Poštnina plačana v gotovini.
ti&ajUi vsak lor&k, čeftržek in soboto.
Cona posamezni šteuUki Oin. —-5C
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Uredništvo Jn upravnlitvo Je v Ljubljani, GraMltče Stev. 17/1. — Dopisi sc ne vračajo — Štev. pri čekovnem uradu v Liubijani 1 1.953. — štev telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letno D 19 —, la pol kta D 3*'—, la ieirt leta D 15 —. mesečno D 5' — , za in 	'0*— — Plača In loži se v Ljubljani
,Y>
LETO V.
LJUBLJANA, dne 10. januarja lt
ŠTEV. 4.
Nove smeri.
P« dolgi vladni krizi, ki j? pokazala vso rstjdrapanost našega notranjepolitičnega življenja, *e te atvorila Šibka večina * ozkim programom in z prehodnim značajem. Ote za izvršitev najnujnejših državnih poslov in za uatvar-jenje volilnega zakona Brezdvomno je. da bo treba kreniti nova pota, ako hočemo izvesti državo iz nezdravih razmer, v katerih danes trohnijo in tonejo njene zdrave sile. Široke plasti ljudstva atojjo v neizprosnem opozicijonalnem boju, ker jim dosedanje vladne stranke niso prinesle tistega izboljšanja gmotnih razmer, ki sd ga v novi državi pričakovale. J* to v veliki meri razočaranje, ki izvira iz pretiranih in v kratki dobi neizvedljivih zahtev, odpor mladega naroda prot« državnemu mehanizmu, ki ga je treba zdaj nam samim voditi z bolj ali manj srečno roko.
Ob sklepu leta ao jugoslovenska’1 glasila porovno obravnavala vprašanje zakaj padamo iz krize v krizo, in zakaj delo konsolidacije tako počasi napreduje. Na Hrvatskem se je oglasil klic po novih možeh, ki bi v večji meri in hitreje mogli ustvariti sporazum med hrvatskim in srbskim plemenom, ker so bili val dosedanji poskusi ponesrečeni in je nasprotje samo rastlo. Dokler se nam ne posreči, premagati ta problem, ne moremo pričakovati ozdravljenja notranje politike in pospešitve konsolidacije. Žalibog so hrvatski politiki ttkom opo-zlcijonalne borbe večkrat izgubili zmisel za trezno in novim razmeram odgovarjajočo politiko in so zašli brezdvomno predaleč, ko so začeli rušiti celo na temeljih edinstvene države. To spoznanje zdaj dozoreva in iz hrvatskih krogov je čuti gotovo potrtost in iskanje novih smeri, ki bi v skladu z zahtevami in razpoloženjem ljudstva našle prehod v konstruktivno delo in sodelovanje v vladi.
Drugače pa opažamo, da je formacija strank Se vedno v toku in se vedno znova porajajo poskusi ustvariti vel>ke, vse državno ozemlje obsegajoče stranke s širokim programom. Vršijo se povsod posvetovanja voditeljev frakcij, kako zbližati nasprotujoča si gesla in jih zliti v enoten program. Pri tem so posebno delavne stare srbijanske stranke ki hočejo pridobiti na terenu in razširiti svoj delokrog. Ta razvoj se bo še delj časa nadaljeval in bo morda privedel do uspešnih rezultatov. Sam po sebi je razveseljiv, ker priča o vedno globokejSem spoznanju, da se ie treba v novi državi organizirati po Širših vidikih, predvsem gospodarskega značaja. Na drugi strani pa je avtonomistični pokret zelo močan in vsled posebnih prilik v Slovenci in na Hrvatskem, ki niso najboljše, napreduje.
To je nerazveseljiva notranjepolitična slika današnjih dni. Gotovo bo v letošnjem letu prišlo do večjih izprememb. Ali dokler vrenje v posameznih strujah ni v večji meri dozorelo in se niso ustvarili močnejši bloki, je naloga sedanjih strank, da izvršijo svoj program in potem apelirajo na ljudstvo, naj pri volitvah izreče svojo politično voljo.
Vojno ministrstvo.
SKS je na svojem zadnjem strankinem zborovanju sklenila resolucijo, da mora biti vojni minister civilist. Ta zahteva koreftini mnogo flobokejše, kot je podoba. Spominja-
mo ae, kakšen boj se je vršil v zadnji vladni krizi za osebo vojnega ministra. Vse stranke, ki stojijo na strogem parlamentarnem stališču, morajo biti edine v tem, naj vojno upravo vodi samo taka osebnost, ki uživa zaupanje parlamenta in ki na svojem važnem mestu v prvi vrsti tolmači voljo širokih plasti ljudstva. Pri nas se je v tem oziru precej grešilo, in smo parkrat doživeli, da je vojna uprava preveč briskirala zahteve parlamenta in je v preveliki meri preko svojega delovanja vrgla plašč neodkritosrčno-sti in neparlamentarnih intrig.
Vojno ministrstvo je tako važen resort, da morajo davkoplačevalci imeti vpogled v njegov ustroj in pravico odločevanja v stvareh dalekosež-nega pomena. Znano pa nam je, da so v vrstah armade, ki ji nihče o tem noče odrekati njenih zgodovinskih zaslug za državo, struje, ki gotovo ne pospešujejo potrebne solidarnosti med vojaškimi funkcijonarji ter jih že vsled njihovega tajnega značaja ne moremo odobravati. Široka javnost zahteva, da naj vlada med vojaškimi krogi in ljudstvom večje sodelovanje in da se tukaj ne smemo vrniti k starim, v svetovni vojski premaganim nazorom. S tem nikakor nočemo poseči predaleč in ne zahtevamo od generalnega štaba, da izprego-vori o stvareh, ki mora o njih molčati. Pač pa je naša pravica, da v večji meri sodelujemo pri najvišji vojni u-pravi, ki potrebuje ogromne kredite, in da na čelu vojnega ministrstva stoji oseba, ki se, čeprav vojaškega stanu, giblje v parlamentarnem okviru in uživa naše zaupanje.
Ležarina.
Pri zadnji Izpremembi določil čl. 22. carinskotarifnega zakona, ki obsega predpise o ležarini, z dne 23. aept. 1921, Uradni list z dne 10. oktobra p. I. Stev. 123., — ae je med drugim določilo sledeče:
1. Uvozno blago je dva dni leža-rlne prosto.
2. Za dan ležanja ta smatra vsak pričeti koledarski dan.
3. Ako se predloži carinarnici v ležarine prostem roku carinska deklaracija in se blago tekom petih dni po dospetju ne zacarini, preneha po petem dnevu raCunanje ležarine.
V tem zakonu se j? pri drugi določbi namenoma izpustilo natančnejšo označbo, od kdaj ae računa prosto ležanje. Možno je namreč dvoje in sicer
1.	da .se računa ležanje od momenta, ko je blago dospelo na carinarnico ali pa 2. od momenta, ko je bilo blago avlzlrano stranki In je stranka dolžna carinarnici predložiti deklaracijo.
Nesporno je, da more priti samo drugi moment v poštev, kajti stranka ne more poprej predložiti deklaracije, dokler ni obveščena od železnice, da je blago sploh dospelo lz prakse vidimo, da ni mogoče, da bi se računalo ležanje od momenta dospetja blaga po železnici, ker bi bila drugače cela naredba brezmiselna in brezpredmetna. In vendar jo vse carinarnice tolmačijo na ta način in poslujejo pri tem tako, da stranke nimajo od zgoraj navedenih določb nikakih koristi, marveč morajo plačevati po krivici jim zaračunane visoke svote ležarine.
