Na Dragi 2015 o Udbi in mladih Denar za slovenski urad v Gorici šele novembra »Novi Londončani« iz JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 201 (21.438) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 30. AVGUSTA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store 50 830 771124 666007 Bojkot Rusije kot vir profita Dušan Udovič Mediji v zadnjem obdobju bolj redko prinašajo vesti iz Ukrajine, pri čemer se ustvarja sicer varljiv vtis, da na tistem razgretem koncu Evrope vlada zatišje. Ukrajina se v medijih omenja zgolj ob posameznih primerih kršenja premirja iz Minska, ko na eni ali drugi strani na vzhodu države pade kaka žrtev. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi upajo, da bo dogovor iz Minska do konca leta v celoti upoštevan, to pa pomeni, da bi morali tudi na vzhodu Ukrajine izpeljati volitve. Gre za silno zahtevno nalogo, še posebno ob dejstvu, da predsednik Poro-šenko, kot kaže, ne obvladuje položaja, medtem ko se, tako kot že dolgo napovedujejo opazovalci, tudi na zahodu države prebujajo separatistične klice. Po najslabšem od scenarijev bi lahko bila Ukrajina na tem, da eksplodira kot nekdanja Jugoslavija. Zahteve po avtonomiji prihajajo iz Zakarpatja in Galicije, glasni postajajo tudi Rusini in Madžari. Gre za območja, ki mejijo na države Evropske unije in kjer ob obubožani državi cvete čezmejno tihotapstvo. Politika in avtonom-izmi pa se zaradi tega neizbežno prepletajo s kriminalom in bojem med skupinami za obvladovanje donosnih tihotapskih poti. Ukrajina je poleg tega gospodarsko povsem na tleh, kljub izdatni pomoči Zahoda in dejstvu, da ji je EU pravkar odpisala petino dolga, o čemer, kot vemo, glede Ciprasove Grčije ni hotela nič slišati. Nadaljevanje na 2. strani gorica-doberdob - Sindikat slovenske šole »Pomanjkanje učnega kadra bi v prihodnosti lahko postalo problem « Spomin na žrtve Katrine NEW ORLEANS - V New Orleansu so se začele osrednje slovesnosti ob deseti obletnici divjanja orkana Katrina, ki je uničil velik del mesta ter terjal prek 1800 žrtev. Zjutraj, ob uri, ko je orkan dosegel kopno, so se v mestu oglasili cerkveni zvo-novi.Katrina je južno obalo ZDA dosegla 29. avgusta 2005, nasipi, ki naj bi ščitili New Orleans - mesto leži pod gladino morja, so popustili in štiri petine mesta so bile pod vodo. Voda je naraščala tako hitro, da so se številni ljudje utopili, na stotine se jih je zateklo na strehe hiš, kjer so tudi po več dni čakali na pomoč. Zaradi neučinkovitega delovanja lokalnih in zveznih oblasti je v mestu nastala anarhija. GORICA-DOBERDOB - »V slovenskih vrtcih na Goriškem bi lahko danes stalno zaposlili kar osem ljudi, na goriških lestvicah pa ni kandidatov, ki bi izpolnjevali vse pogoje za zasedbo teh mest. Pokrajinska lestvica je izčrpana. Nekaj prostih mest je tudi na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom,« pravi tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič, po katerem bi se slovenske šole in vrtci v goriški pokrajini dolgoročno lahko znašli v težavah zaradi pomanjkanja osebja. Po Prin-čičevem mnenju bi bilo potrebno, da bi se več naših študentov odločalo za univerzitetni študij, ki bi jim omogočal zaposlitev na slovenskih šolah. Tisti, ki so to pot že ubrali, pa nimajo lahkega življenja. »Odprto ostaja vprašanje priznanja univerzitetnih diplom za poučevanje tako v Italiji kot v Sloveniji, tudi dogovori glede slovenskih tečajev s tukajšnjimi univerzami pa so pomanjkljivi,« pravi Prinčič. Na 14. strani bovec Zmeren potres, ki pa so ga občutili BOVEC - Seizmografi v Sloveniji in naši deželi so sinoči ob 20.47 zabeležili potresni sunek. Zarišče je bilo v v Čezsoči pri Bovcu oz. 15 kilometrov vzhodno od Dreke v globini sedmih kilometrov. Preliminarno ocenjena ma-gnituda potresa je bila 4,1, poroča Urad za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje. Ljudi v Bovcu je potres presenetil, nekatere prestrašil, da so prišli iz hiš. Nanj nas je sinoči opozorilo tudi nekaj bralcev z Goriškega. DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata . « ^ Notranja vrata Okna in okvirji r//7f if fttlasCopco WACKER NEUSON M □FIWSTBAL O-M tecnoedile Trst, ul. Cosulich 9 - 34147 NAJEM - PRODAJA - SERVIS s.a.s. vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it opčine Pot v svobodo, razstava, ki je tudi opomin Brez nostalgije. Zgolj poziv, da ne bi pozabili. To je sporočilo z odprtja razstave Pot v svobodo, v organizaciji SKD Tabor in VZPI-AN-PI Opčine, ob 71. obletnici ustreli-tve na Opčinah petih prebeneških kurirk in štirih partizanov in ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Razstava je pravo vzgojno-zgo-dovinsko gradivo za mlajše rodove. Osrednji del predstavlja Bitka za Op-čine, ki je v petih dneh na obeh straneh terjalo smrt nad tisoč vojakov. Na 5. strani V Avstriji preprečili novo tragedijo Na 3. strani Na Katinari neuspešen »napad« na črpalko Na 4. strani Hudi prometni nesreči na Obalni cesti Na 4. strani Naši v drugih okoljih: z Opčin ... do vesolja Na 6. strani Umrla osamljena na svojem domu Na 14. strani www.tecnoedile.net • info@tecnoedile.net podi 2 Nedelja, 30. avgusta 2015 ITALIJA, SVET / migranti - Nov tovornjak s 26 begunci, med temi 3 otroci Avstrijska policija preprečila novo tragedijo beguncev Osumljeni za četrtkovo smrt 71 migrantov v hladilnem tovornjaku bodo ostali v priporu DUNAJ, KECSKEMET, LONDON - Avstrijska policija je včeraj odkrila nov tovornjak z begunci, v katerem so bili tudi trije otroci, ki so jih morali zaradi oslabelosti prepeljati v bolnišnico. V tovornjaku, ki so ga v petek ustavili nedaleč od meje z Nemčijo, je bilo sicer 26 ljudi. Otroci so bili zaradi dehidracije, pomanjkanja kisika in visoke vročine v kritičnem stanju. Kot je včeraj povedal predstavnik avstrijske policije, so zdravniki ocenili, da bi otroci, če jih ne bi rešili, kmalu umrli. 29-let-nega voznika iz Romunije so aretirali, otroke in njihove starše pa so namestili v bolnišnici v mestu Braunau. V vozilu so bili migranti iz Sirije, Afganistana in Bangladeša. Voznik se je sicer skušal najprej izogniti nadzoru prometa in je, ko je videl policijski avto za seboj, najprej pospešil, nato so ga po krajšem zasledovanju ustavili in aretirali pri kraju St. Peter am Hart blizu meje z Nemčijo. Na Madžarskem pa je sodišče v kraju Kecskemet včeraj sklenilo, da bo četverica osumljenih za smrt 71 beguncev v tovornjaku, ki so ga v četrtek odkrili na avtocesti južno od Dunaja, v priporu ostala najmanj do 29. septembra, je po njihovem zaslišanju povedal glavni sodnik Ferenc Bicskei. Pripor se lahko tudi po tem datumu še podaljša. Za to se lahko sodnik odloči, četudi v tem času še ne bodo vložene obtožnice proti osumljenim, če presodi, da obstaja utemeljen razlog, je pojasnil tiskovni predstavnik sodišča Szabolcs Sarkozy. Po prepričanju policije je med štirimi osumljenci, ki so jih aretirali v petek na Madžarskem, tudi voznik tovornjaka. Gre sicer za tri Bolgare in Afganistan-ca, ki so stari 29, 30, 50 in 28 let. Tožilstvo je zahtevalo, da osumljeni po včerajšnjem zaslišanju ostanejo v priporu zaradi »izjemne narave zločina, smrti tihotapljenih oseb ter izvedbe kriminalnega dejanja tihotapljenja ljudi na način poslovne dejavnosti«. Osumljeni so po oceni avstrijske policije manj pomembni člani ene od številnih tihotapskih mrež, ki prežijo na tisoče migrantov, ki se skušajo prebiti v Evropo. V Avstriji se medtem nadaljuje preiskava tragedije, v kateri je umrlo 71 ljudi, domnevno Sircev, preiskava pa se zdaj osredotoča na določitev natančnega časa in vzroka smrti žrtev. Obdukcije naj bi trajale več dni. Tovornjak s trupli so odkrili v četrtek, žrtve pa naj bi se domnevno zadušile. Če bo preiskava pokazala, da so bili ljudje mrtvi že v času, ko je tovornjak prispel v Avstrijo, bo glavno odgovornost za preiskavo tragedije prevzela Madžarska. Tragedija je vsekakor srhljiva. Po izračunih avstrijskega časnika Oesterreich so se ljudje zadušili dobro uro po tistem, ko so jih zaprli v hladilni tovornjak, in to najprej otroci. V prostoru, velikem 15 kvadratnih metrov, je bilo namreč zaprtih 71 oseb. Angleške oblasti so medtem včeraj izpustile na prostost italijanskega državljana, ki so ga ustavili v grofiji Surrey v jugovzhodu Anglije med vožnjo tovornjaka, v katerem je bilo skritih 27 migrantov. Moški je dokazal, da ni o njih nič vedel, saj so begunci stopili na tovornjak na skrivaj. ljubljana Novinar ob nagrado zaradi spornega tvita LJUBLJANA - Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) bo začelo postopek za odvzem novinarske nagrade Boruta Me-ška Sebastjanu Erlahu. Kot so zapisali, so Erlahovi zapisi o mi-grantih z Bližnjega vzhoda presegli vse meje še sprejemljivega in dopustnega, posredno pa tudi škodijo združenju. Kot so navedli v združenju, Erlah sicer ni član ZNP, je pa prejemnik novinarske nagrade, ki jo podeljuje združenje, zato ga mnogi povezujejo z njim. Dvaintridesetletni Erlah, nekdanji študent teologije, od 2009 do leta 2013 novinar Ognjišča, še prej urednik spletnega portala Forumi.rkc.si, sodelavec in kolumnist različnih desnosredinskih medijev, je pred dnevi šokiral s komentarjem, ki se je pojavil na tvitu Lejle Irgl, sestre poslanke SDS Eve Irgl, ki je zapisala, da bi v Slovenijo spustila le migrante s krstnim listom. Er-lah je k temu dodal: »Jaz imam še bolj radikalno, Dovolite približanje meji na zgolj 500m. Kar je več, vse postreliti. Bog bo že poznal svoje.« Na svojem blogu je Erlah sicer v petek skušal svoje pisanje opravičiti in kritikom vrniti udarec (najbolj ga je motil komentar na njegov račun novinarja Re-porterja Boštjana M. Turka za POP TV), vendar za odgovorne pri ZNP očitno ni bil prepričljiv. V ZNP se strinjajo, da so različna - tudi kritična mnenja o begunski problematiki potrebna, vendar pa nikakor ne smejo služiti širjenju sovraštva ali celo spodbujanju nasilja. Nestrpen in sovražen govor, ki se je pojavil na spletnih omrežjih glede beguncev, so med drugim obsodili tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), v Mirovnem inštitutu, v uradu varuha človekovih pravic in v Amnesty International Slovenija. V DNS novinarje in druge udeležence razprave o begunski krizi obenem pozivajo k spoštovanju načel človečnosti in dostojanstva. pariz - Osem držav za poostreni nadzor, a brez ukinitve Schengna Na vlaku kot na letališču Večnacionalne patrulje na mednarodnih vlakih, poimenske vozovnice in pregled prtljage PARIZ - V Parizu je včeraj potekalo srečanje ministrov za promet in notranje zadeve več evropskih držav, ki so govorili o tem, kako preprečiti teroristične napade na vlakih, kakršen se je zgodil pred tednom dni na hitrem vlaku med Parizom in Amsterdamom. Zavzeli so se za večnacionalne patrulje na mednarodnih vlakih ter vozovnice z imenom potnika. Ministri so pozvali tudi k številnejšim pregledom potnikov in prtljage na večjih železniških postajah, Evropsko komisijo pa so pozvali, naj predlaga strožjo zakonodajo glede orožja, je po srečanju ministrov iz devetih držav povedal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Španija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Švica poleg tega menijo, da je treba začeti izvajati hkratne in usklajene operacije. Italijanski minister za prevoz in infrastrukturo Graziano del Rio je ob tem dejal, da schengneskega dogovora o prostem pretoku ljudi in blaga znotraj območja Evropske unije ne bodo okrnili, še manj ukinili. »To je civilizacijska izbira,« je dejal minister. Na hitrem vlaku med Parizom in Amsterdamom je pred tednom dni Ma-ročan začel streljati in ranil tri ljudi, a so ga potniki - dva sta bila pripadnika ameriške Predsednik IPU Saber Chowdhury vojske, ki sta bila sicer na dopustu - uspeli obvladati. Maročan trdi, da ni želel izvesti terorističnega napada, temveč je nameraval samo oropati potnike, a francoske oblasti trdijo, da je šlo za teroristično dejanje. Moški je imel pri sebi dve pištoli, strelivo in nož. Zapor za tri novinarje televizijske mreže Al Džazira KAIRO - V ponovnem sojenju trem sodelavcem televizijske mreže Al Džazira zaradi domnevne podpore islamisti-čni Muslimanski bratovščini je sodišče izreklo triletne zaporne kazni, kar je manj kot v prvem sojenju. Na sodišču sta bila prisotna Kanadčan egiptovskega rodu Mohamed Fahmy in Egipčan Baher Mohamed. Avstralcu Petru Gre-steju so sodili v odsotnosti. Sodelavce Al Džarize so lani na prvi stopnji kljub mednarodnemu ogorčenju zaradi procesa obsodili na po sedem let zapora, ker da so podpirali prepovedano Muslimansko bratovščino in širili napačne informacije v času nemirov podpornikov leta 2013 odstavljenega islamističnega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija. V Turčiji prva ministrica z naglavno ruto ANKARA - Prvič v zgodovini Turčije je bila v vlado imenovana ministrica, ki nosi muslimansko naglavno ruto. Aysen Gurcan je bila imenovana za ministrico za družino in socialo v prehodni vladi, ki bo Turčijo vodila do predčasnih volitev 1. novembra.Po izobrazbi je 52-let-na ministrica univerzitetna profesorica, prav tako pa je mati treh otrok. Po prihodu sedanjega konservativnega predsednika oziroma prej premierja Recepa Tayyipa Erdogana na oblast so začeli v Turčiji odpravljati dotlej strogo prepoved nošenja naglavnih rut za ženske, zaposlene v šolstvu in javni upravi. V Čadu usmrtili deset pripadnikov Boko Harama N'DJAMENA - V Čadu so včeraj usmrtili deset pripadnikov islamistične skupine Boko Haram, ki so bili v petek spoznani za krive sodelovanja v dvojnem samomorilskem napadu v čadski prestolnici N'Djamena, v katerem je junija umrlo 38 ljudi. »Usmrčeni so bili davi na strelišču severno od prestolnice,« je potrdil predstavnik sodnih oblasti v Čadu. Deseterico so na smrt obsodili v petek. To je bil sicer prvi proces v Čadu proti domnevnim pripadnikom islamistov, začel pa se je v sredo. Čad je poleg Nigerije, Kameruna in Nigra tarča napadov Boko Harama in države so letos sklenile, da se bodo skupaj borile proti islamističnim upornikom. Ti so od leta 2009 ubili prek 15.000 ljudi. Nadaljevanje uvodnika s 1. stran Medtem se vse bolj izkazuje, kakšen bumerang so za številne države Evropske unije postali ukrepi za gospodarski bojkot Rusije, ki so bili sprejeti lani na prigovarjanje in odkrite pritiske Združenih držav Amerike. Ti pritiski ne ponehajo, potekajo v zatišju in povzročajo evropskim državam škodo, ki je trenutno kvantificirana na kakih sto milijard evrov. Padec trgovinske menjave med Rusijo in državami Evropske unije namreč za prvo letošnje polletje znaša blizu 40 odstotkov. Tudi Italija in Slovenija sta utrpeli veliko škodo, saj obe sodita med velike trgovinske partnerice Rusije. Gospodarskemu bojkotu Zahoda je treba dodati povračilne Putinove ukrepe z blokado uvoza iz zahodnih držav, pri čemer sta močno prizadeti prav Italija in Slovenija, da ostanemo v bližini domačih logov. Poslovneži so zaskrbljeni in iščejo poti, kako zaobiti blokado, nad katero vsiljivo bedijo ZDA. Značilen je primer male Islandije, ki je, čeprav ni članica EU, nerazumno podlegla pritiskom ZDA in EU in kateri Rusija zaradi tega zavrača odkup slanikov in polenovk, ki je nemoteno tekel dolga desetletja in bil glavni vir dohodka male države. Za islandske polenovke je Rusija trg življenjskega pomena, zdaj pa rib nimajo kam prodati in država tvega stečaj, potem ko se je z enega komaj pobrala. Največji paradoks zgodbe o gospodarskem bojkotu Rusije pa je podatek, da so ZDA v istem obdobju, ko je trgovina evropskih držav z Rusijo zaskrljujoče nazadovala, povečale izmenjavo z Rusijo za 20 odstotkov! Podatek prihaja iz uglednih zahodnih ekonomskih časopisov in nadvse zgovorno priča o tem, kdo ima od bojkota Rusije dobiček in kdo izgubo. Bolj je ravnanje ZDA cinično preračunljivo, bolj je politika EU nerazumna, da izpade naravnost mazohistična. Konec leta naj bi po napovedih zapadel rok gospodarske blokade Rusije, v kolikor bi se razmere v Ukrajini umirile. Spričo navedenega je možno sklepati, da si bo marsikdo na različne načine krepko prizadeval, da do pomiritve ne pride, pa čeprav gre za skrajno nevarno igranje z ognjem. To je tista nevidna vojna iz ozadja, o kateri najbrž ne bomo brali na straneh časopisov. In prav zaradi tega nas mora še bolj skrbeti. Dušan Udovič Nemška podjetja bodo zaposlovala MÜNCHEN - Nemška podjetja nameravajo v prihodnjih mesecih zaposliti dodatne ljudi, kaže raziskava inštituta Ifo iz Münchna. Kazalec zaposlovanja se je avgusta v primerjavi z julijem namreč dvignil za 1,1 točke na 108,3 točke. Nove zaposlitve se v prihodnjih treh mesecih obetajo v vseh sektorjih razen v predelovalnem, na trg dela pa pozitivno vpliva robustnost nemškega gospodarstva, so v inštitutu zapisali v izjavi za javnost. V predelovalnem sektorju so najmanj novih zaposlitev napovedali v avtomobilski industriji, na drugi strani pa nameravajo zaradi izjemno pozitivnega razpoloženja med potrošniki več novih delavcev zaposliti trgovci. V storitvenem sektorju se je namreč kazalec povzpel na najvišjo raven od aprila leta 2011. Panasonic bo na Kitajskem zaprl tovarno TOKIO - Panasonic namerava prihodnji teden zapreti tovarno litij-ion-skih baterij na Kitajskem, s čimer bo delo izgubilo 1300 delavcev v kitajski prestolnici, je sporočil japonski proizvajalec elektronike. V tovarni so predvsem za tuje proizvajalce elektronike proizvajali baterije za mobilne telefone in digitalne kamere, vendar je dobičkonosnost tovarne začela upadati zaradi hude konkurence južnokorejskih tekmecev, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. V težavah tudi švicarski urarji ZÜRICH - Zaradi turbulenc, ki v zadnjem času pretresajo Kitajsko, so se v težavah znašli tudi švicarski urarji. Kitajski trg je zanje eden najpomembnejših, vendar prodaja luksuznih izdelkov upada, k temu pa je svoje dodala še nedavna devalvacija juana. Švicarski proizvajalci ur so se v težavah znašli že takrat, ko je Peking v državi začel preganjati korupcijo. Oblasti so prepovedale ek-stravagantna darila za javne uslužbence, kot so prestižne ure. Julija je izvoz švicarskih ur na Kitajsko zato upadel za skoraj 40 odstotkov. Avgustovska devalvacija juana, ki je glede na dolar izgubil skoraj pet odstotkov vrednosti, je nato še dodatno pretresla proizvajalce prestižnih ur v tej alpski državi, njihove delnice pa so se pocenile. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 30. avgusta 2015 3 turizem - Porast turistov v Slovenski Istri Tujci v vse večjem številu obiskujejo občine na Obali PORTOROŽ/PIRAN/IZOLA/KOPER - Poletna sezona, ki se počasi izteka, je bila za turistične delavce v Slovenski Istri zelo uspešna. Porast nočitev v primerjavi z lanskim letom so zabeležili tako v piranski občini, kjer so letos dosegli že skoraj 800.000 nočitev, kot tudi v izolski in koprski občini, kjer izpostavljajo tudi veliko število dnevnih gostov. Julija so v občini Piran zabeležili 176.000 hotelskih nočitev, kar je za pet odstotkov več kot lani, v prvih 27 dneh v avgustu pa 165.000 nočitev oz. dva odstotka več kot lani, so navedli v Turističnem združenju Portorož. Če je bil boljši rezultat v juliju pričakovan, saj je bil lanski julij zelo deževen, pa jih še posebej veseli izboljšava glede na že lani dober avgustovski obisk. Skupno so v prvih osmih mesecih dosegli že dobrih 794.000 hotelskih nočitev oz. za tri Rast nočitev, ki so jo zabeležili v prvem letošnjem polletju, se je nadaljevala tudi v glavni sezoni. Do zdaj so tako zabeležili pet odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lani, skupno pa so letos realizirali že več kot 230.000 nočitev. Razveseljuje jih tudi podatek, da so s povečanimi marketinškimi aktivnostmi in efektivno promocijsko kampanjo v letošnjem letu zabeležili porast domačih gostov, pri katerih so v zadnjih letih zaznali manjši upad obiska. Letos v Izoli prevladujejo domači gosti z okoli 60 odstotki, med tujimi gosti pa beležijo največ avstrijskih državljanov, sledijo jim nemški, italijanski in belgijski turisti. Letos opažajo tudi precejšen porast nočitev čeških, poljskih in švedskih gostov. Poleg realiziranih nočitev pa to poletje v Izoli opažajo tudi izredno veliko število dnevnih obisko- Avgusta so 81 odstotkov nočitev ustvarili tujci odstotke več kot v enakem obdobju lani. Pri tem v Turističnem združenju Portorož pričakujejo, da se bo dober obisk nadaljeval tudi v septembru in vsaj še v prvi polovici oktobra, nato pa spet v decembru. Avgusta so v občini Piran kar 81 odstotkov vseh nočitev ustvarili tujci, med katerimi je bilo največ gostov iz Italije, Avstrije in Nemčije. Kljub upadu je še vedno veliko ruskih gostov, sledijo pa jim Belgijci, Nizozemci, Madžari in Čehi. Na letni ravni so tuji gosti ustvarili približno 70 odstotkov vseh hotelskih nočitev v piranski občini. Z letošnjo sezono so izredno zadovoljni tudi v Turističnem združenje Izola. Še vedno je namreč zelo težko dobiti prosto sobo v katerem koli izolskem hotelu ali drugih počitniških nastanitvah, dober obisk pa se bo, kot napovedujejo, nadaljeval tudi v septembru in v prvi polovici oktobra. Največ tujcev je iz Italije, Avstrije in Nemčije, a prihajajo tudi Rusi, Belgijci, Nizozemci, Madžari in Čehi valcev. Tudi v koprski občini so letos poleti zabeležili porast nočitev. Zasedenost turističnih kapacitet je bila v poletnem času namreč od 80- do 90-odstotna, kar je za pet odstotkov več kot v lanskem letu, ugotavljajo v Turistični organizaciji Koper. Ob tem pričakujejo, da se bo dober obisk nadaljeval tudi v septembru in vsaj še v prvi polovici oktobra, nato pa spet v decembru. Med gosti so v Kopru prevladovali Slovenci, med tujci pa Italijani, Belgijci, Nemci, Avstrijci, Rusi in Madžari. Kot ugotavljajo v tamkajšnji turistični organizaciji, ima Koper v zadnjih letih veliko enodnevnih obiskovalcev, predvsem na račun prihoda potniških ladij in številnih prireditev. V poletno sezono so sicer zakorakali tudi z novim postajališčem za avtodome, ki je od samega odprtja vse bolj zasedeno in priljubljeno. (STA) promet - Zadnji avgustovski teden Dolge kolone in zastoji v Sloveniji in deželi FJK LJUBLJANA, TRST - Tudi zadnji avgustovski teden je bil promet na slovenskih cestah zgoščen. Na primorski avtocesti med Razdrtim in razcepom Nanos proti Kopru je včeraj nastal enajst kilometrov dolg zastoj, zato je prometno-informacijski center priporočal voznikom obvoz Postojna-Senožeče, iz smeri Ljubljane proti Novi Gorici pa obvoz po cesti Logatec-Kalce-Col-Ajdovščina. Do zastojev proti Primorski je prišlo tudi na ljubljanski južni obvoznici med razcepom Malence in Kozarje, občasno pa so zaradi varnosti zaprli predor Golovec iz smeri Zaloške proti Malencam. Prav tako je bil zastoj na ljubljanski zahodni obvoznici med Brdom in Brezovico proti Primorski. Gost promet je bil še od Ljubljane do Vrhnike proti Kopru, na gorenjski avtocesti pa je bil kilometrski zastoj pred cestninsko postajo Hrušica proti Avstriji. Kilometrski zastoj je bil še na avtocesti Maribor-Ptuj, pred koncem avtoceste pri Dražencih proti Gruškovju. Promet je bil zgoščen še na cestah Šmarje-Dragonja in Podlehnik-mejni prehod Gruškovje. Na mejnem prehodu Dragonja je bila povprečna čakalna doba v obe smeri 30 minut, zaradi prometne nesreče pa je bil promet oviran na primorski avtocesti med Postojno in Uncem proti Ljubljani. Na hrvaški strani mejnih prehodov Dragonja in Sečovlje je nastala približno šest-kilometrska kolona. Na mejnem prehodu Dragonja so vozniki na prehod meje v obeh smereh čakali po približno eno uro. V Sečovljah so čakali na izstop iz države 30 minut, na vstop pa uro. Kolone in zastoji so bili tudi v deželi FJK. Na avtocesti A23 je nastala dopoldne devetkilometrska kolona med Vidmom in Palmanovo. Vstop na avtocesto pri Vidmu so še prej zaprli za promet, in sicer po nastanku petkilometrske kolone, kasneje pa so zabeležili celo trinajstkilometrsko kolono. Na avtocesti A4 Trst-Benetke je nastala na odseku med Vilešami in Latisano dolga kolona vozil, kritičen vozel pa je bilo kot vselej križišče pri Palmanovi. Ob vhodu na avtocesto pri Moščenicah je bila dopoldne tri-kilometrska, popoldne pa šestkilometrska kolona. Zaradi prometne nesreče med La-tisano in krajem San Giorgio di Nogaro na avtocesti A4 je nastala štirikilometrska kolona tudi v smeri proti Trstu. Dogajanje je vselej nadzorovala policija, ki je konec tedna poostrila kontrole. dežela - Obisk Belo vino navdušilo Kitajce VIDEM - »Belo vino iz dežele Furlanije-Julijske krajine je med najboljšimi v svetu in se nedvomno usklajuje s tradicionalno kitajsko kuhinjo«. To je poudaril kitajski izvedenec Ling Chunming, ki je bil na čelu kitajske delegacije some-ljejev, pokuševalcev, uvoznikov in drugih izvedencev, ki so se minuli teden mudili v FJK na strokovnem obisku. Namen delegacije je bilo ugotoviti, ali je furlansko belo vino res najboljše v Italiji, je razložil Chunming, ki je po pokušnji potrdil, da je to vino med najboljšimi na svetovni ravni. Obisk delegacije in zanimanje, ki so ga izkazali, sta nam bila v čast, je povedala predsednica Dežele FJK Debora Ser-racchiani. Kitajski izvedenci so v teh dneh spoznali vse značilnosti vinogradništva in sploh kulturno, krajinsko in turistično bogastvo FJK. Poleg tega se je kitajska delegacija seznanila tudi z lokalno proizvodnjo pršutov, sira in skute. Obisk delegacije, ki jo je spodbudil odbor Grandi Cru d'ltalia ob robu milanske mednarodne razstave Expo 2015, je priredilo deželno predsedstvo v sodelovanju z deželno agencijo za podeželski razvoj Ersa. SDGZ prireja obisk sejma MOS v Celju TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja obisk 48. mednarodnega sejma obrti in podjetnosti MOS, ki bo v Celju od 8. do 13. septembra. Avtobus bo štartal v petek, 11. septembra, ob 7. uri s Fernetičev (Bar G). Predvideni strošek je 50 evrov na osebo in krije prevoz, večerjo in vstopnino na sejem. Prijave sprejemajo v tajništvu SDGZ (Ul. Cicerone št. 8), prek tel. št. 04067248 in prek naslova elektronske pošte info@sdgz.it do petka, 4. septembra. sežana - Občinski praznik Združenje konzorcij kraških pridelovalcev terana dobilo najvišje občinsko priznanje SEŽANA - Osrednji dogodek vsakoletnega sežanskega občinskega praznika je slavnostna seja občinskega sveta, ki se je odvijala prav na praznik Občine Sežana 28. avgusta v Kosovelovemu domu v Sežani in na kateri je sežanski župan Davorin Terčon ob pomoči predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Črtomira Pečarja podelil občinska priznanja tistim zaslužnim občanom, ki po mnenju predlagateljev vidno zaznamujejo kraški prostor ter mu s svojim aktivnim pristopom in srčnim delovanjem, vsak na svojem področju, dajejo še večjo prepoznavnost in pomen. Še prej je Terčon udeležencem slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili oba častna občana sežanske občine Viktor Saksida in akad. Ciril Zlobec, delegacije iz sosednjih, pobratenih in prijateljskih občin iz Italije, Francije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, pregledal dosežke v preteklem letu, saj je prav občinski praznik ena izmed priložnosti, da se pregleda prehojeno pot in zastavljene cilje. »Sežanska občina že dve leti deluje v zaostrenih pogojih gospodarske krize. V zadnjem času beležimo sicer nižjo stop- njo brezposelnosti, več pa je tudi investicij in gospodarskih vlaganj. V teh težkih časih se lahko pohvalimo z nekaterimi uspehi. Tako smo simbolično predali kanalizacijsko omrežje v stari vasi v Sežani, za kar smo dosegli 95 odstotno pokritost s kanalizacijskim omrežjem v mestu. Investicija, vredna približno 3 milijona evrov, je bila sofinancirana tudi iz evropskih sredstev (2,2 mio). V septembru odpiramo več kot sto tisoč evrov redno adaptacijo v prostorih bivše Iskre, kjer ima sedež uspešno podjetje Inkubator. Kmalu bomo svojemu namenu predali tudi nove slačilnice nogometnega stadiona v Sežani, vredne več kot milijon evrov in dve manjši investiciji (v vrtcu in osnovni šoli v Sežani). Naš cilj je, da imamo občino, kjer se bomo dobro počutili,« je poudaril župan Terčon. Podelili so tri priznanja, po eno v vsaki kategoriji. Najvišje občinsko priznanje Nagrado Občine Sežana je prejelo Združenje Konzorcij kraških pridelovalcev terana za bogat prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva ter turistični promociji Krasa. Konzorcij, ki združuje 26 vinogradnikov in vinarjev, že več kot de- set let deluje z namenom izboljšati kakovost naše uveljavljene blagovne znamke vina teran in utrjevati njegov sloves ter s tem dosegati boljše tržne pogoje. Zelo pomembno vlogo pa so člani konzorcija odigrali tudi pri promociji Krasa na različnih promocijskih prireditvah in sejmih doma in po svetu. Priznanje Občine Sežana je dobil Jože Volovec za dolgoletno izjemno predanost ter skrb za delovanje in razvoj Društva