13. štev,
V Kranju, dne 2, aprila 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarska list.
Slane m Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti sa celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, za druge države stane 6*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni Stvo je oa pristavi gosp. K. Floriana v t Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer--
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se t ska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-klamac je, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Politična felonija.
Pred par tedni smo brali v dunajskih listih malo notico, katero je večina slovenskih čitateljev popolnoma prezrla. Grof Aehrenthal je povabil več odličnih oseb na večerjo. Med povabljenci je bil tudi dr. Ploj, ta nesrečni dr. Ploj, katerega v katoliiki tiskarni v Ljubljani bolj črtijo nego ščurka v kaši. Povabljen pa ni bil noben član »Slovenskega kluba", vsaj med navzočimi ni bil nihče imenovan Nam je ta nedolžna notica v dunajskih listih, katere večina slovenskih čitateljev sploh ni opazila, takoj dala misliti; imeli smo čut, da je to preveč za disciplino naših klerikalcev, preveč za tisto stranko, ki žrtvuje obmejne Slovence, če ne razpolaga ona sama neomejeno s sredstvi družbe sv. Cirila in Metoda, ki žrtvuje rodbinsko srečo za en volilni glas, svetost evha-ristije za gorjanskega župana. In ta čut nas ni motil. Dne 21. marca 1.1. je prinesel »Slovenec" pod naslovom .Mučno presenečenje" članek, v katerem očita »Zvezi južnih Slovanov", katere načelnik je dr. Ploj, da se je izneverila sklepu »Narodne zveze", ki določa junktim med slovensko in laško univerzo, da je dr Ploj kot načelnik »Zveze južnih Slovanov" vladi na ljubo izdal največji interes južnih Slovanov, slovensko univerzo. To ,e storil dr. Ploj, kateremu so štajerski Slovenci v neodpustljivi zmoti izročili državnozborski mandat, kot hofrat, ker je od vlade odvisen in ker se je boji. Škodoželjno se je obregnil ob dr. Rvbafa, češ, zveza je storila ta sklep na predlog dr. Ploja v odsotnosti dr. Rvbafa kmalu potem, ko je imel dr. Rybaf znani veliki svoj govor za slovensko univerzo v državnem zboru. Isto je ponavljal »Slovenec* dne 24. sušca, češ, da so liberalci brezvestni izdajalci slovenskih interesov, edini pravi zastopniki teh interesov pa so pri slovenski ljudski stranki, kjer se odlikuje posebno poslanec Gostinčar. Ta tak-
PODLISTEK.
Variatio fielectat: veselimo se isprenetibel
»Gorenjec", staro, imenitno, pcfštcnc ime! Pa ne da bi bilo sorodno z »gorenjem"! Včasih namreč ne išče naš duh notranjih podobnosti pojmov, ampak se zadovolji z zunanjimi, ta predstava »gorenje" je vzniknila vsled bujne domišljije, ki išče zunanje sorodnosti z »Gorenjcem" v podobnih glasih zlogov. »Gorenje" je srednjega spola in vsled tega — kakor trdijo misleci — novejšega kroja; kajti prvotno je človek poznal samo ženski in moški spol, kakor nam to živo dokazujejo pravljice. Pustimo slovnico v stran ter se raje poglobimo v vsebino pojma »gorenje", predvsem v njegovo zgodovino.
Cela perijoda v zgodovini kemije od leta 1700—1777. temelji na pojmu »gorenje", katera se po tvarini: flogiston, ki naj gorenje povzroča, zove flogistonova. Takratni kemiki: Sylvius, Kunkel, posebno pa Stani so smatrali gorenje kot razrušitev ali razkrojitev goreče materije, iz katere uhaja flogiston, ki tvori plamen, pepel pa je po njihovem nazoru drugi del materije. Čim lažje in s čim večjim plamenom gori telo, tem bogatejše je na flogistonu. Po tej teoriji se oglje posebno odlikuje po množini flogiitona. Dokler
t tika je imela namen sejati razpor med člani »Zveze južnih Slovanov", šuntati Dalmatince, Hrvate in Primorce proti Kranjcem in Štajercem in potem v kalnem ribariti Prav nič bi se ne oglasila vest pri .Slovencu", če pri tem trpi vsa akcija za pridobitev slovenskega vseučilišča, kajti profitirati bi znal »Slovenski klub", in to je vse.
Ta taktika bi bila imela tudi vspeh, če bi bil »Slovenec" poročal resnico. On pa se je lagal, lagal od konca do kraja.
Dr. Ploj kot načelnik »Zveze južnih Slovanov" je namreč poslal »Slovencu" tale popravek:
Cenjeno uredništvo! Z ozirom na članek »Mučno presenečenje" in »Izdano Slovenstvo" v Vašem listu od 21., oziroma 24. sušca zahtevam, sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona, da prinesete sledeči popravek:
Ni res, da sem jaz v seji »Zveze južnih Slovanov" dne 18. t. m. izdal poseben komunike, ni res, da se je v tej seji od strani .Zveze" vobče izdal komunike. •
Ni res, da je »Zveza" o tej seji sklepala o taktičnem postopanju proti vladnemu predlogu glede laške pravne fakultete;
res je sicer, da je v tej seji član »Zveze" predlagal, naj se »Zveza" bavi z vprašanjem taktičnega postopanja v navedeni zadevi;
res pa je, da ni prišlo do nobene debate in do nobenega sklepa, ker sem jaz takoj izjavil, da obvelja v tej zadevi sklep »Narodne Zveze" iz zadnjega polletja in da ta sklep veže ,»Zvezo južnih Slovanov" toliko časa, dokler se ta sklep ne izpremeni ali razveljavi.
To moje stališče se je odobrilo in s tem je bila ta zadeva končana brez debate in brez sklepa.
S tem popravkom se bo pomirila slovenska javnost, ..Slovenec" pa bo intrigiral naprej.
Mi ne vemo, če in koliko je uplival na to najnovejšo „Slovenčevo" intrigo Aehrenthalov šampanjec, žeMmo pa, da kadar zopet odpre svoje gostoljubne salone, da povabi tudi — poslanca Gostinčarja.
Gorenjska za časa dr. Franceta Prešerna in dr. Ljudevita Gaja.
Po predavanju dr. Franceta Uešiča v Narodni čitalnici v Kranju dne 4. marca 1910.
2.
Kakšno je bilo življenje v Ljubljani začetkom tridesetih let.
O kaki narodni zavesti pač ne moremo govoriti. Inteligenca se je zbirala v nemški kazini in govorila ter tudi čutila nemški. Pač je živel tedaj V Ljubljani Prešeren, osnoval s Čopom »Kranjsko Čebelico" in objavljal v njej svoje mojstrsko dovršene pesmi. A kdo ga je poslušal, kdo se zmenil zanj. Gluha je bila za njegovo petje oboževana ljubica Julija Primčeva, gluhi so bili za nje tudi drugi. Na prste bi lahko seštel tiste, ki so vedeli ceniti Prešernove pesmi, ki so se zavedali, kaj ima naš narod v tem izvenrednem možu. Tiste dni pride v Ljubljano Stanko Vraz. Presenetijo ga ljubljanske razmere in razočaran vzklikne: »Kam si zbežala majka Slava iz Ljubljane."
Da v Kranju razmere niso bile boljše, si lahko mislimo, dasi nimamo za to gotovih poročil. Kakor Ljubljančan je so bili tudi Kranjci nemškega mišljenja. Kazine v tej dobi najbrž niso imeli, pač pa je obstojala pozneje (glej: Voš-njakove spomine).
Leta 1830 tudi Zagreb ni bil narodno prebujen. Ženske so kramljale med seboj nemški,
se je materija samo kvalitativno raziskavala, obdržala je flogistonova teorija svojo veljavo. Šele Anton Laurent Lavoisier je v kemijo vpeljal poleg kvalitativne tudi kvantitativno metodo s pomočjo tehtnice ter povzročil, da je flogistonovi teoriji odbila zadnja ura. Tehnica torej je odločila sporno vprašanje, kakor še dandanes, odloča, celo Bog se je poslužuje pri svojih sklepih. Lavoisier je leta 1777. gorenje v sledečih, revolucijonarnih stavkih razložil: 1. telesa gore samo v čistem zraku; 2. zgorelo telo pridobi toliko na svoji teži, kolikor izgubi zrak ter je to novo teorijo z različnimi poskusi Jiajno dokazal — flogistonova teorija je morala podleči. Čisti zrak je zmes različnih plinov, predvsem dušika in kisika. Kisik je tista prvina, ki pospešuje gorenje, ker se veže jako rad z drugimi prvinami, s katerimi tvori okside. Gorenje je torej predvsem oksidacija, ki pa je združena s toplotnimi in svetlobnimi učinki. Učenjak Lavoisier se je vsled svoje bistroumnosti povzpel do visokih državnih služb, vendar takratni viharni časi na Francoskem so ga pahnili v nesrečo: zatožili so ga njegovi zavistni someščani, meneči, republika ne potrebuje učenjakov; sekira je ločila njegovo duhovito glavo od telesa. Dandanes se je pojem gorenje razširil tako, da smatramo vsako kemično spojitev dveh prvin pod toplotnimi in svetlobnimi učinki kot gorenje, Ne*
katera telesa gore s plamenom kakor: žveplo, les, fosfor, špirit, olje, gorljivi plin, druga zopet brez plamena kakor: ogljik, vodik, železo. Tista telesa namreč gore s plamenom, ki se pri gorenju tako močno segrejejo, da se neposredno izpremene v pline in plamen ni nič drugega kakor goreči plin. Seve ne smemo smatrati vsak pojav, ki je v zvezi s toplotnimi in svetlobnimi učinki, za gorenje. Nepravilen je torej izraz: električna svetilka gori, ker se ogljena nit ali pa kovinske žice v električni žarnici samo segrejejo s pomočjo električnega toka ter začno žareti, ne da bi nastala kakšna kemična spojitev. Če bi se ogljena nit spajala s kisikom, potem bi hitro zgorela in električen tok bi se prekinil. Da se to ne zgodi, se zrak v stekleni hruški, v kateri se nahaja ogljena nit, izprazni ali razredči kolikor mogoče, vendar se ogljena nit po večletni rabi pretrga, ker se pri žarenju majhni delci odtrgajo. Znanstveno se izražamo: energija električnega toka ali električna energija se pretvarja v toplotno, elektrika je izvor toplote. Vsako toplo telo izžareva v svojo mrzlejšo okolico toploto, ki se širi v premih črtah, katere imenujemo toplotne trake ali Žarke, *»r so deloma vidni, če so obenem svetlobni, deloma nevidni. Dalje prih.
moški so se nagovarjali, debatirali in zborovali v latinskem jeziku. Na mah pa se razmere izpre-mene.
