St. 7. V Mariboru, Četrtek 18. januarja. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejoman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za colo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne četiristopno vrsto 6 kr. eo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. č» so tri-aH večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hisn. štev. 220. O p r a v n i h t v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskamici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Izviri iinKc uatnviM* mizerijo. X. Poznavatelji kupČijstva in obrta poznavajo grozovitost tega, kar se imenuje „kriza", po naše „prelom". Iz krize v krizo, v tem je kratko izražena notranja avstrijska politika. V kratkem bode leto dni, kar je federativna politika črez noč se porodila v podobi Hohenvvart-Jireekovega mini-sterstva; nij Še leto temu dokončano, sedi že Aucrspcrgov centralizem na prestolu. Ccntralizem-fcdcralizem, to gre, od kar imamo „ustavo", gori in doli kokor škatlje na motovilil. Avstrijskim narodom se godi kakor Sisifu, ki je marmeljnov kamen na vrb gore kotal; vsa njih prizadevanja, notranji mir doseči, notranje razmere vravnati, do mirnega, blagonosnega delovanja priti, so voda v rešeto. Nekov demon nam podstavi nogo, ko smo ravno namenjeni, slednjo stopinjo k cilju storiti. Kaj je temu vendar krivo? Ali so naša en tila res tako popačena, da nismo za srečo dru štveno in državljansko več sposobni? Ali še ne spoznavamo pravega namena tej državi? Ali smo res tako sovražni proti državi in njeni celoti, da ne bi hoteli njenega pomirjenja in u red jenja? Po našem mnenji je zraven 'navedenih vzro kov glavni pogrešek v tem ležeč, da avstrijski narodi niso tako srečni, takovo državno zastopstvo imeti, po kterem bi glas ve činepostal za politiko merodaven. <)d ločne, stalne, na resnično podlago upirajoče se večine nij, in odtod pomenjkanje odločne, stalne, merodavne politike. Da take večine nij, temu je — blagega spo mina! — Smerlingov „libcralizem" kriv, iz kterega je sedanji volitveni red spočet. O njem je mnogokrat že tožba bila, a natožiti se dotle ne more, dokler tega reda ne bode konec. Poectniki „ustavnih kartu so starim bogovom enaki, ki nosijo v svojih rokah srečo in nesrečo. Koliko bi mogel tak početnik ustave za državo storiti , ako bi imel Solonovo modrost ali pa Scrvijcvo pra vičnost? Prazno leži pred njim torišče, na ktero ima ustavni dom postaviti j njegova znanost in poštenost mogla bi narodom prostorno, prijetno, ljubko domovje odmeriti, v kterem bi mogli srečno, brez tesnobe svoje dni prebivati. Kar on postavi, to ostane črez čase; na prvotnej podlagi ima se popraviti ta ali ona mala pomanjkljivost j ako je srečno osnovan ta dom, ne bode treba novega, drugega. Nasproti pa kakova bodočnost v krivo načrtanem, krivo postavljenem poslopji 1 Vse tesno, vse nadležno, vse zoprno! Prebivalci si žele predelan ja ali pa novega domovja! Dostikrat se zgodi, da poslopje nij za nobeno rabo, in da cel6 prazno postane. V jako ugodnem položenji sta bila Golu-hovski in Smerling, ko sta postavljala sedanji ustav; ali kako sta ga skrpala! Podlaga volitve-nemu redu ni bila ne stanovska, ne denarska, ne narodna. Stanovski rdeči frak, kteri se je 1. 1848 pred Črno vojsko moral skriti, prišel je zopet v podobi „velikega posestva" v čast. In kakovi so ti izvoljenci izmed velikega posestva? Kar zavržejo kmetje in „purgarji", to zleze v veliko posestvo. V nekterih deželah — n. pr. kraujskej — ne mogli bi ti „veliki posestniki" ni deset sposobnih kandidatov izmed sebe v zbor poslati. In na kaj se upira predpravica teh velikih posestni Vov? Na „dcželsko knjigo", a na čisto nič drn gega. - Na dalje sta Gol. in Smeri, kupčijskim in obrtnijskim kamoram svoje zastopnike dala, tako da kupci in obrtniki po dvakrat v deželske zbore volijo. Ccmu ta potrata? Kupčija in obrtnost gotovo ne bi na enkrat zastala, ako bi svojih posebnih zastopnikov ne imela! Ali trebalo je drugje propadle kandidate — prim. VVascrja, \Vretseh kota — skoz okno v zbor poriniti, ker skoz vrata nista mogla. Gotovo tem komoram nij zastopnikov treba, dokler imajo mesta, sedeži kupčije in obrta, svoje posebno, in tako izdatno, zastopstvo. In kako je Smeri, volilne okraje omejil in prikrojil! Ka j kove nerazmere glede na število kmečkih in mestnih I poslancev! — Dovolj! sad tega volitvenega reda naru kaže do očividnosti, da po tem poti nekaj popolnem drngega pride v državni zastop, nego prave večine narodov, da je po sedanjem redu državni zbor le zbirališče nekterih privilegiranih kotenj, a nikakor ne dežel in mest, nikakor ne narodov. Ako še pristavimo temu bitnost gosposke zbornice, ktera se ad libitum ministerstev, po „per-8kem Mibu" napolnjuje, — zbornice, ki nikogar ne zastopa, nego privatne osebe, tedaj smo prisiljeni soditi, da do zdaj v Avstriji pravi glas države ni mogel zveljati, da prave večine parlamentarke še nij bilo, da tedaj tudi nič stalnega, nič mero-davnega v našo politiko ni moglo in ne more. Javni glas narodov je potvorjen, je zadušen; odtod naša rćva, odtod ves naš parlamentarizem jalovo besedovanje brez plodonosnega nasledka, brez ukrepljenja bolne trudne Avstrije. — Dopisi. Iz IJnl»l |UI14>. 