalitetnim petjem presenetil celo tovariša Tita, je na glasbenem festivalu ponovno dokazal, da sodi med najše najboljše pionirske zbore.
Na osrednji prireditvi v Radgoni so nastopali vsi oddelki TVD »Partizan«, v Apačah pa je naše množično telesnovzgoj-no društvo razvilo ob nastopu mladih telovadcev svoj prapor. Kulturne prireditve so bile domala v vsaki vasi...
praznik — dan mladosti in rojstni dan svojega največjega prijatelja, tovariša Tita.
O Oh svojem 66. rojstnem dnevu je prejel tov. Tito številne čestitke iz vse države, v katerih izražajo delovni ljudje, kolektivi, družbene.
V Lenduvi . . .
Naši beli rudarji iz Lendave so se odpravili celo v Drvar, slavno prizorišče najtežjih bojev naših borcev za svobodo. Domače svečanosti so začeli s kulturnim nastopom, na katerem je sodelovala tudi mladina madžarske narodnostne manjšine. Zaključili so v domu »Partizana« s slavnostno akademijo. Občinstvo je polnilo prireditvene prostore in dvorano od jutra do poznega večera ...
Na Cankovi . . .
Na Cankovi so prvič prazno-
politične in množične organizacije svoje najboljše zelje k njegovemu 66. rojstnemu dnevu. Številne čestitke je prejel tov. Tito tudi iz tujine.
Letošnje praznovanje dneva mladosti je minilo v najsvečanejšem vzdušju.
vali svoj občinski praznik. Praznovanja, ki so trajala že ves teden, so zaključili s slavnostno sejo ObLO, s kulturnimi in telovadnim nastopom ter povorko, v kateri so sodelovali vsi oddelki LT, vsevši motoriste in mopediste ...
O In kdo bi naštel še vse ostale kraje, mesta, vasi in zaselke, kjer so naši ljudje praznovali dan mladosti — rojstni dan maršala Tita. Le eno lahko še trdimo: v slednjem srcu naših ljudi je kipela in še kipi velika želja »Še mnogo let nas vodi in bodi med nami, dragi naš Tito!«
V ognju zanosa in sieče
90
Zmago Vrbnjak:
LETNICA
I. SLOVENSKEGA TABORA
(Nadaljevanje)
Vabilo so podpisali: Matija Zemljic (trgovec), dr. Anton Klemenčič (župnik), Ivan Vuči-na (sodar), dr. Jakob Ploj (odvetnik), Ivan Kukovec (odvetniški koncipient), Ivan Dragotin Huber (knjigovez), dr. Valentin Zarnik (odvetniški koncipient). Sestavil pa ga je dr. Valentin Zarnik.
Do otvoritve čitalnice je moglo priti šele po odobritvi »Pravil narodne čitalnice v Ljutomeru« — t. j. po 24. januarju 1868. Sreski urad (»Be-zirksamt«) je dne 11. januarja 1868 predložil pravila (v nemškem in slovensem jeziku) namestništvu v Gradcu in le-to jih je 24. januarja tudi potrdilo. Nekatere točke čitalniških pravil:
»§ 1. Namen čitalnice je: a) citati časopise in knjige, pisane v slovenskih pa tudi drugih jezikih; b) razveseljevati se v »besedah« z igrami, petjem itd.
S 2. Član sme biti vsak, kdor je omikan ter ni bil obsojen zaradi hudodelstva ali sramotnega pregreška.
§ 3. Družabniki so: a) domači, t. j. oni iz Ljutomera, in b) zunanji, t. j. oni, ki prebivajo izven Ljutomera.«
Ker je graško namestništvo tako zavlačevalo potrditev pravil, so Ljutomerčani prestavili otvoritev čitalnice iz januarja na začetek februarja. Vodnikov dan (2. feb.) — tedaj pravi narodni praznik — je tudi rojstni dan ljutomerske Čitalnice.
Kdo so njeni ustanovitelji? Ljutomerski rodoljubi sami, predvsem pa Ivan Kukovec, dr. Valentin Zarnik, koncipient pri narodnjaku dr. Jakobu Ploju, je s svojim prihodom (v jeseni 1867, udeležil se je najbrž že malonedeljske »besede«) v Ljutomer vso stvar spravil le v hitrejši tek. Nekateri iz kroga ljutomerske Čitalnice so bili mnenja, da se čitalnica odpre tiho, brez vsakega večjega slavja že 1. februarja pri Ignaciju Kornpiehlu, pa, da se svečanost priredi v jeseni na prostem. Zmagala pa je ona smer, ki je s to otvoritvijo hotela obenem počastiti tudi Vodnikov spomin: zakaj tudi ta smer čitalniškega občinstva je že tedaj prav tako
določno mislila na prireditev »pod milim nebom«. Dopis v mariborskem narodu iz konca marca 1868 nam to potrjuje: »In meseca avgusta ali v začetku septembra misli čitalnica napraviti, kakor za pravo svoje sijajno otvorenje, velikansko besedo pod milim nebom, kamor se tudi mnogo ogrskih Slovencev nadjamo, od kterih so že nekateri kot člani k ljutomerski čitalnici pristopili.«
Slavnosti (ob otvoritvi čitalnice) — »s ktero smo odprli narodni dom: čitalnico, ki ima biti čvrst steber slovenstva proti se-vero-vzhodu« — je bil navzoč ves - Ljutomer, »bilo je okoli 200 gostov, še od protivne stranke so vsi, to včisto vsi prišli. Prišli so gostje iz Ormoža, posebno je pa bilo mnogo naših vrlih kmečkih županov ...«
(SGp 1868).
Svečanost je potekala docela v stilu takratnih čitalniških »besed«:
1.	deklamacija.
2.	uprizoritev Vilharjevega »Zupana«, (ki ga je nekaj mesecev prej igrala ptujska čitalnica na malonedeljski besedi). Naslovno vlogo je baje I. Kukovec tako odlično igral, da je nekdo od nasprotnikov dejal: »Sie, aber Kukovec spielt gott-voll!« — kmečke župane pa je ta igra tako spreobrnila, da se
je čutil vsak globoko užaljen, če sc mu je nazdravljalo kot »purgermeistru«.
3.	O pomenu čitalnice je spregovoril začasni predsednik I. Kukovec.
4.	Koncert. '(4 pesmi je zapelo »Narodno pevsko društvo«, tri pa sta zapeli Huberjevi iz Ljutomera).
3. Sledil je govor dr. V. Zarnika v nemškem jeziku (ljutomerski narodnjaki so bili namreč mnenja, da morajo svojim »protivnikom« docela zadostiti, zato so jim priredili govor v nemščini).
6. Prireditev je zaključil ples.
Prvo materialno osnovo ljutomerski Čitalnici so dajali tamkajšnji narodnjaki: pravo rodoljublje je navdajalo predsednika Čitalnice (ki je bil izvoljen 16. febr.) odvetnika dr. Jakoba Ploja, ki je na svoje stroške naročil 25 izvodov Slovenskega gospodarja za slovenske župane ljutomerskega okraja, I. Kukovec, ki je bil stalni predavatelj v Čitalnici, dr. Anton Klemenčič »naj staršiga domorodca naše okolice«. Ignacij Kornpichel je nudil svojo kavarno za čitalniške prireditve, dve »jako okusno vrejeni sobi« pa za čitalniško knjižnico, ki je ob Huberjevi in kasneje ob La-pajnejevi podpori hitro rastla. Moralno pa je čitalnico dvigal že sam pogled na naraščajoče
članstvo; saj je že v drugem mesecu svojega obstoja imela preko 100 članov, »med katerimi je gotovo nad 50 mož kmečkega stanu«. Poudariti je namreč treba, da je ljutomerska Čitalnica zaradi večjega števila kmetov imela v razliko od svojih predhodnic (ki so v začetku ustavne dobe nastajale v Trstu 1861, Mariboru 1861. v Ljubljani 1861, v Ptuju 1864) bolj prosto-ljudski značaj, saj je bil njen namen, »prosti naš kmečki narod dramiti«. Izmed začetnih 58 članov jih je bilo 23 iz Ljutomera, kakih 10 iz sosednjih vasi (Cven, Krapje, Podgradje, Stročja vas, Branek, Šalinci, Banovci), iz Križevec (2), iz Veržeja (2), od Male Nedelje (4), iz Vidma ob Ščavnici (1), od Negove (1), iz Štrigove (1). Po glavni skupščini je število članov hitro naraščalo. Dne 15. februarja jih je 72. Malo kasneje — 20. februarja pa že 79, t. marca 84 in 31. marca 132, to je v času, ko se članstvo razširi še na vasi: Ka-menščak, Grlava, Cezanjevci, Gajšovci, Bunčani, Kokoriči, Logarovci, Boreči. Kapela, Gornja Radgona. Slaptinci, Lovrenc v Slov. gobicah, Miklavž pri Ormožu ter mesto Ptuj — vse to razstreseno članstvo je pripravljalo teren za taborova-nje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK. 29. maja 1958
2
Taborsko gibanje
je pomenjalo velik napredek v demokratizaciji
•	Objavljamo nehaj odlomkov iz sestavka, ki ga je napisal prof. Bogo
•	Teply, ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru, ob 90-letnici prvega
•	slovenskega tabora v Ljutomeru. Sestavek bo v celoti objavljen v pri-hodnji številki revije "Svet ob Muri".
Da bomo razumeli veliki pomen slovenskega taborakega, gibanja, ki se je pričelo vprav s
prvim slovenskim taborom v jutomeru 9. avgusta 1868, ko je slovensko ljudstvo prvič po
»Slovenski narod« je urejaval razgledani Anton Tomšič
kmečkih puntih jasno in odločno spregovorilo — to pa ne toliko za svoje socialne kakor za nacionalne pravice, si moramo najprej vsaj v glavnih obrisih ogledati splošne politične razmere v tistih časih v Avstriji in pri nas doma.
Mladoslevenci na pohodu
Ker so staroslovenski poslanci v dunajskem parlamentu glasovali za dualizem, to največjo nesrečo za avstrijske Slovane, pri čemer se je dal dr. Toman celo podkupiti v tem, da mu je vlada dala koncesijo za zgraditev gorenjske železnice, so morali ob taki zavesti ljudstva, kakršno so pokazale volitve v deželne zbore, v domovini nujno doživeti polom. Staroslovenska stranka je izgubila tla pod nogami. Daši je Bleiweisov krog trdoživo skušal obdržati vajeti slovenske politike v svojih rokah, je vendar prišlo vodstvo slovenskega naroda na radikalnejše in napredne Mladoslovence, ki so šteli v svojih vrstah vrhove tedanje sloven-
SLOVENSKI TABORI
(Nadaljevanje z 2. strani)
Avstrijska vlada je že začela ovirati napredno gibanje, ki je zahtevalo združeno Slovenijo, takoj je prepovedala udeležencem tega tabora, da bi šli skozi mesto Gorico. Tudi na slavnostnem prostoru so bili povsod orožniki z nasajenimi bajoneti.
Tabor v Brdih je bil sklican dvakrat, ker ga je prvič, to 18. aprila onemogočil hud dež. Naslednjo nedeljo, to je 25. aprila, ko je bil tabor ponovno sklican, se je zbralo »7000—8000 ljudi na lepo okinčanem travniku pri potoku Reki«. Žal je tudi tokrat prireditev, ki je potekala po že znanem dnevnem redu, motil dež.
Le teden dni po taboru v Brdih je bil tabor v Sevnici, vendar je dosegel enako visoko udeležbo. Isto velja za tabor na Kalcu, ki je bil že naslednjo nedeljo 9. maja. V to časovno zaporedje pade tndi največji slovenski tabor, to je tabor v Vižmarjih 17. maja 1869. Tabor ni pomemben samo zaradi visoke udeležbe, ki je dosegla 70.000 ljudi, temveč tudi zaradi tega, ker se ga je udeležil dr. Janez Bleiweis, ki dotlej ni bil na nobenem taboru. Na njem Je celo govoril in se zavzemal za zedinjeno Slovenijo.
Naj na koncu omenimo še tabor v Ormoža 8. avgusta 1869, prvič, ker je to drugi tabor na področja Ijato-mersko-ormoških goric (tretji je sledil naslednje leto pri Kapeli) in ker se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število gostov iz Hrvatske, posebno iz Varaždina. V največjem številu pa so bili seveda zastopani Ljutomerčani.
Če upoštevamo zadnjo »besedo«, to je »besedo« pri Moli Nedelji 15. septembra 1867. leta, ki je, kakor že omenjeno, imela že povsem značaj tabora, ter zadnji slovenski tabor pri Kapeli, se je v razdobja treh lel na štirih prireditvah v Prlekiji zbralo okrog 18.000 ljudi, od tega samo na taboru v Ljutomeru okrog 8000 ljudi, je to turistična bilanca, ki bi nas več kot zadovoljila, če bi jo dosegli tudi ob proslavi 90-letnice prvega slovenskega tabora, ki bo 1. in 2. junija v Ljutomeru.
ske književnosti: neupogljivega Fr. Levstika, simpatičnega pripovednika J. Jurčiča in svetovno naobraženega Josipa Stritarja. V mladoslovenskem gibanju pa je vprav slovenska Štajerska odigrala odljčno vlogo. Mladoslovenci so si ustanovili v Mariboru kot glasilo časnik Slovenski narod, čigar prva številka je izšla 2. aprila 1868, medtem ko je prejšnje leto (1867) začel izhajati konserva-tivnejši Slovenski gospodar, tednik, namenjen predvsem podeželskemu ljudstvu. Slovenski narod je urejeval razgledani Anton Tomšič, ki je že isto leto pridobil za sourednika Josipa Jurčiča. Z usanovitvijo Slovenskega naroda je postal Maribor središče naprednega slovenskega gibanja sploh. V mladoslo-vensko gibanje se je vključila večina štajerskih slovenskih politikov, ki so bili že prej nezadovoljni z Bleiweisovo politiko in ki so bili tudi sicer napredno usmerjeni.
Ob cincavosti in strahopetnosti ljubljanskega vodstva in borbenosti štajerskih Mladoslovencev, ki so bili izkušeni v trdih bojih za narodno prebujo in zoper nemškutarijo, je razumljivo, da so začeli s tabori vprav na Štajerskem, za kraj prvega tabora pa so si izbrali Ljutomer, ki je ležal blizu narodnostne meje in ob robu prebujenih Slovenskih goric. Prav tu naj bi slovensko ljudstvo izreklo svoje zahteve.
Prvič samostojno na političnem polju
Taborsko gibanje je pome-njalo velik napredek v demokratizaciji, kajti s tabori se je prenesla borba za narodove pravice, ki se je bojevala dotlej prevenstveno na parlamentarnih tleh v dunajskem parlamentu in v deželnih zborih, kjer so za te pravice nastopali poslanci, tudi med samo ljudstvo. Na taborih je ljudstvo z glasovanjem sprejemalo svoje zahteve, bili pa so organizirani z vsemi parlamentarnimi običaji. Ta njihov pomen je dobro občutil zlasti dr. V. Zarnik, ki je zapisal v poziv na ljutomerski tabor v Novicah 29. julija.: »S tem dejanjem stopi (narod) iz čitalniškega radovanja in rajanja prvikrat samostalno na politiško polje.«
S pripravami za prvi slovenski tabor so začeli v Mariboru v drugi polovici junija. Tedaj se je zbral v Mariboru začasni odbor z deželnim poslancem dr. Matijo Prelogom na čelu — imena drugih članov odbora nam niso znana. Ta odbor je menil, da bo prevzel kasneje organizacijo tudi ostalih taborov na Štajerskem, in je zanje sprejel predlog — res samo predlog! — zahtev, ki bi jih naj ljudstvo na taborih sprejelo. Ta predlog je najbrž sestavil dr. Prelog sam, ker ga označuje povsem njegova miselnost. Predlog je bil dokaj konservativno 'usmerjen, ni imel širokega slovenskega koncepta, pač pa je bil podroben narodni delavec, ki so ga zanimala predvsem tedanja konkretna lokalna in pokrajinska štajerska vprašanja. Zato je njegov predlog zahtev obsegal naslednje točke: pomnožitev števila štajerskih poslancev, v štajerskem deželnem odboru naj bi bila dva odbornika Slovenca, namestništvo v Gradcu (deželna vlada) naj dobi slovenski odsek, določi naj se rok, do katerega se morajo uradniki na slovenskem Štajerskem naučiti slovenskega jezika, ustanovi naj se slovenska gospodarska šola, ljubljansko Slovensko gospodarsko društvo pa naprosi, da ustanovi na slovenskem Šta jerskem podružnice, slovenski jezik naj dobi enakopravnost v šolah, štajerski deželni odbor naj ne vzdržuje samo nemških kulturnih ustanov, ki Slovencem nič ne hasnejo, temveč naj da denarna sredstva tudi za ustanovitev slovenskih. Predlog je bil zelo zmeren in skromen, važno pa je, da je dr. Prelog povabil vse, ki bi se z njim strinjali, na posvetovanje 7. julija popoldne v prostorih mariborske čitalnice, kjer naj o
predlogu razpravljajo in določijo tudi kraj prvega tabora. Prelogov poziv je izšel 25. junija v Slovenskem gospodarju (št. 26.) z naslovom »Slovenski tabor (ljudski zbor - meeting)«, 1. julija pa v Novicah (št. 27.) z naslovom »Nasvet ljudskih zhodov ali slovenskih taborov.«
Resolucija za zborovanje
Tabor je bil napovedan za nedeljo 9. avgusta ob 3. uri popoldne v Sršenovem logu zunaj Ljutomera, Južna železnica je dovolila za udeležence iz drugih krajev polovično vozovnico do Ormoža. Že prejšnji večer se je zbralo v ljutomerski čitalnici precej udeležencev od drugod, večino gostov pa je prišlo v nedeljo dopoldne in opoldne. Ljubljanskih prvakov med njimi ni bilo, iz Ljubljane je prispelo edinole nekaj sokolov.
Razumljivo je, da je prireditelje skrbelo, »kakšna bo naša prva pokušnja v politiškem meetingovanju«, kakor se je izrazil dr. Zarnik. Šlo ni samo za to, da se zbere dovoljna množica ljudstva, kajti samo veliko število je moralo imponirati oblasti, temveč tudi za to, kako bo ljudstvo reagiralo na govore in se sploh na taboru vedlo.
Josipa Jurčiča je pridobil Tomšič za sourednika
Zato je bil že dopoldne posvet v čitalnici, ki so se ga poleg ljutomerskega odbora udeležili tudi drugi politiki, med njimi dr. J. Vošnjak in J. Jurčič. Tu so sestavili resolucije. Gostoljubni Ljutomerčani, ki so gostili goste s pristnim, a premočnim ljutomerčanom, so zakrivili, da je telesno šibkega Jurčiča, ki je bil zapisnikar, vino omamilo, da je moral iti leč, a popoldne je bil že zopet kreoko na nogah.
Na seji so sestavili za zborovanje naslednjo resolucijo:
»Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v paragrafu 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode:
1.	slovenski jezik na Slovenskem izključivo uradni jezik in dokler se ne bo v ta namen uradnikom na Slovenskem ne-odlogoma določil obrok, in sicer pol leta, do katerega morajo znati slovenščino v besedi in pisavi;
2.	dokler ne bode cerkvena vlada na Slovenskem uradovala v slovenskem jeziku in se ne bodo v bogoslovnicah predmeti, kateri se dozdaj nemško predavajo, slovensko razlagali;
3.	dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske in ne bo v srednjih učni jezik slovenski; nemški jezik ostane učni predmet;
4.	dokler se ne združijo Slovenci v zedinjeno Slovensko z narodno upravo;
5.	dokler se ne bodo iz deželnega zaklada štajerskega v razmeri števila Slovencev in njihovih prineskov napravljali, podpirali in vzdrževali slovenski zavodi, n. pr. slovenske realke, gospodarske šole;
6.	dokler ne bodo dodane temu paragrafu 19 izvršilne postave ter dejansko vpeljane in dokler se ne bode posameznim deželam dalfi večja samoupravna oblast.«
Kaj so vsebovali tabori
Pomen prvega slovenskega tabora so sodobniki pravilno ocenili. Ta dan so imenovali zgodovinski dan in Jurčič je v Slovenskem narodu 11. avgusta (štev. 55.) v poročilu o taboru zapisal tele pomembne besede: »Ce pomislimo, da se je tu v prvič juvuo in naravnost vrgla med narod velika, za nas edino rešilna misel zedinjena slovenskih dežel; glede na to, da smo tu začeli politične moči iskati, kjer jo imamo, namreč v narodu; da smo važen korak storili na potu, po katerem nam je ljudstvo pripeljati do veče politične zrelosti in živejega udeleževanja pri splošnih celoto zavedajočih reči; glede na to, da bodo povsod, vzlasti tudi, kakor upamo, po Kranjskem, Slovenci posnemali zgled ljutomerskih domorodcev: važen je ta dan za vse Slovence.« Tabori so torej vsebovali vsaj v zametku najvažnejše elemente narodnoosvobodilne borbe, katere vrhovno načelo je, da postane narod gospodar svoje zemlje in svoje usode, pri čemer pa so politični voditelji smatrali, da ga je spričo dolgega življenja v suženjstvu treba k temu vzgojiti. Zanimivo je, da so tudi zagrebški Slovenci čutih, da mora narod sam postati kovač svoje usode, ko so ljutomerski tabor brzojavno pozdravili z besedami: »Državni in deželni zbori so za nas mrtvi; cela politična akcija je prešla v narodne tabore.«
Neuspeh "Verfassungstagov"
Na vse te tabore ljubljanski prvaki niso poslali nobenega zastopnika. Taborsko gibanje jim je močno vznemirjalo živce, končno so se morali odločiti tudi sami za prireditev tabora na Kranjskem. Prehiteli pa so jih zopet Goričani s taborom v Biljah (27. aprila 1869) prav na slovensko-italijanski meji, in Štajerci s taborom v Sevnici (2. maja 1869.), ki se ga je udeležil tudi prvi prvak; Blei-weis je poslal nanj svojega sina. Na sevniškem taboru je ljudstvo prvič odklonilo eno izmed resolucij, namreč zahtevo po zgraditvi mostu preko Save, znak, da resolucij niso sprejemali kar tjavdan. 9. maja se je za zedinjeno Slovenijo vnela Notranjska s taborom na Kalcu ob Pivki, višek taborovanja pa je predstavljal tabor v Vižmarjih nad Ljubljano 17. maja; tega tabora se je udeležilo 50.000 udeležencev iz vseh slovenskih dežel, za zedinjeno Slovenijo je tu govoril sam dr. Janez eiweis.
Mogočno gibanje za zedinjeno Slovenijo je kajpak najbolj bolelo Nemce in narodne odpadnike-nemškutarje. Da bi to gibanje zajezili, so sami začeli sklicevati na slovenskem Štajerskem tako zvane Verfas-sungstage, kjer so skušali dokazati, da bi bila odcepitev slovenske štajerske od ostale škodljiva in da je nemški pouk v šolah koristen. Toda ti »ustavni dnevi«, ki so bili v Slovenski Bistrici, v Celju in Razvanju pri Mariboru, so klavrno
ropadii, saj je prišlo n. pr. v
lovensko Bistrico komaj 400 ljudi Zato pa je tembolj uspel tabor v Ormožu (8. avgusta 1869), kjer je Božidar' Raič v znamenitem govoru zaprisegel slovensko mladino, da bo ostala zvesta slovenstvu in se vedno borila za narodne pravice.