V Zagreb pride mlad mož, navdušen Slovan, pristaš Kolárjeve ideje o slovanski vzajemnosti. Pa zapoje navdušen budnico:
.JoS Hrvatska ni j* propala
dok mi živimo,
visoko se budc stala,
kad jo zbudimo,
ak' je dugo tvrdo spala,
jaca hoče bit,
ak' je sada u snu mala,
hoče s' prostranit.
Ta Hrvatska je ugledala .i Slovence krepke dolazih" in na zadnje
.v kolu jesu svi Hrvati
stare države,
stare slave vjerni svati
iz Like, Krbave;
Kranjci, Štajer, Gorotanci
i Slavonija,
Bosna, Srbi, Istrijanci
ter Dalmacija." To pesem je zložil dr. Ljudevit Gaj. V kratkem postane on središče vsega narodnega gibanja. Naj-prvo vloži prošnjo, da sme izdajati časopis. Prošnjo mu odbijejo. Tu pa se napoti sam k cesarju Francu na Dunaj in ga prosi za dovoljenje izdajati no-vine. Cesar pravi: »Ako imajo Madžari svoje novine, zakaj jih ne bi izdajali Hrvatje." Ves zadovljen se vrne Gaj v Zagreb in leta 1835 izideta njegova lista .Novine" in ,Danica". Gaj osnuje razna društva, tako čitalnico, gospodarsko društvo, položi temelj hrvaškemu gledališču. V kratkem času se prerodi ves Zagreb. Pc nekem koncertu zapoje slovita pevka Sidonija grofica Erdódy Ga-jevo .Još Hrvatska nij propala'; silno navdušenje se polasti občinstva, zopet in zopet mora pevka ponoviti pesem, Gaj pa ji ves vzradoščen poljubi roko v znak hvaležnosti. Hrvaški jezik se sedaj razlega z odra pri igrah, koncertih, besedah ; njegova veljava se širi v splošni javnosti. Hrvatje res postanejo Hrvatje. In vse to je delo enega moža, delo in uspeh Gaja       Dalje prih.
Poučni listek.
Nait «Yeta dolžnost Je, da skrbimo za svoje idravje. Daije.
Že slišim, kako bo zavpila vsa estetska svojat nad mojim barbarstvom! Toda jaz imam glas enega izmed najboljših umetnikov, katerih se danes veseli Nemčija. V izvrstnem govoru v badenski gosposki zbornici je rekel Hans Thoma: ..Umetnost mora biti nravna in ako ni nravna, izgubi samaobsebi pravico do obstanka."
Toda — hvala bodi usodnim močem 1 — mi nismo niti postavljeni pred ta strašni ali — ali. Resna moška umetnost se more ukloniti nravnim zahtevam, ne da bi sama sebe uničila. Zopet se smem sklicevati na Hansa Thoma. On je dejal: Kajti prava umetnost temelji vendar baš na najvišji nravnosti, ker je poklicana, da povzdigne človeško čustvovanje iz topega nagonskega živ-
Joslp Frank:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
<A, samo sa njo se bojite?!* je povzela Ana, ga očitajoče pogledala in se prijela z Minko za roko.
«Taki ste,» je dejal bolj Uho Oiole, kot da je to namenjeno samo Ani, ki je hodila tik pred njim in pazila na vsak korak, da mu ne napravlja tetkoč, a roko je le vedno pustila v njegovi.
«No, sedaj pa te lahko nekoliko hitreje I» je vzkliknila Mraka, ko se je steza zavila nekoliko bolj poletno, se odtrgala od Ane in pohitela v hitrih skokih naprej, da je kmalu izginila za visokim grmičevjem.
«No, ali ne boste pohiteli za njoP» ga je pra-iala Ana in malce postala, a takrat je začutila, da ji je stisnil Orale desnico krepkeje in jo poprosil ne s&uo s pogledom, ampak tudi z besedami:
•Gospa, čemu ste vendar taki?»
«A11 vas te nisem prosila,» ga je prekinila in zrla po gozdu, kot da se umika njegovim pogledom, — «da me vi ne imenujte ,gospa', — vsaj kadar sva sama nei Ker zdi le mi, kot da bi se s tem iz meie norčevali 1»
Osole je u hip osupnil, nato pa je dostavil: •Kako morete govoriti tako? Kaj sem vas te kdaj rastalil in vam dal povodi, da me tako sodite ?»
Ana je pokimala z glavo ia mu odtegnila roko, nato pa stekla brez odgovora sa Minko, ki je sedela na mahovi ti ruti in ji žugala te naprej.
«AU sta se pobotala?* jo je vprašala in jo prijela pod pazduho.
Ijenja poželjenja do oblike, primerne človeškemu duhu —- in podajanje oblike v tem smislu je obenem oplemenitenje in očiščenje!" Nepregledna vrsta najpopolnejših umetnih del, da, cele dobe najmočnejšega umetniškega stvarjenja, dokazujejo resničnost teh besed.
Pristna, visoka umetnost, ki išče primernega izraza za najglobljo skrivnost narave, ki išče upodobitve za zadnje in najvišje misli ljudi, nas vodi k vrelcu življenja. Ona naj nam nudi v svečani uri, na praznik dobe življenja, da se okrepimo za težak trud delavnika.
Toda ne smemo je profanirati s tem, da jo vlačimo na cesto vsakdanjega življenja; ne pre-silimo (preutrudimo) se zanjo s tem, da jo stavimo pred oči, dočim bivajo naše misli prisiljeno bogve kje drugje. Kako drugače bi na nas upli-vala umetnost, ako bi jo pobožno uživali na posvečenem kraju, to sem doživel nekoč neke nedelje v cerkvi sv. Lovrenca v Norimberku, katera je pravi biser nemške umetnosti. Propovednik ni vedel mnogega nuditi. Namesto kruha življenja je lomil kamenje ortodoksije. A nenadoma za« done na moje uho krasni glasovi. Ne vem, kako je prišel na srečno misel, propovednik je sklenil z Goethejem in širni, plemeniti prostor so napolnile besede:
„Der du von dem Himmel bist,
alles Leid und Schmerzen stillest,
den, der doppelt elend ist,
doppelt mit Erquickung fallest,
ach, ich bin des Treibens müde!
Was soll all der Schmerz, die Lust?
Süßer Friede,
komm, ach komm in meine Hrust!"
Globoko ganjenje je prevzelo vso občino in "sak je molil v srcu besede za govornikom. V resnici posvečeni smo zapustili cerkev, oboroženi proti premoči vsega posvetnega.
Pa tudi vsakdanjost naj nam olepša umetnost, ona naj vrže žarek ideala v trdo resničnost, spominja naj nas, da služi tudi najpreprostejše in najneznatnejše delo najvišjim ciljem (smotrom).
Edina sličica Ludovika Richterja prinaša v delavno sobo vso ljubkost, katera nas do dna srca gane v nemški pokrajini, vzbuja v nas vse, kar čutimo nemškega v svojem srcu. Kakor mehka, sladka melodija zveni v njej. Kakor zveste, pobožne, preljubko svareče oči umrlih staršev gleda na nas in nam napravi svet ljub in drag. To je umetnost, ki pozlati življenje, ki sama nudi življenje. Njej naj bo pobožno posvečen altarček v vsaki sobi, v vsaki delavnici. Toda proč z vso kričečo šaro, proč z vsem na-kitjem in z vso mikavnostjo, ki nam dela na-potje v življenju, ki nas dela raztresene in nas vabi in vleče od dela. Vse mora biti skromno in preprosto in pristno v naši okolici, ako naj mi sami bomo in ostanemo skromni in preprosti in pristni.
Zaupajmo pravim, čistim umetniškim dušam upodabljanje našega zunanjega življenja, da mu dajo plemenito obliko. Storimo pa to, ne da bi zaganjali zaraditega poseben hrup. Za božjo voljo pa ne napravi jajmo s šopirjenjem in široko veznim govoričenjem za glavno stvar tega, kar sme biti le lupina plemenitega jedra, na katerem nam je vse ležeče.
Kako vrlo je vendar razumel srednji vek, obseči čas in večnost z enim samim velikim umetniškim občutjem I V cerkvi je zvenela umetnost kot mogočna simfonija v hvalo Najvišjemu, v hiši kot ljubka narodna pesem!     Dalje prih.
•Čemu, saj se nisva sprla,» ji je odvrnila Ana in videča, da Oiole te tudi prihaja — postopila naprej.
«No, sedaj se pa te vidi Oblokarjeva krčma,» je vzkliknila Minka in pokazala s prstom na malo, rdečkasto bito ob vznožju Kvšae.
•Še deset minut pa smo tam 1 Vidite, koliko ido pridobili po bližnjici, skoro eno uro. In sedaj bi lahko to pridobljeno uro sedli kam v travo In se kaj pomenili.*
<Ob, ne,» je odkimala Ana. «Oni nas gotovo ie pričakujejo. Saj bomo počivali na Krtni. Čez pol ure pa smo goril*
Oblokarjeva krčma, ki je stala pod Kršno ob kolovozni poti, je videla le vsake kvatrj kakega gosta, zato pa je točil stari Oblokar le samo žganje, katerega pa je popil večinoma sam in se preskrbe! z vinom le na dan prolčenja, ko se je nadejal navadno več gostov, kakor jih je bilo v resnici. Zato pa sta učitelj in poštar tudi sedla kar na leseno klopico pred hito ia se pogovarjala z Oblokarjem, ne da bi mu dala skupiti kak gros. In morda bi se niti ne ustavila, da nista morala pustiti pri njem konja in voz, sa kar je upal dobiti Oblokar zvečer gotovo kako desetico, saj poštar, kakor ga je poznal, ni bil ravno skop človek, ampak svoja muhe je imel, da ni hotel piti njegovega vina.
