St. 191 MMh ihfBi tumi*' bila iz kola vladna deklaracija. Ker je dekiara- demokratičnih držav. Italijan, ki bi to ho- j cfja samaDosebi važna, na tel, bi bil sovražnik svoje države. Dosledno temu moramo odklanjati misel, da bi sedanji načelnik vlade hotel to. Tem nujnejša njegova naloga jp, da z vso odločnostjo zavrača vsako stremljenje v njegovi stranki po okrnjenju ustavnega in parlamentarnega življenja in po ustan-* ' ke strankarske diktature! Z jasnimi besedami in nedvomljiviim dejanji mora uveriti Nov oblak nad londonsko konferenco? Herriot odpotoval v Pariz - Nepopustljivost generala Nolleta PARIZ, 9. «Agence Havas» javlja iz; Herriotovo vabilo, da ga pri tem sprem-Londona: Ministrski predsednik Herriot ] lja. Vsi poskusi finančnega ministra C lese je odpeljal davi v letalu v spremstvu mentela, da bi bil Nollet bolj popustljiv, so vojnega ministra Nolleta in finančnega ministra Clementela v Pariz, da informira svoje ministrske kolege o dosedanjih diplomatskih pogajanjih ter jih povpraša glede stališča, ki naj ga končno zavzame francoska delegacija na konferenci v obeh še spornih vprašanjih (vojaška izpraznitev Porurja in vprašanje, ali naj ostanejo francoski in belgijski železničarji Še na poren-skih železnicah). Herriot tn njegovi sotrud-niki se bodo v nedeljo vrnili v London. Potovanje, Herriota v Pariz se ne sme smatrati kot kriza konference. Herriot hoče namreč postopati v popolnem sporazumu z vsemi svojimi ministrskimi kolegi. O novem načrtu izpraznitve, ki sta ga izdelala general Nollet in finančni minister Clementel, doznava «Daily Telegraph*, da je načrt že glede časovnih mej bolj elastičen, z druge strani pa glede kompenzacij, ki jih Francija pričakuje od Anglije, bolj odločen kakor drugi načrti. Te kompenzacije naj bi bile gospodarskega in vojaškega značaja. V francoskih krogih se govori tudi o podaljšanju angleške zasedbe koeln-skega ozemlja. Jutri dopoldne ob 10. se bo vršil francoski ministrski svet. BERLIN, 9. Po nemških vesteh iz Londona je povzročilo nenaden odhod Herriota v Pariz predvsem nesporazumljenje med njim in vojnim ministrom Nolletom v vpra- se izjalovili. Tudi predsednik irancoske republike v Parizu. PARIZ, 9. Doumergue, predsednik republike, ki se je mudil te dni na letovišču v Rambouilletu, je prispel davi v Pari'.. Dre vi se bo sestal v Elizeju ministrski svet. Združene države bodo zastopane na sestanku zavesniških finančnih ministrov. PARIZ, 9. Vesti iz Washmgtona potrjujejo, da je poslanik Združenih držav v Londonu obvestil v smislu navodil predsednika Coolidgeja konferenco, da želijo biti Združene države zastopane na sestanku zavezniških dolgov. Coolidge meni namreč, da se ima razpravljati o vprašanju medzavez-niških dolgov. Ooolidge meni namreč, da ima tudi Amerika direktne interese pri razdeljevanju plačil, ki jih predvideva Da-wesov načrt. Nemški trgovci proti trgovskim koncesijam t Franciji LONDON, 9. Z o žirom na možnost, da bi Nemci1 znali doseči vojaško izpraznitev Porurja na podlagi trgovskih koncesij Franciji in Belgiji s strani Nemčije, poroča «Daily Telegraphu* njegov berlinski dopisnik, da je udruženje nemških trgovcev šanju izpraznitve Porurja. General Nollet; v inozemstvu poslalo zunanjemu ministru želi, da bi se to vprašanje rešilo v zvezi j Stresemannu protestao brzojavko proti z vprašanjem jamstev. Spor je že del j časa obstojal in se je prvič pojavil, ko je Herriot dal svojo odobritev k temu, da te ~ep.ira-cijski komisiji odvzamejo njena dalekosežna pooblastila.. Nollet je baje ob tej priliki dvakrat grozil s svojo demisijo. Nasprot-stva so se pokazala tudi včeraj ob priliki poseta Herriota pri nemškem državnem kancelarju dr. Marxu, ko je Nollet odklonil naimenom Herriota, da bi dovolil vojaško izpraznitev ruhrske kotlkie proti trgovskim koncesijam s strani Nemčije. Udruženje zahteva, da mora Francija zagotoviti Nemčiji postopanje kot z državo z največjimi prednostmi in da mora vsak dogovor za trgovino med Nemčijo, Alzaško, Lotarin-ško in sarsko kotlino sloneti na temeljih absolutne reciprocitete. Prva roška voha ladja o Italijanskem pristaništu NAPOLJ, 9. Sinoči je priplula v tukajšnje pristanišče ruska križ arka «Worow-sky», ki spada k sovjetski crnomorski eskadri. Po izbruhu svetovne vojne je to pot prvikrat, da je ruska vojna ladja pristala v italijanskem pristanišču. «Worow-sky> se je zasidral pred arzenalom ter pozdravil mesto z 21 topovskimi streli. Danes zjutraj se je poveljnik ladje izkrcal ter obiskal admirala Lobetti, poveljnika pomorskega okrožja, in druga oblastva. Ruska križarka bo ostala v Napolju več dni. Starina eksplozija v smodnftnld Štirje mrtvi in več ranjenih njega in še petnajst drugih komunistov ravno v trenutku, ko so razpravljali, ka- cija samaposebi važna, naj dovolje- nih najprej o njej par besedi. Da se more vladno deklaracijo pravilno oceniti, je treba upoštevati tla, iz katerih je zrasla. Nova vlada je odvisna od kompromisa sechnih strank. Zato je naravno, da mora biti vsak korak vlade tak, da je sprejemljiv za vse njene podpornike. Že vsled tega je jasno, da ne more biti vladna deklaracija velikopotezna, temveč da se mora naravnost ped antično izogibati vsemu, kar bi moglo roditi nasprotja v vrstah njenih zaveznikov. Pomisliti je treba, da naj poda vladna deklaracija program dela, ki naj zadovolji i canirali stične demokrate i avtonomistično SLS, i konservativne Spahovce, da omenjam samo one stranke, ki današnjo vlado tvorijo. In kje so še posebnosti radičevcev, kje zahteve Nemcev in neprijetnih džemietlijev in kje še čisto stanovska in razredna politika zemljorad-nikov? Resnično, ni čuda, če ni deklaracija dovolj jasna. Toda nova vlada se mora ozirati na zahteve še ene stranke, pa čeprav je ta danes še v vrstah opcazicije. Ta stranka je skupina radikalnih poslancev okoli Jovano-viča. Treba se zavedati, da ne predstavlja današnja vlada definitivne rešitve, temveč da smo definitivno rešitev doživeli Šele tedaj, kadar bo nova vlada spopolnjena s srbskimi možmi. Na vse to se je morala vlada pri sestavi deklaracije ozirati in zato ni čuda, če je postala deklaracija medla in pomanjkljiva in če ne izvemo v njej najvažnejših stvari. Predvsem se pogreša v deklaraciji eno: Podan bi moral biti sporazum med sedanjimi strankami, da bi javnost znala, na kateri bazi da> stoji nova vlada in potem bi bila deklaracija skoraj odveč in obenem jasna, pa če bi bila Še tako kratka. Toda lega iz deklaracije ne izvemo in še nadalje je ostalo nejasno, v koliko so popustili demokrati in v koliko so popustili drugi. To je minus vladne deklaracije. Nesporen plus deklaracije pa je duh, ki vlada v njej. V tem oziru bi v prvi vrsti povdaril iskrene besede, da bo čuvala parlamentarizem. Pozitivna« je nadalje vladna izjava o zunanji politiki. Ta del deklaracije je najbolj jasen m zlasti vsled povdarjanja demokratičnega gesla simpatičen. Nikakor pa ne more zadovoljiti delovni program vlade, ker je nejasen in neevidenten. V tem delu se zlasti močno čuti upliv zemljorad-nikov, ki bodo vsekakor najbolj neprijeten zaveznik nove vlade. Če končno še omenim mogli pod neradikalnim. Pa še drug. sicerf ne ravno velik uspeh more zabeležiti vlada. Radikalni klub je odklonil taktiko samostojnih demokratov in sklenil, da bo sicer opoziciji proti vladi, da pa ne bo oviral njegovega dela. Oba ukrepa radikalnega kluba so uspeh Jovaničeve skupine, ki je na zadnji seji skupščine popolnoma prodrla, kakor je konstatirala beograjsko «PoIitika». Na tej seji so radikalni poslanci odkrito in odločno povdarjali, da odobravajo Jovano-vičevo koncepcijo, da je treba stike s samostojnimi demokrati prekiniti in sc koa-liarti s Koroščevo skupino. Povdarjalo se je dalje, da je nastala s