15. januarja. [Izv. dop.J Kume Pust je nastopil svoje, letos žalibože, ali pa hvala bogu kratko kraljevanje in veselice raznih društev so se pričele. V čitalnici je bil preteklo nedeljo t. j. 14. t. m. prvi ples, kteri se pa ni odlikoval z obilnim številom plesalek in plesalcev. Da ni bilo več plesalk, nego za kacih 20 parov, temu je kriv star ljubljansk predsodek, ka ni po-sebno„nobel" udeležiti se prvega plesa; da se je pa mnogo nemški govorilo, temu je pa premnogo uzrokov, da jih niti naštevati nočem, marveč hočem omeniti neko drugo stvar. Valovi, kterc so nagnale zadnje volitve, še malo plivkajo na obala javnega življenja in se kažejo ali v tem, da se nekterniki, ki niso volili, po krčmah srde na dopisnika, kteri je njih imena ovadil in ga časte z raznimi imeni, ali pa da drugi puste čutiti svojo sveto jezo možem, kteri BO neustrašeno glasovali za naša kandidata. Tako n. pr. je znani gosp. Lukman gosp. Klemens-u štacuno v hiši odpovedal z izgovorom, da on tega ne trpi, da bi on (Klemens) v veži zaboje odpiral Listek. "Vinogradnioa. (Izvirna povest.) I. Nova maša v Šent-Petru. (Dalje.) Božja služba je pri kraji in v dolgem slovesnem sprevodu gredo vsi povabljeni iz cerkve med špalirjem na Bohačcv dom, iz cerkvenega stolpa se sliši trijanČenje in strel poka po dolinici. Pridejo pod slovesno okinčani kozolec in za cere-monijarja izbrani hogoslovec razposadi goste. Zadaj k mizi je posadil novomešnika, njegovega očeta — mati je že mrtva — duhovnike in nekterc odlične goste, med njimi župana in gospoda Zagrad-nika z rodovino. Za oni dolgi dve mizi na vsaki strani kozolca pa so se morali usesti na eno stran kmečki gostje, na drugo pa študentje, in najbližje častne mize pevci; pri vhodu pod kozolec so dobili godci svoj prostor. Po nekterih jedilih, ustane domači fajmošter in napije na zdravje in čast novomešnika in njegovega očeta, pevci zapojo zdravico, poslavljeui uovouiešnik odgovori z napitnico in pozdravom na vse goste, potem je bil čas za popoldanjšnjo božjo službo, ktero je šel novomeš-nik z dvema bogoslovcema opravljat; in ko nazaj pride, prosili so ga za dovoljenje, da bi se smeli na prostoru pred kozolcem razveseljevati. On dovoli vesel, godci zaigrajo in kmalu je bil ves prostor pred kozolcem s sukajočirai se pari napolnjen. Govednik je plesal z Zagradnikovo Zefo, Hribovec z njeno sestro Terezo in vsak hogoslovec in študent in kmečki gost, kije znal plesati, seje začel s kako plesalko vrteti. Vojteh Vrabič gleda Ido, s kom bode šla plesat, rad bi bil sam jo prosil, pa ni znal Terpsihorine umetnosti. Zadnjič izve, da tudi Ida ne pleše in toraj gre k njej, ji ponudi roko in jo pelja ven k plesišču, kjer sta začela pogovor, kakoršen je navaden, kadar se dva prvokrat snideta. Naši kmetje se pri plesu na vso moč ženejo in toraj tudi najmočnejši ne more z eno plesalko dolgo zdržati. Drugače sta delala Govednik, Hribovec in drugi bogoslovci in študentje. Govednik je počasi po taktu se sukal, včasi tudi samo stopal, zraven pa vedno govoril s plesalko. Kmalu naslone ona svojo glavo na ramo svojega plesalca, on jo bolj k sebi pritisne, srce je bilo na srcu in ko sta priplesala nekoliko dalje od gledalcev stoječih pri vhodu pod kozolec, storil je Govednik nekterekrati po besedah Borisa Mirana: „Glej tako okoli pasa Mi pokladamo roko, In na usta mi dekletom Usta Btiskamo — tako!" Hribovec je tudi sladko govoril svoji plesalki Terezi, vendar ga je ona v dostojnih mejah držala in ni se mu tako udala, ko njena sestra Goved-niku. Drupi pari, kterih en del je kak bogoslovcc ali študent, so tudi vedno govorili bolj ali manj prijazno, kakor so dotični bili eden drugemu po godu; samo da so drugi plesalci razen Govednika in Hribovca, plesalke menjavali, ona dva pa sta plesala s svojima tako dolgo, da so godci nehali. Potem pa je peljal vsak svojo plesalko galantno na prejšnji sedež , ji delal hlad s pahljaveem in jo dalje s svojimi govori kratkočasil. Vojteh Vrabič pelja tudi Ido na njen sedež, drugi se usedejo k tem in Ida nadaljuje svojo pripoved o razmerah v svoji rodovini, ktere je zunaj že pričela Vrabiču razlagati v odgovor na njegovo kratko razjašnjenje o sebi, o svojem domu in svojih študijah. Rekla je, da ima razen teh dveh sester, itd. Kako niecv j« tak izgovor, se razvidi iz toga, da je gosp. Klemeni skozi 5 let vedno na enaki način I zaboji v veži ravnal, a gospodu Lukmanu ni še uikdar na um palo, ga zbog tega karati. Sedaj si je še le svojo jezo ohladil — ker je g. Klemena (steklar) narodnjake volil. Mesto Kle-mcns-a vzame baje ustavoverni čevljar Pongrac iz Gradea štacuno v najem. Takt) bode vsa Lukina-nova biŠa ustavoverna od vrha do tal, manjka jej samo še napis: „Slovencem je vhod prepovedan!" Glede namcščenja primanje v — ktcro pra-šanje se že vleče kakor morska kača — se mi poroča, da se je med vlado (\Vurzbaeh) in do-tičniki sklenil kompromis, po ktercm bode dr. Kecsbacher imenovan za koncipista, dr. P e-stotnik pa za primanja v ljubljanski bolnišnici. Iz tega je razvidno, da se naša dežela dr. Kccs-bacherja odkrižati ne more. Iz Siimrju. 