«Aha, so te tu,» je vzkliknil nadnčitelj, ko je zagledal hiteti po stezi sem čez travnik Minko in zadaj Ano in Ojoleta. «Pa kje je ostal Ivan F* je dodal čez hip, ko je videl, da prihaja družba brez njega.
Narodni dom v Kranja.
Že nekaj let je bolehalo družabno življenje v našem mestu vsled jako občutnega nedostatka, namreč vsled pomanjkanja primernega prostora, ki ga ono zahteva, in čisto naravno! Vse javne prireditve: veselice, koncerti, gledališke predstave itd. so se vršile z malimi izjemami v prostorih .Narodne čitalnice". To naše staro in reči smemo častitljivo društvo tvori že blizu 50 let duševno središče našega mesta. Od njenega po-četka do danes je bila ona ista točka, okrog katere se je zbirala, v kateri je javno delovala vsa inteligenca našega mesta. Od nekdaj že je „Nar. čit." bila nositeljica slovenske narodne ideje, kakor je tudi Še dandanes, ko je zaeno nositeljica napredne misli. In prav zaradi tega si naše .gorenjske metropole" niti misliti ne moremo brez .Narodne čitalnice": ona je srce in glava našega mesta. In še vedno se množe mnogoštevilne niti, ki jo tesno družijo z vsemi sloji in krogi našega inteligentnega in naprednega meščanstva. Ona raste in se giblje vedno krepkeje — a da nam je dovoljena prispodoba — njena obleka je vedno še stara, prvotna — premajhna na vse strani, ter jo kaj občutno ovira v vsem njenem gibanju. Mislimo namreč na njene prostore, njen dom. Kolikor je še sledilo odborov za odborom — vsi so tožili in še tožijo: .Prostora nam manjka! Dajte nam več prostora, sicer se nam društvo zaduši!"
Tako je s čitalnico!
Drugo, mlajše, a tudi jako važno društvo, ki si je zapisalo na svoj prapor .Napredek", je naš .Gorenjski Sokol". Sokol je pač v toliko v boljšem položaju, ker ima vsaj dovolj ugodne prostore, ki ustrezajo njegovemu glavnemu smotru, telovadbi. In posebno zadnja leta se je sama čitalnica zatekla pod Sokolov krov, kadar je bilo za kako njeno prireditev neobhodno potreba večjega prostora. Priznati se mora, da je vrli .Sokol" vselej rad ustregel starejši sestri in vendar sta bila vselej oba v zadregi. .Sokol" sam je bil za več dni oviran v svojem delu, čitalnica pa je imela poleg drugih neprilik še precejšnje stroške.
Zaraditega je v obeh društvih našla glasen odmev sprožena ideja, naj bi se zgradil za napredna društva kranjskega mesta skupni dom, v katerem bi se mogla neovirano krepko razvijati in delovati vsako v svoji smeri. Posledica so bila skupna posvetovanja in sklep, da se ima postaviti v našem mestu prepotrebni .Narodni dom". V ta namen iz obeh društev izvoljeni odbor se je konstituiral kot osnovalni odbor za zgradbo .Narodnega doma" v Kranju. Postavil se je takoj od začetka na edino pravo stališče, da bi bilo žalostno znamenje za veljavo napredne ideje med našim meščanstvom, ako bi se hotelo javno ali zasebno prosjačiti za mile darove in tako zbirati leta in leta majhne doneske, ter morebiti šele čez več let ali pa sploh nikdar omogočiti prepotrebno zgradbo. In res, naše meščanstvo je dovolj imovito, da brez milih darov iz lastnih sredstev postavi samemu sebi spomenik, ki bodi nakit našemu mestu in glasen ne-razrušljiv spomenik njegove naprednosti in kulturnega stremljenja. Odbor je torej sklenil ustanoviti zadrugo, ki bodi zgraditeljica in lastnica bodočega .Narodnega doma". Uvažujoč vedno bolj rastočo moč demokratičnih načel naše dobe pa je  zaeno   sklenil,   omogočiti sodelovanje
Poštar je povzdignil roko nad oči, kot da se mu blešči, nato pa je zmajal s glavo tudi on in zelo nezadovoljen mu je postal obraz.
•Peklenski fant!* je zarobaatil. «Da ni zlomek napravil kake neumnosti in nam spridil vso zabavo.
«Ni videti,* je dejal učitelj, ko je opazil, da so vseh obrazi bolj veseli kakor zjutraj.
«Ampak čudno je res, da ga ni! Vet kaj, poštar —» je dejal po kratkem molku — «meni se zdi, da tegale Osoleta nič kaj rad ne vidi, med nama govorjeno seveda!*
Poštar ga je potrepal po rami in mu pritrdil.
• Prav imaš, tudi jaz tako mislim! Da si ga videl in slišal, kako se je branil iti! Nekaj mora biti med njima, pa kako za vraga, saj si videl, da do danes nista niti govorila?!*
«E, kaj vel,* je dejal učitelj — »mladina ima svoje muhe, za katera mi stari včasih ne vemo. Ampak kar se tiče tvojega fanta, se mi zdi, da bi ne bilo ravno težko uganiti —.»
• Misliš? — >
• Misli«, mislim,* je pritrdil učitelj in porae« žiknil. «Le veruj, da je pogleda val v graščino —.»
•Za — njo — mislit — ?» je vprašal poštar zateglo, a prevelike začudenosti pri njem ni bilo opaziti, iz česar je učitelj lahko sklepal, da ja poštar to te sam opazil, «1 no,» je dodal — «iaj ni ravno neumno mislil.*
Nadučitelj se je zasmejal, a odgovoriti ni mogel več, ker med tem so se Osole, Minka in Ana te tako približali, da bi lahko razločili njun pogovor.
.   _..... Dalj« prOi.
I. priloga »Gortnjcu" <tev. 13 z 1.1910.
vsakemu naprednjaku in pozvati na združenju k delovanju vse stanove in sloje našega mesta. Odbor je osnoval zadrugo z omejeno zavezo. Stavbeni kapital naj se zbere v obliki deležev po dvajset kron. Že s samim doneskom 20 K postane torej vsakdo solastnik bodočega .Narodnega doma". V pojasnilo vsem onim, ki jim ni povse j&sen pojem zadruge, naj služi to-le: Vsi zadružniki zložijo kapital, ki je potreben za zgradbo .Narodnega doma". Vsak vplača 20, 40, 60, 100, iOOO kron ali več, kakor pač more, Kadar bode zložen potreben kapital, sezidalo se bode primerno poslopje, v katerem bode dovolj
{irostora za razna društva, na pr. za čitalnico z epo dvorano in stranskimi prostori, za .Sokola" prostorna telovadnica itd. Poleg tega prostor za gostilno in kavarno in še kako zasebno stanovanje. Vsi ti prostori se bodo oddali dotičnim društvom, obrtnikom in zasebnim strankam v najem — seveda na ta način, da se bode zazidani kapital primerno obrestoval Načel stvo (odbor) zadruge bode vsake leto na občnem zboru predložilo vsem zadružnikom natančen račun, za preteklo upravno leto ter potem razdelilo čisti dobiček med zadružnike, seveda po razmerju števila deležev, kolikor jih bo imel posamezni vplačanih. Kaj pa, če bi ne bilo dobička, ali če bi bi bila celo izguba ? Naravno, da se moramo ozirati tudi na to možnost Kdaj pa bi imela zadruga izgubo? Zadruga bode morala vzdrževati poslopje v dobrem stanu in plačevati vsakoletni davek. Ako bi bilo kako leto tako malo najemnine ali stanarine, da bi leta neza-dostovala za vzdrževanje poslopja in davek — takrat bi bila izguba. Ako se s poslopjem gospodari pametno, ako se sproti popravljajo majhne poškodbe in strogo pazi, da se ne izgubi kaj stanarine, tedaj je popolnoma izključeno, da bi imela zadruga, kdaj izgubo — osobito še, ako se pomisli, kako visoko stanarino da nosijo hiše v Kranju. Sigurno sme vsak bodoči zadružnik pričakovati, da bode vsako leto prejel za svoje deleže primerne obresti ali .dividendo". Ako računimo na pr., da se zgradi stavba za 50.000 K, smemo pričakovati, da bode ista nosila na leto čiste stanarine (torej po odbitem davku in vzdrževalnih stroških) kakih 2000 do 2500 K, kar bi dalo na vsak delež (20 K) 80 v do 1 K .dividende", to je 4 do 5 odstotkov obresti. Torej bi se naloženi kapital obrestoval vsekako tako dobro — kakor bi bil naložen v kaki hranilnici. Ako smo prav skromni in računimo letni čisti dohodek od gori (primeroma) navedene stavbe na 1500 K, bi dalo to še vedno na vsak delež 60 v dividende, to je 3 odstotke obresti. In gptovo nam bode vsak izvedenec rad pritrdil da se nam ni bati nižjega obrestovanja — torej bi se v najneugodnejšem slučaju obrestovali vplačani deleži po 3 odstotke — tako, da bi isti, ki Ima naložen sedaj denar v kaki hranlnici, recimo po 4 odstotke — in vzame iz hranilnice 100 K ter vplača ž njimi 5 deležev .Narodnega doma* — dobil v omenjenem najneugodnejšem slučaju za svoje deleže na leto 3 K dividende, namestu 4 krone obresti — torej za eno kronno na leto manj. Račun je tako jasen in enostav.n, da mislimo, da smo vsakega pomirili zastran izgube.
V čem pa obstoji varnost za zadružnike glede posvetnega gospodarstva z zadružnim premoženjem? V tem oziru je jako pomirljiva določba zadružnih pravil (g 7.), ki pravi: .Načel-stvo mora vse polno ali deloma vplačane deleže naložiti na obresti v kakem varnem denarnem zavodu. Od teh vlog ne sme razun naraslih, obresti dvigniti ničesar vsaj dotlej, da bode. treba v zadružne namene kupiti kako posestvo! ali pričeti s stavbo. Pa tudi v tem slučaju sme! le tedaj in le toliko dvigniti, ako in kolikor mu dovoli nadzorništvo,
Občni zbor more načelstvu dovoliti, da dvigne od naloženih zadružnih deležev primeren znesek v pokritje tekočih upravnih stroškov."