Kakor znano je po carinskem zakonu čl. 8.—27. predpisano Železnici, da mora vse blago, ki ga pripelje iz inozemstva, prijaviti carinarnici. S prijavo stopa blago pod carinski nadzor. Prijave se uplšejo v prijaven register in carinarnica odredi na podlagi tega potrebne kontrolne ukrepe. Razen tega mora železnica tekom 24 ur po prijavi predložiti carinarnici itovarnlco o dospelem blagu in sicer v dveh Izvodih i vsemi na blago se nanašajočimi dokumenti. Ker rabi že<eznica za sestavo takih stovarnic dalje časa, je naravno, da jih more podložiti carinarnici Sele več ur po prihodu vlaka. Carinarnica sedaj primerja stovornico s priloženimi dokumenti (voznimi listi, spričevali o izvoru, priloženimi fakturami itd) in ako se vse ujema, žigosa vse dokumente s carinskim pečatom, in jih vrne predlagatelju, potem ko je vpisala stovarnlco v stovarnlikl register. Šele sedaj je železnica prišla v posest dokumentov, da more aviziratt stranki blago. V praksi je potreba za to proceduro pri bajeslovni počasnosti in birokratizmu carinarnic en cel dan, ako se računa, da imajo carinarnice dnevno samo osem uradnih ur in da se vsaki pričeti koledarski dan zaračun-java za cel dan. Torej ako pride vlak ob petih popoldan, ko carinarnica že več p e uraduje, se predložijo dokumenti šele drugi dan, medtem pa je že en dan ležarine prostega časa potekel, pre-dno je sploh carinarnica pričela v zadevi postopati.
Naravna posledica tega je, da v najboljšem slučaju dobi železnica dokumente drugi dan nazaj, mnogokrat pa Sele tretji dan, tako da ni več v stanju stranke v ležarine prostem roku avizi-rati. Zato tudi stranka, ako takoj predloži deklaracijo, pride že prepozno in ne uživa več ugodnosti, ki jo predvideva zakon, da se po preteku petih dni prekine pravica na ležarino. Samoumevno pušča potem carinarnica kljub urgencam strank blago ležati in ga ne zacarini, da se nabere po možnosti velika svota ležarinskih pristojbin. Vprašamo se, kdo je tu kriv, da stranka trpi tako neznosno Škodo, kdo je tu kriv, da stranka ni bila pravočasno obveščena, kdo je tu kriv, da se tolmači ta polovičarska naredba na Skodd trgovstva in konzu-mentov in kdo je kriv, da se tako fri-volno izigravajo naSi trgovski in prometni interesi?
Samo, edino in izključno carinarnica je kriva in carinska uprava, ki sta si v naši državi zadale najvišjo nalogo bojkotirati trgovski promet in šikanirati vsakogar, kdor pride z njimi v stik.
Tako se 2e imsece izigravajo naSI gospodarski krogi, ne da bi se kdo pobrigal za to, kakšne težke milijone se krivično pobira od strank in kako se po nepotrebnem podražuje blago. Ležarina se računa v zlatu in znaša za navadno blago dnevno 1 zlati dinar ali 24 kron za 100 kg bruto teže al< 2400 kron za vagon v skladišču, za blago, ki leži na prostem, pa znaša ležarina polovični znesek. Ako vzamemo, da znaša normalni dotok carinskega blaga v Slovenijo dnevno minimum 50 vagonov, vidimo za kake svote se gre pri tej krivičnj odmeri ležarine.
Res je, ds ima sedanja ležarina represiven karakter, da hoče, z drugo besedo povedano, prisiliti trgovce, da jemljejo blago iz carinskih skladišč. Ta represalija je že davno neumestna. Naši trgovci se sami žurijo, da dobijo blago
v roke, kakorhitro jim je avlzlrano in nikdo nima več interesa, da bi puščal ležati blago po carnskih skladiSčih in i njim venžil In špekuliral. Ti časi ao že davno minuli in zato bi finančni minister tudi že lahko ukinil to povišanje ležarine ki ga vsi občutimo kot nereelno in nepravično breme I
Ako pogledamo v predvojne pred-' pise, vidimo da je bilo uvozno blago pet dni ležarine prosto. In to pri urejenih prometnih razmerah in brezhibno obratujočem prometu. Sedaj, ko im*mo na železnicah toliko kalamitet in nereda, pa se je skrajšal ležarine prosti rok na dva dni, pri čemur se pričeti dan računa za polnega.	*
Naša izvajanja zadostujejo, da se razvidi, kako se dela trgovstvu tu ne-prilike, krivico in stroške. Bilo bi skrajno na času, da bi se gd. minister za trgovino in minister saobračaja malo zavzel za to stvar. Kakor čujemo je naša trgovska zbornica napravila prav energične korake, da se to izigravanje zakona onemogoči na ta način, da ae sme računati ležarine prosti rok šele od momenta, ko je stranka prejela avizo od železnice, kakor je to vpeljano in določeno tudi za železniški promet. Stranka mora itak predno se blago zacarini plačati najmanj za tri dni iežannske pristojbine, ne da bi sa to obstojal Kak reelni gospodarski razlog. V ležarine bi se ne smelo tudi na noben način vračunjavati nedelj, ko se na carinarnicah ne posluje.
Zakon za podpiranje domače industrije.
(Nadaljevanje.)
Predpogoji za podelitev v zadnji številki naštetih olajšav iu ugodnosti je, iia mora biti podjetje splošno gi>-spodarskega pomena in »e mora eta-biirati v tuzemstvu ter predelovali domačo aii uvazane surovine in pol-falfrikate. Nasprotno pa so se morala taka podjetja zavezati, da bodo v prvi vrsti dobavljala državi (izvzemši vojaško dobave, glede katerih veljajo posebni predpisi), okrugom, srezom, občinam, in sicer po cenah, ki so za 10$ višje, kakor povprečne notacije istih predmetov pri sklepu dobavne pogodbe na londonskem, pariškem, berlinskem in dunajskem trgu, v štev-ši tovoraino in carino.
Ako imajo domača podjetja, ki ne uživajo privilegijev, v svojih ponudbah nižje cene, se privilegiranim podjetjem ne smejo dati dobavne u-godnosti. Država je lahko skle<nila z novim privilegiranim podjetjem že pred pričetkom obratovanja dobavno pogodbo, ako je podjetnik položil jamstvo za izpolnitev pogodbe. Pogodba se je lahko sklenila na do pet let, iii cena določila po veljavni povprečni tržni ceni na Dunaju, v Parizu in v Londonu, prištevši 10% za prevoz in carino. Za podelitev privilegija so bili določeni še sledeči predpogoji:
1. Investicijski kapital mora znašati najmanj 50.000 dinarjev, odnosno mora podjetje zaposlevati najmanj 50 delavcev.
2. Predelava surovin se mora vršiti na tehnično najmodernejši način.
3. Po preteku petih let se mora vsaj polovico delavcev nastaviti i* med domačinov.
/
4. Skrbeti se mora za naraščaj kvalificiramo delavcev.
5. Mora se osnovati delavski sklad za zavarovanje delavcev in njih rodbin za slučaj bolezni, smrti in invalidnosti. V ta sklad morajo vplačevati delavci dve tretjini in podjetje eno tretjino tako dolgo, dokler ne doseže v ta namen potrebne višine. Do tega časa mora podjetnik zavarovati svoje delavce pri kaki domači zasebni zavarovalnici in sioer plačujejo delavci dve tretjini zavarovalne premije, podjetnik pa eno tretjino.
