St. 66 PftfElu Mm v mM (Ufiti ceratt cn la porta) •rstik* v sredo 18. marca 1925. Posamezna Številka 20 cetit. LetniK L Izhaja, izvzemii pondelfvk, rsak dan sjutftfc^ -dniStvo: ulica sv. Frančiška )H»i3kega šL 20, I. nadstropja. Dopisi nai ;jajo uredniitvu. N«frf pisma s« na sprajamajo, rokopiai ajjT na vaćajo. — Odgovoru. WoL F. Paric. — Lastnik tiskarna E^aosi. Tisk lekarne Edinost N znala la mavec L 7.—, 3 raaaaca L 19^0, leta L 32.— in celo let Ea inoaaasatvo mcsačno S lir reč. — feMkiLUi«;^>itrs in uprava it. i* - * * t* r* - 3 u; l iO NOST Posamezne ttevilke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo T Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. ■ . Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsUkega itev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprava 11-97. Sovletska politika na Vzhodu Moskovski dopisnik «Prager Presse* I. E. Šrom pripoveduje na zanimiv način o sedanjem stremljenju sovjetske Rusiji napram Vzhodu. Za Perzijo, Afganistanom, Turčijo, Mongolsko in Kitaj em je sedaj tudi Japonska definitivno uredila svoje razmerje do sovjetske Rusije. Dne 20. februarja je sprejela rusko-japonsko pogcdbo, ki je bila podpisana v Pekingu že pred dvema mesecema. Ljudski komisar Čičerin in japonski minister za vnanje stvari sta ob tej priliki izmenjala pozdravne in čostitrve bnzojavke, izražajoč nado, da bosta tudi narc-da obeh držav gojila čustva prijateljstva. Na ta način se je vrsta azijskih, sosedov sovjetske Rusije strnila na vodah in na kopnem. S temi pogodbami so azijske meje sovjetskih republik — ki so daljše, nego četrtiraka obsega zemeljske oble — ne le pogodbeno zavarovane, marveč bodo služile rednim cidnošajem med državami, ki so stopile v normalno razmerje s sovjetsko Rusijo. Ni le slučaj, da se je sovjetski vnamji politiki mednarodna ustalitev na azijski meji posrečila poprej nego napram Er.rcipi in Ameriki. To nam kaže najnazor-ne-jše, kam se sovjetska politika najprej obrača, da dobi oporo za nadaljnja pogajanja na drugih mestih! Vsa notranja sestava današnje sovjetske Rusije odgovarja stremljenju na. Vzhod, Rusija je postala zveza republik, od katerih ,'Iobri dve tretjini pripadata ravno ti:,tim plemenom, katerih sedež ie Azija, ali je bila poprej Sovjetska Rusiija, ki svo/im narodnctstnrm skupinam dovoljuje avtonomijo — čeprav je ta po velikem delu le formalna in daja le malo mero samostojnosti — napotuje s tem p&stopa-n;em azijske narode, naj — *v kolikor niso 1 že povsem samostojni — začnejo z živahnejšim bojem za pcipolno osvoboditev. Tistim narodncistim pa, ki že tvorijo samostojne države — Kitaj, Mongolska, Afganistan in Perzija — kaže direktno na pot, ki dovede do pcipolne izključitve vseh tujih vplivov. V ta namen se porablja poseben način sklepa pogodbe, s katerim se Moskva odreka obvkih sindikatov^ Ponovil se je isti slučaj kakor v septembru, ko so fašistov -ski sindikati .sprejeli predloge industrijalcev, medtem ko jih je F. I. O. M. zavrnila. Fašisti so že pričakovali, da Fiom ne bo sprejela sporazuma, ki so ga njihove organizacije sklenile z industrijalci. Da je prišlo do « sporazuma se je treba zahvaliti pritisku fašistovske vlade in stranke. On. Earinacci je izjavil novinarjem, da bodo smatrali fašisti morebitno nadaljevanje sta wke od strani Fiom za peskus politične stavke, ki >o bodo fašisti la-trli. On. Farinacci je kot generalni tajnik fašistovske i stranke zastavil besedo te stranke; od fašistovske stranske do fašistovske vlade pa vodi le majhen korak.danes že policija zasleduje vse one, ki širijo letake, na katerih F. I. O. M. poziva delavstvo, naj nadaljuje stavko. Nekateri delavci so se davi vrnili na delo, a so takoj zapustili tovarne, ko so dobili v roke letake F. I. O. M. Stavka je ako skoro popolna. Od kakih 40.000 de lavcev dela le 7.000 delavcev. V nekaterih tovarnah počiva delo popolnoma. F. I. O. M. je razširila stavko tudi na Turin. Delavci so danes zjutrai zapustili telo. V tovarni Fiat je stavka popolna. Verjetno je, da se tudi fašisti pridružijo stavkujočiti, ker so predvčerajšnjim poslali ultimatum industrijalcem; medtem jih je F.. I. O. M. prehitela in proglasila