15. januarja. |Izv. dop.j (Schonwotteri a na.) Naš biser okr. glavarjev, g. Schonvvetter, je že tolikokrat dokazal svojo nevednost politiškib postav, in po svojem pol. ura-dovanji vlado že tolikokrat kompromitiral, da se Že ves svet čudi, ka ga vlada še zmirom pusti na mestu, za ktero je popolnoma nesposoben. Evo najnovejši dokaz. G. dr. Vošnjak je vsled svoje preselitve od tod se odpovedal načelništvu okr. 'zastopa in sklical na 17. jan. občni zbor zarad volitve novega načelnika. Na enkrat pride pismo od okr. glavarstva v Cel ji, da se nova volitev ne sme pri tem občnem zboru zvršiti , ker se mora poprej ud okr. zastopa iz dotične skupine voliti. Tudi g. okr. glavar toži, da se mu odpoved g. dr. Vošnjaka ni na znanje dala. Na to odgovori odbor, da po §. 43 postave za okr. zastopc se mora vsakako po odpovedi, načelnika v 14 dneh nov načelnik voliti, da bi torej odbor, ko bi volitev odložil, grešil zoper postavo. Odboru nič ni znano, da bi se bil kateri ud okr. zastopa odpovedal in ko bi se to tudi bilo zgodilo, bi ne moglo zavirati nove volitve. Odpoved dozdanjega na čelnika je pozvedalo okr. glavarstvo iz dnevnega reda občnega zbora, ki se je pol. oblastni ji naznanjal ; drugega posebnega naznanila pa po postavi ni treba. Končno izreče odbor, da ga neopravičena zavira okr. glavarstva ne bo zadržala, volitev okr. načelnika že 17. jan. izvršiti glede na §. 43, na kterega obrača pozornost okr. glavarstva. — Pri tej priložnosti naj objavljam enako nevednost v politiških postavah, ki jo je g. Schon-wettcr skazal pri poslednji volitvi volilnih mož za deželne poslance. Ta mož, pol. glavar, še to ni vedel, kako se mora sestaviti volitvena komisija. Sestavil jo je iz svoje osebe in iz občinskega predstojnika ; po postavi mora biti v njej občinsko predstojništvo, torej tudi svetovalci, ne pa sani predstojnik. G. Sehoimctter ju pa ni še toliko znano, kar ve vsak županČek na deželi, da je razloček med predstojništvom (Gemcinde-Vorstand) in predstojnikom ^rcincinde-Vorsteher). Pri volitvi v Suiarji ga je g. dr. Vošnjak pozornega storil na nepo-stavno sestavljenje komisije, pa g. glavar si nični dal dopovedati. Pri verifikacijah volitev je deželni odbor opomenil to nepostavnost pri vseh volitvah celjskoga okr. glavarstva in bi lehko bil zavrgel celo volitev zarad tega pregreška, kterega je zakrivila samo nevednost polit, nradnika, gosp. Sehon\vcttcr-ja. 1'rislovica sicer pravi: Komur Bog da urad, mu tudi da pamet; pa g. Sohonvvctter-ju so dali urad le (liskra-Lohningor et consortes, in ti gospodje vendar ne morejo zraven urada še tudi podeliti pameti , kterc sami včasi nimajo preobilo. Iz ItltJltlc*«* (na Štajerskem), 9. jan. Izv. dop.] (Srenji Ribnica in Hndi kot) ste se po srenjskem redu prostovoljno združiti nameravale. Združenje je bilo od višje oblasti potrjeno, kmetje iz Hudega kota pa niso zadovoljni s tem in so v vlogi do okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu prosili, naj srenja Hudi kot samostalna ostane. Podpirali so prosilci svojo prošnjo s tr-ditvo, da srenjskega odbora v Hudem kotu v seji, v kteri se je o združenji sklepalo, ni bilo dve tretjini nazočega, da torej sklep za občin^ ni ob-vezovalcn. Okrajni glavar je prosilec zavrnil na dotična sklepa obeh srenj, ktera nosita potrebni dve tretjini podpisov odborovih udov in tazpisal volitve za zastop obeh združenih občiu na 5. t. m. K tej volitvi so prišli iz Hudega kota skoraj vsi volilei, iz Ribnice samo 8—10, kteri bi tudi morebiti ne bi bili prišli, ako bi jih ne bil občinski predstojnik v Ribnici, gosp. Tomasi, po občinskem služabniku naprosil, naj pridejo volit. Zupan Tomasi je volitvi predsedoval, pa ko začne govoriti upirali ho se kmetje prvič temu, da nemško govori, dalje pa se je pokazalo, da je župan med kmeti sploh silno sovražen in konec je bil, da so vsi volilei iz Hudega kota izrekli, da ne volijo in zapustili po strašnem hrupu in upitji voliluieo, v kteri je samo se kakih 5 volilcev ostalo. Da se kmetic iz Hudega kota združenju z Ribnico upirajo, krivo je prvič to, ker se bojijo prevelike srenjske priklade; drugič pa je krivo temu sovraštvo proti gosp. Tomasiju, rojenemu Italijanu in privržencu ustavovercev ter agitatorju za prusko propagando, kakor se je pri volitvah za deželni zbor pokazalo. Ker jc župan Tomasi kmetom nemško govoril in toraj dotičnih ni kmetom razumljivo raztolmaČil, je ta volitev že formalno neveljavna. Zraven tega je postopanje Tomasijevo uzročilo, daje večina volilcev s protestom odšla in upamo toraj, da bodo vladni organi vso stvar na tanko preiskali iu pravičnim željam posestnikov iz Hudega kota ustregli ter novo volitev razpisali. Politični razgled. Poslanska