Privilegiji so se podeljevali industrijskim podjetjem navadno na dobo desetih let Njih obseg se je določil po važnosti, razvojni stopinji in pomenu podjetja. Večjim podjetjem, v katera je bilo investviranih nad 1 milijon dinarjev in ki so bila za gospodarske interese države izrednega pomena, se je smelo podeliti te u-godnosti za dobo dvajsetih let. Privilegij se ni dal podaljšati.
Ta stari srbski zakon se danes ne da obnoviti v neizpremenjeni obliki, ker bi postal v sedanjem položaju za naše gospodar, razmere usode-polen. On ne obsega nobene določbe glede udeležbe tujega kapitala pri snovanju industrijskih podjetij in dopušča, da se v novem podjetju do petih let lahko namestijo sami tujci, po petih letih pa še vedno polovica in se na ta način lahko ustanovijo stalne industrijske kolonije inozemcev, kar ni v državnopolitičnem interesu.
Zato se je po vojni obnovil samo oni del zakona, ki se nanaša na carinske olajšave, pri uvozu strojev, orodja in drugih naprav, in sicer z naredbo z dne 23. septembra 1920, štev. 61.602. Ta naredba je začasno nadomestilo zakona in se je naši gospodarski krogi v velikem obsegu poslužujejo. Izvoza industrijskih izdelkov vlada dolgo ni hotela dovoliti, šele junija 1920 in potem februarja 1921 se je konečno dovolil carine prosti izvoz industrijskih produktov. To neutemeljeno trmoglavost, katero moramo vknjižiti po večini na nepoznan je razmer, so naša industrijska podjetja drago plačala, ker so izgubila .najugodnejšo konjunkturo izvoza in mnoga inozemska tržišča trajno.
Za pospeševanje industrije bi bilo sedaj treba dati vsaj nekaj davčnih koncesij in najnujnejše železniške tarifne olajšave. V tem oziru je naša Zveza ihdustrijcev že lansko leto v februarju predložila komercijel-nemu oddelku prometnega ministar-stva obširen načrt, ki pa do danes leži tam nerešen.
Mnogo važnejše kot vse to je, da bi vlada enkrat uvidela iz valutamih razlogov potrebo, da omeji z visoko zaščitno carino inozemsko konkurenco, ki je iz Nemčije in iz Avstrije najbolj občutna in ki dela našemu narodnemu premoženju in produkciji milijonske škode.
Železniško politični shod v Ljubljani.
(H»daU—»JO
Ako primerjamo projekta, ki eksistirata danes, namreč Kavčič-Musilov projekt na eni in Klodič-Hrovatov projekt na drugi strani, vidimo v grobem sledeče: Dolžina skupnega projekta je 82 km, onih dveh ločenih pa 90 km. V enem kot drugem slučaju prideta v poštev dva mosta preko Kolpe. Dolžina tunelov je v skupnem projektu 9 '/*, pri ločenih 8 '/a km in dosedanji pregled troškov kaže diferenco ca. 1 mil. zlatih kron, namreč pri skupni 40, pri obeh ločenih 41 milijonov kron. Meni je žal, da nisem mogel biti včeraj navzoč pri razpravi, katera se je vršila med gospodi projektanti. Priznati moram, da o poteku včerajšnje debate nisem informiran in bodo morda to pozneje gospodje sami v debati pojasnili in dodali. Vidimo pa že iz te primerjave, ki /je samo en del vseh momentov, ki pridejo v poštev, da sl projekta nista daleč drug od drugega, ampak nasprotno, da sta si selo blizu in da je zaradi tega odločitev tem težja. Še bolj natančno vidimo to, ako vzamemo primerjavo virtuelnih kilometrov in potem tudi zmaganih
višin, sicer v zvezi iz Ljubljane na Reko po Musilovi progi in po skupni progi iz Ljubljane na Split po Kavčičevi in skupni progi. Tu vidimo razliko pri Musilovi reški zvezi 220 km in pri skupni 223 km, torej 3 km razlike, pri virtuelni dolžini pri skupni 330 in pri Musilovi 335 km, torej le 5 km razlike in enako male diference vidimo tudi v zvezi na Split, ako primerjamo skupni projekt s Kavčičevem: Kakor rečeno ni moj namen kot splošnega referenta, da bi se spuščal v detajle teh posameznih projektov, kar bo po mojem mnenju prinesla debata, v kateri bodo gospodje projektanti gotovo dopolniti to, kar jaz dosedaj nisem povedal. Samo eno ponavljam, da je nesporno, da se morata reSltl dva vprašanja, oz. proga podalj&atl od dveh točk in da je ta stvar ne samo lokalnega pomena za ondotne kraje, temveč da je to ilvljensko vpraSanje cele Slovenije In da ja zaradi tega zainteresiran]* najširših krogov za relltev neobhodno potrebno.
O.	dvorni svetnik Šuklje otvarja debato in da besedo g. Kiodiču:
O.	Klodič: Poudarjam, da nisem oficijalni zastopnik državnih železnic, temveč privatnik. Ker pa ne vem, ali javnost to ve, sem primoran, da to pojasnim. V stvari pripomnim samo. Vse moje misli, katere govore za našo progo sem že povedal v tisti brošuri in po mojem mnenju nimam danes povoda, da bi se tu spuščal še v razprava. Prosim samo g. dr. Musila, da bi povedal svoje pomisleke proti, ker jih dosedaj še ni povedal javno.
O.	dr. Musil: Čast mi je, da v tem krogu navedem par besedi o nameravani železnici. Saj gre za velevažno narodnogospodarsko vprašanje, ki pa je tudi za tehnične kroge pcsebno zanimivo, kar pa se mora seveda umakniti pred veliko večjimi državnimi in narodnogospodarskimi vprašanji. Prehajam takoj k izhodni točki, od katere si mora vsak inženir vzeti smernice. Pri takih načrtih se morajo v prvi vrsti vpoštevati splošni državni in narodnogospodarski interesi. Ako se pri tem lahko vpoštevajo tuai krajevni interesi, je to samo v korist taki železnici. Že vnaprej se je nameravala zveza glavnih železnic, nikakor pa ne železnica lokalnega značaja Zato se je vse prilagodilo za železnico, ki ima značaj glavne železnice. Ima n. pr. minimalni radius 300 m, ima najvišji vspon, kakor je dopusten za glavne železnice, največ 25®/« in celotni odpor lokomotive nikdar ne prekorači te mere. Take železnice se grade povsod v gorskih krajih. V Nemčiji se n. pr. železnice grade drugače, kakor v hribovju. V tako različnih deželah se ne sme jemati ista mera; kar je v eni deželi napačno, je lahko v drugi pravilno. Ako bi se gradila železnica po ravnini s tako napetostjo, bi bila to velka napaka. V goratih krajih pa je sploh običajen naj večji vspon 25®/oo ter omenjam da ima ta uspon brennerska železnica, semerinška, turska ima 27°lto na slino dolgi rampi arlberška 27°/m v smeri od Avstrije proti Švici, v nasprotji smeri pa 30 V*°/oo, gotthardska železnica 26°/oo, železnica Karlovac-Reka 25*/oo, na dolžini 32 km v oddelkih. Tudi železnica Ljub-Ijana-Črnomelj Ima rampo 25°/oo Ljubljana-Kočevje 20°/m z ostrimi ovinki, tako da pride celotni odpor na okoli 25*/oo, pustriška železnica ima 25*/oo. iz trga izhaja, da je nova železnica naokoli obdana s takimi železnicami. Ni torej nobene koristi, ako se gradi nova železnica z manjšim vsponom, ako imajo vse sosedne železnice že to mero, ker bi sicer to pomenilo večje stroške. Jaz ne bi projektiral, ne da bi imel vedno pred očmi mejo možnosti, ako gre za izvedbo velikega projekta.