stavko. Fašistovski sindikat je sicer v Turinu :elo šibak. Gen. Bodrero v Beograda BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes je po 15-dnevnem bivanju v Rimu prispel v Beograd italijanski poslanik gen. Bodrero. Po prihodu je konferiral z. drjern. Ninčičem. Železnlika nesreča v Sloveniji ZIDANMOST, 17. (Iz a) Daines ob 21. uri je tovarniški vlak, ki prihaja iz Maribora, zavoizil v osebni vlak, ki pe čakal na postaji. Strojevodja je bil težko ranjen; težko je bila poškodovana tudi neka druga ose>-ba. Do nesreče je prišlo vsled slabe signalizacije. _ Smrt na vešalih OSIJEK, 17. (Izv.) Danes ob 7. uri zjutraj je bil na dvorišču sudbenega sUc.,a obešen Mila Nadmovič, oče 5 otrok, doma iz Bosne, Mila Nadinovrč je kot gozdni delavec umoril sorodnika Simona Nad'inovića ter mu vzel 150 dinarjev. Vse prošnja za pomilostitev so bile zavrnjene. V mestu ni vladalo za justiiikacijo nikako zanimanje. PARIZ, 17. Uradno poročilo pravi: Na svojem povratku iz Ženeve je Austen Chamibe rlain obiskal Herriota. Tekom dolgega razgovora sta iz-menjala vidike glede raznih problemov zunanje politike, poset>-rjD pa glede var šivat, ki naij bi se uresničilo sporazumno v korist obeh držav. V vseh . prašanjih so bile precizirane bistvene Lojke. Pogajanja se bodo nadaljevala diplomatskim. potom in sricer v prijateljskem ..tihu, kakor do sedaj. Po razgovoru z Herriotom je Chamber-lain sprejel v sedežu angleškega poslam-tva zastopnike tiska ter jim odgovarja na različna »vprašanja. Glede ženevskega protokola jim je rekel: «Na njegovem grobu amo prelili nekoliko solz m to je vise». Na vprašanje novinarjev, če se je razpravljalo tudi o nemških predlogih, je izjavil angleški zunanji minister sledeče: «Da, Anglija in Francija bosta ponovno razpravljali o koristih, ki bi jih utegnili imeti od teh predlogov. Glede vstopa Nemčije v Društvo narode* v je izjavil Chamberlain: *Po mojem mnenju Nemčija ne more zaenkrat zahtevati, da se ji dovoli vstop v Društvo narodov. O tem vprašanju je »svet Društva narodov razpravljal precej obširno ter odposlal Nemčiji tozadevni odgovor. Razpravljali smo tudi o izpraznitvi k očinske cone in o objavi poročila medzavezniške vc'jaške kontrolne komisije, vendar pa nismo prišli do nikakih zaključkov. Nagla-šal sem, da bi objava imenovanega poro-ćiAa nikakor ne pospešila pomiritve. Glede konference za ureditev vprašanja izpraznitve koetnske cone in varstva ni mogoče sedaj govoriti. Pregovori o tem vpra šanju ise bcido vršili najprej diplomatskim potom in šele v slučaju potrebe se skliče konferenca.* O načrtu za sklicanje razerožitvene konference v Washingtonu je rekel Chamberlain; «Dosedaj nismo prejeli še nika-kega uradnega povabila. Pred svojim od- hodom v Ameriko je podal Kellog o tenf načrtu nekoliko pol uradnih izjav. Dokler ne poznamo namena in dalekosežnomu take razorožit vene konference, ne moremo zavzeti nikakega stališča. Seveda je britanska vlada vednd pripravljena sodelovati na vsaki konferenci, ki obeta uspeh tn se je udeležijo vse velesile.« Ustanovitev zveze evropskih držav Beneš-Herriotov sestanek PARIZ, 17. Popoldne ob 5.45 se je ministrski predsednik Herriot sestai s čeho-slovaškim zunanjim ministrom dr. Benc-šem. Glede tega sestanka piše agencija Havas, da sta državnika razpravljala o vtprašanjih, ki so tvorila predmet razgovorom med britanskim zunanjim ministrom Austen ChamberLainom in Herriotom. Med Benešem in Herriotom je bil dosežen v vseh vprašanjih popolen sporazum. Minister Beneš se bo mudil dva ali tri dni v Parizu. Jutri bo sprejel Beneša predsednik zbornice Painleve in predsednik re-puiblike Doumergue. Verjetno je, da se bo Beneš pred svojim odhodom iz Pariza zopet sestal z Herriotom. PARIZ, 17. aLIntransigeant* objavlja: Tekom pctgovorov z Herriotom je razvil Beneš svoj načrt glede ustanovitve zveze evropskih držav. Beneš deli evropske ze-dinjene države v dvoje skupin: Vzhodno in zapadno skupino. K poslednji bi pripadale Anglija, Francija, Nemčija, k prvi pa Če-hoslovaš-ka in vse ostale države osrednje Evrope. Italija bi izbirala med prvo in drugo iskupino. Španija se bi združila z z£ipadno skupino. Ta Benešev načrt bi gotovo jako mnogo pripomogel k gospodarski obnovi Evrpe. Chamberlainov prihod v London LONDON. 