prehodom radikalov v opozicijo njihova pozicija slabejša. Mučna situacija je nastala, ko so nekateri poslanci sprožili vprašanje, kdo da je temu kriv. Odgovor je bil dan na popoldanski seji, ko so nasprotniki Jovanoviča zelo popustili. Debata v radikalnem klubu je dokazala, da bo še naprej stal razvoj naših političnih razmer v znamenju tihega boja v radikalnem klubu. Prepričan sem, da nisem zašel med proroke, če napovedujem zmago Jo-vanovičeve struje. Razvoj gre svojo gotovo in nevzdržno pot. Vladar naše politike bo tisti, ki bo izvedel sporazum med Srbi in Hrvati in samo tisti. Ker je to veliko in življenjsko vprašanje Jugoslavije, zato ni treba, da bi bil ta prepotrebni sporazum kar čez noč uveljavljen. Toda prej ali slej se bcn izvršil in tedaj bo konsolidacija Jugoslavije končana. Borba se je pričela in v imenu samostojnega demokratskega kluba je kot prvi nastopil bivši minister Grisogono. Glavna njegova teza je bil očitek vladi, da ni dovolj povdarila edinstva naroda. Vsa njegova tozadevna argumentacija pa ni prinesla ničesar novega in vse, kar je povedal, smo slišali že davno. Po mojem skromnem mnenju bi moral biti glavni namen govornika proti sedanji vladi ta, da zrahlja sedanjo vladno večino, ki je po besedah opozicije same itak nad vse nesigurna. Čisto izključeno pa je, da bi se z razlago državotvornosti in vrhu tega še v onem zmi-slu, ki ga čujemo dan na dan, moglo učinkovati na vladne zaveznike. Treba je že prinesti močnejše argumente in ne ponavljati samo to, kar so dnevni listi že prinesli, Govor Grisogona zato vladi ni bil nevaren in ji je dal priliko, da zlasti v hrvatskem vprašanju krepko odgovori. Težišče skupščinske debate pa bo v govorih radikalov. V teh govorih bo pomembno vse: gesta, tou, vsebina in ono, kar bo med vrstami. "Zakaj radikalni klub še ni opredeljen in zato bo morala vlada vladno napoved o brezobzirnem pobijanju! vzeti na znanje vsak njegov argument in korupcije, potem sem navedel njene naj-'skr??no čuvati, da bo vedno v stanu reči bistvenejše dele. Borba se je započela in vlada more za- moji odnošaji do radikalov so se zboljšali. Delo vlade poteka sicer v redu. Slove- znamovati svoj prvi in nesporni uspeh, nija dobi nove velike župane. Oba veljata kot dobro kvalificirana uradnika. Imenovanje g. Šporna za ljubljanskega, dr. Vodopivca pa za mariborskega veli- O. P. PALERMO, 9. V bližnjem selu Villabate je prišlo iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov do strahovite eksplozije, ki je povzročila velikansko škodo v tamošnji smodniš-nici. Tvornica smodnika in več hiš v bližini se je spremenilo v razvaline, pod katerim so zakopani ranjenci, ki kličejo na pom."»č. Do sedaj je bilo izkopanih 12 težko ranjenih oseb, ki so bile takoj prenesene v tukajšnjo bolnišnico. Med žrtvami so 4 mrtvi. Na mesto nesreče so se takoj podala oblastva in pomožne čete s tukajšnjim prefektom na čelu. Letošnji pridelek vina v Italiji. RIM, 9. List «Italia Vinicola ed Agraria» poroča, da bo na podlagi podatkov, ki jih je zbral poslanec Marescalchi, letošnji pridelek grozdja znatno slabši od lanskega. Le v nekaterih pokrajinah v južni Italiji bo letošnji pridelek boljši. Celokupni pridelek vina v Italiji bo znašal po cenitvi poslanca Marescalchi okoli 44 milijonov hektolitrov, medtem ko se ga je pridelalo 1. 1923 53 milijonov hektolitrov. Vendar pa ta razlika ne bo dosti vplivala na vinski trg, ker so ostale od lanskega pridelka še velike množine vina. Predsedništvo skupščine je ostalo staro. Radikali Pašičeve struje so sicer prvotno zahtevali, da se Jovanovič predsestvu skupščine odpove. Toda Jovanovič je ostal j kega župana dokazuje, da bo slrankarstvo _____ ___________ ... trd in ni odstopil. S tem je vladi znatno j merda vendarle zgubilo na moči in da ko bi organizirali vstajo v Varšavi, Vsi so [olajšano stališče v skupščini, ker pod radi- bomo tega zla, ki se je širilo vedno do se-bili takoj izročeni soc&ču. kalnim predsednikom skupščine ne bodo daj še pod vsako vlado, vendarle vsaj v Neprestane demisije na Poljskem mo^H radikali nastopati tako, kakor pa bi! nekoliko rešeni. VARŠAVA, 9. Komaj sta državni in ministrski predsednik rešiiai krizo v zunanjem ministrstvu, že je prišel z novo demisijo delovni minister Dzarowski, kateremu je opozicija v, sejmu očitala krivdo na ogromni stavki v Gornji Šleziji. Ministrski predsednik Gradski za enkrat demisije ni vzel na znanje. _ Pred važnimi raogovovi v Washingtonu? PARIZ, 9. «Matm» poroča, da se bo Proti komunistom na Poljskem, VARŠAVA, 9. Splošno senzacijo je vzbudilo v Varšavi dejstvo, da je poklicna policija izsledila sedež osrednjega izvrše-valnega odbora poljske komunistične stranke. Policija je namreč zvedela zaupno, da imajo komunisti zborovanje v stanovanju nekega bančnega ravnaitelja. V četrtek je zato nepričakovano vdrla v privatne prostore ravnatelja banke za sladkorno industrijo Buharsketfa in aretirala poslanik Myrro«i Herick vkrcal jutri v La Ha vre ter odpotoval v Združene države, kjer bo ostal delj Časa. To potovanje, ki se časovno skoro krije s povratkom Hu-ghesa v Združene države, pušča dotnnevo, da- bo sedanji težavni politični položaj predmet važnih razgovorov v Washingtonu. Mednarodni radarski kongres zaključen PRAGA, 9. Včeraj je mednaro^: kongres rudarjev zaključil svoja dela ter odobril resolucijo za ustanovitev glavnega mednarodnega tajništva. Za predsednika je bil izvoljen angleški delegat Smith. Notan potres v Rušili Preko 4000 htš deloma porušenih. MOSKVA, 9. V okraju Gosh je povzročil veliko škodo močan potres, katerega ognjišče je bil trg Pokrowskaja. Preko 3000 hiš je bilo popolnoma, okoli 1200 pa deloma porušenih. Do sedaj je bilo izvlejenih izpod razvalin 41 človeških žrtev. V gorah so se na številnih mestih vsuli plazovi. V Pokrowskaji, ki je štela 600 hiš, so ostale po koncu le 4 hiše. Strašno neurje v Franciji PARIZ, 9. Po vsem vzhodnem delu Francije je divjal silen vihar, ki je povzročil ogromno škodo. V mnogih krajih so brzojavne zveze pretrgane in železniški promet je prekanjen. Ponekod je padala nenavadno debela toča. Mnogo oseb je ranjenih, dve pa sta bili ubiti. . DNEVNE VESTI Wilffana (osvojitvi vse oblasti v državi po eni stranM. T £ .. . . .. Nasprotje med bojevniki in fašizmom se lu Informacija, na podiagi katere smo napisali I n^L^nn včerajšnji številki vest o odhodu poslanca Wilfana v Rim je bila netočna. Ker smo jo objavili brez vednosti poslanca Wilfana samega, nas je prišel vsled lega snoči opozorit, da se odpelje šele drevi in da je vest tudi v ostalem netočna. kaže očividno. Po kongresu bojevnikov pa je prišla Se neka druga znamenita izjava o strani moža, čigar besede posluša italijanska javnost s poboino napetostjo. To je pohabljenca poslanca Del Croix, ki ga Italijani najbolj slavijo med svojimi pohabljenci. Izjavil je namreč: Veseli mer da bojevniki zasledujejo isti cilj kakor mi pohabljenci. Enotnost teh dveh najv^ć;ih Orjuna" podkupljena od Italije To strašno raco je ustrelil včerajšnji i udruženj daja jamstvo, da je ljudstvo spoznalo, ljubljanski «Slovenec» z debelimi šibrami. Ljubljanski list trdi, da se nahajajo iz Jugoslavije pobegli člani «oblastnega odbora > Orjune v Postojni. Tu da; jih je sprejel poseben Mussoiinijev odposlanec. Ne samo to, temveč je po «Slovencu» odmerila italijanska vlada orjunašem mastne mesečne plače, debele tisočake. Dalje trdi « Slovenec« z vso resnostjo, da je fašistovski svet v Rimu določil «Orjuni» v Ljubljani 250.000 kaj je prav. Izjave nezaupanja od strani ne-spravljivih nam je najboljši dokaz, da se nahajamo na pravi poti.» To je pač dovolj odkrita beseda fašistov-skim stremljenjem od strani najodličnejšega vojnega pohabljenca Italije. Pa tudi dejstvo, da