Akcija za zedinjeno Slovenijo v deželnih zborih
Obenem s tabori se je začela akcija za zedinjeno Slovenijo tudi v deželnih zborih. 11.
oktobra 1869 so štajerski deželni poslanci vložili po Hermanu v štajerskem deželnem zboru interpelacijo, v kateri so v smislu oktobrske diklome zahtevali skupen deželni zbor za vse slovenske pokrajine, torej zedinjeno Slovenijo, ki bi naj imela avtonomijo v notranji upravi, šolstvu in pravosodju, poleg tega naj Tišje sodišče in
(Nadaljevanje na 11. strani)
Tabori so razvneli slovensko narodno zavest
(Nadaljevanje s 1. strani)
Osnovna zahteva ljutomerskega tabora in taborskega gibanja sploh pa je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji. Šele tabori so to pobudo slovenskih oisokošolceo iz 1848. leta razširili med množice. Ta zahteva je izražena tudi na taborski znački, kjer je o objemu lipovih vejic napisano: Slovenci, zedinimo se!
Dr. Vošnjak je opozarjal na škodljive posledice uvedbe dualizma za Slovence, ki jih je razdelitev na Avstrijo in Ogrsko ločila skoraj kakor med dve državi. Zahtevalo je izvršilne zakone kot jamstvo, da 19. člen decembrske ustave, ki je dajal narodom enakopravnost, ne bi ostal na papirju. Naposled je dr. Vošnjak odločno nastopil proti vključitvi slooensih dežel o tbundt, to je o nemško državno zvezo. Vse to so množice na ljutomerskem taboru potrdile z viharnim pritrjevanjem. Lahko se reče, da je 9. avgusta slovensko ljudstvo na najbolj demokratičen način glasovalo za Zedinjeno Slovenijo in za demokratični program leta 1848 sploh. Za ta program se je dvignilo tisoče rok slovenskih izobražencev, kmetov pa tudi bajtarjev.
Ljutomerskim rodoljubom in obmejnim Slovencem sploh, ki so jih ogrožali na Štajerskem Nemci, o Prekmurju pa Madžari, je vlil tabor za vrsto let poguma in jim dal spodbudo. Uspeh ljutomerskega tabora je sprožil vrsto podobnih prireditev drugod po Slovenskem, še najkasneje na Kranjskem, kjer so taborsko gibanje, dokler se je dalo, zavirali staro-slovenci. Najbolj mogočen od oseh taborov je bil tabor o Vižmarjih nad Ljubljano. Udeležilo se ga je okoli 10.000 ljudi. Kako so tabori razvneli slovensko narodno zavest, kaže dejstvo, da se nemškutarji po vižmarskem taboru nekaj časa niso upali na deželo; zato je kranjski deželni predsednik Conrad 14 dni po vižmar-skem taboru zahteval od dunajske vlade vojaško ojačanje. Zadnja tabora sta bila 1871. leta: za Istro o Kastvu ter o Buhljah na Koroškem. Nemški nacionalisti jih niso dopuščali več, pa tudi slovenskim konservativcem in oportunistom je zraslo to ljudsko gibanje že čez glavo. Pozneje so se tabori vršili samo še na Primorskem,
Tabori so bili za široke sloje Slovencev šola državljanskih in narodnih pravic. S tabori prebujeni Slovenci v obmejnih pokrajinah so kljub nasprotovanju nestrpnih in gospodovalnih Nemcev in izdajstvu nemškutarjev osvajali postojanke za postojanko ter se gospodarsko, kulturno in politično ose bolj krepili.
Misel na Zedinjeno Slovenijo, ki so jo obudili tabori, je pomenila ljudskim množicam up na izpolnitev njihovih nacionalnih in socialnih teženj. Slovensko izobraženstvo je izkoristilo določilo liberalne ustave o zborovalni svobodi, ljudske množice, ki so jih tabori vzvalovili, pa so jim dale
SREDSTVA BODO ZAGOTOVLJENA
(Nadaljevanje s 1. strani) da gospodarske organizacije trenutno še ne čutijo težjih posledic zaradi strokovno premalo usposobljenega kadra, kar pa se bo stopnjevalo. Med dru-imi je čutiti potrebo po stro-ovnjakih zlasti v tekstilni industriji. Težava je tudi v tem, da štipendirane; ne marajo nazaj v kraje, kjer so jih štipendirali, gospodarske organizacije in forumi, ki štipendirajo, pa niso dovolj odločni v uveljavljanju pogodbenih obveznosti, ki so jih štipendiranci sprejeli.
Ljudski odbor je razpravlja! tudi o elektrifikaciji Pomurja, kar se nanaša zlasti na Goričko. Razen sredstev, ki jih je za elektrifikacijo Pomurja zagotovila Elektrogospodarska skupnost Slovenije v znesku 15 milijonov din, pričakujejo, da bo odobril Zvezni izvršni svet porabo 20 odst. sredstev iz sklada za investicije, ki jih sicer ni mogoče koristiti. Za potrebe elektrifikacije pa so pooblastili predsednika okrajnega ljudskega odbora, da najame 30 milijonov din srednjeročnega kredita, ki ga bodo porabili za gradnjo daljnovodov in transformatorjev v primeru, če izvršni svet ne bo odobril uporabo 20 odst. sredstev sklaaa za investicije za elektrifikacijo. V primeru da Izvršni svet odobri ta sredstva, pa bo posojilo na razpolago občinam za izgradnjo nizkonapetostnega voda.
očitno nekoliko bolj levo vsebino, kakor so hoteli organizatorji sami. Zahteve po enakopravnosti slovenščine so brez dvoma privlačile množice, zlasti o obmejnih krajih, vendar so si pod Zedinjeno Slovenijo množice predstavljale tudi boljše življenje, vsaj manjše in za Slovence pravične davke.
Tabori so naredili konec staroslovenski konservativni politiki, pomenijo zmago liberalnih mladoslovencev. Razdelitev monarhije z uvedbo dualizma leto dni poprej, ki je začel sistematično razdvajati prekmurske Slovence od Slovencev tostran Mure in izročil Slovane o ogrski polovici pol-fevdalni madžarski gospodi, Slovane v avstrijski polovici pa šovinizmu gospodarsko ose močnejšega in ose bolj espan-zionega nemškega meščanstva, je usmerila mlado slovensko generacijo o času taborov k bratstvu in vzajemni pomoči južnoslovanskih in slovanskih narodov sploh za skupno obrambo in o skupen boj proti madžarskemu in nemškemu pritisku.
Tabori so pokazali o ljudstvu nakopičeno pripravljenost, bojevati se za politične, ekonomske in kulturne pravice, in če bi se bili nadaljevali, bi se bili liberalci prej ali slej znašli na čelu uporniškega gibanja slovenskih množic; zato so liberalni voditelji prav kmalu začeli zavirati razmah taborov in z njimi povezano gibanje množic.
Do zloma habsburške monarhije pa od časa taborov dalje nikdar več ni zamrlo narodno-obrambno gibanje. Boj za pravice Slovencev o šolah, uradih in v javnem življenju sploh se je nadaljeval iz leta o leto ostreje, zlasti na Štajerskem in Koroškem. V tem času se je vse bolj krepilo slovensko meščanstvo. Ljutomerski tabor ni sprožil le ustanovitev učiteljskega društva za Spodnje Štajersko (s sedežem o Ljutomeru in s protiponemčeoalno, s protišul-ferajnsko ostjo), ampak je sprožil tudi ustanovitev okrajne posojilnice v Ljutomeru. Z a prvega načelnika te posojilnice so izvolili člana taborskega odbora in prvega disku-tanta na ljutomerskem taboru Kukovca, moža z velikim smislom za gospodarski napredek
—	saj se je že tiste čase vnemal za regulacijo Mure, ki še zdaj ni izvršena.
Z gospodarsko okrepitvijo slovenskega meščanstva so se z desetletji zaostrila nasprotja med bogatejšimi in revnejšimi Slovenci. Klerikalna stranka, kateri je pripravljal pot Slovenski Gospodar, čigar izdajatelj je bil dr. Matija Prelog, pobudnik ljutomerskega tabora, je postal o našem stoletju nosilec interesov trdnega kmeta. Ta smer, ki jo je začel že dr. Prelog, je zmerno branila slovenske narodne pravice, za jugoslovansko orientacijo pa se je odločila šele z majniško deklaracijo 1917. leta, ko je bila habsburška monarhija že o zatonu. Viničar in bajtar sta ostala prej ko slej izkoriščena. Izkoriščali so ga nemški veleposestniki pa tudi slovenski "boljši kmetje".
Glasnik teh najbolj zapostavljenih ljudskih množič in glasnik narodnih pravic slovenskega naroda je o času naraščajoče fašistične nevarnosti, ki je bil hkrati čas Aleksandrove in Koroščeve diktature, postala KPS oziroma KPJ. In kakor je nekoč na Slovenskem prvi glasno spregovoril za narodne pravice ljutomerski tabor, tako je tudi zdaj prvi glas novega Ijudske-
a gibanja, širšega, kakor je
ilo taborsko gibanje, prišel iz krajev ob Muri. Glasilo tega gibanja je postala 1914. leta lendavska Ljudska pravica, tednik, ki ga je na pobudo Partije uspel ostoariti Rudi Čačinovič in ga je ozeledno urejal Miško Kranjec. V tem listu je bolj kakor kdajkoli poprej spregovorilo slovensko delovno ljudstvo. Spregovorilo je proti Aleksandrovi diktaturi, ki je takrat zatirala celo vsako napredno besedo, povedano o javnosti. Ali bolj ko je šestojanuarska diktatura zatirala napredne ljudske težnje, bolj je naraščala bojevitost delavcev in študentov, bolj se je širila nejevolja med kmečkimi množicami in poštenimi izobraženci, ki se niso prodali ali predali režimu, jasneje se je oblikovala ljudska fronta
—	upor proti diktaturi in pretečemu fašizmu. Kakor je bil
(Nadaljevanje na 11. strani)
POMURSKI VESTNIK, 29. maja 1958
3
REZERVE SO V
KMETIJSTVU
ODGOVORI REPUBLIŠKEGA LJUDSKEGA POSLANCA ALEKSANDRA P I R H E R J A NA VPRAŠANJA O NEKATERIH PROBLEMIH KMETIJSTVA V LJUTOMERSKI OBČINI
O Največ še neizkoriščenih možnosti je v kmetijstvu — je dejal tov. Pirher na vprašanje o še neizkoriščenih rezervah v gospodarstvu občine. V kmetijstvu je zaposlenih največ ljudi, vendar znaša vrednost kmetijske proizvodnje le 42 odst. celotne proizvodnje v občini. V občini je le 499 posestev z nad 8 ha zemlje, posestev, ki imajo največ 3 ha zemlje, pa je kar 2927.
O Zaradi take posestne strukture obdelava zemlje ne more biti sodobna. V zadnjih petih letih niso bili zabeleženi neki večji proizvodni uspehi razen pri posameznih naprednih kme-
tovalcih in v vinogradniških gospodarstvih. Tudi v letu 1957. ki je veljalo kot izredno ugodno. so dosegli izredne donose pri žitaricah le nekateri kmetovalci. Vzroki nizkih hektarskih donosov so predvsem v slabem semenskem materialu in v nestrokovni uporabi umetnih gnojil ter v zastarelem načinu obdelave zemlje. Šest traktorjev, ki jih imajo 4 zadruge na območju občine, ne morejo zadostovati. Izredne proizvodne uspehe sta dosegli lani vinogradniški gospodarstvi Jeruza-
lem in Ljutomer. V Jeruzalemu pa na 248 hektarih 72 vagonov mošta.
O Ti donosi so rezultat večletnega smotrnega gospodarjenja: načrtne obnove ter intenzivne obdelave vinogradov. Tudi KG Mota ne zaostaja po svoji proizvodnji za uspehi naprednih muropoljskih kmetovalcev, čeprav gospodarijo na tem posestvu pod zelo težavnimi pogoji; brez primernega števila živine, ob pomanjkanju gospodarskih poslopij in na zelo razkosanih parcelah. Temu posestvu bo morala občina pomagati glede dolgoročnih kreditov za gradnjo gospodarskih poslopij. Uspešno in širokopotezno izvedena arondacija bo mnogo pripomogla k zmanjšanju proizvodnih stroškov, toda to še ne pomeni, da bo s tem gospodarstvo popolnoma utrjeno.
Glede obnove vinogradništva je tov. Pirher dejal, da je to posebno pereč problem občine. Zasebniki imajo 42 odst. vseh vinogradov. Obnova v vinogradniških gospodarstvih potekal načrtno in zadovoljivo. Letno obnovijo od 25 do 30 hektarov vinogradov, zasebni kmetovalci pa obnovijo letno 3 do 5 hektarov vinogradov. Razen tega je ta obnova nenačrtna: sadijo manj primerne sorte, obnovljene parcele so majhne, največ do 15 arov, tako da-strojna obdelava ni možna. Isti problem je z obnovo sadovnjakov pri zasebnih kmetovalcih. Načrtne obnove vinogradov in sadovnjakov ne bo mogoče izvesti brez skupnosti vinogradnikov in sadjarjev v okviru kmetijskih zadrug. Potrebne kredite in stroje za obnovo bo mogoče dobiti le preko kmetijskih zadrug, zato se more jo te okrepiti, da bodo sposobne ustvarjati dovolj sredstev v svojih skladih.
V prihodnjih letih se bo pokazala še večja potreba po večji vinski kleti, kjer bi lahko vskladiščili več sto vagonov mošta. Kako važno je to vprašanje, je pokazaj lanski pridelek na obeh vinogradniških gospodarstvih. ki nista imeli dovolj prostorov za vskladiščenje mošta. O gradnji vinskih klet: v ljutomerski občini resno razpravljamo. ObLO je skupno z vodstvom obeh posestev naročil pri Agrobiroju v Ljubljani načrte za klet in za primerno predelovalno industrijo.
Prispevek k večjemu izkoriščanju gospodarskih rezerv v kmetijstvu ljutomerske občine bo tudi regulacija Ščavnice, kar bo povečalo vrednost letne proizvodnje za približno 450 milijonov dinarjev letno.
Novo pomembno delo
Muzej NOB v Ljutomeru bo poslal v občine Videm ob Ščavnici, Gornja Radgona in Ljutomer ekipo za partizansko topografijo. ki bo zbirala in proučevala gradivo iz NOB na desnem bregu Mure. Ekipa bo pričela z delom najprej v občini Videm ob Ščavnici. V prvi polovici junija bo ekipa v radgonski občini, v drugi polovici pa na območju občine Ljutomer.
Muzej NOB v Ljutomeru želi, da mu pri tem pomembnem delu za pravilen prikaz naše ljudske revolucije in borbe proti okupatorju pomagajo vsi, ki morejo, predvsem pa organizacije ZB NOV in njihovi člani.
OB RAZSTAVI TISKA V LJUTOMERU
»VSE SE GIBLJE OD SLAVJANSKEGA DUHA«
Redka priložnost, da se seznanimo z nekaterimi značilnostmi obdobja pred in po taboru
O V nedeljo je bila v Ljutomeru odprta razstava tiska in slikarskih del domačih slikarjev.
O Razstavo, ki daje pregled tiska v obdobju po letu 1848 do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja in tiska okrog ljutomerskih dogodkov leta 1935, delno tudi povojnega tiska in
nekaj novejših del, ki obravnavajo obdobje taborov, je odprl ob navzočnosti nekaterih zastopnikov okraja in Občinskega ljudskega odbora Ljutomer, prof. JANKO LISKA O Razstavljeni tiskovni material sta uredila pod vodstvom prof. Liške Nikica Brumen in Viktor Vrbnjak.
Razstava tiska izhaja iz obdobja, ko se je začela slovenska inteligenca, zbrana pri Ivanu Primicu v Grazu, zavedati slovenstva. Iz tega kroga so izšli slovenski preporodi tel ji, ki so delovali predvsem v vzhodni Sloveniji: n. pr. Stanko Vraz, ki je iz narodnostnih nagibov pričel zbirati slovenske narod-
ne pesmi. Med razstavljenimi deli pa najdemo še več ali manj znanih imen slovenskih preporoditeljev: dr. Matija Prelog, dr. Štefan Kočevar. Radoslav Razlag, Fran Miklošič in drugi. Pod vplivom narodnostne prebujenosti je napisal Krempl Dogodivščine štajerske zemlje, Murko svoj slovar itd.
Kako živa je postajala narodna zavest, kaže citat iz pisma, ki ga je pisal Oroslav Caf dr. Josipu Muršecu, očetu graške »Slovenije«: »... vse se giblje od slavjanskega duha ...«
O dogodkih leta 1848 je treba omeniti več razstavljenih spisov, ki govore o revolucionarnem razpoloženju naših kmetov, ki So s cepci in kosami grozili braneški in lokaški gosposki.
V obdobju največjega narodnostnega gibanja, ko so ljutomerski preporoditelji kot dr. Klemenčič, Muršič, Ploj in dr.
ripravljali z Besedami tla za
asnejši tabor in še v letih po taboru je izhajal v Mariboru »Slovenski gospodar«, ki je bil vsaj za časa urejanja dr. Matije Preloga narodnostno usmerjen. Prelog, kot domačin, je zbral okrog sebe več dopisnikov kot Ignacija Mohoriča iz Podgrad ja, Dominika Čolnika, Ivan Kralja iz Križavec, Blaža Pernišeka, učitelja iz Ljutomera in Antona Božiča iz Rado-slavec.
Nedolgo po ljutomerskem taboru, o katerem je mogoče zaslediti več beležk v tisku, je bilo osnovano v Ljutomeru Učiteljsko društvo za Spodnjo Štajersko, ki je pod vodstvom učitelja Lapajneja izdajalo v letih 1873 do 1878 revijo 'Slovenski učitelj«.
Že pred ljutomerskim taborom. prav posebej pa še v obdobju po taboru, je oživelo za-irmanje za domačo zgodovino. Poleg že omenjenih Kremplovih Dogodivščin je treba omeniti še rokopisno Slekovčevo »Kroniko trga in župnije Ljutomer«, ki jo je kasneje resumiral dr. Fran Kovačič v svoji knjig: Zgodovina ljutomerskega sreza«.
Zadnji del razstave prikazuje obdobje Ljudske pravice in z njo povezanih ljutomerskih dogodkov leta 1935.
Med najpomembnejšimi slikarji, ki razstavljajo na tej razstavi svoja dela, je Ante Trstenjak. Ta razstavlja največ slik. Od Prlekov razstavlja še Ivan Kos .
Prekmurske slikarje zastopata Lajči Pandur in Vera Horvatova, razstavljenih pa je tudi nekaj del Jakoba Kareta in Ludvika Vrečiča.
Od starejših prleških slikarje so zastopani Čeh, Žabota in Fekonja. Fekonja je bil znan kot portretist. Med drugim je portretiral Frana Miklošiča. Žabota, ki je ujel na svoja platna marsikateri domači motiv, je delal dolgo časa na Slovaškem, tako da ga prištevajo Slovaki med svoje slikarje. Fekonja pa je potoval večkrat po Ameriki, kjer je bil zelo priljubljen med ameriškimi Slovenci. Tam je leta 1908 tudi umrl.
Razstava tiska ob proslavi 90-letnilce ljutomerskega tabora daje našim ljudem redko priložnost, da se vsaj bežno seznanijo z nekaterimi značilnostmi obdobja pred in po taboru.
jm
Ljutomer na pragu velikega slavja
Literarno glasbeni večer
domačih in gostuiočih umetnikov
V soboto zvečer je bil v domu kulture v Ljutomeru literarno glasbeni večer, na katerem so nastopali Cvetko Golar, dr. Bratko Kreft, Jože Potrč, Miško Kranjec, Ignac Koprivec, Ferdo Godina, Kajetan Kovič, Branko Šomen. Drago Grah in Jože Ternar, ljutomerski god-heniki in kot solistka Milka Seršenova.
Uvodno besedo o pomenu ljutomerskega tabora je imel
dr. Bratko Kreft, za tem pa je kot prvi prebral Cvetko Golar Pesem o smehu in Magdaleni. Miško Kranjec je prebral pravljico »Mesec je doma na Blagovici«, Jože Potrč in Ignac Koprivec odlomke iz svojih del. prav tako dr. Bratko Kreft. Ferdo Godina in Drago Grah.
Kajetan Kovič je prebral nekaj pesmi iz cikla »Iluzija-. Branko Šomen pesmi "Štork-lje", "Majska" in druge. Jože
Ternar pa nekaj pesmi iz cikla Vaška učiteljica«.
Izmed glasbenih vložkov je bila med najboljšimi Barkaro-la iz Hoffmannovih pripovedk, kjer je nastopila poleg Nade Nedlove in tov. V. Kristla še njegova najbrž niti 10 let stara hčerkica Zdenka.
Ljutomerčani so pozdravili domače in gostujoče umetnike z lepim obiskom in prisrčnim aplavdiranjem.
Ob 40-letnici upora 97. pešpolka v Radgoni
S pesmijo pred puške
Pred 40 leti — dne 23. maja 1918 — se je uprl v Radgoni deset dni po uporu 17. kranjskega pehotnega polka v Judenburgu 97. pešpolk. Dogodek sodi v našo bližnjo preteklost ter ni osamljen pojav. Zgodovinarji ga z vso upravičenostjo uvrščajo v odmeve velike oktobrske revolucije hkrati z ostalo zgodovinsko nujnostjo je pomagal rahljati temelje avstro-ogrske monarhije ter krepiti idejo o skupni državni tvorbi vseh južnih Slovanov.
97. pešpolk je prišel v Radgono z ruske fronte spomladi 1918. 1 eta. V njem so bili Slovenci z Notranjske, Istre in Trsta. Furlani in Italijani. Zaradi velikega števila bivših ruskih ujetnikov, s katerimi so izpolnili izgube. so se v polku začele širiti ideje o uporu proti monarhiji. Vojaki so se zbirali na tajne sestanke, tako imenovane »sovjete« ob Muri. kamor so hodili na vojaške vaje. in se začeli načrtno pripravljati na upor. Vse glavne priprave zanj in propagando je vodil Andrej Melihen, doma iz Serpenice na Tolminskem. Pri organizaciji mu je hkrati z ostalimi tovariši največ pomagal Rudolf Ukovič, doma iz Hrušice v Brkinih. Po Melihovi aretaciji je izvedel v noči od 23. na 24. maj pred 40 leti upor Udovič, vendar upor ni uspel. Avstrijske oblasti so poleg omenjenih dveh glavnih organizatorjev ustrelile še šest upornikov: Švaba, Fraja. Libe-rata. Freba. Hvalo in Maniaca — šest mladih Primorcev. Šest uklonjenih fantov je prišlo na morišče s pesmijo na ustih. Padli so, ker so zahtevali konec vojne, svobodo, kruh in pravico.
Dogodki v Radgoni so dajali v obdobju nuni dvema velikima vojnama prebivalstvu, ki se je znašlo pod Italijo, moč. da ni utonilo v valu potujčevanja. Glavna junaka Melihen in Ukovič pa sta postala ljudska simbola svobode.