diabetikov Sežana. S to organizacijo je povezan vse od njene ustanovitve v letu 1987, ko so sad obrodila njegova večletna prizadevanja na začetku delovanja društva. Le-to je zavzeto vodil dolgih 26 let, do konca marca letošnjega leta. Plaketa Srečka Kosovela je šla v roke pesniku in prevajalcu Josipu Ostiju ob njegovi 70-letnici za prizadevno kulturno udejstvovanje v Tomaju ter promocijo slovenske literature in literature Krasa v domačem in evropskem prostoru. Gre za uveljavljenega bosansko-hercegovske-ga in slovenskega pesnika, ki že 20 let živi in ustvarja v Tomaju. Za svoje delo je dobil vrsto priznanj, med drugim je leta 1984 prejel tudi mednarodno literarno na- grado Vilenica, ki je Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za izjemne literarne dosežke v srednjeevropskem literarnem prostoru. Uveljavil se je tudi kot prevajalec slovenske literature v ostale slovanske jezike. Tako je leta 2007 za prevajalski opus in življenjsko delo prejel Lavrinovo diplomo Društva slovenskih književnih prevajalcev. Posebej mu je ljub Srečko Kosovel, zato ga veliko prevaja in piše o njegovi poeziji. Naj povzamemo le kratko izjavo predsednika Konzorcija kraških pridelovalcev terana Borisa Lisjaka, kjer člani zastopajo najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji in kjer je postal teran predmet zaščite in daje možnost preživetja kraškim družinam. »Na uspehe konzorcija smo člani zelo ponosni. Zahvaljujemo se direktorju največje kleti terana na svetu Vinakrasa Sežana Marjanu Colji kot tudi dr. Miranu Vodopivcu, ki ima največ zaslug za zaščito terana,« je poudaril Lisjak, ki ni skrival zadovoljstva članov konzorcija, saj so njihovi člani tega najmanjšega kraškega vinorodnega okoliša letos poleg zlatih in velikih zlatih medalj na Radgonskem sejmu osvojili kar štiri šam-pione, kar je zelo lep uspeh za sežansko občino. Občinsko nagrado v višini tisoč evrov pa je konzorcij namenil za letovanje otrok Medobčinskemu društvu prijateljev mladine Sežana. Besedilo in slika: Olga Knez Na sliki z leve: Davorin Terčon, Jože Volovec, Boris Lisjak, Josip Osti in Črtomir Pečar 1 4 Nedelja, 30. avgusta 2015 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu katinara - Ponoči ob 3.40 v Ulici Forlanini S tovornjakom neuspešno naskočila bencinski servis Vozilo ukleščeno, storilca pobegnila - 50.000 evrov škode za borih 175 evrov Nepridiprava sta v noči na soboto z manjšim tovornjakom naskočila avtomat bencinskega servisa družbe ENI na Katinari, njun tatinski podvig pa se ni posrečil. Pravzaprav se je nerodno prekinil. Z vozilom sta namreč poskusila podreti avtomat za samopostrežni točilni servis, da bi ga z denarjem vred ukradla in odpeljala. Toda tovornjak je bil za tako početje očitno premajhen. Podrl je še točilni avtomat in ostal ukleščen, tako da sta moška, ki ju je posnela nadzorna videokamera, praznih rok zbežala peš. Škoda naj bi znašala okrog 50.000 evrov, poškodovana sta bila oba avtomata. Na podlagi posnetkov videokame-re je znano, da sta bila moška dejavna ob 3.40 ponoči. S tovornjakom sta naskočila avtomat za samopostrežni točilni servis, pri katerem lahko stranka plača gorivo z gotovino ali kartico. Kaže, da sta s tovornjakom hotela podreti avtomat, da bi ga spravila v tovornjak in ga zatem nekje na varnem odprla ter iz njega vzela denar. Poskus pa se jima ni posrečil, saj je vozilo po večkratnem suvanju aparata oplazilo in podrlo še sosednji točilni avtomat ter ostalo ukleščeno vanj. Moška sta naposled raje skočila iz njega in zbežala. Osebje službe 118, ki je peljalo tam mimo z rešilcem, je o dejanju obvestilo policijo, ki je bila na prizorišču ob 4. uri. Ta pa je poklicala gasilce, saj se je izpod avtomata izlilo gorivo, na dan pa so prišle tudi električne žice. Mobilni oddelek policije je na kraju dogodka našla tudi kramp in zagozdo. Preiskava je v teku, na delu so bili tudi forenziki. Upravitelj katinarske črpalke Mauro Riccobon je povedal, da v 30 letih še ni doživel tatvine ali ropa, tovrstne tatvi- Gasilci na prizorišču neuspele nočne tatvine, v ozadju je tovornjak, ki sta ga zapustila kriminalca; bencinska črpalka je včeraj kljub dogodku obratovala fotodamj@n ne pa niso značilne za naše kraje. Škoda znaša po njegovi oceni 50.000 evrov, v avtomatu pa je bilo vsega skupaj pičlih 175 evrov. »Kradli so v napačnem mestu, najbrž bi bili uspešnejši v Venetu. Tu smo ob meji, v Sloveniji pa so črpalke odprte 24 ur dnevno, v mestu pa si ponoči malokdo sam postreže z gorivom,« je dejal. Policisti so ga poklicali ob 4.15, takoj je od-hitel do črpalke in nato izročil preiskovalcem posnetke videokamere. Povedali so mu, da naj bi tovrstne tatvine običajno izvajali kriminalci iz Romunije. Preiskovalci medtem na podlagi posnetkov in zapuščenega tovornjaka zbirajo informacije in iščejo nesrečna storilca. (sas, af) migranti - Po predlogu prefektinje Garufi Cosolini za šotorišče v zaprtem prostoru Molitev v propadajočem tržaškem skladišču Silos fotodamj(sin Tržaški župan Roberto Cosoli-ni je podprl zamisel tržaške prefek-tinje Francesce Adelaide Garufi, ki je predlagala ureditev šotorišča za sprejemanje beguncev. Toda šoto-rišče mora biti na zaprtem, je menil in predlagal, da se migrante sprejema v hali, predvidoma v nekje predmestju. Za ureditev šotorišča in njegovo upravljanje bi skrbela civilna zaščita. Vladna komisarka Frances-ca Adelaide Garufi in pristojni deželni odbornik Gianni Torrenti sta Cosolinijev predlog sprejela. Zupan si bo že v prihodnjih dneh ogledal možne prostore za namestitev mi-grantov. Zaenkrat sta na mizi dve možni območji, in sicer bivše sejmišče ali industrijska cona. Zamisel o šotorišču je podprla pokrajinska koordinatorka stranke SEL Sabrina Morena, ki je poudarila pomen sprejemanja. Na ta način bo mogoče pomagati ljudem, je dodala, in zavračati politiko tistih, ki spodbujajo gradnjo zidov. fernetiči Kolona vozil ob vstopu v ... STO Včeraj je bil gost promet tudi pri Fernetičih, kjer se je na slovenski strani ustvarila dolga vrsta vozil tik pred nekdanjim mejnim prehodom. Promet je verjetno dodatno upočasnilo dejstvo, da so bili tam dejavni zagovorniki Svobodnega tržaškega ozemlja. Ti so na meji postavili table z napisom »Territorio libero di Trieste - Svobodno tržaško ozemlje« (na slikifotoDamj@n) in voznikom delili letake, postavili so tudi šotore in več rdečih zastav s tržaško helebardo. obalna cesta - Včeraj med 17.15 in 17.25 pri Sesljanu in Grljanu Sočasni hudi nesreči Poškodovana motorist in skuterist, oba naj bi se borila za življenje - Pri Grljanu pristal helikopter službe 118 Na Obalni cesti sta se včeraj med 17.15 in 17.25 hudo poškodovala motorist in skuterist, in sicer v dveh različnih prometnih nesrečah, ki sta se v časovnem razmiku desetih minut zgodili pri Grljanu in Sesljanu. V obeh primerih je šlo za trčenje z avtomobilom, ponesrečenca sta dobila močne udarce v glavo in prsni koš in sinoči naj bi se po navedbah službe 118 borila za življenje. Do prvega trčenja je prišlo blizu mednarodnega centra za teoretsko fiziko, v križišču med Obalno cesto in Ulico Livia. Trčila sta fiat panda in motor suzuki SV650. Ta odsek so za približno pol ure zaprli za promet, ker je na Obalno cesto pristal helikopter službe 118. Ponesrečenca, voznika motorja z začetnicama D.T., so namreč po prvi intervenciji reševalcev (zdravstveno osebje mu je v grlo vstavilo cevko, ker ni mogel dihati) s helikopterjem prepeljali v Videm, in sicer zaradi pomanjkanja ležišč na Katinari. V križišču pri vhodu v Naselje sv. Mavra (nasproti vhoda v turistično naselje Por-topiccolo) pa sta malo pred 17.30 trčila avtomobil in skuter honda SH300I. 64-letni av-tomobilist L.C. iz Trsta je zavil levi iz Naselja sv. Mavra proti Trstu, pri tem pa podrl sku-ter, ki je vozil ravno iz Sesljana v Trst. 29-letnega skuterista M.B., delavca iz Štarancana, so z rešilcem odpeljali na Katinaro, tudi on je potreboval cevko za dihanje. Po navedbah nabrežinskih karabinjerjev se je hudo poškodoval, prognoza je pridržana, čeprav naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. (af) Desno poškodovani skuter 29-letnega Štarancanca pri Naselju sv. Mavra; zgoraj motorno kolo suzuki pri Grljanu fotodamj@n črna kronika Umrli pešec naj bi bil brezdomec Pešec, ki je v noči na četrtek po prometni nesreči v Miramarskem drevoredu izdihnil v katinarski bolnišnici, je bil menda 60-letni brezdomec, ki je v sredo pozno zvečer hodil po okolici Rojana in glavne železniške postaje. Tržaška občinska policija je sporočila samo njegovi začetnici G.M., po rodu iz Castelfran-ca veneta, a je že dolgo živel v Trstu. Moški ni imel stalnega bivališča, na prizorišču nesreče pa lokalni policisti niso našli njegovih osebnih dokumentov, zaradi česar je bilo ugotavljanje istovetnosti žrtve težavno. Na odseku, na katerem ni prehoda za pešce, ga je najprej podrl 81-letni skuterist C.L., nato pa še njegova enako stara žena, avtomobi-listka S.C., ki je po nesreči pobegnila in se v petek predala. Lokalna policija jo je v resnici takrat že identificirala in ji zasegla vozilo, do katerega se je dokopala na podlagi nekaterih detajlov iz posnetkov nadzorne videokamere. Registrska tablica peugeota 106 na posnetkih ni bila vidna, opazna pa sta bila pomična streha in zunanje ogledalo. S pomočjo tržaških prodajalcev avtomobilov so preiskovalci ugotovili, kdo je lastnik vpletenega peugeota. Oba zakonca sta osumljena uboja (obdukcija bo morala pojasniti, katero vozilo je moškemu povzročilo usodne poškodbe), ženska pa tudi opustitve pomoči. (af) / ŠPORT Nedelja, 30. avgusta 2015 5 opčine - Odprtje zgodovinske razstave SKD Tabor in VZPI Pot v svobodo, da ne bi pozabili Brez nostalgije. Zgolj poziv, da ne bi pozabili. »Naše none in nonoti se še spominjajo tistih tragičnih dogodkov iz naše polpretekle zgodovine. Mladi ne. Zanje so tile dogodki že preveč oddaljeni. Pripovedujte vnukom o tistih časih,« je čisto na koncu petkovega odprtja razstave Pot v svobodo - v organizaciji SKD Tabor in VZPI-AN-PI Opčine, ob 71. obletnici ustrelitve na Opči-nah petih prebeneških kurirk in štirih partizanov in ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne - na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah pozvala predsednica openskega društva Tabor Du-nja Sosič. Razstava, ki so jo oblikovali Gianfranco Pa-liaga, Stanka Hrovatin in Nori Jerič (za uniforme in predmete je poskrbel Adriano Grgič, svoje raziskave so prispevali še Dušan Kalc, Lorenzo Ielen in Maurizio Radacich ter številni domačini), je odlično vzgojno-zgodovinsko gradivo za mlajše rodove. Osrednji del predstavlja Bitka za Opčine, ki je trajala celih pet dni (od 29. aprila do 3. maja 1945) in v kateri je skupno na obeh straneh padlo nad tisoč vojakov. »V bitko proti Nemcem so se skušali vplesti tudi novozelandski oddelki. Partizanske čete jim tega niso dovolile. Zgleda, da je med zavezniki, med Novoze-landci in partizani, celo prišlo do iskric in incidenta, v katerem naj bi padel novozelandski vojak. To bo treba še preveriti z iskanjem dokumentov v raznih arhivih,« je napovedal tržaški zgodovinar Jože Pir-jevec, ki je na kratko obnovil glavne točke naše polpretekle zgodovine. Poudaril je geopolitično posebnost našega prostora, kjer se stikata Apeninski in Balkanski polotok. »Nemške čete so bile na območju Jadranskega Primorja - kot so Nemci po kapitulaciji Italije poimenovali zasedeno ozemlje - še posebno krvoločne. Predvsem zaradi upora partizanov in bojazni pred morebitnim (načrtovanim) izkrcanjem zavezniških čet, do katerega ni prišlo. Tu sta se dejansko spopadli dve različni ideologiji: kapitalizem in komunizem. Bitka za Trst je bila prava tekma, kdo bo hitrejši: 'vojaški maraton' so za nekaj ur zmagale Titove čete (4. Jugoslovanska armada in IX. Korpus), ki so prehitele zahodne zaveznike,« je številnemu občinstvu (kar precej je bilo tudi mladih) pripovedoval Pirjevec, ki je omenil tudi bitko za Bazovico: »Bila je prav toliko krvoločna kot open-ska. Partizani so Bazovico trikrat osvobodili in trikrat so se iz nje morali umakniti, preden so dokončno razorožili nemške čete.« Tržaški zgodovinar je zgodovinski izvleček zaključil s pokopom nemških vojakov v opensko jamo Bršljanovko: »Tu pa se začenja novo poglavje fojb. Teh krutih zgodovinskih dogodkov pa še nismo uspeli premostiti.« Oblikovalci razstave se niso osredotočili zgolj na opensko bitko. Prikazali so celoten zgodovinski potek dogodkov, ki je zaznamoval naše kraje v prvi polovici prejšnjega stoletja: od prvega in drugega tržaškega procesa, do začetka druge svetovne vojne, posebnih bataljonov, kapitulacije Italije, zavezniškega bombardiranje Opčin, protiletalskih zaklonišč in nemških vojnih objektov pri Obelisku. V Prosvetnem domu je na ogled poškodovani propeler ameriškega bombnika B17g, ki so ga Nemci sestrelili in je 1. oktobra 1944 padel pri Fernetičih ter partizanski uniformi komandanta Kosovelove brigade Andreja Renerja Drejčka (zbirka Ivana Kocmana) in Ivana Čebulca (Gregorčičeva brigada). Pa še italijanska, nemška in domobranska uniforma ter rjava srajca tržaške Guardie civice. Ob vojnem materialu so na ogled tudi takratni časopisi: slovenski Partizanski dnevnik, italijanski Gazzetta del Popolo in nemški Adria Zeitung. Zgodovinski večer sta kulturno obogatila združeni vokalni skupini SKD Barkovlje in SKD Primorsko pod taktirko dirigentke Aleksandre Pertot (spremljava s harmoniko Marina Zobina) ter moški pevski zbor Tabor pod taktirko Davida Zerjala. Na ogled do 15. oktobra Organizatorji so poskrbeli, da bo zgodovinsko gradivo na voljo vsem ljubiteljem zgodovine. Ob tej priliki so namreč izdali novo posebno številko Glasnika (društvenega lista), ki je naprodaj v Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). Razstava bo na ogled ob delavnikih od 16.00 do 19. ure do 15. oktobra. Organizatorji so obenem obvestili, da so na razpolago tudi za vodene jutranje oglede za šole (sicer po dogovoru). Jan Grgič Na fotografiji desno: partizanska uniforma Ivana Čebulca in zgodovinska številka Partizanskega dnevnika. Zgoraj združeni vokalni skupini Barkovlje in Primorsko na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Spodaj: zgodovinar Jože Pirjevec fotodamj@n vinogradništvo - Trgatve bržkone od polovice septembra Obeta se dobra letina V sončnem vremenu je grozdje lepo, kmetje ščitijo svoje trte pred požrešno divjadjo opravil kmalu, za trgatev pa naj bi napočil čas sredi septembra. V drugi polovici septembra pa naj bi začel svoje grozdje trgati Benjamin Zidarich iz Praprota. Zidarich v teh dneh spremlja vremenske razmere, pravi, da so vinogradi krasni, grozdje je zelo lepo, zato upa, da bo sončno vreme vztrajalo, da bo grozdje ostalo čim dlje na trtah. Iz Zidarichevih besed je mogoče ugotoviti, da se letos obeta dobra vinska letina, tudi škode, ki jo povzroča divjad, je manj, čeprav jo še vedno beležijo. Zlasti so tu na delu divji prašiči, ki kljub pregradam vztrajajo pri iskanju prehoda, skozi katerega bi se dokopali do sladkih jagod. Divji prašiči pa so samo en del problema, saj se grozdja lotevajo tudi ptice, pravi Zidarich. (iž) mačkolje - Sv. Jernej Praznično opasilo in blagoslov kapelice Obnova dragocenega vaškega znamenja Župnijska skupnost iz Mačkolj praznuje danes svojega zavetnika sv. Jerneja. Ob 9.30 bo v mačko-ljanski cerkvi slovesna sveta maša, ki jo bo daroval kapucinski redovnik Mitja Ponikvar, novomašnik iz župnije Cerknica. To bo obenem tudi ponovitev njegove nove maše, ki jo bo sklenil z blagoslovom kipa Lurške Matere Božje. Popoldansko slavje se bo začelo ob 18. uri, ko bo po vasi krenila procesija z Marijinim kipom, ob petju litanij in pesmi zvonov. Na sporedu bo še blagoslov obnovljene kapelice »na Šcedencu«. To bo pomemben trenutek za vse vaščane, ki so si kar nekaj let prizadevali, da bi zbrali potrebna sredstva. Začela se je obnova tega dragocenega znamenja krajevne verske in kulturne dediščine. Kapelica stoji na mestu, ki mu pravimo »Scedenc«, ker je tu studenec oz. večje podzemno vodno zajetje, ki so ga uredili sredi 19. stoletja in je danes žal povsem zanemarjeno. Samo kapelico, posvečeno Lurški Mariji, so postavili kasneje, leta 1908, krasi pa jo napis »Čast Bogu naj bode za dobroto vode« - sled časov, ko je bila pitna voda še velik dar in ne le samoumevna usluga. Obred se bo sklenil s tradicionalnim blagoslovom vozil in voznikov. Praznovanju bo seveda sledilo še prijetno druženje. Prisrčno vabljeni v Mačkolj e! Trgatve za zdaj še ne bo oziroma bo šele proti sredi ali v drugi polovici avgusta, obeta pa se dobra letina: to je ugotovitev, potem ko smo pri nekaterih vinogradnikih v tržaški pokrajini poizvedeli, ali so že začeli s trganjem grozdja ali pa morajo šele začeti. V vinogradih Rada Kocjančiča v Bregu bo grozdje ostalo na trtah še ves prihodnji teden, ko se bodo odločili, kako in kaj. Deževje preteklega tedna je nekoliko razvodenelo stopnjo sladkorja v grozdnih jagodah, zato želijo še nekoliko počakati na trgatev. Rado Kocjančič tudi vsak dan hodi v vinograde, da bi preveril, ali je divjad povzročila kako škodo. Trte je obdal s pregradami in mrežami, vendar divji prašiči stalno skušajo vdreti, to pa jim tudi uspe, tako da je tudi letos nekaj škode, čeprav ne tolikšne, kot v preteklosti. Vedno v Bregu, a v Dolini, ima vinograde tudi Igor Grgič: meritve so opravili v četrtek, trgati pa bodo začeli po 10. septembru, kar pomeni nekoliko prej kot običajno, saj je Grgič svoje grozdje doslej trgal okoli 20. septembra. S trgatvijo bo še nekaj časa počakal tudi Andrej Bole s Piščancev. Bole še ni opravil meritev, zato še ne ve, kakšna je letos kakovost grozdja. Meritve naj bi križ - Danes tudi pohod Ribiški dnevi se iztekajo Ribiški dnevi v Križu se počasi iztekajo. 4-dnevni praznik v priredbi AŠD Mladina v sodelovanju z Ribiškim muzejem je v Ribiško hišo privabil veliko radovednežev in ljubiteljev slastnih ribjih specialitet (fotoDamj@n). Organizatorji vabijo danes na pohod Gojzerji in kopalke od Sv. Primoža do morja in nazaj pod vodstvom Erike Bezin; zbirališče ob 8.30 v Ribiški hiši (vpisnina 5 evrov, s pa-što in pijačo). Ob 13. uri bo nagrajevanje likovnih del, uro pozneje pa tekmovanje v podiranju rok. V kopališču Lanterna stol za invalide V kopališču Lanterna (oz. Pedo-činu) bodo odslej razpolagali s posebnim stolom, namenjenim za prevažanje fizično prizadetih ali priletnih oseb, ki bo omogočal tudi manj srečnim dostop do morja. Stol je nabavila tržaška občinska uprava, formalno pa so ga posredovali kopališču včeraj ob udeležbi tržaške občinske od-bornice za socialo Laure Famu-lari in tržaškega občinskega odbornika za razvoj in gospodarske dejavnosti Edija Krausa ter ob prisotnosti lokalnega rajonskega svetnika Adriana Ostrouške. Nova pridobitev bo služila, kot rečeno, za dostop do morja, uporabna pa je tudi na snegu in sploh v dejavnostih v naravi. Razstava MuggiAAA Na miljskem županstvu so včeraj v občinski dvorani (Trg Marconi št. 1) odprli razstavo avstrijskih umetnikov z naslovom MuggiA-AA. Do 13. septembra bodo na ogled dela Wolfganga Kropfitsc-ha, Ruperta Reberniga in Mein-harda Taumbergerja, in sicer vsak dan od 10.30 do 13. ure in od 18. do 21. ure. Vstop je prost. ShorTS pri Sv. Ivanu V gledališču Franco in Franca Ba-saglia pri Sv. Ivanu bodo v okviru niza Generazioni jutri ob 21. uri predvajali selekcijo kratkih filmov na temo odnosov med različnimi generacijami. Večer prirejajo organizatorji festivala ShorTS v sodelovanju s tržaško pokrajinsko upravo. Zvoki in luči V miramarskem parku bo jutri ob 21. in ob 22. jutri predstava Luči in zvoki. Vstop 10 evrov, za mladoletne in osebe nad 65. letom starosti 7 evrov. Jutri Herbarie V botaničnem vrtu v Ul. Marc-hesetti bo jutri ob 20.30 prireditev Herbarie: zgodbe žensk in čarovnic med čudežnimi rastlinami botaničnega vrta. Vstop je prost. 6 Nedelja, B0. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / draga 2015 - Voščilo mladih v obliki sestavljenke Širina in vedoželjnost omogočata človeškost Razmišljanja, umetniška dela in video voščila mladih manjšincev Sestavljenka, ki ostaja nedokončana, saj je njen čar ravno v nepopolnosti, ki človeka žene naprej. To je predstavljalo drugo letošnje srečanje v okviru jubilejnih 50. študijskih dni Draga 2015 z naslovom Petdeset delcev še ni celota, na katerem je občinstvo prisluhnilo pogledom nekaterih mlajših sodelavcev študijskih dni na pobudo in njene vrednote skozi besedo, sliko, fotografijo in videoposnetke. Na srečanju, ki ga je povezovala Sanja Vogrič, so glavne misli prispevali Jadranka Cergol (njeno razmišljanje je prebrala Ksenija Vre-mec), Jernej Šček, Primož Sturman in Andrej Černic (njegov prispevek je prebrala Jasmina Gruden), nastopi pa so se prepletali s prikazom umetniških del Roberte Busechian, Martine Furlan, Sanje Mi-kac, Jakoba Jugoviča in Mateje Jazbec ter videoposnetki, preko katerih so Dragi oz. Dragi mladih voščili mladi pripadniki nekaterih evropskih manjšinskih skupnosti: ob predsedniku mladinske organizacije YEN Maticu Grmovšku so voščili še koroški Slovenci, Slovenci na Hrvaškem, Nemci na Slovaškem, gradiščanski Hrvati, lužiški Srbi in krimski Tatari. Glede razmišljanj pa naj omenimo, da je Jadranka Cergol prispevala zapis o vprašanju rabe oz. ohranjanja slovenščine v času, ko se sestav naše narodne skupnosti korenito spreminja. Sama se inter-ferenc z italijanščino ne boji, saj če kdo hoče, ima danes številna sredstva, da znanje svojega jezika poglobi. Tu bi morali tudi ovrednotiti vlogo društev ter biti po- Jernej Šček in Sanja Vogrič fotodamj@n zorni na proces deasimilacije, nujno pa bi morali ohraniti rabo slovenščine na sestankih ter ohranjati zavest, da smo Slovenci del tega ozemlja in da mora slovenščina postati eden od uradnih jezikov, meni Cergolova. Jernej Šček je poudaril predvsem pomen širine, ki jo je mogoče preizkusiti skozi dvom, ki osvobaja ter ljubezen do učenja in vedoželjnost oz. radovednost, s čimer se ohranja človeškost, za katero pa so prav tako pomembne vrednote. »Brez Drage bi tudi sam danes ne bil to, kar sem,« je dejal Primož Sturman, ki je podal svoje gledanje na študijske dneve, pri čemer so mu bili za zgled liki tako iz preteklosti kot sedanjosti. Tako kot mnogi mladi danes tudi številni pobudniki Drage na začetku niso imeli zagotovljenih služb oz. prihodnosti in jih je skrbela možnost neuspeha pobude, vendar so vztrajali iz prepričanja, tako kot delajo tudi danes nekateri mladi, ki so v svojem kraju v dobrem letu dni znali razviti kulturno delovanje, ki jim ga mnogi zavidajo. Za Andreja Černica pa je pomembno, da ima človek možnost pogledati onkraj in tvegati. Pred sto leti so takratni mladi to delali iz potrebe po preživetju, danes pa odhajajo, ker jih vabi petje siren, kot npr. višja plača, vendar ni rečeno, da petje siren pogubi, odvisno je od posameznika. O tem bi morali v naši skupnosti bolj razmišljati, saj se ne sprašujemo o potrebi po zagotovitvi pogojev, da bi mladi ostali, meni Černic, ki opozarja na nezmožnost refleksije, ponavljanje napak iz preteklosti in še vedno prevladujoče prepričanje, da bomo preživeli le z javnimi prispevki. Večerno dogajanje pod openskim šotorom je popestril koncert skupine BK Evolution, danes pa se bo jubilejna Draga zaključila. Ob 8.30 bo maša ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ob 10. uri predavanje Alenke Rebula na temo Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost, ob 15.30 bodo izročili četrto Peterlinovo nagrado, ob 16. uri pa bo še zadnje predavanje, ko bo Edvard Kovač govoril na temo Že danes je jutri ali slovenska prihodnost. (iž) Igor Omerza in Marij Maver fotodamj@n draga 2015 - Knjiga Igorja Omerze Kako je v preteklosti UDBA spremljala Drago Med sodelavci tajne policije Bogo Samsa, Hilarij Sosič in Sergij Lipovec »Marsikaj smo vedeli, nismo pa vedeli, da smo tako pomembni.« Tako je urednik Mladike in eden glavnih organizatorjev študijskih dni Draga Marij Maver dejal na včerajšnji popoldanski predstavitvi knjige Igorja Omerze Karla. Udba o Dragi v okviru letošnjih jubilejnih 50. študijskih dni Draga 2015, ki potekajo pod šotorom v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah. Očitno je bila za nekdanjo slovensko oz. jugoslovansko komunistično oblast Draga prvih 25 let svoje polstoletne zgodovine (od leta 1966 do 1990) še kako pomembna oz. nevarna, drugače je tajna politična policija Služba državne varnosti (SDV oz. ponarodelo UDBA) ne bi tako zvesto spremljala in zanjo določila kodno ime Karla. O tem govori knjiga Igorja Omerze, ki jo je avtor skupaj z Ma-verjem predstavil včeraj popoldne. Omerza je gradivo za knjigo, ki je izšla pri založbi Mladika, črpal tako iz udbovskih dokumentov kot tudi iz drugih dokumentov nekdanjega komunističnega režima in samih organizatorjev. Veliko gradiva so ob demokratizaciji Slovenije uničili, preostalo pa je napolnilo več kot 740 strani debelo Omerzovo knjigo, iz katere izhaja, da je tajna policija za slovenski politični vrh pripravljala informativne biltene, v katerih so bila poročila o predavanjih in razpravah, večkrat tudi sama predavanja v celoti. UDBA je nekajkrat predavanja celo ukradla že pred začetkom študijskih dni, poleg tega so nastavili mikrofone npr. v stanovanja pisateljev Alojza Rebule in Borisa Pahorja (stanovanje slednjega so celo tajno preiskali) ter novinarja Franca Jeze, spremljali so »ultraklerikalno trojko«, ki so jo sestavljali Sergij Pahor, Marij Maver in Saša Martelanc, za nadzorovanje in informiranje pa so se posluževali tudi večjega števila sodelavcev. Tu Omerza v svoji knjigi kot sodelavce omenja med drugimi tudi nekdanjega urednika našega dnevnika Boga Samso, openskega inženirja Hilarija Sosi-ča in - čeprav ne v neposredni zvezi z Drago - Sergija Lipovca. Politična policija je skušala tudi vplivati na predavatelje iz Slovenije in nekaterim odsvetovala udeležbo (zato so organizatorji po letu 1975 zamolčali imena predavateljev, za katera je oblast vsekakor izvedela), kljub vsemu pa so ideje Drage, vezane na slovensko, demokracijo in krščanstvo, prodirale v Slovenijo in pomembno prispevale k demokratizaciji, je zaključil Omerza. (iž) NAŠI V DRUGIH OKOLJIH Z Opčin ... do vesolja Matjaž Milič, Winterthur (Švica) Z Opčin... vse do vesolja. Tako bi lahko na kratko opisali življenjsko pot 40-letnega Matjaža Miliča, ki ga je z rojstnih Opčin vodila mimo Anglije in Francije vse do Švice, kjer danes živi in dela. Lahko bi namreč zapisali, da je Matjaža že od mladih letih v svet gnala sla po vse višjih in višjih ciljih ... Po obveznem šolanju se je najprej izuril za mehanika, po opravljeni vojaški službi kot gasilec, pa se je pri 20-ih odpravil v London, novim dogodivščinam naproti. Vsaj jezik se bom naučil, si je takrat rekel, pa je naneslo, da je našel službo v tovarni precizne mehanike. V večernih urah je medtem opravil še strokovne tehnične tečaje, študij pa nadgradil v Coventryju, kjer se je izučil računalniškega tehničnega risanja. »Pa mi ni bilo dovolj in pri 25. letih sem hotel več,« nam je povedal Matjaž, ki smo ga zmotili ravno med pavzo ob kosilu. Tehnologija ga je vedno zelo zanimala, hkrati je nadrejenim dokazal, da je resen, prizadeven in da mu lahko zaupajo; izkazal se je tudi kot vodja skupin, tako da je bil poznejši študij managerstva skorajda samoumeven. Zatem so ga sprejeli še na univerzo v Hatfieldu, kjer je študiral letalsko in vesoljsko inženirstvo. »Glavo sem imel stalno v vesolju, pri letalih in satelitih. Prijavil sem se in bil sprejet na zasebni Mednarodni vesoljski univerzi v Strasbourgu, ki jo vodijo ameriška, evropska, japonska in ruska vesoljska agencija (Nasa, Esa, Jaxa in Roscosmos). Tu sem opravil multidi-sciplinarni magisterij in se specializiral v vesoljskih tehničnih strokah.« Potem pa se je leta 2006 pojavila prva ovira: pomembno letalsko podjetje Airbus je moralo odposlati 15 tisoč zaposlenih ljudi in kljub odlični univerzi, dela za Matjaža ni bilo. Vrnil se je domov, kjer je opravljal več manjših del, v pričakovanju na nov usodni zasuk. Ni mu bilo treba dolgo čakati ... Prva ga je zasnubila Švica, pravzaprav podjetje Wartsila, ki ga je povabilo v Winterthur, mesto 30 km severno od Zuricha, kjer še danes živi. V mehanskem podjetju je bil zaposlen kot manager, odgovoren za kakovost proizvoda za Italijo, Korejo in Japonsko, kamor je moral tudi redno potovati. Po treh letih pa se mu je ponudila spet nova preizkušnja - v Zu-richu se je zaposlil v državnem podje- tju Ruag Space, največjemu dobavitelju vesoljske industrije v Evropi. Končno je pristal v vesolju. »Zaposlen sem v diviziji vesolje, kjer proizvajamo vesoljsko precizno inovativno tehnološko opremo, točneje "nose" raketAiran 5, Atlas 5 in Vega; sam načrtujem delo divizije in skrbim za operativno odličnost. Pred tem pa sem bil odgovoren tudi za kakovost produkcije strukture satelitov Sentinel 1 in Sentinel 3 v okviru evropskega programa za okolje Copernicus pri Evropski vesoljski agenciji.