se je toliko slavljeni Gabriele D'Arnunzio povsem popolnoma umaknil v ozadje, gotovo ni znak zadovoljstva s takimi smernicami fa-šistovske notranje politike. Vse to so znamenja, ki jih bistre glave fašistovskega tabora ne lir kot nagrado za zadnje obmejne inci- i morejo kar prezirati. V svaril«, so, da niso Sinoči smo oetefi brez poročil iz Jugoslavije, ker |e MU radi slabega telefonska dente. Lista «Orjuna» da ne vzdržuje nihče drugi nego italijanska vlada, a organizacija jugosloevnskih nacijonalistov da je prejemala od 8-10.000 lir na mesec — seveda tudi iz Italije. Ko smo prečitali te «in formacije«, smo se prijeli za glavo. «SIovenec» hoče vendar veljati za resen list. Ubogi čitatelj, kaj mora vse prenašati. Pred dobrim mesecem nas je «Slovenec» zmerjal z izrazi «neumna liberalna tetka» i. dr. Mislimo, da bi se mu ne mogli bolje osvetiti nego s tem, da smo posneli njegove gornje gorostasnosti! Bojevniki, pohabljenci In fašizem Kot simptomatičen in značilen prispevek ns. Kmetko, škof v Niiri na Slovaškem, o sledečem predmetu: Apostolstvo sv, Cirila in Metoda kot najboljša pot k združitvi cerkva^ Popoldne se je vršila seja odseka za podrobno praktično delovanje ža združitev. Tretji dan je bila prečitana poslanica g. Bulgakova in več ruskih filozofov. Posla-r nicaT ki je bila prečitana v latinskem in ruskem jeziku, vsebuje razloge, radi katerih so njeni predložitelji proti združitvi obeh cerkva. «Dokler se v zapadnem krščanstvu — je rečeno med drugim v poslanici — ne pojavi nikak odpor proti pretirani posvetni oblasti rimske cerkve in dokler se pomen apostolske dogme iz 1. 1870 ne ublaži, bo naletel vsak poskus za zbfižanje rimske in pravoslavne cerkve na velike težave, ki pa jih ne povzroča samo 'ogma o papeževi nezmotljivosti, tem-eč tudi in predvsem unijatsko gibanje» it. j. gibanje za prestop pravoslavnih k takoimenovani vzhodno-katoliški cerkvi, v kateri ostanejo obredi v glavnem isti, ka-'„-fT- v pravoslavni cerkvi. Medtem ko pa i,,; oslavni priznavajo* za cerkvenega po-.jiavarja patrijarha, priznavajo unijati papeža kakor rimski katoiičani). Nato je o. Herbigny razpravljal o «Najnovejših prizadevanjih na pravoslavnem vzhodu za vzpostavitev cerkvenega edinstva in o delu, ki ga je treba takoj izvršiti*. Govornik je rekel med drugim: «V Rusiji sami kakor tudi med ruskimi izseljenci so se proti katoliški predsodki znatno oslabili. Mnogo Rusov razume, da sv. oče ni vladar. ki tlači, temveč oče, ki ljubi«. Popoldne istega dne je bilo sklenjenih /eč resolucij glede uvedbe pouka nauka /zhodne cerkve in predavanj o vprašanju združitve cerkva na teoloških fakultetah, dalje o izkopavanju v Velehradu, za ohranitev je sporočil topel in bratski pozdrav akademikov. imenu srednješolcev je pozdravil zbor delegat D. K. «N. Tommaseo*. Vsem se je predsedujoči podpredsednik toplo zahvalil. Tajnik je podal obširno in skrbno sestavljeno poročilo, ki se uvodoma bavi s splošnim razmotrivaijem o velikem kulturnem delu, ki ga mora mladinsko društvo posvečati v prvi vrsti mladini sami. To, o čemer se drugod šele razpravlja in išče novih poti, uveljavlja M.DP - Trst že četrto leto: Vi, ki razpravljate o mladini, čast in hvala Vam za nasvete, potrebno pa je tudi, da stopite med njo in da delo za mladino od blizu podpirate. Blagajničarka prečita svoje poročilo, iz katerega sledi, da je društveni odbor skrbno in marljivo upravljal tudi to stran društvenega delovanja. Nato so sledila poročila odsekov: dramatičnega, mandolmističnega, ženskega in Ha-ze/ie. iz katerih je razvidno močno razvito delovanje posameznih odsekov. Glede delovanja turističnega odseka pa se je omenil med drugimi posebno izlet na Učko, kateri -je izpadel nadvse dobro, bodrsi radi velike udeležbe s strani mlauine iz Trsta in Istre, kakor tudi glede svoje organizacije. Pri voHtvah so bili izvoljeni sledeči odborniki: za predsednika g. Potrata Josip, pod- Eredsednik Blažina Just, tajnik Žerjal Drago, lagajničarka Mery Furlan, štirje odborniki in trije odbor, namestniki. Novi predsednik se zahvali na zaupanju članstva in preide na slučajnosti, pri katerih 6e je razpravljalo o raznih društvenih stvareh, na kar je bil zbor zaključen. Iz nagpvora predsedujočega podpredsednika, iz tajniškega in blagajniškega poročila, kakor 'tudi iz poročil raznih odsekov, je razvidno, (koliko je mladina napravila na polju društvenega delovanja. Razveseljiv pojav O nedeljski kolesarski dirki je »Edinost* ie obširno poročala. Naglašala se je tudi išteviLna udeležba novincev pri tej prvi manifestaciji naših športnih društev v večjem stilu. In ravno nastop teb najmlajših moći zasluži po našem mnenju največ pozornosti; kajti ravtto ti so tisti, katerim je namenjena dediščina sedanjega športnega gibanja, ki se je začelo Unco živahno razvijati med Slovani v Julijski Krajini. Zadržanje teh najmlajših je bilo res vse hvale vredno, posebno še, če se upošteva, da so se morali pri svojem prvem nastopu meriti v tako neugodnih vremenskih razmerah z nekaterimi prvovrstnimi športnimi močmi. Ni naš namen, da bi omenjali po imenu vse mlajše moči pri nedeljski dirki, kajti vsak posameznik med njimi — in t« je ravno, kar želimo poudariti — je pokazal trdno voljo, katere m prav nič omajal morebiten slučaj, da je morda ta ali oni nekoliko' zaostal za svojimi starejšimi in bolj izurjenimi tovariši. In kjer je volja, tam mora prej ali slej priti tudi uspeh. Že pri nedeljski dirki je eden teh najmlajših — Rupel — dosegel šesto darilo, Budihna in Pertot Milivoj sta pustila marsikoga izurjenega kolesarja za sebo$, vsi ostali pa so pokazali izredno vztrajnost. Naraščaj je na svoj nedeljski nastop lahko ponosen. TOVARIŠI SREDNJEŠOLCI! Prihodnji teden se bomo sešli v drugič, da preštejemo naše vrste, da zadobimo novih smernic, po katerih se lahko udejstvujemo v prostem času med ljudstvom, za njega blagor in prospeh. Kakor lani tako moramo tudi letos na našem zborovanju pridobiti, česar nam šola ne more nuditi, kar pa moramo znati, da izpolnimo vrzeli, ki so nastale med nami vsled novih razmer. Po številu nas je veliko, a pokažimo, da se naše vrste tudi pri delu ne skrčijo. Čim starejši postajamo, tem jasnejše se nam zdi polje, katero moramo obdelovati, da nam bo rodilo kdaj zdrav sad. Udruženje je poskrbelo- zato, da bodo na programu predavanja gospodarskega, kulturnega in socijalnega značaja. Treba je le, tovariši, da prihitite dne 15. avgusta v čim večjem številu, da po-kažemo na našem zborovanju srednješolsko mladino v njeni pravi luči. Zborovanje se je vršilo dne 15. popoldan 16. in 17. v Trgovskem domu. Dne 17. zvečer se bo vršila zaključna prireditev. Prenočišče in hrana za dijake in dijakinje preskrbljeno. Na svidenje v petek! — Srednješolsko Udruženje.