Izključeno je torej vsako trošenje ali razsipanje vplačanih deležev — ediuo občni zbor, torej zadružniki v svoji celoti, morejo dovoliti načelstvu, da sme porabiti kaj od deležev — pa le v pokritje upravnih stroškov, ki bodo pač le majhni — kajti po pravilih ne smejo člani načelstva za svoje delovanje kot taki dobivati nobenega plačila ali nagrade.
Načelstvo pa nikakor še ni edini gospodar v zadrugi. Nad njim stoji nadzorništvo (5 članov), ki jih izvolijo zadružniki sami na občnem zboru. To nadzorništvo ima pravico in nalogo, strogo nadzorovati vse gospodarstvo načelstva in sme celo odstaviti načelstvo, ako se mu zdi potrebno z ozirom na koristi zadruge. Nad nad-zorništvom in načelstvom pa stoji, kot vrhovna oblast občni zbor tj. skupščina vseh zadružnikov, ki ji mora načelstvo polagati račune o vsem svojem delovanju, ki mu mora nadzorništvo poročati o svojem nadzorovanju. Občni zbor sme vsikdar, kader uvidi kot potrebno, odstaviti načelstvo In nadzorništvo in tudi zahtevati, če treba » pomočjo sodnije, da posamezni člani ali celo načelstvo, ozir. nadzorništvo povrne zadrugi vso škodo, ki so jo zakrivili s svojim gospodarstvom proti določbam pravil ali sklepom občnega zbora.
In končno — nadzorovala bode vse delovanje zadružnih organov tudi državna oblast, ozir. namesto nje v to postavljeni pregledovala. In končno — vsakemu zadružniku je svobodno, zopet izstopiti iz zadruge. V ta namen odpove načelstvu svoje d e 1 e ž e (v smislu § 5.), ki se mu v določenem času zopet izplačajo. S predstoječimi izvajanji smo menda dovolj jasno razložili namen zadruge .Narodni dom" kakor tudi sigurnost, ki jo daje svojim bodočim članom. Stvar je osnovana na najzanesljivejši podlagi — od naših zavednih someščanov, kakor tudi od vseh prijateljev našega mesta pa pričakujemo, da se bodo resno in z vso odločnostjo oklenili prelepe misli. Pokažite vsak po svoji moči, da vam je res pri srcu razvoj in napredek našega starodavnega Kranja. Dajte, da bodemo, pi?dno se leto v drugo prenovi, položili temeljni kamen krasni stavbi, ki naj postane središče in zavetišče kulturnega in naprednega delovanja našega mesta ! 1
Gospodarski del.
Tedanskl sejem t Kranja das 29. marca
1910. leta. — Prignalo se je: 126 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 5 domaČa teleta, — hrvaških telet, 10 domačih prašičev, — hrvaških prašičev,— domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 50, rž K 9-, oves K 8—, ajda K 7 50, repno seme K, »ižol ribničan K —, man-dalon K —, koks —, krompir K 210 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 62*—.
Meitaa hranilnica v Kraajo, V mesecu marcu 1910 je 311 strank vložilo 97.422 K 94 vin. 292 strank je dvignilo 91.558 K 48 vin. 11 strankam se je izplačalo posojil 36.400 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4,519.459 K 97 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,957022 K 03 vin. Stanje občinskih posojil 481089 K 69 vin. Denarni promet 335.348 K 77 vin.
Meitaa hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1910 je 226 strank vložilo 90.199 K 83 vin. 212 strank vzdignilo 79.333 K 42 vin. 31 strankam se je izplačalo posojil  39.000 K
— vin. Denarni promet 489.726 K 93 vin.
Meitaa hranilnica ▼ Kamnika. V mesecu marcu 1910 je — strank vložilo 49.234 K 77 vin.   — strank vzdignilo 47.257 K 13 vin.
— strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5200 K. Stanje hranilnih vlog 1,941.825 K 63 v. Stanje hipotečnih posojil 1,450.962 K 71 vin. Denarni promet 216.299 K 35 vin.
Posojilnica ia Bled ia okolico ima dne 4. apr>la t. I. ob dveh popoldne v dvorani blejskega «Doma» svoj občni zbor. Denarnega prometa je imela lansko leto ta posojilmna 764.283 K 12 vin. Čistega dobička za t 1909 je bilo 2275 K 72 vin. Rezervni zaklad znaša 26 494 K 75 vin.
Kako dela država i denarjtn? Nek konzorcij, kateremu načeluje , dvomi svetnik Drattschmied, hoče graditi pri Sv. Aatonu na Arlbergu velikanski hotel. Pravijo, da »e postavi zgradba, ki bo veljala milijone. Pa Sv. Anton na Arlbergu ni reven na hotelih I Tedaj je m bo novi hotel le konkurenčno podjetje že obstoječim. Pa ne bi rekli ničesar, ko bi ta konzorcij gradil na svojo pest nove hotele. A tu tiči zajec sa grmom! Konzorcij hoče, naj država jamči za obrestovaaje. Kakor poročajo listi, je fkančno ministrstvo na predlog delavskega ministra dalo na razpolago tej hotelski zgradoi podporo v znesku 250.000 kron, ki se odplačuje v 10 obrokih po 25.000 kron, in sicer pod naslovom: Jamstvo za drugo hipoteko. Očividno upajo gospodje tega konzorcija, da bo to podjetje obrestovala še prva hipoteka. Obrestovanje druge je zagotovljeno z državno podporo, torej ni nobenega rizika. Tako se dela v Avstriji z državnimi sredstvi. Na eni strani stokanje o finančni bedi, najpotrebnejše investicije se zapostavljajo, ker —pravijo —-da ni denarja. Finančni minister stika s najostrej-šimi naočniki za davki; da reši državo bankerota, fifkus zvila vse mogoče indirektne davke. Na drugi strani se pa razmetava prav čedna svotica od ljudstva izprsš&nega denarja konzorcija, ki si ne upa z lastnim denarjem napraviti špekulacijske kupčije. Ta slučaj je zelo tipičen za avstrijsko opiavo. Tipičen, ker je dovoljena podpora v času, ko ministrski predsednik hoče nasvetovati, da se izvoli cesarska štedilna komisija; tipičen, ker je konzorcij postavil na čelo dvornega svetnika, ki naj izposluje podporo. — In koliko dobimo Slovenci za taka podjetja? Nič, nič in zopet nič.
Dopisi.
Radovljiške novice.
Osebna vest. Sod. avskultant g. dr. R. Celestina je imenovan sodnikom v Črnomlju. — Na njegovo mesto pride J. Romold iz Ljubljane.
Umrl je dne 28. marca t. I. grajski vrtnar M. Volk, ki je oskrboval daleč po slovenskem svetu znani vrt .Paradiž". Pogreb je bil v torek popoldne. Svetila mu večna luči
Velikonočna procesija izvršila se je na velikonočno soboto zvečer prav dostojno. Vsled lepega vremena je bila udeležba ljudstva tako iz mesta, kakor tudi iz okolice jako častna. Procesije se je udeležilo: šolska mladina, požarna bramba polnoštevilno, 14 mož telovadnega odseka .Orel", Marijina družba, uradništvo kakor tudi občinski zastop.
Iz mestnega občinskega zastopa je izstopil obče spoštovani meščan g. Iv. Vnrnik radi bolehnosti. Das; je mož pristaš S. L. S., vendar ga je napredna večina občinskega zastopa zbog njegovega vedno konciljantnega in treznega nastopa jako čislala in ga volila v vse odseke in zastope ter mu poverjala mnoga častna mesta. Le škoda, da so taki zlati značaji tako redko sejani med pristaši S. L. S. Čuje se, da se misli g. Ivan Vurnik popolnoma odtegniti javnemu življenju.
Naši marljivi diletantje vprizore v nedeljo zvečer ob 8. uri zvečer v prostorih R. Kunstlja — po Kranjskem malo znano igro s petjem .Moč uniforme". Obeta se nam prav prijeten večer. — Ker pa nastopi v tej igri nekaj — prav vporabnih novih igralk in igralcev — upamo, da pribiti na to predstavo vse oho občinstvo, ki Čuti narodno. Po predstavi se pa zavrtimo do belega dne.
Vremensko prerokovanje: .V Božiču na solncu, v Velikinoči pri peči" se uresničuje. V četrtek, dne 31. marca smo dobili snega ravno 12 cm in sicer v ravnini, a po gorah in planinah pa nad pol metra. A kakor kažejo vremenska znamenja, nam bo krivec še delal preglavico. Ubogi ptički!
Jfnati je treba
J>ekatete pravilno pripravljati, pa bodo vsakomur dišale* j/avodita daje kuharska knjiga, ki jo razpošilja J>rva kranjska tovarna testenin v JI. j$istrici vsakomur $asfonj. 72 48 a-i
Tuhinjske novice.