« Razgiban delovni ritem Matjaž prekine ob vikendih, ko si privošči sprostitev. »Pozimi smučamo, spomladi in poleti hodimo: narava je namreč čudovita. Vse je blizu: samo uro sem od- daljen od prvih smučarskih prog, večkrat se odpeljemo na sever v Nemčijo, ali pa v bližnjo Alzacijo v Franciji, za hišo pa se začenja Schwarzwald, kamor se vozimo s prijatelji z motorjem.« Seveda ko nima obiskov: njegov dom so prijatelji poimenovali kar »b&b Milič«. Seveda pa ni vse zlato, kar se sveti: življenje v Švici ima svetle in temne plati. Matjaž nam seveda potrdi, da je državica na vseh področjih izredno urejena in organizirana. Zgledna, vse teče kot po olju. »V petek sem se na primer peljal z vlakom. Ker je bilo v drugem razredu preveč ljudi, sem doplačal za sedež v prvem razredu. Ob preverjanju vozovnice, mi je kontrolor dejal, da ni bilo doplačilo potrebno v primeru natrpanega vlaka. V minutki mi je bil denar od doplačila povrnjen, brez papirjev, prošenj, čakanja in podobno ... « Negativno noto predstavljajo ljudje, ki so po njegovem mnenju hladni in tujcev skorajda ne upoštevajo. Matjaž se torej v glavnem druži s kolegi, tujci torej, tako kot je on. »Moje sanje?Da bi se vrnil domov in od doma delal to, kar delam. Ljubim dom, moje zlate Opčine, Kras. Vesoljskega podjetja pa v Trstu danes še ni, če izvzamemo divizijo v centru za teoretsko fiziko ... A kaj, ko nisem fizik.« Tako bo najbrž še dolgo živel v Švici, vsaj dokler se mu ne ponudi kak nov izziv, pravi. »Odpravil bi se tudi še dlje, tudi v Singapur na primer. Dandanes je fleksibilnost nujna, vsaj v mojem sektorju je tako... « Sara Sternad skd vigred - Jutri Uvod v sezono s koncertom skupine Vikra Petra Grassi fotodamja@n September že trka na vrata in z njim začetek nove sezone v naših društvih. Tako bo tudi v Šempolaju, kjer Slovensko kulturno društvo Vigred že snuje program, ki ga bo jutri uvedel koncert. Na dvorišču Rebula bo namreč ob 20. uri zaživel celovečerni koncert ljudskih pesmi v izvedbi ženske vokalne skupine Vikra, ki jo sestavljajo dekleta iz Vipave in Krasa in jo vodi Petra Grassi. Večer hoče biti tudi po-klon tej mladi 26-letni domačinki, vsestranski glasbenici - pianistki, zborovodkinji, pevki in skladateljici, ki žanje številna priznanja in nagrade. Naj samo opozorimo na državno tekmovanje za zborovske dirigente februarja letos v Arezzu, kjer je prejela absolutno prvo nagrado kot najmlajša zborovodkinja. Z dekliškim pevskim zborom Kraški slavček - Krasje, ki ga prav tako vodi, pa je na 13. mednarodnem zborovskem tekmovanju Venezia in musica 2015 osvojila zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji dekliških zborov, sama pa je domov odnesla posebno nagrado za najboljšega zborovodjo tekmovanja.V primeru slabega vremena bo koncert v šempolajski Štalci. / ŠPORT Nedelja, 30. avgusta 2015 7 LONJER - Včeraj zadnji dan Artedna Likovni epilog Udeleženci različnih starosti skupaj ustvarjali in se družili Lonjerski Arteden, ki ga že vrsto let prireja SKD Lonjer-Katinara, se je včeraj zaključil v znamenju živih barv in dobre volje. Pred lonjersko telovadnico se je zbralo veliko ljubiteljev čopičev in ustvarjanja, od najmlajših do najstarejših vaščanov, pa tudi veliko takih, ki jim slikanje in ustvarjanje ni vsakdanje početje. Z beneško umetnico Luiso Tomasetig in Jano Pečar so ustvarjalci okrasili eno od sten v spodnjih prostorih telovadnice v Lonjerju (fotoDamj@n), ki so bili že od vsega začetka kraj, kjer so se umetniki z obiskovalci Artedna družili, se spoznavali in skupaj ustvarjali. Jana Pečar, nekdanja predsednica društva, je povedala, da je bil prvotni namen Artedna prav ta, da bi se vaščani, otroci, obiskovalci in umetniki ob umetnosti spoznavali, družili in med seboj komunicirali. Tudi včeraj je ta namen uspel: otroci, mladi in manj mladi so na steno za telovadnico skupaj naslikali obrise teles v duhu skupnega ustvarjanja, ki ga je popestrila še glasba. Andrej Kralj, ki se ukvarja z glasbo, poezijo in umetnostjo, prav tako že vrsto let sodeluje in soustvarja Arteden. »Vsa ta leta je bil eden od ciljev na Ar-tednu sodelovanje med umetniki in gledalci. Enkrat sem na primer imel svojo inštalacijo, ki so jo potem obiskovalci sami dopolnili ali kaj dodali, tako da se je stalno spreminjala. Arteden je zelo pozitivna izkušnja tudi zato, ker se tu srečaš z umetniki, ki prihajajo z vsega sveta, ne samo iz Evrope. Spomnim se na primer umetnika iz Irana. Oni imajo različne grafične tehnike, različno pojmujejo ilustracijo in barve kakor mi. In tako smo njihovo pojmovanje spoznali tudi pri nas.« Andrej Kralj je tudi mnenja, da pri nas niso zelo razširjeni performansi ali inštalacije, kjer pride interakcija s publiko veliko bolj do izraza. Tudi to pa so nekateri umetniki v prejšnjih letih »prinesli s sabo« na Arteden. Čeprav je imel Arteden letos drugačno obliko, je Lonjer vseeno zaživel v ustvarjalnem duhu: prav vsi, ki jih je Arteden pri srcu, so se imeli možnost preizkusiti v umetnosti, od slikanja do plesa in fotografije. »Na Artednu je bilo v prejšnjih letih vedno lepo, predvsem za nas mlade, ki smo se cel teden zabavali skupaj z umetniki. Lahko povem, da sem se tudi učila jezike, saj so prihajali iz vseh koncev Evrope«, je povedala Gaya Beltrame, predsednica Mladinskega združenja Lonjer-Katinara, ki upa, da bodo naslednje leto na Artednu v mednarodnem duhu zopet ustvarjali umetniki. (bf) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 30. avgusta 2015 ROZA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 - Dolžina dneva 13.25 - Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 8.21. Jutri, PONEDELJEK, 31. avgusta 2015 RAJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 33 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter jugovzhodnik 5 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. OKLICI: Nana Yaw Asiamah in Maria Del Valle Urbina, Gianluca Cecotti in Amelia Lorusso. Q Kino AMBASCIATORI - 11.00, 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Minions«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Taxi Teheran«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Eden«; 16.00, 22.00 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«; 20.00 »Finding Fela«. FELLINI - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »Partisan«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Qualcosa di buono«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.00 »In un posto bellissimo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Il grande quaderno«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.40 »Fantastični štirje«; 14.10, 16.10, 18.25, 20.30 »Kar hočeš«; 18.00, 20.00 »Mi- SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni VAŠKI PRAZNIK POD KOSTANJI Ob dobro založenih kioskih vas bo zabaval ansambel Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. [I] Lekarne nioni«; 13.30, 14.00, 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 14.30, 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška naci-ja«; 13.55, 18.20, 20.45 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 17.55, 20.20 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.30, 20.10, 21.45 »Ant-Man«; 18.15, 22.10 »Come ti rovino le vacanze«; Dvorana 2: 11.00, 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 18.30 »Breaking dance«; Dvorana 3: 11.00, 18.20, 20.15 »Pofessore per amore«; 11.00, 16.30, 21.45 »Minions«; 11.00, 16.30, 18.00, 21.00 »Minions 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.00 »LA.S.S.O. nella manica«; 19.40, 22.30 »The Gallows - L'esecuzione«. SUPER - 17.40, 19.50, 22.00 »Mission: impossible - Rogue Nation«. THE SPACE CINEMA - 11.05, 13.10, 15.15, 15.40, 16.20, 17.20, 19.25, 20.00, 21.30, 22.15 »Minions«; 11.50, 14.00, 16.00, 18.05 »Minions 3D«; 11.00, 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 11.00, 13.10, 15.25, 17.40, 19.55, 22.10 »Pro-fessore per amore«; 11.00, 13.20, 17.35, 22.00 »Ant-Man«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Come ti ro-vino le vacanze«; 11.10, 20.05 »L'A.S.S.O. nella manica«; 13.20, 18.15 »Breaking dance«; 20.20, 22.10 »The Gallows - L'esecuzione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00, 20.10, 22.10 »LA.S.S.O. nella manica«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.00 »Ant-Man«; 18.20 »Minions«; Dvorana 5: 15.40, 17.40, 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - L'esecuzione«. Nedelja, 30. avgusta 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. Od ponedeljka, 31. avgusta do nedelje, 6. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. IS Prireditve 50. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA danes, 30. avgusta, v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah: ob 10.00 bo Alenka Rebula predavala na temo »Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost«, ob 15.30 podelitev Peterlinove nagrade in predstavitev Rebulovega zbornika - Marija Pirjevec, ob 16.00 bo zaključil dr. Edi Kovač s predavanjem »Že danes je jutri ali slovenska prihodnost«. Ob 8.30 bo daroval sv. mašo ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. DANES POJEMO ZA VAS - MePZ Rdeča zvezda iz Saleža bo ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, nastopal po vaseh zgoniške občine (tudi v primeru slabega vremena): danes, 30. avgusta, ob 18.30 v Križu (pri Procesiji), ob 19.00 na Briščah, ob 19.30 v Samatorci (balinišče), ob 20.00 v Samatorci (Grjeta), ob 20.30 v Samatorci (Grudnov konc); v ponedeljek, 31. avgusta, ob 19.30 v Bajti (pri k'munski hiši), ob 20.00 v Saležu (Gurnja vas), ob 20.30 v Saležu (pri k'munski štjrni); v torek, 1. septembra, ob 19.30 v Briščikih (pri štjrni), ob 20.15 v Gabrovcu (pri štjrni za spomenikom), ob 20.45 v Gabrov-cu (pri društveni gostilni na ploščadi); v sredo, 2. septembra, ob 19.00 na De-vinščini (pred gostilno - hišna št. 3), ob 19.30 v Repniču (pred gostilno - hišna št. 3), ob 20.00 v Zagradcu; v četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v Koludrovci (kržada pri kapelici), ob 20.00 v Zgo-niku (Fruševca), ob 20.30 v Zgoniku (pred občino). FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v POGREBNO PODJETJE Oi?trenutku žabsti... vljudnost ...in tradicija TRZIC OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišče družine Rebula v Slivno (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert ljudskih pesmi z žensko vokalno skupino »Ensamble Vikra«, dirigentka Petra Grassi. KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju s KGZ N. Gorica in ZKB, v četrtek, 3. septembra, ob 19.00 v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, strokovno predavanje »Trgatev, predelava grozdja in nega mošta« o kateri bosta govorili agronomka Majda Brdnik in enolo-ginja Tamara Rusjan. Vljudno vabljeni. MEPZ RDEČA ZVEZDA iz Saleža pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, na prireditev »Danes pojemo« v soboto, 5. septembra ob 20.30 v Kulturno športnem centru v Zgoniku. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. Walter Cossutta Žarni pogreb našega dragega pokojnika bo v četrtek, 3. septembra. Ob 14.00 bo v cerkvi na Kontovelu sveta maša. Svojci Trst, 30. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Alabarda t Prerano nas je zapustil naš dragi Edgard Cossutta (Edi) Žalostno vest naznanjajo žena Silvana, hčerki Elena in Monica ter brat Darjo z družino Žalovanju se pridružujeta tašča Marica in svakinja Jadrana z družino Zadnji pozdrav bo v sredo, 2. septembra, ob 14.30 do 15.00 v križki kapeli, sledila bosta blagoslov in pokop. Posebna zahvala zdr. Borotto, Daneu, Peretti, Piuca, Bartolini in Perlazzi, osebju Hospice, Pineta del Carso ter onkološkemu oddelku iz Gorice. Sv. Križ, Samatorca, 30. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Občuteno sožalje izreka družina Rebula ZAHVALA Zelka Križmančič vd. Grgič Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za obred, pevcem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin Bazovica, 30.08.2015 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, B0. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Ob prejemu priznanja Ministrstva za kmetijstvo RS za uspešno dolgoletno delovanje na področju kmetijstva iskreno čestita Ediju Buhavcu Slovenska kulturno-gospodarska zveza Sanji Ferlan za 40. rojstni dan vse najboljše ji voščijo teta Svetka in Dolores z družino ¿i Čestitke Danes in jutri praznuje naš dragi nono MIRKO rojstni dan, vse najboljše mu želijo Mateja, Viktor in Alex. Draga MARINA in IVO, na vajini skupni poti želimo obilo ljubezni, razumevanja in medsebojne podpore. Petra, Poljanka in Mojca z družinami. S Izleti OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedenski izlet v toplicah v kraju Abano Terme, od 11. do 25. oktobra. Izleta se lahko udeleži 50 starejših občanov od 65 let, s stalnim bivališčem v navedenih občinah. Prijave v tajništvu občine Re-pentabor ali Zgonik in na Uradu za odnose z javnostmi, v rojstni hiši Iga Grudna, Nabrežina 158, v ponedeljek, 31. avgusta, 1. in 2. septembra, od 10. do 13. ure. Tel. 040-299195. SDGZ prireja enodnevni ogled mednarodne razstave EXPO v Milanu v petek, 4. septembra. Zainteresirani člani naj se javijo najpozneje do 31. avgusta na info@sdgz.it. SDGZ prireja obisk mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju. Avtobus štarta v petek, 11. septembra, ob 7.00 iz Fernetičev (bar - hišna št. 13). Prijave in vpis na tel. 040-67248 in in-fo@sdgz.it do petka, 4. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ IN KD VESNA organizirata izlet z ladjo Zla-toperko v nedeljo, 13. septembra, iz Izole v Piran: ogled akvarija, ribji piknik in kopanje na odprtem morju. Informacije in vpis do 5. septembra na tel. 349-3595560 (Roberta), 3406709578 (Tatjana). Toplo vabljeni! SPDT organizira v nedeljo, 13. septembra, avtobusni izlet, primeren za vse, na otok Cres. Odhod avtobusa ob 5.15 s Trga Oberdan. Predvidenih je 5 ur zložne hoje, kdor želi lahko izbere tudi krajše, lahke variante. Prijava najkasneje do ponedeljka, 7. septembra. Info in vpis na tel. št. 040-413025 (Marinka). Darujte za KD Bubnic Magajna 75-LETNIKI iz vzhodnega Krasa organizirajo enodnevni izlet v soboto, 12. septembra. Vabljeni tudi Vaše žene/možje. Prijave na tel. 040-226285. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Možnost koriščenja deželnega prispevka za znižanje mesečni-ne. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. Tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem v ponedeljek, 31. avgusta in v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali 1. razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali 1. razred višje šole. Info na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J.PANGER-CA sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v torek, 1. septembra, ob 10.30 za učno osebje osnovnih šol in ob 11.00 za učno osebje otroških vrtcev in srednje šole. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. □ Obvestila www.primorski.eu/bubnicmagajna/ AŠD MLADINA prireja danes, 30. avgusta, prve ribiške dneve v Ribiški hiši v Križu. AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata »Poletni športni kamp« na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za letnike 2001-08. Prijave do danes, 30. avgusta, na tel. 340-8556304 (Marko) in 348-8850427 (Lajris) ali na csdasdsokol@gmail.com. ROJANSKA SKUPNOST vabi danes, 30. avgusta, na slavje pred kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom: ob 17. uri sv. maša, ob 18. uri občinsko poimenovanje trga pred kapelico po mons. Stanku Zorku ter odkritje dvojezične komemorativne table v njegov spomin. Postavljeni bodo tudi dvojezični krajevni turistični smerokazi za Piščance in Lajnarje. Sledi družabnost. Vabljeni skavti in narodne noše. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik pod kostanji, ki bo danes, 30. avgusta. Ob dobro založenih kioskih vas bo zabaval ansambel Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik: v soboto, 5. septembra, ples z ansamblom »Venera«; v nedeljo, 6. septembra, ob 16.00 »mantenjada« v spremstvu godbe Viktor Parma iz Trebč do bivše vojašnice, kjer bo odkrit spomenik baronu Josephu Burgstallerju ob 100-le-tnici smrti, sledila bo družabnost ob dobro založenih kioskih, kjer vas bo zabaval ansambel Orange Joice. V BARKOVLJAH, danes, 30. avgusta, ob 18. uri bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo, ki jo bo daroval ob svojem 50. letu mašništva gospod Elio Stefanuto. Sledila bo procesija z godbo Viktor Parma iz Trebč, ki jo vodi Luka Carli. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra. POHOD OD REZIJE DO TRSTA (Slofest 2015) v organizaciji SPDT, SPDG, PD Benečije in ZSKD, od 16. do 20. septembra, v 5. etapah: Rezija (Solbica)-Brezje, Brezje-Špeter, Špeter-Štever-jan, Števerjan-Mavhinje, Mavhinje- Trst (Borzni trg). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Rok prijave zapade 31. avgusta. Info in prijave na tel. št. 040-635626 (ZSKD), 0481-884226 (Silvan Pittoli), in-fo@zskd.eu. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 31. avgusta, vse pohodnike na zadnji poletni večerni pohod s krajšo družabnostjo v Dragi. Zbirališče, kot običajno, pri avtobusni postaji na križišču za v Ri-cmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, tečaj - delavnica angleškega jezika in ročnih izdelkov za osnovnošolske otroke. Vodila ga bosta Michael in Tamara. Urnik: 9.00-13.30. Info na tel. 338-3796159 (Michael) in 340-0888398 (Tamara). ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da treningi za letnike 2004 in starejše bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30 od ponedeljka, 31. avgusta dalje. S pričetkom pouka bodo možne spremembe. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni na sedežu na Padričah v torek, 1. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in or-kestraši (zaželjeni so posebno moški glasovi). ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na in-fo@zskd.eu ali tel. 040-635626. OBČINA DOLINA sklicuje v sredo, 2. septembra, ob 19. uri v Babni hiši v Ri-cmanjih, informativno srečanje z občani o načrtovanih prekvalifikacijskih posegih v vasi. OPZ MINI VENTURINI sporoča, da bo prva vaja v sredo, 2. septembra, ob 16.30 v Domu Anton Ukmar Miro pri Domju. Toplo vabljeni »stari« in novi mini pevci. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na 1. srečanje v novi sezoni, ki bo v sredo, 2. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. NK KRAS organizira Open Day v soboto, 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni v letih 20032010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. SKP IN SIK vabita v soboto, 5. septembra, v Ljudski dom v Ul. Masaccio 24 - Podlonjer, na Rdeči praznik: ob 20. uri (v dvorani) razprava »Komunisti danes: obnoviti komunistično partijo?«; ob 20.30 (na odru) »Nokabaret-noparty« glasba in kabaret s Tatiano Malalan in skupino Noname. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMORSKO iz Mačkolj vabi nove pevke od 14 let dalje (3.r. srednje šole), da se pridružijo zboru! Vaje okvirno ob torkih, ob 19.30 v Srenjski hiši v Mač-koljah, vodi Aleksandra Pertot. Info: skdprimorsko@gmail.com, Facebook »SKD Primorsko«, tel. 333-6037953. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za začetnike 2003-04 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00; za cicibane 2005-06-07 v sredo, 9. septembra, ob 16.00; za mlajše cicibane 2008-09-10 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvo- SO. jTUDIJ J-KI DNEVI DRAGA 2015 Park Finioarjcmqa (frwna - Opiine LkjftàJrta L fir i 35 Danes, 30. avgusta Qt) IflWi Alr-nk.ï RçtMï MOČ DVOJINE: PREOBRAZBA MQSKKAIN2ENSKE ZA NARODNO RODOVITNOST Fetflrinoviruq'add h* prrcktj'.Tlrv Ftabulourga Jtiornik.: Ob I6jM: dr. Edvard Kni-ad 2t DANES JE JUTRI ALI SLOVENSKA PfilHODNO&T DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vas vabi v Assisi in Apulijo ter na ogled gradov južne Češke od 24. do 27.09. Informacije in prijave na telefon 00386-31-372632 (Metka) GROZDJE MALVAZIJA prodam. Tel. 00386-51-203003 V OSPU, ob reki, prodam parcelo 1. kmetijske kategorije v velikosti cca 4000 m2. Cena parcele je 23.000 € Informacije tel.: 00386 41 -328633 IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV vabi na TISKOVNO KONFERENCO v torek, 1. septembra 2015 ob 10.00 uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu Ulica sv. Frančiška 20 rani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditeljico Sandro. Vabljene stare in nove telovadke. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp- sAmga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Pro-seku (na parkirišču). JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). S Poslovni oglasi PRODAM cestno kolo lee cougan espi-rit le, v odličnem stanju. Cena 1500,00 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 3420729099. V NAJEM dajem trisobno stanovanje v Boljuncu, v bližini G'rice. Tel. št.: 3319541808. V SEŽANI prodam moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži za 190.000 evrov. Mail: mojca.geolab@gmail.com. ËI Turistične kmetije V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Id Osmice DRUŽINA ZAHAR, Boršt 58, ima odprto osmico v društvenem parku Hribenca v Zabrežcu. Tel. št.: 3480925022. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmi-co. Poleg vina še domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA je odprta v Trnovci 14. Tel. št.: 040-200898. OSMICA je odprta, Repen 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. Loterija 29. avgusta 2015 S Mali oglasi DIPLOMIRANA z tujih jezikov in literatur pomaga pri učenju humanističnih predmetov, latinščine in grščine na bie-niju, španščine, nemščine pa na osnovnem nivoju. Tel. št.: 346-0905266. IŠČEM KNJIGE »Cicerone«, »Catullo e gli Elegiaci« in Antična poezija za 3. razred klasične smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074 ali 040415797. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574. PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 331-7114399. PRODAJAM AVTO seat ibiza, letnik 1999, svetlo sive barve, po ugodni ceni. Tel. št.: 340-6600709. PRODAM belo grozdje pinot. Tel. št.: 347-6915635. PRODAM avtoradio alpine 7998R, big face. Cena 300,00 evrov ali po dogovoru. Možnost dodatne opreme. Tel. št.: 342-0729099. PRODAM belo in črno grozdje (vitov-sko in refošk). Tel. št.: 040-281153 ali 348-5648033. Bari 45 29 86 89 14 Cagliari 10 3 41 50 88 Firence 59 28 4 58 23 Genova 69 44 33 51 9 Milan 53 59 48 60 28 Neapelj 29 75 65 20 10 Palermo 27 2 79 7 73 Rim 75 65 19 77 37 Turin 75 7 87 86 8 Benetke 26 84 44 53 81 Nazionale 34 70 5 47 22 Super Enalotto Št. 104 7 28 44 55 57 78 jolly 14 Nagradni sklad 14.057.129,32 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 71.275,91 € 729 dobitnikov s 4 točkami 295,91 € 24.175 dobitnikov s 3 točkami 17,76 € Superstar 77 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 24.891,00 € 121 dobitnikov s 3 točkami 1.776,00 € 2.006 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.149 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.544 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / KULINARIKA Nedelja, 30. avgusta 2015 9 Čeprav poznam le nekaj evropskih jezikov, si vseeno upam trditi, da je skovanka „na jetra mi greš" izrazito slovanska; drugi narodi si hodijo bolj na živce. Po tradicionalni kitajski medicini, v kateri velja, da naši notranji organi skrbijo tudi za kopičenje in prebavo čustev, je jeza dejansko povezana z jetri. Seveda ni zanemarljivo, da Kitajci trdijo, da se za zdravje ne smemo ogibati posameznim čustvom, le v ravnotežje jih moramo spraviti. Kot je dobro, če tudi v prehrani sledimo navodilom o ravnotežju. Torej sadje, zelenjava, oreški, žitarcice, bela in plava riba, govedo in perutnina, toda tudi mišice in notranji organi, znameniti "peti kvart", v katerem igrajo glavno vlogo prav jetra. Včeraj dobrota, danes sirota Doma imam več izdaj Slovenske kuharice, od katerih ima najstarejša okroglih sto let. Prav zanimivo je primerjati, kako se število jedi, pripravljenih iz neke surovine, iz generacije v generacijo spreminja. Jedi na osnovi jeter je v zadnjih izdajah manj kot nekoč, isto velja za vampe, pljuča pa so sploh izginila. Jedi, s katerimi so se nekoč ponašale mestne gostilne, postajajo redke celo na podeželju, in marsikatera turistična kmetija vam bo prej ponudila florentinski zrezek kot pa praže-na jetra. Še največkrat vas kak gostilničar počasti z nežno pašteto kot pozdravom iz kuhinje, zato sem bil več kot prijetno presenečen, ko je na nedavni delavnici o ino-vativnih način ponudbe idrijskih žlikro-fov Klavdij Pirih, šef kuhinje v Kendovem dvorcu, pripravil žlikrofe z zajčjimi jetri in s (piščančjo) jetrno omako. Zlasti slednja je tako dobra in preprosta, da se jo splača pripraviti. Najprej v ponvi na malo zabele dobro popečemo piščančja jetra, dodamo čebulo in še naprej pražimo, zalijemo z belim vinom, lahko tudi z malo portovca ali vinjaka, damo kak list žaj-blja, z vilico ali kuhalnico pretlačimo je-trca, solimo in popramo, nato pa omako zgostimo z maslom, ki mora biti zelo hladno (najbolje iz zamrzovalnika). Na koncu omako precedimo in uporabimo tako za zabelo žlikrofov kot kakih testenin ali krompirjevih njokov. Pirih je zraven dal še košček na hitro popraženih zajčjih jeter, ostanek s cedila pa je, kot je hudomušno pripomnil, namenjen kuhinjskemu osebju, ki skrbi za čiste krožnike, posodo in pribor. Francozi znajo Če kje, potem so v Franciji jetra še vedno čislana delikatesa. Skladno s francosko visoko šolo kulinarike so morala narediti preobrazbo, da so si kot jed reve-žev zaslužila mesto na mizi aristokratov in bogatašev. Za italijansko kuhinjo je značilno, da osnovni recept nadgradi že z menjavo surovin (namesto sardel da iznajdljiv kuhar v šavor morskega lista), francoska pa surovino tako spremeni, da postane neprepoznavna, vendar z vsemi prvinskimi okusi. In podobno, kot so iz krompirja naredili pire ali krokete, ki niso v ničemer podobni cvrtemu krompirju. so jetra uporabili za izdelavo raznih pa-štetk, običajno pečenih (ali kuhanih) v lončenih skledah terrinah, in zato tudi tako poimenovanih. Tehnologija priprave raznih paštet naj bi se razvila v srednjem veku; normanski poet Gace de la Bigne je imel to delikateso tako rad, da je recept prelil v verze. Po njegovem zapisu sodeč so takratni sladokusci najbolj cenili pašteto, pripravljeno iz mesa in jeter različnih ptic, od jerebic do drobnih škrjancev. V XIV. stoletju napisan priročnik za mlade žene Ménagier de Paris, ki velja za najbolj celovito zbirko receptov srednjeveške mestne kuhinje, predvideva za pripravo paštet tudi velike živali in to ne zgolj pernate, ampak tudi tiste z dlako, od zajca do ovce, od prašiča do krave. Največji preskok glede odličnosti so paštete naredile z začetkom uporabe za-maščenih gosjih jeter (fois gras d'oie). Ko je alzaški kuhar Jean- Joseph Clause, krožnik leta 1779 predstavil dvoru kralja Ludvika XVI, je bil sovran tako navdušen, da mu je poklonil ducat pištol! Clause je pet let kasneje recept patentiral in začel trgovati s pašteto, ki je ponesla v svet sloves Alzacije kot središča pitanja gosi in Francije kot domovine najboljših paštet. Fois gras med oboževalci in nasprotniki Zamaščena jetra so dejansko bolna jetra. Nasilno pitanje gosi so poznali že Egipčani, za njimi Grki in Rimljani, ki so bili celo prepričani, da so zamaščena svinjska jetra še boljša. V vsakem primeru gre za dokaj kruto nasilje nad izbranimi živalmi, ki jih nasilno pitajo do onemoglosti, istočasno pa zapirajo v tako majhne kletke, da se še premakniti ne morejo. Nekoč so gosi zaprli v manjšo ogrado in jim s pomočjo lijaka stresali koruzno zrnje v kljun ter gladili po vratu, dokler ni hrana končala v želodčku, danes pa jih industrijsko hranijo z dolgimi cevmi, zatlače-nimi v požiralnik, ki jim hrano dobesedno izstreli v telo. Številna združenja za zaščito pravic živali ostro nasprotujejo taki praksi, zato je zadnje čase vse več držav odloča za prepoved nasilnega pitanja, ki so mu največkrat izpostavljeni gosaki in racmani. Nekatere druge države gredo še dlje in prepovedujejo tudi trženje paštet iz teh jeter, ki jih danes od evropskih držav proizvajajo v zgolj petih državah: Franciji, Belgiji, Španiji, Romuniji in na Madžarskem. V preteklosti so bili med naj- večjimi potrošniki pripadniki židovskih skupnosti, ki so jim slastna zamaščena jetra nadomeščala svinjino. Toda čeprav je bil Izrael četrti največji svetovni pridelovalec mastnih gosjih jeter, je sodnica vrhovnega