__ M-letnica bistriške čitalnic« V skromnem obsegu, razmerami primerno, toda dostojno se ima vršiti ta iproslava v našem kulturnem življenju. Vsaj tak je bil namen odbora bistriške Čitalnice. Velik?nsko zanimanje, ki ga je zbudil ta dogodek v bližnjih in oddaljenih krajih, pa kaže, da bo prekoračila ta slavnost vsled svoie pomembnosti nameravani skromni obseg. Ni čuda! Tisti narod, ki se je pred 60 leti, v hudih, trdih časih vzdignil, da si ustvari lastno kulturno ognjišče, čuti sedaj potrebo, da se zbere, ponosno pogleda za trenutek nazaj na svoje delo, da se zave svoje zrelosti in jo pokaže in dokaže vsemu svetu. Stotine bistriških čitalničarjev so prijetno presenečene od zanimanja, katero je vzbudil njihov jubilej, in to zanimanje jim je najlepša pohvala in priznanje za njihovo tiho, smotreno in požrtvovalno delo, ki se ni nikoli postavljalo na veliki boben m ki je zato rodilo tem trajnejši sad. Pridite torej vsi danes na našo slavnost, od blizu in od daleč, prijazna in zavedna Bistrica Vam kliče svoj: Dobrodošli! Slavnost se prične ob 16. uri in se bo vršila na občinskem vrtu. TRŽAČANI, ki nameravajo posetiti slavnost pevskega društva «Lipa» v Bazovici, se lahko odpeljejo korijero, ki jo da na razpolago podjetje Klun. Odhod iz Trsta, pred hotelom «Europa» ob 3 popoldne. V slučaju večjega števila udeležencev, bo na razpolago še druga korijera. Preskrbljeno je tudi za povratek. Društven* vesti Planinski odsek društva « Balkan ». Tovariži, ki so namenjeHi na Snežnik in Učko, se se-stanejo danes ob 14.30 v »kavarni. — Načelnik. Gcdfeeno društvo na Prošeku bo praznovalo dne 31. avgusta svojo 20-letnico. Vsa glasbena društva, katera mislijo sodelovati, so napro-% sena, da se čim prej javijo. — Odbor. MDP - Trst. Danes popoldne ob 4.30 uri pred cerkvijo pri Sv. Jakobu zbor članov in prijateljev društva, ter nato skupni odhod na športno igrališče Zlasti na gospodarskem polju se bo vsaj de-io-f ma zboljšala kriza, ki razsaja že od povojni dobe. Kazalo je, da se bo naš kmet vsaj malo: opomogel, in da bo nadomestil strašne izguba tekom vojne. Docnovje je komaj za silo vzpo*j stavljeno, tako da je prišel iz barake v hišo. In že si je mislil marsikdo, da sc bližajo ne-j pozabljive vojne grozote in njene posledico koncu, ko ga je stisnila za vrat močna roka —* novi davki, takse na takse itd. Gospodarstva so zaječala pod novimi bremeni! Ti gorski kraji nam nudijo že itak malo do^ hodkov, večjih posestnikov ali veleposestnikov ni. Poljski pridelki ne zadostujejo za prehrano kmetskega prebivalstva. Zato so se pa skrbno lotili živinoreje, ki bi precej odtehtala* pri kmetijstvu. Imamo, hvala Bogu, precej pla*: nin in pajkov, ki so prvj predpogoj za ugo-r dea razvoj živinoreje. Toda tu se pojavljajo težkoče in zapreke, ki ovirajo živinorejo, da ne more do razmaha, ki bi ga lahko dosegla* da bi bila prav za prav eden izmed najvažnejših virov dohodkov v naših gorah. Produ.1- ti živinoreje, sir, maslo in skuta nimajo trga, kamor bi jih lahko naši kmetovalci razpečavali. Prisiljeni so pod ceno prodajati sir raznim do-i bičkoželjnežem. Mlekarnice imamo precej dobro razvite, vsaka planina ima svojega dobre-, ga mlekarja, in sir iz tolminskih planin je precej na glasu. Manjka mu le trga. Zato upamo, da bo letošnja razstava povedala svetu, da tudi tolminski, idrijski, cerkljansk;, kobariški in lovski hribi producirajo marsikaj, kar lahkoi konkurira bodisi po kakovosti, kakor Uidi po ceni z drugimi uvaženimi prodrkti. Mogoče se1 bo doseglo ka.Ve trgovske zveze za prodajo! v četrtek mlekarskih izdelkov Zastopane bodo na razstavi vse panoge go- Kakor doznavamo v poslednjem trenutku, je bil odv. Bassi radi tega izpuščen na svobodo, ker je obtožen radi «ricettazione di refurtrva» (hranjenja ukradenih reči), kateri prestopek ne predvideva preiskovalnega za- ' j!U. pora. spodarstva. Velik prostor bo zavzemala tudi domača obrt. Tudi umetniški oddelek bo zanimiv, kjer bo g. Petrnelj iz Cerkna razstavil v posebnem oddelku ^voje umotvore. Lovci ne bodo nikakor zaostajali ter bodo razstavili vse, anin.ati še večjega nastproinika ! narave. Tako bodo imeli obiskovalci priliko vi-Znamenja dobe. V našem listu smo že enkrat I dtti mar5ikai golSkc-originalnega, domačega, poročali, da je zblaznela v Sovodnjah neKa : n Uu anig}<0^^zanimivega. ženska, ker nikakor ni mogla dobiti izplačila ( p*rjp1UvC .a/stavo s% vršijo z mrzlično na-vojne odškodnine, da je v Cerovem zblaznel, gjjco/ slrani gornje goriške dežele se en kmet, ker mu je toča pobila ves pridelek. prii>iaSuju razsia\ljalci. Vendar pa je osnova-K tem žrtvam se je sedaj pridružil 35letni j n-u in lloillUt uitroju cele stvari precej Josip Zorzut iz Vedrijana, ker tudi on ni j zgrćući*a in vrednega ostre kritike. Odbor, mogel dočakati vojne odškodnine, ki prihaja n tako, tako počasi. ' , ...... ..................,f_______ Ce pojde tako naprej, bomo morali zgraditi j £a2(.j0 malo obzirnosti do občine. Da ni \ <.d-v Gorici posebno norišnico z napisom ^Zrtve ■ boru domačinov je jako značilno, kajti razstava vojne odškodnine». ^ : se bo vršila v središču slovenske dežele, raz- Zborovanje državnih upokojencev. Danus ob j stavjjen; predmeti so last domačinov vse i domače — razen lica. Skoda je to, ker bi bilo j zanimanje po* sem drugačno, če Hi imela razstava domače lice. Toliko za danes, prihodnjič amreč, k. ;nu vso zadevo v rokah, je seslav-. < .,en ra^en ciicga iz samih Ital) Naš komisar Mrak se je po .f bneje o razstavi sami. Nii! Tako n. pr. je eden izmed teh ljubiteljev in poznavalcev narave« dal posekati tik pred poslopjem gozdne razstave — pač ironija slučaja in gorostasne ga nerazumevanja —• enega izmed najlepših koslaniev drevoreda oziroma vrta, da tamkaj postavijo drog za z: sta- t>lCUllja UHUtKl I* ■>«- ---------- --- pomislimo, kako majhna izbira se nam nudi v Gorici v knjigah znan si v ene vvebine. EXru- ------, , , štvo je po svojih predavateljih tov. dr. Jugu, njem in manitestaotjam v svrho £dpora piou ^ zbh.saU na komisarskem stolču. N tov. Pavlinu in dragih pod okriljem -Zveze i izvajanja odredb predmete^a dekreta. ročil je kar za 12000 lir opreme za komisarsl prosv. druStev v Gorici- priredilo številna , Rihemberk. Pevsko m glasbeno društvo iz . ^ K^ko mu ^ ^^ bujna }n zdrava predavanja po deželi. Koncem počHnic se je Gorice rJ^f^l i^^it j ideja v glavo, je čudno! Najbrže mu je to na- drugi polovici septembra vriil v .Trgovskem ,15.30 v kihemberku na Governi koncert zJz- , sJtovafgMp^ tajnik omu. oo^lc^ilm večer, kier se ie zbralo naše j branim sporeoom, ki ga objavimo prihodnjič.; ^ ^ , 6Fr-„i,» ^ sf Celo fašistovski Gior-spodtika nad razsipanjem Poročilo je nudilo jasen pogled na jako sliko-! je s svojimi dosedanjimi natopi v Gorici in ; lZp1aievanjfe"piat občinskim uslužbencem itd., vito in mnogolično delovanje družtva, kar nam i okolici dosegal neomejen uspeh. sc trosi v {2LVe namene, ki ne zaležejo ob- je v dokaz, da je društvo na pravi poti, da se! Odprava ploda. V Brirodu jc bite aretirana . ^ y nič Cemu {a pnknje skramm;m ninenju, bi moralo obstojati komi-tajniškemu. na kar je bil celotnemu odboru greh tega razmerja pred vasčam se ,e podala sar<;ko delovanjc v upravljanju občine in v de-predlagan absoiutorij, ki je bH sprejet soglas-i v Trst, kjer ji je neka babica odpravila piou. ]u za b]ag0i. 0bčanov! Sploh pa s« nam xxli se no Pri volitvah ie bil ponovilo izvoljen pred- ; Tudi babico so zaprli. .„..j........nr0„i sednikom tov. PaWin Joaip, abs. iur; v odbor Zvišanje cen kruha. Z jCf™!™^' pa Rutar Lilt 1.50 in drobno pecivo po Stanko, stud. rer. com.; preglednika ing. Sli- \ 20 cent. kos. x - j Hgoj Bogo in Gruden J<^ip, abs. iur. Goričani bomo morah dodat! v očenas, da Po raznih pozdravih in priznanju, ki so jih naj Bc^ da cenejši kruh. številni zastopniki prinesli druitvu je novo-i Pokrarjcfi Mcrt. Robert Lanza risar in stari predsednik kmaJu po dvanajsti uri zaklju- elektrotehnin je v svoji sobi v Via Fonte čil občni zbor s pozivom, da vse članstvo so- Isonzo izdeioval neki gradbeni nacrt. Med izdeluje v dosego visokih društvenih ciljev. umovanjem načrta za novo zgradbo, se je pri- ' ---! čela rušiti zgradba njegove lastne sobe, na Akad. ler. društvo «Adrija» naznanja vsem njega se je namreč vsul strop njegove sobe, svojim članom in dijaštvu sploh, da je odbor j ki gu je na srečo le neznatno poškodoval in na svoji prvi seji v torek sklenil, da se vrši mu pokvaril njegov načrt, v soboto 16. t. m. ob 20 uri in nedeljo 17. t. m. Strašna smrt. V torek se je dogodila v Št. Pe-ob 9 uri IV. prosvetni tečaj; dne 6. sept. pri- tru nesreča, ki je globoko pretresla celo vas. redi društvo poslovilni večer v Trg. domu. 4letni Roman Cernic