17. Zunanji minister Austen Chamberlain je prispel danes popoldne v London. Položaj Fiom je silno težaven. Malo je , . . . o •• verjetno, da bi Fiom dosegla večji uspeh Med sovjetsko Rusijo mjka4cor f^o^ .sindikati, kljub temu, da cijonaren cm. ^ Azijo ne more biti torej govora o kaki | ^ v Fk>m organi2iran!a velika večina de-razdeLitvi interesov v Aziji, petsebno pa; _avstva> Neki milanski list namreč ug^ času, ko je v AngHji konservdhvna tavij^ da so *ašdstovski sindikati dosegli naio zvišanje draginjskih doklad le pod silnim pritiskom vlade, kateremu so se vdali industrijalci. ne v »vlada na krmilu. Sovjetska Rusija odkla nja s svojo nc-vo politiko vsako udeležbo pri koristih, ki izhajajo iz kolonijalne politike. Nasprotno. Rajši se sama — včasih ne^skre/itj, včasih le v agitacijske »vrhe — odreka česa, le da vzdržuje svoj ugled kot cznanjevalka gesla o ^samoodločbi narodov, ki ga azljatski narodi tako visoko cenijo. Ko je »sovjetska Rusija našla seiaj pra«v dobro razmei-je do vseh držav na svoji azijski me?ji in ga &popolnila s pogodbo z mogočno pomorsko državo japonsko, moramo videti v tem v prvi vrsti ojačenje nje priloži;a v Aziji, a ob sedanji neprijazni tendenci angleške vlade napram sovjetski •'adi tudi poostritev navzkrižja z Anglijo. Sovjetski činitelji naglaćajo ob vsaki priliki — in to ne brez namena — da interesi cbeh drugih velesil — Francije in Ze^ Ratifikacija sovjetsko-kitajske železniške pogodbe MOSKVA, 17. Agencija Rosta javlja, da je kitajska vlada ratificirala pogodbo med sovjetsko Rusijo m Mukdenoim ditve uprave vzhodne kitajske železnice. Ta dogovor smatra Kitajska kot dopolnilo k sovjetsko-kitajski polgodbi z cLne 12. maja 1924. _ Pred sklenitvijo trgovinske pogodbe med Nemčijo in Belgijo BRUSELJ, 17. Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Belgijo se bližajo svojemu zaključku in se pričakuje, da bo v najkrajšem času med obema državama podpisana trgovinska pogodba, ki bo začasno sklenjena za dobo enega leta. Ta pogodba temelji na načelu prote kcijor mzma. _ Ludendorf kandidat sa predsednika republike? BERLIN, 17. «Montag mor gen* javlja iz Miinchena, da bodo nacijonalisti postavili maijbrže Ludendorfa za svojega kandidata za mesto predsednika republike. ŽelezničaralcB stavka v Nemčiji BERLIN, 17. Stavka berlinskih železničarjev še ni prenehala. V okrožju Berlina narašča marveč število stavkujooih. V večjih mestih Nemčije so se včeraj izvršili shodi, na katerih so se železničarji odlično izrekli proti vsakemu pravoreku razsodišča ter sklenili nadaljevati stavko. Mi ure španskega flrektorlla? LONDON, 17. Posebni dopisnik «DaiIy Maila* prinaša, da se bo vojaški direkto-ij Prima de Rivera v najkrajšem času razšel. Ta ivest je tembolj verjetna, ker vlada v Španiji mir in ne obstoja več nobena nevarnost za kakoi revolucijo; razen tega ise je narod na splošno izrekel za sodelovanje pri vsaki kraljevi akciji. AmerllKn inicijativa za razorožitev Pripombe angleškega tiska LONDON, 17. Poluradno sporočilo, da se krogi v Beli hiši bavija z mislijo za sklicanje nove konference za omejitev oboroževanj, je našlo različne odmeve .v listih angleške prestolnice. Značilno je, da od obeh največjih vladnih glasil «0'bserver» spLcih ne omenja tega dejstva, medtem ko se na širciko razpisuje o njem «Sunday Times*, ki pravi med drugim: «Odločitev Coolidgeja za sklicanje mednarodne konference je dozorela po vele-važnih razgovorih, ki jih je imel s Kellcr gom in tudi s Hauctoncon, novim ameriškim poslanikom v Londonu, ki je .vodil do zadnjega časa ameriško poslaništvo v Beri inu.» K tem okolščinam se pridružuje Še dejstvo, da je že pred dnevi noivi nemški poslanik v Washinglonu, baron MaRzau, o priliki predložitve svojih poverilnih pisem v Beli hiši prečital predsedniku prigodno f>oslanico, ki je predvsem poudarjala ob-.jubo, da bo novi poslanik postopal pri . iršenju svojih poslov odkrito in zaupljivo. Predsednik Coolidge se je v svojem odgovoru spocnnil v vznesenih besedah pokojnega Eberta ter izrazil svoje prepričanje, vlade, kateri se ji bo sporočil najkasneje tekom 3 tednov. Sedež konference bo glavno mesto Združenih držav, ker se smatra, da vzbuja Washinglon največje upanje na ugoden uspeh. Glede datuma (sestanka konference ni še mogoče reči nič gotovega.