zbornica je imela specijalno debato o adresi , potem ko se je bralo nekoliko osnov za postave , med njimi ena o novačenji na podlagi novega štetja ljudi in ena o izvrševanji disciplinarne oblasti nad advokati. Pri prehodu na dnevni red stavi Czerkawski nasvet za popravek pri oni točki adrese, ktera hoče gališko prašanje z direktnimi volitvami za državni zbor združiti. Proti temu popravku govore Kuoll, Reuter (Mariborčan), Tomaszczuk, Mcndc, VVolfrum, Rust, llerbst; z a p o p r a v e k se vzdigne Slovenec dr. Po kl u k ar z besedami: .,Pooblaščen sem izreči v imenu mojih tovarišev v mišljenji, da bodemo v interesu enakopravnosti vseh dežel avstrijske monarhije za popravek poljskih poslancev glasovali samo s tem pridržkom, da se na isti način vsem drugim deželam in narodom glede na njih posebne razmere, pravice, ki se vjemajo z njih historičnimi in narodnimi posebnostmi dajo." (Hrumeča veselost na levici.) Kazen Poklukarja govorita za popravek Zyblikic\vioz in Greuter, ki ustavovercem žgeče levite bere. Czerkawskega nasvet pade \ zanj Poljaki, Slovenci, Tirolci in Dalmatinci. Dalje še govore Brandstattcr (za besede , ki nasvetujejo ostrost pri šolskih postavah). Monde (o pravosodji), Blitzfeld (o razmerah z Nemčijo.) Vsa adresa se z a d n j i č s p r c j m c; proti njej Slovenci, Tirolci Dalmatinci in Poljaki. V gosposki zbornici državnega zbora je bila adresa brez debate sprejeta z vsemi proti 15 glasovom, kterc so oddali nositelji najslavniših imen. Finančno ministerstvo je predložilo proračun za lt 1872, za kterega posvetovanje se odbor 21 udov voli. C i s 1 a j t a n s k i f i n a n č n i minister bode po najnovejših poročilih baron de Pretiš, d o sedaj namestnik na Primorskem in pod Potockim voditelj trgovskega ministarstva. Holzgetban pa bode neki vendar vkupcii finančni minister. „Proti klerikalnim kalilecm državnega reda" se po „N. Fr. Pr." podpisuje peticija na državni zbor po vsem Štajerskem. Zeljno pričakovano otvorenje hrvatskega zbora jc resnica. Imel jc zbor 15. t. in. dve seji. V prvi kteri jc predsedoval najstarši ud zbora škof Kralj, sta bila brana dva kraljeva reskripta. Prvi jc adresiran na bana Bedckoviea, kteri je zbor kot kraljevi komisar odprl (ne Preradovič) in potrjuje nasvet banov sklicati zbor na dan 1. juniju 1871 (kakor znano, bil je pa zbor dvakrat odložen); drugi reskript pa je adresiran na kterc tu vidi, doma še brate, kteri šopaše majhni. „Imeli so — pravi dalje — kakor veste, pretočeno leto za inštruktorja Martina Kovana, sedaj pa bodejo dobili novega v osebi nekega Janeza Lesjaka. To je prava sirota, nam se vsem tako smili. Domaje na Dolenjskem in jc študiral gimnazijo deloma v Novem mesti', deloma v Ljubljani. Njegovi stariši so revni iu moral so je sani vzdrževati vsa leta svojih šol. Dovršil jc sedmo šolo, naveličal se truda na svetu iu šel k Servitom v nek tirolski klošter. Tam pa tudi ni našel zadovoljnosti in šel j • bo-račujoč iz Tirolskega domu ter v našem mestu izvedel , da moj oče išče pisarja. Ves raztrgan in zanemarjen pride enkrat k njemu v pisarnico in ga prosi za službo. Oče mu jo obljubi in mu reče, naj gre k naši materi, tam bode dobil jesti. „Mcd tem pridem jaz domu, je rekel oče, in tam bodeva več govorila." Lesjak je prišel k nam in skoraj ustrašili smo se ga, tak jc bil. Luknjast klobuk, raztrgano suknjo in hlače, črno srajco in vso votlo obutev jc imel, zraven lase in brado, vse raz-mršeno. Obraz pa ,e bil všečno ustvarjen in toliko bolj smo obžalovali, da je tako zdelan. Pokazal je materi list, kterega mu je oče dal. Na to mi reče mati, naj mu prinesem vina, kruha in cn kos plečeta, kterega smo ravno pri rokah imeli. To sem mu dala, potem pa smo šli vsi ven, da bi ga ne motili siromaka pri jedi. Cez nekaj časa sem šla jaz nazaj v sobo in kmalu je prišel oče domu. Zdaj je pravil ginljivo svojo povest in zbudil očetovo iu moje usmiljenje. Ker je oče izvedel od njega, da je študiral sedem giinnazijalnih razredov, ga praša, ali bi ne hotel prevzeti instruiranje dečkov in sam naprej študirati. Veselo pritrdi in oče mu potem reče, naj gre h krojaču, čevljarju in klobučarju ter sc na njegov račun obleče. Srajce pa smo mu izmed očetovih dale. Tako je zopet postal dostojen človek in sedaj se pripravlja ua vstop v osmo šolo s Kovanom. Kaže se pridnega in umnega in nam vssm je žal, da je bil tako nesrečen. S Kovanom iu Lcsjakoin se sedaj kratkočasimo s sestrama. Zcfa je tako vedno sitna, ker nobeden po njo ne pride, Tereza pa mene vedno krega, da se nc obnašam prav in tako mi je res všeč, da se jc naša drnščiua nekoliko pre-mcnila." — Med tem sta Govcdnik in Hribovec vedno srčniše s svojima družicama govorila in tudi med drugimi bogoslovci in študenti na eni in deklicami na drugi strani so se začeli pogovori, kteri so se zdeli Vrabiču da dalje segajo, ko samo v vsakdanje reči. Zato je po nekem prenchljaju, ki je nastal po končani pripovedi Ide, rekel svoji sosedi : „Meni ne more nikakor po godu biti vedenje bogoslovcev