je zajutrkoval v bližini Program tečaja objavimo prihodnji teden, pro- ognjišča, na katerem so se kuhale hruške, simo dijastvo, da prijavi svojo udeležbo po medtem ko je njegova 271etna mati Terezija dGpisnici, osebno ali pa potom posameznih bila zaposlena z drugim manjšim otrokom, društev kolektivno na Akademično ferijalno Deček se je skloniJ proti ognjišču, je pa pri društvo «Adrija» Gorica, da zamoremo tem omahnil in prevrnil lonec z vrelo vodo, v pravočasno poskrbeti hrano in prenočišče, katerem so se kuhale hruške. Na njegov Povdarjamo, da je dolžnost vsakega akademi- obupni krik je hitro pritekla mati, ki ga je ka, da se udeleži tečaja, da se navžijemo takoj odnesla k zdravniku dr. Bačarju, ker je novega duha in vzpodbude, da si postavimo zadobil težke opekline. Toda kmalu nato je ..........njL nesrečni deček izdihnil v strašnih bolečinah. Nazaj t vipavski raj. Koncem julija je bilo truplo Andreja Podgornika, poročnika pri 27. pešpolku zopet vrnjeno domači zemlji. Andrej Podgornik, nekdanji uradnik pri goriškem deželnem odboru, je leta 1916. padel v najlepši moški dobi na kraaki fronti in je bil pokopan d^nje uradovanie precej čudno. Ce iščeš tajnika, ti rečejo, da ga ni, če iščeš komisarja, t* rečejo, da je doma, ali pa — v Rimu. Sedaj je* romal g. Mrak že drugič v Rim. Po kaj je šel ne vemo! To pa vemo, da tolminsko prebivalstvo ponavlja tiho prošnjo v obliki širom znanega tolminskega pregovora: Pes in zgaga stai šla v Rim; pes je prišeL, zgaga pa ne — Amenfc jasne smernice za nadaljno delovanje. — Odbor. Seja pokrajinskega upravnega odbora v Vidmu. Pokrajinski upravni odbor je na svoji seji dne 5. t. m. med in M. D. «Prosvete». Z ozirom nal nastale stroške se bo pobirala majhna vstop-, nina. Dirka S. D. „Adria" Za nedeljo, dne 7. septembra t. 1. organizira S. D. «Adria» veliko kolesarsko dirko za slo-; vansko prvenstvo v Julijski Krajini. Dirkalo* se bo na sledeči progi: Trst - Gorica - Ajdovščina - Razdrto - Postojna - Št. Peter na Krasu - Vreme - Lokev - Bazovica - Trst, . Dirke se lahko udeležijo vsi kolesarji, ki so včlanjeni v kakem športnem društvu, khtbu ali prosvetnem društvu, ki goji sport, Vsled tega se pozivajo vsa športna druStva in klubi, da čimprej prijavijo svoje dirkače na naslov: Anton Podbršček, ulica Torre Bianca 39, I. Istega dne se priredi velika vrtna veselica na vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu, ki jo organizirata skupno športno društvo Adria in pevsko društvo «KoIo», katero bo skrbelo za izvrsten veselični program. — Odbor SDA. Športna crna ia ie ka j. V svoji kritiki o tekmi S. K. Nanos: SkaS sem mimogrede omenil, da bi bilo zelo koristno, Če bi se ustanovila Športna Zveza. Ideja mi je prišla v glavo radi veselega dejstva, da se je sport pri nas te tako lepo razvil. To sem dal tedaj merodajnim krogom v razmišljanje — pa, žal, nisem našel razumevanja, razven pri cenjenem uredništvu «£di-uosti», k;. je mojo idejo podprlo s posebno opomnjo. Mislil sem, da se bo kdo zganil, da «e bo še kdo drugi oglasil za Športno Zvezo, toda ni bilo glasu! Zato sem se namenil, da danes nekoliko natančneje orišem in določim pomen, namen in delo Športne Zveze, vse seveda '.e v obrisih in morda neizčrpno ter z odkritim namenom, da bi se «merodajni krogi o v resnici že enkrat zganili in otvorili o tem vsaj anketo in pozvali športne klube na eestr.nek, da izrazijo svoja mnenja. * • w Kakšna pa naj bi bila organizacija športne cen trale? Ker mi je organizacija športne lige v Ita-liti neznana, bom opozoril na ono, ki jo poznam — to je na športno organizacijo v Jugoslaviji. V Jugoslaviji so že skoro vse panoge sporta dobro «savez» vanjih nastopa seveda lahko t«di neverificiran Član. V vseh prvenstvenih ali pa takih prijateljskih tekmovanjih, ki jih razpiše Savez oz. Podsavez, se pa tekmuje po pravilniku Saveza oz. Podsaveza. Važno in zelo koristno za ugled sporta pa je, da Savez oz. Podsavez posameznim igralcem prepove igranje ali tekmovanje za 1 ali 2 ali celo več mesecev! Včasih celo za vedno, če se je obnašal pri tekmovanjih nesportno, surovo ali nedisciplinirano! Baš to pa je važno za gojitev športne discipline} Ves ta ustroj bi priporočal tudi naši Športni zvezi. Ker se pa sport pri nas ni do dobra razvil, bi omenil še mnogo važnih nalog, ki jih bo morala Športna zveza izpolnjevati v obilni meri, če pride do njene ustanovitve — in Bog daj da kmalu! — Tako naj bi podpirala že ob' stoječe klube v vsem njihovem stremljenju in jih vodila po disciplinirani poti do njihovega zaželjenega cilja! Pomagala naj bi ustanavljati nove klube, zlasti v krajih, kjer je mnogo volje in veselja, pa se stavijo ustanovitvi razne ovire na pot! Izdajala naj bi svoje mesečno glasilo, kjer naj bi .spodbujala klube in ki bi tudi služilo za vestnik članov — to se pravi — klubov. Širila naj bi smisel za sport z raznimi časopisi in brošurami ter vzgojila zlasti podeželsko publiko z raznimi tozadevnimi pozivi, razvite in za vsako obstoja~poseben Skušala naj bi klubom ceneje pripraviti razno v katerega se morajo včlaniti vsi potrebno športno opremo. In koliko je še dru-klubi. če hočejo, da pridejo v poštev pri oH- gih lepih nalog! Le krepko na delo za našo cijelnih prvenstvenih tekmovanjih. Tako ob- Športno zvezo, ki se mora še letos ustanoviti! stoja n. pr. če pa goje Jugoslovanski nogometni Savez; klubi poleg nogometa še lahko Še par pripomb, g. urednik! _ Mnogo je že pri nas klubov, a dosedaj goje atletiko, plavanje, kolesarstvo ali zimski sport, skoro izključno vsi samo nogomet, čeprav bi se včlanijo v lahkoatletski, plavalni, kolesar- se dobilo dovolj moči tudi za druge sekcije: ski ali zimsko-sportni Savez. Ti «savezi» so med seboj ločeni v delu, ker bi bilo sicer radi silnega razmaha v posameznih panogah sporta delo otežkočeno. V vsakem glavnem mestu pokrajine (Slovenije, Dalmacije, Srbije itd...} obstojajo podružnice poedinih «savezov» — takozvani «podsavezi» in v večjih lokalnih mestih (kakor v Mariboru, Celju itd.) pa zopet podružnice podsavezov — takozvani • mcdklubski odbori*. Za nas — polmilijonski narod v Julijski Krajini — bi bil ta sestav seveda preveč kompliciran in Nam bi zadostovala Športna zveza, ki bi pa morala imeti posamezne odseke mesto p -sebnih savezov, tako: lahkoatletski, plavalni, kolesarski itd. odsek. Klub bi se n. pr. včlanil v Športno zvezo in bi pripomnil, katere panoge sporta goji. Vodil bi se torej glavni imenik članov, in še v vsakem odseku n. pr. la-hk oatletskem — imenik onih klubov, ki goje lahko atletiko. To sem, mislim, dovolj jasno povedal. Poglejmo si še delo v jugoslovenskih športnih savezih! Vsak klub sme tekmovati le z verificiranimi — to ie — od dotičnega Saveza ali Podsaveza potrjenimi igralci. Zato je dolžnost vpisanega kluba, da Podsavezu naznani nove Člane in ta jih potem odobri ali verificira. Obenem do- j loči termin, s katerim sme član nastopati v : prvenstvenih tekmah. V prijateljskih lekmo- lahkoatletske, kolesarske, rokometne (hazena) sekcije itd. Zlasti bi to ponovno priporočal vsem onim klubom, ki imajo dovolj prostorne in čedne prostore na razpolago. Dalje: Omenil sem že, da manjka vzgoje pri publiki, a nič boljše ni pri nekaterih članih klubov samih, 'ki se ne smejo ozirati na razne kritike kot «užaljeni talentirani igralci«. Vse kritike — kakor sem v zadnjem dopisu omenil morejo le koristiti in v spodbudo služiti, če so le stvarne! Zlasti pa naj razni «kritiki» ne kri-nepotreben. tjzj,.aj0 kritik, v katere se najbrž sploh razumejo ne ali pa je to prvič v življenju, ko so čitali športno kritiko! Tudi v tem oziru je treba pri nekaterih športne vzgoje! Zatem še nekaj. Naj ne bodo klubi oholi in ošabni, če zmagajo, ker to vzame premagancu pogum. Pa