* Katoliške demonstracije v Franci'i PARIZ. 17. Včeraj je bilo prirejenih v Franciji več katoliških demonstracij. V Saintho je nad 10.000 ljudi manifestiralo za versko svobodo. V Colmarju je 5000 demonstrantov zahtevalo plebiscit za šcd-slco vprašanje. Parlamentarni položaj v Italiji in rirai vlade Ltai/anski senator dr. -Bcacdetio Cirmeni razpravlja v dunajski «Neue Freie Prerse* o sedanjem parlamentarnem položaju v L'-aliji in o načrt.h Mussolinija. Cprmeni vidi v sprejemu volilne reforme veliko zmago fašistovske vlade nad opozicijo. Položaj vle.de da se je s tem ponovno utrdil, da-si priznava na drugi strani, ca volilna reforma pomeni preklic «nezmiselnega volilnega zaikona*, de.tretiranega od istega Mussolinija samega, da si zagotovi dvetretj nsko večino v parlamentu. Po tej ugotovitvi nista, vsaj teoretično, nič kaj v skladu med seboj prva trditev, da sprejem vo-lilne reforme pomeni ve-bko zmago fašistovske vlade, in druga, da je PoUsRe demonstracije proti nemškim načrtom za spremembo vzhodnih mej VARŠAVA, 17. Tu so se vršile burne demonstracije proti nemškim načrtom, ki bi utegnili ogrožati zapadne meje Poljske. Odposlanstvu demonstrantov je izrazil ministrski predsednik Grabski zadoščenje, da soglaša vsa poljska javnost z vlado glede ohranitve sedanjih državnih mej. Versailleska pogodba in ostali dogovori so ustvarili v Po\'iaki stanje, čigar sprememba bi ogrožala mir in varnost Evrope. Poljska žeH le nadaljevati miroljubna delo gospodarske vzpostavitve. Neuspehi Spancer t Maroku TANGER, 17. Španske čete operirap že od 13. marca me>d Tefcuanom, GedkLo in Aukenom, a se jim ni posrečilo odbiti upornike. Pleme Ider Quadras je zasedlo vse važnejše ceste ter onemogočile« Špancem nadaljnjo ofenzivo. Španci se nade-jaijo, da si bodo is pomočjo letalcev in arti-le-rrje odprli poti Vesti iz Riffa zatrjujejo, da pripravlja Abd E1 Krim ofenzivo vzhodnem Maroku. Stavka srednješolcev t Strassburgu PARIZ. 17. Na poziv strassburškega nadškofa so včeraj dijaki srednjih šol stopili v stavko, ki bo trajala 3 dni. Stariši učencev nižjih šol so -se tudi odzvali pozivu -»adškoifa in niso danes poslali svojih otrok y šolo. Štrajk se »vodi v znak protesta proti odloku mlade, ki odreja ukmjenje poduče-vanja veronauka v srednjih Šolah. Orkan nm Sredozemskem morju MADRID, 17. Na Sredozemskem monju ra.7i3aja strašna nevihta. Več pristanišč je bilo resno poškodovanih. Pogreša se več ladij. da ncdi Nemčija že naproti blagostanju in s sprejemom voltine reforme odpravljen volilni .nim Medtem se je še zvedelo, da je po- v*aa sodelovala pri vsaki inicijativi, ki d štovala za- razpis voHtev, dokler jc izid Mat-bo stremela za skrči t vi-, o oboroževanj, teottijevega procesa negotov! Tudi zato da ni Tudi Japonska se }e baje že priglasila v pričakovati volitev v blržnjem času. Ce se bo Washingtonu za sodelovanje, adeoravno je mogel rečeni pToces — tako zaključuje pisec pri tem zahtevala točnih informacij a svoje opisovanje položaja — izvršiti v bližnjih svrhah in programu konference. mesecih brez nevarnih zapletljajev in če bo «Sedaj pa — zaključuje Hst — ostane proJačMn Pravočasno rešen, potem že le bo še vprašanje, kakšno stališče bo za.vizeAa predsedniku pr,_ •• _____.__r, ^ . . Pooblastilo za razpust zbornice morda že te- rranciia naawam temu predlogu amerOke kom n*x'J&. DNEVNE VESTI Ali smo res Arabci? t Čudno zveni to vprašanje, toda ker smo f>red par dnevi dob Ji aiermativen odgovor iz "ust očerega profesorje, stebra Gentilijeva re-iorme na kr. Gimnaziji Vittorio Emenuele III v Gorici, se lahko malo bavimo tudi s tem vprašanjem. Bio je med odmorom, ko 60 se dijaki imenovane gimnazije sprehaji po dvorišču. In sedaj vas vprašam: kako naj govorita dva so-ftolca-slovenca, ko se srečeta, bodisi tudi na dvorišču kr. gimnazije? Menda je jasno, da bosta govorila slovensko I Pa vam pride mimo razrednJc, ter sliši njih materin jezik. Seveda si ne pusti uiti lepe prilike, da bi ne izpustil krasno