Plenarna seja trgovske in obrt. zbornice.
(Nadaljevanje.)
Potem ko je poročevalec, zbornični tajnik g. dr. Viktor Murnik pre-čital prošnje, koje so bile predložene zbornici za podpore različnim trgovskim in obrtno nadaljevalnim šolam in jim je zbornica po večini ugodila (zavrnila je le dve prošnji, ker se odtegujeta delokrogu zbornice), so sledili nujni predlogi zborničnih članov.
1. Predlog zborničnega člana g. Josipa Lenarčiča glede valutne reforme.
G. LGnarčič je o tem vprašanju v splošnem poročal:	Vsi	trpimo	na
velikem nedostatku, katerega povzroča stalno padanje in splošna nestabilnost naše valute. Padanje valute povzroča draginjo, padanje je tudi vzrok, da ne moremo spraviti v ravnotežje državnega proračuna in s padanjem valute pada tudi zaupanje inozemstva v našo gospodarsko moč. Navezani smo na naše sosede, ker dobavljamo mnogo blaga iz inozemstva, zato ne smemo biti indiferentni proti temu, kako sodijo naši sosedje o nas. Merilo, katero upotrebujejo naši sosedje pri presojanju naših razmer, se je preneslo tudi v notranjost naše države in prišli smo tako daleč, da naše ljudstvo istoveti krono s starim krajcarjem. Posvetiti moramo vse moči za to, da se naše finance popravijo ter da dvignemo našo valuto na stopinjo, ki bo odgovarjala naravnemu bogastvu naše države. Rešitev tega vprašanja pa ni lahka in jedno-stavna. Pretresati je najprej o okoliščinah, katere povzročajo padec naše valute in iz tega izvajati konsekvence in sredstva za pomoč. Kot glavno sredstvo za Izboljšanje položaja se najčešče navaja intenzivno delo. Toda tudi tukaj naletimo na gotove meje, kajti deltdi bodemo le tedaj, ako najdemo za naše izdelke tržišče in kupca. Na razpolago imamo dovolj lesa, toda vse te zaloge nam ne koristijo, ako ne najdemo kupca zanje. Tudi se navaja, da bi bilo treba doseči aktivnost trgovske bilance. Sicer je naša bilanca močno pasivna, toda nikakor ni mogoče trditi, da bi bilo vse odvisno le od trgovske bilance. To nam je dokazala Francija, kjer je frank, ne glede na to, da se je bilanca znatno poboljšala, znatno padel. Viri, iz katerih je dobivala država denarna sredstva, so že popolnoma izčrpani, zato se povdarja, da je neobhodno potrebno, da se znižajo izdatki. Toda tudi tukaj naletimo na gotove absolutne meje. Najglavnejše sredstvo za izboljšanje valute pa bi bilo to, da država zniža število nov-čanic. Vsled vojnih razmer se je število novčanic znatno povečalo. Vse države so iskale kritja za svoje izdatke samo v tiskanju novih bankovcev. Tiska se neprestano brez ozira na zlato podlago, zato smo prišli tudi do tega, da valuta vedno bolj pada in je sploh podvržena vednim izpre-membam. Vsled tega nedostatka trpita v prvi vrsti industrija in mala obrt, ker je vsaka kalkulacija izključena. Celo naše gospodarsko življenje se osredotočuje danes v špekulaciji. Z valutno špekulacijo se bavijo denarni zavodi, kakor tudi posamezniki.
Vsi prehranki iz prejšnjih let so izginili in stojimo pred momentom, ko bodemo izgubili še ostatke, ako jih kdo ima. V brezmejni gonji za špekulacijo, se je izgubil ves čut za prizadevanja, nikdo ne misli na to, kako naj se temu opomore. Toda a-ko ne zabranimo katastrofe, bodemo soudeleženi na krivicah, ki se godijo našemu ljudstvu. Naša naloga je, da opozorimo državo na eno ali drugo sredstvo, preprečiti moramo, da bi se nadaljevalo tiskanje novih novčanic. Indiferentnost naših ljudij napram temu vprašanju gre tako daleč, da gledajo obliko, barvo novo natiskanih bankovcev, ne da bi se spuščali v kritiko, ali je izdajanje utemeljeno ali ne. Iz tega je jasno razvidno, da je rešitev vprašanja naše valute jako težko.
G. poročevalec je na to stavil svoj predlog, ki se glasi:
1.	Valutno vprašanje, koje je danes najvažnejše vprašanje, s katerim 60 združene vse dosedanje neprilike v državi, se mora ugodno rešiti. Pota rešenja tega vprašanja so bila ža-libog doslej neuspešna, treba torej kreniti na drugo pot in sicer:
a) Princip polnega kritja novčanic v zlatu oziroma v mednarodno priznanih vrednotah.
b) Sestaviti je sindikat denarnih zavodov in privatnikov, ki založe zlato zalogo v vrednosti ca 200 milijonov zlatih frankov.
c) V obsegu zaloge 200 milijonov frankov se izaa nove novčanice.
d) Te nove novčanice, ker polno krite, se imajo ob prezentaciji na sin-dikatovih ooratovališčift na zahtevo plačati v zlatu.
e) Z dnem, ko se vpelje nova novčanica, se razruši relacija dinar— krona—, ko se je pred tem že pripra vila nova izdaja kronskih novčanic.
f) Država Ste zakonitim potom obveže, da ne bode pod nikakimi pogoji pomnožila število dosedanjih novčanic.
g) Država določi, da se ima vsa carina, in vsaka prodaja v inozemstvo plačati v novi frank-novčanici.
h) Pri vsakem davčnem plačilu se pobira obligaten povišek (5%) za vničenje določenega dela cirkulajočih starih novčanic (Tilgungsfond).
i) Pri vsakem plačilu bodisi privatnem, bodisi javnem določi se, da se ima 5% tega plačila izvršiti v frank-novčanici po tečaju, odgovarjajočemu tečaju na borzi v soboto preteklega tedna itd.
2. Zbornica predlaga, da se vso državne železnice oddajo v zakup privatnim družbam za primerno dobo let proti primerni zakupnini, pridr-žaje si vse potrebno nadzorstvo in tarifne pritrditve z zahtevo, da se imajo železnice ohraniti v najmanj istem stanju kakor so ob začetku — in sicer se pa kolikor mogoče prilagode potrebam prometa itd.
Sklene se, da se odstopi predlog finančnemu odseku.
Predsednik g. Knez poziva zborničnega člana g. Zadravca, da konstituira finančni odsek, ki naj bi se v najkrajšem roku zbral, da o predlogu g. Lenarčiča razpravlja, ter potem "•poroča zbornici.