tudi nasprotno se premaganec ne sme čutiti nezmožnega, Če podleže! To mu bodi le opomin k nadaljevanju započe tega. Klubi naj tudi po možnosti pošiljajo kratka statistična poročila in poročila o njihovem delovanju v «Edinost», ki jim bo šla, vem, prav rada na roko. Pa tudi klubi med seboj naj bodo vedno v prijateljskih pismenih stikih! Saj naloga vseh športnih klubov mora biti tudi gojenje tovaištva, klubske discipline in vzajemnosti! Športniki! Zdrav duh v zdravem telesu! Zdravo! Branko. osobfe, za uradne pimton itd., ki m» pro- računjeni na svoto 800.000 lir, prevzame država. Denar v kritje drugih stroškov (razprav, delitvenih načrtov itd.) pa bodo morale predujmiti prizadete občine. Te zneske določa komisar, občine jih bodo morale potem naprej položiti pri pokrajinski blagajni. Nam se zdi naravno, da bodo imele občine potem razdeliti te izdatke na breme posameznih deležnikov, dasi novi zakon tega izrecna ne določa. V starem zakonu pa je izrecno rečeno, da krijejo stroške država in interesenti. Važna določba je tudi ta, da se morajo vse zadeve, ki se nahajajo ob uveljav-ljenju novega zakona v razpravi pred katerokoli oblastjo, odstopiti v pristojno rešitev komisarju. In to tudi takrat, če je pričelo postopanje v zmislu zakonov, ki so veljali pod prejšnjo vladavitao. Takih slučajev ni ravno malo v naših krajih. Pri tej priliki smatram za poitrebno omeniti, da se nahajajo vsi spisi o delitvi skupnih zemljišč, lri so bili svoječasno v arhivu deželnega odbora v Gorici, pri kr. prefekturi v Vidmu. Omenim naj še, da do sedaj niso novi komisarji še imenovani. A kakor kaže, bo tudi ta ukrep vlada kmalu izvršila. (Gosp. Vestnik.) Mali oglasi KMEČKI voz, v dobrem stanju, proda Legiša« Scorcola S. Pietro 188. 1005 CUNJE od 60 cent. naprej, vreča po najvišjih cenah. Babič, Molino grande 20. 1006 BARKOVLJANL Drva suha, mehka, po L 18.— na drobno. L 16.— za 100 kg. na debelo. Zaloga oglja. Pertot, Spolovina. 1001 POSESTVO na prodaj v Konjicah v Sloveniji. Hiša žaga. dva orala polja, vse v dobrem stanju. Podjetje se da razširiti, ker je vodna moč na razpolago. Ponudbe sprejema Avgust .. Plajh, Dobrova 50, Konjice, Slovenija. 1008 30 HL dobrega rizlinga proda Anton Furlan v Slapu pri Vipavi J009 Borzna porotlla. ogrske krone...... ► 0 0275 0*03-25 avstrijske krone . . . ......0.0315 0.0325 češkoslovaške krone . . . • . • . .66 25 66 75 dinarji ...... ...... 27.HO 27.35 leji ......... ......9.50 iiijrkc _#_ dolarji........ . , • * • . 22 25 22 40 francoski franki .... ......122.75 Švicarski franki . . . . • « • • • .423,— angleški fanti papirnati ......!Ol».75 101.95 Benečijske (vojnoškodninske obveznice) . . Tukajšnja bona ost t. m. ne zaprta od 10. do 17. O Marsu S©iP0DARST¥O Tomaževa žlindra. Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da je podaljšala rok za naročitev Tomaževe žlindre do 20. avgusta 1924. Kmetovalci, ki si želijo naročiti to gnojilo naj to priiavijo najkasneje do gorinavedenega roka, 'ste* vei|a za vagonska naročila. Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica RaUiaeria 7. Ijišč (sosesk, kmetijskih združb), na podlagi starih navad, veljajo predpisi tega odloka. Kdorkoli smatra, da mu pritičejo prej omenjene pravice, mora najkasneje v roku dveh let, odkar je stopil zakon v veljavo, to je do junija 1926, prijaviti svoje zahteve komisarju za likvidacijo) običajnega Gotovo je že "vsak izmed čitateljev zapazil v zadnjih nočeh precej nizko na južnem delu nebesnega svoda prekrasno svetlo zvezdo, ki se po svoji izrazito rdeči barvi razlikuj« od vseh ostalih zvezd. Radi te svoje barve so jo že stari Indusi imenovali ^žareče ogije». Danes je med vsemi kulturnimi narodi znana pod imenom rimskega boga vojne «Marsa». Videti jo je BiceT tudi drugače na nebu, toda le malokdaj je njen sijaj tako močan kakor v tem mesecu, kajti le malo zaostaja za najsvetlejšo zvezdo na nebu sploh, za Venero, ki jo sedaj lahko vidimo kot jutranjico pred solnčnim vzhodom. Mars je kakor Venera ena izmed tistih zvezd, ki spreminjajo stalno svojo lego napram ostalim zvezdam na nebu. Take zvezde so že stari Grki imenovali - planete (plavajoče zvezde). ČEVLJARSKEGA pomočnika išče Ukmar, Via del Pozzo. 1010 MIZARSKI delavec in poldelavec se sprejme. Naslov pri upravništvu. 1011 MLADENIČ želi znanja z mehkočutno gospodično v svrho ženitve. Ponudbe pod « Tajnost® na upravništvo. 1012 PRODA SE, v prijaznem trgu na štajerskem,' lepo posestvo z gostilno in mesarijo, tik cet* kve, dve uri oddaljeoo od postaje, zraven pripada 18 oralov njiv, travnikov, goeda m/ vinograda. Cena Din 375.000.— Resni kupci naj se zglasiio na naslov, Ernest Bezeniekj Podsreda, Jugoslavija. 1004 LJUBLJANSPA KREDITNA BANKA PODRUŽNICA V TRSTU prodaja vstopnice za Ljubljanski velesejem po Din 50.— komad, ki dajejo pravico do vizuma po znižani ceni Din 10 in 30%-ni popust na italijanskih ter 50%-ni popust na jugoslovenskih železnicah. 972 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 969 SLUŽKINJO za vsa hišna dela išče mala- družina. Naslov: Šalita Trenovia 331/III vrata 10. 1007 DVA ključavničarska pomočnika, dobro izvež-bana, prvi ne pod 28 leti, za vsa v stroko spadajoča dela, drugi za popravljanje koles in deloma motorjev sprejme takoj M. Križe, Postojna. Reflektira se samo na dobre moči. 1013 POROČNA SOBA, popolna, vzmeti, žimnice, novo L 1200.— se proda, Scalinata 10. 1014 SVINJE, lepe vrste, 6 tednov stare, se prodajo. Chiadino in Monte 155 1015 IV. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15 do 25. avgusta 1924. (velika konjska razstava dne 24. avgusta). Popust 30% na italijanskih, 50% — jugoslovenskih železnicah. Vizum na na potni list samo lir 50.— dobavljajo se stopniku Čehovin, Trst, 5.— Legitimacije Dinar pri Velesejmskem za-XX Settembre 65. 1016 ST ARIŠI, ki pošiljate študirat otroke v Ljubljano, in ne dobite stanovanja, obrnite se na g. Lik ar, Poljanska c. 87 «Vila Bergman», kjer boste dobili naslove zanesljivih in dobrih stanovanj. 984 KDOR ŽEU V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj s« obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 rNaia zavarovalnica „UNION" le nolvetlo svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, za v. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, I. 444 — Zastopniki se še sprejemajo. liovo pogrebno društvo pri Sv. Ivanu na Ferdeniču it. 1201 bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 17 avgusta 1924 ob 10. uri predpoldne. (499) ODBOR. IzSIe Tržaška kmetijska dnjfba v Tr*lr. iTia v za- v krasno opremljeni izdaji. Knjiga je večjega formata in šteje 240 strani. Pesmi &o tiskane v dveh stolpcih. Cena: za siromašne dijake, kmete in delavce po L 3.