denes. Ako se človek kakemu stanu posveti, naj bode njemu z vso dušo vdan in naj ne ravna tako nasproti dolžnostim svojim, ko ti gospodje." Pri tem se je ozrl na Govednika in Hribovca. „Vi ste pač ncvošljivi, reče Ida; zakaj Vam ni všeč, da se moji sestri kratkočasite? In o dolžnostih duhovskega stanu se pri teh gospodih tudi šc nc more govoriti." „Nevošljiv nisem, zavrne Vrabič, pa dostoj-niše ni bilo, ko bi se gospodičini sestri z vrstniki bogoslovcev, vseučiliščniki, kratkočasile." To so slišali tisti, o kterih je bil govor in bogoslovca Govcdnik in Hribovec začneta se hu-dovati nad človečetom, ki je še le šesto šolo dovršilo in se drzno, o bogoslovcih soditi. „To je nezaslišano!" reče Govcdnik. „Le počakajte, pristavi Hribovec, vi ste v semenišču za dečke in videti hočemo, kaki boste, kadar boste v našem stanju!" „Gospodje, vi se obračate zoper mojo osebo, hrvatski zbor in samo izreka, da jc zbor odprt. Druga seja, ki jc bila isti dan po slovesni božji službi, jc bila porabljena v volitev 5 odsekov, kteri imajo pooblastila veriticirati in bode prihodnja seja po dovršenem delu odsekov. — Med tem ko nekteri listi poročajo, da je mnogo upanja za boljšo bodočnost oziroma Ogerske in Hrvatske (kar jc poročal tudi zadnji naš telegram iz dobrega vira), se telegrafira „N. Fr. Pr.u 16. t. m. da se je nagodba razdrta. O gorski državni zbor nadaljuje posvetovanje o proračunu. V zunanji politiki jc vse pri starem. Razne stvari. * (Petnajsta p red stava dram. dru stva) v deželnem gledališču v Ljubljani jc v nedeljo 21. januarja. Predstavljala se bode znana, pustnemu času primerna burka s petjem v 3 de janjih „Lumpaci-Vagabund." Glede na ples v či taluiei in druge pustne veselice bode začetek že ob 6. uri. Ker ie lanske leto privabila burka to liko občinstva, da je sedežev primanjkalo, se je nadejati, da tudi letos bode gledališče dobro obiskano, posebno sc je pevski del igre še pomnožil za nekterc številke in vložili novi kupleti času primerni. * (Mariborski o k r a j n i z a s t o p) jc pri poslednjem občnem zboru sklenil, tudi za leto 1872 učitelje iz okrajne kase plačati s tem pogojem, da se šolnina nikjer ne pobira. Ta sklep je spet, kakor oni za lansko leto, nepostaven. Po šolski postavi za Stirsko se mora šolnina pobirati dovoljeno je le bilo poprej občinam, da one en del ali celo šolnino iz občinske kase plačajo. To pravico je lanski deželni zbor podelil tudi celim okrajem, da sme okr. zastop šolnino za vse šo larje celega okraja prevzeti na okrajno denarnico Od učiteljskih plač sc nikjer ne govori in okr zastop mariborski popolnoma nepostavno ravna, če sklepa, učiteljske plače prevzeti. Res čudna moža sta Scidl in Brandstetter; nazoča sta pri postavodaji v deželnem zboru, strogo se držita nemško-liberalne stranke, ki »laja postave za Stirsko in ko domu prisopihata, zagovarjata v okr. zastopu tem postavam ravno nasprotne sklepe in se še hu-dujeta nad namestnijo, ktera takih sklepov ne more potrditi, ker so nepostavni. Kaj tacega le zamore suneta simplicitas Seidl-Brandstetter-ja. * (Dr. J. Vošnjak) pojde v nedeljo 21. t. m. v Ljubljano, kjer se bode stalno uselil. Po poti sc bode mudil v Laškem trgu v nedeljo popoldne, ker sc žele tamošnji njegovi volilei in rodoljubi začasno od njega posloviti. Obžalujemo sicer odhod gospoda doktorja iz Štajerskega, pa pričakujemo, da bode izkušeni rodoljub tudi iz Ljubljane M Slovence na Štajerskem delal ravno tako, ko poprej. Iz srca mu želimo mnogo uspeha v sredini Slovenije! * (Služba profesorja) slovenščine in klasičnih jezikov je razpisana na c. kr. gimnaziji v Trstu. Plača je vravnana po postavi od 9. maja: razen nje se dobi še lokalna priklada od 150 gl. in stanovnina od ,'$00 gl. Prošnje naj se pošljejo e. kr. primorskemu namestništvu * (Kranjski deželni šolski s v c t) je v seji 14. dcc. m. 1. na znanje vzel naredbo niini-sterstva zarad šol za jetnike, ga izročil okrajnemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani in tega opozoril na šolo v ljubljanski posilni delavnici. Zarad stavbe nove šole v Mavčiči se sklene, jo prepustiti občini h pogojem, dajo dodela do jeseni 1878, Šolska občina v Zagraci dobi patronalen pomoček za stavbo šole. Okrajuemu šolskemu svetu lju bljanske okolice se naroči, naj gleda, da dodela šolo v Rudniku 1. 1873, ker drugače izgubi patro nalni pomoček po 1000 gld.; dalje se istemu naroči naj pospešuje stavbo šole v Sori in poviša plačo dotienega učitelja vsaj na .'