Z g. Tuhinj. Kljub temu, da se neradi pečamo z našim Štrukljem, smo prisiljeni danes zopet nekaj povedati, kar tega človeka prav posebno lepo označuje. — Da je mož silno bshat, to že vrabci po strehah čivkajo; temu se ne smemo čuditi, če pomislimo, da ta mož le redkokdaj odpre usta, da bi se ne hvalil, češ, toliko in toliko imam in sam bom vse dal ali pa petsto kron dobi oni od mene, ki najde na meni kak madež. Poznamo ga dobro in iz usmiljenja smo mu že katero tupatam povedali, kako naj se obnaša, da bo bolje in da bi se mu Tuhinjci ne mogli več tako smejati. Toda, kakor bob ob steno. Mesto, da bi se poboljšal, postaja nal Štrukelj dan za dnevom bolj neroden. Da je temu res tako, dokazuje kaj jasno zanimiva dogodbica o jajcih in grošh na Selih. — Ko je prišel na vel. soboto po stari navadi zopet na Sala blagoslovit kolač, mu je vsak posestnik dal pa običaju, ki je pri nas, par jajec in grošza trud, ki ga je imel pri cžegenvanju*. In kaj je napravil Štrukelj?! Jajca je dal Seljanora nazaj, češ: «Ker ste me v »Gorenjca* dali in ste rekli, da lahko brez mene živite, bona tudi jaz živel brez vaših jajec,» in meoinič tebinič, pnttil jajca, se jezno obrnil in tekel, da ga je komaj suknja dohajala. Sa: «Adijo>, ni rekel, ampak bežal je tako, da se je kar kamenje trktjalo za njim. Seljani in zlasti pa Seljanke so se tem grozno smejale. Tako veselih ljudi še ni nihče videl, kakršni so bili takrat Seljani, ko so videli žnpnika StnuVja iti od «žegna» domov brez jajec in za njim v vsej sapi mežnarja, ki se seveda tudi ni mogel zadrževati smeha nad tem «šp*som». Ko še smehu ia veselega krohota ni bilo konca, jo pa zopet prikadi nazaj mežnar % groši, ki smo jih dali župnika. Na naša povpraševanja, zakaj ne mara žnpnik grošev, je rekel, kakor se trdi: »Župnik pravijo, da zato, da jih boste ia lahko dali v »Gorenjca« in se še na enega naročili.» Lej ga spaka; mi smo mislili, da župnika »Gorenjec* ni mč povleči in da ga ne vidi rad; sedaj smo pa zvedeli, da mu je jako ljub, kakor malokaterim, Prav lepa hvala za groše; mi Vas bomo že dali v •Gorenjca*, kolikorkrat nam boste še rekli in tndi enega »Gorenjca* si bomo naročili kakor želite Vi. — Samo to nas skrbi, Če je bil naš kolač dobro »žegnan*, ker ste bili Vi takrat grozno jezni videti, ko ste moliti nad njim. No, pa to naj že bo, kakor hoče, da je le bil kolač dober, kakor le nikoli ne. Če ste pa Vi kaj druzega nameravali s tem; da ste nam dali jajca nazaj, ste se pa zaenkrat zmotili. Časi, ko smo Seljani drli sa črno suknjo čez drn in strn. so že davnaj minuli. Vi ste sedaj najbrža upali, da bomo mi kar tekli sa Vami in Vas nv kolenih prosili, da bi vzeli jajca. O nej le prit dobro se nam zdi, da ste tako napravili. Le ie drugo leto tako naredite, kakor ste letos. — V jesen* p j bero seveda tudi ne pridite, kaj ne, da ne? Vidite, tako je prav; le tako dalje in osi Vas bomo imeji vedno bolj radi. Za gros« in pa za jajca pa prav lopo «bog-loni!»
Tistemu gospodu, ki ia norčuje iz dopisnika I. H., zc dane« svetujemo, da naj ie lepo miruje, da mu mi prihodnjič ne povemo, komu bolj pristoja: «i-haha», njemu ali komu drugemu. Sicer te nismo pri volji, se sedaj že ž njim pečati, ker ga smatramo konečno vendar za nekoliko drugačnega, kakor Štruklja, a če se kaj stičnega ponovi, asu pa napovemo neizprosen boj, za katerega kasarno, kar sam tudi dobro ve, precej gradiva. Torej, pamet! — Prav tako nsj župnik pusti na miru ljudi z črkami I. H. in naj jih nikar ne hrnli, kakor bi bili njegovi hlapci; drugače napnemo mi druge strune! Sedaj naj se le pridno drži svoje tamburice in naj tam notri spravi stvari v red; drugače bomo mi pogledali notri in Se mi malo sabrenksii, kar župniku ne bo preveč po godu. Toliko za danes. Prihodnjič pa Se kako «brihtn6 uiti maj te»; mi jo bomo drage volje napisali v •Gorenjca*, da le svet izve, kako «brihtoi» ste Vi. — Adijo! _
Ii Javor prt Poljanah. Tukajšnji bivši župan Urban Pintar je zatrjeval, koliko je delal v korist in se trudil za občino. Pregovor pa pravi: Lastna hvala se pod mizo valja. Zalibog smo mi obči-narji prepozno opazili njegov trud, ker smo mu zaupali, kakor možu-poitenjaku. Ako se mu je pri obč. seji očitala kaka nepravilnost, takoj je vzel svinčnik v roke in zažogal s tožbo. To se je zgodilo sedanjemu županu, da ga je tožil zaraii ža-Ijenja časti, s čimur pa pri odboru ni dosegel prav nič zanpanja. S to dobljeno tožbo mn je zraste! greben. Domneval je, da je vsemogočen. Pričel Je najprej pri občinskem odboru z nekako obstruk-
So, tako da se nobena seja ni mogla mirno vr-i. Pri seji dne 7. novembra 1909 je zopet delal nemir, vendar je konečno sejni zapisnik tudi on odobril in s svojim podpisom potrdil. Ali glej ga poštenjaka. Obrnil se je do deželnega odbora s pritožbo, da je vodil sejo tajnik, ne pa župan. Tu se vidi njegova resnicoljubnost. Izpričalo se je pa od ostalega odbora pod prisego pred okrajnim an-dilčem v Skofji Loki, da zna U. Pintar tudi neresnico pisati in govoriti, ako mu to bolj kaže. Dopisnik javorske občine v «Lažiljubu> se je sveječasno hvalil, da se bo župan F. Demšar prehlad :1 za nekaj svitlih kronic, ali zadeva se je ispremenila, ter se je predkratkim U. Pintar pre-hladil ne samo za nekaj svetlih kronic, temveč na stotine kronic. Sedaj naj so pa opiše še koristno delovanje U. Pintarja, dokler je bil še župan. Obljubljal je Javorcev, da se bo ločila javorska občina po farnih mejah. Spisala in podpisala se je prošnja v ravno tem smislu. Ali kakor je sam priznal pri posvetovanju in občinski seji dne 13. marca t. L, je on odbor le slepi in da ni izvirne prošnje za ločitev naprej poslal, temveč jo je predelal po svoje, kakor se mu je zdelo, da se bo mogla prošnja uslišati. To naj pomisli vsakdo, kaj je temu možu verjeti, ako sam očitno prizna ponarejanje prošnje in zato se mu izreka od večine odbora nezaupnica.
Is Kamnika. Monda je v vsakem političnem okraju kak zdravstveni svet, ali kakor se že imenuje, samo v Kamniku ni o taki napravi nikakega sledu. V Kamniku in okoliških vaseh se razširjajo nalezljive bolezni, ne da bi se kdo zmenil za stvar. V zadnjih štirih ali petih mesecih je umrlo gotovo kakih 16 otrok, večinoma vsled ošpic. Povsod drugod bi šolo takoj zaprli, ako bi se pojavila nalezljiva otroška bolezen pri nas pa se niti politična, niti šolska oblast še zmenila ni, kakor da bi ju to čisto nič ne brigalo. Brezvestni ljudje so mirno gledali, kako so otroci prenašali bolezen drug na drugega, doma pa na svoje mlajše bratce in sestrice, od katerih je marsikateri šel v prezgodnji grob samo vsled sanikraosti in brezvestnosti šolske m politične oblasti. Potem pa se še celo drzne kak •človekoljub* starše žaliti, rekoči <Saj jih imate •a dosti.» Ce jih ima kdo tudi dvajset, ne bo pustil« da bi poklicna oblast delala na njegovih otrocih svoje eksperimente! Največja krivda, da se proti raziirjevanju bolezni ni storilo prav ničesar, zadeva okrajnega glavarja Kresseja. Usiljuje se nam nehote prepričanje, da glavar Kresse namenoma ni hotel ničesar ukreniti. S tem se je hotel maščevati za 4. oktober 1908. Sicer pa ni izključeno, da bi ne bil Imel ie drugega namena. Bliža se ljudsko štetje in čim manj naštejemo te slovenske «republikanske» sodrge, tem bolje, kajne, Kočevar Kresse P1 Pa naj si že bo kakor hoče, gotovo je, da zadeva skoro vsa odgovornost na smrti nedolžnih otročičev glavarja Kresseja. Povemo mu, da smo njega in njegovega «uradovaaja» siti do grla, in da stori najlepše, te jo timpreje odkuri is Kamnika.
Is Kranjsko gora. Nečuveni napadi se vrle v zadnjem času na tukajšnje gasilno društvo, napadi, ki silijo, da se javno postavimo v bran za to človekoljubno društvo in pokažemo, s kakimi sredstvi bi ga radi uničili gospodje iz župnišča. Ni bilo dovolj, da se mu je odpovedalo posojilo pri kranjskogorski posojilnici, ki stoji čisto pod žup-nikovim vplivom, ampak šli so le dalje. Na zadnjem občnem zboru posojilnice je dal nekdo izmed doiičoih, kateri imajo v rokah vodstvo posojilnice, inicijativo, da se gasilnemu društvu črta običajna podpora. Da širša javnost spozna, s kakšnim terorizmom se pritiska na gasilno društvo od strani (arovike posojilnice, podajamo tozadevno resolucijo soslovno; « Občni zbor posojilnice v Kranjski gori
odločno obsoja strankarsko, proticerkveno stališče, katero je nastopil tačaani načelnik, ker je povzročil, da se gasilno društvo 1. 1909. ostentativno ni uie-ležilo procesije sv. R. T., vendar dovoli navadno podporo a tem pogojem, da se v prihodnje opuiti strankarsko, proticerkveno stalilče. To se vam naznani v ravnanje! «Štnfca.» — 2e vsskemu otroku je znano, da društvo ni strankarsko, Se maaj proticerkveno, smpak samo človekoljubno, ki s politiko ni imelo ničesar opraviti. Da se pa na Telovo 1. 1. oficijelno ni udeležilo pocesije, je postopalo popolnoma pravilno; kajti če bi bilo vabljeno, bi se je bilo udeležilo kot druga leta. Ker se pa župniku ni zdelo vredno poslati vabila kot so delali njegovi predniki, je drultvo sklepalo, da ga župnik ne potrebuje pri procesiji in zato se je tudi ni udeležilo. Vsiljevati se ne mara nikomnr. Ni pa tega povzročil načelnik, saj je celo izrecno pozval gasilce, da se lahko vsak oficijelno udeleži procesije, četudi ni vabljen, pač pa je to povzročil prenapeti fanatizem župnikov. Jasno je torej, da omenjena resolucija nima resnične podlage, ampak izvira iz maščevalnosti, Čudno, da so bili odborniki tako zaslepljeni, da so ji pritrdili. Prepir in razdor se je hotel zanesti v društvo in vzeti podporo tistemu društvu, po čigar* pomoči se bo morda še ta ali oni obračal s solznimi očmi. Mislilo se je, da bo celo gasilno društvo pred župnikom padlo na kolena in šlo v Kanoso, pa so se zopet enkrat urezali. To je pokazal zadnjo nedeljo občni zbor gasilnega društva. Ob nenavadni veliki udeležbi se je ogorčeno obsodilo nesramni napad, soglasno se je izreklo zaupanje in popolno priznanje načelniku ter se enkrat za vselej sklenila resolucija, da se bo društvo udeleževalo cerkvenih slovesnosti tudi še zanaprej, toda samo, če bo vabljeno. Tako so so dobili farovški krogi tako moralno klofuto, da jim bo še dolgo zvenela po ušesih. Struna je bila prenapeta pa je počila. Vsi gasilci do zadnjega uda so se borili z neverjetno požrtvovalnostjo, da se je društvo tako krasno razvilo. In komu je to v korist? O, tudi tistim, ki hočejo snesti društvu podporo. In če vas obišče nesreča — kar Bog varuj — prvo bo naše društvo, ki bo zastavilo vse sile, da vas reši, četudi ste zdaj proti njemu. Čez sedem let pride vse prav.