formulirane govorance z nu.nim zaključkom, da prepove svojim učencem govoriti — arabsko! Odveč bi bi!o ponovno govoriti o naši šolski mizeriji, o pomanjkanju naših ljudskih in srednjih šol, 'kajti računajoč z dejstvom, da danes nimamo svojih slovenskih šol, pošiljamo pač svoje otroke v italijanske gimnazije in realke. Zahtevamo pa da se nas ne sramoti in zapostavlja le radi tega, ker smo Slovenci. Postopnje g. profesorja gotovo ni niti v smislu duha Gentilijeve reforme! in člana Rmalda Nahs, včeraj h g. prefeGcta, kateremu je kročila novo spomenico in resolucijo, ki je bila sprejeta na zborovanju. — Komisija je obrazložila prefektu zahteve državnih upokojencev, posebno bivših poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev, naj se jim nemudoma likvidira končno pokojnina namesto V*. Dalje je komisija zahtevala, naj se nakaže upoUojenim jetniškkn paznikom italijanska potkojnina, kakor jim je bilo" obljubljeno od prejšnjega pravosodnega ministra Aviglio. Komisija je končno prosila prefekta, na] se zavzame za to, da se revnim upokojencem stanovanjska najemnina ne zviša. sem pa t zadregi. V zadregi sem zato, ker so J nastalih med podžupanom odv. dr. Verzegnas-padaie nečedne žaljivke .seveda ni manjkalo sijem na eni in med odborniki inž Barichem, reagiranja od nasprotnih pristaiic. Kar se tiče odv. Pinausigom, dr, Franzoni-jem in Moras-obkiadanja sodnik« z zbadljivkami od strani sijem na drugi strani, ti poslednji podali ostav-Jadranaievih pristašev, radi sporne ena j strne- ko kot občinski odborniki in svetovalci. Re-trovke, moram reči, da jih je bilo dosti. Tudi j IHev krize, ki se je zdela prej skoraj neraz-s strani Obzore v ih nogometašev so bile izre- | rešljiva, je bila zelo enostavna. Mestni svet čene žaljivke proti Jadranašem. Čitatelj, misli je kratkomalo sprejel ostavko vseh višje ime-si, kako to doni? Potem je sledil že en goal z>o v a ni h gospodov, nakar so sledile nove vo-tudi z enajstmetrovko v L&orist Obzoru in lit ve v obč nsci odbor, pri katerih so bili iz-s-«'---1—1--— voljeni sledeči gg.: odv. Di Blas, inž. Franzot, skoro je sledil jako razburljiv konec. — Sodnik ni bil povsem na mestu. Nadmoč je bila na strani Obzora. MX>. Tabor -S. K. N. Tommaseo 2:3 (0:1) V nedeljo dne 15. t. m. sta prvič nastopili dve mladi četi. Na igrišču v Sežani so merili svoje moči tamošnji Taboraši in tržaški To- Prefekt je obljubil svojo pomoč, rekoč, da mazejci. Obe četi sestojita po večini le iz no-i čf> rneal 0 tej stvari načelniku —1------—— — .-i---— bo še isti dan pisal vlade. — Sodišče v Zagrebu preti ženskam v sodni službi. Banski stol v Zagrebu je denesel rešitev, glasom katere žene, 'končani pravniki, kakor tudi žene s praktičnimi sodniškimi izpiti ne morejo vršiti sodniških funkcij. Ravno tako ne dovoli ženam, končanim pravnikom zastopati stranke pred sodiščem v pravdnih zadevsh nad 2500 Din. Radi tega so žene izključene iz senatov. Takisto ne morejo kot odvetniški koncipijenti zastopati strank pred sodiščem ali pa postati odvetniki. Pri zagreb-— Novo odlikovanje dr. Gustava Gregorina. &em ******* se danes nahajajo tri prav-Kralj Jugoslavije je odlikoval z ukazom od * ffi^f .P^g™ sodniškim 23. decembra 1924 dr. Gustava Gregorina z ^>t sodni pnslušn^. Ena dama sluzi pn nekem odvetniku kot odvetniški kon- redom Sv. Save III. stopnje. Našemu zaslužnemu rojaku, katerega neminljive zasluge na raznih polj h socialnega in znanstvenega delovanja smo orisali na kratko v včerajšnjem uvodniku, sporočamo tudi ob tej priliki naše naj iskren ejše čestitke v imenu našem in vsega našega zavednega ljudstva, ki goji napram dr. Gregorinu čustva globoke ljubezni in hvaležnosti. — Stavka kovinarjev v Tržiča do* včeraj še ni bila končana. Včerajšnji «Popolo di Trieste* je objavil novo resolucijo faši-stovske-ga vodstva, v kateri pomki da je nastal med omenjenim vodstvom in tržaškimi industrijalci radi tega, ker so se industrijalci začeli podarjati tudi z zastopniki FIOM, t j. zveze italijanskih delavcev, ki je včlanjena v Sploš- cipijent. — Nemiri v Jubelandu, ki je bil odstopljen _ _ _ Italiji. Angleški državni podtajnik ca kolonije Zdravniki-izvedenci »o dognali, da