{50 gld. — Razen tega so sc posvetovale prošnje za oproščenje od šolnine, poročila o učiteljih in se sklenilo razpisanje dveh profesorskih služeb cxtra statum na realki. * (V Zagorji) v Litijskem okraji na Kranj skem je prišel delavec Anton Drolc pod premogov vlak, ki milje rebra in bedro zlomil in ga pri priči umoril. * (Enoletni prostovoljci) smejo po cesarskem ukazu se tudi posvetiti v času svoje vojaške službe oskcrbovalnlm opravkom (Bc schiiftiguug im Vcrprlcgsvvesen) v vojski. Do sedaj pa ho smeli to samo oni enoletmki, ki so na svoje stroške služili; za naprej sme vsak enoleten pro stovoljec, naj služi na svoje ali državne stroške ako jc trgovsko akademijo absolviral ali obrtniško šolo obiskaval, iti k oskrbovalnemu oddelku, to da Bamo na Dunaji, v Pragi, v Gradcu, Budi, Lvovu in Bma. To je sicer napredek, pa kolik? Prostovoljec na svoje stroške sme iti k oskrbovalnemu oddelku, naj je študiral, kar hotel, oni na državne stroške samo, ako jc izučen trgovec. Zakaj dovoljujete samo bogatim, ubežati svinčenkam? * (Strike.) Ta beseda jc v zadnjem času strašna postala za podvzetnikc. Ona pomenja „ustavljenjc dela", kar storijo delavci zarad pre-inale plače ali zarad slabega invnnnia ž njimi, včasi tudi samo zarad sitnosti. Bilo je zadnjič 400 pivovarjev na Dunaji nehalo delati; tirjali so večjo plačo in okrajšanje časa, v kterem delati imajo. Prvo terjatev so dosegli in se povrnili na delo. V Zagrebu so stavei v tiskainieab nehali delati in so zarad tega časniki v hudi zadregi. — Tu še omenjamo, da se „strike" kot angleška be- seda izgovarja „štrajk", ne „Strike", kakor se navadno med delavci sliši. „Na Dunaji delajo peki Štrike" sc n. pr. pravi, ali pa „pivovarji štrikajo." Toraj „štrajk!" • (Koliko Dunaj sne in spije.) Na Dunaji so se pred kratkim posvetovali o užitnin-skem davku iu o tej priliki se je pokazalo, da Dunaj porabi eno leto: goveje živine (voli, krave in Jalovec) 94.350 glav, telet 1:30.000, svinj 157.000. Govejega mesa se sne 95.277 centov, perotnine nad 1,000.000 glav, rib blizu 20.000 centov. Spije se vina 40.500 veder, piva 1,512.785 veder, žganja v vseh sortah 42.000 veder. Drv re na leto 110.000 kočuih sežnjev, oglja (žgaucga) 185.000 centov, premoga 40,000.000 centov itd. • (Umori) so minolo leto na Dunaji dosegli število 201 Moških sc jc samo umorilo 158, ženskih 55. Od drugih umorjenih je bilo 8, in sicer sta bila umorjena dva tolovajsko, trije zarad ljubosumja, dva majhna otroka in eden iz neznanega uzroka. V Gradci sc jih je umorilo 23, med temi 21 moških in dve ženski. * (Čitalnica v Postojni) napravi 21. t. m. zvečer ob 6'/2 uri zopet besedo s petjem, komičnim prizorom, tombolo, s predstavljanjem gle-diščinih iger: „Bog vas sprimi" in „Sam ne ve kaj hoče", in plesom. Ker ima čitalnica mladih, vnetih in dobro izurjenih diletantov na izbir, seje nadejati zopet prav kratkočasnega večera. Za to pa upamo , da nas bodo domači domoljubi in iz okolice v velikem številu s svojo nazoČnostjo počastili. — Ravnokar se sliši, da je glavni zbor čitalnice letne doneske za vnanjc ude od 5 gl. na 8 gld. znižal. Naj torej vnanji rodoljubi kot dru-štveniki čitalnice pristopijo, ter z malimi doneski namen čitalnice, izobraževanje in poduk ljudstva podpirajo. * (Ljutomerska čitalnica) napravi v nedeljo, 21. t. m. ob 8 zvečer malo veselico, h kteri sc vsi p. n. družabniki uljudno vabijo. Odbor. kot nekompetentno za sodbo v tej stvari; pa držite se stvari same iu sprevideli boste, da nisem krivo govorillw odgovori Vrabič. To bogoslovee Še huje razjezi in menda bi bili spravili Vrabiča v stran , ko bi ne bil stopil jurist Križogorec med Govednika in Hribovca, potrkal jima na rame in rekel: „Tolažita se; naturam expellas furca, tamen usque rccurret!" Nato sc ogovorjena nasmehljata in počasi je družba sedela, ko poprej in se pogovarjala. Ida praša Vrabiča, kaj jc gospod Križogorec po latinsko rekel, „ Rekel je, pravi Vrabič, da kar je človeku prirojeno, to naj zadušuje, kakor hoče, vendar sc bode zopet pokazalo." Hotel jc Vrabič napraviti refleksijo o tej resnici, pa jurist Križogorec povabi družbo, naj gre igrat ua zastave in vse je slo zopet pred kozolec. Delili so prstane, gledali v šte-pih itd. dokler ni eereniouijar poklical vseh k večerji. Po večerji so Šli nekteri, med njimi Goved-nik, Hribovec, Zefa in Tereza v sobo in so tam plesali z blazino, kar zopet VrabiČu ni bilo všeč. O polnoči pa so se začeli odpravljati gospodje duhovniki, nepovabljeni fantje so od vseh strani pod kozolec gledali, kedaj pojdejo „družice" domu iu to se jc tudi kmalu zgodilo. Gospod Zagradnik pelja svojo rodo vino v farovž. Komaj so tam gornjo obleko odložili, ko se zasliši pod oknom: „NoČ na nebu" itd. Bili so bogoslove! pevci, kteri so že poprej dekletom povedali , da pojdejo faj-moštru pod okno pet. Govcdnik pa jo pristavil Zefi, naj petje za sc vzame, ako tudi ne bode pel, kar bi rad. Kmalu fajmošter pride doli, reče prinesti butelj in dolgo Še ni bilo Konca veselice za nedeljo. V poudeljek sc je ponovilo vse, kakor jc v nedeljo bilo, samo da so Zapaduikovi sc po zajutreku peljali domu, ker je oče opraviti imel v uradu. Težko so se ločili Govcdnik iu Zefa, Hribovec in Tereza Prva dva sta bila. ko jo Govcdnik še gimnazijalce bil, obljubila sebi vedno ljubezen in kar je gimnazijalce obljubil, bogosloveo ni mogel brž pozabiti. Pri Hribovcu je bila ljubezen samo na njegovi strani. Tereza je rada poslušala njegove sladke govore, pa udana je bila drugemu, zato je tudi vedno Hribovca nekoliko od sebe