Ii Oorij pri Bleda. Na velikonočni pondel.ek je stalo več gorjanskih fantov na cesti poleg župne cerkve ter so se pomenkovali med seboj. Kar jo primsha neki pater Kunstelj, ki je tukajšnji domačin in za praznike na počitnicah, ter fante goni v cerkev; bilo je med 10. mašo. Neki 19 letni mladenič mu pravi: <Saj smo bili že zjutraj pri maši.* Ko pa hoče pater izvedeti, kaj so pridigovali zjutraj, se mu pa fant odreže: «Kaj pa je vam to mar, tukaj smo na cesti, ne pa v izpovednid.* To ga pa takoras-kači, da pripelje mladeniču gorko zaušnico. Fanta razjezi taka olika, in ko bi jo Kunstelj ne bil hitro odkuril, ne vemo, kako bi se mu godilo. Mladenič je stvar naznanit, in Kunstelj se bo moral pred sodoijo zagovarjati. Zvečer istega dne bi se pa imela prirediti igra «Tri sestre* v bralnem društvu, pri kateri ima pa omenjeni mladenič glavno vlogo. A užaljeni mladenič je odločno odklonil sodelovanje, in zato je morala predstava izostati. Vse polno ljudi je prišlo na predstavo, ki je zaradi sirovosti patra Kusteljna izostala, in so se vračaje domov, zgražali nad tako oliko patrovo.
Iz Domžal. Dne 22. m. m. ob 3. uri popoldne peljal je hlapec »bratov Obeiwalder». voz stelje z njive domov; ko zavije z deželne ceste, ki pelje proti Kamniku, na državno cesto v Domžalah, pride mu nasproti avtomobil barona Licbtenberga iz Habaha. Konj se je pričel plašiti. Ko prideta avtomobil in konj vštric, zbije konj hlapca, ki ga je držal za vajeti pri gobcu, na tla ter se splaii. Voz je šel hlapcu čez desno nogo ter mu jo v kolenu zlomil, dobil je pa hlapec tuli močne poškodbe zadaj na glavi in zelo močno poškodbo pod desnim očesom. Na vozu je sedel sin tovarnarja Obervralderja in hlapcev sin. Vslic temu, da je konj dirjal naprej, ostala sta obadva na vosu ter se jima ni nič pripetilo. Konja z vosom so ustavili cestni delavci. Ponesrečenca je obvezal za silo brivec Ha mula, na kar so ga na odredbo g. orožniškega stražmoštra Burja peljali v bolnišnico. Ko je videl baron Lichtenberg, da je hlapec povožen, peljal se je kakih 900 korakov naprej, potem je avtomobil ustavil ter poslal šoferja gledat, kaj se je zgodilo. Ko mu je šofer povedal, da je hlapec povožen, peljal seje baron naprej.
Godovi prihodnjega tedna: 8. Abundij, Žarko, Istislava; 4. Oznaaj. M. D., Dušica, Rozamila; 5. Vincencij F., Hvalisava, Vrba ta; 6. Gelestina, Neradia; 7. Herman, Radivoj, Stanislava; 8. Adalbert, Viljenica; 9. Marija Kleofa, Milija, Demeter.
V Kranju, dne 2. aprila 1910.
* Politični položaj. Dunaj, 1. aprila. Ker so velikonotaočni prazniki minoli, ne da bi se bilo v čelko-aemlkem nasprotju kaj izpremenilo in ker vlada ne stori nobenega koraka za rešitev tega spora, se sodi o položaju zopet zelo pesimistično. Poljaki nočejo več igrati posredovalcev, vlada misli skhcati češki deželni zbor po binkoštih, zagotovila za njegovo delovanje pa nima še niti sence.
* Avstrijski prosiolni naslednik nadvojvoda Franc Ferdinand ima posetiti turlkega sultana v Carigradu. Radi trga se pogajata avstrijska in turška vlada.
* Velikonočna darila so dobili trije ministri. C)iar je podelil vodji poljedelskega ministrstva Josipu Poppu dostojanstvo tajnega svetnika, ministra notranjih del dr. Haerdtla in naučnega ministra grofa Sturghka pa je odlikoval z redom železne krone I. vrste.
* Zanimivo remlnisoonco kliče v spomin napad na Khuena v ogrskem parlamentu. Okroglo 20 let je minilo, ko so proti Khuenu leteli tintniki v — hrvaškem saboru. D?a poslanca sta takrat prisegla, da sta Khuen Hedervarvju dala — bace. Faktično je Khuen takrat moral bežati iz sabora. V Budimpešti se danes Justhovci branijo očitanja, da so napadli Khuena; pa se jim dokazuje, da su ga. V Zagrebu sta dr. David S tarč e vi č in dr. Tnškan prisegala, da sta ga napadla, pase jima je dokazovalo, da ga nista. Oba sta morala težko poplačati svojo bojevitost, zlasti Starčevic, ki so ga preganjali, dokler ga niso na podlagi tendeačne tožbe spraviti na dolga leta v kazaitaico. Danes izrekajo pristaši nekdanjih Khcenovih žrtev Khuenu politično sožalje.
* Bolgarska la Turčija. O posetu bolgarskega kralja se je izdala sledeča uradna izjava: «Poset ima najboljše posledice, kar se tiče poglobitve turško-bolgarskih razmer. Sestanki vladarjev in neposredno občevanje državnikov je rodilo izvrstne rezultate in je utrdilo prepričanje, da nosi politika sloge in prijateljstva tem boljše sadove, ker jo zahteva že geografski položaj. Državniki so porabili priliko, da se posvetujejo o nekaterih, pred vsem gospodarskih interesov se tičočih vprašanj. Konstatiralo se je, da nimata obe državi nobenih agresivnih namenov, ampak da iskreno spoznavata koristi, ki jih zagotavljajo prijateljski odnošaji dobrih sosedov.
* Toriki veliki vezir je ukazal ministrstvu za javna dela, naj imenuje posebno komisijo, ki bo študirala traso donavsko-jadranske železnice po lurlkem ozemlju. Ta del železnice bo Turčija dogradila na svoje stroške.
* V Stookholma sta izvoljeni dve ženski v občinski svet. Ena je socialna demokratka, druga pa konservativka.
* Toriki sultan obišče kralja Petra v Balem-gradu. Sultan se odpelje s svojo jahto v spremstvu vojnega brodovja dne 2. maja iz Carigrada. V Varni se bo izkrcal in se na to z vlakom pelje v Softjo, kjer bo tri dai gost kralja Ferdinanda. V Balgrad dospe sultan 10. maja. Tudi tu ostane tri dni in se potem vrne preko Soluna v Carigrad.
* Bol z vojaki. Tarnopol, 31. marca. Snočt so se hoteli pešci in drrfgonci maščevati, ker je bil pred kratkim iz neke gostdne vržen vojak na cesto. Vojaki so hodili z golimi sabljami in bajoneti po ulicah, pa so napadli, kogar so srečali. Nekateri so udrli tudi v privatna stanovanja in trgovine. Deset civilnih oseb je ranjenih, nekatere težko. Ko je policija pod vodstvom komisarja hotela aretirati izgrednike, so se vojaki zoperstavili. Izgredi so bili pripravljeni in so se pričeli na 12 krajih obenem.
Naprednjakil Podplrajmo in širimo svoje časopisje tako, kakor to delajo klerikalci. Napreduje le tista stranka, ki Ima dober in zelo razširjen tisk. Zatorej berite in naročajte »Gorenjca"!
Novičar.
Vabilo na aaročbo. S 1. aprilom smo stopili, v II. četrtletje. Kdor še ni plačal naročnine, naj to stori nemudoma, da mu ne bo list ustavljen. Somišljeniki, agitirajte sedaj pridno za naš list in pridobivajte nam novih naročnikovi
II prostih časov... Te dni sem prelistoval starejše letnike »Slovenskega Naroda*. V letniku 1896 sem naletel na popis ustanovnega obč. zbora •Gorenjskega Sokola*. Zanimal me je, zato sem gs prečitat. Za sedanje razmere so zelo zanimive zlasti neke vrstice, ki jih v naslednjem navedem: «... Z živim odobravanjem so bile vsprejete b e-sede drt. p osi. Koblarj a (sedanjega kranjskega tehanta), ki je kot zastopnik mesta Kranja slavil lepoto Gorenjske atrani, vredne, da jo ljubimo. A lepa naša domovina bi nam malo pomagala, če bi v njej prebival mrtev rod. Društva in prti vrsti sokolska, imajo nalogo buditi narod, to vidimo najbolj na Češkem. Nadalje je povdarjal, da ne pripada k onim, ki so izrekli svoj anatema nad Sokolstvom, kajti od Boga nam je dana naloga, da branimo svojo domovino. Nazdravlja •Gor. Sokolu* kot branitelju domo -vine...» Sokolska ideja se od takrat niti za las ni izpremenila; mi, ki smo na njo kot braniteljico domovine prisegli, smo ji ostali zvesti, toda, tedanji govornik Koblar? 1... Da, da, «0 tempora, o moreš* — —.