(Konec prih.)
Načrt novega volilnega reda za trg. in obrt, zbornico v Ljubljani.
(Konec.)
Glavna volilna komisija razsoja o ugovorih, ki jih je pri njej ob prilo-žitvi obrtnega lista in pridobninskega predpisa vložiti, in naznani svoja razsodila ugovomikom. Na podlagi veljavno popravljenih volilnih imenikov izda glavna volilna komisija izkaznice in glasovnice za volitev in jih pošlje z volilnim razpisom, ki mora obsegati volilno kategorijo, število članov in namestnikov, ki jih je v njej voliti, ter kraj in dan volitve in volilni čas, najkasneje 14 dni pred volilnim dnevom volilnim upravičencem. Volilni razpis je podružnim volilnim komisijam ob priklopitvi treh prepisov volilnega imenika dostaviti. Izkaznice, glasovnice, razpis volitve, dopisi mtvd volilnimi komisijami, kakor tudi vse vloge volilcev se pošiljajo po pošti poštnine prosto, ako imajo na naslovu pristavek »v volilnih zadevah zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«.
VIII. Glasovala« postopanj«.
g 10.
Volitev se izvrši z osebno oddajo izpolnjene glasovnice pred volilno komisija Za volitev se morejo porabiti tudi navadne glasovnice. Volilee se mora pred volilno komisijo legitimirati z izkaznico, nato dobi neprozoren ovoj in na zahtevo glasovnico. Izpolnjeno glasovnico potem volilee odda v zaprtem ovoju vodniku volitve. Ime volilca se v volilskem imeniku prečrta in vpiše zapored v posebnem glasovalnem seznamku.
§11.
Na glasovnici je zapisati ime, priimek, stan in bivališče voljencev. Glasovnica je veljavna le glede imen, ki obsegajo vse te podatke. Glasovati se more na poljubnih glasovnicah in jih izpolniti z rokopisom, tiskom ali na drug način pomnožitve. '
Na glasovnici najprej veljavno navedeni se smatrajo za one, za katere glasuje volilee kot za prave člane. Po popolnem številu mandatov dotične kategorije primernem številu imen navedena imena se smatrajo, da gla-
suje zanje volilec kot namestnike. Voliti je toliko namestnikov, kolikor je pravih članov v vsaki kategoriji- Glasovnice z manjšim ali večjim številom imen, nego je določenih, za dotično kategorijo, so glede imen z zadostnimi podatki veljavne in se prvonavedeni smatrajo kot oni, za katere glasuje volilec kot za prave člane, ostali pa kot oni, za katere glasuje kot za namestnike. Imena, navedena na koncu preko potrebnega števila članov in namestnikov, se smatrajo, kakor da ne bi bila zapisana. Ako ima kakšen ovoj več nego eno veljavno izpolnjeno glasovnico, so vse neveljavne.
§ 12.
Po preteku volilnega časa »e volilno postopanje zaključi, brž ko so glasovali vsi, ki »o do preteka volilnega časa prišli v volilni prostor. Volilna komisija vzame nato iz volilne posode ovoje in ugotovi enakost njih števila s številom v glasovalnem seznamu vpisanih volilcev. Potem odpre ovoje, pretrese veljavnost glasovnic, dožene število neveljavnih glasovnic in ugotovi število glasov, pripadlih posameznim kandidatom.
g 18.
Volilna komisija vodi o vsem volilnem postopku zapisnik, ki ima obsegati imena članov volilne komisije, Sas pričetka in zaključitve volilnega opravila, morebitno prekinjenje, razsodila komisije o pripustitvi ali nepri-pustitvl volivcev in izredne dogodke med volilnim opravilom. Zapisniku je predložiti volilski imenik in glasovalni seznamek. Podružne volilne komisije morajo po članih podpisani volilni zapisnik z navedenimi prilogami ln zapečatenimi glasovnicami nemudoma odposlati glavni volilni komisiji.
§14.
Glavna volilna komisija sestavi na podlagi zapisnikov podružnih volilnih komisij končni zapisnik. Glavna volilna komisija ugotovi Bkupno število v zborničnem okraju za posamezne kandidate oddanih, veljavnih glasov. Med tistimi, ki smejo izvoljeni biti v dotično volilno kategorijo, razsodi relativna večina glasov; kadar je enoliko glasov, razsodi žreb, ki ga potegne kdo izmed glavne volilne komisije. Izvoljeni namestniki stopijo na mesto upravnih članov v primeru, da se kakšno mesto pravega člana v dotični kategoriji izprazni, in sicer po redu, kakor so zapored dobili največ-|e število glasov.
Po osem članov vsake sekcije mora domovati v okrožju bivše Kranjske, po osem pa v okrožju bivše Sp. Štajerske, Slov. Koroške in v Prekmurju.
Ako izid volitev pokaže, da Je bilo izvoljeno manj članov ali v okraju bivše Kranjske ali v okraju Sp. Štajerske, Slav. Koroške ali Prekmurja, nego jih mora biti, potem se na mesto onih, ki so izvoljeni preko tega Števila, pri čemur pridejo v poštev oni, ki so dobili najmanjše število glasov (ob enolikosti odločuje žreb), pokličejo namestniki iz dotične kategorije, id domujejo v dotUnem okrožju. Nalično velja za Ljubljano, če bi bilo izvoljenih manj članov, kakor Je določeno v g 1.
Volilna komisija razsodi o veljavnosti volitev in zaznamuje .posle-dek volitve v končnem zapisniku ter ga uradno razglasi.
Izvoljene prave člane obvesti v priporočenem pismu volilna komisija, da »o izvoljeni in Jih pozove, da se izjavijo, ali volitev sprejmejo. Ako volitev odklonijo, ali pa, če v teku 14 dni, štetih od dneva izkazanega osebnega obvestila, izjava ni došla glavni volilni komisiji, je poklicati namestnike.
Izvoljene člane mora glavna volilna komisija naznaniti po pokrajinskem oblastvu ministrstvu za trgovino in industrijo in volilne spise^ s končnim zapisnikom vred izročiti zbornici v shranitev.
FS. Otvoritev »bornice.
§ 15.
Minister za trgovino in industrijo določi dan in uro otvoritve novoiz-
voljene zbornice. Zbornico otvori po letih najstarejši zbornični član.
Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji.
(Nadaljevan)«.)
Občni zbor delničarjev je vzel 12. julija 1880 sekvestracijo na znanje. Upravnemu svetu je pa preostajalo še zanaprej statutarno zastopstvo družbe !n uprava finančnih poslov podjetja. Zato je izkoristil začetkom marca ugodno razpoloženje denarnega trga, da bi v svrho refundiranja tekočih dolgov izdal delnice, s katerimi je Se razpolagal. Ministrstvo je načrt odobrilo pod pogojem, da emisijski kurz ne bode stal pod 156 (I. Avstrijska »Bodenkredlt Anstalt« je ta kurz ponudila - in prevzela 7413 kosov za 1,156.428 fl. 5 pomočjo nekaterih rezervnih fondov se je družbi posrečilo plačati tekoče dolgove v znesku 2,005.718 fl.