— za vse druge slc^e po L Istarske Riječi» v Trslu, Vfe. Lavatoio št. 1. Posamezni komadi sch na prodaj pri upravništvu Edinosti ▼ Trstu, Via iS. JFran-cesco 20/1. j prava, ki ga bo imenovalo ministrstvo za i narodno gospodarstvo in ki ukrepa potem Io£i naslednje kmettfsk* poti «Hvfne: Semena, 'vse potrebno za rešiiev prijavljenih zahtev._____^ ___ umetna gnojila, modro ga^co, ;>epio, oirobe. Po preteku tega roka ne bo miogel nikdo 5,—. Poštnina se plača v naprej klajno apno za živ'no, bisu' n fzdravilo za na več zahtevati priznanja pravic, Lzvirajočih Naročila sprejema Upravništvo spolovilih obolelo živino), škropilnice, zalival- iz običajnega prava (starih navad). — nike, kose, grablje, gnejne vile. šape. med v j Ker SQ na splošno občani kake občine ootrcb-čineP° m raZDC 6 g0spcdarske j prizadeti, lahko napravi skupno prijavo Tržaška fc»eti*ka družba j f^panstvo ali pa združba prizadetih de-• v Trstu ulica Raiiineria 7. ! ležmkov. Prijave ali prošnje se morejo ------j predložiti tudi pristojnemu okrajnemu so- KoraR naurel Drl delitvi sRuDnifi zemljišč ^^ da »ih p°tera ura4no dostavi komi- Ni moj namen, da bi obširneje razprav-: pravicamii ^ ^ bodo likvidirale 1 lja tuka, o vprašanju skupnih zemljišč.! zmislu od]okaf ^ mišljeni sledeči običaji h plesno znano dejstvo ,e: da imamo teh: Pra^ pašnje, napajanja in prenoče-zemljišč v naših krajih še rnavogo. Ozna-|Vajlja z ^vino, košnje, nabiranja drv iz-čamo jih običajno «ob črnska zemljiščaj ključno za lastno ognjišče, sekanje lesa za dasi taka pravzaprav niso nikoli bila. Ure- izdclovailje letnega orodja in za poprav-ditev njih lastninskega stanja je po večini ljanjc gvo^ih pos]opi|t kopanja kamenja za se vedno nerešena v veliko škodo upravi-; potrebo, sekanja lesa za prodajo v cetuh deležnikov. Pred vojno, do leta 1913,: okolišu doiične ob^ pobiramja želoda in je bilo treba za vsako tako ureditev-po- kostanjev, pobiranja dozorelega sadja, ku-sebnega deželnega zakona, a leta 1913 so,han^ a trgovino itd bih izdam za bivšo gonško deželo «agrarni I če bi ka{cri deležnikov izboljšal ali splosnx>.^feieval1 v*Lz_a: kako drugače zvišal dooos kosa zemljišča, ki bi pri končni ureditvi ne pripadel njemu, posebno če je na takem zemljišču nasadil sadno drevje, more zahtevati za to posebno odškodnino. Zemljišča, ki pridejo v poštev, se delijo v gozdove in trajne pašnike ter v njive določene za obdelovanje. Za vsako* obeh vrst bo uvedeno posebno postopanje, ka- SOBO, kuhinjo, evcnfttelno prodam. Solitario 4/11 posamezne kose, 994 ŠOFER in mehanik, zmožen ključarskih in mehaničnih hišnih del, išče primerne službe. Naslov pri upravništvu. 1C00 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchil Teleion 27-81, uvoz- izvoz, Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valSkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 HIŠA na prodaj v Slov, Bistrici z 665m vrta na prometnem mestu ob kolodvoru, ki ie pripravna za vsako obrt: Cela hiša takoj prosia. Ponudbe na Rudolf Kaufke, v S^ov. Bist rici, Jugoslavija lela lerlits Trs« — Via Torre blanca št. 21. uom TEČUJl ANGLEŠČINE FRANCOŠČINE ITALIJANŠČINE NEMŠČINE ŠPANŠČINE PORTUGALŠČINE SRBO-HRVAŠČINE SLOVENŠČINE Vpisovanja; ob delavnikih 9-21. M AGEHC1JA LJUBLJANSKE AK3HCHE IN REKiAMRE DRIifEc Z. 3. Z. fH> > ?fi*ST — 1 X Se«temore 65/b mnm agiase ia mlm za m isisslgv. mm. - Ba infsrmatijs trgav. zsažaia iz Jugoslavija deve, nanašajoče se na uživanje, delitev in upravljanje skupnih zemljišč. Izvrševanje teh zakonov pa je bilo vsled izbruha vojne pretrgano in se do sedaj ni še obnovilo. Naravno je bilo, da so prizadeti v zadnjih letih začeli pritiskati na merodajno oblast, naj na katerikoli način reši to važno vprašanje: ali naj se pričnejo zopet izvrševati veljavni zakoni, ali naj se odredi s posebnim odlokom vsaka posamezna ureditev. Mislimo, da ne govorimo neresnice, ako zapišemo, da je vsaj delna za>-sluga tega pritiska, ki je izšel na našo pobudo od strani prizadetih občin, da je vlada začela resno proučevati ta posebni položaj v novih pokrajinah in izdala na podlagi teh proučevanj ukrep, ki znači znaten korak naprej v končno rešitev še vseh visečih zadev. V naših krajih spadajo pod to pog'aiie v pretežni večini, delitve skupnih (občinskih) zemljišč. Ukrep !x> gotovo v zbudi i v deželi pri prizadetih veliko zanimanje, ker je s tem upravičeno njih upanje, da se njihove delitve v doslednem času spravijo na čisto, V uradnem listu kraljevine z dne 23. fnaja 1924 št. 122 je bil objavljen kr. odlok-rakon z dne 22. maja 1924, 5t. 751 o preureditvi običajnega prava (starih navad) (riordinamento degli usi civici), kateri jvsebuje važne ukrepe posebno tudi glede delitve skupnih zemljišč. V naslednjem naj sledijo nekatere varnejše določbe odloka-sakona. Za ugotovitev in spk>šno likvidacijo pravic iz starih navad in katerekoli druge pravice do skupnega užitka zemljišč, ki jih imajo prebivalci kake občine ali občinskega oddelka ter za ureditev vseh zadev, ki se nanašajo na skupno uživanie zem- kor pač to zahteva že narava posameznega zemljišča. Vse posle v zmislu tega odloka-zakona in drugih veljavnih tozadevnih zakonov, vodi v upravnem in sodnem postopanju komisar za ureditev običajnega prava, ki ga imenuje minister narodnega gospodarstva istočasno z določitvijo njegovega delokroga in uradnega sedeža. Delokrog tega komisarja je slrčen onemu, ki so ga imeli prej krajevni komisairji za agrarne operacije. Proti ukrepom komisarjevim je dopuščen ugovor na prizivno sodišče v roku 60 dni po dosta vit vi. Za naše kraje je posebno važna določba člena 31., ki predpisuje, da bo komisar opravljal tudi vse posle deželnih V pondeljek ll.\ t. m. bo odprla družba STI MILANES1" v Trstu, Corso Vitt. Em. (vogal Piazza S. Caterina) na novo velika skladišča in bo začela prodajo velikanskih partij svilenine, baržuna, blaga za moške in ženske obleke, platna, bombaževine, posteljnih pogrinjal, odej i. t. d. i. t. d. PODLISTEK W. Colliaa: gREZ IME/fA Roman. Sledila jim je skozi James Park in Green 7ark ter jim prikajala vedno bliie, dokler niso nanjostjo in polotila se je je želja, da bi raztrgala mrežo in bi pritisnila svoj grdo pobarvani obraz na Norine prsi. Ozrla se je za njo. Nora m otroka sta bili blizu železne ograje, ki je ločila park od ceste. Neka nepremagljiva sila je gnala Magdaleno za njimi in dohitela jih je pri izhodu, kjer je Nora počakala ugoden trenutek, da bi med vozovi prekoračila cesto. Otroka sta se prepirala, katero pot bi ubrali, zahvaliti istemu možu, ki je posla! Franka na Nora ju je skušala umiriti, toda postala sta ------- —1 --1 -- ^ "l^i!!?. 1 in nasilnejša in mlajša, kakih osem ~ -- - ali devet let Njene oči so zapazile sleherno izpremembo Norini zunanjosti. Od jeseni sem je postala njena postava tao^ša, glavo je nosila nekoliko povešeno, a hoja ji je bila trudna. Njena žalna, obleka, čedna in okusna, toda skromna, je odgovarjala njenim sedanjim razmeram. čutkom. «Saj bi jo bila samo užalostila, prihranila sem obema tudi trpljenje ločitve.« Mehanično je nastopila pot nazaj skozi park. Ljubezen do sestre, ogorčenje nad njenim položajem sta jo utrdila v njenem strašnem sklepu. Nora predmet javne radovednosti Nora najeta žrtev nesramnosti slare ženske in razvajenosti otroka — in za vse to se ima Obleka, kotnisij in krajevnih komisarjev za agrarne klobuk mo bili iz preprostega in najce •» ^ fiinHtlu deželnega - * itU u:i. stara deklica, je pričela jokati in je celo udarila vzgojiteljico. Ljudje na ulici so obkoliti skupino, eni so dajali s kretnjami razumeti, da bi otroka zaslužila dobrodejni vpliv šibe, neka ženska je vprašala Noro, če je morda mati otroka, neka druga ji je izrekla operacije v zmislu deželnega zakona z i nfJšc£a blaga. Otroka ob njeni strani sta bila dekleta, dne 31. marca 1913, deželni zakonik in1 ^^^V Magdalena ,c instinktivno ukaZ2* ** ^ ****** , ZaNirraZviL°jer°veahk ovinek tre. trato, da bi na oevtev skupnih zemljišč m ureditev sre6ala sestro, ne da bi vzbudila sum. Srce ji pravic do njih uživanja m oskrbovanja. Za je močno bilo in vročina jo je oblila, ko je nas je torej novi komisar to, kar je bil pomislila na svoje nepristne lase, na nepristne prejšnji komisar za agrarne operacije in barve, na svojo obleko, ko j« videla prihajati tozadevna deželna komisija. Združuje torej vedno bliže in bliže poznani ji kapi obraz, šli prvo in drugo stopnjo postopanja in s tem tesno druga mimo druge. Norine temne poenostavi celo poslovanje. fS tem je tudi ^ J**1^*10' »jen pogled se je ustavil ustreženo neštetim spomenicam in resoiu-,? »eka, tornotkov na sefcnn«n oblic,u, ne da •• _ 1 . , VV, J . iT. bi zaslutila resmoo, mi se zopet odstranil, kakor cijam, ki so ph dobila osrednja oblastva f pred tafko. Ta pogled jeWdel