je izjavil v doljni zbornici, da je prišlo med krogia, ki je povzročila smrtno ran Somalci na ozemlju, ki se ima odstopiti Italiji, do izgredov in bojev. Vlada je poslala na označeno ozemlje pojačenja. Vzrok neredov ni znan. — Berač — milijonar! Pred par dnevi je bil aretiran v Genovi pred ceravijo Matere Božje berač Gino Adino, star 68 let. Policija je dobila več brezimnih pisem, v katerih so jo opozarjali nanj. Pri zasliševanju je Adino izjavil, da nima stanovanja, temveč da mora prenočevati pod milim nebom. Niso mu verjeli m končno je le povedal, kje stanuje. Policija je izvršila preiskavo ter ugotovila, da je imel aretirani berač na razpolago nekoliko razkošnih stanovanj, katere je dajai v podnajem, medtem ko j>h je par držal zaše. Dognalo se je dalje, da je ta * berač« imel pri raznih bankah naloženih nad pol miijiona lir. Denar, ki ga je nabral kot miloščino, pa je uporabljal za vincev; zalo ne moremo reči, da je tekma nudila mnogo športnega užitka, vendar pa se je pri Taboru opazilo, da bo z dolbro trenažo mnogo1 dosegel, ke-jti igralci so primerni in, kar je glavno, navdušeni za nogomet. Posebno dober je bil vratar S. Tommaseo raizpolaga z mladimi a urnimi igralci. Mkdlma ačetaona kličemo: Ne strašite se truda in boja! Iz tržaškega življenja — Obdukcija Lan$erjeve£a trupla. — Nesrečnik je izvršil samomor. Predvčerajšnjem popoldne je bio truplo tapetnika Langearja, žrtve tragičnega dogodka na trgaš Goldbni, raztelešeno v mrtvašnici mestne boiniSn^ce v navz-oč-nosti preiskovalnega sodnika drja. Roche.l ja in državnega pravdnika drja. Forziatti-ja. je bila rano na des--ne sencu, izstreljena iz neposredne bližine, kajti obronki rane so bili očrneli in ožgani. Potemtakem si je Langer, ko je sprožil smrtonosni strel, pritisnil cev revolverja tesno na sence pri čemer je nesrečniku radi silnega pritiska plinov, iti so se razvili pri 6trelu, počila črepinja. I tzid obdukcije je skoro docela pojasnil zagonetni dogodek in razbremenil Blando vsakega suma. Langer je očividno izvršil žalostni korak v hipu, ko ga je popolnoma prevzel obup radi njegove težke bolezni, vedel je, da zanj ni več rešitve in da se mu naglo ni delavski zvezi. _ _____________________ Sploh se opaža, da se je sedanja stav-, oderuška posojila, od katerih jezahtevai 100% ka kovin-anskih delavcev spremenila v ne- obresti. bliža zadnja ura; zato je tem huje občutil bridkost, da ga tedaj zapušča edmi prijatelj, gedku so prihiteli na lice s katerim je živel v tako prisrčnih odnošajih. 1 V svoji brezmejni trpkosti, ki je obvladala v njem vsa zdrava čustva, je hotel menda poteg- prof. Venezia, računovodja Deperis, prof Shnsig, dr. D'Osvaldo — občinski odborniki; inž. Bressan in odv. Culot — namestniki. K tej več alt manj enostavni rešitvi krize je nemalo pripomogel pismeni opomin vodstva goriškega lašja na fašistovske mestne svetovalce, da naj se pri reševanju krize drže strankine discipline ter pozabijo na osebna nasprotstva. — Iz Št. Petra. Naši malčki so nam pripravili v nedeljo izreden užitek s svojo prireditvijo v dvorani g. Cernica. Velika dvorana je bJa nabito polna zanimajočega se občinstva. Igrico «Dve materi» so prav dobro podali naši malčki. Kdo bi bil toliko pričakoval?! Mala Olgica vam je bila pa res očarujoča — 'kos umetnice. Zadivljeni smo poslušali petje mlade ujetnice v zlokobni ječi. Pravljični prizori so spravljali v začudenje naše Šentpeterce. Bohotne lepote grofevsikih bival'šč, Laj inst veni čari mračnega gozda, pravljična/ krasota kraljice, spreletavajoče prikazni nadzemskih bitij so nas popolnoma vsrkali ter nas metali iz očaran ja v očaTanje. Toliko bolj mučni so bili zato medklici in naravnost prekanjenje igralke sredi napete igre. Upati je, da se tolika neobzimost dio občinstva m igralcev ne ponovi več. Kot čujemo, bodo naši mali prireditev ponovili. — Bratranec ubO bratranca. V nedeljo sc je odigral na Dolini, vasici v občini Ajba, zločin, ki je globoko pretresel vso spodnjo soško doLino. V nedeljo zvečer se je vnel v hiši «pri Tomažčus med bratrancema 181etniro Francem Loviščekom iz Rutov in 191etnim Ivanom HvaJioo iz A,be oster prepiir. Čeprav je bil povod prepiru