Na jesen se je zopet razvila živahna agitacija za podaljšanje Rudolfove železnice do Jadrana. Začelo jo je politično društvo »Progresso« v Trstu na podnet ankete v trgovskem ministrstvu »o sredstvih proti pojemanju tržaške trgovine In o mladem razvijajočem se st«roslavnem trgu reškem in beneškem.« Vsled bojev glede trase med najodločil-nejšimi činiteljl, je Izdal »Progresso« spomenico, v kateri je formuliral svoje želje v zahtevo, da naj se kar najhitreje omogočita oba načrta, prediljska in škofjeloška zveza ter zgradi ob severnem robu Istrije zveza z Reko in naj se podaljša do novo osvojene Bosne. Trasa severnega projekta je šla preko Pinguente-Matulje na Reko. Omenjena anketa je formulirala zahteve trgovstva za slučaj, da bi vlada zahtevala odpraviti prosto pristanišče v sledečem: 1) podaljšanje Rudolfove železnice do pristanišča, 2) stavba turske železnice in 3) krajša zveza z Istrijo, Dne 17. septembra 1880 se je na to vršilo zborovanje tržaškega trgovstva, ki je sprsjeio podobno resolucijo. Toda vsa živahnost agitacije ni imela trajnega in pozitivnega uspeha.
Dne 19. junija 1882 je bila Rudolfova železnica podrejena dunajskemu ravnateljstvu za državni železniški premet in z dne 11. decembra 1883 datirajo prv* punktacije med družbo in vlado glede prometa na državni račun in even-tuelnega državnega odkupa železnice. Nato so bile v marcu in juniju 1844. I. konvertirane srebrne in zlate obligacije In pogodba o državnem odkupu je dobila najvišjo sankcijo. Razglas o državnem odkupu pa je izšel šele 28. avgusta 1887. leta. bredi decembra je bila nato vpisana v trgovski register likvidacijska firma in 24. decembra se je vršil prvi sestanek upnikov. Priglašena je bila samo ena zahteva, nekega posestnika v Nemčiji, da bi se mu družbine srebrne prioritete izplačale v imenski vrednosti v zlatu, kar so likvidatorji in pozneje trgovsko sodišče zavrnili kot pravno neutemeljeno. Nato je bila na podlagi zakona z dne 8. aprila 1884 štev. 51 družbina last na državo preknjižnjena in denarna vrednost za 560 kosov ne-konvertiranih obligacij, ki do tedaj niso bile priglašene, lastnikom obligacij deponirana pri dunajskem sodišču v gotovini. S tem je bil zadnji akt konverzij« dovršen in državna uprava je začela družbine delnice zamenjevati za davka in pristojbin proste, 4 *l* °/, obrestne vračljive državne železniške zadolžine v Imenski vrednosti 200 fl. in najpoznejio konverzijo do 1960. Rok zamenjave je trajal 6 mesecev, od 6 avg. 1888 do vštetega 5. februarja 1889. Za 1097 kosov delnic, ki kljub opetovanim okli* com niso bile priglašene k zameni, je železnični erar deponiral svoto 219.400 fl v drž. žel. zadolžnicah in imenoval adv. Dr. Karla Schlenkricha na Dunaiu za kuratorja neznanih lastnikov. Nadzorni svet je dal 11. decembra 1889 likvidatorjem absolutorij in s tem je bilo po-državljenje dovršeno.
K različnim proglasom za dostavbo podržavljene Rudolfove železnice je omeniti zadnji sklep kranjskega deželnega zbora na predlog barona Schwegla v seji z dne 20. januarja. »Vlada naj se resno poprime dostavbe Rudolfove železnice v svrho dosege krajše in direktne zveze Trsta s severo zahodnimi
provincijami države in naj se v ta namen potrebno odredi, da se proga Trst-Hcrpelje- Divača preko zadnje postaje in preko Razdrtega podaljša v Loko, potem zopet od pripravne odbočne točke Rudolfove železnice, iz Kranja preko Tržiča skozi Ljubelj zveže s Celovcem In da se konečno zida okrajšava obstoječe trase potom turske zveze, med Thalheimom in Rottenmannom.«
Po dobrem desetletju je dozorel problem te zveze in bil predložen med variantami karavanške zveze v investicijskem programu za državne železnice z leta 1901. Težišča državnega železniškega omrežja sta postala na Koroškem Beljak, odnosno Celovec, na jugu v Trst. Vse poznejše težnje in delo naših zastopnikov v železniškem svetu, predvsem ravnatelja Hribarja, dvigniti prometni pomen Ljubljane, doseči povprečne zveze in reorganizacijo železniške uprave, dobiti železniške delavnice, priboriti si prehod na jug, so ostale brezuspešne
(Dalj* prih.)
narodno gospodarske zadeve.
Trgovin«.
Trgovska pogajanja med Cehoslo raško in Rusijo. Kakor javlja »Tribuna«, se bodo kmalu zopet nadaljevali trgovski pogovori s sovjetsko trgovsko delegacijo, ki se je prepričala, da niso bile njeno informacije o klavzulah če-hoslovaškega in poljskega dogovora točne. Rusko-čehoelovaška pogodba bo vsebovala med drugim tudi neke politične določbe, ki bo že izdelane ter se bodo tekom prihodnjih dni predložile sovjetski vladi, da jih odobri.
Trgovina s kožami. Italija in Ce-boslovaška kupujeta jagnječje kože v svrho izvoza v Nemčijo. Dalmatinska jagnječja koža so plača po 4—5 lir komad, italijanska 7.60—8, grška 8.50 do 7 lir, koštrunova koža se oelo kupuje za francosko, italijansko in ameri-kansko kožno industrijo. Prodaja se: dalmatinska po 12.50—13 lir, grška 12 lir, domača ovčja koža 7 lir, grška in albanska lisičja koža 50 lir. V Marseille so notirale kože zadnje dni decembra p. 1. po sledečih cenah:	goveja	koža
490 fr., konjska 200 fr., kozja 550, ko-štrunova 700 fr., svinjska 250 fr. za 100 kilogramov.
Prodaja luksuznega blaga v Italiji. Opozarja se interesirane kroge, da je Italija zvišala za 100% carino za uvoz luksuznega blaga. Sodno protokolirane ali pri trgovinskih oblastih vpisane firme se smejo proti spričevalu s strani kompetentnih trgovskih zbornic oprostiti tega poviška. Imenovana spričevala morajo trgovci priložiti ostalim dokumentom.
Industrifa.
Steklo s« okna do debeline 4mm in vsakovrstne velikosti je pričela izdelovati v svoji steklarni v Daruvaru tvrdka Sjedinjene tvomice stakla na dlonice v Zagrebu.
40 tovaren zaprtih. V Julijski pokrajini je sedaj zaprtih 40 tovaren. Ri biška industrija je prejšnje čase zaposlovala okoli 8000 delavcev in dajala na leto raznovrstnega blaga za 100.000 kvintalov. Sedaj pa vse to delo počiva in vlada se ne zmeni za to, da bi oživila ta stara podjetja. Industrija hira po vsej Italiji.
Donantvo*
Pade« ule valuto at beograjski
boni. Beograjska borza je začela delovati meseca februarja 1919. Meseca februarja 1919 je notiral dolar 24.10 din., 20 marca 1920. leta le 42.50 din., a 20. julija 15 din. Vsakdo se je tu razveselil, da je kupovna moč našega dinarja narasla, toda 20. novembra istega leta je začel dinar zopet padati in je notiral dolar 87.80. Do meseca maja 1921 je notiral dolar 31 din., 1. avgusta 34 din., 20. oktobra 56 din., 9. novembra 95.75 din. Ta dan je padel dinar na najnižjo stopinjo. 12. novembra se začne dinar popravljati, tako da je tečaj dolarja proti koncu leta notiral od 65 do 07 din. Danes no-tira dolar 70 din.