Osnutek okrajnega perspektivnega plana v razpravi
POUDAREK NA INDUSTRIJI
IN KMETIJSTVU	V perspektivi ob povečanju proizvodnje in narodnega
dohodka tudi delna zaposlitev sezonske delovne sile
V petek je bila seja kluba ljudskih odbornikov okrajnega ljudskega odbora. Za to sejo je bila pripravljena razprava o okrajnem petletnem perspektivnem planu. Uvodno besedo je pripravil podpredsednik OLO, tovariš Joško Slavič. Zaradi pomanjkanja časa širše razprave ni bilo. zato pa je bila uvodna beseda tovariša Slaviča tako izčrpna in analitična, da pomeni solidno osnovo za razpravo.
Praksa v gospodarjenju v Pomurju je že dalj časa zahte-tevala jasnejšo orientacijo, ki je zdaj obsežena v načelih okrajnega petletnega perspektivnega plana. Kljub temu, da je okrajni perspektivni plan zasnovan na povprečjih republiškega in zveznega plana, izstopa okrajni v nekaterih postavkah, tako predvsem v nagli industrializaciji. Razumljivo pa je, da kljub naglemu pospeševanju industrializacije ne bo dosežen nek izreden rezultat v udeležbi industrije Pomurja v Sloveniji. Doslej je industrija Pomurja udeležena v slovenski z 1.4 %, leta 1961 pa bo ta odstotek porastel na 1,6 %, kar je neznatno. Nekoliko boljše bo vsekakor v kmetijstvu, ki predstavlja v letu 1956. ko je začetek petletnega perspektivnega planiranja, 13 % slovenske proizvodnje in se de lež kmetijstva dvigne na 14.9 odstotka. Pri kmetijstvu pa je pomembno še to. da tvorijo evidentirani viški nekaterih predelov celo eno petino proizvodov na tržišču.
Vsekakor je važno ugotoviti, da dajejo postavke v kmetijstvu osnovo. Industrija in kmetijstvo dajeta obeležje tudi ostalim panogam, ki se orientirajo po teh dveh najpomembnejših panogah. Nagla rast industrije sicer ne bo imela za posledico velike spremembe v strukturi prebivalstva, ki je doslej izrazito kmetijsko (77 %), pač pa bo vnesla v nekatera izrazito kmetij-
ska področja delavski živelj, kot je to primer s tovarno čevljev v Turnišču. V perspektivi je ob povišanju proizvodnje in narodnega dohodka tudi zaposlitev sezonske de--lovne sile. toda ne v celoti. Vendar je že to pomembno, če upoštevamo, da je aktivnega prebivalstva le 58 %, vzdrževanega pa 59 %, medtem ko je v 5 % zajeto prebivalstvo s samostojnimi dohodki. Med tem, ko je zdaj 70,6 % kmetijskega prebivalstva in 29 % nekmetijskega, bo po določilih petletnega plana okraja leta 1961 kmetijskega prebivalstva 2/3 ali 65,6 %, nekmetov pa 34,4 %.
Vrednost proizvodnje (fizični obseg) bo povečan za 61 % pri industriji zn 82 %. v kmetijstvu 62 %.
v ostalih panogah približno tako kot v kmetijstvu z izjemo obrti, kjer je predviden znatnejši porast na račun nekaterih delavnic ter gradbeništva. Narodni dohodek bo porastel do leta 1961 za 72 % (v kmetijstvu za 55 %, v industriji za 104 % V industriji so predvidene večje investicije. V splošnem je torej predviden porast narodnega dohodka na-prani porasti obsega proizvodnje, kar pa bo doseženo predvsem s šte-dnjo s surovinami in s povečano storilnostjo. Razvoj socialističnega sektorja v kmetijstvu (zn kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge posebej) se bo razvijal mnogo hitreje in bolj enakomerno.
Okrajni perspektivni plan daje torej primerno osnovo za občinske perspektivne plane, ki bodo razčlenili še mnoge postavke, ki v okrajnem perspektivnem planu le nakazujejo probleme. Gotovo so nekatere panoge potrebne širše obravnave, kot vodno gospodarjenje in podobno, toda to je navezano tudi na daljše planiranje, ki pa zahteva doslej še mnogo premalo znanih podatkov. Ta os nutek okrajnega perspektivnega plana bo morda doživel še nekatere spremembe in dopol nitve, toda ko bo v polovici prihodnjega tedna sprejet, gotovo ne bo spreminjan v osnovali.
Plavljenje lesa po Muri pri Lendavi	.	(Foto Kološa.)
POMURSKI VESTNIK. 29. maja 1958
4
Borba v Logarovcih
•	Bralcem "Pomurshega vestnika"
•	pripoveduje o njej in
•	njenem izidu Rado Pušenjak,
•	preživeli udeleženec te
•	zelo junaške borbe.
Ko ocenjujem svoje doživljaje iz časa NOB, ugotavljam, da spada borba v Logarovcih med zelo junaške partizanske borbe. Prestal sem jo celo brez vsake rane. Smatram, da je bilo to zgolj naključje. Sicer pa nisem bil ranjen tudi v drugih, zelo težkih borbah, in to zlasti na Dolenjskem.
Aktivisti smo se po tem udarcu zopet našli in nadaljevali borbo in delo, ki je s pomočjo upornega ljudstva Prlekije kmalu rodilo bogate sadove.
*
3. februar 1945 . . .
Okrog Križevcev pri Ljutomeru se je mudila tiste dni skupina aktivistov: Bernod-Aljaž (brat Vide Tomšičeve), sekretar OK KPS Ljutomer, Stane Simonič, Jožko Berden-Rasto, Ciril Jureš-Maks, tov. Vida (rodbinsko ime mi ni znano) iz Litije in jaz kot vodja te skupine. Tega dne bi moral organizirati miting (množični sestanek) v Dobravi pri Križevcih. Ker pa so bili tovariši že preveč utrujeni, sem na njihovo prošnjo pristal na to, da ostanemo v najbližji vasi — v Logarovcih.
Nekaj po polnoči smo prišli v hišo tov. Žalika. To družino sem osebno poznal. Ob tej priložnosti poudarjam, da sem se v najtežjih dneh zelo rad zatekal k prekmurskim družinam, ki so živele v Prlekiji, ker so bile izredno zavedne ter sem se počutil pri njih popolnoma varnega. V Prlekiji sem med svojim bivanjem oziroma partizanstvom obiskal v teh krajih okrog 800 družin — seveda običajno v nočnih urah -in nisem naletel na nobenega Prekmurca, ki bi bil našemu pokretu sovražno razpoložen. Tudi družina Žalik je izvirala iz Prekmurja. Bili smo prijazno sprejeti in močno utrujeni in prezebli smo takoj zaspali . . .
★
. . . Medtem so kozaki obkolili nizko leseno hišico, nato pa je tolpa vdrla v njeno notranjost. Oba Žalikova sta hrabro zanikala našo prisotnost. Na podstrešju smo naperili puške na stopnišče. Vsak trenutek smo pričakovali krvavi ples. Brez pomislekov smo se odločili za borbo.
Jureševa puška je počila prva, za njo se je oglasilo še naše orožje. Kozaki so se zadeti zvalili po tleh. Pazili smo, da ne bi zadeli Žalika, ki so ga vodili pred seboj. Ta pa se je umaknil s stopnišča, a so ga ostali kozaki ustrelili. Bili smo oddaljeni od sovražnika le nekaj metrov. Po prvem udaru so kozaki utihnili.
Med nami se je prva oglasila tov. Vida, ki je bila ranjena v prša. Prosila nas je, da je ne zapustimo, da bi padla v roke kozakom. Medtem se je javil tudi Simonič, ki je bil zadet v levo roko in je močno krvavel. Vido smo hrabrili in ji obljubili, da je ne bomo pustili same. Pred nami je obležal kozaški komandant, ki je močno vzdihoval. Bil je težko ranjen. Z milim in ponižnim glasom, ki se je tresel od strahu, je prosil:
»Par-ti-za-ni, pu-sti-te mi ži-vot.«
Odvzeli smo mu orožje in ga pustili pri miru. Nismo imeli nuvade ranjene sovražne vojake trpinčiti, jih mučiti in ubijati, kakor so to počenjali z našimi ranjenimi tovariši zverinski okupatorji.
Borba je trujala že kaki dve uri.
Zasvitalo se je kasno zimsko jutro.
Ali zmagamo, ali pademo. Tretje možnosti ni bilo.
Tedaj so zapele strojnice sovražnikov. Odpudali so koščki lesa na ostrešju hiše. Toča krogel se je vsula na podstrešje.
Dal sem nalog za juriš.
V	naglici smo odpeli bombe in jih zmetali v vežo.
Bilo nas je pet. Od tega števila sta bila dva težje ranjena. Bili smo obkoljeni od sovražnika, ki je štel okrog 40 mož.
»Na juriš!« se je oglasilo moje povel je.
V	življenje, v svobodo, v na-dalnjo borbo!
Prvi se je vrgel v vežo mladinec Jureš, za njim so šli ostali.
Bodril sem ranjence.
V veži je ležalo več trupel ubitih kozakov. Zal je bil ubit tudi oče Žalik. Padel je v borbi za svobodo domovine. Kri je tekla po hodniku.
Tov. Jureš Maks je junaško planil iz hiše. Za njim so kozaki močno streljali iz vseh strani.
Iz hodnika na cestno stran je opazil tovariš Simonič dva kozaka. Z veliko težavo je dvignil puško. Pomagal sera mu pri naperjanju puške. Streli so zadeli v živo.
Nato smo hoteli prodreti iz hiše ua dvoriščno stran. Vtem pa je prav s to strani udarila med nas prva bomba. Drobci so ranili zopet Simoniča, ki je imel že štiri rane. Odločili smo se, da se prebijemo na nasprotni strani. Legli smo ter se pričeli plaziti med visokim snegom po trebuhu. Sovražnik je strnil okrog hiše močan obroč. Na podstenju je ležala mrtva Žalikova. Podli, izdajalski kozaki so jo ustrelili na begu iz hiše. Sturki lopovi niso prizanesli.
Rešili sta se le dve vnukinji. Iz neposredne bližine so streljali kozaki na nas, mi pa nanje. Municije smo imeli malo. Morali smo skrajno varčevati.
Ranjenca, tov. Simonič in Vida sta se opotekala med nami. Nismo ju mogli podpirati, ker smo morali stalno streljati in napadati. Zn vse je veljalo: naprej, samo naprej! Dum-dumke okoli nas so prasketale v snegu. Z raketami so kozaki opozarjali na nas. Mučila me je skrb za ranjenca, ki sta na tej mukapolni in težki poti pričela vidno pešati. Ob drugih prilikah smo napravili zasilne nosilnice ter ranjence nosili. Tokrat ni bilo mogoče. Pozival sem jih stalno, naj zberejo vso, tudi poslednjo energijo, ker moramo prodreti obroč, ker moramo iz kroga, katerega ozračje je bilo napolnjeno s smodnikom in v katerem so neprestano švigale krogle iz vseh mogočih vrst orožja. Pred menoj je stopal tov. Aljaž-Bernod. Naenkrat se je ustavil. Pred seboj je zagledal kozake na konjih ter streljal nanje. Toda pokalo je močno tudi z nasprotne strani.
Aljaž je bil smrtno zadet. V trenutku, ko je padal v hladen sneg, je zavpil: »Rado, ustreli me!« Moj dober tovariš in prijatelj, s katerim sva bila v partizanih tudi nn Do-
lenjskem, s katerim sva pretrpela in preživela mnogo težkih dni in s katerim sva se vedno dobro razumela, je zahteval od mene, da ga ustrelim, ker se je pač zavedal, čeprav smrtno zadet, da ne sme živ pasti v roke sovražnika.
Strašna je bila ta prošnja! Kako ustreliti človeka, ki ga imaš rad. Ne, to ni bilo mogoče! Toda Aljaž je izdihnil takoj. Ni bilo treba z moje strani krajšati njegovo trpljenje. Njegova energija je bila vredna občudovanja. Padel je kot junak!
Aljaževo brzostrelko je vzel ranjeni Simonič, ki je med tem časom dobil nu poti še dve rani, tako da jih je imel sedem in to na nogah,
rokah in glavi, u se je kljub temu junaško držal na nogah in prodiral z nami. Vida pa je zaostajala. Bili smo od Žalikove hiše oddaljeni že dobrih 300 m. obroč je bil prebit. Streljanje še ni prenehalo. Počakal sem na Simoniča in zabrisoval za njim krvave sledove. Vida se je izgubila in sc zatekla na skedenj družine Magdičeve. Tam so jo kozaki izsledili. Odpeljali so jo v Ljutomer. kjer so jo silovito mučili. Izdala ni ničesar. Podivjuni fašisti so jo ustrelili ob Muri s številnimi drugimi borci in pripadniki OF.
Ko smo se pričeli umikati, so kozaki Znlikovo hišo zažgali.
Jureša Maksa, ki je prvi jurišal na kozake, so izdajalski vojaki težko ranjenega ujeli. Svoj poraz so skušali maščevati nad njim. Močili so ga in težko ranjenega pretepali. Drugi dan so ga obesili na Glavnem trgu v Ljutomeru, kjer je ostal obešen ves dan. Hoteli so zadušiti uporni duh med Prleki, ki se je vse bolj grozeče širil.
Doživeli pa so prav nasprotno, odpor proti okupatorju je naraščal.
S Simoničem sva ubežala zasledovalcem. Skočila sva v potok in bredla po vodi in ledu, da ne bi našli najinega sledu. Brodenje po vodi je bilo izredno naporno, zlasti za težko ranjenega Simoniča. In vendar
sva se srečno pretolkla v sosednjo vas Grabe.
Tam sva bila pri družini Slekovec lepo sprejeta, ponudili so nama žganja ter sva se preoblekla v suho domačo obleko. Ostati pa pri hiši nisva mogla zaradi preteče nevarnosti. Tudi nekaj drugih družin naju ni moglo sprejeti. Zuradi tega sva legla pri Kosijevih v sneg. Spominjam se, da sem izjavil tov. Simoniču: »Municije v puškah nimava več. Imum še štiri naboje v svojem samokresu. Ce pridejo kozaki, dva porabim za njih, dva pa za naju.«
0 Bilo je lepo dopoldne in sonce je krasno sijalo.
CVETKO GOLAR:
MLADI VIHAR
V robstvo okovana, od gor in obzorja ječi naša zemlja do sivega morja —
Od žalosti in od trpljenja objet ponižani narod je o temo zaklet.
Nebo plameni in od bliskov odseva in zemlja od gromov mogočnih odmeva Naprej za svobodo skoz noč in požar teptanega ljudstva gre mladi vihar.
Usoda nas bije, se z nami bojuje, a delo in jeklo svobodo nam kuje, in v čase velike strme nam oči, življenje se novo iz dela rodi.
O jasni svobodi zvene melodije, prosveta iz nje in lepota nam klije —
Iz teme, trpljenja prihaja nov rod, mladost zmagovito, ponosno gre pot.
In misel svobodna budi se med nami, po rudnikih, njivah, tovarnah se drami, in pesem svobode po zemlji naprej grmi in odmeva brez konca in mej.
Ze vriskajo množice zmagi naproti po strmi in s cvetjem ovenčani poti, in sužnosti demon o temine beži, svoboda nam sije kot dan iz noči.
Pri CVETKU GOLARJU
»Rojen sem bil in živ sem,« se mi je nasmehnil Cvetko Golar, ko sem ga obiskal. S šaljivim in istočasno resnim izrazom na licih je še počasi dodal: »Mislim, da sem s tem mnogo povedal!«
Potem sva govorila o njegovih »trofejah«: Vdovi Rošlinki, ki so jo igrali lani tudi v Subotici v bunjevskem narečju, v Pragi, v Splitu; o ljudski tro-dejanki »Slepe miši«, ki so jo uprizorili lani v Slovenskem domu v Zagrebu ob 75-letnici re-žisarja Hinka Nučiča, Golarjevega prijatelja. Te slavnostne prireditve se je udeležil tudi Golar.
Letos bo izšla pri Slovensk: matici antologija	Golarjevih
pesmi, za tisk pa pripravlja ljudsko igro s partizansko motiviko. Toliko o delu in o načrtih pesnika Golarja.
Za nameček pa še anekdota o Golarjevi smrtni obsodbi. Bilo je ob smrti slikarja Groharja, ki so ga spremljali na zadnji poti številni	ljubljanski
»služabniki« Parnasa, Golar je stopal v sprevodu skuoaj z mladim pisateljem Jožetom Premkom, za njima pa sta stopala Oton Župančič in petični ljubljanski (xlv. Tomšič. Pa vpraša Tomšič Župančiča, kdo izmed Parnasovcev bo prvi umrl. In Župančič je salomonsko razsodil: »Prvi bo Golar.« Po pogrebu so šli vsi literati v gostilno, kjer je bil Golar pri »zadnji večerji«. Seveda, temu primerno so gi. pogostili. Tomšič mu je naročil vse, kar je hotel. Jože Premk, ki je takrat ob sprevodu stopal skupaj z Golarjem, je res naslednje leto umrl, Golar pa ... korenina še danes, da mu ni para. Prav zato pa želimo bardu ljutomerske kapljice še mnogo let!
Juš Makovec
*
Cvetko Golar se je rodil 4. inaja 1879 v kraju Gosteše pri Škofji Lo-
ki na Gorenjskem. 2e v rani mladosti je pričel pisati in to predvsem mladinske pesmi. Pozneje je bil nekaj časa kot književnik zaposlen v Ljubljani, kjer je prišel v stik r Zupančičem in Murnom ter se v pes-
ništvu še izpopolnil. Nekaj časa je bil sodelavec časopisa »Slovenski narod’. v Ljubljani in okrog 3 leta urednik »Domovine« v Celju.
Leta 1924 pa je prišel v Ljutomer ter tu ostal vse do danes, le med okupacijo, ko so ga hoteli izseliti, je pobegnil v Ljubljano. Tudi takrat ni pozabil, da je književnik, saj je med okupacijo izšla zbirka njegovih pesmi pod naslovom: »Mladi svatje«. Prodal jo je založbi, ki jo je vodil Franc Šaleški Finžgar.
Pesnik Golar je vse življenje zajemal snov iz okolja, ki ga je obdajalo. Kljub visoki starosti je v duhu še vedno mlad in razigran in še vedno si rad katero zapoje.
Uspešno delo etnografov v Prekmurju
MNOGO IZTRGANEGA POZABI
Pred dnevi je zaključila svoje delo na terenu skupina zbiralcev narodopisnega bluga, ki se je v Prekmurju zadrževala 17 dni. Kljub lepim pomladanskim dnevom, ki so silili kmete no polja in jih obremenili z delom, je skupina dosegla zadovoljive uspehe. Zbiralci so obiskali enajst vasi v okolici Bogojine. Teren sicer ni obsežen, vendar pa je posredoval obilo gradiva, posebno iz materialne kulture, tako da ni
kazalo širiti delokroga na račun površine in hitre obdelave.
Teren, katerega je skupina obhodila, je ravninski, vasi ležijo ob glavnih poteh. To so pogoji za boljšo ohranitev nekaterih ostalin materialne kulture, ker so te vezane neposredno na vsakodnevno življenje človeka, medtem ko se miselni svet spreminja nekoliko hitreje; posebno pod vplivom večjih stikov teh ljudi z zunanjim svetom poprej zavrže vse tisto, kar karakterizira njegov nekdanji način mišljenja.
Obilo gradiva s področja materialne kulture sta posredovali gospodarski panogi, ki sta najznačilnejši za ravninski, del Prekmurja: poljedelstvo in živinoreja, ki razkrivata slovenskemu etnografu obsežne podatke. Bogato izrazoslovje se nanušu posebno na delovne naprave in poljedelsko orodje. Poljedelstvo zajema tudi obdelovalni sistem in vrste poljedelskih knltur v sedanjosti in v razdobja zadnjih 50 let. številna so tudi ledinska imena, nekatera povezana s poljedelstvom: nekatera od teh imen govorijo o gmanjski posesti v naseljih, kjer takih zemljišč ni več, o dejstvu, da se je v zadnjih 50 letih v Prekmur-jn umikal dotedanji gozd orni zemlji, nekaj jih tudi priča o vplivu geomorfoloških momentov.
Mnogo zanimivosti je dal tudi sam štndij domov oziroma proučevanje zunanje in notranje podobe hiše (risbe in fotografije tlorisov hiš, detajlov n. pr. švisli, dimnikov . . ., zapiski o prekrivanju strehe s slamo ‘itd.). Ljudska obrt obsega predvsem podatke o tkalstvn s pridobivanjem domačih prediv, kot dodatek tega poglavja pa še nekaj zapiskov o ljudski noši, ki je bila enotna v tem okolišu. S področja duhovne kulture smemo povzeti iz zapiskov, du je velika mera delovanja in izživljanja osredotočena okoli ženitvo-vanjskih običajev, navad in letnih običajev, n. pr. Barbarinje, Lucijino itd., ni bilo pa najti zanimivih delovnih običajev in navad, ki bi spremljale ostale momente v človekovem življenju, n. pr. porod, krst itd. V ljudski medicini še dosti ljudi (od starosti 60 let) veruje v uroke in druge načine magičnega zdravljenja. Tudi zdravljenja z zdravilnimi zelišči so se ljudje posluževali, danes ne več. Nekaj zanimivih zapisov je tndi o coprnicah (»comprni-cah«), o vcdomcih, tndi v sojenice so verovali, nobenih zapisov pa ni o kakih dobrih ali slabih bitjih, ki so več ali manj znane po vseh okoliših Slovenije. Tu je brez dvoma ravnina vplivala na razbitje ljudske domišljije.
Škapina zbiralcev narodopisnega blaga je v glavnem uspešno zaključila svoje delo in je zadovoljna z doseženimi rezultati.
V. K.
PRAZNIK VAJENCEV
V LJUTOMERU
Učenci v gospodarstvu iz ljutomerske občine so preteklo sredo prav lepo proslavili svoj letošnji praznik. V svojem domu na Ormoški cesti so izvedli pester program, popoldne pa so se pomerili še v raznih športnih disciplinah v Železnih dverih. kam-or so priredili kolektivni izlet.
DOM SLAVNIH SPOMINOV
Prebivalstvo ljutomerske občine praznuje letos drugi občinski praznik, istočasne pa se spominjamo 90-letnice ljutomerskega taliora. Prav je, da se ob teh dveh praznovanjih spomnimo tudi nedavne preteklosti, ko je naša domovina ječala pod fašističnim jarmom in ko je naše ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije šlo v boj za svobodo, neodvisnost in za zmago ljudske revolucije. Naporna in težka je bila štiriletna Imrba. Mnogo naših očetov, mater, bratov in sester je dalo
svoje najdražje, mladost in življenje, za našo socialistično domovino. Njihovih žrtev ne smemo pozabiti. Naša dolžnost je, da skrbno čuvamo vse, kar nas spominja na težke, a slavne dneve naše NOB.
Po naši širni domovini je mnogo spomenikov in spominskih plošč, ki jih je hvaležno ljudstvo postavilo v spomin na padle žrtve iz NOB. S herojsko borbo pa nas seznanjajo tudi muzeji NOB. V Prlekiji oz. na desnem bregu Mure okraja Murska Sobota je tak Muzej NOB tudi v Ljutomeru v ulici Jožka Berdena 2. Naredimo kratek sprehod po njem in se seznanimo z razstavnim gradivom. V prvi in obenem največji sobi se seznanimo z našimi heroji iz Prlekije. To so: Ivan Kaučič-Nande, Jože Kerenčič in Vinko Megla. O njih so razstavljeni tudi razni dokumenti, tako na primer žalnimi nalog in lepak — razglav o usmrtitvi Jožeta Kerenčiča, rokopis, slika rojstne hiše in matere Ivana Kaučiča in drugo. Tu se vrste fotografije še drugih herojev, med njimi tudi fotografiji Jožeta Lacka in Franca Rozmana-Staneta. Najbolj pa človeku pade v oči kip maršala Tita in nad njim napis: »Narod, ki se bije za življenje
— ne umre!« Da, in tako je. Tujec nas je hotel zbrisati z zemeljske krogle, a mi še živimo in si gradimo lepše in srečnejše življenje za nas vse.