Olasbeaa šola v Kranja. S 15. marcem se e 'stalno naselil v Kranju vodja Glasbene šole gosp. S. Polašek, ter prevzel redni pouk. Učenci lahko sedaj nadomeste prej zamujene ure.
1». priloga „Gortnku" if. 13 g 1.1910
, Leatjonarji' v Kranju. Dramatični odsek tuk. „Narodne čitalnice" uprizori na novo igro-kaz s petjem „Legijonarji", in sicer prvikrat danes, dne 2. aprila t. 1. z začetkom ob 8. uri zvečer, v drugič pa kot ljudsko pre' itavo jutri, dne 3. aprila t. 1., z začetkom ob 7. iri zvečer. Pri igri sodelujeta tz prijaznosti čitalniški moški pevski zbor in orkester „Sloga". Ta vobče priljubljena igra je bila uprizorjena vprvič v Kranju 1. 1904, in sicer štirikrat zaporedoma.
Polom v preddvorskl občinski blagajni. Kakor smo že zadnjič poročali, je po čudnih potih božje previdnosti izkazala blagajna občine Preddvor prav znaten primanjkljaj. Tako okoli 3000 K je bilo. Kriva sta, vsaj po naravnem človeškem razumu oča župan in njegov tajnik, znani Aleš — pa ne z Razora. Zopet bi človeški razum mislil, da je dolžnost teh dveh vzornih javnih funkcijonarjev, da saj poravnata po njih krivdi nastali primanjkljaj. — Pa kaj bi navadni človeški razum proti možganom .krščanskih glav" pred-dvorske občine 1 In iztuhnili so drugo gg. občinski očetje. Rekli so si: Res se je očetu županu in njegovemu tajniku zgodila — pravijo — nezgoda pri občinskih denarjih, ampak županova čast tudi nekaj velja. Tajnik je pa itak revež. Osobito še sedaj, ko je v čudni neprevidnosti pustil prepisati svoje posestvo na ženo. Zakaj bi torej ta dva javna mučenika trpela vso škodo. Recimo, kakih 600 kronic bo dosti, če plačata, ostalo svoto bodo pa zvesti naši pristaši, naše verno in dobro ljudstvo prav rado utrpelo. Pa povišajmo občinsko doklado! Saj še itak ni visoka 1 Nekaj nad 90 "/„ pa če pride sedaj še vodovodna naklada, bo pa nekaj malega nad 100 %. Radovedni smo, kaj porečejo k temu 1.) obči-narji; 2.) okrajno glavarstvo in 3.) državno pravd-ništvo.
Višek domišljavosti. Deželni odbor razpošilja ravnokar nekak Jerman" šolskim odborom obrtno-nadaljevalnih šol po Kranjskem, kjer se jim nalaga, da uvedejo šolski pouk na teh šolah takole: 1.) Da se uvede na vseh obrtno - nadaljevalnih šolah obligaten pouk v verouku (kjer se bo delala reklama za »čuke". Op. stavca.); 2.) da se uredi pouk ob nedeljah tako, da bodo mogli iti tako učenci, kakor tudi učitelji k službi božji — menda ob 10. uri; 3.) da se uredi pouk v strokovnem smislu. — „Ferman" grozi v svojem sklepnem zaključku, da odtegne vsem onim šolskim odborom svojo podporo, ki se ne bodo ravnali po tem „ukazu". — Nam se ta ukaz zdi naravnost višek domišljije. Kajti ona malenkostna podpora, ki jo daje deželni odbor posameznim obrtno-nadaljevalnim šolam, je tako mala — navadno po sto kron ~-, da jo bode večina kranjskih obrtno-nadaljevalnih šol lahko pogrešala. Upamo, da izpregovore zavedni obrtniki pri tej priliki od* ločno besedo o tem „fermanu", in da tudi državni zbor reče svojo besedo. Radovedni smo, kaj poreče k temu „ukazu" naša c. kr. vlada.
Opozarjamo na današnjo in jutrišnjo predstavo „Legjjnarjev*. — Ker mnogo si. občinstva vsled pomanjkanja sedežev ni dobilo prostora, sklenil je dramatični odsek Narodne čitalnice, da se „Legijonarji", igrokaz s petjem, ponovi v soboto, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer.
Od; Ikoven jo. Gospod Valentin Aljančič, župnik v pokoju, živeč v Hrastju pri Kranju, je imenovan knezoškofijskim duhovnim svetnikom.
Umrla je 20. m. m. v Skorji Loki soproga posestnika in mlinarja gosp. Josipa Koširja, gospa Barka Kcšir, roj. Tavčar.
Društvo za privabite v tujoev ln olepšave mesta Kranja in okolico je pustilo po navodilih, ki jih je iz prijaznosti dal gosp. Ferdinand Fer-jančič, c. kr. okrajni gozdar v Kranju, temeljito posnažiti Savski drevored in potrebiti vsa nepotrebna, slabotna in napotje delajoča drevesa, zlasti pa posekati borovce, katerih se je lotil borovi luDadar. Vsa pota so se docela očedila in nasula nanovo s peskom. Ta dela je z veliko vnemo vodil in nadzoroval g. Karel Jäger, ka-varnar v Kranju, kateri ima sploh velike zasluge za vzdrževanje Savskega drevoreda. Kdor se hoče udobno in složno izprehajati, naj ne zamudi iti v lepi, idilično tihi, zračni Savski drevored. — Obenem omenjamo, da je društveni odbor nedavno po posebni deputaciji izročil svojima častnima članoma, g. Karlu Jägru in dr. Edvardu Šavniku diplomi, kateri je Jako okusno izdelal ljubljanski umetnik Ruda.
Ki| |e s ollvllealom godbo v Kranju T Več godcev nekdanje meščanske godbe v Kranju nam pošilja naslednji dopis: Preteklo jesen je začela krožiti po našem mestu govorica, da misli tukajšnje gasilno društvo v najkrajšem času osnovati svojo godbo, katera je v resnici potrebna za Kranj, kakor tudi za ostalo Gorenjske, kajti rasen Slovenske Filharmonije ni na celem Gorenjskem nobena slovenske godbe, katere bi se mogla posluževati narodna društva pri svojih prireditvah. Nabiralo se je že potom okrožnice podporne člane in, kakor se čnje, podpisalo se je kakih 200 meščanov, kateri so se zavezalit da hočejo podpirati godbo s najmanjšim mesečnim prispevkom 60 vin. Gasilno društvo je napravilo tudi vse druge potrebne korake in kmalu nato razpisalo v »Slovenskem Na-rodu* službo kaptinika s mesečno plačo 120 kron • pogojem, da doUCnik, ki hoče prositi za to mesto,
igra pri godbi krilni rog. Ne ve se, ali se je prijavil kak prosilec alf ne. Za nekaj časa je bilo vse tiho o godbi. V zadnjem času pa se naenkrat zopet govori, da se še vedno dela s vsem močmi na to, da se že v letošnjem poletju ustanovi v Kranju godba. Odbor gasilnega društva je imel baje že več sej, v katerih se je posvetoval, kaj naj se vse stori, da sa ta misel v najkrajšem času uresniči. Za trdno upamo, da bodo merodajni činitelji storili vse, da dobi gorenjska metropola zopet svojo godbo. V prvi vrsti je seveda poklican naš »Nvni občinski odbor, ki naj bi prispeval vsako leto gotovo svoto. Omenjamo le, da mestna občina Kamnik, ki je manjša od Kranja, votira vsako leto 1200 kron za ondotno godbo in črtali smo, da je dalo lansko leto celo majhno nemčursko gnezdeče Kočevje svoji godbi 1200 kron podpore. (Kolikor poznamo naše občinske očete, najbrž tudi ti ne bodo zaostajali za drugimi naprednimi mesti. Op. ured.) — Ozrimo se nekoliko na razmere prejšnje godbe. Mestni občinski odbor je dal meščanski godbi vsako leto 400 kron podpore. Ali ni to majhna podpora za Kranj ? Podpornih članov tudi ni bilo veliko, saj je ta denar zadostoval komaj za plačo kapelniku. Kje pa so druge potrebščine, godala, stojala za note, kurjenje po zimi, razsvetljava, sluga i. t. d. Dalje se je nekaterim boljšim godcem, katerim se je preskrbela v Kranju služba, dajalo mesečno 10 do 20 kron podpore. Ali se mora potem godba vzdržati? In vrhutega so se dogajali Se vedni prepiri gidcev med sabo in z odborom. Ravno na ta način in na tej podlagi se hoče tudi sedaj ustanoviti godbo, katera naj ima že ob rojstvu v sebi kal jetike. Kdo nam more jamčiti, da ae bo godba vzdržala. Saj vendar dobro poznamo razmere prejšnjih godb, vsaka je po tri- do Štiriletnem hiranju izginila a površja. Ali ni mogoče, da se v Kranju ustanovi godba, kateri bo že ob njeni ustanovitvi zasiguraa vsak nadaljni obstoj. Zakaj spe in se ne ganejo ravno oni krogi, ki so največ poklicani v to, da zopet vzbude v življenje godbo. Ali hočejo v resnici čakati tako dolgo, da bodo društva prisiljena, da si sama ustanove godbo? — V nedeljo, dne 10. t. m. bo menda sklican na rotovž ustanovni občni zbor godbe gasilnega društva. Torej korak naprej 1 Vsekakor pa bo na tem zboru izvoljeni zbor moral skrbeti, da se zasigura godbi trajen obstoj. Kako, to bodi njegova naloga. Naj ne ostanejo te besede glas vpijočega v puščavi. Zategadel na noge, kajti z združenimi močmi se bo dalo to gotovo izvesti. Prišla je v deželo pomlad, in če se napne vse sile in moči, v dveh mesecih godba že lahko javno nastopi in sodeluje pri vseh večjih in manjših prireditvah ne ssmo v Kranju, temveč tudi drugod po Gorenjskem.