Svetovni državni dolgovi. Državni dolg Nemčije se je od leta 1913 povečal BOlcratno, dolg Zedinjenih držav 24kra-tno, Anglije 12kratno, Francije 8kratno, Italije 6kratno. Vkupno znašajo, kakor
poroča Mr. Austina, ki je sestani to statistiko, dolgovi držav celega sveta danes 382.634 milijonov dolarjev v razmerju z 43.362 milijonov v letu 1913.
Promet.
2eh>miška konferenca v Parizu.
Naša vlada je dobila od francoske vlade vabilo, da pošlje svojega zastopnika na mednarodno železniško konferenco, ki se bo sestala tekom meseca februarja tega leta v Parizu. Na dnevnem redu konference je dogovor o regulaciji tovornega prometa med Nemčijo, Srbijo, Avstrijo in Jugoslavija
Razširjenje uradnih or pri poštnih uradih. Poštno ln brzojavno ravnateljstvo poroča: Na vlogo trgovske zborni«/ glede razširjenja popoldanskih uradnih ur pri poštnih uradih Kranj, Domžale, Logatec, Brežice, Vrhnika, Jesenice, Škofja Loka, Kočevje in Ljutomer, smo uvedli popoluansfce uradne ure za celokupni poštni, brzojavni in telegrafski promet od 14. do 18. ure pn poštnih uradih Kranj, Brežice, Jesenice na Oorenjskem, Škofja Loka ln Ljutomer. Na željo interesentov smo pri poštnem uradu Vrhnika razširili popoldanske uradne ure do 18. samo za telefonski promet, pri poštnem uradu Kočevje pa za pisemski in blagovni promet do 17. in za brzojavni promet do 18. ure. Pri poštnih uradih Domžale in Dolenji Logatec popoldanskih uradnih ur nismo razširili, ker je večina interesentov izjavila, da lahko opravi svoje posle v sedaj uvedenih uradnih urah.
Prometne omejitve. Direkcija Subotica je ukinila do nadaljnega sprejemanje brzo vozne in s poro vozne robe. Za postaje direkcije Subotica se sme sprejemati in odpošiljati samo brzopokvarlji-va roba in živila v teži največ do 200 kg za vsak tovorni list. Isti pošiljatelj sme poslati istemu prejemniku dnevno le eno pošiljko. Nadalje je dovoljeno sprejemati živad v vozovnih nakladih kot brzovoz-no robo. Medpotne pošiljke naj iztečejo. Radi stavke je sprejemanje vsakovrstne robe potom reekspedicije, vključno prtljage in ekspresne robe za postaje v o-krožju Essen in preko postaj tega okrožja do nadaljnega ukinjeno. Medpotne pošiljke se stavijo; pošiljateljem na razpolago. Sprejemanje pošiljk v vozovnih nakladih za postajo Bohumin (prej Oderberg) je ukinjeno. Izvzeta je brzopokvarljiva roba in živad. Sprejemanje pošiljk v vozovnih nakladih za postaje Wien As-pangbahnhof je zopet dovoljeno. Za čas od 6. do vključno 14. t. m. se ukinja v območju beogradske direkcije sprejemanje sporovozne robe za postaje južno od Beograda. Izvzeta je do nadaljnega br-zovozna in pokvarljiva roba, premog, državne, režijske in vojaške pošiljke.
Prometne omejitve. Obratno ravnateljstvo južne železnice poroča, da veljajo začasno sledeče prometne omejitve:
I.	V Jugoslaviji 1. Južna železnica: a) Za Zagreb južni kolodvor je ukinjeno sprejemanje necarinske robe v vozovnih ; nakladih in carinske robe izvzemši premog, brzovocne, režijske, vojaške in državne pošiljke ter one za dovlačilnice:
1.	Slavi ja in Dom d. d. za drvene gradnje. 2. Zagrebačka dionička pivo vara in tvorni ca slada. 8. Hinka Franca sinovi
4.	Pongratzova tvornica parketa i paro-pila. 5. Butejeva industrija drva. & Gradska munjara i vodovod. 7. Bunzl i Biaeh. 8. Croatia d. d. za industrij« drva. 9. Ciglana Črnomerec. b) V postaji Zagreb j. k. je ukinjeno nadalje sprejemanje brzo vozne in sporovozne komad-ne robe za postaje državnih železnic preko postaje Zagreb dri. koL c) V postajah Rakek, Planina in Logatec je iz-' tovarjanje parkljarjev prepovedano, ker so te občine okužene po sllnovki. d) Odprema robe in potnikov v Barcs preko Kotoribe—Zakany 'je dovoljena, e) Za postaje madžarske državne železnice v madžarskem delu Baranje je dovoljeno preko Kotoribe — Zakany — Barcs sprejemanje samo one robe. ki je naslovljena na madžarske državne oblasti, f) Celokupni promet za postaje proge Gornja Radgona — Ljutomer preko Maribora— SpielfeM, Strass — Radkersburg je še nadalje ustavljeno, g) Celokupni promet preko Virovitice in Barcsa na Madžarsko je še nadalje ukinjen, h) Uvoz in prevoz živine iz Madžarske in one iz Ru-munije, ki je tranzltirala Madžarsko, je radi živinskih bolezni zabranjen. i) Je-
tuanje carini podvržene ročne prtljage v kupeje pri »Dc vlakih ni dovoljeno; železnici v prevoz z »Dc vlaki preoana potniška prtljaga za inozemstvo mora uiti pred prodajo carinsKo pregledana. Ekspresna roba se v prevoz z brzimi vlaki in z »D< vlaki sploh ne sprejema. 2. Državna ieleinica. A. Direkcija Zagreb: a) Sprejemanje brzovozne in spo-rovozne robe za postaje direkcije Zagreb in preko njenih prog izvjemši za postaje prog inšpektorata Ljubljana, je do vključno 8. januarja 1922 ukinjeno. Izvzeta je živad, brzopokvarljiva roba, sanitetni materijal, premog, drva, tobak, selitvena roba, režijske, vojaške in državne pošiljke, b) Ekspresna roba se sprejema le k potniškim in mešanim vlakom, a na eno prevoznico ne preko 250 kg. c) Celokupni promet preko postaje Bmjevar — Monoštor, Noskovci in Donji Miholjac je Še nadalje ustavljeni Izvzete so pošiljke premoga, ki dospe ii Pečuha. d) Na progi Bmjevar — Monoštor — Petarda je promet še nadalje u-stavljen. e) Prevažanje robe in prestavljanje vozovnih nakladov med Zagrebom d. d. in Zagrebom j. k. loko je še nadalje ustavljeno, f) V postaji Zagreb d. k. se sprejema ekspresna roba neomejeno pri »Ekspresni blagajni« v brzovoznom skladišču samo v času uradnih ur t. j. od 8.—12. ure in od 14.—18. ure. Poedini komadi ne smejo tehtati več kot 75 kg. Pošiljke filmov se še nadalje sprejemajo pri prtljažnih blagajnah v času, ki- je določen za odpremo prtljage, g) Ves promet z Reko čez Bakaz je ustavljen, h) Reekspedicije prispelih pošiljk so v območju direkcije Zagreb le tedaj dovoljene, ako se izvrše v iztovomem ali na* tovornem roku. Za vsako tako pošiljko se dovoli 12-umi kumulativni rok od prihoda aviziranja odnosno dostavljanja pošiljke do ponovne predaje iste. Naknadno razpolaganje in reekspedicije na zaprte proge ali zaprte postaje se ne vzame v obzir, i) V postaji Brod so reekspedicije prepovedana. ' - Nadaljne omejitve slede v prihodnji številki.