Se dosti drugega bi lahko povedali o razstavnem gradivu, a ker ie naš sprehod le kratek, pa pojdimo kar najprej v drugi razstavni prostor. Tu so razstavni predmeti, razporejeni po kronološkem redu, začenši od oktobrske revolucije, upora v Radgoni, ljutomerskih dogodkov in drugih naprednih
Nada Rajhova
predvojnih gibanj. Zelo značilno je pismo Ivana Krefta zaupnikom in naročnikom »Ljudske pravice«. S tem pismom je ban Natlačen seznanil sreske načelnike in policijo, »da ukrenejo potrebno in preprečijo razširjanje teh pisem«. Tu je
pomemben tudi pripis: »Krefta Ivana ovadite državnemu tožilstvu radi ilegalnega političnega udejstvovanja. Poročajte tudi, ali se sedaj nahaja Kreft Ivan v Ljubljani.«
Naslednja vitrina prikazuje vdor okuputorja v našo deželo. Ljudstvo pa se je uprlo okupatorju in domačim izdajalcem. Med prvimi borci je bil Stane Crvič-Bojan. Tu vidimo njegovo sliko in razne predmete, ki jih je imel v partizanih. Kdo se ne spominja tudi SKOJ-evcev Ivana Hojsa, Franca Pintariča-Švabe in Milana Klemenčiča? Znana sta tudi borca Pohorskega bataljona brata Matija Pre-log-Sava in Janko Prelog-Don. Tudi 16-letni Ribičev Janko je dal svoje mlado življenje za našo svobodo. Tudi Nande Magdič, ki je zgorel v Prelo-govi hiši na Grlavi, je s svojo junaško smrtjo doprinesel velik delež k osvoboditvi naše domovine. Še mnogo je v tej sobi fotografij junakov, ki so se junaško borili in umirali za to, da mi danes živimo v svobodni domovini. Tu so tudi razni časopisi in brošure in časov NOB. Na stenah pa vise zemljevidi, ki prikazujejo položaj vojaških sil 6. IV. 1941 v severovzhodni Sloveniji, vdor okupatorja v Pomurje in borbo Lackove čete.
- V tretji sobi se seznanimo s koncentracijskimi taborišči, kjer so množično umirali naši ljudje. Tu je pomembna jugoslovanska zastava iz taborišča Dachau. Zelo nas pretrese tudi album fotografij iz tega zloglasnega taborišča. Na Golobovo Marico — partizanko Jelko nas spominja njena slika ter kite in del bluze. Nemci so jo po mučenju (polomili so ji kosti) 6. maja 1945 živo pokopali, da je molela še roka iz zemlje. Na našem področju je bila teh-
nika v Kuršincih, od katere je oh ra jena edino takoimenovana »hektografska rola«. Tu so poleg ostalega tudi fotografije Slavka Ivanjšiča-Borisa oziroma skupine ljutomerskih partizanov, Ljutomer ob osvoboditvi in druge. Tu je tudi brzostrelka Rada Pušenjaka z napisom: »Bila si mi zvesta prijateljica in rešitelj!« Na stenah pa vise fotografije raznih proslav in svečanosti ob odkritju raznih spomenikov in spominskih plošč.
Končno pridemo v zadnji, četrti razstavni prostor. Tu stoji osem kolov, ki prestreljeni in obliti s krvjo, nemo pričajo o strašnem in groznem dogodku, ki se je odigral 25. aprila 1944. ko so nemški gestapovci ustrelili 25 talcev pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Tu je prikazano tudi razno orožje od bajoneta do minometalca.
Še marsikaj drugega je razstavljenega, saj je vseh razstavnih predmetov 493, muzej pa ima 1024 različnih muzejskih predmetov. Od tega je 617 fotografij, 344 kosov literature. 43 kosov orožja in nekaterih delov orožja ter 24 ostalih muzealij. Najbolje je, da si pridete Muzej NOB v Ljutomeru sami ogledat, saj je odprt vsako nedeljo od 8. do 11. ure. Skupine si muzej lahko ogledajo tudi med tednom po predhodnem obvestilu.
Uprava Muzeja NOB v Ljutomeru želi zbrati čim več podatkov in raznega gradivo iz NOB v Prlekiji. V ta namen pošilja na teren ekipo za partizansko topografijo. Pri tem, zelo važnem delu, bi naj pomagali vsi tisti, ki poznajo razmere iz NOB na posameznem področju. Prepričani smo, da bomo s skupnimi napori za pravilen prikaz naše ljudske revolucije in borbe proti okupatorju najlepše počastili drugi občinski praznik in 90-Ietnico ljutomerskega tabora.
Sprehod po Muzeju NOB v Ljutomeru
Piše: Stane Praprotnik
POMURSKI VESTNIK, 29. maja 1938
5
NOVI STROJI
V LJUTOMERSKEM MLEKOPROMETU
Prav ta mesec so v ljutomerskem Mlekoprometu zaključili rekonstrukcijo obrata. V starem obratu so predelali v osmin uran 7 do 8 tisoč litrov mleka. Po rekon-strukciji o znašala proizvodnja v osmih urah od 12 do 15 tisoč litrov mleka.
Sredstva za rekonstrukcijo je dobil Mlekopromet nekaj iz republiškega investicijskega sklada, nekaj posojila pa sta dala okraj in občina. Po predvidevanju bi morala biti rekonstrukcija izvedena že mnogo prej, toda nastopile so nepredvidene tcžkoče pri najemanju posojila. Skupno z latsnimi investicijskimi sredstvi bodo porabili za rekonstrukcijo nekaj čez 20 milijonov dinarjev.
naj občinski ljudski odbor v čim krajšem času določi nekje v bližini mlekarne prostor za gradnjo novih hlevov. Sredstva za gradnjo svinjakov bi najeli pri glavni zadružni zvezi, stali pa bi okrog 10 milijonov dinarjev.
O Lani so izdelali v ljutomerskem Mlekoprometu 230.000 kilogramov sira Ementaler, Grover in Eidamer ter 33.000 kilogramov čajnega masla. Strokovnjaki sodijo, da je ljutomerski sir znamke Ementaler najboljši, kar jih izdelujejo v naši državi. Zaradi dobre kakovosti sira so prejeli naročilo iz New Yorka, vendar tega naročila niso mogli sprejeti zaradi rekonstrukcije mlekarskega obrata. Glavni odjemalci mlečnih izdelkov ljutomerskega Mlekoprometa so večja potrošita središča v Sloveniji in še v ostalih republikah.
Letos jim je uspelo rekonstruirati osnovni obrat. S tem pa še ni vse končano. Nujno bi potrebovali tudi večjo klet za sir, ki ga hranijo sedaj v Ljutomeru, na Hazkrižju in v M. Soboti. Ce bi imeli primerne kleti, bi lahko pričeli izdelovati sir parmezan, ki bi ga lahko prodali samo na domačem tržišču letno 10 vagonov.
Te dni dokončana rekonstrukcija v Mlekoprometu pomeni le začasno rešitev, kajti že čez nekaj let — 'vzporedno z razvojem živinoreje — bo potrebno zgraditi novo večjo sirarno, ki bo predelala dnevno 20 do 23 tisoč litrov mleka.
-jm
PRED SLAVJEM
GLAVNA PROSLAVA 1. JUNIJA DOPOLDNE
O Proslava 90-letnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru bi naj imela izrazito politično-inanifestativno obeležje, kot ga je imela tudi pred 90. leti. Občinski odbor SZDL Ljutomer je že decembra 1957 imenoval širši pripravljalni odbor (25 članski), ki ima nalogo organizirati proslavo. Predsednik tega odbora je tov. Aleksander Pir-her, predsednik občinskega odbora SZDL. V odboru so med drugimi tudi predstavniki in Funkcionarji političnih in dru-
štvenih organizacij občine in okraja Murska Sobota ter zastopniki mariborskega pripravljalnega odbora, ki prav tako sodeluje in pripravlja to proslavo, ki bo v Ljutomeru.
O Okrajni odbor SZDL M Sobota je na svoji seji koncem meseca aprila t. 1. imenoval posebni častni odbor, v katerem so: tov. Ivan Regent, dr. Jože Potrč, Dušan Kveder, Vladko Majhen. Boris Kocjančič, dr. Jože Vilfan, dr. Anton Vratuša. Miloš Ledinek, Janez Hribar, Ivan Kreft, Ivan Horvat. Rudi Čačinovič, Miško Kranjec, Tone Truden, Aleksander Pirher in Rudi Rapl.
O Glavna proslava 90-letnice 1. slovenskega tabora bo 1. junija dopoldne v Sršenovem logu v Ljutomeru Na tem mestu bo ob tej priliki odkrit tudi spomenik (5,50 m visok obelisk po načrtu arhitekta tov. Novaka).
DA NE
POZABIMO . . .
Prvega sept. 1935 je bil v Ljutomeru velik shod delavcev in viničarjev. Idejni voditelj shoda je bil Jože Kerenčič. Pred shodom so nekateri delavci raztrosili letake. Letake so nalepili tudi na telefonske drogove.
V nedeljo 1. septembra so bili zastraženi že v zgodnjih urah vsi prehodi čez Muro. Toda ljudje so kljub temu prihajali na zborovanje: čez vrtove, polja, preko Ka-menščaka itd. Prekmurci so se prepeljali čez Muro z ladjami. Po sodbi nekaterih udeležencev zborovanja se je zbralo tega dne v Ljutomeru okrog 15 tisoč ljudi.
Takoj po pričetku zborovanja so ustrelili žan-darji Mavriča z Vitana, ostale zborovalce pa so pričeli škropiti z gnojnico. Mavriču so odkrili pred petimi leti spominsko ploščo.
*
Petega jan. 1945 sp obkolili kozaki Prelogovo hišo na Grlavi, kjer je bila že od jeseni 1942 partizanska postojanka. Tega dne so se mudili pri Prelogovih štirje partizani. Vnel se je hud boj, v katerem se je pridružil partizanom še hišni gospodar. V boju, ki je trajal skoraj dve uri, je padel gospodar Prelog, partizana Turka-Alcksa pa so živega ujeli. V plamenu goreče hiše so našli smrt partizani Nande Magdič-Nabor, Janez Viher-Oskar, Jurij Dobrotinšek-Djuro in Prelogova mati. Vlasovci in gestapovci so kasneje odpeljali z bojišča okrog 40 mrtvih in ranjenih vlasovcev.
Veselje in smeli v ljutomerskih goricah
Deset iveri z Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer
USPEHI NAČRTNEGA DELA
Da se lahko vina, ki jih pridelujejo na VG Ljutomer, po kakovost: merijo z najboljšimi vini v svetovnem merilu, dokazujejo zanesljivi podatki. Predlani je posestvo razstavilo na mednarodni razstavi vin v Ljubljan; sedem vzorcev svojih najboljših vin, prejelo 6 zlatih in 1 srebrno medaljo, lani je razstavilo 10 vzorcev vin, dobilo 4 zlate in 6 srebrnih medalj -torej celo več kot nekatere države, pridelovalke sicer priznanih vin. Tudi letos bo posestvo sodelovalo s svojim najboljšim pridelkom v izredno močni konkurenci na mednarodni razstavi vin v Ljubljani. Na razstavišču bo imelo svoj paviljon.
2	Prizadevni kolektiv na-
črtno urejuje svoje posestvo. Prvi uspehi takega dela so že očitni. Sedaj se trudijo, da bi s pomočjo »Agro-biroja« sestavili ureditveni načrt za vse posestvo. Letos bodo dokončno izvršili arondacijo zemljišč.
3	Terasni nasadi vinske
trte na žični opori niso poskusni, kot menijo celo nekateri strokovnjaki, marveč povsem trajno pridelovalni. Posestvo ima 13-hektarski terasni nasad v enem kompleksu. Te-
rasni nasadi sodijo bolj na položne griče, kjer je mogoče smotrno uporabljati melmniza-cijska sredstva. Na posestvu menijo, da je v ljutomerskem vinorodnem okolišu primernih do 20 odst. vinogradniških zemljišč za take nasade.
4 Na posestvu se odločno zavzemajo za uveljavljanje mehanizacije v vinogradništvu, ne samo s tem, da sami nabavljajo ustrezne stroje, marveč tudi tako. da praktično prikazujejo vinogradnikom učinek strojev pri opravljanju posameznih vinogradniških del. Preteklo soboto in nedeljo so imeli na delovišču Pre-sika velik demonstracijski poskus z domačimi in uvoženimi vinogradniškimi stroji. Na prireditvi so bili poleg domačih strokovnjakov iz vse Slovenije navzoči tudi predstavniki treh tovarn vinogradniških strojev iz Avstrije.
5 Kako je ljutomerskemu vinorodnemu okolišu potrebna večja središčna klet z ustreznimi napravami, občutijo najbolj na ljutomerskem vinogradniškem posestvu: vino morajo sedaj shranjevati in šolati v 23 kleteh, ko so raztresene po gričih, kar v dokajšnji meri onemogoča sodobno kletarjenje. Sodobno klet z
zmogljivostjo 200 vagonov vinskega pridelka bodo predvidoma začeli graditi v Ljutomeru leta 1961. Klet bo zadostovala za ves zadružni pridelovalni okoliš ljutomerskih goric; poleg naprav za sodobno kletarjenje bo imela tudi skupne naprave za predelavo tropin, skupno stiskalnico itd. Republiški strokovni činitelji so že z razumevanjem podprli ta načrt. Na posestvu menijo, da bi naj poleg okrajnega in republiškega investicijskega sklada sodelovala pri gradnji kleti kot enakopravni partnerji vsa vinogradniška posestva v pridelovalnem okolišu, saj ne bo klet koristila zgolj ljutomerskemu posestvu. Gradnjo kleti predvidevajo šele leta 1961 zategadelj, da bi se lahko poprej dobro pripravili — tako s sredstvi kot v pridelovalnem smislu.
6 »Dve muhi na en mah!« — pravijo na posestvu. ko utemeljujejo potrebo, da bi v tej kleti izdelovali tudi grozdne in sadne in brezalkoholne pijače. Naprave, ki jih bodo potrebovali za predelavo grozdja, bi bile tako gospodarsko mnogo bolj izkoriščene, od take kombinacije pa še lahko zanesljivo pri-čakujemo, da bo proizvodnja brezalkoholnih sokov tudi do-
kaj cenejša. Poleg kleti nameravajo zgraditi še večje skladišče za sadje z zmogljivostjo 100 vagonov.
?Na posestvu se zavzemajo za dosledno uveljavljanje Zakona o vinu, kajti kot očitujejo, točijo sedaj v številnih gostilnah nemogoča vina, ki jih umetno sladkajo, jim dodajajo kemične snovi itd. Pri OLO bi morali namestiti čimprej sposobnega strokovnjaka, ki bi opravljal inšpekcijske posle za vino in sadje po vsem okraju. Zanimivo je, da so na posestvu povsem zadovoljni z dosedanjim poslovnim sodelovanjem z izvoznim podjetjem »Slovenija-vino«, dasi hkrati menijo, da so sposobni tudi sami prodajati svoja kakovostna vina v inozemstvo. Imajo že strokovni kader, zadosten asortiment vin in druge pogoje za izvozno trgovino.
8 Alkoholizem že močno pojema med vinogradniškimi delavci in z njim izginja tudi beda, ki je bila značilna še pred vojno za ljudi ljutomerskih goric, zatrjujejo na posestvu. Včeraj še brezpravni viničar se vse bolj uveljavlja kot dober gospodar in upravljalec. Z nagrajevanjem po delovnem učinku se je dokaj povečala delovna storilnost, z njo tudi plače. Lani je zaslužil vinogradniški delavec povprečno 13.500 din na mesec. Precejšen problem pa so vini-čarije. med katerimi jih je bilo mnogo v izredno slabem stanju, ko so bile izročene v last vinogradniškim delavcem, ki sedaj zelo težko obnavljajo svoja poslopja. Ta problem bi morda lahko rešili z dodeljevanjem srednjeročnih kreditov za obnovo (5 do 10 let) z ustrezno obrestno mero, da bi se obnova viničarij laže premaknila z mrtve točke.
9 Kolektiv posestva je lepo vsoto dobička vložil v investicijski sklad. Letos nameravajo urediti in modernizirati predvsem delovišče v Podgradju. Razen dokončne elektrifikacije (industrijski tok) bodo zgradili vodovod, napajališče za govejo živino, silos, skladišče za reprodukcijski material in druge naprave, kar jih bo veljalo okrog 10 milijonov dinarjev.
10 Na posestvu ugotavlja-jo, da v privatnem sek tor ju razmeroma zelo po časi napreduje obnova vinogra dov. Niha v glavnem s cenami in drugimi tržnimi pogoji, to rej je odvisna od zanesljivosti vinogradnikov, da bodo lahko svoj pridelek tudi ugodno vnovčili. Obnova vinogradov bo potemtakem lahko močneje napredovala samo v večjih kompleksih in pod okriljem vinogradniških skupnosti, ki bodo kreditno močnejši partnerji kot so sedaj posamezni vinogradni-ki-pridelovalci.
S.K
Take rane celilo počasi
Zdravje in radost domujeta na otroškem igrišču. O tem priča tudi naša slika
Ni dvoma, da je bilo med udeleženci I. slovenskega tabora v Ljutomeru tudi mnogo viničarjev, dedov in pradedov današnjih gospodarjev sončnih holmov prelepih ljutomerskih goric. Klic po svobodi in želja po boljšem življenju jih je zvabila v dolino, kjer je mogočno zagorela plamenica pravice in resnice. Ljudje so umirali. toda ogenj je plamtel ne-
zadržno naprej. Kot svetilnik je osvetljeval temna obzorja in pozival v boj za narodno in socialno osvoboditev vse d'o popolne zmage 1943. leta.
Boj nazdravim navadam
Preveč se je zajedlo siromaštvo v te sončne holme, preveč ga je bilo v napol podrtih viničarskih kočah, da bi ga lahko docela odpravili v kratkih povojnih letih. Take rane celijo počasi. Tudi upognjenih hrbtov mladih gospodarjev čas še ni popolnoma zravnal. Toda ob starem deblu že bujno poganja mlada rast. Bliža se čas. ko se bodo tudi v ljutomerskih goricah otresli nezdravih navad, s katerimi so si v najtežjem času lajšali bolečino. Da. alkohol ...
2000 malih abonentov v mlečnih kuhinjah
Mleko. Tudi otrokom vinogradniških predelov je postalo mleko najslajša pijača. V šolskih kuhinjah, ki so v ljutomerski občini v slednji šoli, ga dobijo otroci vsak dan z-vrhan lonček, dva... Tukaj ljudska oblast ne štedi sredstev. Enajst šolskih mlečnih kuhinj ima vsak dan okrog 2000 malih abonentov.
Sicer pa to ni edina oblika skrbi za mladi rod. Odsek za socialno skrbstvo (točneje: referat za zaščito matere in otro-
ka) pri ObLO Ljutomer neposredno podpira 270 socialno ogroženih otrok z oblačili, obutvijo. z denarnimi podporami, šolskimi potrebščinami, sredstvi iz mednarodnega dečjega fonda itd.
Samo še nekaj let in tudi ta rana bo zaceljena.
Trda ledina zdravstvene prosvete
Precej časa bo minilo, ko bomo lahko rekli, da so naši ljudje na podeželju zdravstveno prosvetljeni v taki meri. da bo odveč posredovanje naših socialnih ustanov. Prav nepravilna prehrana je v mnogih primerih vzrok slabega zdravstvenega stanja nekaterih otrok. Razumljivo. da je pri takih otro-
cih prizadet tudi duševni razvoj. Ta ugotovitev je bila vodilo odseku za socialno skrbstvo občine, da so organizirali zdravstveni in psihiatrični pregled 62 duševno zaostalih otrok. Svet za šolstvo je s polnim razumevanjem uredil za vse te otroke posebni oddelek, kjer jih vzgojitelji potrpežljivo pripravljajo za življenje.
Starši, ki ste zanemarili svoje otroke, ali veste kako ste onesrečili svojo kri! In alkohol jo je zastrupil...
Vsak deseti šolar v počitniški koloniji
Vsak deseti otrok enajstih osnovnih šol v ljutomerski občini bo šel letos v počitniško kolonijo! Morda kdo poreče, da to ni mnogo. Stroški: 1,630.000! To je mnogo — skoraj preveliko breme za občinski proračun. Tudi starši bodo morali prispevati nekaj.
V dečjem dispanzerju, ki so ga ustanovili lansko leto, so sistematski pregledi šolskih otrok. Zdravnik predlaga, kdo med njimi bo šel v počitniško kolonijo in kam — v planine ali na morje. 17 otrok padlih borcev bo šlo na okrevanje brezplačno.
Med mladimi, zdravja potrebnimi otroki, ki bodo preživeli počitnice v planinah ali ob morju, bodo tudi otroci iz ljutomerskih goric ...
Boro B.
Pionirji pri igri
Čestitamo Ljutomeru k občinskemu prazniku!
POMURSKI VESTNIK. 29. maja 1958
6
Celotni obrat so modernizirali tudi z novimi stroji. Kupili so kompresor z zmogljivostjo 30.000 kalorij na uro z vsemi priključki za hlajenje, pasterizacijo za 5000 litrov mleka in 3000 litrski posnemalnik ter novi stroj za pranje vrčev. Razen tega so nabavili novi visokotlačni kotel in tehtnico. Rabili pa bi še stroje za topljenje sira.
Ljutomerski Mlekopromet, ki ima tudi svojo mehanično delavnico in mlin, ima zaposlenih v sezoni skupno z vajenci 62 ljudi. Razen tega imajo še manjšo ekonomijo, na kateri pitajo po 150 svinj. Letni prirastek mršavih svinj, ki so jih nakupili v Mlekoprometu, je znašal lani 20.000 kg. Glede na krmo bi lahko redili do 500 prašičev (bekonov), toda za to nimajo primernih hlevov. Pri Mlekoprometu so mnenja, da
MED LJUTOMERSKIMI IZLOŽBAMI
MENDA JE LJUTOMERSKA OBČINA EDINA V SOBOŠKEM OKRAJU, KI NAJBOLJ DOSLEDNO IN NAČRTNO UREJA TRGOVINE. PO VEČLETNEM VZTRAJNEM DELU JE USPELO UREDITI SKORAJ VSE TRGOVSKE LOKALE. MERKUR IMA NA GLAVNEM TRGU LEPO STAVBO Z DVEMA SODOBNO UREJENIMA TRGOVINAMA. TUDI OBE TRGOVINI Z OBUTVIJO STA SODOBNO OBNOVLJENI. PRI ZARJI SO PRENOVILI POSLOVNE PROSTORE IN TRGOVINO »OBLAČILA«. LANI SO ODPRLI V LJUTOMERU TRGOVINO »JAGODA«. LETOS BODO PREUREDILI »ŽELEZNINO«, PRIHODNJE LETO PA TRGOVSKE PROSTORE TRGOVINE »STEKLO-BARVE«. ŽE PRED LETI SO UREDILI V VSEH TRGOVINAH GLEDE ZASEBNEGA INVENTARJA.