Magdaleno vi od naših občin. hsrce. Obstala je kakor pribita, ko je Nora šla otroške za komisarje m nab uradno tnanrei. Ohčntffn ir aHr* nttd stalo tfrdo zu-1 svoje pomilovanje, da je vzgojiteljica takšnega Magdalena je imela v tem trenotku samo eno željo, pomagati sestri. Brezobzirno se je prerivala do nje. Predno pa je prišla do nje, je privozila mimo v lahnem diru odprta kočija, neka starejša dama v kočiji je čula otrokovo vpitje, spoznala je Noro in dala je po lakaju prinesti otroka v voz. «Sreča, da sem prišla tod mimo,* je rekla stara dama ter s prezirno kretnjo pokazala Nori mesto na zadnjem sedežu. «Nikoli niste znali pravilno postopati z mojima vnukinjama in tudi ne boste nikoli.» Voz je oddrdral, gruča ljudi se je razšla in Magdalena je ostala sama na ce»ti. «Bolie ie tako.» ie Domislila s trškim ob* Kitajsko in njegovemu sinu! Misel na sestro jo je odvedla iz kraja izkušnjave in vzbudila v njej odpor proti njeni potvorjeni zunanjosti — ista misel jo je sedaj podkrepila v vsem, kar je peljalo k smotru, in kakor na lahkih krilih so jo noge nesle bliže in bliže usodni hiši. Ob eni in pol je drugič potrkala na vrat^ ^foela Vanstoneja. . «Ali se je gospa Lecount vrnila?« «Da, gospa. Izvolite todle.» Dekla je peljala Magdaleno skozi prazen hodnik, po velikih stopnicah brez preproge v neko sobo na dvoriSče, ki je imela gole stene in brez preprog na podu. Dve leseni stolici sta stali ob steni, a pri oknu kuhinjska miza. Na mizi je stala steklena posoda napolnjena z vodo, iz katere je molel z mahom poraščen kamen. Na stenah posode so se držali polži, v zeleni vodi pa so plavale žabice in majhne ribe, a na skali je stala nepremična, majhna svetlooka krota. V tistih časih ni bila še razširjena navada gojiti v sobah ribe in plazivce, zato je Magdalena pri vstopu v sobo nrese-nečeno in s studom odskočila £ i Po razlagi, ki jo je podal Nikolaj Kopernik pred kakimi štirimi stoletji, raziskujemo ▼ ćla vnem' troje vrst zverd. V prro vrsto spadajo zvezde, ki vit) znatno ne spreminjajo syoj« medsebojne lege in ki jih radi tega imenujemo zvezde-stalnice. K tem prištevamo tudi sobace. Okoli solnca pa krožijo planeti, ki bi biti ona druga vrsta zvezd. Ali krožijo Itudi okoli drugih zvezd planeti, tega danes še ine vemo in bržkone ne bomo v doglednem času vsaj imeli končnega odgovora na to vprašanje. Planetov, ki krožijo okoli solnca, e veliko, toda velikih planetov je le osem. ajbližja sta Merktrr, ki ga le redkokdaj lahko Ividimo, ker je preblizu solncu, in že omenjena Venera. Tretji planet je zemlja. Naslednji je Mars. S prostim očesom sta še vidna Jupiter in Saturn. Jupiter zahaja te dni okoli polnoči, Saturn pa približno ob 22. uri. Kopernik, kakor rečeno, je učil, da krožijo planeti okoli Solnca, Kepler je ugotovil zakone, ki urejujejo to gibanje in Newton kon-no je dal za to gibanje fizikalno razlago, opernikov nauk je imel za razlago nebesnih [pojavov najlepše uspehe, tako da je danes splošno priznan, in sicer docela upravičeno. [Vsi planeti, torej tudi Zemlja in Mars, krojita okoli Solnca. Zemlja na tiru, katerega [povprečna razdalja od Solnca meri 150 mili-fonov kilometrov, Mars na bolj zunanjem tiru >• po^. pi ečni -razdalji 228 milijonov kilometrov. Oba tira ležita precej natančno v isti ravnini. Mislimo si sedaj, da sta oba teka krož-nici s Solncem v središču in da so v gotovem trenutku Solnce, Zemlja in Mars na isti premici, in sicer Zemlja med Solncem in Marsom. Astronomi bi rekli: Mars je v opoziciji s Solncem, Če bi potrebovala Zemlja in Mars enak čas za enkratno kroženje, bi ostala vedno v isti /azdalji in sicer v tem slučaju v najmanjši razdalji. Toda doba enkratnega kro-žen;j Zemlje znaša približno 365 in eno četr-ftinc 'ineva , doba kroženja Marsa pa 686 dni, itako da h ti Zemlja pred Marsom in da ni ni i ju medsebojen razstoj vedno enak. Po preteku 26 mesecev je Mars zopet v opoziciji s Solncem, t. j, zopet v isti legi napram .Solncu in Zemlji. Ce bi bila tira krožnici, bi bil tudi lazstoj med Zemljo in Marsom zopet isti. 1 er pa sta tirnici elipsi (pakroga) in ni Solnce v središču, temveč v enem izmed goriŠČ pa-I ••cžnlji tirov, ne bo razstoj pri vseh Marsovih opozicijah enak, pač pa bo precej natančno tnak v presledkih 30 let. In letos, 23. avgusta, hn zapel Mars v najmanjši razdalji od Zemlje; to razdalje pa znaša vendarle še vedno skoro 56 miiiionov kilometrov. Radi tega je tudi Mars viden vso noč tn ima tako močen i., . 1 oda čemu pišejo sedaj vsi časopisi toliko p Maisu in kaj pričakujejo od tega dne, ko bo Mars najbližje naši Zemlji. Odgovor je paradoksen. Astronomi in učenjaki nič posebnega, pač pa ljudstvo. Pregloboko se je ukoreninila misel, da so na bližnjem bratu naše Zemlje bitja enaka nam, kroni vsega stvarstva. In v prekrasnih barvah so znali razni pisatelji opisati življenje na Marsu in opevati vsa dobra :n vzvišena svojstva na njem živečih bitij. Kdo se ne spominja še splošnega glasu, ki je bel pred približno dvema letoma ob priliki f adnje opozicije Marsa s Solncem po «v-Sw-h časopisih, da so dobili brezžična znamenja od Marsa in so celo znali razbrati razne fcrke. Od tod vse to veliko pričakovanje. O ■vseir. tem pa so pisali irr pišejo tudi danes časopisi znanstvene revije pa docela molčijo. 5Vse, k ar pišejo o prebivalcih na sosednem planetu, je le produkt bujne fantazije. Toda Jvaitc se je mogla ta fantazija tako razviti in l:a! Tvrdka Trst. Via MazzM, m\ Via i Caterlna Veliki priliki BIRME vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževi ne, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčotaoov, cvetlic, čipk itd. — po tovarnilklh conah — LJUBLJANSKA KRE -1 PODRUŽNICA y TRSTU [ MIROBILNICA MARIO FERSJN Sv. M. Masi zgornja 2 Bivio. Tel. 774 prodaja na debelo m drobno. Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. 10 Zobozdravnik dr. Lolz Krattfier specialist za bolezni v ustih in na zoSeft sprijiiM za vsa zttaMški te zobitebsiSka spravila v Gorici, do Travnika 20 (Piazza feib littoria 20 od 9-12 In od 3-5. '27 ZlaB-Oi srebro, krasne, platin, zobovje kupuje Zlatarna Albert Pouii Trst, Via Mazzini 45 (25) Najboljši šivalni stroji so Najboljši materijal. Hajuecje Jamstvo. I. R. I. inseriraite v „Edinosti" Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, ?a-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-nejših cenah. Zaloga šivainih strojev in potrebščin 5* Cervelllni, Trst, Via G. carducci 27 Na zahtevo se pošljejo coniki. Glavate li RmOtirin H JOlffi' Telefon: 5—18, 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica in mm Binari« tfl.OOB.OSO'" Telefon: 5—18, 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih računih po 4%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Četnomelj, Kranj, Maribor BnlprlKKsdnejfs imn i Jugoslavijo Blagajna je odprta od 9l/a—121/. in od 14\ I — Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;::: — Spominjajte se ob vsaki priliki »DUaSke Matice, plačo do L 2. ALOJZ PDVH P. Garlbaldl l telef. 3-29 • Pazite na naslov i i □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nlcol6 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZARA. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in ju^oslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvaria akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Uršk in Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovor«1. — Sprejeme vloge ne vtoine knjltlce ter Jih obrestaje po 47. netto. — _ ^ - -----—-- c n p n n odo o 0b0D00anD00aaDP0npP°Pnnonnaa0a _D_n 0 0 a a ° Q □ □ j 1 □ > □ ; I □ , □! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 53532353485348482348534853482323535353535323535348485348535323532323484848532323232323484853534853232348