05lDin]!e o,Trgovskem listo'!
Naznanila trgovska In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Seznam industrijskih podjetij t Bački in Baranji je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Tehniško - konstruktiona in tekni ško-komercijalna poslornica ta vsakovrstne tehniške izdelke se je ustanovila v Brnu. Tvrdka izdeluje projekte is gradbe vseh vrst industrijskih podjetij Nadalje se bavi z urejanjem industrijskih podjetij in z dobavljanjem strojev, elektro-motorjev, generatorjev, transformatorjev, lokomobil, parnih strojev, kakor tudi vseh drugih strojev za spe-cijaino industrijo. Naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Iz DoSIh orsoalzadj.
Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane in ostale trgovce v Sloveniji, na razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani, tikoČa se odmere dohodnine in plačarine za leto 1922, ter na notico v Trgovskem listu št. 1/1922, pod naslovom »Davki«, ki obravnava isti predmet. Dalje se trgovci osobito opozarjajo na uvodni članek »Iz zakonodav-nega odbora«, ki razpravlja o davku na poslovni promet. Oremij trgovcev nujno priporoča vsem trgovcem, tudi najma-njim, da se naroče na »Trgovski List«, ker s e v njem razpravlja vse trgovsko-gospodarske in trgovsko politične zadeve in se bodo objavljale vse zadeve, ki se tičejo trgovstva, osobito pa davčni razglasi.
Dobava, prodaja.
Dobava stavbnega materijala. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 25. januarja 192? ob 8. zjutraj v pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave stavbnega materijala za
j Brzoj
. nasl : Dulfa
r
jgggamrrftihaai
Veletrgovina z manufakturo
Telefon štev. 223
DULAR & FABIANI, Liubliana
naznanja, da se je vsled požara začasno preselila iz prostorov pri »Balkanu« v Ssdno uliCO štev. 7, kjer ostane do l.majnika t. I. Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega češkega« francoskega, angleškega in Italijanskega manuhktumrga bikga.
Cene zmerne.	Poslreibn	toCne.
Paternost & Remic, Ljubljana
trgovina s poljskimi pridelki na debelo
naznanjata vsem svojim cenj. odjemalcem in trgovskim prijateljem, da sta preselila svoje podjetje iz Rimske ceste št 2 v novo
zidane lastne prostore
v Slomškovo ulico št. 11.
popravo poslopij smodnišnice v Kamniku. Pogoji so v pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava krušne moke. — Komanda L>ravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 20. januarja 1922 ob 10. dopoldne v intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena ofertalna licitacija glede dobave 450.000 kg krušne pšenične moke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja avtomobilov. V pisarni u-prave dravske artilerijske radionice v Ljubljani se bo vršila dne 25. januarja 1922, počenši ob 8. uri, ponovna javna ustna dražba za prodajo 12 avtomobilov. Vsak avtomobil se proda posamezno naj-povoljnejšemu kupcu. Pogoji ta to dražbo so razvidni vsak dan med uradnimi urami pri upravi dravske artilerijske radionice.
Dobava želenih eevi. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 13. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave železnih cevi. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava zadnjega prediva. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 17. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave 60.000 kg zadnjega prediva. — Predmetni oglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Razno.
Italija je najmočnejši producent konoplje v Evropi. Začasno prideljuje Italija največ konoplje izmed vseh držav v Evropi. V letu 1920 je bilo 100 tisoč hektarjev zemlje nasejanih s kono-
/\AA/ SAAA v	/
^ Veletrgovina	\
> A. Šarabon <
^ v Ljubljani ^
\	prlporeCa	/
/ Špecerijsko blago S
f raznovrstno Sganje \	moko
^ In deSelne pridelke ^ raznovrstno rudninsko \ n,	vodo,
testne preterne se keve In mlin u dlfeve s električnim obraten.
Ceniki ne razpolage.
pljo, kar je dalo milijon kvintalov konoplje.
Severouemški Lloyd. V zadnji seji delničarjev »Severonemškega Lloyda« se je sklenilo, da se poviša delniški kapital od 250 da 800 milijonov mark potom emisije 225.000 novih in ‘25.000 pri vilegiranih delnic.
Viorčni velesejm v Barculoni. Kakor se javlja, se bo vršil prihodnji vzorčni velesejm v Barceloni od 15. do 25. marca 1922. Prireditev bo mednarodnega značaja in stremi osobito za tem, da se trgovski odnošaji med Nemčijo in Spanijci povečajo.
Telefonski imenik za rmt Jugoslavijo. Poštno ministrstvo bo izdalo seznani telefonskih naročnikov za vso Jugoslavijo. Seznam bo izšel tekom meseca februarja 1922.
Tržna poročilo.
Cene prašičem na Dnaaju. Na Dunajo notirajo sledeče cene prašičem: mastni 1100—1200 n. a. K kg žive teže, mladi prašiči 1120-1250 n. a. K kg.
Cene mesu v Parim. Volovsko meso se plačuje: I. vrste po 5.40 fr., II. vrste 4.70. III. vrste po 4 fr. Kravje meso I. vrste še plačuje po 5.40 fr., II. vrste po 4.40, III. vrste 8.60; telečje meso I. vrste se plačuje po 8 fr., II. vrste 8 fr., III. vrste 3.80; jagnjetina I. vrste po 9.30; II. vrste 7 fr., III. vrste 8.10 fr.; svinjetina I. vrste 6 fr., II. vrste 5.88, III. vrste 5.72.
Stare kovine. Berlin:	baker
4200—4500, rdeča med 3300-3500, težka med 2300—2500, medna pilovina 2100-2200, cink 1100-1200, novi cin-kovi odpadki 1500—1800, svinec 1300-1400, aluminijevi odpadki 5000—5500» vse po 100 kg.
Bombaš. Newyork:	loko 19
(18.75), dec. 18.67 (18.45), jan. 18.40 (18.25), marc 18.25 (18.05), april 18.05 (17.80), maj 17.82 (17.64). Neworle-ans, loko 17.75 (17.25). Liverpool: jan. 10.65, marc 10.57, maj 10.47, julij 10.35. Bremen: 82.60 kg.
S
I
✓
|
i
znamke ,H*KADO* H
brez žvepla in fosforja ^ na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
Tovn vžigi 11 o. l k M pri Malini.
Zahtevajte oferte I
Bazojavn) naslov: Parom, Ljubljana.
Telefonska Stev. 589,
VVSAAAA/
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
B. & L SKAGERtlE
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Trgovci in kmetijske zadruge pozor!
Umetna Kajnit 15% j^a|yeva S0| 22-20% >} n 40_42%
oddaja po najnižjih konkurenčnih cenah tvrdka
/
Anton Tonejc in drug, Maribor.
Laatnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Usta.« - Glavni urednik: Pettr Kattalic. - Odgovorni urednik: Pranjo Zabal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v LJ