sodišča Tova Strasberg-Cohen 11. avgusta 2003 sprejela sklep, da ima zaščita živali prednost pred interesi kmetijstva. Obrobna zanimivost: Tova je poljska Židinja, na Poljskem, ki je bila peta svetovna pridelovalka mastnih jeter, pa so podoben sklep sprejeli leta 1997 in s 1. januarjem 1999 zaprli še zadnji obrat. Gosi so pitale tudi naše none V letih, ko je bilo podeželje obarvano kmečko, je vsaka hiša imela svinjak in redila enega ali dva prašiča. Z drugo svetovno vojno, ko je bila večina moških tako ali drugače mobilizirana, je tudi moja nona ostala sama z dvema hčerkama. Med prilagajanjem na življenje brez moža pri hiši je ugotovila, da prašiča ne bo mogla zrediti, zato se je, verjetno po nasvetu kake sosede, odločila za jato gosi. Kot otrok sem stokrat slišal pripovedi o tem, kako so jih s karjolo vozili na njivo, kjer so se pasle po plevelu in stikale za polži, ki so jim šli še zlasti v slast. Ko so imele tri mesece je začela hoditi k hiši neka Furlanka, ki je nono prepričala, da je potrebno te goske dodatno pitati, da bodo bolj mastne. Kar je potrebno, naj se zgo- di, si je mislila nona, ki pa ni niti najmanj vedela, kako se tej stvari streže. In tako se je zmenila s to žensko, ženo zaporničar-ja na bližnjem železniškem prehodu, da bo hodila vsak dan po nekajkrat na dom in da bo opravila posel. Prihajala je s hčerko; sedli sta na stopnico, stisnili gos med krepka bedra, jo prijeli za vrat in ji dvignili glavo, ji dala lij v kljun, nato pa pest za pestjo sipali vanjo koruzo in jo z roko božali po grlu toliko časa, dokler ni bilo vse zrnje v želodcu. To sta počeli kake tri tedne, gosi pa so bile medtem zaprte v hlevu, saj bi s tekanjem po dvorišču porabile preveč dragocenih kalorij, ki so se morale spremeniti v mast. Usluga seveda ni bila brezplačna. Furlanka, ki je gos na koncu tudi obglavila in očistila, si je za plačilo izgovorila glavo, tace in - jetra! Uboga nona ni vedela, da ji je s tem vzela najdragocenejše; zadovoljna je bila že z mesom, ki ga je spekla, vložila v stopljeno mast in shranila, potem pa košček po koščku jemala iz posode in uporabljala kot priboljšek k nedeljskim in prazničnim kosilom. Parfait, pâté, temna... Za dobro pašteto ni niti najmanj potrebno, da jo pripravimo iz zamaščenih jeter. Tudi zdrava so dobra in so pogosto le osnova jedi, ki ji prefinjen okus dajo drugi dodatki. Jetra imajo sicer vsi vretenčarji, vendar se za paštete največkrat uporabljajo jetra pernatih živali, svinjska in divjačinska. Francozi nas spravljajo ob pamet: toliko sirov in toliko paštet! Mesnice, ki skoraj vedno ponujajo tudi mesne delikatese („boulangerie-charcuterie") imajo po več ducatov različnih paštet, na prodaj na kilo. Imena so običajno domišljijska in brez pokušanja ne gre, vendar bo že na pogled nekoga privlačila bolj tista grobo mleta, druge pa fina, podobna jetrnim namazom, kakšne smo vajeni iz logov domačih. Poglejmo torej krajši pa-štetni besednjak. PARFAIT je namaz iz fino sesekljanih, pravzaprav zmiksanih jeter. V me-šalnik damo 300 g jeter, 2 rumenjaka in en beljak, začimbe, sol in poper, lahko kako žlico vinjaka in zmiksamo. Dodamo še 2 dl smetane in še enkrat zavrtimo mešalec, potem pa zmes kuhamo pokrito v banjomariji pol ure v pečici, ogreti na 150 °C. (Seveda lahko pripravimo tudi ribji ali kak drug parfait.) Bližnjica do parfaita so zmiksana cvrta jetra, ki jim dodamo malo masla, da postanejo mazljiva. PÂTÉ je dejansko vsakršna pašteta, uporaba jeter je obvezujoča, od domišljije izdelovalca pa je odvisno, kaj vse bo uporabil za njen okus. Med klasičnimi paštetami je kmečka, ki ji okus dajejo čebula, česen in peteršilj. Zelenjavni dodatki so zaželeni (kumarice, pistacije, fižolček, grah...), takšna pašteta pa ni primerna kot namaz, ampak jo postrežejo v kosu. TERRINE ima običajno bolj grobo sesekljano meso in jetra, tudi tu so pogosti dodatki zelenjave in pistacij, zelenega popra, paprike in drugih začimb, osnovna zapoved pa je peka v skledici, ki da pašteti ime. Tako predstavljene paštete imajo pogosto pokrov iz testa in/ali želatine, ki preprečuje oksidiranje (porjavitev). Če je bilo med uporabljenimi surovinami mnogo maščobe, se kaj lahko nabere tudi plast masti. Jetrne paštete kot kulinarični spominek V številnih državah z razvito pašte-tarsko tradicijo ponujajo gostom niz konzerviranih paštet, ki naj bi izpričevale krajevne posebnosti. Na Korziki vse radi odišavijo z okusi makije, zlasti mirte, drugje prisegajo na brinove jagode, če bi delali paštete v Križu, bi verjetno pel ko-romač, drugje na Krasu šetraj. Nekatere dežele izpostavljajo žganja in likerje, druge vrste mesa, uporabljenega za izdelavo paštet. V zbirki paštet, predpakiranih v trojčke, ali šestorčke, ne sme ob domačem manjkati divji prašič, skoraj obvezen je zajec, v večji izbiri pa še fazan, gos in raca. Ker tak spominek običajno odpremo šele doma, pogosto prepozno ugotovimo, da na našem stavnem listku ni bilo nobenega pravega zadetka. Zato pa najboljše paštete lahko prav zares dobimo v delikatesnih mesnicah, kjer ne kupujemo mačka v žaklju, ampak so paštete lepo razstavljene v hladilni vitrini. Takrat je odločitev lažja, čeprav še vedno težka, saj vsega pač ni mogoče odpeljati s seboj. Jetrna klobasa, žličniki in druge dobrote Pa da ne bom hvalil samo galskih petelinov! V germansko kulinarično tradicijo sodijo jetrne klobase, ki kličejo po vrčkih piva. Naše none so znale pripravljati jetrne žličnike, knedle, ki prav tako dišijo po srednjeevropskem izročilu. V povezavi okusov, vtisnjenih v spomin že v otroštvu, so pražena jetra, odišavljena s cvetovi koromača. Lahko pa odpremo novo knjigo receptov. Rezine jeter lahko pomokamo in cvremo na nabodalu kot fondu, ovijemo v list slanine ali ličnice in skupaj popra-žimo, jih na hitro obrnemo na žaru in še in še. Iz stare šole pa se je dobro spomniti, da se jetra in čebula rada družita. Ni pa nujno, da se pražita skupaj: lahko jih ponudimo tudi s čebulno marmelado, ka-ramelizirano čebulo, odišavljeno s kisom in še na mnoge načine, ki ublažijo nekoliko kovinski okus jeter, saj je ta notranji organ bogat z železom. Nekateri glede tega prisegajo še zlasti na konjska jetra, toda dejansko so vsa dobra, in si zagotovo zaslužijo, da bi si jih pogosteje privoščili za krepčilno malico ali kosilo. 10 Nedelja, B0. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Kongres manjšinske zveze FUEN letos v Komotiniju v Zahodni Trakiji V središču razprav tokrat stanj e turške manjšine v Grčiji Kongres manjšinske zveze FUEN je vsako leto priložnost za poglobljeno razpravo o problematiki manjšine, ki je gostiteljica tega dogodka, na katerem se zbere kakih 150 predstavnikov manjšinskih organizacij iz vse Evrope; letos je bilo zastopanih 50 organizacij iz 20 držav. Tako je bilo tudi tokrat, ko je kongres potekal v Komotiniju, pri turški manjšini v grški pokrajini Zahodni Trakiji, prav v času, ko se je premier Cipras v Bruslju pogajal o ukrepih, ki jih je morala Grčija sprejeti za obstanek v evrski skupini in za mednarodno pomoč, ki je preprečila njen stečaj. Kongres so tokrat organizirale tri organizacije turške manjšine: Zveza Turkov Zahodne Trakije v Evropi ABTTF, ki predstavlja številne izseljence, pripadnike turške manjšine iz te regije, v raznih evropskih državah, predvsem v Nemčiji, Zveza manjšinskih diplomirancev Zahodne Trakije BTAYTD, ki povezuje pripadnike manjšine, ki so diplomirali na univerzi, večinoma na univerzah v Turčiji, in pa stranka Prijateljstvo, enakopravnost, mir, ki je etnična stranka turške manjšine v Zahodni Trakiji. Poleg stanja turške manjšine v Grčiji so udeleženci največ pozornosti namenili splošni evropski problematiki in stanju v Ukrajini ter - iz organizacijskega vidika - sodelovanju med manjšinami v Evropi. Turški manjšini v Grčiji je tako namenil uvodne besede že predsednik zveze FUEN Hans Heinrich Hansen, ki je opozoril, da Grčija turški manjšini ne priznava niti imena, ampak jo obravnava kot islamsko manjšino, torej kot versko skupnost. »Muslimani so danes predmet sumničenja in obtoževanja po vsem svetu, ker se nekateri fanatični posamezniki vedejo tako zelo nečloveško. To je razlog za diskriminacijo do celotne veroizpovedi,« je poudaril Hansen, ki je dodal, da je vesel, da se pri teh gostiteljih nahaja v odprtem, prisrčnem in prijaznem okolju. Po njegovem prepričanju je glavni problem pomanjkanje spoštovanja tistih, ki so drugačni. »Narodi, ki ne ščitijo identitete in vključijo vanjo vsega prebivalstva ne bodo nikoli uspešni v globalnem svetu; samo narodi, ki ščitijo raznolikost znotraj svojih meja, lahko živijo v miru z drugimi narodi,« je še dejal Hansen. Sicer pa je predsednik Hansen sprožil zamisel, da bi pospešili prizadevanja za nov pristop Evrope do manjšin. Tako naj bi ponovno sprožili evropsko pobudo za dosego posebnega dokumenta Evropske unije za zaščito manjšin; prva pripravljalna konferenca bo še pred koncem leta predvidoma v Bruslju. Sicer pa se je o tem pogovarjal z nemškim zunanjim ministrom: Franz Walter Steinmeier je v Berlinu, na slovesnosti ob 60. obletnici podpisa sporazuma Bonn Kopen- hagen, ki med drugim ureja vprašanje pravic manjšin ob dansko-nemški meji, dejal: »To izkušnjo moramo uporabiti pri naši zunanji politiki.« Sam Hansen pa želi to vprašanje prenesti v Evropski parlament z oblikovanjem posebnega kontaktnega odbora, ki ga bodo poleg evropskih poslancev sestavljali tudi predstavniki manjšin. Turška manjšina v««« v Grčiji Vendar je bila, kot že rečeno, na letošnjem kongresu največja pozornost namenjena turški manjšini v Grčiji. V njenem imenu je prvi spregovoril Ahmet Mete, izvoljeni mufti mesta Xanthi in predsednik posvetovalnega odbora turške manjšine Zahodne Trakije. Opozoril je na prizadevanja manjšine za priznanje pravic in na zahtevo, da bi jo Grčija enakopravno obravnavala. Med drugim oblasti manjšini ne dovoljujejo, da sama izvoli Pod naslovom predsedstvo kongresa FUEN, spodaj pogled na dvorano z udeleženci; v sredini džamija v Komotiniju priča o zgodovinski prisotnosti turške manjšine v teh krajih. svoje muftije, ampak jih imenuje država. Mete je dejal, da želijo Turki Zahodne Trakije ostati na svoji zemlji in pričakujejo demokratičen dialog z grško državo, gostom pa se je zahvalil, ker so izbrali Ko-motini za svoj kongres, ker potrebuje turška manjšina veliko prijateljev. Kakšno je danes stanje turške manjšine v Zahodni Trakiji? V Grčiji si manjšine prizadevajo za priznanje. Leta 1923 je Lausanska pogodba zajamčila pravice približno 150.000 Turkom, katerih ozemlje je po razmejitvi pripadlo Grčiji. Grška država pa te manjšine ne priznava, ampak priznava samo islamsko manjšino. O tem vprašanju je razsojalo Evropsko sodišče za človekove pravice in trikrat razsodilo v prid turški manjšini, vendar Grčija teh odločitev kljub temu ne spoštuje. Ob koncu vojaške diktature je Grčija celo ukinila avtonomijo manjšine na področju izobraževanja in verskih vprašanj, ki jo je določala pogodba; čeprav je bila demokracija ponovno vzpostavljena že leta 1974, te avtonomije država ni obnovila. O teh temah je tekla razprava na kongresu. Veliko je bilo govora o izobraževanju in o svobodi veroizpovedi, pa tudi o že nedorečenih vprašanjih odvzema državljanstva in razlaščanj, ki se vleče vse od konca državljanske vojne, torej že več kot pol stoletja. Spregovorili pa so tudi o gospodarskem stanju v regiji, kjer je brezposelnost zelo velika in mnogo ljudi živi pod pragom revščine. O tem so poročali predvsem predstavniki domačih organizacij. Sicer pa so na kongresu spregovorili tudi zunanji strokovnjaki: tako je profesor Willy Fau-tre, avtor poročila o stanju turške manjšine v Grčiji in tudi sicer strokovnjak za človekove pravice potrdil vse, kar so povedali predstavniki turške manjšine; njegovo poročilo je ostra obsodba grških oblasti zaradi nespoštovanja temeljnih človekovih pravic. Spregovorila sta tudi prof. Konstantinos Tsitselikis z univerze v Solunu, eden redkih grških strokovnjakov, ki se zavzema za pravice manjšin in pisatelj Hercules Millas, pripadnik grške manjšine v Carigradu. Oba sta poudarila nujnost vzpostavitve medsebojnega zaupanja med grškimi oblastmi in turško manjšino ter poudarila, da so politične napetosti med Turčijo in Grčijo v vseh letih po koncu druge svetovne vojne negativno vplivale na stanje manjšin. Stanje v Ukrajini O stanju manjšin v Ukrajini je govoril komisar za etnično-nacionalna vprašanja pri ukrajinski vladi Genadij Druženko; objasnil je gledanje svoje vla- de na dogajanja v tej državi. Prej sta v Ukrajini obstajali ločnici med pravoslavnimi in katoliškim prebivalstvom ter med ukrajinsko in rusko govorečim prebivalstvom, zdaj pa je na vzhodu »Putin heroj in Sovjetska zveza model«, na zahodu pa nihče ne poveličuje države. Po njegovem mnenju so razlogi za nostalgijo gospodarskega značaja, saj Rusi močno podpirajo Krim in vzhod Ukrajine: »za premog, ki ga izkopljejo, prejmejo veliko več, kot je ta premog vreden na trgu«, je dejal. Ko je postajala Ukrajina tržna država, je pri teh ljudeh prevladalo prepričanje, da bodo bolje živeli, če ne bodo podrejeni tržnim zakonitostim. Predstavnik madžarske manjšine v Ukrajini Laszlo Vasil Brenzovich pa je obžaloval, ker Ukrajina ni pravna država in ker upravne reforme niso upoštevale problemov manjšin, predstavnik moldavske manjšine Anatolii Fietiesku pa je dodal, da je Ukrajina sicer sprejela nekaj zakonov v zvezi z manjšinami, vendar jih ne izvaja. FUEN seveda ne posega v vprašanje spora med Rusijo in Ukrajino, padla pa je zamisel, da bi na sedežu te organizacije, v Evropski hiši v Flensburgu organizirali nekaj srečanj med predstavniki manjšin iz Ukrajine in Rusije, ker ocenjujejo, da bi bilo soočanje o teh vprašanjih lahko koristno. Politično predstavništvo manjšin Vprašanje političnega predstavništva manjšin je redna tema kongresov zveze FUEN. Letos jo je odprl predstavnik madžarske stranke v Romuniji Hunor Klemen, ki je opozoril, da vlade držav nekdanje Vzhodne Evrope ne izvajajo lastne zakonodaje o pravicah manjšin. Evropski poslanec Herbert Dorfmann pa je podal primer južnotirolskega modela s poudarkom, da močna civilna družba vodi v močno gospodarstvo; če bi lahko to uveljavili tudi v Zahodni Trakiji, bi imela od tega korist vsa Grčija. Vendar pa je Trakija daleč od vsega tega. Predsednik turške stranke Mustafa Ali Cavus je opozoril, da v Grčiji obstaja 3-odstotni prag na vsedržavni ravni za vstop v parlament in da niti številčna manjšina ne more doseči tega praga. Sicer pa so vsi soglašali, da bi morala Evropska unija namenjati manjšinski problematiki večjo pozornost: EU ne sme biti samo gospodarska tvorba, poenotiti mora tudi določila o zaščiti manjšin. Minimalni standardi bi morali biti obvezni za vse države članice. / KMETIJSTVO Nedelja, 30. avgusta 2015 1 1 NA ZASEDANU AGRASLOMAK V GORNJI RADGONI Ediju Bukavcu laskavo priznanje slovenskega ministrstva za kmetijstvo Na fotografiji zgoraj zasedanje koordinacije Agraslomak, spodaj minister Dejan Židan izroča priznanje Ediju Bukavcu Kmetijska slovenska manjšinska koordinacija AGRASLOMAK je bil ustanovljena leta 2012 na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in v sodelovanju z Deželno kmečko zvezo. Omenjena koordinacija, ki povezuje Slovence izvem meja Slovenije v sosednjih državah na področju kmetijstva in katere člani so, poleg ministrstva, Deželna kmečka zveza, Skupnost južno koroških kmetov, Razvojna agencija Slovenska krajina in Kulturno društvo Gorski Kotar, se že tradicionalno sestaja ob priliki kmetijskega sejma, ki letno poteka v Gornji Radgoni. Tudi letos, ob priliki 53. izvedbe sejma AGRA, so se v sredo 26. avgusta v prostorih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS na omenjenem sejmu zbrali predstavniki slovenskih kmetov iz Italije, avstrijske Koroške, Madžarske in Hrvaške. Da bo letošnje srečanje kmetijske koordinacije posebnega značaja, je bilo jasno že v jutranjih urah, ko se je sejemskega dogajanja udeležil predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar, ki se je skupaj z ministrom za kmetijstvo in podpredsednikom vlade mag. Deja-nom Židanom in ostalimi predstavniki iz zamejstva udeležil podelitve priznanj Zadružne zveze Slovenije. Predsednik je obiskal tudi razstavni prostor MKGP znotraj katerega je delovala skozi vse dni sejma tudi predstavitev koordinacije in ob tej izredni priložnosti spoznal, med drugimi, tudi vse člane koordinacije in njeno obširno delovanje. Dopoldan so se člani Agraslo-maka sestali z odgovornimi na ministrstvu za projekt „Kuhnapato", da bi preučili možnosti širitve izven državnih meja omenjenega projekta, ki je zasnovan za osnovnošolce in srednješolce in ima kot glavni cilj spodbujanje lokalne hrane ter uporabo lokalnih surovin. Nato je v prostorih Ministrstva na sejmu potekalo uradno zasedanje koordinacije, katerega so se za Deželno kmečko zvezo udeležili predsednik Franc Fabec, deželni tajnik Edi Buka-vec, tajnik KZ Trst Erik Masten ter tajnik Kmečke zveze iz Čedada Stefano Predan. Srečanje je obogatila prisotnost visokih predstavnikov, poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca ter ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič. Prisotni so pred- PO PODATKIH STATISTIČNEGA URADA Ribištvo ne upada Kot posledica večjega ulova v morskem gospodarskem ribolovu in proizvodnje v akvakulturi se je lani v Sloveniji v primerjavi z letom 2013 za šest odstotkov povečalo tudi število delovno aktivnih oseb v ribištvu, in sicer za devet odstotkov v ribolovu ter za štiri odstotke v akvakulturi, kažejo podatki statističnega urada. V letu 2014 se je ulov v morskem gospodarskem ribolovu glede na leto prej povečal za sedem odstotkov, proizvodnja v akvakulturi pa za 17 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada. V akvakulturi, ki zaobjema gojenje vseh vodnih organizmov (rib, mehkužcev, alg), sta se tako proizvodnja kot število delovno aktivnih sicer izraziteje povečala v marikulturi (gojenje morskih organizmov) kot v sladkovodnem ribogojstvu. V prvi panogi se je število delovno aktivnih tako povečalo za osem, v sladkovodnem ribogojstvu pa le za tri odstotke. Med delovno aktivnimi osebami v morskem gospodarskem ribolovu so tudi v lanskem letu prevladovali samozaposleni profesionalni ribiči s polnim delovnim časom. Teh je bilo 57 odstotkov od vseh delovno aktivnih oseb v morskem gospodarskem ribolovu, a hkrati za skoraj sedem odstotnih točk manj kot v letu 2013. Druge delovno aktivne osebe so se ukvarjale še s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo ali so bile delovno aktivne v ribištvu, vendar ne na krovu ribiškega plovila. Medtem ko se je v letu 2013 število delovno aktivnih oseb na področju akvakulture povečalo izraziteje v sladkovodnem ribogojstvu kot v mari-kulturi, je bilo lani obrnjeno. V marikulturi se je število delovno aktivnih povečalo za osem odstotkov, v sladkovodnem ribogojstvu pa za tri odstotke. V celotni akvakulturi se je število delovno aktivnih oseb povečalo za štiri odstotke, med temi se je bolj povečalo število zaposlenih (za sedem odstotkov) in tistih s polnim delovnim časom (za pet odstotkov). Obseg slovenske ribiške flote sicer ostaja na podobni ravni. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v Sloveniji v letu 2014 registriranih 169 ribiških plovil, njihova skupna bruto to-naža je bila 597 bruto ton, skupna moč glavnih motorjev pa 8492 kilovatov. Registriranih ribiških plovil je bilo za 0,6 odstotka manj kot leto prej, njihova skupna bruto tonaža je bila nižja za 0,2 odstotka, skupna moč glavnih motorjev pa je bila večja za 0,8 odstotka. Proizvodne zmogljivosti za vzrejo sladkovodnih rib so se v primerjavi s prejšnjim letom povečale za tri odstotke, njihova skupna prostornina je v letu 2014 znašala 63.000 kubičnih metrov, medtem ko se druge zmogljivosti niso spremenile, so še zapisali na statističnem uradu. Predavanje Kmečke zveze o letošnji trgatvi Kmečka zveza prireja v sodelovanju s Kmetijskim gozdarskim zavodom N.Gorica in ZKB v četrtek, 3.septembra t.l. ob 19. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, 1 strokovno predavanje na temo: »Trgatev, predelava grozdja in nega mošta « o kateri bosta govorili agronomka Majda Brdnik in enologinja Tamara Rusjan. stavili aktualnosti kmetijstva iz posameznih držav, pregledali rezultate letnega delovanja ter načrtovali delo za naprej. Pred zaključkom zasedanja pa je bila na vrsti tudi nenapovedana podelitev posebnega priznanja Ministrstva za kmetijstvo RS. Minister Zidan je, namreč za dolgoletno zavzeto in požrtvovalno delo na področju razvoja kmetijskih dejavnosti ter za posebno skrb in zavzemanje za ohranjanje kmetijske zemlje v Italiji podelil najvišje priznanje MKGP Ediju Bukavcu. Ob občuteni zahvali za nepričakovano in tako pomembno priznanje je deželni tajnik Kmečke zveze želel poudariti, da gre to priznanje najprej Kmečki zvezi in njenim članom ter vsem, ki se zavzemajo za ohranitev in razvoj kmetijstva v zamejstvu in s tem slovenske narodne skupnosti, ki na tem teritoriju živi v tržaški, videmski in goriški pokrajini. Bukavec je tudi ob tej priložnosti izpostavil dejstvo, da ljudje v zamejstvu trdneje ohranjajo svojo narodno identiteto, če so vezani na zemljo in kmetijske dejavnosti. Tesna povezanost manjšine z matično Slovenijo pa je pri tem temlejnega pomena. Preden so se prisotni posvetili ogledu obširnega sejma, so na razstavnem prostoru MKGP na sejmu še podporli predlog Republike Slovenije, ki je nastal v okviru prizadevanj za zaščito čebel in čebelarstva na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in Organizacije združenih narodov OZN, naj postane 20. maj Svetovni dan čebel. (e.m.) GORNJA RADGONA - Poudarek s sejma Agra Slovensko kmetijstvo se vse bolj usmerja v zelene prakse Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se Slovenija tudi v kmetijstvu in gozdarstvu usmerja v zelene prakse, ki edine zagotavljajo boljši življenjski standard ob zmanjšanju pritiskov na okolje. Pri tem imamo izkušnje in veliko možnosti, so na sejmu Agra zagotovili predstavniki države. Na posvetu Zelene prakse v kmetijstvu in gozdarstvu so predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva predstavili izzive in možnosti za bolj zeleno proizvodnjo v obeh panogah in napovedali, da bo okvirni program za dolgoročno usmeritev kmalu v javni razpravi. Državna sekretarka z ministrstva za okolje in prostor Tanja Bogataj je povedala, da je treba zagotoviti dialog za spremembo politik v obnašanju in upravljanju, zaradi krize finančnega in gospodarskega sistema ter ob naraščajočem pomanjkanju naravnih virov pa postaja ozelenjevanje gospodarstva glavna paradigma, pri čemer je naloga države pomagati vzpostaviti ustrezne razmere in usmerjati proces prehoda v zeleno gospodarstvo, ki edino zagotavlja izboljšanje življenjskega standarda ob zmanjšanju pritiskov na okolje. V Sloveniji modele, ki podpirajo takšen prehod, razvijamo že leta, naša zavarovana območja pa s tem pristopom že živijo, saj združujejo razvoj in varstvo narave. V tem se moramo prepoznati vsi in upoštevati dobre prakse, ki jih imamo, je dodala Bogatajeva. Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče je predstavil traj-nostni razvoj pri gospodarjenju z gozdovi in poudaril, da se na tem področju Evropa zgleduje po Sloveniji. Ob 60-odstotni poraščenosti z gozdom imajo v Sloveniji letni prirastek 8,6 milijona kubičnih metrov, zadnja leta - brez lanskega, ko je bil večji - pa so posekali le 3,5 milijona kubičnih metrov, tako da gozd še zdaleč ni izkoriščen. V lesno-goz-darski verigi je na t. i. zelenih delovnih mestih 17.000 ljudi, lahko pa bi jih veliko več, 100 kubičnih metrov lesa namreč zagotavlja eno delovno mesto. Generalna direktorica direkto-rata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Tadeja Kvas Majer je opozorila na globalni izziv svetovnega kmetijstva, ki se spopada z zagota- vljanjem prehranske varnosti, saj naj bi bilo leta 2050 na Zemlji že devet milijard prebivalcev, zaradi česar je trajnostni razvoj nujen. Predstavila je tudi usmeritve v zelene prakse. Strateška usmeritev Slovenije sta po njenih besedah lokalna hrana in ohranjanje naravnih virov, zlasti varovanje zemljišč pred trajno izgubo, pa tudi prizadevanje za manj emisij toplogrednih plinov, biotsko raznovrstnost in gospodarno ravnanje z vodnimi viri. Naši cilji so, da bi obdržali proizvodnjo pridelkov, s katerimi smo samooskrbni, pri zelenjavi želimo z 38 odstotkov priti na 50 odstotkov, pri žitu pa količino z 61.000 ton dvigniti na 130.000 ton, je povedala Kvas Majerjeva. Opozorila je tudi, da ministrstvo spodbuja lokalno pridelano hrano s promocijo slovenskih izdelkov, pomemben premik pa pomeni tudi sprememba zakona pri javnih naročilih, saj lahko javni zavodi 20 odstotkov naročil oziroma do vrednosti 80.000 evrov opravijo brez razpisa, če kupujejo pri lokalnih dobaviteljih. Kot kažejo podatki, kar 78 odstotkov slovenskih šol in vrtcev lokalni hrani daje velik pomen. 12 Nedelja, B0. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Težko je z besedami opisati izraz navdušenja in pričakovanja, ki se je risal na obrazih otrok Občinskega vrtca iz Šempolaja, ko so v petek, 19. junija, vstopali na avtobus, ki jih je skupaj s straši in učiteljicama Andrejko in Ingrid odpeljal na dvodnevni poučno-zabavni izlet v Genovo. Izlet ob zaključku šolskega leta je v šempolajskem vrtcu že stalnica, zadnji dve leti pa je postal kar malo dvodnevno potovanje, ki otrokom pomeni dodatno nadgradnjo med letom obravnavane teme, saj je od vedno potovanje izven domačega dvorišča, pa naj si bo to blizu ali daleč, najbolj učinkovita oblika učenja in spoznavanja novih izkustev. Letošnja šest ur oddaljena destinacija -Genova namreč- pa je pomenila veliko več kot zaključek šolskega leta. Bila je izziv, ki so si ga zadale učiteljice; bila je prijetno presenečenje za starše, ki so po začetnih dvomih pred razmeroma dolgo potjo spoznali, da so se nanjo otroci odzvali umirjeno in sproščeno; in nazadnje, bila je šola za življenje za naše otroke. Zakaj, pa je najbolje, da nam kar sami otroci povedo: ".... Takšni smo, kot prav vsi otroci: veseli, razigrani, včasih nagajivi, radi pojemo, plešemo, se igramo, tečemo in z radovednimi očmi spoznavamo svet okoli sebe. Letos pa smo v vrtecu zvedeli, da niso vsi ljudje tako srečni kot mi. Učiteljice so nam povedale, da ne vsi lahko hodijo, vidijo ali govorijo. Nekateri tega ne zmorejo že od rojstva, spet drugi pa zaradi kake bolezni ali nesreče. V vrtecu smo namreč spoznali osebe s posebnimi potrebami. Nekatere med njimi smo gostili pri nas v Šempolaju: tu so bili gospod Alen, mladi dekleti Gaia in Jasmin ter gojenci Sklada Mitja Čuk. V vrtecu smo tudi gostili gledališko predstavo "Oltre quella sedia", ki jo izvajajo osebe z downovim sindromom. V Trstu smo obiskali center za slepe in slabovidne Rittmayer, na Opčinah pa si ogledali center za hipoterapijo, kjer se otroci in mladi s posebnimi potrebami bavijo s konji in jahanjem ter navezujejo stike z živalmi. Konec meseca maja pa smo se udeležili otvoritve Specialne olimpiade, kjer so mladi športniki s posebnimi potrebami tekmovali v atletiki, plavanju, igri košarke in balinanju. Kaj vsega so otroci videli in doživeli v akvariju, je težko strniti v kratki reportaži. V sedemdesetih bazenih, od katerih so štirje pod milim nebom, je plavalo, čofotalo, se skrivalo in skratka živelo približno 15.000 živali, 400 različnih vrst rib, morskih sesalcev, ptic, plazilcev, dvoživk in nevretenčarjev, v okoljih, ki so -razen v dimenzijah- popolnoma skladna z njihovim originalnim habitatom. Štirje veliki bazeni so omogočali opazovanje živali iz dveh različnih zornih kotov, nad vodo ali pa v vodi, in sicer tu smo spoznali morske krave, morske pse različnih vrst, tjulne in pingvine. Iz 15-metrskega dolgega podvodnega tunela pa smo lahko opazovali delfinjo družino, ki nam je malo prej v odprtem bazenu priredila pravi spektakel, saj so na vsak trenerjev žvižg skočili iz vode do višine treh metrov, plavali bočno in s pavutko pozdravljali naše otroke, se pomikali z repom po vodni gladini in zdrsnili na kopno ter negibno čakali na ribjo poslastico. Polni vtisov, a že malce utrujeni otroci so, po večerni pravljici o Medvedku, ki se je bal teme, zaplavali v sladke sanje, da bi si nabrali novega elana za naslednji dan, ko nas je čakala res posebna izkušnja - Dialog v temi. Otroci so se po majhnih skupinah, v spremstvu staršev ali učiteljic, podali na senzorično pot v popolno temo, kjer so izkusili, kako slepi ljudje "vidijo", občutijo in slišijo glasove, okuse in otipajo predmete. Nič kaj prestrašeni teme, saj so se v vrtecu na vse to zelo dobro pripravili, so se navdušeni vrnili na svetlo in drug drugemu pripovedovali ter se vsevprek preglasili, kako je bila ta izkušnja enkratna. Res je, da je bila to senzorično in kognitivno izjemna delavnica, ki je ne gre zamuditi, saj smo vsi po vrsti odkrili, da življenje v temi ni prazno ali žalostno, temveč v nekaterih pogledih preprosto drugačno. Spoznali smo, kako je dojemanje realnosti in vsakodneva komunikacija veliko globlja in bolj intenzivna v odsotnosti svetlobe. Velika izobraže valna, socialna in poučna izkušnja nam je v slabih 15 minutah pomagala razumeti po trebe in težave tistih, ki živijo v drugačni realnosti od naše. Gre za razstavo, na kateri ni kaj videti - treba je le razumeti in se od tega veliko naučiti. Ta srečanja so nam odprla čisto nov svet. Spoznali smo, da sr dimo. Spoznali pa smo tudi, kakšen pozitiven vpliv imajo lah potrebami, pa naj si bo ta žival pes, konj, osel ali celo delfin." Dvodnevni izlet v Genovo je tako postal nagrada, ker so se o življenjsko vprašanje, kot je svet oseb s posebnimi potrebam tobusu, ko smo si nekje med Piacenzo in Genovo krajšali čas Winterju. V zgodbi nepozabne ljubezni in povezanosti ljudi z wyerja, ki odkrije poškodovanega delfina. Zaradi ribiške pasi počasno in bolečo smrt. Sawyer si pridobi njegovo zaupanje druge ljudi, da priskočijo na pomoč in pripomorejo k izdelav preživetju je postal tako navdih mnogim osebam s posebnim Ko se je pred nami odprl Genovski zaliv, je "la Superba", stisn dila na vseh nas velik vtis. Stari del pristanišča s svojimi obnc akvarijem v Evropi, je bil uokvirjen v morje privezov ribiških šopirili v vsej svoji veličini in razkošnosti. Med vsem tem pa j je živahno trgovsko mesto za časa Genovske republike dalo . ziskovalca Krištofa Kolumba. Nič kaj utrujeni, ravno obratno, navdušeni in polni energije s ljici, podali na ogled Akvarija. Vendar naš obisk Akvarija ni bi pravo pismo Delfinu Winterju v Clearwater Marine Aquarium "https://it.wikipedia.org/wiki/Clearwater (Florida)"Cleari "https://it.wikipedia.org/wiki/Florida"Florido: / OTROŠKI VRTEC SEMPOLAJ Nedelja, 30 . avgusta 2015 13 mo lahko srečni, ker lahko govorimo, vidimo in ho-ko živali na ljudi, še posebno na tiste s posebnimi troci poslušno, resno in sočutno odzvali na težko ii. Zrelost in občutljivost so otroci dokazali že v av-ob gledanju resnične filmske zgodbe o Delfinu : naravo smo tako spoznali prijaznega dečka Sati je delfin izgubil repno plavut, zato je obsojen na ■ in s pomočjo neuklonljive volje prepriča tudi 'i umetne repne plavuti. Delfinov močan nagon po ni potrebami. jena med Tirensko morje in ligurijske hribe, nare->vljenimi muzeji, galerijami in drugim največjim ladij, jadrnic in jaht, dve križarki velikanki pa sta se e mrgolelo ljudi vseh ras, ver in slojev, kot tedaj, ko zgodovini svoj pečat z rojstvom pomorščaka in ra- ;o se otroci, za njimi pa starši in seveda obe učite-l navaden obisk, saj so otroci iz Genove poslali i v HYPERLINK vater v HYPERLINK "Dragi naš prijatelj Winter! Mi otroci iz šempolajskega vrtca smo prišli na ogled Akvarija v Genovo. Tu smo spoznali tvojega strica Robina, teto Betty, bratranca Teide in njegovo ženo Nau ter njuno novorojenko Goccio. Tvoji sorodniki so prav srčkani morski sesalci, zelo družabni. Preko Akvarija ti pošiljamo naše pismo v zahvalo za tvojo pomoč pri zdravljenju oseb s posebnimi potrebami. Iz filma smo spoznali, da si res pravi te rapevt, zdravnik, učitelj in trener in da je tvoja art-terapija najboljše zdravilo pri zdravljenju Prisrčne pozdrave, otroci šempolajskega vrtca." Pesem, ki so jo otroci tik zatem zapeli v avtobusu, na poti nazaj grede, je pripomogla k temu, da smo res razumeli, kakšen je svet, ko za vedno ugasne luč v očeh: "Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre, bi videl, kak luna, kak zvezde blešče! Al tema poskuša nad mano si moč, ne vem nič od dneva, obdaja me noč!" Pot nazaj ni bila ne dolga ne naporna. Nad vsemi nami je lebdela misel, da drugačnost ni ovira za življenje, za zabavo, za prijateljstva. Drugačnost je del sveta, v katerm živimo. In ko jo spoznamo, razumemo in sprejemamo v rani mladosti, ugotovimo, da to ni "drugačnost", vendar "raznolikost" - in svet je čim lepši, tem bolj je pisan in raznolik. Dvodnevni izlet, ki je našim otrokom ostal pisan na kožo, saj so me izrecno pro sili, naj poudarim, da je bil "STRA-MEGA-FIGHISSIMO", je bil delno izveden s pri spevkom Zadružne Kraške Banke, v celoti pa je sad truda, dela in neuklonljive volje učiteljic Andrejke in Ingrid, ki sta nam staršem dokazali, da "vse, kar moramo vedeti o tem, kako je treba živeti, kaj je treba početi in kakšen moraš biti, se naučimo v vrtecu. Modrost nas ne čaka na vrhu planine po dolgotrajnem vzponu šolanja, ampak v peskovniku na otroškem igrišču!" (Robert Fulghum) V imenu otrok, ki so se udeležili izleta (Alex, Damiana, David, Dušan, Ethan, Hasan, Ivan, Jasna, Lenart, Lisa, Noe, Stella, Walter). 1 4 Nedelja, 30. avgusta 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu goriška - Šolski sindikat opozarja na problem učnega kadra »Dolgoročno pr emalo ._______, .. . «r slovenskih ucit< sijev« predvsem pa vrtci s slovenskim učnim jezikom, bi se dolgoročno lahko znašli v resnih težavah zaradi pomanjkanja osebja. »V slovenskih vrtcih, ki spadajo pod goriško in doberdobsko večstopenjsko šolo, bi lahko danes stalno zaposlili kar osem ljudi, na goriških lestvicah pa ni kandidatov, ki bi izpolnjevali vse študijske in habilitacijske pogoje za zasedbo teh mest. Pokrajinska lestvica je izčrpana. Nekaj prostih mest je tudi na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom,« pravi tajnik Sindikata slovenske šole (SSŠ) Joško Prinčič in pojasnjuje, da spričo takšnega stanja bodo nekatera prosta mesta zasedli kandidati iz tržaške pokrajine v naslednjih fazah podeljevanja »staležev«, ki jih predvideva šolska reforma, ostalo bo krito s suplenti. Pomanjkanje vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev pa utegne postati v prihodnosti resen problem. »Kar se tiče vrtcev in osnovnih šol, se je to vprašanje začelo postavljati po ukinitvi učiteljišč. Visokošolska izobrazba je danes potrebna tudi za poučevanje v vrtcu, vsi pa se ne odločijo za vpis na univerzo. Nekaj kandidatov za zaposlitev imamo sicer na zavodskih lestvicah, pred tem pa bodo morali opraviti natečaj. Leta je predviden v zakonu o "dobri šoli" in bi moral biti v kratkem razpisan,« pravi Prinčič, po katerem se na višjih in nižjih srednjih šolah problem postavlja predvsem pri tehničnih predmetih, saj se mladi, ki dokončajo tovrstne univerzitetne smeri, raje usmerijo v druge poklice. Po Prinčičevem mnenju bi bilo potrebno, da bi se več naših študentov odločalo za univerzitetni študij, ki bi jim omogočal zaposlitev na slovenskih šolah. Tisti, ki so to pot že ubrali, pa nimajo lahkega življenja. »Odprto ostaja vprašanje priznanja univerzitetnih diplom za poučevanje tako v Italiji kot v Sloveniji, tudi dogovori glede slovenskih tečajev s tukajšnjimi univerzami so pomanjkljivi,« pravi Prinčič. Ko zamejski študenti zaključijo študij v Sloveniji, morajo namreč za priznanje naziva in habilitacije opraviti postopek na ministrstvu za šolstvo v Rimu, kar predstavlja precejšen zalogaj, pri točkovanju pa se nazivom, pridobljenim na tujih univerzah, prizna najnižje število točk. »V Vidmu in na tržaški univerzi, kjer se si- Števerjanski vrtec v minulem šolskem letu bumbaca gorica - Brez nasilnega ozadja V mestu odkrili kar dve osamljeni smrti V Gorici so odkrili dve osamljeni smrti. V petek po 22. uri so v stanovanju v Ulici Corsica našli truplo 61-letne Gigliole Dotteschini. Na pomoč je poklical sin, ki je zaman skušal vstopiti v mamino stanovanje: zaklenila ga je iz notranjosti in se ni odzivala na hišni zvonec. Ob karabinjerjih so na kraj prišli gasilci, ki so s pomočjo lestve dosegli odprto okno. Ženska je ležala na tleh, bila je že mrtva nekaj dni, predvidoma tri, je ugotovil sodni zdravnik. Gigliola Dot-teschini je bila do upokojitve zdravstvena pomočnica v ginekološkem oddelku goriške bolnišnice, kjer je vest o njeni smrti včeraj žalostno odjeknila. Nemalo vznemirjenja pa je včeraj povzročila osamljena smrt 79-letnega P.G. v Svetogorski ulici 8. Okrog 12.30 so gasilce poklicali mestni redarji, ki so jih malo pred tem obvestili, da iz stanovanja močno zaudarja. Gasilci so z maskami na obrazu vstopili skozi odprto okno v prvem nadstropju poslopja. In ravno odprto okno je priklicalo na kraj karabinjerje, forenzike in sodnika, ker so ugibali, da bi lahko imela smrt nasilno ozadje. Moški je ležal v bližini vhodnih vrat, morda je zaradi slabosti skušat poiskati pomoč. Sodni zdravnik pa je potrdil, da je umrl naravne smrti, bil je srčni bolnik. Smrt naj bi ga doletela pred štirimi dnevi. gorica - Preiskava na podlagi anonimke Gradili brez dovoljenja Na spisku lope, kolibe, skladišča za orodje in kmečke stroje, manjša konjušnica, čebelnjak in celo bivališče Lope, kolibe, skladišča za orodje in kmečke stroje, manjša konjušnica, čebelnjak in celo bivališče. Gre za nelegalne gradnje na območju, ki gre od Solkanskega polja do Ulice Scogli in Sve-togorske ulice (Montesanto). Lesene barake in druge objekte, ki naj bi jih zgradili mimo gradbenega dovoljenja, so 23. in 28. aprila letos obiskali pokrajinski policisti, potem ko je državno tožilstvo prejelo anonimko občana, ki je opozoril na prisotnost nelegalnih zgradb. Policisti so našteli kar 32 tovrstnih objektov, podatek pa so posredovali tehničnim uradom goriške občine, ki so nato poskrbeli za natančen popis. Ugotovili so, da so le-ti nastali brez gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki ga narekuje deželni zakon št. 19/2009. »Lastnikom bomo poslali pismo, s katerim jih bomo prosili za sodelovanje, saj moramo status objektov dodatno preveriti. Stvari želimo priti do dna, preden bi se izrekli o katerikoli odločitvi glede organizacijskega postopka, pravni postopek pa seveda ni v naši pristojnosti,« pravi arhitekt na goriški občini Marco Marmotti. Občinska uprava je na spletni strani objavila pismo, ki ga je naslovila tako javnemu tožilstvu kot ministrstvu za promet in infrastrukturo. V dokumentu je navedenih 32 objektov, ki so podvrženi preverjanju. Gre za lesene, šlo do uresničitve slovenskih študijskih programov v dogovoru s slovenskimi univerzami. Problem se vleče kot kurja čre-va že vrsto let: zato študenti, ki na italijanski univerzi zaključijo "slovenski tečaj", ki je skoraj v celoti enak italijanskemu in poteka v italijanščini, lahko ta naslov uporabijo le za slovenske šole. Kljub temu, da je "dvojček" italijanskega in ne zagotavlja dejanske priprave za poučevanje na slovenskih šolah, ga za zaposlitev na italijanskih šolah ne priznavajo. To je v nasprotju s tem, kar je bilo denimo predvideno za dijake, ki so dokončali slovensko učiteljišče. Pridobljeno diplomo lahko namreč polnopravno uporabijo za vse natečaje, tako slovenske kot italijanske,« pojasnjujejo v SSŠ. O vprašanju pridobivanja in priznanja slovenskih diplom za poučevanje tako v Sloveniji kot v Italiji so se predstavniki sindikata julija pogovorili tudi z ravnateljem deželnega šolskega urada Igorjem Giacominijem. Sindikat meni, da mora država deželnemu šolskemu uradu zagotoviti večjo avtonomijo, govor pa je bil tudi o vladnem odloku, ki bo moral vsebine reforme prilagoditi slovenskim šolam. »Po našem mnenju bi moral odlok upoštevati posebnosti naših šol tako pri usposabljanju kot nameščanju učnega, neučnega, vodstvenega in nadzornega šolskega osebja. Nujno je tudi, da se dokončno definira seznam osebja slovenskih šol in dvojezične šole (seznam avtonomije), ki naj bo določen glede na dejanske potrebe naših šol, kot je to že omenjeno v samem zakonu,« ugotavlja Prinčič, ki upa, da bo z vladnim odlokom rešeno tudi vprašanje »začasne ukinitve« nameščanja osebja na šolskih skrbništvih na podlagi zakona št. 932 iz leta 1973. »Po skorajšnjem letu dni še vedno čakamo na odločitev pristojnih organov. Izkazalo se je, kot je bilo lahko predvidljivo, da osebje, nameščeno na osnovi zaščitnega zakona, ne zadošča za izvajanje vseh pristojnosti urada,« trdi Prinčič in pojasnjuje, da je bila zaradi tega v prejšnjem šolskem letu goriška »izpostava« urada odprta le enkrat tedensko. Uslužbenka, ki jo je vodila, pa je sedaj na porodniškem dopustu, zato služba v Gorici - razen ob nekaterih priložnostih - ne deluje. (Ale) gorica - Zaščita Denar za slovenski urad šele novembra Za zamude pri nakazilu denarja iz zaščitnega zakona št. 38/2001 za leti 2012 in 2013, zaradi katere slovenski urad na goriški občini ponovno tvega zaprtje, ni odgovorna dežela FJK. »Zamuda je posledica zavlačevanja pri imenovanju novih članov paritetnega odbora. Razne ustanove so potrebovale eno leto, da so imenovale svoje člane, posledica tega pa je, da so bili projekti potrjeni z večmesečno zamudo. V Rim so romali pred osmimi meseci, tam pa se mora zaključiti tehnični postopek, ki je - kot vedno doslej - dolgotrajen. Dežela torej ni še prejela denarja iz Rima,« pojasnjuje vodja pravne posvetovalnice SKGZ Livio Semolič. Dežela je pred časom napovedala, da bo skušala vnaprej kriti del stroškov za projekte, ki jih država financira na podlagi zaščitnega zakona, iz tehnično-birokratskih razlogov pa do tega ni prišlo. Da bo občina s prvim oktobrom prisiljena zapreti jezikovni urad, je za Primorski dnevnik v prejšnjih dneh napovedal odbornik Stefano Ceretta. Spomnil je, da je občina prevajalki, ki skrbi za slovenski urad, že podaljšala pogodbo do konca septembra, od oktobra dalje pa si tega ne bo mogla več privoščiti. »Denar iz Rima naj bi dežela dobila okrog novembra,« pravi Semolič, ki meni, da bi bilo ne glede na to primerno, da bi občina Gorica - po zgledu novogoriške - sama poskrbela za kritje stroškov prevajalske službe vsaj za tiste storitve, ki niso neposredno povezane s potrebami Slovencev v Italiji: »Goriška občina je članica EZTS, čezmejni stiki so vse bolj pogosti, torej ne bi smela čakati na denar iz zakona 38/2001 za zadeve, pri katerih ne gre za izvajanje manjšinskih pravic.« Zamud pri nakazilu denarja za dvojezično poslovanje javnih uprav naj bi v prihodnosti ne bilo več. »Z letošnjim letom je bil sprejet popravek poslanke Tamare Blaži-na, po katerem bo tudi denar, ki je predviden po 8. členu zaščitnega zakona, dežela prejemala že v prvih mesecih leta skupaj s finančnimi sredstvi, ki so dodeljena na podlagi členov št. 16 in 21. Denar za leto 2015 je dežela FJK prav zaradi tega dobila že marca, javne uprave pa morajo projekte šele predstaviti. Rok se izteče v prihodnjih mesecih,« razlaga Semolič in opozarja, da bo nov pravilnik med drugim upošteval tudi rastočo digitalizacijo javne uprave: »Vedno bolj se bo moralo uveljavljati pravilo, da bodo obrazci in dokumenti v dvojezični obliki dostopni preko spleta.« (Ale) pločevinaste, železne in pocinkane vrtne lope različnih velikosti, ki jih pretežno uporabljajo kot skladišča za orodje. Policisti pa so odkrili tudi nekaj večjih zgradb, v katerih so kmečki stroji ali les, nekatere prostore pa so preuredili v hlev ali celo v konjušnico. Ponekod so si zgradili čebelnjak ali stranišče, izstopa pa sezidana hiša, v kateri si je občan uredil bivališče. Omenjeni objekti naj ne bi imeli gradbenega dovoljenja, kar bo moralo potrditi preverjanje pristojnih oblasti. V primeru nelegalne gradnje oblast lahko odredi odstranitev objekta za vzpostavitev prejšnjega stanja, če pa vzpostavitev v prejšnje stanje ni več možna, mora kršitelj sanirati objekt. (av) tržič - Na pobudo občine Azbest, široka naveza v podporo raziskavam Uporabili bodo denar, ki ga je nakazala družba Fincantieri Ustanovili bodo delovno ekipo: v njej bodo sodelovale vse ustanove, ki se že vrsto let ukvarjajo s problematiko azbesta tako na zdravstvenem kot na okoljskem področju. To so sklenili na včerajšnjem srečanju, ki so se ga na pobudo občine Tržič udeležili predstavniki združenj izpostavljenih azbestu, An-mil, Spyraglio, Auser, zveze Legambiente ter pokrajinskih tajništev sindikatov CGIL in CISL. Zanimanje za pobudo sta izrazila tudi sindikat UIL in zveza proti rakastim obolenjem, ki pa včeraj nista bila zastopana. Tržiška občina je zbrala za isto mizo vse tiste, ki so v zadnjih letih sprem- ljali problematiko azbestnih bolezni, in se tako lotila načrtovanja pobud v podporo raziskav na tem področju. Raziskovanje namerava občina financirati z denarjem, ki ji ga je 19. avgusta na podlagi dogovora nakazal Fincantieri. »S pomočjo nove delovne ekipe bomo bolj poglobljeno obravnavali nekatera vprašanja, ki po našem mnenju še niso dobila zadovoljivih odgovorov,« poudarja tržiška županja Silvia Altran. Med včerajšnjim zasedanjem so udeleženci razpravljali predvsem o zdravstvenih vprašanjih in delovanju deželnega središča za azbestne bolezni, ob tem pa tudi o sanaciji še obstoječih azbestnih kritin. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 30. avgusta 2015 15 goriška - Italijanski migracijski tok vodi onkraj Rokavskega preliva Novi Londončani • •• Veliko se govori in piše o navalu priseljencev, ki prihajajo v Italijo. »Invazija« tujcev, o kateri si polnijo usta na primer italijanski Ligaši, pa je prava izmišljotina. Podatki raziskave o migracijskih tokovih, ki jih bo študijski center Idos uradno predstavil jeseni, namreč dokazujejo, da je leta 2014 Italijo zapustilo več državljanov, kot pa je v državo prišlo priseljencev. Italijanov, ki so se lani odselili v druge države sveta, je bilo 155.000, priseljencev pa je bilo Tomaž Pahor 92.000. Tudi število Italijanov, ki živijo v tujini - teh je 4.637.000 -, se približuje številu tujih državljanov s stalnim bivališčem v Italiji (5.014.000). Po podatkih iz seznama italijanskih državljanov z bivališčem zunaj meja držav AIRE se Italijani v zadnjih letih večinoma odseljujejo v Veliko Britanijo, kjer jih je približno pol milijona, 250.000 samo v Londonu. Angleška prestolnica je tako po prebivalstvu že postala trinajsto »italijansko« Martina Kovic dij na ekonomski fakulteti univerze Boc-coni v Milanu. Angleška prestolnica je mesto, ki v Evropi nudi največ možnosti na bančnem področju. Življenje je zelo fre-netično, možnosti za razvedrilo in zabavo je seveda precej, je pa tudi zelo drago za nekoga, ki je navajen na italijanski življenjski standard. Cene najemnin za stanovanja so približno za 60 odstotkov dražje v primerjavi s cenami podobnih stanovanj v Milanu, javni prevozi pa so tudi Irene Costariol mesto, saj šteje približno toliko italijanskih državljanov kot Verona. Med »novimi Londončani« je tudi lepo število mladih goriških Slovencev, ki so se onkraj Rokavskega preliva zaposlili ali pa so tam zaključili študij. »V London sem se preselil pred skoraj enim letom, potem ko sem zaključil štu- Juri Devetak do dvakrat ali trikrat dražji, so pa odlično organizirani,« pravi Tomaž Pahor, letnik 1989 in po rodu z Oslavja, ki je zaposlen pri avstralski družbi Macquarie Capital, ukvarja pa se z investicijskim bančništvom. »Sploh pa nudi London ogromno možnosti za zaposlitev. Opažam veliko Italijanov, ki so zaposleni v restavracijah, kavarnah, pubih, dosti jih je tudi v finančnem sektorju,« še pove Tomaž Pahor. Med italijanskimi državljani, ki so se v Veliki Britaniji preizkusili v gostinskem sektorju, je 26-letni Juri Devetak z Vrha, ki se je pred kratkim vrnil domov. »Tja sem se odpravil, da si naberem novih življenjskih izkušenj in zato, da se naučim angleščine. V bistvu sem v enem dnevu našel zaposlitev. Sprva sem v neki gostilni v Cambridgeu pomival krožnike, nakar sem se v Londonu zaposlil kot po- London trinajsto »italijansko« mesto močnik kuharja. Plača za tovrstne službe ni ravno visoka, natakarji pa zaslužijo več predvsem zaradi napitnin. Vsekakor je London čudovito mesto, ki nudi veliko priložnosti. Zato je tam veliko Italijanov, Poljakov in Špancev, veliko povpraševanja pa je predvsem za ročna dela,« pojasnjuje Juri Devetak. Približno deset mesecev je trajala londonska poklicna izkušnja 23-letne Martine Kovic iz Sovodenj. »Najprej sem Luca Dellisanti bila zaposlena kot natakarica v restavraciji, nato v pubu. Do službe sem se dokopala v dveh dneh, dovolj je bilo, da sem po lokalih nosila svoj življenjepis. S plačo sem bila zadovoljna, čeprav so stroški za najemnine zelo visoki. Londonska izkušnja je bila odlična, saj mesto nudi ogromno, tudi tujcem, saj včasih, predvsem v gostin- fotoa.v. skem sektorju, s težavo naletiš na domačine,« pravi Martina Kovic. V London se je pred sedmimi meseci preselila tudi 26-letna Doberdobka Irene Costariol. »Zaposlena sem kot kreativna projektna menedžerka. V Londonu se mi je ponudila zelo mikavna priložnost, potem ko sem zaključila svojo študijsko pot in prvo delovno izkušnjo na Nizozemskem. Možnosti za zaposlitev in hitrega napredovanja tu ne manjka, čeprav opažam velike socialne razlike med ljudmi, ki tu živijo. Občutek imam, da je London prehodno mesto, kjer se ljudje ne nastanjajo dolgoročno,« razlaga Irene Costariol. Tako študijska kot službena pot je v London vodila tudi 22-letnega Luco Del-lisantija iz Štandreža. »Po končani višji srednji šoli sem izbral London, ker je nudil več možnosti pri izbiri fakultete za študij genetike. Triletni študij sem zaključil julija, pred nekaj tedni pa sem se zaposlil pri družbi Anthony Nolan. Gre za ne-profitno združenje, ki skrbi za zdravljenje krvnega raka. London je čudovito mesto, v katerem ni dolgčasa, predvsem pa zagotavlja odlične pogoje za študij in za zaposlitev v okolju, ki sloni na meritokraci-ji, kjer torej nagrajujejo talent, trud in sposobnosti posameznika,« na osnovi izkušenj ugotavlja Luca Dellisanti. Albert Voncina Glasba za mir v Redipulji Kostnica italijanskih vojakov v Redipulji bo ponovno prizorišče glasbenega dogodka z mirovnim sporočilom v počastitev žrtev prve svetovne vojne. Koncert »Redipuglia, la leggenda, 1914-1918 suoni di memoria«, ki ga prireja združenje godb na pihala An-bima s pokroviteljstvom italijanskega senata, vojske in RAI, bo v soboto, 5. septembra. Nastopil bo deželni orkester, ki ga sestavlja okrog 130 glasbenikov iz FJK, vodi pa ga Marco Soma-dossi, ki je hkrati umetniški vodja projekta. Prisluhniti bo mogoče glasbi, ki je nastala na vojnih območjih leta 1916, a tudi skladbam, ki so jih sodobni skladatelji komponirali ravno za ta koncert. Za dogajanje na odru bo poskrbela igralka Paola Roscioli. Vstop bo prost, potrebna pa je čim prejšnja predhodna prijava (ufficio.nazionale@anbi-ma.it); razpoložljivih mest je tisoč. (av) »Zimski« delovni čas Od jutri bosta poštna urada v Krminu in Ronkah začela ponovno obratovati po »zimskem« urniku. Odprta bosta od ponedeljka do petka med 8.30 in 19.05 ter ob sobotah med 8.30 in 12.35. Wu Ming1 v Ronkah »Cent'anni a Nordest - Viaggio tra i fantasmi della "guera granda"« je naslov knjige, ki jo bodo jutri predstavili v Ronkah. Reportaža raziskuje posledice, ki jih je na severovzhodu Italije pustila prva svetovna vojna; avtor je Wu Ming1, član kolektiva Wu Ming, s katerim se bosta pogovarjala Luca Me-neghesso in Marco Barone. Srečanje v ronškem avditoriju prirejajo krožek ARCI, združenji Ronchi dei Partigiani in Liberatorio DArte ter knjižnica Linea d'ombra; začelo se bo ob 18. uri. Fotografije o Makedoniji Na pobudo Prosvetnega društva Štan-drež bo v župnijskem domu Anton Gregorčič predvajanje fotografij o Makedoniji v torek, 1. septembra, ob 20.30. Filozofija in Evropa v Gradežu Na prireditvenem prizorišču Velarium ob vhodu na plažo podjetja GIT v Gradežu bo jutri ob 18. uri javno srečanje o Evropi in filozofiji. Gabriella Burba se bo o tem pogovarjala z Maurom Travanutom - politikom filozofom - in mislecem Andreo Soardom. goriška - Honorarji upraviteljev Občinarji solidarni V Gorici so si prejemke ponovno znižali za 5%, v slovenskih občinah imajo manj odbornikov Člani goriškega občinskega odbora se bodo tudi v letošnjem letu odrekli petim odstotkom honorarja, ki ga prejemajo za svoje upraviteljsko delo. Na predlog župana Ettoreja Romolija so petodstotno znižanje uvedli že leta 2012, prihranjen denar - približno 9.700 evrov letno - pa namenjajo občanom v hudi stiski, na primer za kritje položnic ali najemnine. Tak ukrep so sprejeli tudi na zadnji seji občinskega odbora. Goričanu, ki je na svoje hude težave pred časom opozoril s tem, da se je »utaboril« pred prefek-turo, so namenili prispevek za plačilo položnic, saj bi mu drugače prekinili dobavo plina in elektrike. »Spomniti želim, da vlaga naša občina v socialo kar 26 milijonov evrov letno. Včasih pa se zgodi, da se potreba po pomoči pojavi nenadoma; v takih primerih je treba hitro najti alternativne rešitve. Seveda je to le kaplja v morje, tistim, ki pomoč prejmejo, pa omogoči, da vsaj zadihajo,« pojasnjuje župan Ettore Romoli. Koliko pa znašajo honorarji goriških občinskih upraviteljev, če odštejemo omenjenih pet odstotkov? Najvišji honorar ima župan, ki letno prejema 40.149,41 evra neto, za njim pa je podžupan Roberto Sartori, ki prejema27.119,46 evra letno. Honorar od-bornice Arianne Bellan znaša 24.798,94evra, honorar Stefana Cerette 24.494,11 evra, honorar Francesca Del Sordija 13.309,90 evra, honorar Guida Germana Pettarina pa 12.849,10 evra. Odbornica Silvana Romano v dvanajstih mesecih prejme 20.921,93 evra, njen kolega Alessandro Vascotto pa za spoznanje manj - 20.673,70 evra. Bistveno nižji so honorarji, ki jih zakon določa za upravitelje manjših občin. Za občine med 1001 in 3000 prebivalci, kot sta Sovodnje in Doberdob, velja, da znašajo bruto honorarji županov 1.333 evrov. Podžupanom gre 533 evrov bruto, odbornikom pa 400 evrov bruto. V občini Doberdob šteje odbor štiri člane, tri člane pa ima sovodenjski občinski odbor. V prejšnjem mandatu se je tudi sovodenjski občinski odbor odločil za znižanje honorarjev. Županja in takratni podžupan Slavko Tomsič sta se odrekla 30 odstotkom, odbornika pa 20 odstotkom. »Leta 2013 smo se tako odločili, ker smo bili v stiski s kritjem tekočih stroškov. Teh okoliščin kasneje ni bilo več, zato sklepa v naslednjih letih nismo obnovili in smo obdržali po zakonu veljavne zneske nadomestil,« pravi sedanji podžupan Erik Petejan in izpostavlja, da pa se je v novem mandatu znižalo število članov odbora, zato je občina vseeno prihranila. Kaj pa Šte-verjan? »Imamo petčlanski odbor, honorar pa ob meni prejemata le dva odbornika. Podžupan Robert Princic in odbornica Orieta Jarc to delo opravljata prostovoljno,« pojasnjuje županja Franka Padovan. V majhnih občinah, kot je Števerjan, so honorarji še nižji. Župani mesečno prejemajo 893 evrov bruto (590 neto), odborniki pa 267 evrov bruto. (Ale) gorica - Le še dva neuporabna parkomata Avtomati novejšega tipa pretrd trd oreh za tatove Neuporabni parkomat v Ulici Diaz foto a.v. Če so morali avtomobilisti, ki se v središču Gorice poslužujejo modrih con, več mesecev tavati po mestu v iskanju parkirnih listkov, saj so vandali oz. tatovi poškodovali lepo število parkomatov, tega jim danes skoraj ni več treba. Občinska uprava je najhuje poškodovane naprave nadomestila z novimi, nekatere stare pa so popravili, tako da sta trenutno neuporabna le še dva parkoma-ta. Eden stoji v Ulici Diaz, ob vhodu v univerzitetno palačo, drugi pa v Ulici De Gasperi, ob trgu pred županstvom. Njuna usoda je še neznana, saj je parkomat v Ulici Diaz prestar, da bi ga popravili, tisti v Ulici De Gasperi pa je v neposredni bližini druge naprave, tako da je v bistvu odveč. Pred leti so ga uporabljali vozniki, ki so se posluževali modrih con v Ulici Garibaldi, ko je bila ta še odprta za promet, medtem ko so obnovitvena dela in posledično zmanjšanje števila parkirnih mest v Ulici Diaz zmanjšali tudi potrebo po dveh avtomatih, saj parkomat novejše generacije stoji tik ob poveljstvu finančne straže. K njemu usmerja italijansko, angleško in slovensko sporočilo, ki so ga zalepili na črno vrečko, ki prekriva odsluženi avtomat. Ravno zaradi naprav novega tipa se je zmanjšalo število tatvin. Parkomate so namreč dodatno zavarovali in tako onemogočili, da bi iz njih kradli denar, medtem ko so bili stari avtomati lahek plen. Trenutno je v Gorici 40 parkomatov: 36 je naprav nove generacije, ki naj bi bile pretrd oreh za tatove, le štirje avtomati so starejši, a so v odličnem stanju. (av) 16 Četrtek, 27. avgusta 2015 GORIŠKI PROSTOR Sanjava Vipava Od jezu v Vrtočah do tistega v Orehovljah Nov skakalni stolp na Vipavi pri Orehovljah sem med skakanjem nadebudnih krajanov želel posneti iz struge. Lahko bi bil spustil kajak ob bregu v vodo, stopil vanj, zaveslal do sredine rečnega toka in opravil zastavljeno fotografsko nalogo. Ker pa nisem veslal po Vipavi od prenehanja organiziranih spustov od Renč do izliva v Sočo, se pravi najmanj tri leta, sem izbral mnogo daljšo možnost. Zapeljal sem se poldrugi kilometer više do jezu v Vrtočah in se pod njim podal na vodo. Vodostaj je bil nizek, a daleč od tega, da bi bila reka izsušena glede na letošnje izredno sončno in vroče poletje. Čez jez za potrebe sedaj že odsluženega mlina je voda curljala v vsej širini kamnite pregrade, ni je pa bilo dovolj za skok čeznjo s sicer gibčnim plovilom. Lagodno sem sedel vanj ob položnem dovozu, fotografiral stari mlin, ki sicer ob mraku z zevajočimi okenskimi odprtinami in odpadajočim ometom vzbuja tesnobne občutke, ter od-veslal dolvodno. Odpočit, ob lepem vremenu, sam in pod oboki košatega drevja sem začel doživljati pravo romantiko stapljanja z naravo. Skoraj dvajset let smo vsako zadnjo nedeljo v aprilu tam veslali v desetinah kaja-kaši iz Gorice, Štandreža, Sovodenj, Renč, Mirna, Vipavske doline in Ljubljane ter Maribora. Poleg Soške regate je bil v preteklih desetletjih Spust po Vipavi najmnožičnej-ša prireditev na goriških rečnih tokovih. Množični spusti so barviti, živahni in, čeprav rekreacijski, tudi polni adrenalina ob prehitevanju, skakanju ali drsenju čez jezove in manjše brzice. Ker sta kar dva jezova zadrževala vodo, je komaj-komaj polzela, kar mi je omogočilo, da sem se do vozila vračal z vesla- / Leta 1992: skok čez jez v Vrtočah in udeleženci spusta v Šilčevi organizaciji njem tudi gorvodno, ne da bi pešačil ali prosil za prevoz mimo vozeče šoferje. Ogledovanje najrazličnejših podrobnosti, drevja, stopničastih dostopov iz zgoraj sicer nevidnih hiš, različnih globin in plitvin, ribiških prež, ptic in flore se je tako podvojilo. Presenetile so me tri združbe lokvanja, ki je pravkar cvetel; saj, ko pa nisem bil poleti nič kaj dostikrat na Vipavi, ker je Soča pomembnejša. Ali je to res? Tudi privezanih plovil - med njimi kanuji poleg starih čolnov odhajajoče generacije občanov - ob ali na bregovih se mi zdi, da je več kot pred desetletjem. Desetino sem jih opazil in, če jim dodamo tudi tiste, ki jih lastniki povlečejo čez obrežni rob do hiš, smem povzeti, da so stiki ljudi z Vipavo pogostejši kot nekdaj. V srednješolskih letih sem bral potopisni roman o reki Ukajali v Južni Ameriki. Ukajala je eden od pritokov Amazon-ke. Tedaj sem si predstavljal in želel, da bi mi bilo dano doživeti opisano pustolovščino. Ni se izšlo. Niti približno ne, a v instant inačici je Vipava, verjemite mi, v poletnem času primerljiva z južnoameriškim Danes: jez v Vrtočah (ob naslovu), lokvanj in kanuja ob bregu Vipave foto a.r. okoljem. Podrta drevesa segajo do polovice struge, bršljan se vije po vejah in te sili, da se v čolnu sklanjaš in prebijaš na čisto, vodna kača zavijuga pred špico kajaka in se porazgubi med plavajočim odpadlim listjem, daleč naokrog vlada tišina, široke odseke reke prepredajo vodne rastline, ki otežujejo veslanje. No, res, aligatorjev pa ni! Prvič smo člani Kajak kluba Šilec doživeli vse to v izobilju že oddaljenega leta 1992. Zalogaj je bil velik, na koncu se je izkazalo, da je bil prevelik. Za malo! Vipavo smo nameravali preveslati od izvira Pod skalco do izliva pod Sovodnjami. Najbolj vztrajni so prišli do Gabrij, dva sta odstopila v Renčah, eden v Mirnu. Vzrok? Nekomu je puščal čoln, drugemu so zmanjkale moči, tretji si ni upal veslati v nočnih urah po tedaj njemu še neznani strugi. Tema je bila glavni vzrok tudi za vse ostale. Sicer pa lahko vsi zatrdimo, da je šlo za edinstveno doživljanje najrazličnejših okoliščin, odnosov, tehnike in zlasti skrajnega napora med 50-kilometrskim veslanjem v enem samem dnevu. Aldo Rupel gorica Nadškofu posvečajo drevored Nadškof Pietro Cocolin Občinska uprava bo po pokojnem nadškofu Pietru Cocolinu (19671982) poimenovala enega izmed drevoredov, speljanih ob robu Ljudskega vrta na Verdijevem korzu. Svečanost z odkritjem table bo v petek, 4. septembra, ob 18. uri na vogalu med korzom in Ulico Dante. K udeležbi vabi Franco Miccoli iz združenja Concordia et Pax: »Obdobje 1950-1970 je bilo za katoličane v Gorici temeljnega pomena, saj so bili v mestu z zapleteno preteklostjo sposobni pogumnih izbir. Odprli so pot, ki je privedla v mesto Basaglio, začeli so proces pomiritve odnosov na meji in sodelovanja z levico kljub hudim napakam, ki jih je ta zagrešila po koncu vojne. Cocolin je bil protagonist tega obdobja.