od-vračevala. Vojtcbu Vrabiču pa je bila Ida jako všeč, samo ni si upal izreči svojega nagnenja, ker mu je pripoved o prišlcm tujcu in sedaj inštruktorju Janezu Lcsjaku velik sum vzbudila. (Dalje pri L.) IzprcA sodu?Je. (Dalje.) Fr. Rapoo pripoveduje vso dogodbo slovenski , dasiravno dr. Holzinger prosi za nemško razlaganje. On in priče: Divjak sen. in jun., Babic, Voh, Tomažič Ignac, Kobale, Žohar, Limovšek, Brumec, Rahle j, Fajs Gašpar, Fajs Janez, Terlec Tomasi s, dokazujejo, da so: oba Kalina, Ozimič, Stopar Anton, Grcgorič Vine. in Ačko France povsod so najhuje udeleževali; nasprotne priče Korbcr, Šimonek, Offenbacher, Bilej, Godce, Dltune-bicr, Soršak in Sternhergor se malo ali nič nc spominjajo in ves dogodek preobračujejo tako, da se dObro opazi, da so te pričo in obtoženci vsak svojo nalogo dobili iu jo bolj ali menj v glavi obdržali. Občudovati je bilo, da je predsednik od dne do dno osorneji postajal proti poškodovanim iu njihovim pričam, kar posebno kaže predsednikov odgovor Vohu, ki jc trdil z drugimi pričami vred, da preiskovalni sodniki niso vsega, in tudi , kar so, ne tako narekovali, kakor sc jc njim povedalo — da jc on rekel: „Sodniji je za to, da sc informira," na kar mu preiskovalni sodnik reče: „Spisi bodo prišli k višji sodniji in ne bilo bi lepo za Vas, ako bi kot duhoven sc ovaduha pokazali" — pl. Vest pa se odreže: „Sicer ne morem preveč krivice najti v njegovem izreku." Specijalna pra šatija poškodovanih jc preds. pretrgoval z besedami „To spraševanje jc tako zastonj! Kako olikan je dr. Holzinger, kaže napad na Slatin ška, ktercinu sc smešno zdi, da bi bil Pli-berška, svojega prijatelja, udaril. Dr. Holzinger mu na to reče: „Meni sc stvar ne zdi tako smešna; (i prič je tu! Vino jc za pitje zraslo ; duhovni gospod ste utegnili 21. junija 1870 nekoliko pregloboko v kozarec pogledati in se morebiti za to ne spomnite, da ste koga udarili." Slat. „Gospod predsednik, prosim da me varujete takih napadov! Preds. (Namuzncno) „Meni se prašanje ne zdi primerno (Dalje prih.) Dunajska borsa 17. januarja. Enotni dri. dolg v bankovcih . 62 gld. 70 kr. Srebro........ UM w 90 m C. k. cekini.......5 „ 47 , Napol..........9 „ 13 „ Prostoioljna prodaja. 1. Posestvo v 41 r I i vu»i blizo grobel-skega mosta v braslovški županiji, ktcro meri 10 oralov 1200 štirjaskih mil njiv in travnikov j pohištvo v dobrem stanu. 2. Hiša v Žavftkeni trsu. s 6 orali zemljišča, za vsakako kupčijo ali obrtnijo pripravna. Obedvo posestvi prodajate se tudi na drobno (po parcelah). Cena in natancneji pogoji zvedo ifl pri gospodu Franc Šentak-u na Vranskem pismeno ali ustmeno. (16—2) Kovane uradno preiskavane rf«*orf»»»*i#M#* četirioglate oblike: Nositcljna moč: 1 '2 \\ 5 1() 15 cent. Cena. gld.: ~18 21 25 36 46 55"! Nositeljna moč: 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.V »0~90Tb(]VTlO. ~ Itnltmttrirne vagr t Nositeljna moč: 1 I 4 10 20 ."0 fnt. 7.5(» 60 12 70 15 18. 80 fnt. Cena. gld.: S t> Nositeljna moč i 40 50 Cena, gld.7~ 20 22 25 27.50 30! *« *M*#*no z železnim obročjcm in utcgi Cgevihti: Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.: 150 170 200 230 300 350. ffoifiif mar t Nositeljna moč: 50 60 70 80 100 cent. Cena, gld.: 350 400 450 500 50uT~ Nositeljna moč: 120 15Q 200 300 cent. Cena, gld.: 600 650 760 90O 1* Itnicraiiiv «& Couip.. fabrikanti vag in utegov MPaiJi* v»e M4>»'t«* ctrugie vage f #t utrfji. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetjc ustreže precej : (11—54) Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. «3 TB 9 *2 5 i O S \M rt 9 ft-o .S g j §« •s« •s .S" — — w s .K o Gospodu (H—l) Fi*a.neii Kasperitschu, meščanskemu kositarniku v Mariboru. Pri dražbi dne 11. aprila 1871 v Arveži za najcenejše novo pokritje tukajšnega cerkvenega turna s potrebnimi pozlačavskimi deli in z napravljenjcm novega bliskovoda vred, izročil je podpisani cerkveno-konkurenčni odbor Vam kot najmanj terjajo čemu omenjeno delo. Vi ste to težavno delo ne samo v določenem času in na n a j s o 1 i d n i š i način storili, temveč ste si tudi z olepšavnimi deli, kterih niste v račun spravili, veliko zaslugo in zahvalo vse farne občine sploh pridobili. Podpisani cerkveno - konkurenčni odbor vidi se toraj prijetno dolžen, Vam s tem v imenu vse farne občine za Vaše v vsakem obziru izgledno storjeno solidno delo prisrčno se zahvaliti in s tem pismom samo namerava, Vas priporočiti pri drugih takih težavnih podvzetjih kot vrlega mojstra in strokovnjaka v vsakem obziru najbolje priporočiti. Cerkvsno-konknrenčni odbor v Arveži, 30. avgusta 1871. Karel pl. Preitenau, načelnik in župan. Jožef Schunko, provizor. Janez Hartnagl, cekmešter in odbornik. Janez Skazedonig, cekmešter in odbornik. Janez Voglvvaider, odbornik. Jakob Faulcnd, odbornik. Plučne bolezni in kroničen kašelj popolnem ozdravljene. Gospoda dvornega založnika Janeza Hoff-a centralna zaloga na Dunaji. Karntnerring 11. Aba, 16. novembra 1871. Sem tako prost in pisem zopet po izvrstno slado-izlečno