Trgovina »postrezi si sam" v Ljutomeru
Tako so se odločili v trgovskem podjetju »Merkur« v Ljutomeru. To bo prva trgovina te vrste v Pomurju, da, celo v Mariboru je doslej še nimajo, čeprav je zanjo živo zanimanje. Za ureditev te trgovine bi potrebovali okrog 400 tisoč dinarjev. Kolektiv trgovskega podjetja »Merkur« pozna širok krog potrošnikov. Dobra postrežba, primerna izbira, sodobno urejeni lokali, tako da je užitek kupovati v tej trgovini. Strankam so se priljubili tud: s tem, da jim dostavljajo blago na dom. Pa ne samo v Ljutomeru, tudi potrošniki iz okolice so lahko deležni te postrežljivo-sti. Ni treba posebej omenjati, kako prav pride to našim zaposlenim gospodinjam.
Trgovsko podjetje »Merku r« je bilo ustanovljeno leta 1954 Kot trgovina na drobno, v manjši meri kot grosist. Prodajo na debelo so sčasoma opustili in dali večji poudarek prodaji na drobno. Leta 1954 so zabeležili nad 80 milijonov dinarjev prometa, leta 1955 110 milijonov, predlani 106 milijonov in lani 123 milijonov dinarjev. Promet na enega zaposlenega je bil leta 1955 1 milijon 146 tisoč, predlani 836 tisoč in lani 905 tisoč dinarjev.
O Vse od ustanovitve podjetja do lani so delali kolektivu podjetja »Merkur« preglavice prostori. Najprej so uredili dve trgovski poslovalnici, špecerijsko in manufakturno, lani pa so sezidali tudi skladišče in upravne prostore. Tako se danes lahko ponaša trgovsko podjetje »Merkur« z najbolj urejenimi prostori v Ljutomeru. Lani so se morali odpovedati milijonu dinarjev dobička, ki so jih porabili za investicije. Kako skrbijo pri »Merkurju« za ureditev trgovin, kaže meti drugim tudi vrednost osnovnih sredstev.
Leta 1955 so znašala ta 572 tisoč dinarjev, predlani 792 tisoč, lani pa kar 5 milijonov 500 tisoč dinarjev.
Z reorganizacijo kmetijskih zadrug je prevzelo trgovsko podjetje »Merkur« več bivših trgovskih poslovalnic kmetijskih zadrug. Tudi tukaj so naleteli na precejšnje težkoče, saj so skoraj vse prevzete trgovine brez primernih prostorov in inventarja. Že letos bodo pričeli prevzete trgovine obnavljati. Najprej v Križevcih, kjer so kupili primeren trgovski lokal, zatem v Vučji vasi in v Logarovcih. Danes ima trgovsko podjetje »Merkur« 8 trgovin, kar terja tudi mnbgo večja obratna sredstva kot jih
imajo sedaj. Računajo, da bi morali zvišati redna obratna sredstva najmanj za 10 milijonov dinarjev. Tako bi popolnoma zajamčili nemoteno poslovanje trgovin, potrošnikom pa bi laže nudili še večjo izbiro blaga.
Pri trgovskem podjetju »Merkur« v Ljutomeru deluje tudi potrošniški svet. Ta upravi podjetja kot celotnemu kolektivu svetuje in pomaga. Kolektiv seznanja s kritikami na račun cen, izbire itd. Če je le mogoče, se kolektiv podreja mnenju potrošnikov, toda včasih tega ni mogoče storiti, saj so želje potrošnikov mnogokrat nedosegljive. Najbolj kritično je seveda vse, kar zadeva izbiro vol-
nenih izdelkov in trikotaže, toda to je pomanjkljivost našega tržišča na splošno.
Da bi čimbolj ustregli potrošnikom, so uvedli tudi potrošniška posojila za industrijsko blago. Trenutno imajo 135 posojilojemalcev. Bilo pa bi jih mnogo več, če ne bi bilo zadržkov zaradi nove uredbe o potrošniških posojilih.
Vodstvo podjetja se trudi, da nabavlja čimveč neposredno v tovarnah. S tem nudi potrošnikom pestro izbiro blaga, na drugi strani pa je lahko konkurenčno tudi glede cen.
Če kupujete za družino ali zase. kupujte v poslovalnicah trgovskega podjetja
„MERKI]R“ Ljutomer
Povsod boste solidno postreženi, z našo izbiro pa boste zadovoljni
VSEM ODJEMALCEM IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU, VSEM DOMAČINOM IN GOSTOM, KI SE BODO UDELEŽILI PROSLAVE 90-LETNICE PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA V LJUTOMERU, PA NAŠ POZDRAV
Trgovsko podjetje »MERKUR«, Ljutomer
"PRIHODNJE LETO TEDI PRI NAS"
Tako pravijo v trgovini »Ste-klo-barve«. Že tri leta se pripravljajo na obnovo, toda vedno z.manjka sredstev. Razumljivo:
občinski ljudski odbor je moral poskrbeti najprej za trgovine s špecerijo in ostalimi prehranbe-nimi predmeti.
O Z obnovo trgovskih lokalov v »Steklo-barve« bodo vse ljutomerske trgovine urejene, tako da vsaj nekaj let ne bo treba občinskemu ljudskemu odboru dajati sredstev za urejevanje te panoge. Sicer pa so skoraj vsa trgovska podjetja obnavljala v glavnem z lastnimi sredstvi, le tu in tam, kjer je bilo nujno potrebno, je dal občinski ljudski odbor posojila.
Barve, steklo in različni tehnični in električni material dobite pri trgovskem podjetju
"STEKLO-BARVE" Ljutomer
Odjemalcem in občanom čestitamo k občinskemu prazniku. Pozdravljamo goste in udeležence proslave 90-letnice tabora v Ljutomeru
Krepitev svetov za delo
— dolžnost ljudskih odborov
Poročilo sveta za delo, ki ga pripravljajo za sejo OLO, izraža težnjo OLO, da ustvari primerno analitično osnovo za nadaljnje akciie. Poročilo sveta za delo poudarja povezanost svojega dela z ostalimi sveti, zlasti s svetom za šolstvo, s svetom za zdravstvo, zajema pa tudi delovanje zbornic, zlasti obrtne.
Svetu za delo pri okrajnem ljudskem odboru manjka referent za plače in vodja poklicne posvetovalnice. Sveti pri ljudskih odborih pa se še niso uvedli v delo. V splošnem ni evidence nad gibanjem zaptp-. slitve, še manj je storjenega za kadrovsko usmerjanje. To je zlasti pereče v našem okraju, ki ima veliko odvišne delovne sile, tako imenovane sezonske, za katero je premalo dela na kmetijskih gospodarstvih Vojvodine in se zato usmerja v Primorsko in drugam. S tem je združena potreba po kvalificiranju delavcev, po strokovnem šolstvu in skrbi za vključevanje v uk v obrti.
Inšpekcijo dela je nujno potrebno okrepiti, zaposlevanje in urejanje delovnih odnosov je zelo pomembno ne samo pri vajencih, ki nimajo zakonito urejenih odnosov, često niti plače niti dopustov, kar se zlasti drastično odraža pri gospodinjskih pomočnicah. Toda tudi pri sprejemanju delavcev v podjetja ni reda. Zaposlovanje novih delavcev se ureja mimo posredovalnice za delo, delavci niso seznanjeni s pravili podjetja, niti jih ne podpisujejo. Zlasti težko je s higiensko-tehnično zaščito. To dokumentira dejstvo, da je vedno več tudi težkih in celo smrtnih nesreč, in sicer največ med Bledimi delavci. Ugotovljeno je tu-
di, da se je povečalo število obolenj na tnberkulozi v težjih oblikah, kar registrira Zavod za socialno zavarovanje. Ob vsem tem pa je zabeležen porast nadurnega dela, medtem ko število efektivnih ur pada. Ta pojav je zabeležen zlasti v drugi polovici polletja in je le odraz pomanjkljive organizacije dela.
Med problemi dela je vsekakor tudi večina nestrokovnih delavcev, medtem ko podjetja potrebujejo kvalificirane. Za usmerjanje v poklice je pomembno to, da so izdatki za internate visoki, mladina pa se želi usposobiti za delo v industriji. V kolikor se opredeljujejo za obrt, naletimo na težnjo obrtnikov. da raje plačujejo prispevek za
kader, kot pa bi jemali v uk vajence. Po anketi sodeč je mogoče vključiti le četrtino enega letnika šolskih otrok v nk za vajence, ker jih toliko ne dosega primerno šolsko izobrazbo.
Poleg skrbi svetov za delo za pravilno tarifno politiko je gotovo najvažnejša skrb za pravilno vključevanje v delo in pravilno skrb za zaščito delavca, za kar imajo v podjetjih v Pomurju še premalo smisla. Predvsem pa je potrebno ustvariti evidenco nad gibanjem zaposlitve in nad usmerjanjem kadrov, ki jih lahko dobimo iz šol. V vsem delu svetov je med najvažnejšimi nalogami skrb za doslednost v skrbi za zagotovitev zakonitosti, torej skrb za to. da se vsi predpisi, uredbe in zakoni, ki se nanašajo na delo in delavca, izvajajo povsod in v vsakem primeru po že določenih kriterijih.
Pred trgovino »Merkur« v Ljutomeru
Pri »ZARJI«:
"Potrošniki so zadovoljni"
Trgovsko podjetje »Zarja« je poleg »Merkurja« največje trgovsko podjetje v Ljutomeru, saj so zabeležili pri »Zarji« lani čez 76 milijonov dinarjev prometa.
Da postaja Ljutomer prikup-nejši, gre zasluga tudi kolektivu »Zarja«, ki je uredil lani dva primerna trgovska prostora: manufakturo in špecerijo, Obe trgovini imata tudi okusno izdelane izložbe, kar ustvarja pri kupcih zelo ugoden vtis. Da je temu tako, potrjuje tudi promet v trgovini, ki je bil leta 1956, tj. pred preureditvijo lokalov za čez 20 milijonov din manjši kot po preureditvi. Primerno zunanjemu videzu so uredili tudi notranjost trgovskih poslovalnic. Za opremo in za zunanjo ureditev trgovine so dali 3 milijone dinarjev, od tega 650 tisoč lastnih sredstev, ostala sredstva pa so najeli pri občinskem ljudskem odboru. Sedaj, ko so končali adaptacijo in nabavili najosnovnejšo opremo, že računajo, da bodo nabavili še majhen dostavni avto. Ta bo dobrodošel še predvsem sedaj, ko je prevzela »Zarja« trgovski poslovalnici kmetijskih zadrug v Stročji vasi in na Razkrižju. Kupili bodo tudi stroj za rezanje klobas. Predvi-
devajo, da bodo najeli za to nekaj kredita, lastnih sredstev pa prispevali 1 milijon dinarjev
Pri vseh dosedanjih investicijah so gledali predvsem na to, da so s sorazmerno skromnimi sredstvi storili čim več, saj vedo, da tudi na občinskem ljud-
valnici, kjer prodajajo oblačila, so namestili še oddelek za pohištvo.
Če stopiš v katerokoli poslovalnico trgovskega podjetja »Zarja« v Ljutomeru, ti bodo vljudno postregli.
Ni predmeta, ki ga ne bi gospodinja dobila v eni izmed tr-
V	TRGOVSKIH POSLOVALNICAH »ZARJE« BOSTE VSAK DAN DOBILI, KAR POTREBUJETE
V	DRUŽINI IN GOSPODINJSTVU OBISKUJTE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE. DA JE VAŠA TRGOVINA
»ZARJA« v Ljutomeru
Vsem občanom in odjemalcem k občinskemu prazniku in proslavi 90-letnice prvega slovenskega tabora naše čestitke
Kolektiv »ZARJE«, Ljutomer
skem odboru nimajo zlate jame«.
O V novourejeni trgovini, ki je bila prej v sklopu industrijskega podjetja »Konfekcija«, je vsak dan živo. Ljudje izbirajo, primerjajo in kupujejo. Da bi potrošnikom čim bolj ustregli, delajo obleke tudi po meri. Kaže pa. da ljudje raje kupujejo metersko blago. Novost tega oddelka trgovskega podjetja »Zarja« bo tudi konfekcija boljše kakovosti.
Do pred kratkim v Ljutomeru ni bilo trgovine s pohištvom. Tudi to pomanjkljivost je uvidel kolektiv »Zarje«. V poslo-
govin »Zarje«. Dobra organizacija poslovanja pa se kaže tudi v izbiri blaga. Dokler trgovski lokali niso bili sodobno urejeni, je bilo težko konkurirati tako glede cen kot glede izbire z drugimi trgovinami. »Danes pa,« trdijo pri ,Zarji‘, »se potrošniki ne morejo pritoževati glede postrežbe, izbire in cene«.
Prav pri »Zarji« lahko vidimo. kako se kolektiv trudi, nuditi potrošnikom čimveč. V tej skrbi ne pridejo niti do tega, da bi uredili upravne prostore. Majhna, skromna sobica služi za računovodstvo, za »direkto-rovanje« itd.
V »ŽELEZNINI«
bodo pričeli obnavljati . . .
O Še to poletje bodo pričeli urejati trgovske prostore tudi v ljutomerski »Železnini«. Celotna adaptacija bo stala nekaj čez milijon dinarjev. Od tega ima podjetje lastnih sredstev okrog 800 tisoč dinarjev. Dokaj težav glede investicij so imeli zaradi tega, ker je lastnik poslovnih prostorov stanovanjska skupnost. Toda tudi to so konč-
no uredili. »Železnina« je sicer nekoliko manjša trgovina, vendar so zabeležili lani čez 40 milijonov dinarjev prometa.
Trgovina je vedno zadovoljivo založena z različnim materialom. Nekoliko teže je glede cementa in cenene posode, tu in tam zmanjkajo v sezoni tudi kolesa.
Sejne beležke
Ne ločimo žene od moža
Na občnem zboru okrajne zadružne zveze je bilo kar 28 žena. V razpravi so žene odločno sodelovale in povedale marsikaj pomembnega. Njihova razprava se ni omejila le na probleme žena zadružnic, kot skoraj vselej doslej. Ni jim šlo zgolj za to, da poudarijo svojo prisotnost v zadružnem življenju. Razpravljale so o proizvodnji, zlasti o pitanju svinj, o kokošjereji, o povrtni-narstou in preskrbi s sadjem. Ena izmed njih pa je le hotela poudariti, da se žene enakopravno z možm,i uveljavljajo v življenju na vasi in da je potrebno to povsod upoštevati. Torej naj ne bo nobenega razlikovanja med možem in ženo Rekla pa je takole: "Ne ločimo žene od moža"
inkubatorjev v posest zadruge o Križevcih. O tem so govorili o levem in desnem bregu Pomurja. "T oda kje je levi in kje desni breg Pomurja?" je eden izmed predstavnikov zadrug povorašal svojega soseda.
V odgovor je dobil smeh in kratek komentar. Tudi na seji zbora proizvajalcev, kjer so razpravljali o brodooih na Muri in o brodarinah, so govorili o dvolastnikih, ki plačajo le polovico brodarine.
Poenostavljanje ustvarja torej pojmovno zmedo, je lahko smešno, lahko žali in lahko škoduje.
LENDAVSKI PIONIRJI
okrajni prvaki v šahu
Na nedavnem okrajnem šahovskem prvenstvu v Murski Soboti so zmagali lendavski pionirji. Kot že večkrat, so nastopali tudi na pionirskem republiškem tekmovanju v šahu.
Šahovsko sekcijo pionirjev v Lendavi vodi Franc Bobovec že štiri leta. Pionirji so začeli igrati šah torej že z osmim letom. Že takrat so bili okrajni prvaki v šahu. Toda takrat republiškega tekmovanja v šaha še ni bilo. Naslednjega leta je
je bila mlajša skupina lendavskih šahistov-pionirjev okrajni prvak, v republiškem tekmovanju pa so osvojili drugo mesto. Leta 1956 je skupina mlajših pionirk zasedla prvo mesto v okrajnem tekmovanju in drugo v republiškem šahovskem tekmovanju. Lani je skupina mlajših pionirjev in pionirk zasedla prvo mesto v okraju in v republiki. Deklice 90 izgubile v republiškem tekmovanja le eno točko.
Na letošnje republiško šahovsko
tekmovanje so se pionirji in pionirke začeli pripravljati že jeseni. Seveda so morali najprej zmagati v okrajnem tekmovanju. Obiskovali so jih tudi stari lendavski šahisti. Z njimi so igrali simulitanke in se urili.
Štiriletno delo mladih šahistov je rodilo tudi tokrat uspeh. Skupina mlajših pionirk si je letos pridobila pokol v stalno last, kajti že tretjič je okrajni prvak v tem tekmovanja.
Z desnega brega Pomurja . . .
Med drugim so na občnem zboru okrajne zadružne zveze govorili tudi o enodnevnih piščancih, ki so se nekoč valili v inkubatorjih beltinskega posestva. Ko pa se je to posestvo nehalo ukvarjati s to proizvodnjo, pa je prešla garnitura
MOSTJE
V počastitev Tedna mladosti je bilo v Mostju strelsko tekmovanje med ekipami Novo Mostje, Staro Mostje in Gente-rovci. Prvo mesto je dosegla ekipa Genterovci. Med posamezniki je dosegel največ točk Jože Pisnjak iz Genterovec. Ob tej priložnosti je bila tudi nogometna tekma med ekipama Mostje in Dolga vas. Zasluženo je zmagala ekipa Dolga vas z 2:1.
POMURSKI VESTNIK. 29. maja 1958
7
V novem voznem redu
za Pomurje nobenih bistvenih sprememb
V noči med 31. majem in 1. junijem bo začel veljati novi poletni vozni red za prevoz potnikov in blaga po jugolovan-skih železnicah. Novi vozni red zagotavlja hitrejši in udobnejši prevoz potnikov na daljših progah in je vsklajen z voznim redom Jadranske linijske plovbe, rečnega brodarstva ter avtotran-sportnih podjetij. Letos bo železnica prvič izdala vozni red po vsestranski javni razpravi v vseh železniških podjetjih ter zainteresiranih ustanovah in organizacijah. Razen tega, da se bo po novem voznem redu povečal delež brzih vlakov, bo uvedenih tudi več novih vlakov (sezonski vla-l^i in brzovlaki z direktnimi vagoni). Otroke bodo vozili na počitnice posebni vlaki, s katerimi bodo povezana glavna središča s severnim, srednjim in južnim Primorjem. Na več vlakih bo uvedena rezervacija sedežev. Tudi pri mednarodnih vlakih so nekatere koristne spremembe.
Na železniški postaji v Murski Soboti smo zvedeli, da v železniških zvezah Pomurja z ostalimi kraji Slovenije in Jugoslavije novi vozni red ne prinaša nobenih bistvenih sprememb v potniškem prometu.
NA NOVI PRELOMNICI
Zakaj čebelarstvo v Pomurju nazaduje in kako ga bomo izboljšali?
Da je stanje čebelarstva v Pomurju kritično, nam je znano — o tem dosti govorimo in celo pišemo. Toda kaj redko mislimo na posledice, še manj pa na to, da bi nazadovanje čebelarstva preprečili. Slej ko prej pa bo razvoj in dvig čebelarstva v Pomurju nujnost, sicer bo sadjarstvo v tem predelu resno ogroženo.
Že skromni statistični podatki nam povejo, da je čebelarstvo po vojni v Pomurju nazadovalo, po številu čebeljih družin in čebelarjev. Kje so torej vzroki in ali so pogoji za izboljšanje?
Poglavitni vzrok je nedvomno v tem, da so popolnoma usahnili medeni viri iz ajde, k? je nekoč dajala čebelam zadostno zimsko zalogo in še je bil višek za čebelarja. Ker se v Pomurju ukvarjajo s čebelarstvom pretežno kmečki ljudje, je marsikateri v tej krizi čebelarstvo rajši opustil, kot bi se odločil za dolge prevoze če-
bel na 100 in še več km oddaljena pasišča.
Poglavje zase je tudi strokovna izpopolnitev v čebelarstvu. Priznajmo si resnico, da prav tu največ grešimo. Začnimo pri šolski mladini, ki nima pojma o čebelarstvu ter o vlogi in poslanstvp čebele. Nekoč smo opažali v šolskih vrtovih lične čebelnjake, kjer so učenci pod vodstvom učitelja spoznavali koristi te žuželke. In strokovni list »Slovenski čebelar«? Niti čebelarji niso vsi naročniki tega lista, čeprav bi strokovno čebelarsko glasilo ne smelo manjkati pri nobenem
kmetijskem gospodarstvu. In vzrok? »Slovenski čebelar« je dvomesečnik in je skoraj enkrat dražji kot največji slovenski kmetijski strokovni list — tednik »Kmečki glas«. Kateri kmet — nečebelar bo torej naročnik tega lista? Gotovo so redki, ki vlogo čebelarstva v kmetijstvu res tako cenijo. Tudi strokovna predavanja so en način izobrazbe. Toda strokovnjaki, ki jih imajo na razpolago naša čebelarska društva, so povečini v Ljubljani, zato so taka predavanja zvezana z občutnimi stroški.
Kakšne so tedaj možnosti za napredek čebelarstva v Pomurju? Neizpodbitno je, da imajo osnovne možnosti za dosego tega cilja KZ. Kakor ostali po-speševalni odseki pri KZ bi lahko uspešno deloval tudi čebelarski. Upravne odbore naših KZ sestavljajo napredni kmetje in prepričan sem, da bodo tam, kjer še niso, z veseljem ustanovili čebelarske pospeševalne odseke, če bodo le čebelarji pokazali dovolj volje. Kmetijske zadruge bi pač mnogo laže organizirale strokovna predavanja in k temu pritegnile tudi kmete nečebelarje. Na
.Akacijev drevored proti Gančanom
čebelarstvo pa bodo v bodoče morala več misliti tudi kmetijska gospodarstva, zlasti tista, ki imajo velike sadovnjake, krasne nove nasade sadnega drevja in danes nimajo niti lastnega čebelarstva. Tistih nekaj čebeljih družinic, ki so v okolici teh sadonosnikov, seve-
da ne Im moglo zadostiti potrebam uspešnega opraševanja.
Zboljšanje čebelje paše in odkrivanje novih pasišč je tudi važen pogoj za napredek. Le z intenzivnim in povezanim delom čebelarjev in kmetov je moč v tej smeri doseči uspeh. Razveseljivo pa je za naše čebelarstvo dejstvo, da se v Pomurju nezadržno širi akacija, ki že predstvalja v naših kra-
jih poglavitno čebeljo pašo. Gozdni pas ob Muri je akacija tako rekoč že preplavila.
Edino z vztrajnim delom, povezavo in razumevanjem lahko dosežemo, da bo čebelarstvo na našem izrazito kmetijskem področju uspešno opravljalo svoje poslanstvo v skupnih naporih za dvig kmetijstva.
T.S.
Gogoljeva "Ženitev" na odru
Učenci šole za učence v trgovini marljivo pripravljajo Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Najprej so igro uprizorili na Tišini, nato v Murski Soboti, v načrtih pa imajo še predstavo v Beltincih in še v nekaterih drugih večjih krajih.