« goriška - Ambrozija, pajesen in robinija Invazivne rastline se naglo V • • • M • • I V« I Sirijo, zatiranje brez učinka Vremenske razmere v zadnjem tednu so kot nalašč za razraščanje in bohote-nje plevelov. Invazivna in zdravju škodljiva je ambrozija, saj njen cvetni prah sproža alergije. Odlične rastne pogoje ima rastlina ob robovih cest, od koder se širi na sosednja, posebej opuščena zemljišča, ki jih je žal zmeraj več. Ambrozija zaseda prostor tudi na krasu, tudi tam predvsem ob poljskih poteh in kolovozih. Razlog je v veliki prilagodljivosti rastline, ki je sicer doma v Severni Ameriki, od koder so jo menda zanesli s ptičjo hrano, in v dejstvu, da na na vsaki rastlini v sezoni dozori več tisoč semen. Najboljši način omejevanja širitve je sistematična in pravočasna košnja robov cest in iz-ruvanje rastlin tam kje košnja ni mogoča, npr v vrtovih. To pa se zaradi številnih razlogov žal ne dogaja in tako ima ambrozija prosto pot s cestnih robov na bližnje travnike in njive. V Sloveniji že pet let veljajo predpisi o obveznem zatiranju ambrozije, vendar so dosedanji učinki precej drugačni od pričakovanj. Plevel, ki ogroža zdravje ljudi s tem, da proizvaja alergene, najbolj uspešno zatiramo s pravočasno košnjo, tako da se prepreči cvetenje in posledično zorenje semen. Sicer pa se bo treba z ambrozijo, ki je pri- gorica - Okusi S spleta v muzej Letošnjo septembrsko prireditev Okusi na meji bo obogatila mul-timedijska razstava Sguardi in citta ... e dintorni (Pogled na mesto ... in okolico), ki jo bo postavilo kulturno združenje 4° Stormo v sodelovanju z odborom Mitteldream in s fotoklu-bom iz Ločnika, njihovo zamisel pa so podprli številni občani, združenja, podjetja in občinska uprava. Med 19. in 27. septembrom bodo v Muzeju sv. Klare na Verdijevem korzu na ogled videoposnetki in približno 500 fotografij različnega formata, v katerih so ujeti trenutki dogajanja v mestu in goriške znamenitosti od polovice devetnajstega stoletja do današnjih dni. Pri pripravi razstave sodeluje več kot 40 domačih fotografov oz. umetnikov iz Goriške, tudi iz Nove Gorice. »Ne gre za klasično razstavo, na kateri sodelujejo le priznani umetniki, temveč za razstavo, ki je odprta vsem, tudi amaterskim fotografom. Do velikega števila posnetkov smo se dokopali po zaslugi Facebook strani "Sei di Gorizia se', saj smo ugotovili, da se veliko občanov ukvarja s fotografiranjem kotičkov mesta in goriških dogodkov. Soudeležene bodo tudi kulturno zgodovinske skupine Arma Antica, Principesca Contea di Gorizia in Grigioverdi del Caso,« napoveduje Flavio Chianese, eden izmed pobudnikov razstave. Fotografije bodo razvrstili po treh nadstropjih Muzeja sv. Klare, organizatorji pa so se odločili, da tokrat ne bo podob iz prve svetovne vojne, saj jih je bilo v zadnjem letu in pol že na vseh koncih in krajih zaradi obeleževanja stoletnice. »Razstava želi "materializirati" splet. Prikazanih bo namreč veliko število fotografij, ki so do sedaj bile na ogled le na socialnih omrežjih. Ti pa niso dostopni vsem občanom. Hkrati je takšna fotografska razstava priložnost, da promoviramo Gorico, njeno preteklost, sedanjost in seveda tudi prihodnost in da to opravimo med pomembnim praznikom, kot so Okusi na meji, ki v mesto privabijo ogromno število ljudi,« poudarja župan Ettore Romoli. (av) Pajesen (zgoraj) in robinija (spodaj) r Invazivna in zdravju škodljiva ambrozija se rada razrašča tudi ob cestah (desno) sotna že več desetletij, v Sloveniji (po navedbah v Mali flori Slovenije) od konca druge svetovne vojne, sprijazniti. Bolj opazno, tudi zaradi drugačnih dimenzij, je širjenje razraščanje pajesena (Aiulanthus altissima) drevesne vrste, ki je doma na Kitajskem in ki zelo hitro izpodriva avtohtone rastline. Zelo hitro raste, širi pa se predvsem preko koreninskega sistema, pa tudi s semeni. V zadnjih tednih so na večjih drevesih lepo vidni grozdi (razlikujejo se po svetlo rumeni barvi) z oreščki. Rastlina sproža zelo neprijeten vonj, ki postane še bolj zoprn, če liste pomečkamo ali odlomi- mo vejo. V tem je zelo verjetno razlog, da so drevesu, ki lahko zraste do 15 metrov v višino, nadeli domače ime smrad (Vrh, Doberdob), v nekaterih drugih krajih pa rastlini pravijo tudi božje drevce. Tudi pajesen se je krepko udomačil v naših krajih, potem ko so ga pred dobrimi dvesto leti prinesli, kot parkovno drevo, iz Daljnega vzhoda. Danes, posebej na Primorskem splošno razširjeno robinijo, ki se po stopnji invazivno-sti lahko primerja s pajesenom, so prinesli iz Severne Amerike. Sprejeli smo jo za svojo. Prav zanimivo bo čez nekaj desetletij ugotavljati, katera vrsta bo prevladala. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, B0. avgusta 2015 17 gorica - Festival folklore Vrhunec s parado Start ob 16.30 izpred cerkve sv. Justa, ob 18. uri nagrajevanje na Battistijevem trgu Goriški Festival folklore, ki se je začel v petek in se včeraj nadaljeval z dopoldanskim strokovnim posvetom v pokrajinski palači in s sinočnjimi nastopi na odru sredi Batti-stijevega trga, se bo danes zaključil z najbolj pričakovanim dogodkom - s pisano in živahno parado v mestnem središču. Gostujoče skupine Filip Devic iz Hrvaške, Jasberey iz Madžarske, Inanga Rapa Nui iz Papue Nove Gvineje, Plaiu-rile Donelor iz Romunije, Fontanavecchia iz kraja Casalduni v Italiji in Juju Dance iz Kameruna bo po ustaljeni tradiciji spremljala godba. Parada se bo začela ob 16.30 izpred cerkve sv. Justa in bo po korzih Italia in Verdi ter po Ulici Petrarca dosegla Battistijev trg, kjer bo ob 18. uri nagrajevanje, ob 21. uri pa še gala slavje z udeležbo vseh skupin. Poleg nagrade občinstva bo strokovna žirija podelila še oskarja za folkloro. Festivalsko dogajanje bo tudi danes dopoldne. Ob 11. uri bo v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu koncert godbene-ga orkestra iz pobratenega Lienza, ob 12. uri pa izmenjava darov v galeriji Art Open Space v Diazovi ulici, kjer so na ogled fotografije s 50-letnega prirejanja folklornih parad v Gorici. Najbolj eksotični nastop bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. Gledališče GLEDALIŠČE NA KONTRADI: gledališko društvo Kontrada vabi v Kanal na ogled komedij s pričetkom ob 20. uri: danes, 30. avgusta, »Pokojnik« (Brani-slav Nušic), nastopa gledališko društvo Kontrada Kanal; informacije po tel. 00386-53981213, tic.kanal@siol.net ali www.drustvo-kontrada.si. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 »Minions«; 19.50 - 22.15 »Mission Impossible -Rogue Nation«. Dvorana 3: 16.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.20 - 20.15 -22.10 »In un posto bellissimo«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -21.45 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00 -20.10 - 22.10 »LA.S.S.O. nella mani-ca«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 4: 16.20 - 20.00 - 22.00 »Ant-Man«; 18.20 »Minions«. Dvorana 5: 17.40 - 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - l'ese-cuzione«. □ Čestitke Q Kino Punčka prijokala ta mesec je na svet, pa v trenutku trio narasel je v kvartet. Sestrici Lari, mamici Isabelli in očku Paolu želimo mirnih noči, mali SOFII pa nešteto srečnih dni -Mauro, Marko in Mitja z družino. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.00 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 »Minions«; 19.50 - 22.15 »Mission Impossible -Rogue Nation«. Dvorana 3: 16.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.20 - 20.15 -22.10 »In un posto bellissimo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.15 -20.00 - 21.45 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00 -20.10 - 22.10 »L'A.S.S.O. nella mani-ca«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 4: 16.20 - 20.00 - 22.00 »Ant-Man«; 18.20 »Minions«. Dvorana 5: 15.40 - 17.40 - 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - L'esecuzione«. m Koncerti M Izleti V MOŠU: 25. Glasbeni večeri v Vili Co-delli: danes, 30. avgusta ob 21. uri »Magia del pianoforte«; informacije po tel. 335-5382536. FESTIVAL DVORNE GLASBE - do 8. oktobra s pričetkom ob 21. uri: 4. septembra v Gradežu v baziliki sv. Evfe-mije glasbeni dogodek »Passio Sanc-ti Ruphini«; 5. septembra v Gorici v palači Attems Petzenstein nastop ansambla »Il convitto musicale«. H Šolske vesti AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od ponedeljka, 31. avgusta, do 4. septembra in od 7. do ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo izletnike, da bo odhod avtobusa za Expo in ogled Bergama predviden 12. in 13. septembra po sledečem urniku: Gabrje ob 4.45 (pri avtobusni postaji na glavni cesti); Doberdob ob 5.00 (pred spomenikom); Ronke ob 5.10 (izpred pizzerije Al Gambero). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra; informacije in prijave po tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zaba-viščnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. □ Obvestila 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 3339353134 (Elena). DRUŽINSKI CENTER HIŠA PRAVLJIC vabi svoje člane in prijatelje v sredo, 2. septembra, od 17.00 do 18.30 v Štandrež, Ul. San Michele 38, na predstavitev dejavnosti, ki bodo potekale v sezoni 2015-2016. Isti dan bodo potekala tudi vpisovanja. Info po tel. 334-1243766 od 19.00 do 20.00 ali na hisapravljic@gmail.com. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto. Urnik tajništva od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 17.00-19.00. Informacije po tel. 0481532163 ali info@emilkomel.eu. S LOVI K obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja). UDELEŽENCI TEČAJA NORDIJSKE HOJE v organizaciji KD Sovodnje se srečujejo enkrat tedensko na večernih sprehodih in vabijo vse, ki se želijo preizkusiti v nordijski hoji, da se jim pridružijo. V kratkem bodo pri KD Sovodnje ponovno organizirali začetni tečaj; informacije v večernih urah po tel. 320-4109538 (Rudi) in tel. 338-1411463 (Patricija). VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 3388399452 (tajnik Patrik Zulian). KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. AŠZ DOM obvešča, da se bodo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Kulturnem domu v Gorici začeli pripravljalni treningi košarke in minibasketa. Minibasket s prof. Dražanom Grbcom (letniki 2004, 2005 in 2006) od pon. do pet. od 16.00 do 17.30; Košarka Under 16 in Under 14 (letniki 2000, 2001, 2002 in 2003) od pon. do pet. od 18.00 do 19.30 s trenerjem Janom Za-vratnikom. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo poskusiti košarko. Informacije po tel. 3292718115 (David Ambrožič - od 15.00 do 19.00) ali domgorica@gmail.com. POHOD OD REZIJE DO TRSTA (Slofest 2015) v organizaciji SPDT, SPDG, Planinske družine Benečije in ZSKD. Od 16. do 20. septembra v petih etapah: Rezija (Solbica)-Brezje, Brezje-Špeter, Špeter-Števerjan, Števerjan-Mavhi-nje, Mavhinje-Trst (Borzni trg). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Rok prijave zapade v ponedeljek, 31. avgusta. Info. in prijave na tel. št. 040-635626 (ZSKD), 0481884226 (Silvan Pittoli), info@zskd.eu. ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje). Informacije na info@zskd.eu ali po tel. 040-635626. GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje natečaj GOvoRIČKA v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka; več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. MOPZ JEZERO vabi vse člane na prvo vajo, ki bo na sedežu društva v petek, 4. septembra, ob 20.30. Za nove člane imamo še dovolj prostora. ZSKD obvešča, da bo goriški urad od- prt po poletnem urniku od 9. do 13. ure do vključno 4. septembra. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž se bo od 5. do 13. septembra odvijal 34. Mednarodni natečaj violine. Odprtje natečaja v soboto, 5. septembra, ob 10. uri. Pobuda v priredbi kulturnega združenja Rodolfo Li-pizer. Več na www.lipizer.it. IGRE RAJONOV V ŠTANDREŽU: v nedeljo, 6. septembra, se bodo v sklopu praznovanj 70. obletnice KD O. Zupančič štandrke in štandrežci pomirili v raznih veščinah. Zbirališče ekip v domu Andreja Budala na Pilošču ob 9.30. Obvezna športna oprema, otroci naj prinesejo s seboj tudi barvice. Za informacije po tel. 329-0913340 (Maja). AVDICIJA ZA NOVE ČLANE: mednarodni mladinski simfonični orkester NOVA filharmonija vabi mlade glasbenike na avdicijo, ki bo potekala 13. septembra ob 17. uri v prostorih Točke ZKD v Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; informacije po tel. 00386-40436934 (Nina) ali na filharmonija@gdnova.si. H Prireditve PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja in vabi na predvajanje slik o Makedoniji, v Štandrežu v župnijskem domu A. Gregorčič, v torek, 1. septembra, ob 20.30. 16. EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE: v Gorici bo 6. septembra med 10. in 19. uro odprta sinagoga; možnost vodenih ogledov bivšega geta in judovskih pokopališč v Gradišču in Rožni Dolini ter sinagoge. Prispevki V spomin na dragega strica Jožkota Pe-teanija darujejo za društvo Vipava: Claudia Imperio z družino 50 evrov, Anna Maria Imperio 50 evrov, Van-da Okroglič z družino 50 evrov, Darko in Ivica Semolič z družinama 50 evrov in 130 evrov neznani. V spomin na Jožkota Peteanija darujeta Bruno Peteani z družino 100 evrov in Gigi Tomsič z družino 100 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na Branka Ferfolijo daruje sestra Viktorija z družino 200 evrov za AŠD Sovodnje. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.30, Garibaldi Cec-coni (iz glavnega pokopališča) v cerkvi Sv. Antona, sledila bo upepelitev; 11.00, Luigia Cociani vd. Paoletti (iz glavnega pokopališča) v cerkvi Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev. JUTRI V KRMINU: 17.00, Bruna Ver-zegnassi obred z žaro na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.00, Ada Fonta-not vd. Zebedeo (iz kapelice pokopališča) v cerkvi Marije Matere in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Benito Borgia (iz kapelice bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.30, Albina Tonut vd. Pinesso (iz kapelice bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 31.8.2005 31.8.2015 Darin Devetak In misel leti tebi v objem... Viljena in Demitrij 1 8 Nedelja, 30. avgusta 2015_PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom - Amfiteater Danes, v nedeljo, 30. avgusta, ob 21.00 / monokomedija / »Zapornik št. 3.2.3.«, Scenarij in režija Matej Mijatovic, igra: Domen Valič / Če bo vreme slabo, bo predstava v Veliki dvorani. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 16. septembra, ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Hura, Nosferatu«. / Ponovitve: v četrtek, 17. in v petek, 18. septembra, ob 20.00. V sredo, 23. septembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26. septembra, ob 20.00. LJUBLJANA Drama Kavarna V soboto, 12. septembra, ob 20.00 / Po motivih Joseja L. A. de Santosa: »Ženske na robu«. Veliki oder V petek, 18. septembra, ob 21.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. Slovensko Mladinsko Geldališče Stara pošta V četrtek, 3. septembra, ob 21.00 / Jan-ša/Narat/Preda/Tomažin. »Zraka! (Something's In the Air!)« / Režija: Janez Janša / Ponovitve: v petek, 4. in v soboto, 5. septembra ob 21.00. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V soboto, 26. septembra, ob 21.00 / koncert in balet / »The Red Army Choir orc- hestra and ballet« / Ponovitve: v nedeljo, 27. septembra, ob 17.00 in ob 21.00. SLIVNO V ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišču družine Rebula v Slivnu (v primeru slabega vremena v Štalci v Šempolaju) bo koncert ljudskih pesmi v priredbi SKD Vigred z žensko vokalno skupino »Ensamble Vikra«, dirigentka Petra Grassi. ZGONIK v soboto, 5. septembra ob 20.30 v Kulturno športnem centru bo pod pokroviteljstvom občine Zgonik koncert MePZ Rdeča zvezda iz Saleža »Danes pojemo«. _SLOVENIJA_ ■ Tartini festival PIRAN Minoritski samostan V sredo, 2. septembra, ob 20.00 / Trio Ventapano / Werner Neugebauer - violina; Firmian Lermer - viola; Heike Schuch - violončelo. V torek, 8. septembra, ob 20.00 / Nastopa Ansambel 1756 Salzburg & Christophe Coin - violončelo. Tartinijeva hiša V ponedeljek, 31. avgusta, ob 20.30 / Veliki mojstri evropske baročne glasbe / Nastopajo: »Collegium Pro Musica« / Stefano Bagliano - kljunasta flavta; Erich Oskar Hutter - violončelo; Andrea Coen - čembalo. V soboto, 5. septembra, ob 20.00 / Nastopa Leonel Morales - klavir. Glasbena šola Koper V četrtek, 3. septembra, ob 19.00 / Tartini Junior / Nastopajo: Maruša Bre-zavšček - kljunasta flavta; Verena To-mys - viola da gamba; Svetlana Lan-skaya - čembalo. KOPER Atrij Pretorske palače V ponedeljek, 7. septembra, ob 19.00 / »Tartini Junior«. Nastopata: Vita Benko - flavta; Tamara Gombač - violončelo. LJUBLJANA Kino Šiška V torek, 1. septembra, ob 20.00 / koncert / Nastopata: The Jon Spencer Blues Explosion in Tetanus T. V petek, 3. septembra, ob 20.00 / in- dekš lekcija / Nastopajo: Badbadnot-good, Kilmanjaro in Žiga Murko. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. BOLJUNEC Društveni bar n' G'rici: Skupina 35-55 in SKD F: Prešeren vabita na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu .Razstava bo na ogled do konca avgusta. OPČINE Gostilna Veto: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«.Razstava bo na ogled do konca avgusta. NABREŽINA Kavarna Igo Gruden: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgiča. Razstava bo na ogled do konca avgusta. REPEN Kraška hiša do 4. oktobra je na ogled razstava del priznanega umetnika Mir-sada Begica. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje poko- -/ pališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. CERJE V prostorih Pomnika braniteljem Slovenske zemlje je na ogled do 30. oktobra razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako živalska hrana, piča angleški filmski režiser (david) / politični voditelj, vodja stranke hrvaška filmska igralka (inge) smetanova je bila prodana ... slovenski pianist in glasbenik bertoncelj katja levstik star izraz za pisarja odprtina v steni avtomobil rdečega križa otočje v indijskem oceanu reka v italiji, levi pritok tibere nekdanji italijanski kolesar (moreno) / kritika, presoja glavno mesto oregona boris race nebesni obok am. režiser peckinpah žuželka, ki boleče piči vrhunski Športnik pojav ob nevihtah italijanski slikar (pravo ime merisi) španski spolnik vrnitev seta oblak srednjev. trubadur ... nunes rus. pisatelj nogometni stadion v budimpešti ital. igralec (michael) fr. igralec, komik boon rimski bog ljubezni vrsta boba ali kajaka apeninski polotok beri primorski dnevnik umetni prekop; morska ožina koralni otoki dobro razpoloženje stanovanjska počitniška prikolica ime treh pergamon skih kraljev sibirsko taborišče rus. pisatelj (vladimir) beležnica, zapisnica na vrhu zenice letovišče pri makarski svetlo angleško pivo italijanski begunec iz istre figura, podoba italijanska cestna služba športnica pri bk mak ogli nekdanji predsednik šd breg (drago) bitka afriški veletok ozn (medn.) palica boga dioniza vodna rastlina franc. politik (pierre) cromwell oliver angleški fiziolog (edgar) janezokorn eden od 12 malih prerokov v bibliji young charles alb. politik (fatos) začetek maratona zdravilna rastlina afriška država marko sosič mascagnije- va opera norv. igralka ullmann pijača za aperitiv samuel adams slavni vestern film kosta todorov ada negri skupina evropskih narodov četrti rimski kralj / ruski slikar (aleksandr) kos sukanca SLOVARČEK - AIRAS = srednjeveški trubadur Nunes • ERENBURG = ruski pisatelj (Ilja Grigorjevič) • GALEBOVA = letovišče pri Makarski • LAVAL = nekdanji francoski politik in premier • NANO = albanski politik • OZEJ = biblijski prerok Nedelja, 30. avgusta 2015 1Q Marquez spet najhitrejši SILVERSTONE - Španec Marc Marquez (Honda) je zmagovalec kvalifikacij pred današnjo motociklistično dirko za svetovno prvenstvo, veliko nagrado Velike Britanije (ob 14.00). Aktualni svetovni prvak je prišel do 28. najboljšega startnega položaja in šestega v sezoni, za sabo pa je pustil rojaka Jorgeja Lorenza (Yamaha) in Danija Pedroso (Honda). Valentino Rossi bo spet začel z druge vrste, s četrtim časom, a je za Marquezom zaostal kar za šest desetink sekunde. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Inter le najel Perišiča MILAN - Inter si je do konca sezone od nemškega Wolfs-burga izposodil hrvaškega reprezentanta Ivana Perišiča (na sliki). Inter bo ob koncu sezone lahko odkupil Perišiča za 20 milijonov evrov.«Zelo sem zadovoljen, ker prihajam v klub. Naprej, Inter,» so bile besede Perišiča ob včerajšnjem prihodu v Italijo. Hrvat je bil član Wolfsburga od leta 2013, v tem času pa je odigral 84 tekem, 20-krat se je vpisal med strelce, 16-krat pa je podal. atletika - Bolt, Eaton in Farah navdušili na SP v Pekingu Dan jeklenih junakov PEKING - Predzadnji dan 15. svetovnega atletskega prvenstva je bil v znamenju jeklenih mož. Američan Ashton Eaton je postavil prvi svetovni rekord na prvenstvu. V deseteroboju je dvodnevno tekmovanje zaključil z 9045 točkami. Usain Bolt je s tem, da je Jamajki v zadnji predaji štafete 4x100 metrov pritekel zmago, priboril še enajsto zlato na SP in je daleč najuspešnejši v zgodovini teh tekmovanj. Pred dvema letoma je bil Usain Bolt na SP v Moskvi prvi na 100, 200 in 4 x 100 m in že tedaj ob dveh srebrnih s SP postal najuspešnejši udeleženec v zgodovini prvenstev. Tudi na SP v Berlinu leta 2009 in na olimpijskih igrah v Pekingu (2008) ter nato tudi Londonu (2012) je slavil po tri zmage. Bolt ima poleg enajstih zlatih medalj, preostali zlati je osvojil na SP v juž-nokorejskem Daeguju leta 2011, še dve srebrni odličji, ki si ju je pritekel na SP leta 2007 v japonski Osaki. Odtlej ni izgubil finalnega teka na velikem tekmovanju, na SP v Daeguju pa je bil zaradi prehitrega starta na 100 m diskvalificiran. Eaton je za šest točk izboljšal svoj prejšnji rekord (9039), ki ga je dosegel v domačem Eugenu 22. in 23. junija 2012. Aktualni olimpijski zmagovalec je s tem ubranil naslov iz Moskve, rekord pa si je dokončno priboril dobesedno v zadnjih metrih desete discipline, ko je bil drugi na 1500 m (4:17,52). A že v petek je 400 metrov pretekel v fenomenalnem času 45,00, kar je rekord za deseterboj, na 100 m pa je dosegel odličen čas 10,23. Tretji junak je Britanec Mo Farah, ki mu je petič uspel dvojček na velikih tekmovanjih. Zlato je namreč osvojil tudi v teku na 5000 m. To je že njegova dvanajst zmaga, če upoštevamo tudi evropska prvenstva. V zadnjem krogu je zlahka prehitel Kenijca Ndikuja in vžgal gledalce v Ptičjem gnezdu, kot je pred njim uspelo le še Boltu. V skoku v višino je zlato pripadlo Rusinji Mariji Kučini. Preskočila je 2,01 metra, tako kot tudi Hrvatica Blanka Vlašič, ki je bila druga, in Rusinja Ana Čičerova na tretjem mestu. Lanska dvoranska svetovna prvakinja Kučina je pred skoki na 2,03 m, ko ni bila uspešna, vseh šest prejšnjih višin opravila v prvih poskusih. Vlašičeva je popravljala le enkrat in to na njeni drugi višini 1,92 metra, Čičerova pa dvakrat, na 1,97 in 2,01 m. Vlašičeva je v Pekingu, kjer je bila druga že na OI 2008, osvojila svoje drugo srebro na SP, bila pa je že dvakrat svetovna prvakinja (2007 in 2009). Čičerova je bila v Londonu pred tremi leti na OI zlata, svetovna prvakinja je postala leta 2011, ima pa še po dve srebrni in bronasti medalji s SP. Ostali naslovi: na 800 m je zmagala Belorusinja Marina Azarmašova (1:58,03), v metu diska Poljak Piotr Ma-lachowski (67,40 m). Po dveh srebrnih medaljah na SP 2009 in 2013 ter olimpijskih igrah v Pekingu 2008 je prišel do prvega zlatega odličja na velikih tekmovanjih. Dvaintridesetletni Matej Toth je prepričljivo zmagal v hitri hoji na 50 km, v prvi končni odločitvi dneva (3:40:32). V štafeti 4 X 100 m, ki jo je - kot rečeno - osvojila Jamajka, je bila druga četverica ZDA (37,77), tretja pa presenetljivo gostiteljica Kitajska (38,01). 32-letni Ashton Eaton, prvak v deseteroboju, je v petek 400 m pretekel v sijajnem času 45,00 sekunde, včeraj pa: 13,69 na 110hs, 43,34 v disku, 5,20 s palico, 63,63 v kopju in 4:17,52 na 1500 m aaf 45 hoji na 50 km osvojil deveto mesto s svojim rekordom sezone (3.46:43) in na svojem dvanajstem SP, kar je največ v zgodovini, izpolnil tudi olimpijsko normo. Ko je bil Garcia leta 1992 prvič na Kitajskem, so tam odprli prvo restavracijo verige McDonald's. Kitajska je odtlej prerasla v svetovno gospodarsko velesilo. Ko je Španec prvič in zadnjič osvojil naslov svetovnega prvaka na 50 km, je bil največji zvezdnik svetovne atletike Američan Carl Lewis. Pisalo se je leto 1993. ft 1 • v «v* Najuspešnejši v zogodovini SP aj Œ Z S B k S Usain Bolt (Jam)........ 