zelo malenkosten, se je vendar HvaUca razvnel do take mere, da je nenadoma potegniJ revolver ier oddal proti svojemu bratrancu Loviščeku tri štele. Lovišček se je zgrudil smrtno zadet na tla in je čez par trenutkov izdihnil. Kmaiu po tem -krvavem do- mesta ročinjski orožniki, toda morilec je medtem že pobegnil in se je Se istega dne sam javil kanalskim orožniutom. Zločinec, ki je bil širom znan po kako pcJitično tekmo med fašistovskimi sindikati na eni in FIOM na drugi strani. Kakcrr poročamo obširneje na drugem mestu, se stavka nadaljuje v Lombardiji pod vodstvom FIOM, kljub temu da so zastopniki fašist o vskth sindikafccrv že sklenili, kakor znano, dogovor o prenehanju stavke, — Razpust občinskega sveta v Zadru. Uradna list "Gazzetta l)fficiale» od 14. t. m. fe otjavil kr. odkJok od 22. februarja 1925., s katerim se razpušča občinski sve-t v Zadru. Za občinskega komisarja je imenovan gr. uff. dr. Bartolcaneo Andreoli. — Razpust disideotovskega fašja v Pizi. Prefekt v Pizi je izdal odlok, s katerim se razpušča tamkajšnji disidentovski fašjo. O.blastvo je dalo« prerstore zapečatiti in sneti z vrat tabelo z napisom. — Za beati!ikaci;o Pija X. Dijoceza AscoJi Pičeno je poslala sv. očetu prošnjo, naj se uvede postcupanje za beatilikacijci in kanonizacijo papeža Pija X. — Fašistovski miličarji javni uradovaJ-ci. Kakor poroča «Epoca» je izdal karsacij-ski dvor razsodbo^ ki vsebuje odločitev v vprašanju, ali se imajo vojaki prostovoljske milice smatrati za javne uradovalce. To raziscdbo je izaval priziv državnega pravdnika v Turinu, ki ga je vložil preti razsodbi okrajnega sodnika v Susi in tri- Iz aroda PcL dr. „Edinost" v Trsta Vojna odškodnina in terjatve napram Avstro-Ogrski Vprašanja m odgovori: 1. Mestna orgiasizacija Idrija: Na Vaše vprašanje alr pristoja poko,nina vdovam in sirotam v vojni padlim ali umrlim rudarjem in aH naj to sedaj prijavijo kot terjatev, odgovarja podpisano: da. Vse te prijave izvrSite naj obrazcih naslovljen h na prefekturo v Trstu. Tem prijavam priložvte potrdilo pristojnosti in državljanstva ter notoričen akt podpisan od 4 prič. Obrazce Vam posije podpisano tajnšivo. 2. Vojna posojila se sedaj ne prijavljajo kot terjatve. Tega vprašanja ni> dosedaj načela še nobena nasiedstvena država izven Čehcslo-vaške. Tajništvo. niti -prijatelja s seboj v grob, da- ixi se ne ločil svoji nas Ini naravi, je član fašistovske stran-cd njega, oziroma, da bi se maščeval nad ke in milice. Pri poslednjih državnozborskih volitvah se je marljivo udeleževal volilnega g banja v prilog fašistov — Belgija od 123— do 12j.-; P»ii* 126 — do 126.M) London od 117.10 do 117.30 ; New York od 24 42 do 24.n2; Španija oi 346.— do 3S1.- ; Švica od 472,—-do 475.— ; Atene od 35 50 do 37.50; beriia do 5vM0.— do 590.— ; Bukartf^t od 11.75 do 12.25; Pr»ga od 7 .Bo do <3.— : Ogrska od l».->3-*5 do 0. ; Dunaj od 0.03i2 do 0.0350: Za^ieb o0 ; dolarji od 24.35 do 24.5C; novci po 2(.J frankov od 96.— do — fuut gter-ling od 117.— do 117.25. beiiečijske obves^lce 80.25. ZAHVALA. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm ki so blagcvolili spren/.ti k večnemu počitku nt « pozabnega Janka Oodnež Posebno se zahvaljujemo komenskim dedfle-. tom in fanton".,kt sr> v tako lepem števila spremili tovariša. Globoka zahvala častiti duhovščini, ki je pokojnemu požrtv jvalno z uteho lajšala zadnj« hipe iivljenja, g. župana za vodstvo (pogreba, pev. zboru za ganljive žalostin-ke in komenskemu prebivalstvu za iskreno sožalje. Komen, 17. marca 1925. (245) Družina Godnič in soroJnl'il. Maii oslasi DVE služkinji kmečkega stanu, ki imata veselje do trgovine, «prejme Jančar Frrji, Divača 23. 381 HIŠA, pripravna za vsako obrt, sc proda v Divači št. 4 poleg cerkve. Pojasnila dajo Jančar, Divača 23. 