Razen športnega udejstvovanja so sedaj zopet na kulturnem polju dokazali, da prav nič ne zaostajajo za ostalimi šolami. Režija je v mojstrskih rokah prof. Plestenjaka, sceno pa sta prav tako dobro pripravila prof. Vrtačnik in tov. Vlaj. Režiser je imel močno oporo v discipliniranih igralcih, moralno in finančno pa jih je podprla trgovinska zbornica.
LEDINA POKA
Po dolgem, dolgem razmotrivanju in razglabljanju zida vas Te-šanovci v občini Martjanci zadružni dom. To bo ena najlepših zgradb v centru vasi. Novi orosto-ri so zelo potrebni za vsestransko udejstvovanje vaščanov, česar se zavedajo novoizvoljeni pbčinski odborniki z ostalimi organizacijami na vasi. Najbolj se otvoritve novega zadružnega doma veseli mladina.
Tudi v Moravcih ne drže križem rok. Popravili bodo občinsko žago, ki že nekaj časa počiva in jo pogrešajo naši kmetovalci daleč naokoli. Prostorno so podjetje tako razdelili, da bo polovica obnovljena za sušilnico kmetijskih pridelkov. Zabeležiti moramo, da se zelo trudijo z namenom, da bi celotno podjetje normalno poslovalo.
bv
Seje so nekaj vsakdanjega. Po nekaj jih je dnevno v enem mestu. Po nekaj pomembnejših in mnogo manj pomembnih. Seje okrajnih in občinskih odborov. Seje svetov ljudskih odborov, delavskih svetov in drugih. Seje društev. Seje so združene tudi se sejninami — z denarjem. S plačano razpravo in s plačanim molkom in nezainteresiranostjo. Ali pa tudi seje z neplačanim sodelovanjem. Teh je manj.
Nekoč smo se posamezniki jezili nad dejstvom, da imamo mnogo različnih funkcij in da nam je zaradi tega težko sodelovati in delati. Dandanes je že nekoliko drugače. Jezimo se na funkcije, ki niso združene s sejnino. Ostale funkcije seštevamo z zneski sejnine in smo zadovoljni, če jih je čimveč in če je v zvezi s tem čimveč sej oziroma — sejnin.
Nekdo je izračunal, da gre za sejnine pet milijonov dinarčkov letno. To je znesek, o katerem je vredno razmišljati, zlasti če nimamo sredstev na pretek. Znano nam je, da proračuni niso bogati, ne občinski in tudi okrajni ne. Torej bi bilo najbolj prav, sejninp odpraviti in se omejiti zgolj na povračilo potnih stroškov in povračilo zaslužka tistim, ki so zaradi seje morali zapustiti proizvodnjo. O tem so različna mišljenja. C) tem so razpravljali tudi že odborniki okrajnega ljudskega odbora. Zadnja beseda še ni izrečena, vendar je že to nekaj, da se o tem razpravlja. Funkcije v družbi so častne, v kolikor ne gre za opravljanje poklica!
KONJSKI ŠPORT — KONJSKI ŠPORT — KONJSKI ŠPORT — KONJSKI ŠPORT - KO
Ljutomerski kasač
pred ponovno preizkušnjo
O Ljutomerski kasač je na nedavnih mednarodnih dirkah v Avstriji ponovno dokazal, da zavzema v razredu dirkalnih konj zavidljivo mesto celo v evropski konkurenci. Ta ugotovitev sicer ni nova, saj ima tradicija konjskega športa prav v našem okrajnem območju korenine že v daljnji preteklosti. Niso redki primeri, da so kasači naših konjerejcev pobrali lavorike na raznih mednarodnih tekmovanjih ter je po zaslugi teh postal naš konjski šport v zamejstvu pojem za severovzhodne predele naše ožje domovine.
Organizatorji proslave 90. obletnice I. slovenskega tabora v Ljutomera so vključili v spored številnih prireditev tudi konjske dirke, ki bodo v nedeljo, 1. junija od 14. do 16. ure na ljutomerskem hipodromu. Spomladanski konjski miting bo nadvse zanimiv. Nastopilo bo kar 6 tekmovalcev, ki so zastopali naš konjski šport na mednarodnih dirkah v Avstriji, zato smo zaprosili mladega tekmovalca Mirana Šumaka iz Ljutomera za kratek razgovor, ki bo prav gotovo zanimiv za vse udeležence ljutomerske prireditve.
»Znano je. da si se na nedavnih mednarodnih dirkah v Avstriji s svojo Smiljo kljub hudi konkurenci lepo uveljavil. V kateri vožnji si dosegel najboljše mesto?«
Q »Iz ljutomerskega okoliša smo sodelovali v St. Veitu na Koroškem kar trije tekmovalci: Ludvik Slavič, Alojz Jureš in jaz. Lahko rečem, da nihče med nami ni zatajil, čeprav so postavili Avstrijci na tekmovalno stezo svoje najboljše dirkače. Z drugim mestom, ki sem ga dosegel v svobodni handicap vožnji na progi 2400 m, sem nadvse zadovoljen. Nedvomno pa je pripravil Avstrijcem največje presenečenje Plemenit, ki ga je vzredil Joško Slavič iz Bun-čan. V zahtevni heat vožnji je dosegel prvo mesto.
»Kakšni so bili pogoji in organizacija tekmovanja v Avstriji?«
O »Tekmovanje je potekalo v najlepšem redu in pod dokaj ugodnimi pogoji. Posebno nas je presenetila dobra organizacija tekem. Sest voženj v dveh urah je nedvomno izredno kratek čas, kar moramo prirediteljem šteti v posebno čast.«
Prekmurski fantje pozdravljajo
Prekmurski fantje, ki služijo kadrovski rok v Bitolju V. P. 9190, pozdravlljajo vse svoje starše, brate in sestre ter prijatelje in prijateljice:
Andrej Sijanec iz M. Sobote, Franc	Magaši iz Kančevec,
Herman Cerpnjak iz Trdkovec, Janez Vukan	iz	Mačkovec,
Alojz Vogrinčič iz Bakovec, Ivan Zver iz Adrijanec, Ludvik Kardoš iz Stanjevec.
»Mogoče še kak posebno zanimiv dogodek z avstrijske tekmovalne steze?«
O »Teh je bilo precej. Naj omenim samo enega: en dan pred dirko smo imeli Slovenci lahek kondicijski trening. Pozneje smo zvedeli, da so bili med nedolžnimi opazovalci znani avstrijski strokovnjaki za konjski šport. Ko so precenili položaj, so takoj sporočili na Dunaj, naj pošljejo okrepitev. Zatorej ni čudno. da so bili Avstrijci na domačih
tleh v premoči, saj so postavili na tekmovalno stezo v St. Veitu vso svojo elito. V povratnem tekmovanju, ki je bilo nekaj dni za tem v Ljubljani, smo v skupnem plasmanu skoraj izenačili (36:35 točk).«
»In za zaključek: kaj sodiš o nedeljski dirki v Ljutomeru in kakšna bo konkurenca?«
O »Prepričan sem, da bo to najhitrejša dirka letošnje sezone. Prvič zaradi tega, ker so slovenski kasači v izredni kondiciji, drugič zaradi steze na ljutomerskem hipodromu in ne nazadnje, zaradi izkušenj — tehničnih in organizacijskih — ki smo jih pridobili na minulih dveh tekmovanjih.«
No, po vsem tem zares ni težko ugotoviti, da bo pomladanski konj-
ski miting naših najboljših kasačev izpolnil pričakovanja tisočev gledalcev, ki bodo v nedeljo polnili ljutomerski hipodrom.
Bb
Posnetek z lanskih jesenskih dirk
OBLETNICO BOJEV
na Sutjeski bodo proslavili elani ZB radgonske občine v Radencih — Skrb za ureditev zgodo-vinskega materiala in osebne zadeve elanov
Občinski odbor ZB v Gornji Radgoni je na nedavni razširjeni seji določil komisijo, ki bo poskrbela za ureditev zgodovinskega materiala, ko bo organizacija v kratkem dobila svojo sobo na ObLO. V čast 4. julija bodo priredili veliko proslavo ob obletnici bojev na Sutjetski. Proslava bo v Radencih v občinskem merilu, za ostalo oddaljeno članstvo pa bodo poskrbeli za prevoz. Proslave se bodo udeležili člani ZB, obvezniki predvojaške vzgoje, rezervni oficirji, pripadniki JLA in ostalo prebivalstvo. Kulturni program bi naj obsegal kvalitetne točke, ki bi naj prikazale naš boj in naše uspehe.
Dalje so na seji sklenili, da morajo vse krajevne organizacije temeljito pregledati kartoteke in se pogovoriti s članstvom, da se sestavijo prošnje za upokojitev vsem, ki so upravičeni pokojnino prejemati. Ker pa so v samem zakonu o po-
kojninah še nekatere nejasnosti, se bodo o podrobnostih pogovorili s pristojnim zavodom za socialno zavarovanje.
Ugotovili so, da so kartoteke pomanjkljive in da jih nimajo
vsi člani. Zato bodo uredili matično knjigo, ki bo služila še pozneje, če bodo člani organizacije iskali podatke ali potrebovali potrdila, tudi če se bodo preselili drugam.
USPELO ZBOROVANJE
Na zadnjem letošnjem sindikalnem zborovanju prosvetnih delavcev radgonske občine so razpravljali o perečih vprašanjih našega šolstva, o predlogih k novemu šolskemu zakonu, o vlogi prosvetnega delavca kot člana sindikata itd.
Nadvse zanimivi sta bili predavanji z magnetofonom o glasbeni vzgoji. Posredovala sta ju znana glasbena pedagoga Janez Bitenc in Janez Kuhar. Prvi je govoril predvsem o glasbeni vzgoji predšolskih otrok, drugi pa o glasbenem pouku na osemletnih šolah, o zborovodjih in pionirskih pevskih zborih. Posebnost predavanja je bila glasbena ura z otroki I. razreda radgonske osnovne šole, ki jo je pripravil tov. Bitenc. Tako navdušenega in dolgotraj-
nega ploskanja, kot sta ga žela oba predavatelja, na naših zborovanjih še nismo doživeli.
Ob koncu so prosvetni delavci sklenili prirediti prve dni novega šolskega leta dvodnevni glasbeni seminar v Radgoni, pogovorili pa so se tudi o počitniških izletih. Ena skupina se bo udeležila dvodnevnega izleta v Logarsko dolino, druga pa petdnevnega izleta v Italijo. Ogledala si bo Trst, Benetke. Padovo, Verono in Peshiero.
Ika
POROKE, ROJSTVA IN SMRTI od 17. do 24. maja 1958 Poročili so se: Božo Štefan Frid-rih, uslužbenec, in Vera šoštarec, uslužbenka, oba iz Celja, ter Franc Žilavec in Ana Mesarič, oba iz Bakovec.
Rodile so: Kristina Temlin iz Vučje Gomile, dečka; Sonja Slokar iz Lendave, deklico; Helena Pojbič iz Križevec, dečka; Terezija Zver iz Dokležovja, dečka; Helena Fras iz Bcgunja, deklico; Ana Kosi iz Dra-gotinec, deklicp; Regina Zqkš iz Prosečke vasi, deklico; Jolanka Po-čič iz Kukeča, deklico; Katica Drvarič iz M. Sobote, dečka; Marija Drvarič iz Murske Sobote, dečka; Katarina Vinčec iz Murske Sobote, dečka; Roza Kikec iz Ocinja, dečka; Kristina Ilijaš iz Strehovec, dečka; Vera Horvat iz Murske Sobote, de-
klico, in Kristina Horvat iz Crnela-vec, deklico.
Umrla jo Marija Šarola, upokojenka iz Kapce, stara 33 let.
NEDELJA 1. junija 1958.
Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v Štefana Kovača ulici. Ordini-ra v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
NOČNA DEŽURNA SLUŽBA od 2. do 8. junija 1958 Dr. Štefan Vučak, stanuje v Uli-Alija Kardoša.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 19. do 24. junija 1958
Stefan Tivadar iz Murske Sobote, sedmič; Terezija Krančič iz Vešči-ce, četrtič; Stefan Rituper iz Murske Sobote, četrtič; Alojzija Hauko iz
Murskih Črne, Alojz Hauko iz So-dišinec, Sidonija Zelko iz Pečarovec, Katarina Janža iz Brezovec, Helena Ritlop iz črenšovec, vsi drugič; Anton Hauko iz Murskih Crnc, Ludvik Šiftar 'iz Brezovec, Štefan Vitez iz Predanovec, Ana Horvat in Marija Cener, obe iz Lemerja, Helena Flisar iz Šalamenec, Franc Fridrih iz Murske Sobote in Jelica Vrbančič iz Murske Sobote — bolnica.
Pri delu v mlinu je udarila letva v spodnjo ustnico 18-letnega mlinarja Ivana Kolenko iz D. Bistrice in mu jo je močno poškodovala.
S kolesa je padel 28-letni Peter Arindjelkovič iz Murske Sobote ter dobil težje poškodbe.
Levo podkolenico si je zlomil 22-letni A. B., knjigovodja iz Lendave, ko je po nesreči padel s kolesa.
Samokolnica z opeko je padla na koleno Emiliji Veren, delavki v
opekarni v Puconcih in ji ga močno poškodovala.
Alojz Mes, delavec v mlinu v Ba-kovcih, je v mlinu padel in si hudo poškodoval levo nogo pod kolenom.
Z mopedom je padel 20-lctni A. F. iz Tišine. Dobil je tako hude poškodbe,' da je v nezavesti obležal.
Pri delu nn polju je padla 7l-let-na Marija Flisar iz Murske Sobote in si levo nogo v gležnju hudo poškodovala.
Zidarski oder se je podrl in padel na 44-letnega Ludvika Pavliča iz Branoslavec pri Ljutomeru ter mu povzročil hude poškodbe.
Hlodi so stisnili stopalo 6-lctnega Franca Horvata iz Dobrovnika in mu ga močno poškodovali.
MURSKA SOBOTA — od 30. maja do 1. junija ameriški barvni film: »Sin Ali Babe«.
LENDAVA — od 30. maja do 1. junija ameriški film: »Ljubim Mel-vina«; od 3. do 8. junija madžarski film: »Vrtiljak«.
LJUTOMER — od 30. do 1. junija ameriški film: »Kneginja Meri«; od 4.—5. junija ameriški film: »Višina«.	
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 31. maja barvni film: »Generalni inšpektor.
GORNJA RADGONA — od 31. maja do 1. junija ameriški barvni filin: »Indijski borec«; 4. in 5. junija ameriški film: »Ura maščevanja«.
CEPINCI — 1. junija »Ne umira se tako«.
Nedelja, 1. junija — Radovan Ponedeljek, 2. junija — Velimir Torek, 3. junija — Milojka Sreda, 4. junija — Frančišek Četrtek, 3. junija — Ferdo Petek, 6. junija — Milutin Sobota, 7. junija — Zorica
Pred tednom so odprli tudi soboško mestno kopališče. Navzlic zelo lepemu vremenu pa kaže, da Sobočani ne cenijo preveč te ugodnosti in sploh prijetnosti, ki jih nudi kopanje ter bivanje na soncu in svežem zraku — vsaj po številu kopalcev v prvem tednu ...
Na sliki: kopalci v soboškem mestnem kopališču.
„Zakaj pa ne tako“ - tokrat drugače
Klavnica iz Gornje Radgone nam je poslala dopis, v katerem navaja, da trditve v članku pod naslovom »Zakaj pa ne tako?«, objavljenem v našem listu z dne 15. maja t. L, češ: zakaj ni radgonska klavnica prodajala rib kar ob negovskem ribniku, oziroma zakaj so bile ribe odpeljane v Radgono itd., ne ustreza resnici. V dopisu nam podjetje sporoča, da klavnica Radgona ni odkupila niti kg rib in da sploh ni imela z ribami nobenega opravka.
POMURSKI VESTNIK. 29. maja 1958
8
PREBIVALCEM OBČINE. DELOVNIM KOLEKTIVOM PODJETIJ IN ZADRUG
ČESTITAMO OB PRAZNOVANJU 90-LETNICE I. .SLOVENSKEGA TABORA ZDRUŽENO Z DRUGIM OBČINSKIM PRAZNIKOM V LJUTOMERU
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKJ OBČINSKI ODBOR ZB
LJUTOMER
OPEKARNA
GORNJA RADGONA
VSEM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM V LJUTOMERSKI OBČINI ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU IN PROSLAVI 90-LETNICE LJUTOMERSKEGA TABORA
Kmetijsko gospodarstvo
Črnci-Apače
prideluje prvovrstno semensko žito, vrtna semenu, razno zelenjavo in redi plemensko živino
Vsem delovnim ljudem Pomurja čestitamo k devetdeseti obletnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru
Upamo, da bomo našim članom in ostalim kmetovalcem kar najbolje pomagali, pri njihovem prizadevanju za napredek kmetijstva
Ob 90-letnici ljutomerskega tabora čestita
Kmetijska zadruga
Apače-Lešane
KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA
»BRAZDA«
LJUTOMER
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE DEŽNIKOV
V LENDAVI
IZDELUJEMO MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE DEŽNIKE VSEH VRST
DELOVNEMU LJUDSTVU POMURJA ŽELIMO OB DEVETDESETLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA ŠE MNOGO USPEHOV IN NAPREDKA
VSEM PREBIVALCEM OBČINE LJUTOMER OB PROSLAVI 90-LETNICE I. SLOVENSKEGA TABORA ZDRUŽENE Z II. OBČINSKIM PRAZNIKOM ČESTITAMO:
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS
Gornja Radgona
»MEHANIKA«
_	LENDAVA
mehanična strojno ključavničarska uslužnostna delavnica
IZDELOVANJE ŠIPK IN OSTALIH KOVINSKIH DELOV ZA DEŽNIKE
POŠILJAMO POZDRAVE VSEM UDELEŽENCEM PROSLAVE
TRGOVSKO PODJETJE
PRESKRBA
LE N D A V A
S svojimi poslovalnicami v
Lendavi, Mostju, Turnišču, Veliki Polani, Kapci, Hotizi, Gaberju, Dolini in Dolgi
vasi
Nudimo potrošnikom veliko izbiro industrijskega in prehranbenega blaga po zmernih cenah Pridite in prepričajte se!
Čestitamo k 90-letnici slovenskega tabora v Ljutomeru
Ob 90-letnici I. slovenskega tabora
čestita občanom Ljutomera k II. občinskemu
prazniku
in jim želi obilo uspehov v nadaljnji izgradnji socializma
Kolektiv
»PROJEKT BIROJA"
MURSKA SOBOTA
Delovni kolektiv gostinskega podjetja
HOTEL „Z V E Z D A“
v M. Soboti
čestita prebivalcem za 90-letnico I. slovenskega tabora v Ljutomeru Otvoritev vrta — glasba
ZA 90-LETNICO LJUTOMERSKEGA TABORA IN II. OBČINSKEGA PRAZNIKA V LJUTOMERU ČESTITA
VINOGRADNIŠKO
GOSPODARSTVO
LJUTOMER

Proizvodnja
v isokokvalitetnih odprtih in zaprtih vin
Elektrotehnično podjetje
»BLISK«
v Murski Soboti
čestita ljutomerski občini
za 90-letnico I. slovenskega tabora v Ljutomeru ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost in naročila
"RAFIMUS"
MURSKA SOBOTA
Priporočamo naše izdelke Opravljamo strokovno in poceni finomehanična popravila in popravila radioaparatov
'Zineta 90-letnica I. slovenskega tabora o Ljutomeru
POMURSKI VESTNIK. 29. maja 195
9
Obisk na črnski "farmi"
SREDI APASKE KOTLINE, MED OBSEŽNIMI KOSI LEPO OBDELANE ZEMLJE IN PAŠNIKI SE BELIJO UPRAVNA IN GOSPODARSKA POSLOPJA KMETIJSKEGA GO-SPODARSTVA ČRNCI. NA DVORIŠČU PRED GOSPODARSKIMI POSLOPJI JE OD RANEGA JUTRA DO TEME ŽIVAHNO. TRAKTORJI PREVAŽAJO UMETNA GNOJILA, DELAVCI HITE NA NJIVE...________________
Kmetijsko gospodarstvo Črnci je bilo ustanovljeno takoj po vojni, toda šele leta 1954 se je pričelo počasi krepiti in rasti v močan poljedelsko živinorejski kmetijski obrat. Toda še danes imajo dovolj težkoč. Osnovni problemi so še vedno kader, sredstva za proizvodnjo in vskladitev kapacitet. Pred leti je bila zemlja zanemarjena, premalo je bilo živine, komaj 1 glava na 3 hektarje zemlje. Podobno je bilo z mehanizacijo.
Predvsem zadnja leta si prizadevajo, da bi dobili v hleve čim več živine. Kupovati so pričeli mršavo živino in jo pitajo. Tudi nekaj strojev je bilo treba nabaviti. Sicer pa še ti stroji, ki so na posestvu že leta in leta, včasih niso bili popolnoma izkoriščeni. Danes tega ni mogoče trditi: traktor vleče plug in brano, da bi pa traktorji kljub obilici dela ne stali v lopah, delajo v dveh izmenah.
Na posestvu Črnci, ki ima 520 ha orne zemlje, 400 ha travnikov in 800 ha gozdov, je zaposlenih 150 ljudi, poleti se tem pridruži še 100 sezoncev. Kot povsod, primanjkuje tudi tukaj kvalificiranih delavcev. Zaradi tega produktivnost ni zadovoljiva, plače so skromne.
Mlade ljudi uvajajo v mehanizacijo. Tako jih še najlažje pridobijo za delo na posestvu. V Črncih kot v marsikaterem drugem kmetijskem posestvu, čutijo, da sposobnejši beže z dežele. Mladina se zaposli raje v industriji. Na polju, tako je prepričan danes še marsikdo, jer so dovolj motika in udela-ne dlani, da lahko pljuneš vanje, naj delajo tisti, ki niso ne za industrijo ne za obrt. Bilo je to mogoče morda pred 100 leti, ko pri nas še nismo niti sanjali o strojih v kmetijstvu in o intenzivni obdelavi zemlje.
Letos so zasejali v Črncih 25 odst. orne zemlje z detelj-no-travnimi mešanicami. To bo osnova za večji stalež živine, ki bo dala dovolj gnoja za
izboljšanje zemlje, kajti te ni mogoče izboljšati samo z umetnimi gnojili. Sejejo odbrana semena, ki jih sami pridelujejo za posestvo in za prodajo. Na podlagi analize zemlje dodajajo umetna gnojila v takšnih količinah, da dobijo čim večji pridelek. Seveda gledajo še na pravočasne in čim popolnejše agrotehnične ukrepe, ki jih izvajajo že 80-odstotno s stroji. Prav pravočasnost je med najbolj odločilnimi ukrepi za dosego večjih pridelkov.
O Predvsem pa gledajo na to, da zemljo kar najbolj izkoristijo z dopolnilnimi strniščnimi in ozimnimi krmnimi posevki: si-lažno koruzo, pitnikom (koruza za zeleno krmo), mešanico žitaric z grašico, repico in inkar-natko. Z dobro obdelavo zemlje so dosegli doslej že lepe hektarske donose. Pri krompirju 300 q na hektar, pri žitaricah pa povprečno 25 q.