zdravilno pivo, meni je, hvala bogu pomagalo. Pravil hchi to dobremu prijatelju, ki ravno tuko trpi itd., in prosim torej, da mi pod adreso Jožef KasB, tukaj, 12 steklenic sladoizlečnega zdravilnega piva in 1 funt sladove zdravilne čokolade pošljete. JaiiON liOrimi, Dunaj (VVieden, Favoritenstrasse, Nr. B.) (Okrajšano.) Nevarno som bil na plttčah bolan, kar so je po kroničnem kašlju kazalo in sem že obupal, ker nič ni pomagalo. Pa rezili ao me Vaši sladovi fabrikati: sladoizleČno zdravilno pivo in sladoizlečni bonboni. Vašemu neprimerljivemu sladočokoladnomu prahu seje imelo moje slabotno doto že prej za ohranitev življenja zahvaliti in sedaj sera sam po Vaših sladovib fabrikatih zdravje zopet dobil; ne morem več živeti brez njih. c#» Kari felbarher, civilen ingenieur, aesocie in representant cementne umetno Hvalnice itd. itd. OtfOMJIfi pred Ituzeiijmi In ponarejanjem. Klado v izleček je v atek-w»C*l IIU lenicah z metalnim zatičom, na kterem Kakor na vsib shrambicah mojih pravih sladovih fahrikatov so firma Janez HoflT najde. V J'J*MbtJfwni pravo Ramo pri gospodu Martinu Golobu. V J$*av11 Ant. Deperis. Pred sleparstvom me m vari! Mod mnogimi naznanili spocijclno za um 10 marsiktera b silnim hrupom napravljena In morijo edino na to, da bi prebivalci v provincijali v zanjke ili. Pa naj ve vsak varuje kupili uro, če prodajalce ne more zadosti garancijo dati. .laz ure, ki sc pri meni kupijo, vhcIcj, kakor nc poljubi, ali vzamem nazaj, ali pa zamenjam, dokaz najstrože solidnostl. UM mm veka ■o izvrstno regulirane ure, ktere prodajam s pismenim izkazom dveletne garancije; one se zato tako dober kup dajejo, da bi n jih mnogo jemalo. Naj torej nobeden ne zamudi priložnosti in naj si prlpruvi reč. za vsako hišo koristno In nepogrešljivo. gld. Za vse ure se garantira, kakor pri iirarjn. 1 zelo ved na ura, z lepo okinčano ploščo In minil i ranim kazalom I ravno tuka z cmailirnno porcelanasto ploščo .... 1 tiste sorte z narrdbo du Inje........ Vsaka z budilcem 20 kr. več. 1 ura, velike oblike, lepo opravljena, s porcelanasto ploščo . 1 taka fino olepšana, bogato okinčana, z nareilbo, da bije..... 1 ura s prctlno malanim prednlm delom in prav pozlačenim okvirom ali z tlniml švicarskimi slikarijami, ktrra bije ......... Ure za salon iz bronca b steklenim poveznikom in 8 stalcem, zelo čedna . 1 ura največ« sorte.............. 1 ura, dobro konstruiruna, angleška, za potu, z budilcem zvezana, kteri gotovo ne pusti spati, velja z vlagullščcm.......... Dobro regulirane švicarske Šepne ure t dveletno garancijo, pruv čeden fuson z lepo veriZico iz novega zlata vred.......... Prav kine za vsak salon so sloveče dunajske ure « perpondikeljem, grejo 8 dni in so v krasni 304 dolgi omari zaprte, ena, ki ne bije gld. 19, če bije . gld. 1.30 1.60 s. ho 2.80 do gld. .1.(0 gld. ».'JO, .|.:.o gld. S, G, 7, 8 gld. 2 dO 2.(10 gld. 3.20, 4.50 gld. 5 gld. 4.50 gld. 28. Angleške ure za fcep, ■ prcnnim kolesjem iz nikeljna gred uurbolj zancsljl eillndcr-kronometer ura . . ravno taka v ognji pozlačena . „ .* s kristalnim stekloin „ „ pozlačena . „ „ z dvojnim plaščem, (šavonet...... ravno taka pozlačena . . . Amerikanske dvojne ure z dvojnim kolesjem. Te so prej gld. 40 veljale, zdaj lo..... Kidrrne ure, krušno napravljene, s kristalnim steklom . . . Vsakovrstne ure, tudi cenejše, ko pri vsakem pasom, n v £ep o natanko, garantira sc za let, da bodo prav šle. vo ure, kar sc Jih je do sedaj naredilo. To 10 Angleško umetne ure s posebno finim tiiudno izpeljanim liligranoviin kolesjem...... 1 remontt>ar brez ključa . , 1 - narfinejsa sorta . 1 „ z dvojnokristulnim steklom, tako da se kolesje vidi, če Jo tudi ura zaprta . . taka, s pretio im sidrom , . Uro za gospe, fino in elegantne po......gld gld. lfi.60 tuke, ktere tu niso Imenovane, se prodajajo drugem. Uobro regulirana solnčna ura s kom-po kteri se lahko vsaka druga uravna, velja samo uf» kr. gld. it.SO gld. lo.f.O gld. io.:.o gld. 11,— gld. IfcM gld. 14.50 gld. 18.— 1 gld. Kl'1. gld. gld. gld. 20.-12.50 14.— 10.50 13.50 Urne verižice iz talini-zlat«i. (45—5) najnovejšega krasnega fasona, ktero ne stoje v nobenem načinu za verižicami iz pravega zlata, ker so po fusonu prckanljivo ponarejene in zlato barvo vedno olitlrZe. 1 kratka po 70, BO kr., gld. 1 20 in gld. 1.5o. 1 „ prctlno izpeljana gl. 1.50, 2, 2.50 in 3. dolga veriilca za okolo vratu, Lcncčaiisku, gld. 1.80 in gld. 2. 1 ravno taka, prctlno Izpeljave pogl. 2.50,3.50. 1 prav srebrna, lalotna verižica, v ognji po- zlneena gld. 3.50, 4. 1 prava, nilotna verižica, dolga, za okoli vratu, po gld. 5.50, C.50. Medaljoni najlepše vrsto po 50, hO kr., gld. 1, l.fid. — Medaljoni iz lMotncga srebra po gld. »50. jrld. B. — 1 zvezek urnih nnvezkov s ti različnimi drngotinami, velja le fiO kr. To n«* Mamo In edino dobi v novem velikem kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Praterstrasse, 26 navštric Karolovega gledišča. izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. S kaza in drugi.