11 2 0 13 Carl Lewis (ZDA)....... 8 1 1 10 Michael Johnson (ZDA) . .8 0 0 8 LaShawn Merritt (ZDA) . .7 3 0 10 Mo Farah (VBr)......... 6 1 0 7 Sergej Bubka (Ukr)..... 6 0 0 6 Jeremy Wariner (ZDA) . . .5 1 0 6 Lars Riedel (Nem)...... . .5 0 1 6 Kenenise Bekele (Eti) . . . .5 0 1 6 Haile Gebreselassie (Eti) . .4 2 1 7 Ezekiel Kemboi (Ken) . .3 3 0 6 Toliko je star Španec Jesus Angel Garcia, ki je v hitri VČERAJŠNJI IZIDI Moški, 5000 m: 1. Mo Farah (VBr) 13:50,38; 2. Caleb Mwangangi Ndiku (Ken) 13.51,75; 3. Hagos Gebrhiwet (Eti) 13:51,86; 4. Yomif Kejelcha (Eti) 13:52,43; 5. Galen Rupp (ZDA) 13:53,90; 6. Ben True (ZDA) 13:54,07; 7. Ryan Hill (ZDA) 13:55,10; 8. Isiah Kiplangat Koech (Ken) 13:55,98; 4 X 100 m: 1. Jamajka 37,36, izid sezone na svetu; 2. Kitajska 38,01; 3. Kanada 38,13; 4. Nemčija 38,15; 5. Francija 38,23; 6. Antigva in Barbuda 38,61; odstopila Velika Britanija diskvalificirana ZDA; disk: 1. Piotr Malachowski (Pol) 67,40; 2. Philip Milanov (Bel) 66,90; 3. Robert Urbanek (Pol) 65,18; 4. Gerd Kanter (Est) 64,82; 5. Daniel Stahl (Šve) 64,73; 6. Apostoles Parellis (Cip) 64,55; 7. Fredrik Dacres (Jam) 64,22; 8. Christoph Harting (Nem) 63,94; deseteroboj: 1. Ashton Eaton (ZDA) 9045 točk, svetovni rekord; 2. Damian Warner (Kan) 8695; 3. Rico Freimuth (Nem) 8561; 4. Ilja Škurenjov (Rus) 8538; 5. Larbi Bouraada (Alž) 8461; 6. Kai Kazmirek (Nem) 8448; 7. Michael Schrader (Nem) 8418; 8. Kurth Felix (Švi) 8302; hitra hoja 50 km: 1. Matej Toth (Slk) 3:40:32; 2. Jared Tallent (Avs) 3:42:17; 3. Takayuki Tanii (Jap) 3:42:44; 4. Robert Heffernan (Irs) 3:43:44; 5. Hirooki Arai (Jap) 3:44:17; 6. Zhang Lin (Kit) 3:44:39; 7. Yu Wei (Kit) 3:45:21; 8. Andres Chocho (Ekv) 3:46:00. Ženske, 800 m: 1. Marina Arsamašova (Blr) 1:58,03; 2. Melissa Bishop (ZDA) 1:58,12; 3. Eunice Jepkoech Sum (Ken) 1:58,18; 4. Rababe Arafi (Mar) 1:58,90; 5. Shelayna Oskan-Clarke (VBr) 1:58,99; 6. Natalija Lupu (Ukr) 1:58,99; 7. Joanna Jozwik (Pol) 1:59,09; 8. Renelle Lamote (Fra) 1:59,70;4 X 100 m: 1. Jamajka 41,07, izid sezone na svetu; 2. ZDA 41,68; 3. Trinidad in Tobago 42,03; 4. Velika Britanija 42,10; 5. Nemčija 42,64; 6. Kanada 43,05; diskvalifikacija: Nizozemska odstop: Rusija; višina: 1. Marija Kučina (Rus) 2,01; 2. Blanka Vlašič (Hrv) 2,01; 3. Ana Čičerova (Rus) 2,01; 4. Kamila Licwinko (Pol) 1,99; 5. Ruth Beitia (Špa) 1,99; 6. Marie-L. Jungfleisch (Nem) 1,99; 7. Jeanelle Scheper (St.L) 1,92; 8. Eleanor Pattersonn (Avs) 1,92. DANES Končne odločitve (6): 12.30 višina, moški; 12.45 kopje, ženske; 13.15 5000 m, ženske; 13.45 1500 m, moški; 14.05 4 x 400 m, ženske; 14.25 4 x 400 m, moški tenis - Od jutri US open v New Yorku Serena za zgodovino Williamsova bi lahko prvič po Grafovi leta 1988 osvojila veliki slam - Pet restavracij, 60 kioskov APrimorski ~ dnevnik nogomet Milan zmagal, Sassuolo prvi na lestvici MILAN - Milan je proti Em-poliju prišel do prve zmage, a z igro vnovič ni zadovoljil. Navijači so bili po prvem polčasu že nestrpni, gol Luiza Adriana pa je edina prava vesela nota drugega dela. Popoldne je Sassuolo spet presenetil, tokrat z zmago v Bologni, kjer se je samo branil, a učinkovito. Dolgočasje je prekinil je gol Floro Floresa peščico minut pred koncem tekme. Bologna - Sassuolo 0:1 (0:0) Strelec: Floro Flores v 86. min. Milan - Empoli 2:1 (1:1) Strelci: Bacca v 16., Saponara (E) v 20. in Luiz Adriano v 69. min. Vrstni red: Sassuolo 6, Samp-doria, Chievo, Fiorentina, Lazio, Torino, Inter, Palermo, Udinese in Milan 3, Roma in Verona 1, Bologna, Frosinone, Napoli, Atalanta, Genoa, Juventus, Empoli in Carpi 0. Danes: ob 18.00 Roma - Juventus, ob 20.45 Atalanta - Frosino-ne, Carpi - Inter, Chievo - Lazio, Genoa - Verona, Napoli - Sampdoria, Torino - Fiorentina, Udinese - Palermo Primorski derbi Gorici KOPER - Slovenski prvoligaš Gorica je zmagal še sedmič v skupno osmih krogih. Sinoči so »vrtnice« na koprski Bonifiki 3:1 premagali Vanolijev Koper. Gorica ostaja tako na vrhu lestvice Prve lige Telekom Slovenije. Ljubljanska Olimpi-ja, ki bo danes gostila Rudar, ima pet točk zaostanka. V prihodnjih dveh krogih (12. in 19. septembra) bo Gorica gostila Maribor in Olimpijo. IMAJO NOVEGA TRENERJA - Pot novega trenerja slovenskega nogometnega prvoligaša iz Maribora Krunoslava Jurčiča se ni začela na najboljši način. Vijoličasti so na domačem Ljudskem vrtu igrali le neodločeno 2:2 proti Krki. Jurčič, nekdanji hrvaški reprezentant, je v svoji trenerski karieri trikrat vodil zagrebški Dinamo, zadnji dve leti pa ni bil aktiven. Ostala izida: Celje - Domžale 0:3, Krško - Zavrč 0:1. NEW YORK, 28. avgusta (STA) - Organizatorji letošnjega teniškega turnirja US Open z nagradnim skladom 42,3 milijona dolarjev v newyorškem Queensu so ob žrebu parov posamičnih dvobojev na novinarsko konferenco pripeljali le Američanko Sereno Williams, ki ima priložnost, da prvič po Steffi Graf leta 1988 v enem letu osvoji vse štiri glavne turnirje za Grand Slam. Triintri-desetletna Williamsova je letos zmagala na odprtem prvenstvu Avstralije, v Roland Garrosu in Wimbledonu, tokrat pa lovi še največji ameriški turnir za svojo skupaj 22. zmago na enem od grand slam turnirjev v karieri. Williamsova, ki je bila na novinarski konferenci sproščena, in je na vprašanje kakšno mnenje ima o očetu Richardu kot trenerju brez oklevanja odgovorila, da je najboljši na svetu, saj je «naredil» dve šampionki, se bo, če bo šlo vse po načrtih, v četrtfinalu pomerila s 35-let-no sestro Venus. V prvem krogu pa jo čaka Rusinja Vi-talija Djačenko. Na moškem delu turnirja se bo prvi nosilec Srb Novak Bokovič v prvem krogu pomeril z Brazilcem Joaom Souzo, če ne bo presenečenj pa ga v četrtfinalu čaka osmi nosilec Španec Rafael Nadal, ki je US Opern osvojil leta 2011 in 2013, lani pa ni nastopil. Stanje v medsebojnih dvobojih turnirjev ATP je 22:20 za Nadala, vendar pa ga je Bokovič letos že ugnal v četrtfinalu Roland Garrosa. Nadala sicer v prvem krogu čaka komaj 18-letni hrvaški talent Borna Čorič, ki je na 35. mestu lestvice ATP in je v edinem dosedanjem srečanju z Nadalom lani slavil. Bokovič v Queensu naskakuje tretjo zmago za grand slam v sezoni, štrene pa mu bo skušal pomešati tudi drugi nosilec Roger Federer, ki ga je slovenski tenisač Blaž Rola izpostavil kot igralca, s katerim bi se v karieri najraje pomeril. Rola je izpadel v prvem krogu kvalifikacij proti Američanu Tommyju Paulu. Slovenija tako med moškimi uradno nima igralca, saj Aljaž Bedene igra za Veliko Britanijo, v prvem krogu pa se bo pomeril z Litov-cem Ernestsom Gulbisom. V prvem krogu posamičnega tekmovanja med ženskami pa je Mariborčanka Polona Hercog, ki se bo pomerila s trenutno 34. igralko na lestvici WTA Kazah-stanko Zarino Dijas. Teniški turnir US Open v centru Billie Jean King vsako leto obišče okrog 700.000 gledalcev in tudi tokrat jih pričakujejo toliko. Turnir se bo uradno začel jutri, traja Serena Williams ansa pa do 13. septembra. Finalne tekme bodo na stadionu Arthur Ash, ki sprejme 22.550 gledalcev in je v procesu razširitve. Nova pomična streha, ki bo omogočala dvoboje tudi v primeru dežja, bo sicer nared šele prihodnje leto. Obnavlja se celoten teniški kompleks in dela naj bi bila dokončana leta 2018 za skupaj 500 milijonov dolarjev. Da obiskovalci ne bodo lačni ali žejni, bo skrbelo pet restavracij in 60 kioskov s hrano. Za restavracije so najeli znane kuharske mojstre, vsega skupaj pa nameravajo ponuditi sedem ton govedine, 7,5 tone rakov, kozic in jastogov, 225.000 hamburgerjev in hotdogov, 12,5 tone solate in med drugim 7000 posebnih kolačkov v obliki teniških žogic. 20 Nedelja, B0. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES košarka - Pripravljalni turnir v Trstu Italija premagala univerzitetnike iz ZDA, atrakcija bil trener Izzo Italija - Michigan State Spartans 90:69 (26:16, 44:34, 65:51) Italija: Della Valle 3, Belinelli 25, Aradori 12, Gentile 6, Poeta, Gallinari 3, Cusin 7, Melli 3, Cinciarini 2, Hackett 11, Pascolo, Cervi, Po-lonara 17. Trener: Pianigiani. Michigan State: Ahrens, Bess 1, Forbes 17, Costello 4, Nairn , Jr. Clark, McQuaid 8, Davis 4, Goins 2, Schilling 6, Wollenman 4, Valentine 23 Trener Izzo. Tekma tržaškega pripravljalnega turnirja pred EP med Italijo in ekipo Michigan State Spartans, eno izmed najbolj prepoznavnih moštev, ki nastopajo v ameriškem univerzitetnem prvenstvu NCAA, je bila že tako dogodek, ne glede na končni rezultat, saj je po pričakovanju zmagala Pianigiani-jeva četa, pri kateri sta izstopala Belinelli in - končno - Polonara. Če se povrnemo na Spartanse, so ti v zgodovini osvojili dva naslova NCAA, enega leta 1979, ko je v ekipi igral Magic Johnson in je v finalu premagal ekipo Indiana State Sycamores, za katero je nastopal sloviti Larry Bird, tako da se je rivalstvo Johnson-Bird najverjetneje začelo že na tistem srečanju. Tekma je med drugim podrla vse rekorde, saj si je dvoboj univerzitetnih študentov po televizij takrat ogledalo kar 35 milijonov gledalcev. 13. decembra 2003 pa si je tekmo med Spartansi in ekipo Kentucky Wildcats v živo ogledalo kar 78.129 gledalcev, kar je še danes rekord v univerzitetnem prvenstvu. Treba je tudi omeniti, da so Spartansi prava kovan-čnica igralcev, ki so nato nastopali v ligi NBA, za ekipo iz Michigana pa je nastopal tudi Erazem Lorbek. Trenutno pa je zvezda ekipe dvaindvajsetletni Denzel Valentine, ki bo najverjetneje v prihodnosti igral v ligi NBA. Drugi in zadnji naslov pa so Michigan State Spartans osvojili leta 2000, velike zasluge za to pa ima trener Tom Izzo. Ta ekipo vodi od leta 1995 (čisto v nasprotju s filozofijo nekaterih predsednikov nogometnih društev, kot je npr. Maurizio Zamparini), popeljal pa jo je kar do 7 nastopov v Finalu četverice ("Final Four"). Iz-zo je s časom postal taka legenda, da se navijaška skupina Spartansov imenuje "The Iz-zone" Ravno navijači in družine ameriške ekipe so se v tržaški športni palači izkazali z zelo športnim navijanjem, prava "atrakcija" pa je bil trener Tom Izzo. Ta je namreč odlično pripravljen, tekmo vseskozi zelo V Trstu polna dvorana fotodamj@n aktivno spremlja, se razburja, ob najmanjši napaki kaznuje igralce, sploh pa so za njegovo igro značilne številne menjave, tako da v marsičem spominja na "nekoliko bolj umirjenega" Petra Brumna. Pravi užitek. Albert Voncina Ostali izid; Rusija - Gruzija 81:69. Danes: 18.00 Michigan Stare - Gruzija, 20.30 Italija - Rusija Slovenija - Srbija 88:95 (22:15, 42:38, 62:66, 84:84) Slovenija: Joksimovic 6 (3:4), Rupnik 2 (2:2), Prepelic 13 (2:3), Blažič 19 (5:7), Dragic 13 (3:3), Zupan 3 (1:2), Balažic 3, Zagorac 10 (2:2), Dimec 1 (1:2), Omic 12 (0:5), Klobučar 6. Srbija: Teodosic 20 (7:8), Simonovic 2 (2:4), Bogdanovic 2 (0:1), Bjelica 18 (3:3), Milosavlje-vic 2, Raduljica 16 (8:11), Erceg 11 (4:6), Nedovic 14 (6:8), Dangubic (0:2), Kuzmic 10 (4:8). BANJA LUKA - Slovenski košarkarji so niz prijateljskih tekem v sklopu priprav na evropsko prvenstvo zaključili z dvema porazoma proti aktualnim svetovnim podprvakom Srbom. Če so slednji v četrtek v Stožicah slavili dokaj suvereno, so morali sinoči pokazati vse znanje in kakovost. Tudi s pomočjo boginje Fortune in domačih sodnikov so po podaljšku zmagali s 95:88. Do prve tekme na EPv Zagrebu je še en teden. Uvodna tekma proti Hrvaški Slovenijo čaka v soboto, 5. septembra, v predtekmovalni skupini C pa se bo pomerila še z Gruzijo, Nizozemsko, Grčijo in Makedonijo. SKY TV: EP v 360 urah TRST - V Italiji bo letošnje košarkarsko EP (od 5. do 20. septembra) ekskluzivno predvajala plačljiva TV postaja SKY na svojem kanalu Sky sport 3 HD. Skupno bodo pripravili za 360 ur oddaj, od tega 100 ur neposrednih prenosov različnih tekem. Komentatorski štab bodo sestavljali Flavio Tranquillo, Davide Pessina, Geri De Rosa, prvič Carlton Myers v sodelovanju z Andreo Meneghinom in Hugom Sconochinijem. Myers je med predstavitvijo za najnevarnejšega nasprotnika ocenil Francijo, Španija pa je po njegovem mnenju boljša od Srbije. V skupini z Italijo sta se Islandija, Nemčija in Turčija. Italija bo krstni nastop opravila 5.9. v Berlinu ob 20.30 prav proti Turčiji, prva tekma bo SKy pa bo istega dne ob 14.30 med Nemčijo in Islandijo. Padci na Vuelti / MURCIA - Belgijec Jaspet Stuyven je bil v 8. etapi kolesarske dirke po Španiji v sprintu močnejši od Španca Pella Bilbaa (Caja Rural) in Francoza Kevina Rezaja (FDJ). Rdečo majico vodilnega je zadržal Kolumbijec Esteban Chaves iz ekipe Orica GreenEdge. Osma etapa je bila na papirju lahka, za zmago pa bi se morali udariti sprinterji. Do tega je res prišlo, vendar so se pomerili vse prej kot najboljši sprinterji na dirki. Oseminštiride-set kilometrov pred ciljem je namreč prišlo do množičnega padca, ki je razbil glavnino. V zaključku etape se je na tleh znašel še Slovak Peter Sagan, ki ga je zbil servisni avto, številni so ostali ujeti v padcu, vse skupaj pa ni zmotilo Stuy-vena, ki je prišel do največje zmage v karieri. Padec je bil usoden za Američana Teejaya van Garderena, ki je ciljal na najvišja mesta v skupnem seštevku, francoskega sprinterja Nacerja Bouhannija in Irca Daniela Martina, ki je prav tako meril na vrh, po sedmih etapah pa je bil v generalnem seštevku tretji. Simoni na Zoncolanu VIDEM - V Ovaru so počastili Gil-berta Simonija, zmagovalca dirke po Italiji leta 2001 in 2003. Na začetku vzpona za Zoncolan, ki ga je Simoni osvojil dvakrat, je nekdanjega šampiona pričakala godba. Ob tej priliki so v občinski dvorani pripravili tudi fotografsko razstavo »Sprint za Zoncolan«, odkrili pa so tudi spomenik »Kolesarjev Kristus«, ki ga je izdelala Valentina Rugo. Simoni bo danes nastopil na dirki Carnia classic Fuji-Zon-colan v organiuzaicji društva ASD Carnia bike. nogomet - Državni in deželni pokal v amaterskih prvenstvih Vsi v igri za osmino finala Kras - Cordenons 2:0 (2:0) Strelca: 25. Maio, 36. Smrtnik Kras: D'Agnolo, Simeoni, Salkič, Poiani, Spetič, Pahor, Maio (Sgorbissa), Facchin, Smrtnik, Grujic (Carlevaris), Stancic (Petracci), trener Žlogar. Kras je v Repnu brez posebnih težav premagal ekipo Cordenonsa, o kateri menijo, da naj bi bila v elitni ligi ena od favoritov za najvišja mesta na lestvici. Igralci Krasa pa so, vsaj na tem srečanju, dokazali, da so bili gostom povsem enakovredni in predvsem v prvem polčasu izrazito boljši. Zmaga Žlogarjev varovancev bi bila še obilnejša, če bi ne zamudili nekaj zelo ugodnih priložnosti za gol. Že v uvodnih minutah je tako Smrtnik zgrešil stoodstotno priložnost za zadetek. Kras je povedel v 25. minuti z lepim zadetkom. Skoraj za pravi evrogol je deset minut pozneje poskrbel Smrtnik. V drugem polčasu se je igra umirila. Gostitelji so brez težav držali vajeti igre v svojih rokah, saj so gostje na vsej tekmi imeli le eno priložnost za gol. (lako) Vesna - Sanvitese 3:0 (1:0) Strelci: Colja v 5.; Kosmač v 66. in Venturini v 72. min. Vesna: Carli, Stanich, Renar, Avdic, Disnan (Ramondo), Puric, Kosmač (Menichini), Toffoli, Colja (Sammartini), Božičič, Venturini. Trener: Sandrin. Res je, da je pokal eno, prvenstvo pa drugo. Toda zmaga je vselej sladka. Tudi na prijateljski tekmi. Po tekmi je bil trener Vesne Luigino Sandrin dobre volje: »Ustvarili smo veliko priložnosti za gol. Trikrat smo zatresli mrežo. Fantje so v določenih trenutkihpri-kazali lepo igro. V obrambi je dobro igral Minej Pu-ric. Na desnem boku bi pohvalil Thomasa Renarja.« Plavi so z visoko zmago dejansko zajamčili napredovanje v pokalno osmino finala. Povratno tekmo bo Vesna v San Vitu al Tagliamentu igrala v soboto ob 18.00. Sandrinovi varovanci so pod pekočim avgustovskim soncem začeli srečanje na najboljši način. Že po nekaj minutah je nasprotnikovo mrežo zatresel David Colja. Prvi polčas je bil resnici dolgočasen. Vesnina obrambna vrsta (v sredini sta igrala Avdic in Puric) je odbijala jalove napade gostov, s katerimi je s številko deset igral nekdanji nogometaš Triestine (v B-ligi) Jaroslav Šedivec. Prvi gol za Vesno je dosegel David Colja fotodamj@n Čeh ni povzročal preglavic domači obrambi. Drugi polčas, ko je bila temperatura bolj znosna, je bil veliko bolj živahen. Obe ekipi sta igrali bolj napadalno. Vesna je drugi gol dosegla po srečnem naključju. Nace Kosmač je visoko podal v kazenski prostor, žoga pa je spremenila smer in končala pot v mreži. Pet minut kasneje pika na i Venturinija, ki je z glavo preusmeril Božičičevo podajo s kota v gol. Gostje so poskusili doseči častni zadetek. Vratar Edvin Car-li pa se ni pustil presenetiti. (jng) Ostali izid: Cjarlins - Chions 0:2, Flaibano - Gra-disca 3:0, Corno - Rivignano 1:2, Tricesimo - Torviscosa 0:2, Manzanese - Gemonese 0:0, Lumignacco -Tolmezzo 1:0. Promocijska liga Juventina - Pravisdomini 0:0 Juventina: Bon, Scrazzolo, Manfreda, Popovič, Morsut, Zorzut (od 67. Dornik), Veneruz (od 61. Stabile), An-tonutti, Sant, Nardella, Bardini (od 85. Marchioro). Trener: Sepulcri. Če bi Juventina igrala v enem izmed evropskih pokalov (v Ligi prvakov ali v Ligi Evropa), bi bil včerajšnji rezultat dobra popotnica za povratno tekmo, saj bi imela na voljo dva od treh možnih rezultatov, da bi se prebila v osmino finala. To sta zmaga ali pa remi z vsaj enim doseženim zadetkom. Ker pa se v italijanskem državnem pokalu goli v gosteh ne štejejo, bodo igralci Juventine potrebovali samo zmago. Izenačen izid je bil sad enakovredne igre in redkih priložnosti. Resnici na ljubo sta obe ekipi ustvarili eno zrelo priložnost, v obeh primerih sta se vratarja izkazala. V škodo domačinov v 93. minuti, ko je nasprotnikov vratar pokazal vse svoje sposobnosti po Dornikovem strelu z nevarnega položaja. (m.f.) Primorec - Fiume Veneto Bannia 1:1 (1:0) Strelec: v 44. Cramestetter Primorec: Sorrentino, Selakovič (Caselli), Rocca, gile-no (Feritoia), Rihter, Debernardi, Brandolisio, Male, Cramestetter, Davanzo, Cappai (Vesnaver), trener Biloslavo. Trebenski Primorec, ki bo prvič nastopil v promocijski ligi, je uspešno začel sezono. Po zahtevnih prijateljskih tekmah proti Triestini in Krasu se je v prvem krogu italijanskega pokala pomeril z močno ekipo Bannia iz Fiume Veneta in iztržil neodločen izid. Ker v Trebčah ni ustrezne umetne razsvetljave, je tre-bensko moštvo igralo pri Domju in po prvem polčasu zasluženo vodilo z golom, ki ga je malo sekund pred koncem polčasa z lepim prostim udarcem dosegel Cramestetter. V drugem delu tekme so nekoliko več od igre imeli gostje, ki so stanje izenačili po nerodni napaki Primorčeve obrambe. Po tekmi je bil Primor-čev tehnični vodja Enzo Esposito zadovoljen: »Igrali smo proti močni ekipi in povsem zasluženo izenačili. Vsa ekipa je dobro igrala, predvsem pa bi pohvalil Maleja, ki se je v vezni liniji zares izkazal.« (lako) Ostali izid: Sistiana - Porcia 3:0, Pro Fagagna -San Luigi 3:1, San Giovanni - Flumignano 2:1, Torre - Ts Calcio 3:0. Deželni pokal 1. AL Sovodnje - Cormonese 1:1 (1:1) Strelec za Sovodnje: J. Visintin v 16. min. Sovodnje: Dovier, S. Tomšič, Pavletič (Persoglia), Biti-ci, Galliussi, Bernardis (Maieron), Stergulz (Čavdek), C. Visintin, J. Visintin, Černe (N. Tomšič), Černe, Hriberšek. Trener: Sambo. Prvi polčas bolj sovodenjski, drugi pa v znamenju Krmincev. Uvertura v novo sezono je pravzaprav zadovoljila predsednika belo-modrih Zdravka Custrina: »Dobre pol ure smo igrali res dobro. V drugem polčasu pa igra ni dopadljiva,« je ocenil prvi mož Sovodenj. Varovanci trenerja Fabia Samba so povedli po zaslugi Ja-sona Visintina, ki je natančno v mrežo preusmeril Hri-berškovo podajo. Gostje so izenačili s precejšnjo mero sreče: žoga se je po prostem strelu odbila v branil-čevo nogo in končala pot v sovodenjskem golu. Danes še Breg, Gaja in Primorje Danes popoldne bodo na sporedu še druge tekme ekip naših društev. V deželnem pokalu 1. amaterske lige bo Breg v Dolini ob 17.30 gostil Torreane-se. Primorje (2. AL) bo prav tako ob 17.30 igral na domači Rouni proti goriški Azzurri. Gropajsko-padri-ška Gaja bo gostovala na Goriškem. Ob 17.30 bo igrala proti Audaxu. POPRAVEK - V petkovem članku o mladinskih ekipah Krasa so pomotoma zamenjali trenerje. Ekipo U14, ki bo igrala v deželnem prvenstvu, bo vodil Rok Božič. Vrstnike ekipe, ki bo igrala v poskusnem deželnem prvenstvu, pa bo treniral Siniša Prodano-vič. Obema bo pomagal Paolo Gargiuolo. / ŠPORT Nedelja, 30. avgusta 2015 21 namizni tenis - 32. Pokal Kras v Zgoniku Krašovke, Hrvatice, ali Norvežanke? Pozorni na kakovost ŠK Kras, Duga Resa, mladinska reprezentanca Norveške in zagrebški Tis. Imenovane ekipe so se uvrstile v današnji finalni del 32. Pokala Kras, ki ga v zgoni-škem športno-kulturnem centru organizira domači Športni krožek Kras. Tradicionalni predprvenstveni turnir se bo zaključil z današnjimi boji (od 9. ure dalje) in nagrajevanjem (okrog 13.30). »Moram poudariti, da je vzdušje na turnirju fantastično. Vsakič naš povabljeni klubi presenetijo. Vsako leto se srečamo s starimi prijatelji in spoznavamo nove ljudi. Pa tudi kakovost ohranja določeno raven. Letošnji turnirje zelo soliden. Odlična priprava na začetek sezone, ki bo zastor dvignila šele oktobra,« je dejala odbornica, trenerka in športni vodja ŠK Kras Sonja Milič. Kra-sovke, ki so nastopile v postavi Katja Milič, Eva Carli in Claudia Micolaucich, so včeraj premagale Izolo s 4:2. Na drugi tekmi pa so varovanke trenerja Dušana Mic-halke odpravile še Opatijo s 5:1. Igralki Krasa Martina Milič in Tjaša Kralj sta igrali v skupni ekipi Mix Team, ki je izgubila proti zagrebškemu Tisu s 6:0. Pred tem pa so premagale Vrtojbo 4:2. Na turnirju sta po drugem dnevu najboljši igralki Eva Car-li in Han Xue Vukelja. Obe, prva v skupini B (Kras) in druga v skupini A (Duga Resa), sta še brez poraza. Namiznoteniške igralke Krasa so na začetku sezone izredno motivirane. »S treningi smo začele šele pred kratkim. Treniramo pa trdo. Trener Michalka je res iz- jemen motivator. Veselimo se tudi ponovne vrnitve Martine Milič. Prepričana sem, da bo letošnja sezona zelo zanimiva in pestra,« je napovedala 36-letna Katja Milič, sicer mama dveh otrok. Po porodu (in enoletni odsotnosti: zadnjo tekmo je odigrala v lanskem Pokalu Kras) je lopar ponovno vzela v roke Katjina sestri-čna Martina. »Nisem še v praviformi. Vsekakor se veselim ponovnega igranja namiznega tenisa. Pogrešala sem ga. Pred začetkom prvenstva bom v pravi formi,« je dejala Miličeva. Med favoriti za osvojitev »kraške« lovorike je hrvaška ekipa Duga Resa, s katero nastopa odlična Kitajka, s hrvaškim potnim listom, Xue Han Vukelja (žena trenerja Duge Rese Nikice Vukelja) in evropska kadetska prvakinja Ema Marn. (jng) 19 let zaporedoma nastopajo na Pokalu Kras nam-iznoteni-ške igralke hrvaške Duge Rese, mestecu z okrog 6 tisoč prebivalci južno od Karlovca. »Zgoniški turnir je za nas postal pravi 'must',« je dejal trener Nikica Vukelja (intervju boste lahko prebrali v torkovi številki našega dnevnika). jadranje - Jana Germani in Sara Zuppin Sirenini jadralki tretji na DP Francije Sirenini jadralki v razredu 420, Jana Germani in Sara Zuppin, sta v teh dneh tekmovali na odprtem francoskem državnem prvenstvu. Regate so potekale od 22. do 28. avgusta v kraju Martigues, 20 km od Mar-seilla. Prvi dan niso opravili niti enega plova zaradi premočnega vetra nad 35 vozli, naslednje dni pa so jadralci imeli odlične pogoje z vetrom od 12 do 25 vozlov. Po prvih dveh dneh kvalifikacij so razdelili tekmovalce v zlato in srebrno skupino. Jana in Sara sta bili že od drugega dne na četrtem mestu in sta ga nato obdržali vse do predzadnjega dne, ko sta se po treh zelo dobrih plovih prebili na tretjo mesto v ženski razvrstitvi. Zadnji dan regat pa je bil veter prešibak, tako so prven- stvo predčasno zaključili po dvanajstih plovih. Jana in Sara sta osvojili bronasto medaljo v ženski razvrstitvi, drugo mesto v kategoriji Under 19 in prvo med Under 17, v konkurenci devetdesetih posadk. Rezultat predstavlja za Jano in Saro res odličen uspeh, ki je nedvomno tudi sad njune vztrajnosti in intenzivnega treniranja. Sirenino posadko čaka naslednji teden že drugi izziv, to je italijansko državno prvenstvo razreda 420 v Scarlinu. primorski_sport ^ fcuuife fcer Martina Milič, kot nam je povedala med dvoboji v zgoniški telovadnici, mora še ojačiti udarce. Na fotografiji spodaj trener Krasa Dušan Michalka fotodamj@n odbojka - Zamenjava podajalcev Rigonat v Trst, Princi v Gorico V odbojkarski B2-ligi se napoveduje nepričakovana zamenjava podajalcev med združeno ekipo Vala, Olympie in Soče ter Slogo Tabor. Tržičan Stefano Rigonat, veteran, ki je v minuli sezoni igral za goriško združeno ekipo, je namreč upravi kluba sporočil, da odhaja k Slogi Tabor v Trst, kar avtomatično pomeni, da se v Gorico vrača mladi Samuel Princi, ki je v Repnu zadnja leta igral kot izposojeni od-bojkar. Rigonat, ki je bil v lanskem prvenstvu skoraj vedno rezerva Filipa Hledeta, a vsakič ko je igral, je pomembno prispeval k uspešnosti moštva, je sicer od-bojkar z bogatimi izkušnjami na višji ravni in je za Slogo Tabor tudi že igral. Da prihaja do zamenjave šele sedaj (novice v taboru Sloge Tabor sicer še niso uradno potrdili) , je posledica tega, da je Rigonat, sicer profesor kemije, šele pred dnevi izvedel, da je dobil stalni stalež v Červinjanu, ne pa v kakem bolj oddaljenem kraju, kar bi mu najbrž preprečilo nadaljnje igranje na višji ravni. (ak) □ Obvestila AŠD SOKOL prireja tečaj minivolley-ja za punčke letnikov 2007/08/09 in tečaj odbojke Under 12 za dekleta rojena v letu 2004. Prvo srečanje obeh skupin bo v nabrežinski telovadnici 16/09/2015 ob 17.45. ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da bodo treningi za letnike 2004 in starejše ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30 od ponedeljka, 31. avgusta dalje. S pričetkom pouka bodo možne spremembe. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo prvi trening za začetnike 2003-2004 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00, za cicibane 2005-2006-2007 v sredo, 9. septembra, ob 16.00 in za mlajše cicibane 2008-2009-2010 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Na nogometnem igrišču v Repnu. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. NK KRAS organizira Open Day, v soboto 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od leta 2003 do 2010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bodo treningi vseh skupin začeli s sledečim urnikom: minibasket starejši (2005/06) začetek v ponedeljek, 31.8. vsak dan od 17.30 do 18.45 v Prosvetnem domu na Opčinah; od 14.9. s stalnim urnikom v ponedeljkih, sredah in petkih od 16.00 do 17.15 v telovadnici Ervatti pri Brišči ki h (vaditelja Andrej Vremec in Erik Piccini); minibasket mlajši (2007/08/09) začetek v ponedeljek 7.9. vsak dan od 16.30 do 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; od 15.9. s stalnim urnikom v torkih in četrtkih od 16.15 do 17.15 v telovadnici Ervatti pri Briščikih (vaditelja Damjan Košuta in Jana Croselli); mikrobasket (2010/11) od 15.9. s stalnim urnikom v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici na Kontovelu (vaditelja Jana Croselli in Andrej Vremec). Info na tel. 338/5889958 (Andrej Vremec), na e-mail poletkosarka@libero.it ali na naši facebook strani www.facebook.com/polet.kontovel. TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od ponedeljka, 7. septembra, kot uvod v novo vadbeno sezono tridnevni začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave sprejema Mara na tel. št. 3898003486. ŠD KONTOVEL organizira odbojkarski kamp v sodelovanju z ZSSDI. Igra, treningi v telovadnici in na odprtem igrišču, beach volley, zabava. Za deklice letnikov 2002-2008, od 31. avgusta do 5. septembra od 8.00 do 16.00 na kontovelskem igrišču. Info: 3288299227 (Tania) ali 3479037995 (Ilenia). AŠD SOKOL in ZSSDI organizirata Poletni športni kamp na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za otroke letnikov 2001-2008. Prijave do 30. avgusta na tel. 3408556304 (Marko) in 3488850427 (Lajris) ali na csdasdsokol@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 3343611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. primorski_sport facebook ^ Fanjski SK Devin ne tekmujejo, toda ... Pri smučarskem klubu Devin so sezono začeli tudi člani netekmovalne skupine Fanjski in sicer z izletom po kolesarski stezi, ki je speljana od Žabnic do Kranjske gore. V lepem sončnem vremenu so prekolesarili dobrih 50 km, si privoščili poletno sankanje po pobočju proge Vitranc in še namakanje nog pri prvem Belopeškem jezeru. V naslednjih tednih bodo kondicijo vadili na suhih treningih, preden pa se bodo podali na bele strmine, bodo izkoristili še kak jesenski dan za kakšen podoben podvig. 22 Nedelja, B0. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI1 14.30 Film: Mr. & Mrs. Bridge (dram., '90, i. P. Newman) 16.30 Film: L'estate del mio primo bacio (kom.) 17.55 Kilimangiaro Album 18.05 Hotel 6 stelle 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti Collection 21.05 Kilimangiaro Summer Nights RAI4 / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Klepelutke 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Koncert: Gipsy Quintet, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.50, 20.00, 23.20 Dnevnik 7.05 Overland 8.20 A 100 giorni dal Giubileo 9.05 Dreams Road 9.55 I giganti 10.25 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde Estate 14.00 Film: Un amore di scrittore (kom.) 15.35 Nad.: Legami 16.30 Road Book 17.00 Film: Il figlio della luna (biogr.) 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.35 TecheTecheTe 13.30 Film: Point Break - Punto di rottura (akc.) 15.40 Continuum 16.30 17.15 Atlantis 17.10 Novice 18.05 Once Upon a Time in Wonderland 19.45 Supernatural 20.30 Teen Wolf 21.15 Resurrection 22.45 Film: Nella rete del serial killer (triler) RAIS 14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.10 Wild Africa 16.05 Cinque buoni motivi 16.15 Gledališče: Cyrano de Bergerac 18.25 Novice 18.30 Ples: Alicia Alonso 19.05 Glasba: Ravel, Sheherazade - Sostakovic 20.00 Bernstein: Suite da Fronte del porto 20.45 Storie dell'arte 21.15 Mari del Sud 22.10 In scena: Odissea - La maga Circe 23.10 Film: Chéri (rom.) RAI MOVIE 14.40 Film: La banda delle frittelle di mele colpisce ancora (kom.) 16.15 Film: Mani di fata (kom., It., '83, i. R. Pozzetto) 17.50 Novice 17.55 Film: Lost in Africa (pust.) 19.40 Film: Il medico dei pazzi (kom.) 21.15 Film: Il grande paese (vestern, '58) 21.20 Film: The Impossible (dram., '12, i. N. Watts, E. McGregor) _RAI2_ 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Once Upon a Time 8.20 Serija: Heartland 9.05 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Sereno Variabile Estate 14.30 Serija: Il commissario Lanz 15.30 Serija: Il commissario Voss 17.30 Signori del vino 18.05 Serija: Senza traccia 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Hawaii Five-0 22.40 La domenica sportiva _RAI3_ 6.00 Fuori orario 7.20 Serija: Zorro 7.45 Film: Marisa la civetta (kom.) 9.00 Film: Guardia, ladro e cameriera (kom.) 10.30 Fuori Binario 11.10 L'ha detto Elisir 12.00 14.00, 18.55, 23.35 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Rivediamoli 13.20 Figu - Album di persone notevoli 13.25 Fuori quadro E Nedelja, 30. avgusta Boing, ob 20.30 Cattivissimo me ZDA 2010 Režija: Pierre Coffin in Chriss Renaud An im iran i film V razposajenem predelu velikega mesta, vse hiše razpolagajo z lepim, zelenim vrtom na katerem raste cel kup bar-vanih rožic. Vse, razen ene: v njej živi Gru. To je zlobnež, ki išče nek življenjski razlog in se odloči, da bo osmislitev našel šele takrat, ko bo ukradel luno. Načrt je dodelan, a kaj, ko mu konkurenčni zlobnež Vektor ukrade pomanjševalnik, Gru pa ga nikakor ne more prelisičiti. Da bi Vektorja onesposobil želi izrabiti tri sirote. Toda simpatične deklice Margo, Edith in Agnes čemerni barabi prirastejo k srcu, kar Gruju povzroči kopico nenavadnih in boleče zabavnih prigod. Lindstrom - Mia e le sue sorelle (dram.) 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Pa-perissima Sprint 22.40 Nad.: Pupetta - Il coraggio e la passione _ITALIA1_ 7.00 Nan.: Mike & Molly 7.45 Risanke in otroške serije 10.40 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Film: Questo piccolo grande amore (kom.) 15.50 Film: The Clique (kom.) 17.30 Serija: Royal Pains 19.00 Film: Hulk (fant.) 21.35 Nad.: Lupin - L'avventura italiana 23.25 Film: Le regole della truffa (kom.) _|R|S_ 13.30 Film: Il cavaliere di Lagardère (dram.) 15.45 Film: Vai e vivrai (dram.) 19.00 Film: The Dreamers - I sognatori (dram., '03, i. E. Green) 21.00 Film: L'ultima missione (tri-ler) 23.20 Film: Vidocq (fant.) _laz_ 7.00 Omnibus 7.3013.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 In onda 9.00 23.45 Film: California Suite (kom., '78, i. J. Fonda) 11.00 Film: Sette criminali e un bassotto (kom.) 12.50 Il pollice verde sono io 14.00 Serija: Il commissario Maigret 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 La copertina di Crozza 0.15 Film: Rabbit Hole (dram., '10, i. N. Kidman) RAI PREMIUM 13.00 Nad.: La buona battaglia 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 GranPremium 15.10 Film: Emilie Richards - La vendetta non paga (dram.) 16.50 Nad.: Compagni di scuola 17.45 1.00 Novice 17.50 Nad.: La cittadella 19.35 Film: Tutti i rumori del mondo (dram.) 21.20 Film: Storia di Laura (dram.) 23.10 Film: Un figlio a meta (dram.) _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Nad.: Casa Via-nello 9.25 Magnifica Italia 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Ieri e oggi in TV 12.10 Serija: Walker Texas Ranger 13.00 Nad.: Colombo 14.45 Film: Toto, Peppino e la dolce vita (kom.) 16.50 Film: Maciste alla corte dello zar (pust.) 19.35 Serija: The Mentalist 21.15 Scene da un matrimonio 23.35 Film: La lettera scarlatta (dram., '95, 1. D. Moore) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.20 Film: La clinica tra i monti - Un'emergenza per il dott. Daniel (dram.) 11.00 Pianeta mare 12.00 Mela-verde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Il mandolino del capitano Corelli (dram.) 16.20 Film: Inga VREDNO OGLEDA 21.10 Film: Spanglish - Quando in fa-miglia sono troppi a parlare (kom., 05', i. A. Sandler) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 13.00 19.00 Chef per un giorno 14.00 Film: A Gillian per il suo complean-no (dram.) 16.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza - Revival TELEQUATTRO 6.3018.00 Le ricette di Giorgia 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signo-re 10.25 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.40 Aktualno: Musa Tv 10.50 Aktualno: Salus Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 17.00 Luoghi magici 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta 23.55 Pec-cati in tavola _LAEFFE_ 12.55 Viaggi nudi e crudi 14.00 Posso dormire da voi? 16.10 Film: Cous cous (dram.) 19.05 Bourdain: Senza prenotazione 20.00 Il cuoco vagabondo 21.00 Film: Un'altra giovinezza (dram., '07, i. T. Roth) 23.20 Dok. film: Tsunami, il giorno dopo _CIELO_ 12.00 13.10, 14.50, 16.20 Studio MotoGP 12.20 Motociklizem: Moto2, VN Velike Britanije, dirka 14.00 23.00 Motociklizem: MotoGP, VN Velike Britanije, dirka 15.30 Mo-tociklizem: Moto3, VN Velike Britanije, dirka 17.00 Tourist Trophy 2015 18.45 Film: Porky's - Questi pazzi pazzi porcelloni (kom.) 20.15 House of Gag 21.15 Film: Möbius (triler, '13, i. T. Roth) _DMAX_ 12.30 Come e fatto il cibo USA 13.20 La prova del diavolo 14.10 Wild Chef 15.05 Nudi e crudi 15.55 A mani nude nella pa-lude 16.50 River Monsters 17.45 Affari a quattro ruote 19.30 Rimozione forzata 20.20 Banco dei pugni 21.10 Gli scassaforti 22.00 Nudi e crudi 22.55 Messi alle corde 23.45 Te l'avevo detto SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Dok. odd.: Gradimo prijateljstvo 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, šport in vreme 13.25 Graška gora poje in igra 2015, 1. del 14.55 Film: Zgodba o Bennyju Goodmanu (biogr.) 17.15 Dok. film: Lotse 18.10 Dok. serija: Naši vrtovi 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Nad.: To naše življenje 21.40 Intervju 23.05 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.05 10 domačih 7.35 Tv - poroka 8.40 Glasbena matineja 9.20 Nad.: Vrtičkarji 12.30 Atletika: SP, prenos 14.45 Migaj raje z nami 15.50 Koncert: Oto Pestner - 40 let, pon. 18.05 Film: Sedem let skomin (rom., '55, i. M. Monroe) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. film: Vladimir Horowitz -Zadnji romantik 21.30 Film: Terri (dram.) 23.15 Ne se hecat _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovi-ce 14.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 15.55 Potopisi 16.25 Vrt sanj 17.10 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 City Folk 19.55 Vesolje je... 20.25 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Atletika: SP 23.15 Istrska potovanja _POP TV_ 6.50 Risanke, otroške in zabavne serije 10.30 Film: Domače moštvo (kom.) 12.35 Top Design - Avstralija 14.30 Top 4 s Tja-šo Kokalj 15.30 Film: Ubežnikovo maščevanje (krim.) 17.00 Film: Zrcalce, zrcalce (pust.) 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Gremo mi po svoje (kom., Slo., '10) 21.45 Film: Hiša na pečini (dram.) 0.15 Film: Nevarna smer (triler, '02, i. B. Affleck) KANAL A 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.00 Serija: Naša mala klinika 8.45 Serija: Midva in vsi drugi 9.10 Serija: Gremo naprej 9.35 Serija: Odbita rodbina 10.05 Tv prodaja 10.20 Magazin Lige prvakov 10.55 Top Gear 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Velike Britanije, dirka 15.05 Film: Medaljon (akc., '03, i. J. Chan) 16.50 Volan 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje 20.00 Film: 21 -Razpad Las Vegasa (krim.) 22.20 Film: Pljuni in jo stisni (krim., '00, i. B. Pitt) PLANET TV 11.00 Ameriški Top Model 11.55 Hiša vaših sanj 13.00 Nan.: Vojaške žene 13.55 Kuharski mojster 14.50 Film: Za vse je kriv po-strešček (kom.) 16.15 Film: Neverjetno potovanje 2 (pust.) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 23.35 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Kmetija: Nov začetek 21.15 Film: Samo še 60 sekund (akc.) 23.40 Film: Spal bom, ko umrem (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Nedeljska maša; 9.15 Kmetijski tednik; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev: 50. študijski dnevi DRAGA 2015, prenos; 17.00 Kratka poročila; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35, 11.30, 14.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00 Glasba; 11.00 McGuffin; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 La rosa dei venti/Istria che passio-ne/Next/I magnifici 22; 14.30 Pesem tedna; 16.00 Anni '70; 18.00 Album charts; 20.00 Glasba; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pri zdravju se vam obeta sprememba na bolje. Pridobili boste energijo, ki jo boste potrebovali na delovnem mestu. Končno se boste lahko učinkovito spopadli z obveznostmi. m^l BIK 21.4.-20.5.: Želeli boste zadovoljevati lastne potrebe in želje, ki bodo neodvisne od ljudi okoli vas. Prevzel vas bo val egoizma, ki bo dobro del vaši samopodobi, hkrati pa ohromil prijateljske odnose. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V družinskih krogih boste prevzeli vajeti v svoje roke. Ne pa pretiravati v manipulaciji in nepravično izkoriščati zaupanje bližnjih. V službi bo mirno in imeli boste veliko časa zase. RAK 22.6.-22.7.: Veliko po«« zornosti boste namenili karieri, ker boste želeli izboljšati materialni status. Nadrejeni bo to opazil in vam zaupal težje naloge. Pazite pa, da ne boste zapostavili družine. y^ LEV 23.7.-23.8.: V vas se bo (^^r prebudil nov zagon. Sveža energija bo blagodejno vplivala na vašo samopodobo. V službi boste blesteli, prav tako lahko pričakujete uspehe v partnerstvu in ljubezni. DEVICA 24.8.-22.9.: Povečalo ^^ se bo vaše samozavedanje. Poglobili se boste vase in prišli do spoznanj, po katerih že dolgo hrepenite. Imeli boste težave s financami, zato boste morali več časa nameniti delu. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ker ^ ^ boste razumsko naravnani, bodo čustva le težko dosegljiva. Racionalnost boste visoko cenili, zato boste uspešni predvsem v miselnih opravilih. Za partnerja ne boste dosegljivi. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zelo boste družabni. Želeli boste pozitivno prispevati k delovanju večje skupine. Dobri boste v koordinaciji in organizaciji, kar vam lahko pride prav na delovnem mestu. STRELEC 23.11.-21.12.: V partnerskem odnosu bo razočaranje tako veliko, kot so bila velika pričakovanja, zato raje ne pričakujte preveč. Na delovnem mestu pa bo vaš trud končno prepoznan in nagrajen. KOZOROG 22.12.-20.1.: Lepo presenečenje vas čaka, kar zadeva nove prijatelje. Nova oseba bo v vsakdanjo rutino vnesla nekaj novosti. Zaživeli boste, vaše razpoloženje pa se bo izboljšalo. VODNAR 21.1.-19.2.: Težko boste kos vedno novim izzivom, ki vam jih bo nalagal šef. Kolektiv vas ne bo podpiral in imeli boste občutek, da vas sodelavci ne sprejmejo medse. To pa je le sad vaših misli. RIBI 20.2.-20.3.: V zakonu boste navdani z novo energijo za spopadanje z izzivi na tem področju. Prevzeli boste vodstveno vlogo, kar pa lahko povzroči težave, če je vaš partner isto astrološko znamenje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 30. avgusta 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Tec-heTecheTe 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.30 Petrolio RAI2 RAI3 RAI4 12.45 19.35 Once Upon a Time 13.30 Mako Mermaids 14.30 Stargate Atlantis 15.15 Andromeda 16.00 Star Trek: Enterprise 16.50 Doctor Who 17.45 Novice 17.50 Film: Phoebe in Wonderland (dram.) 20.20 Star Trek: Next Generation 21.10 Film: Code Name (akc.) 23.00 Roma RAI5 Geronimo RAI MOVIE RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra nostra 12.40 Nad.: Storia di guerra e d'amicizia 13.35 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.05 Nad.: La ladra 15.00 Aktualno: Anica - Appun-tamento al cinema 15.05 Nad.: L'avvocato delle donne 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuo-re 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Linda e il brigadiere 21.20 Boss in incognito RETE4 6.00 Nad.: Lena 6.35 Nad.: Il tocco di un angelo 7.20 Serija: Le sorelle McLeod 8.00 Sorgente di vita 8.30 Nad.: Il nostro amico Charly 10.00 13.30, 17.55 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e il conto in sospeso (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Hawaii Five-0 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italia-na 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Una coppia in giallo 16.35 Film: Il comandante Florent - Ritratto di un assassino (det.) 19.35 Ieri e oggi in TV 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Stato di crisi (triler) 23.15 Film: Nightmare - Dal profondo della notte (horor) CANALE5 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.10 Film: Africa sotto i mari (kom.) 11.45 Disney Classic Cartoons 12.00 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.25 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Film: La grande rapina (pust.) 17.40 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Nan.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 34° Festival del Circo di Montecarlo 23.00 Il Processo del Lunedi 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.15 Po-meriggio Cinque 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.10 Wild Africa 16.05 21.15 Cinque buoni motivi 16.15 Dok. film: Io sono Tony Scott 18.30 Novice 18.40 Una citta, tre imperi 19.35 Europa tra le righe 20.40 Passepartout 21.20 Gledališče: Ondine 0.00 Gledališče: I miserabili 21.10 Film: Faccio un salto all'Avana (kom., It., '11) 23.15 Supercinema _ITALIA1_ 7.00 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otroške oddaje 8.35 Serija: Super Car 10.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Chicago P.D. _IRS_ 13.30 Film: L'uomo che sfido l'organizza-zione (det.) 15.15 Film: Le sette vipere - Il marito latino (dram., It., '64) 17.05 Note di cinema 17.10 Film: Vado... l'ammazzo e trono (vestern, It., '67) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 14.05 Film: Tamara Drewe - Tradimenti all'inglese (kom.) 16.00 Film: Happy Go Lucky - La felicita porta fortuna (kom.) 18.00 0.45 Novice 18.05 Film: Welcome to Collinwood (kom., '02, i. G. Clooney) 19.35 Film: Due bianchi nell'Africa nera (kom., It., '70) 21.15 Film: Drift - Cavalca l'onda (dram.) 23.15 Film: Professione assassino (triler) 21.00 Film: Onora il padre e la madre (toiler, '07, i. E. Hawke) 23.35 Film: Essere John Malkovich (fant., '99, i. J. Cusack, C. Diaz) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 In onda 21.10 Nad.: Grey's Anatomy _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Emotivi anonimi (kom., Fr., '10) 22.40 Film: Un amore speciale (kom., '99, i. D. Keaton) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.25 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Ring - Come si canta a Trieste 23.30 Film: ...unico in-dizio, un anello di fumo (triler) _LAEFFE_ 11.05 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 18.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Italia 16.55 Jamie Oliver in Italia 17.55 Jamie: Ricette a 5 euro 19.55 Novice 20.05 Bourdain: Cucine segrete VREDNO OGLEDA Ponedeljek, 31. avgusta La 7, ob 21.10 Emotivi anonimi Francija, Belgija 2010 Režija: Jean-Pierre Améris Igrajo: Benoit Poelvoorde, Isabelle Carré, Lorella Cravotta in Swan Arlaud Jean-René je lastnik mestne čo-koladnice. Posel mu ne gre najbolje od rok. Prepričan je, da je osrednja težava marketing in sposobnost prodajanja čokoladnih dobrot. Jean-René je namreč zelo sramežljiv in zato odloči, da bo vzel v službo osebo, ki mu bo pri tem pomagala. Angélique Delange je ena najboljših slaščičark v državi. Ima pa velike težave pri vzpostavljanju odnosov in večino časa preživlja v samoti na svojem domu. Doma tudi izdeluje izredne čokoladne dobrote za pomembno čokoladnico Mercier, vse do dne, ko lastnik tega podjetja umre in Angélique ostane brez dela. Tako se mlada gospa odloči, da odgovori na Jean-Renéjev oglas. KANAL A 21.05 Film: La sorgente dell'amore (dram.) 23.10 Film: Wonderland - Massa-cro a Hollywood (dram.) _CIELO_ 12.1513.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Le due verita - Forever Mine (triler) _DMAX_ 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Quando meno te lo aspetti 15.05 Way Out West 15.55 A mani nude nella palude 16.50 Bear Grylls: l'ul-timo sopravvissuto 17.45 Cacciatori di tornado 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Film: The Legionary - Fuga dall'inferno (pust.) SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.25 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.35 18.20 Kviz: Vem! 12.20 Nan.: Danes dol, jutri gor 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.40 Village Folk 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 18.00 Risanke 16.15 Odprta knjiga 16.35 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 20.55 Čez planke 22.00 Odmevi 23.05 Umetni raj SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 8.25 Kratki film: Pismo 8.45 Infodrom 9.4019.05, 0.30 Točka 11.10 Čez planke 12.05 Dok. odd.: Druga violina, drugačnost med nami 12.45 Dobro jutro 15.05 16.20 Ljudje in zemlja 16.00 Strateški forum Bled 17.40 Dok. odd.: Notre-Dame v Reimsu 18.35 Nan.: Začnimo znova 20.00 Serija: Grzimek 21.30 Serija: Vera 23.05 Dok. odd.: Kaj se je zgodilo z Robertom Mugabejem? _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.25 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Film: Hrabri pomorščaki (pust.) 16.15 Vesolje je... 16.45 V orbiti 17.15 Istra in... 18.00 Žoga-rija 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Dok.: Rapotez 22.15 Glasba zdaj 22.50 Dok.: Poteze istrskega življenja izpod čopiča Claudia Ugussija _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.25 10.20, 11.30, 12.40 Tv prodaja 8.4017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.35 15.00 Nad.: Du-brovniška zora 11.4516.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.55 Serija: Kamp razvajencev -Matere in hčere 14.00 21.00 Nad.: Kar bo, pa bo 17.0018.55, 22.55 Novice 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 Serija: Gasilci v Chi-cagu 23.30 Serija: Franklin in Bash 7.00 Volan 7.35 Magazin Lige prvakov 8.10 13.05 Serija: Družinsko bojišče 8.35 17.00 Serija: Vzgoja za začetnike 9.00 Risanke in otroške oddaje 9.5014.05 Serija: Ljubke laž-nivke 10.40 11.50, 13.35 Tv prodaja 10.55 Serija: Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.05 17.25 Serija: Lepo je biti sosed 12.40 Serija: Prijatelja pod odejo 15.05 Film: Gremo mi po svoje (kom.) 18.00 19.45 Svet 18.55 Serija: Beli ovratnik 20.00 Film: Tatovi (krim., '10, i. C. Brown, M. Dillon) 22.00 Film: Evolucija (zf) PLANETTV 10.50 Kuharski mojster 11.45 Tv prodaja 12.15 Ellen 13.10 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Nan.: Talenti v belem 15.10 Nan.: Allo allo 15.45 20.00 Nad.: Ena žlahtna štori-ja 16.50 21.00 Kmetija: Nov začetek 18.15 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.20 Nan.: Zoo 23.20 Nan.: Prijatelji 23.55 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Valentina Sancin in Marko Sancin; 11.00 Studio D; 11.15 Vsaka vas ima svoj glas; 12.15 Skozi refrene do znanja; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari - Murva Fabianije-vih, 6. del, sledi Music box; 18.00 Zgodovina terorizma, sledi Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Appun-tamenti d'estate; 9.35 Il frullatore; 10.15, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 12.00, 14.00, 14.35, 18.35, 21.00, 22.30 Glasba; 11.00, 23.00 Social Radio; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00, 22.00 Il cam-mino del Nord; 13.35 Ora musica; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi; 18.00 Intercity; 19.30 Il giornale della sera; 20.00 London Calling; 21.30 Spassiunata-mente; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, B0. avgusta 2015_RADIO IN TV SPORED ZA DANES / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Severnoafriški anticiklon se zadržuje nad Italijo, Alpami in Balkanom, zaradi česar nad naše kraje v višinah doteka vroč zrak. V nedeljo pa lahko tudi ob morju pričakujemo nekoliko bolj suh zrak. Od sredine prihodnjega tedna se bo stanje lahko spremenilo. 1020 / dublin o" 12/18 pariz 015/22 bruselj 10/21 ženeva 16/32 = milan _ 020/33'^ dunaj 018/30 ljubljana O 14/30 lizbona 018/30 madrid ° 19/35 beograd o 20/35 sofija 014/33 _^019/33 skopjE i^J 14/35 \ v v S»' atene "24/33 O. ' > V ~ <-\> Povsod po deželi bo jasno in zelo vroče, zlasti po nižinah v popoldanskih urah. V višjih legah bodo temperature še naprej izrazito mile. Po nižinah in ob morju bo več toplejšega zraka, vendar bo manj soparno v primerjavi s soboto. Danes se bo nadaljevalo sončno in vroče poletno vreme. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 29 do 33 stopinj C. TOLMEČ 020/31 TRBIŽ O 12/31 CELOVEC 015/32 KRANJSKA G. 011/30 O TRŽIČ 14/31 S. GRADEC O 14/31 VIDEMO 16/36 ČEDADo^ 17/35 & goriCA N. GORICA GORICA o 15/34 19/36 O "15/34 KRANJ O CELJE 14/33 O LJUBLJANA O 18/32 POSTOJNA 014/31 Sonce vzide ob 6.23 in zatone ¡o ob 19.48 i Dolžina dneva 13.25 Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 8.21 N. MESTO 17/32 O REKA 22/34 KOČEVJE ČRNOMELJ danes Jutri povsod po deželi bo jasno in vroče, zlasti popoldan po nižinah. Ob morju bo popoldansko vročino nekoliko omilil šibak veter. Po nižinah bo ozračje postajalo bolj vlažno in soparno. Jutri in v torek bo pretežno jasno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. TOLMEČ 019/29 TRBIŽ O 12/28 VIDEMO 16/33 & ČEDADo"^ 17/32 GL CELOVEC 015/30 KRANJSKA G. O 8/26 O TRŽIČ 14/30 S. GRADEC 012/30 KRANJ O LJUBLJANA 017/31 CELJE 14/33 O GORICA 19/33 O N. GORICA O 16/32 POSTOJNA O 12/29 N. MESTO 17/33 O 2006 - Na meteorološki postaji Kredarica (2514 m) je do jutra v 24 urah zapadlo 15 cm snega, kar je nenavadno veliko za avgust. Danes: ob 4.25 najnižje -61 cm, ob 10.35 najvišje 49 cm, ob 16.50 najnižje -37 cm, o ob 22.25 najvišje 48 cm. 2 Jutri: ob 4.56 najnižje -58 cm, ob 11.06 najvišje 51 cm, ob 17.30 najnižje -39 cm, ob 23.03 najvišje 42 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. KOČEVJE ČRNOMELJ is^r 500 m...........27 2000 m...........19 1000 m...........24 2500 m...........16 1500 m...........21 2864 m...........15 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8. Pitje vode ne pomaga AMSTEDAM - Poseganje po kozarcih vode ali ropanje hladilnika po prekrokani noči ne blaži posledic mačka, namiguje nova raziskava nizozemskih in kanadskih preiskovalcev, ki so prišli do zaključka, da je edini način preprečevanja mačka enostavno pitje manj alkohola. Raziskovalci so 826 nizozemskih študentov povprašali, kako poskušajo blažiti simptome mačka. Izkazalo se je, da niti hrana niti voda nimata nobenega pozitivnega učinka. Anketa je pokazala, da tisti, ki niso dobili mačka, enostavno niso zaužili dovolj alkohola, da bi sploh razvili simptome. Med tistimi, ki so veliko pili, praktično nihče ni bil imun na mačka. Klavir skupine ABBA na dražbo LONDON - V Londonu bodo 29. septembra dali na dražbo klavir, ki se pojavlja v mnogih glasbenih uspešnicah švedske skupine ABBA. Zanj se po pisanju francoske tiskovne agencije nadejajo iztržiti med 820.000 in 1,1 milijona evrov. Skupina je klavir med letoma 1973 in 1977 uporabila v pesmih, kot so Dancing Queen, Waterloo, Mamma Mia in SOS. Klavir je za ameriškega jazz pianista Billa Evansa ustvaril Georg Bolin, švedski oblikovalec glasbenih inštrumentov. Leta 1967 ga je odkupil stockholmski glasbeni studio Metronome Studios, danes Atlantis Grammofon, ki bo prihodnji mesec dal na dražbo. honolulu - Trajala bo eno leto! Preizkus osamitve za ekspedicijo na Mars HONOLULU - Na Havajih se je začel enoletni preizkus osamitve šestih ljudi, ki naj bi ameriški vesoljski agenciji Nasa pomagal pri pripravah na morebitno ekspedicijo na planet Mars nekoč v prihodnosti. Gre za najdaljši tovrsten preizkus v ZDA. Šestčlanska ekipa se je v petek zaprla v kupolo s premerom 11 metrov in visoko šestih metrov, ki leži na pustem severnem pobočju havajskega vulkana Mauna Loa, kjer ni nobenih živali in praktično nobene vegetacije. V ekipi, ki šteje po tri ženske in tri moške, so med drugim nemška fizičarka, francoski astrobiolog in štirje Američani - arhitekt, zdravnica oz. novinarka, strokovnjakinja za prst in pilot. Vsi udeleženci imajo svoje manjše sobe, v katerih so postelje in mize. Prehranjevali se bodo s hrano, ki bo zajemala med drugim sir v prahu ali konzervirano tuno. Kupolo bodo lahko zapustili le z vesoljsko obleko. Imeli bodo omejen dostop do interneta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vsak astronavt, ki bi se podal na Mars, bi moral prestati misijo, ki je precej daljša od šestih mesecev, kolikor jih običajno astronavti preživijo na Mednarodni vesoljski postaji. Nasa je trenutno zmožna na Mars v osmih mesecih poslati robota (na sliki), po oceni agencije pa bi misija s človeško posadko lahko trajala od enega do treh let. Tako dolgotrajno prebivanje v majhnem prostoru brez dostopa do svežega zraka, hrane ali zasebnosti pa verjetno s seboj lahko prinese marsikakšen spor. Nasa zato sedaj na Zemlji preučuje, kako bi potekala takšna misija, preden bi jo izvedla na Marsu. Agencija upa, da bi jo lahko izvedla čez okoli 30 let. Simulacije misije na Mars Nasa sicer izvaja v okviru projekta HI-SEAS. Prvi preizkus tega projekta je zajemal študijo o kuhanju na Marsu, sledili sta štiri- in osemmesečni misiji simulacije skupnega prebivanja astronavtov na Marsu. Podobni simulacijski preizkusi so že potekali v morju ob obali Floride, na Antarktiki in v Rusiji, kjer so leta 2011 izvedli 520-dnevno simulacijo misije na Marsu, med katero so prav tako osamili udeležence. (STA) Demenca se bo do leta 2050 skoraj potrojila PARIZ - Število ljudi z demenco se bo do leta 2050 povečalo z današnjih 47 milijonov obolelih na 132 milijonov. Poročilo zdravstvene organizacije, ki preučuje Alzheimerjevo bolezen, navaja, da se s staranjem prebivalstva eksponentno povečuje tudi število ljudi z demenco. Z demenco označujemo vse degenerativne bolezni možganov, ki povzročajo postopno zmanjševanje zmožnosti razmišljanja in spominjanja. Več kot polovico primerov demence predstavlja Alzheimerjeva bolezen. Trenutno je na svetu okoli 900 milijonov ljudi, starejših od 60 let. V naslednjih 35 letih se bo ta starostna skupina povečala za 65 odstotkov v bogatih državah, 185 odstotkov v srednje bogatih državah in 239 odstotkov v revnih državah. Samo letos bo približno deset milijonov novih primerov demence, kar je 30 odstotkov več kot leta 2010. Tveganje za demenco se s staranjem dramatično zvišuje. Vsak četrti na 1000 ljudi, starih med 60 in 64 let, oboleva za eno od oblik demence. Pri starosti 90 let se odstotek obolelih poveča za 10 odstotkov. Stroški, povezani z demenco, so se v zadnjih petih letih povišali za 35 odstotkov. Letošnjo leto bodo stroški znašali okoli 709 milijard evrov. Več kot polovica celotnih stroškov je povezanih z zdravljenjem in oskrbo obolelih v bolnišnicah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA) Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).