Večji stalež živine pa potrebuje dovolj suhe in zelene krme. Travnike in pašnike gnojijo z umetnimi gnojili in z naravnim gnojem. Dobro se je obneslo sušenje sena na sušilih.
s čimer dobijo izdatnejšo krmo. Pri sami živini pa gledajo predvsem na dobre pasme in na intenzivno prehrano. Tako so z dobro prehrano dosegli lepe uspehe v mlečnosti, ki znaša na kravo 3100 litrov mleka. Pred nedavnim pa so kupili v Angliji 24 krav pasme Aberdeen An-gus in Hereford. To živimo gojijo v poskusne namene. Dobiti hočejo s križanjem te pasme živino z boljšo klavnostjo in boljšim izkoriščanjem krme.
V hlevih imajo tudi 60 plemenskih svinj. Pri mladih prašičih so dosegli izredno rastnost, saj so pridobili na teži v osmih tednih za 20 kg, v sedmih mesecih pa kar 110 kg.
Zadnje čase so si uredili veliko kokošjo farmo z lastno umetno valilnico. Za kurjo pičo porabijo vse postranske pridelke in razne odpadke, tako da pocenijo proizvodne stroške.
Tako raste kmetijsko posestvo v Črncih. Dela vsak dan na pretek, toda tudi uspehi ne izostajajo, čeprav se je treba za uspehe v kmetijstvu ob današnjih razmerah mnogo bolj potruditi kot v industriji.
SODNA KRONIKA
Franc Bazeti iz Bakovec št. 156 in Koloman Kregar iz Bakovec št. 209 sta oktobra 1957 v Bakovcih vzela in si prilastila na škodo vodne skupnosti 19 kosov betonskega železa v dolžini po 4 m. Ko je bila njuna tatvina odkrito, sta se zagovarjala, da sta bila v službi slabo plačana in nekako prisiljena krasti. Sodišče ju je obsodilo za to dejanje vsakega na 3 mesece zapora, vendar je izvršitev kazni pogojno odložilo za dobo dveh let, ker je upoštevalo, da sta oba storilca dejanje odkrito priznala, da sta še oba mlada in doslej nekaznovana. Železo, ki sta si ga prisvojila, sta seveda morala vrniti vodni skupnosti.
Stefan Verban, delavec iz Rakičana št. 70, je v začetku letošnjega leta v Murski Soboti ukradel žensko dvokolo, ki je bilo last Alojzije Kranjec. Na sodišču se je Štefan Verban zagovarjal, da je to storil zaradi tega, ker mu je bil mož Alojzije Kranjec dolžan neko vsoto denarja in mu dolga ni hotel plačati. Iz dokazov, ki jih je sodišče izvedlo, pa je bilo razvidno, da zagovor Stefana Verbnna ne drži. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo dosedanjo nekaznovanost Štefana Verbana in ga je obsodilo na dva meseca zapora.
Karel Bunderla iz Kuzme št. 36 je v letošnjem letu brez vsakega dovoljenja posekal v gozdu v Gor. Slavečih, ki je last Marije Curman, 5 borovih dreves v vrednosti 30.000 dinarjev. Ta drevesa si je nameraval Bunderla prisvojiti. Na sodišča se je sicer zagovarjal, da je to storil po predhodnem sporazumu z lastnico gozda, katera pa o tem ni ničesar vedela. Sodišče ga je obsodilo na 3000 dinarjev denarne kazni in plačilo stroškov kazenskega postopka.
Konrad Pavlič iz Pertoče št. 37 se je že dalj časa pečal z mešetar-skimi posli pri prometu z živino. Sodišče je v zadnjem času ugotovilo kar 12 primerov, ko je za denar posredoval pri nakupu in prodaji živine. Konradu se sicer tako mešetar-stvo ne zdi kaznivo dejanje, ker pa naši zakoni mešetarjenja ne dovoljujejo, ga je sodišče obsodilo na
12.000	dinarjev denarne kazni.
Rudolf Senčar, vodovodni inštalater iz Murske Sobote, je lani meseca septembra ukradel v Murski Soboti športno dvokolo, ki je bilo last Ferdinanda Šlihthuberja in vredno
37.000	din. Z ukradenega dvokolesa je demontiral dinamo, svetiljko, ključavnico, torbico ter vse te predmete spravil v promet, dvokolo pa je dal prebarvati in je tudi odstranil tovarniško številko. Kljub temu pa so Senčarju kmalu prišli na sled. Verjetno zato, da bi se izognil kazni, je Rudolf Senčar letos meseca aprila poskusil pobegniti v Avstrijo, kar pa se mu ni posrečilo. Na sodišču se je zagovarjal, da je hotel pobegniti v Avstrijo zato, ker so mu brez vsakega razloga pri podjetju »Strojnik« v Murski Soboti odpovedali službo. Sodišče ga je za obe dejanji obsodilo na 6 mesecev zapora.
čine. Tako so namenili za asfaltiranje ceste v Radgoni 1 milijon dinarjev.
Tako dosega kolektiv radgonske opekarne vsako leto večje uspehe. Leta 1956 je bilo potrebnih za 1 milijon opečnih izdelkov 16 delavcev, medtem ko je bilo povprečje v naši republiki 24 delavcev. Letos računajo, da bo potrebnih za 1 milijon izdelkov že samo 14 delavcev, kar pa je še vedno več kot v mehaniziranih opekarskih obratih v Nemčiji' in Švici
VSAKO LETO VEČJI USPEHI
Radgonska opekarna raste v moderen proizvodni obrat
Samo poglejmo, kako je naraščala proizvodnja. Leta 1939 so izdelovali samo dva različna izdelka. Letna proizvodnja je znašala 1 milijon 997 tisoč kosov. Lani so izdelovali v gor-njeradgonski opekarni že kar 22 različnih vrst opeke, letna proizvodnja pa je znašala 5 milijonov 855 tisoč kosov. Leta 1939 je bilo zaposlenih v opekarni 60 delavcev, lani 114.
Štefan Zelko, tesarski mojster iz Pečarovec, sicer brez stalnega bivališča, je hotel na lahek način priti do denarja. Zato je obljubil Stevu Prizlu in Stjepanu Kostanjevcu, da ju bo brez dovoljenja spravil čez mejo v Avstrijo. Res ju je v začetku letošnjega leta vodil v smeri proti Gradu, vendar so jih naši obmejni organi kmalu opazili in jim pobeg preprečili. Tako Štefan Zelko ni zaslužil obljubljenih 50.000 dinarjev, za to pa bo o svojem dejanju lahko 5 mesecev premišljeval v zaporu.
Da je opekarna dosegla takšno proizvodnjo, je nedvomno zasluga vsega kolektiva, ki je vložil pri 70 milijonskih investicijah kar za polovico svojih STedstev. Vse obratne naprave so sedaj v tretji fazi popolne rekonstrukcije, ki bo dokončana predvidoma leta 1961.
Z razširitvijo strojnih in sušilnih naprav se je pokazalo, da stara krožna peč ne zadostuje potrebam. Ko so postavili novo veliko krožno peč, so postali ozko grlo proizvodnje su-
šilni prostori. Tu si bodo pomagali z rednim obratovanjem umetne sušilnice. Zaradi premajhne kapacitete peči so bili stroji zadnja leta izkoriščeni le 60 odst. Zaradi teh pomanjkljivosti ni bila popolno izkoriščena tudi delovna sila. Toda lani se je storilnost znatno povečala, delno zaradi mehanizacije, delno zaradi boljše organizacije dela.
O Večina strojev v radgonski opekarni je doslužila, saj so nekateri stari že čez 50 let. No-
ve metode v gradbeništvu pa zahtevajo tudi nove stroje s tako imenovanimi vakuum aparati, glina mora biti bolje predelana, urediti pa je treba tudi transport in strojnico, tako da bo mogoče delati opeko tudi v zimskih mesecih.
O Delavski svet in uprava opekarne sta že izdelala perspektivni načrt razvoja opekarne. Letos nameravajo nabaviti kurilne aparate, vakuum agregat, motorni vlačilec, 6 avtomatičnih vagončkov, zgradili bodo transformatorsko postajo, novo strojnico in nabavili dva ara gladilnih strojev. Vse to o stalo okrog 22 milijonov 500 tisoč dinarjev. Pri tem predvidevajo, da bodo dali lastnih sredstev 16 milijonov dinarjev.
Lani so v radgonski opekarni izplačali okrog 300 tisoč dinarjev premij. Premije je prejelo 32 zaposlenih, kar pomeni v primerjavi s številom zaposlenih precejšen krog premi-rancev. Od tega je bilo premi-ranih 6 vodilnih uslužbencev. Kot kaže letna realizacija proizvodnega načrta, so premije ugodno vplivale na proizvodnjo.
O Podjetje ima lastne stanovanjske prostore za 20 družin, graditi pa nameravajo še stanovanjsko stavbo. Zanio predvidevajo okrog 3 milijone dinarjev že v tem letu za temelje.
O Kolektiv radgonske opekarne pa z razumevanjem spremlja tudi vse probleme ob-
Ob 90-letnici ljutomerskega tabora združenim z II. občinskim praznikom čestitamo občini Ljutomer
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS
LENDAVA
Pozdravljamo ose zadružnike Pomurja, zlasti še ljutomerske občine, in jim čestitamo k 90-letnici I. slovenskega tabora
OKRAJNA
ZADRUŽNA
ZVEZA
Murska Sobota
MURSKA SOBOTA
Pošiljamo tople pozdrave udeležencem proslave 90-letnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru.
GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA
MURSKA SOBOTA
čestita prebivalstvu ljutomerske občine ob proslavi 90-Ietnice I. slovenskega tabora združene z II. občinskim praznikom
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS
CANKOVA
Ob devetdesetletnici I. slovenskega tabora v Ljutomeru združenim z II. občinskim praznikom čestitamo!
K občinskemu prazniku in 90-letnici ljudskega tabora v Ljutomeru čestita vsem delovnim ljudem
ZDRAVSTVENI DOM
LJUTOMER
Trgovsko podjetje
„T0BAK"- LJUTOMER
čestita ob 90-letnici I. slovenskega tabora vsem svojim odjemalcem Pomurja
Cigarete — tobak — cigare — vžigalice
POMURSKI VESTNIK, 29. maja 1958
10
FOTO-ATELJE - LJUTOMER
Izvršujemo vsa fotografska dela, po želji tudi na domu. — Kvalitetna izdelava. — Hitra izvršitev naročil
Čestitamo svojim cenjenim strankam in prebivalstvu ljutomerske občine ob 90-letnici I. slovenskega tabora v Ljutomeru
PRENOSI * PRENOSI * PRENOSI * PRENOSI * PRENOSI
Taborsko gibanje
(Nadaljevanje s 3. strani)
univerzo. Podobno interpelacijo so vložili tudi goriški poslanci v goriškem deželnem zboru. Pač pa so v kranjskem deželnem zboru, kjer so med slovenskimi poslanci vedrili in oblačili Staroslovenci, sprejeli resolucijo, ki je zahtevala večjo avtonomijo Kranjske, drugim slovenskim deželam pa naj se prepusti, da se združijo v državnopravne skupine, če to hočejo. Medtem ko so dobivali štajerski in goriški poslanci iz vseh koncev in krajev zaupnice, je Levstik ostro šibal cinca-ve kranjske politike. Šele kasneje, 30. avgusta 1870 so se tudi kranjski poslanci izrekli za zedinjeno Slovenijo. Aprila 1871 se je oglasila posebna slovenska deputacija pri ministrskem predsedniku Hohenwar-tu, zahtevajoč od njega izpolnitev taborskih zahtev.
Toda medtem so se časi pre-sukali na slabše in to je povzročilo, da so tabori morali prenehati in da se je uresničitev zedinjene Slovenije umaknila v daljnjo bodočnost. Zaradi nemške zmage v nemško-francoski vojni 1870—1871 so avstrijski Nemci dvignili glave. Vlada je začela proglašati zahtevo po zedinjeni Sloveniji za protiustavno, češ da pozna ustava le kronovine, ki so nerazdeljive in se tudi ne morejo združevati. Silen vzgon nacionalizma tako mnogonarodnostne države, kakor je bila Avstrija.
je preplašil cesarja, ki je zaupal februarja 18ZJ. vlado voditelju avstrijskih federalistov Hohenwartu z nalogo, da pomiri sprte narode. Toda Hohen-wart ni uspel in novembra 1871 je zavladalo Auereperg-Lasser-jevo ministrstvo, sestavljeno zgolj iz nemških liberalnih nacionalistov, ki je potem vladalo do februarja 1879. To je bila doba najhujšega nemškega pritiska na Slovane, nemški centralizem se je s tem kabinetom povzpel do najvišje moči. Bila je to doba plenjenja slovenskih časnikov, prestavljanja slovenskih profesorjev in uradnikov v nemške kraje, terorja nemške manjšine in silnega pritiska pri raznih volitvah, tako da je nekdo ob takih volitvah upravičeno vzkliknil: »Dajte mi vlado v roke, pa bom na tak način v Berlinu s slovenskimi kandidati prodrl.«
Še enkrat so se v stari Avstriji slovenske ljudske množice tako razgibale kakor nekoč na taborih. Bilo je to v zadnjem letu prve svetovne vojne, ko so prav tako na velikih shodih zradikalizirale program majniške deklaracije in na vsa usta zahtevale Jugoslavijo. Zedinjeno Slovenijo v okviru Jugoslavije, sen, ki so ga sanjale cele generacije našega naroda, nam je prinesla šele narodnoosvobodilna vojna, ki pa je tudi v družbenem pogledu prelomila s preteklostjo in nam tako ustvarila temelje naše lepše bodočnosti.
VAŽNO!
VAŽNO!
RED
predvidenih voženj za proslavo 90-letniče I. slovenskega tabora v Ljutomeru 1. junija 1958
Iz Hodoša ob 4,30 Iz Šalovec pribl, ob 4,37 Iz Petrovec pribl, ob 4,46 Iz Mačkovec pribl, ob 5,01
MURSKA SOBOTA
prihod pribl, ob 5,21
odhod ob 5,40	pribl, ob 8,10
Iz Beltinec pribl, ob 5,50 pribl, ob 8,20
V	Ljutomer pribl, ob 6,19 pribl, ob 8,46
Iz Gor. Radgone pribl, ob 6,00 Iz Ljutomera pribl, ob 18,10 Iz Radence pribl, ob 6,11 V Radencih pribl, ob 18,42
V	Ljutomer pribl, ob 6,41 V Gor. Radgoni pribl, ob 18,54
Okrepitev za povratek Ljutomer—Hodoš	Ljutomer—Ormož—Maribor:
Redni vlak, ki bo odpeljal iz Redni vlak. ki bo odpeljal iz Ljutomera ob 18.01, in ob 21,25	Ljutomera ob 15,30 in ob 18,32
(po potrebi do Hodoša)
Za potovanje v Ljutomer in nazaj velja običajni popust za nedelje in državne praznike.
UDELEŽENCI, KI SE BODO PRIPELJALI S KOLESI, NAJ SVOJA VOZILA SHRANIJO V ENI OD DVEH JAVNIH SHRANJEVALNIC. KI BODO IMELE SVOJE ČUVAJE. SHRANJEVALNICE BODO OB PRIREDITVENEM PROSTORU.
Tabori so razvneli slovensko narodno zavest
(Nadaljevanje s 3. strani)
uspeh taborov nepričakovan, tako nepričakovano je uspela tudi Ljudska pravica, uspela je, ker je izražala želje in ..utrip delovnih ljudi. Bila je seveda vselej v denarnih stiskah. Dolgove pa sta poravnavala Miško Kranjec in Ljutomerčan socialist Viktor Kukovec, sin taborita in prvega predsednika ljutomerske okr. posojilnice, član družine, ki se je kljub meščanskemu poreklu z več svojimi člani opredelila za stvar socializma.
Tabori so vzbujali zavest o potrebi obrambnega boja pro-
ti Nemcem in Madžarom. Ljudska pravica pa je vzbujala izkoriščanemu vaškemu proletariatu in narodu, ki ga je ogrožal fašizem, zavest o potrebi bojevite protiizkori-ščevalske in protifašistične zveze delovnih ljudi. Vera o lepšo prihodnost slovenskega naroda — ki jo je dr. Razlag o otvoritvenem nagovoru 9. avgusta 1868 izrazil z besedami: »Žalostno se je godilo našim očakom, žalostno se godi nam, ali jaz mislim, naj se pa naši deci bolje godi, — je dobila o gibanju Ljudske pravice, v kmečko-delavskem gibanju, v Zvezi delovnega ljudstva, o Ljudski fronti oz. 1941. leta o Osvobodilni fronti, po vojni pa o SZDL pod vodstvom KPJ pobudnika in organizatorja za njeno postopno uresničevanje.
Naj živi spomin na demokratično vnemo udeležencev slovenskih taborov, naj živi spomin na Alojza Mavriča, ki je padel 1. septembra 1934 na ljutomerskih tleh v boju za ljudske pravice, zadet od krogle Koroščevih žandarjeo. naj živi in spodbuja na vse borce, ki so o tej pokrajini ob obeh bregovih Mure, drugod po naši domovini in širom po svetu padli za obrambo naših narodnih pravic in za pravične odnose med narodi in med ljudmi.
Mladina v boju za nove kilometre
O Iz meseca v mesec se vrstijo na avtni cesti »Bratstvo-enotnost« nove brigade. Izmena sledi izmeni, kajti dela ne smejo zastati niti za en dan.
O Težko bi rekli, katera republika je iz skupnosti jugoslovanskih narodov do sedaj prispevala največ v tem gigantskem naporu za izgraditev te moderne prometne žile. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da smo z deležem, ki ga je do sedaj prispevala mladina iz Pomurja, povsem zadovoljni. Komaj se je vrnila I. štirikrat udarna brigada Štefana Kovača, že so bile na poti nove čete pomurskih brigadirjev, ki so v sestavi trboveljske brigade proglašeni za dvakrat udarne. In to še ni zadnja beseda Glavnega štaba MDB na Otočcu, kajti mladi udarniki bodo ostali še precej časa na avtni cesti.
-	O Tudi tretja izmena
—	40 mladincev iz Pomurja — ki je odpotovala 29. maja na gradbišče, bo ostala v sestavi III. trboveljske brigade in bo ostala na avtni cesti dva meseca. Zanimivo je vsekakor to, da je med brigadirji mnogo takih, ki so letos že sodelovali v tej akciji. Ponoven dokaz, kako se je naši mladini priljubilo življenje v brigadi.
O Za konec naj omenimo še sodelovanje II. pomurske brigade Štefana Kovača in brigade študentske mladine, ki bosta krenili na pot 1. avgusta. V obeh brigadah bo približno 200 mladincev.
NASLOV PRVAKA IN POKAL V RADGONI
Tekmovanje v pomurski nogometni ligi je končano, čeprav ni potekalo v najlepšem redu. Nered so povzročila nekatera manj disciplinirana moštva (Nafta II in Sobota II). Obe moštvi nista v celoti upoštevali razporeda in delegiranja tekem, zato je moral upravni odbor v nekaterih primerih rešiti tekmo za zeleno mizo, ker enostavno moštvo iz neznanih vzrokov ni nastopilo.
Kljub vsem tem majhnim težavam je bilo tekmovanje uspešno končano. Posebej kaže pohvaliti mlado nogometno moštvo »Partizan« iz Gornje Radgone, ki je bilo ves čas disciplinirano in je tako doseglo naslov prvaka pomurske nogometne lige v sezoni 1957/58 ter istočasno osvojilo prehodni pokal Nogometne podzveze Maribor.
Ob zaključku prvenstva objavljamo tudi dokončno tabelo vseh nastopajočih moštev:
Radgona	8 7 0 1	24:12 14
Sobota II	8 4 0 4	26:18 8
Nafta II	8 3 14	16:16 7
Turnišče	8 3 14	14:17 7
Rakičan	11 8 2 0 6	8:24 4
		
VREMENSKA NAPOVED za čas od 30. maja do 8. jun.
Po I. juniju dva do tri dni krajevne nevihte, predvsem v severni Sloveniji in na Gorenjskem. V ostalem lepo vreme.
V okviru pomurske nogometne lige je sedaj na sporedu tekmovanje Za pokal maršala Tita po sistemu izpadanja. Prvak te skupine se bo udeležil nadaljnjega tekmovanje v višjem razredu.
jk
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča
90-letnica I. slovenskega tabora v Ljutomeru:
Da bi udeležba gasilstva na proslavi I. slovenskega tabora v Ljutomeru dne 1. junija t. 1. bila čim številnejša, ponovno vabimo vsa vodstva PGD in ObGZ, da naj v zadnjih dneh pred proslavo uredijo vse, da se vse članstvo te veličastne proslave 100 odst. udeleži.
Tipizacija:	Sporočamo vsem dru-
štvom, da je tipizacija dvojakov izvršena in iste lahko dvignejo v delavnici OGZ.
Iz pisarne OGZ:
Trgovsko podjetje Usnje na na veliko in malo v Murski Soboti sprejme v uk
VAJENCA
Pogoji: dovršenih 4 (štiri) razrede gimnazije ali osemletka.	D-503
PRODAMO — pisarniški pisalni stroj Continental v dobrem stanju, pripraven za kmetijske zadruge ali večje obrate. Cena ugodna.
Okrajna obrtna zbornica M. Sobota.	D-494
POPRAVEK
Otroška ambulanta v Zdravstvenem domu v Murski Soboti posluje dnevno, razen sobote, od 7—11 ure, ne pa v soboto, kot je to bilo pomotoma navedeno. Ob sobotah sprejemamo bolne otroke v Splošni ambulanti v Slomškovi ulici.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Morska Sobota, Štefana Kovača 16 —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev Naroč. za inozemstvo 1000 din
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račnn pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-2-365
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
Komisija za štipendija pri Okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti razpisuje na podlagi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ štev. 32-349/55) za šolsko leto 1958/59 sledeče štipendije:
2 štipendiji na pravni fakulteti
2 štipendiji na filozofski fakulteti ali VPS — matematika
2 štipendiji na filozofski fakulteti ali VPS — germanistika
2 štipendiji na filozofski fakulteti ali VPS — slovenščina
2	štipendiji na medicinski fakulteti — stomatologija
1 štipendijo na fakulteti za farmacijo
1 štipendijo na višji šoli za telesno vzgojo Ljubljana
1 štipendijo na višji šoli za medicinske sestre
3	štipendije na šoli za farmacevtske pomočnike
1	štipendijo na šoli za sanitarne tehnike
2	štipendiji na zobotehnični srednji šoli
4	štipendije na srednji vzgojiteljski šoli 20 štipendij na učiteljišču
i štipendijo na srednji glasbeni šoli
I štipendijo na zborovodski šoli
I štipendijo no knjižničarski šoli
3	štipendije no dvoletni administrativni šoli
1 štipendijo na trenersko-prednjaški šoli v Beogradu
Prošnje je vložili najkasneje do 1.julija 1958 na OLO — Komisiji za štipendije v Murski Soboti. Prošnji je priložiti prepis zadnjega spričevala, odnosno potrdila o položenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroških dodatkov (višina OD), mnenje mladinske organizacije, odnosno VO SZDL, v zaprti kuverti; v prošnji sami pa navedite družinske razmere.
Višina štipendije se določi v skladu z Odlokom o višini štipendije. Pri izbiri imajo prednost prosilci iz višjih letnikov in iz področja OLO Murska Sobota.