382 pctreipljal po rami. Giaoom se je ozrl, teda v Jak;n sc je n^bajaj v nedeljo popoldne sam v istem hipu ie neki mladenič spretno pograbil denar — 5 bankovcev po tisoč lir — ter jo pa^ ubral pkozi vrata. Giaconi — 70letni starec se je zavedel, kaj se je zgodilo, ko je bilo žc •preip.tfzno. Zasledovanje je bilo brez-MSipe^no. Okradenco je preostajarla le majhna tolažba, da \e prijavil dogodek kvesturi, ki seda-j išče predrznega zlikovca domači kuhinji. Oče se je odpravil po opravkih i>z hiše, mati pa je ležala bolna v postelji. — Henriku se je zahotelo ka-ve in mali- dečo je splezal na ognjišče, na katerem se je grel ob ognju lonec s kavo. Ko je hotel stopiti z loncem z ognjišča, se je dečku vnela obleka in v trenutku je b i ves v plamenih. Na njegov obu pen krik je prihitela torej mati ter je hitro _ Dva pa'daša tolovaja Ccllariga pod kiju- uduiši?!a »plamene, ki so objemali njenega sinč- čem. Na podlagi aretacijskega nailoga, izdanega "iDn9r «1- 5,1* rrcnmno. DruSftvene vesti __ M. D. P. - Trst, Dramatični odsek: Da- ^ sodišča v Puili, sta biia ^reds nočnjim aretirana 271etni Jakob Lorber iz Sarajeva in 36- nes ob 20 predava v novi društveni sobi (ex Tommaseo) tov. Fa>č: «0 smotrenem gojenju dramatične umetttC6ti». Vstop dovoljen članom dram. odseka. Športni odsek priredi v nedeljo 22. t. m. ob 1. uri pop. izlet na Opčine. In to da nudi priliko članom, da prisostvujejo tekmi naše Čete z ©penskim M. D. P. Ženski odsek: Jutri ob navadni uri fes tanek v novi društveni sobi. Mandolistični odsek: teden se vršiio biuiala v TutLiiu v procesu proti bratoma vaje §e v navadnem prostoru. Prosimo za toč-Regge, ki sta sc morala zagovarjati radi no udeležbo članov kot 1. in 2. skupine. Obe-groženj in nasflja preiti nekemu miliSa-rju nem se upisavajo novi člani za dru-40. Odbor. in dvema načelnikoma škvader. Pred c;krajno sodnijo in pred tribunalom sta bila obtoženca oproščena, ker da miličarji nimajo sv-cijstva javnih uradovalcev. Kasa-cijsiki dvor pa se je postavil na stališče, da se morajo miličarji, ker so bili v bistva izenačeni s kr. armade*, «matrati za javne funkcljonarjc in uživajo kot taki isto zaščito kakicr ti poslednji. Dejstvo, da mora biti pri operacijah miličarjev prisoten ali SPORT KRITIKE NEDELJSKIH TEKEM S. K. «Jadran* . S, D. «Obzor» Nedeljska nogometna tekma za kupo med S. K. «Jadran» in S. D. «ObzoTJ» je izpadla 1:4 1 : 1) v prid »Obzoru. Igra1 se je pr.čela ob 14.40 z lepo umerjenostjo in s taktom. 2oga je živo frčala. Videlo se je, da si stojita dve krepki četi nasiproti. A še ni minulo 15 minut, letni Anton Sossich iz Trsta, prvi stanuoč v ulici Solitario št, 14, drugi v ulici Mol no a vento št. 30. Moža sta <5>dolienat da sta se pajdašala z znanim tolovajem Ccllacigem. ki čaka na sodbo ▼ puljslcih zaporih, in da sta ga skrivala tekom njegovega rekovnjačenja^ v Trstu. Odvedena) «ta bila v zapore v 4 Zlato, s?ebsro, Irone, # pSatin, zobovje ^ 1 kupuje % Zlatarna ALBERT POVHg Trst. Via Ha sini 45 kaJt uradnik javne -varnosti ali kak kara- je Jadran za^ii Obzoru prvi goal. Tik pred biner, ie posledica le notranjega pravilni- koncem prvega polčasa je napravil tudi Ob- ka. Neupoštevanje tega predpisa pa ne zor goal. Dol$ai m;rno je prvi polčas potekel. more nikakor jemati vojakom prostcHvoi«j- bi drugi poičas potekel z isto mirnostjo ske milice za državno varnost njihovega .ka^or prvi, bi na koncu rekli, da se je vršila značaja javnih uradovalcev 1 tekma dostojno. V sTedi djrugega polčasa pa — Jutri ne bo šole. Kr.' šoLski skrbnik! jf naPravi» drugi goaL —J^di nekega ^ 6trcicoviMS ^eUji^e vprašanje," in to ne le za luliisko Krtino te odredil da se hifci ko.raen.a T «\r:<* J**™**, ki ga sodnik m hotd med mIajsiml VeseWo ni je, da «110 opazki za, JulijsKot i\ra)ino je oareou, aa se fuui pnznati jc jela nasta ati nezadovotjnost med 4 'iT ' . iinicnimi *osdo- 1Q marca, na nrarn k «v. Jožefa v sred- ___n.va__^ interes tudi med •Urejsmu, izitufcenum gospo- girajo svoje predsednike oz. podpredsednike in ta-jniike društva, 'xi imajo svo^ sedež v Gorici in so dlan «Zveze pnosvetniih društev*. Ker so na dnevnem redu važne stvari, je pričakovati popolno udeležbo. — Iz Št. Petra. V nedeljo je predaval v našem Izobraževalnem društvu «Mlad na» inž. Podgornik «0 umetnih gnoj2ih». Številen cbisk priča, ka veliko zanimanje je pri nas tudi nik debr tožbo seveda v nerazumljivem jeziku, hodi okoli iskat tolmače toliko časa, da preteče čas do upira, upor pride prepozno. Sledi izvršba. Plačaj uboga para sodnišUe strpne itd.! Drugi sc bojiio sodm'ie kot hudič "n lt