Po roku prispele prošnje se ne bodo upoštevale.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri opekarni Mengeš, razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	SAMOSTOJNEGA RACUNOVODJO-KINJO
2.	SEKRETARKO
Pogoji: ad 1: popolnoma samostojen računovodja-kinja z dovršeno srednjo ekonomsko šolo ali njej enakovredno šolo, oziroma z večletno prakso na vodilnem mestu v računovodstvu.
ad. 2.; dovršeno administrativno šolo, po možnosti z nekajletno prakso.
Nastop službe pod 1. in 2. s 1. julijem 1958.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Lendava, razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 52/57) mesto:
UPRAVNIKA obrtnega podjetja »Elektroin.štalacija« Lendava UPRAVNIKA »Kino - Lendava«
Pogoji : 1. Elektrotehnik s 3 leti prakse ali elektroinšta-laterski mojster.
2. Srednješolska izobrazba z 2 letno prakso v stroki. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja je do 15. junija 1958 poslati na ObLO Lendava.
CENE MALIH OGLASOV:
Beseda 10 din, med dve črti beseda 20 din. Ženitbeni oglasi beseda 30 din. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 din.
OPOZORILO!
Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kako drugo informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za poslani denar v navadnih pismnih ne odgovarjamo.
STAVBENO PARCELO v izmeri 10,63 arov v M. Soboti na TišLnski cesti ugodno prodam. Informacije: Ormožka 18, Ljutomer. M-483 REZERVNE DELE od lokomobile znamke »Mav« ugodno in poceni prodam. Informacije: Ivah Miho-lič, Turnišče št. 113.	M-484
STISKALNICO (prešo) 4 x 4 m, malo rabljeno, vinske sode (300— 800 litrov), 10 hrastovih petmeter-skih hlodov (20 x 22 cm), ugodno prodam. Poizvedbe: Mota 8, pošta Ljutomer.	M-485
STANOVANJSKO HIŠO polzidano v Veržeju prodam kupcu, ki jo je pripravljen takoj razdreti in material odstraniti. Ogled 8. junija. Franjo Ivančič, Veržej št. 66.
M-488
SVINJSKE HLEVE prodam. Vprašati v gostilni pri »Štajercu« (Flisar) M. Sobota.	M-493
MALO POSESTVO vseh kultur, 20 minut od postaje, v izmeri 2.5 ha prodam v Žerovincih, št. 21.
M-487
SKORAJ NOVO APARATURO za izdelavo sode z nekaj steklenic in avtomatski biljard proda Gostinsko podjetje »Park« Lendava.
M-490
AVTO-MOTO DRUŠTVO SOBOTA bo dne 7. junija 1958 ob 15. uri na dvorišču Ceh, Lendavska ul., prodajalo na licitaciji motorna vozila: osebni avto 4-sedežni »TA-TRA« in motorno kolo »VICTO-RIA« 200 cmm, vse v voznem stanju. Poizvedbe na AMD Sobota.
M-491
IZGUBIL SEM SIV JOPIC z denarnico, osebno izkaznico, šop ključev in drugo med Ropočo in Topolovci. Poštenega najditelja prosim, da mi najdeno vrne oziroma sporoči na naslov v izkaznici, denar si lahko obdrži.	M-4S6
DIMNIKARSKI POMOČNIK, vojaščine prost, dobi stalno slnžbo, sčasoma kot poslovodja. Anton Ratej, dimnikarski mojster, Dobrav-je št. 54 pri Ajdovščini. M-489 GOSPODARSKO POMOČNICO za oskrbo 6-ih krav rabim za Škofjo Loko! Plača 3000 din, ostalo prosto. Ponudbe na Plantarič, M. Sobota, Krekova 11.	M-496
5 AVTOMEHANIKOV z nekaj let prakse sprejme v slnžbo Agroser-vis M. Sobota. Plača po tarifnem pravnniku ali po dogovoru. Prosilci naj vložijo prošnje do 15. jnnija na upravo podjetja.
M-500
POSESTVO s 5 ha zemlje (kupita lahko 2 interesenta), prodam. Informacije: Mahovci št. 14, p. Apače.	M-501
KUHINJSKO KREDENCO, malo rabljeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelka PV.	M-504
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
razpisuje
naslednja delovna mesta v upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora:
REFERENTA V SKUPŠČINSKO PISARNO - pogoj srednja strokovna izobrazba:
FINANČNEGA INŠPEKTORJA — pogoj srednja strokovna izobrazba;
REFERENTA ZA PREDVOJAŠKO VZGOJO — pogoj srednja strokovna izbrazba;
REFERENTA ZA BLAGOVNI PROMET — pogoj srednja strokovna izobrazba;
REFERENTA ZA ORGANIZACIJO DELA IN PLAČ - pogoj srednja strokovna izobrazba;
REFERENTA ZA STROKOVNE KADRE — pogoj učitelj s prakso in opravljenim strokovnim izpitom;
GEOMETRA za katastrski nrad Mnrska Sobota — pogoj srednja strokovna izobrazba;
2 KATASTRSKA REFERENTA za katastrski nrad M. Sobota — pogoj srednja strokovna izobrazba;
KATASTRSKEGA REFERENTA za katastrski nrad Lendava
—	pogoj srednja strokovna izobrazba;
KATASTRSKEGA REFERENTA za katastrski nrad Radgona
—	pogoj srednja strokovna izobrazba;
2 POMOŽNA KATASTRSKA REFERENTA za katastrski nrad Murska Sobota — pogoj nižja strokovna izobrazba:
GEODETSKEGA RISARJA za katastrski urad Murska Sobota
—	pogoj nižja strokovna izobrazba;
5 PISARNIŠKIH USLUŽBENCEV — pogoj nižja strokovna izobrazba
Pravilno kolkovane prošnje s priloženim življenjepisom, dokazila o šolski izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah je vložiti v petnajstih dneh po razpisu Komisiji za uslužbenske zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru Murska Sobota.
Delavski svet trgovskega podjetja na veliko »POTROŠNIK« v Mu reki Soboti
razpisuje mesto
TRGOVSKEGA POMOČNIKA — tekstilne stroke
P o g oj i :: potrebna strokovna izobrazba s prakso v tekstilni stroki.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. V poštev pridejo samo moške osebe in mlajša moč. Ponudbe poslati na delavski svet podjetja.
RAZGLAS
Vodna skupnost v Murski Soboti bo na licitaciji prodala travo na nasipih razbremenilntka Ledava—Mura od Dokležov-ja do Murske Sobote.
Licitacija se bo vršila dne 1. junija 1958 z začetkom ob 8. uri na mostu čez kanal v Dokležovju, nato proti M. Soboti. Prodaja trave se vrši le proti takojšnjemu plačilu.
Vodna skupnost Murska, Sobota
Kmetijska zadruga Gornji Petrovci ugodno proda:
1.	KOMPLETNO ORODJE ZA KOVAŠKO DELAVNICO
2.	SLAMOREZNICO »DRAVA«
5. DVOBRAZDNI PLUG ZA TRAKTOR »STEYER«
4. ROČNO PREŠO ZA SENO
Ogled predmetov je možen pri KZ Gornji Petrovci.
POMURSKI VESTNIK, 29. maja 1958
11
Vrsta skrivnostnih zločinov v Angliji
V	Angliji so zabeležili novo serijo težkih zločinov. Krivcev doslej še niso odkrili. V nekem mestu blizu Londona so našli strašno iznakaženo truplo petdesetletne ženske, ki jo je nekdo ubil z grebljico. Na Škotskem je bilo najdeno truplo nekega petdesetletnega trgovca z avtomobili — v prtljažniku njegovega avtomobila, v neki garaži pa so našli težko ranjenega delavca, ki ga je nekdo ustrelil iz puške.
Trgovine v rudniku
V	nekaterih vzhodnonemških rudnikih bodo kmalu odprli posebne trgovine, prav spodaj v oknih. Tu bodo rudarji lahko med delom kupovali bonbone, slaščice in sadne sokove.
Spomenik kitajskim revolucionarjem
V	Pekingu so pred kratkim odkrili 38 metrov visok spomenik kitajskim revolucionarjem, ki so padli v zadnjih sto letih. Spomenik je zgrajen iz marmorja, pripravljalna dela pa so trajala osem let in pol.
Pomurski rojak o življenju in ljudeh v Pakistanu
MOZAIK NASPROTIJ
Velika večina prebivalstva nepismena — Primitivna obdelava zemlje in asfaltirane ceste — Živalski odpadki kot okras in kurivo — Večna pomlad.
Tokrat za spremembo nekaj bežnih vtisov in zanimivosti izpod peresa pomurskega rojaka Alojza Vicmana, ki je kot novinar iz mariborskega podjetja na montaži hidrocentrale v Lahore (Pakistan). Njegov vtis nam je posredoval njegov stric Ivan Vicman, upokojenec iz G. Radgone, ki je v ta namen poslal svojemu nečaku v daljni Pakistan vprašanja.
Tako zvemo v uvodu, da je v Pakistanu še zmeraj 70 odst. ljudi nepismenih (uradni jezik je za zdaj še angleščina). Posel pisarjev, ki pišejo ljudem pisma in razne prošnje, dobro cvete. Svoje delo opravljajo
pisarji kar na ulici, kjer pisma in prošnje svojim »strankam« tudi preberejo. Dalje Alojz Vicman sporoča:
»Vinograde imajo, vendar zelo malo, v severnem predelu. Doslej jih še nisem imel priložnosti videti. Samo grozdje sem videl nn trgu.
Sodim, da bi vinogradi tukaj dobro uspevali. Dokler je bil Pakistan v sklopu Indije, ni bilo potrebno dovoljenje za nakup alkoholnih pijač. Sedaj pn so samostojni in so navezani na uvoz, sicer pa jim tudi njihova vera prepoveduje uživanje alkohola. V Pakistanu prevladuje muslimanska vera, nekaj je tudi katoličanov in protestantov. Muslimani so zelo pobožni, tako da opravljajo verske obrede kar med delavnim časom. Tudi cerkve imajo in to zelo velike. Eno tuko džamijo smo obiskali. Seveda smo morali pred vhodom sezuti čevlje. Notranjost džamije krasi umetno izklesan mur-inor. Vendar opravljajo muslimani svoje verske dolžnosti večinoma kar na ulici na pogrnjeni cunji, ki jo nosijo sicer okrog glave. Revnejši sloji ljudstva se namreč še vedno oblačijo kot v davnini. Eno cunjo, ki sega do tal, nosijo ovito okrog pasu, z drugo pa si ovijejo gornji del telesu. Tudi nekatere ženske se tako oblačijo. Največ žensk nosi dolge hlače in blazo, podobno naši moški srajci, ki pa jim sega do kolen. Nekaj žena je ogrnjenih s posebno tenčico z raznimi okraski, tako da so no pogled kar čedne.
Vsakdanja hrana so neke vrste palačinke iz črne moke, ki pa jih ne pečejo na masti. To je njihov kruh, h kateremu pijejo za zajtrk, kosilo in večerjo mleko. Imovitejši ljudje uživajo evropsko pripravljeno hrano. Ob neki priložnosti smo bili povabljeni na večerjo k nadzornemu inženirju. V predsobi smo z njim sedeli toliko časa, dokler ni bila večerja pripravljena. V jedilnici, v katero smo nato stopili, so
bila pripravljena na eni mizi jedila, na drugi pa krožniki in vilice. Vsak si je vzel krožnik in žlico in si postregel sam. s čimer je želel. Tu so bile ocvrte ribe, kurja pečenka, ovčetina, prekajena govedina, kuhane ribe, razni pudingi in solate. Vse je bilo pripravljeno tako, kot na kakšni svatbi. Nihče izmed nas ni pričakoval, da bomo tako pogoščeni.
Živinoreja je precej razvita. Največ je bivolov, ki služijo tudi za vožnjo. Imajo mnogo ovac, koz in konjev, n tudi oslov gojijo precej. Svinj ne redijo. Velblode uporabljajo (razen oslov) za prenos gradbenega materiala. Na enega natovorijo po osem vreč cementa.
Kmetje obdelujejo zemljo zelo primitivno. Orjejo z lesenimi plugi in to do 5 cm globoko. Zemljo je peščena in zelo rodovitna, saj je nič ne gnojijo, ko pa živalske odpadke kurijo. V vasi kot v mestu so zidovi okrašeni s tem kurivom, kar je žensko delo. Zemljo napajajo po posebej zgrajenih kanalih, ker je tukaj dovolj talne vode. Zato si vsak kmet uredi njive tako, da jih lahko namaka. Vodo črpajo iz studenca s perzijskim kolom, ki ga poganja bivol ali velblod. V aprilu je bila žetev pšenice, takoj za tem pa so posejali riž, ki ga po potrebi tudi namakajo. Videl sem tudi, da ponekod orjejo s traktorji, kar pa je zelo redek pojav.
Vremenske razmere so zelo ugodne. Od lanskega oktobra do sedaj je stalno pomladansko vreme z mesečno enkratnim dežjem. Zelenjava je stalno sveža, tudi krompir rodi dvakrat letno.
Železniški promet je v Pakistanu precej razvit, še bolj pa avtomobilski. Ceste so vse asfaltirane in dobro vzdrževane. Delo na centrali dobro napreduje. Hidromehansko opremo smo montirali že do polovice in bomo v juniju končali.c
Lahore
BRIGITTE BARDOT
v vatikanskem paviljonu
Na svetovni razstavi v Bruslju ima svoj paviljon tudi Vatikan. Ta paviljon je večji in dražji od italijanskega. Stal je namreč 1100 milijonov lir, medtem ko je stal italijanski samo 600 milijonov. Vatikan ima tudi največjo restavracijo na svetovni razstavi. Vatikanski paviljon je bil gotov pravočasno, italijanski pa ne.
Ta vatikanski paviljon je zdaj center posebne pozornosti, kajti v njem je razstavljena velika slika na pol gole francoske filmske igralke Brigitte Bardot. Nihče drug si ni drznil razstaviti kaj podobnega. Sliko Brigitte Bardot je pravzaprav sestavni del kompleksa, ki kaže, kaj mora vse dober katoličan posnemati in kaj ne. Brigitte Bardot mora seveda obsojati. Da bi jo lažje obsojal, so razstavili njeno sliko.
Zdaj pa prihaja na tisoče obiskovalcev razstave gledat prav to sliko, ki je postala najbolj privlačna točka vatikanskega paviljona.
Škandali na francoski rivieri v luči drobnega zapiska v pariškem „Mondu”
NAKIT IZ ZNOJA IN KRVI
Beograjski novinar B. Pešič je te dni obiskal milijardersko pristanišče Cannes. V to mesto so bile pred kratkim uprte radovedne oči svetovne javnosti zaradi znanega tradicionalnega filmskega festivala in... Na kratko: drugih reči, o katerih priobčujemo nekaj zanimivih podrobnosti iz članka omenjenega novinarja pod naslovom »Bogataši brez kompleksov«.
Iz dolgočasja sem začel preštevati, beremo v omenjenem članku, koliko je jaht v mili-jarderskem pristanišču Cannes. Naštel sem jih 167. Neki naš Dalmatinec, mornar z otoka Visa, ki pluje na jahti nekega Grka, mi je povedal, da si je slednji pred kratkim kupil to belo ladjo, ki ni niti najlepša niti največja v pristanišču. Pravi, da je plačal zanjo 45 milijonov, nato pa je »investiral« vanjo še nadaljnjih 30. Pluje z njo tri mesece letno. Najprej, pravi, s svojo »signo-rino«, nato pa s svojo »signo-ro«. Ladjo je kupil od neke angleške lady. To je najbrž ekstravagantna lady Docker, soproga sira Bernarda Doeke-ra, člana upravnega odbora banke Midland in predsednika upravnega odbora neke avtomobilske tvrdke, ki slovi po svojih škandalih blizu in daleč. Svoj prvi škandal je 'izzvala, ko je kroupieru Kasima v Monte Cairlu pripeljala klofuto. To je stalo njenega moža mesto člana upravnega odbora v banki Midland, ki je hotela na ta način sporočiti svojim puritanskim klientom, da ne odobrava objestnega obnašanja njegove žene. Ta izgubi v eni sami noči
tisoč funtov sterlingov, medtem ko smejo ostali podaniki njenega veličanstva odnesti iz domovine svega 30 letno.
Drugi škandal je povzročila lani v svoji londonski rezidenci s tem, da je povabila družbo na partijo klikerja, igre, ki je britanskim damam strogo prepovedana. Mera je bila polna, ko se je pojavila v svojem novem avtu, Čigar okovi — na standardnem modelu iz kromove litine — so bili iz čistega zlata. Londonska visoka družba ji je pokazala hrbet in tako se je zatekla Cannes.
Toda letos se je zamerila lady Docker tudi monakovskemu knezu in kneginji. Užaljena, ker na krst njunega sina ni bil povabljen tudi njen sin, je na dvoru kneževine, pred presenečenim maršalom dvora, raztrgala zustavo kneževine. Tako so jo pregnali s področja Monaka, s tem pa tudi z Ažurne obale, ker izgube vse pregnune osebnosti iz kneževine Monako tudi pravico bivanja na francoski sredozemski obali. To je sicer redek primer, lady Docker pa je dokazala, kako izjema potrjuje pravilo.
Vsekakor pa — lady Docker ni upoštevala mere. Kako bi bilo, če bi vse žene predsednikov upravnih odborov raznih bank in podjetij začele deliti zaučnice levo in desno.
igrati prepovedane igre in trgati zastave! Za ostale, ki spoštujejo mero, je svoboda več ali manj neomejena. Ljudje na Ažurni obali so preprosti in se ne zgražajo nad umerjenimi izpadi razvajenih dam, ki tako rade razstavljajo ob večerih svoje kolekcije briljantov, podnevi pa se razgaljajo na poveljniškem mostu svojih jaht ali razkazujejo za krmilom svojega »jaguara«.
Ob vsem tem je treba omeniti droben članek v prvomajskem »Mondu«. Člankar pravi, da je neki delavec v prešnjem stoletju po petdesetih letih tlake umrl od gladu, ker ni mogel več delati. Njegov sin si je po štiridesetih letih zaslužil po-kojninico, ki mu vsaj dopušča životarjenje do naravne smrti. Člankar pozna oba primera zelo dobro; prvi je bil njegov ded, drugi njegov oče. Stvari so se danes v dobršni meri popravile, pravi, vendar ne v tolikšni meri. da ne bi več veljali stihi nekega črnskega pesnika, ki trdi, da človek ne bo tako dolgo vreden svojega imena, dokler bodo eni nizali ogrlice iz biserov in rubinov iz kapljic znoja in krvi drugih.
Res droben prvomajski zapisek, toda življenje v pristanišču milijarderjev dokazuje, da bogataši nimajo kompleksov, saj je denar njihova svoboda ...
NEPOBOLJŠLJIVI GANGSTERJI
DRZEN ROPARSKI NAPAD V MARŠE JU
Skupina drznih roparjev je pred dnevi sredi belega dne odnesla 33 milijonov frankov iz marsejske bolnišnice »De la Timone«. Denar so ukradli iz oklopnega avtomobila, ki pripada nekemu zasebnemu podjetju za prevoz denarja. Avtomobil so naskočili številni oboroženi moški, ko je bil na dvorišču bolnišnice. Denar v njem Je bil namenjen za plače osebja.
ULICA SLAVČKOV V MOSKVI
Pred kratkim je moskovska občina sklenila, da bodo na bu-levarju Strašni obesili kletke s slavčki. To bo prva ulica slavčkov« na svetu.
V avtomobilu so bile ob tem času štiri osebe: šofer, spremljevalec, ekonom bolnišnice ter bivši častnik marsejske policije, ki je bil edini oborožen. Ko je ta skočil na tla za svojimi tremi tovariši, ga je nekdo, ki je bil skrit v bližnjem avtomobilu, ustrelil. Tedaj je iz drugega avtomobila skočilo še več moških, ki so grozeč z orožjem, pobrali vrečo z denarjem, pognali avto in se odpeljali.
Streljanje je privabilo takoj policijo. Policijski avto se je odpeljal za begunci, ki so strel jul i nanj in si tako pridobili prednost. Ko so se pripeljali do obzidja nove medicinske fakultete v Murseju, so skočili jz avtomobila in preplezali zid. Bi-
lo je kakor v kakšnem gangsterskem filmu. Medtem ko so trije roparji plezali čez zid, jih je četrti ščitil s svojo brzostrelko. Na drugi strani zidu je čakal roparje drug avto in jih odpeljal brez sledu.
Po prvih ugotovitvah policije je bil napad zelo skrbno pripravljen im so roparji bili dobro obveščeni, kdaj bodo pripeljali denar v bolnico.
To je že drugi roparski napad velikega stila v Evropi v zadnjem času. Ni še dolgo tega, ko so gangsterji opoldne v Ulici Osoppo v Milanu oropali bančni avto in odnesli veČ kot 100 milijonov lir. Zdi se, da imajo prste vmes tudi razni bivši gangsterski veljaki, ki so jili ZDA izgnale nazaj v njihovo staro domo-
MRKI
82. Pirnik je komaj dočakal jutra. Navsezgodaj je poklical otroka: »Tonek, hitro vstani, bova nekam šla.« »Zaspan sein,« je zazehal Tonek in se pretegnil. »Ne bova opravila živine?« je vprašal očeta, ko sta zavila mimo hleva po pobočju. »Bo že počakala, saj jasli še niso prazne. Najprej mi boš pokazal tisti bunker v gozdu.« Tonek se je razveselil, da bosta odšla z očetom tjakaj, a potlej je preplašen pripomnil: »Tum je nevarno hoditi. Lahko je kdo notri in nama bo kaj hudega napravil.« »Zdaj ni nikogar tam. Sinoči sem jih videl na klancu. Odšli so, odšli, bodi brez skrbi.« »Vrnili se bodo,« je pripomnil Tonček in ponovil: »Gotovo se bodo vrnili.«
85. »Kaj vidim, kaj vidim,« je osuplo dejal Pirnikov oče in ogledoval stvari v bunkerju. »Zakrili so ga pa tako, da ga res ni mogoče najti, če ne veš zanj. Pojdiva hitro od tod in lepo zakrijva vhod, da ne bodo nič opazili. In nikomur ne povej, da sva bila tukaj. V te njihove stvari se ni varno vmešavati. Zažgejo nam še lahko streho nad glavo ali za-vdajo živini, da bo poginila. To so gotovo nevarni ljudje, saj imajo v bunkerju tako čudne in nenavadne stvari.« »Oče, zakaj so spravili to veliko škatlo v bunker?« je vprašal Tonek. »Ne sprašuj, to je radijski oddajnik.« Deček je hotel zvedeti še več, a mu oče ni odgovarjal.
84. Kmalu zatem, ko sta se vrniila domov, so prišli k liiši trije miličniki. Dobro jutro! so voščili prišleki. Pirnik jim je prijazno odzdravil, Tonek je povešal pogled. »Ali se nas bojiš?« je vprašal komandir. Tonek je prikimal. »Glej, glej, kak strahopetec si in čeprav si že tako velik fant. In sam si bil v bunkerju. Kaj se tam nisi bal?« Tonek se je skril za očeta. Komandir pa je vprašal: »Ali ga boš tudi nam pokazal?« Preden je otrok odgovoril, je rekel Pirnik: »Bojim se zanj. Že tako nam je morda nakopal nesrečo na glavo, zdaj pa bo zanj še bolj nevarno. »Zakaj?« je vprašal komandir. "Če je z nami, se mu ni treba bati nikogar."
POMURSKI VESTNIK. 29. maja 1958
12