0 duševnem licu pesnika Simona Gregorčiča. Pod tem naslovom je predava* profesor dr. Pavel Grošelj is Ljubljane dne 18. m. m. ob 7,9. zvečer v veliki dvorani Narodne čitalnice v Kranju. Za geslo si je vzel Gregorčičeve besede : Srce človeško — sveta stvar* in izvajal približno tele misli: V Janežlčevem Glasniku je nkresal Gregorčič domo-rodue iskrice, prve pesmice svoje. Nato se oglasi v Stritarjevem «Zvonu>. Stritar vzklikne ves vesel nad pridobitvijo novega odličnega sotrudnika: •Pesnika sem naseli* Pod Stritarjevim vodstvom se Gregorčič krasno razvija in priobčuje v Zvonu pesmi, ki vzbujajo občo pozornost. Leta 1882 zbere Gregorčič svoje »Poezje* in jih izda. Leveč jih po pravici imenuje «Zlato knjigo*. Kaj takega Slovenci že dolgo niso brali: saj so te pesmice tako dekliško nežne, ljubke, jezik jim teče slajši kakor modi a pesnik zna biti tudi odločen, krepak, ko naroča Soči, naj potopi v raspenjeno svoje va-lovje sovražnike naša zemlje. Mnogo njegovih pesmi pa preveva nekaka složnost, v pesmi «Cloveka nikar* iskreno prosi Stvarnika, naj ustvari is njegovega prahu cvetlice ali v logu ptico, le nikar! ne človeka, ki ni imel toliko trpeti, med dvomi in zmotam viseti kakor on. V Oljki izraža upanje, da mu oljčna vejica potolaži notranji vihar, ko bo ga kropila na mrtvaškem odru. Os, Gregorčičeve pesmi so »Ujetega ptiča tožba*. Z navdušenjem sprejmo rojaki njegove pesmi, oglasi se pa tudi strupeni kritik — dr. Mah-nič. Spodtika se nad njegovimi rodoljubnimi spevi, očita mu erotične pesmi. Ta krivična kritika zadene Gregorčiča v dno njegove mehke, blage duše, in mu sa vselej potare peroti njegovega pesniškega poleta, potare moč pesniške sile. Leta 1888. izda drugi zvezek svojih posij, ki kažejo, da je klonila pesnikova genijalnott, daje opešal; njegove Pred-smrtnice in pogrebnice pa so že popolnoma ša-blonske. Pregnan is kraljestva prave, svobodne poezije, se loči Gregorčič od Ure, išče tolažbe pri križu ter konča slovenski trpin svoje delovanja s prevodom svetopisemskega trpina J oba. Res, pravi Samostanski vratar je pesnik, vratar samostana, ki stoji na križpetju velikih življenskih cest Raznoteri ljudje hite tod mimo, vriskajoče množice, potrta žalost; pesnik jih sočutno gleda izza ograje, sa vsakega ima dobro, prijazno besedo; tudi on bi rad, tako rad ubral korak za to pestro množico; brez zavisti kliče svobodnim popotnikom: le romajte, k) romajte po željah in hrepenju srca, rad bi se vam pridružil, a izhod mi je zaprt. In pesnik ostane na vrtu za samostansko ograjo, pa goji ondi cvetlice, nagelj in rožmarin, domače slovenske cvet* lice, katerih je vsak vesel, kdor gre mimo vrta; te cvetlice so njegove domače, ljubke nežno pesmice, katerih se raduje vsak polten Slovenec. — Občin-
stvo je dodobra nspoloilo dvorano in z napeto pozornostjo sledilo mojstrskemu predavatelju. Vneta beseda je našla pot v srca. Govoril je o pesniku pesniško navdahnlen mož. Takih predavanj smo le malo imeli v Čitalnici kranjski. Da skoro zopet pride dr. Pavel Grošelj med nas, pa mm zopet pove katero zanimivo iz tega ali onega polja, morda celo iz naravoslovja. Radi ga bomo poslušali kakor ta večer.
Podružnica slovenskega čebelarskega druitva v Kras ju je imela dne 19. m. m. ob 9. uri dopoldne v hotelu »Stara pošta" v Kranju svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad trideset članov. Načelnik podružnice, g. Janez Lampe, iskreno pozdravi navzoče in temeljito in obširno poroča v imenu odbora o marljivem delovanju podružnice. Načelnikovo poročilo sprejmejo navzoči odobruje na znanje. — Društvene račune pregledata gospoda: Rudolf Rooss, trgovec v Kranju in France Žontar v Kranju in jih odobrita, ker se nahajajo v najlepšem redu. — Ko se konča oficielni del, predava g. Anton Likozar, nadučitelj iz Ljubljane. Poučno, zanimivo in poljudno razpravlja o krmljenju čebel spomladi; zlasti priporoča čebelarjem, naj skrbe, da ne vzgoje mnogo m to slabih in nemočnih rojev, ampak malo in to močnih, zdravih in na medu bogatih rojev. — Gospod Lovro Konjedič iz Kranja poroča o panju, ki ga je sam iznašel, in ga razkazuje udeležencem. Njegov panj je jako uporaben, spominja na amerikanski sistem; posebnost tega panja je, da ni ga treba postaviti v čebelnjak, ampak da lahko stoji kar na prostem, ne da bi zaraditega kaj trpele čebele. — Občni zbor sklene naposled, da podružnica postavi v bližini Kranja lasten čebelnjak in da se podružnica obrne do posameznih občin v kranjski okolici s prošnjo, da se obdavčijo tisti čebelarji, ki na glavno ajdovo pašo iz drugih krajev pripeljejo čebele. Tak davek je že upeljan na Goriškem. — Načelnik podružnice razdeli med člane več lepo poslikanih panjevih končnic. Najstarejšemu navzočemu čebelarju, g. Jakobu Jegliču iz Dupljan, se vsi udeleženci za spomin podpišejo na njegovo končnico. — Načelnik kamniške čebelarske podružnice, g. h Sallath, ki se je kot gost udeležil zborovanja, opozarja člane na čebelarski tečaj, ki se vrši meseca aprila ali maja v Kamniku, in jih vabi k obilni udeležbi. — G. Jakob Jeglič iz Dupljan razdeli med navzoče mnogo semena cvetlice Leonorus sibiricus, katera je po njegovem mnenju jako medunosna. — Proti poldnevu zaključi načelnik g. Janez Lampe občni zbor.
Nesreča na S maral gori. V ponedeljek je sel posestnik Gregor Kopitar, p. d. Mihovec iz Game-Ijev na Šmarni gori, zvonit. Pri tem ga je zvon tako nesrečno pritisnil, da je bil takoj mrtev. Za-pulča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — To je baje že četrta nesreča, ki se je prigodila zadnja leta v zvoniku na Šmarni gori. Gospodje se seveda za take stvari ne utegnejo brigati, ker jim jemlje politika preveč časa.
V Lukavicl je dne 27. marca L I. ob 8. zjutraj preminula gospa Ana Smerkolj roj. Pete-linkar, soproga posestnika, gostilničarja in trgovca Ivana Smerkolja v 33. letu njene starosti. Zapustila je 6 malih otročičev. Pokojnica je bila vzor žena, tiha in ljubezniva ter zelo priljubljena v uradniških krogih. Bodi ji ohranjen blag spomin.
? Kranffki gori je umrl notar Janko Hudo-vernik po daljiem bolehaaju. Pokojnik, brat ljubljanskega notarja g. Aleksandra Hudovernika, je bil navdulen narodnjak in zvest pristal narodno-napredne stranke. Radi svoje dobrosrčnosti in čistega značaja je bil splošno priljubljen. Vsak, kdor ga je poznal, ga je imel rad in ga je visoko spoštoval radi njegovih izrednih karakternih vrlin. Bodi vrlemu rodoljubu lahka žemljica 1
feseltes bralnega društva v Dražgošah sa vrši dne 17. aprila popoldne ob polpetia v društveni sobi. Spored: petje, tamburanje in burka »Trije tički*.
Kaplan — deviCsr. Is nekega večjega kraja na Gorenjskem nam poročajo nad vse pikantno ljubavno afero ondotnega kaplana. Mi bi to sfero is krščanskega usmiljenja zamolčali, ker uvažujemo dejstvo, da smo pod kožo vsi krvavi, ako bi ne bil dotični kaplan zagrizen klerikalen petelin, kije s prišnice grmel proti vsaki najnedolžuejsi zabavi, čel, da se pri vsaki taki zabavi dela samo -greh. Tega »svetega* moža pa ni nič oviralo, da je v sredo po bakhaatično preživeti noči stopil naravnost k mizi gospodovi. Za danes omenimo samo to, prišli pa bomo s polnim imenom in s podrobnostmi na dan, če dotičnik ne bo takoj prostovoljno pobral lila in kopita is detičnega kraja. Ali ste culi, kaplan-devičar?
Obravnava saradi umora ae Beguajičiei Danes se vrši v Ljubljani pred deželno sodnijo obravnava proti lovcu Eisenpassu radi ustreljenega Božiča. Več prihodnjič.
©tečni iker »Nsreeae iele* se je vršil dne 29. marca ob 9. uri dopoldne ob obilni udeležbi slovenskega učiteljstva. Pri tej priliki pribtjemo le to: deželni odbor, oziroma klerikalna večina je odrekla običajno vsako leto podporo 400 K in to iz same ljubezni do našega revnega kmeta. Kajti šolski pripomočki, ki jih razpošilja »Narodna šola* ali brezplačno ali proti mali odškodnini revnejšim šolam sirom kranjske dežele, so namenjeni v ogromni
večini šolski ded revnejših kmetov, le tninttm tudi revnejšim slojem meščanstva. — To je tista tako hvaltsana ljubezen naših klerikalnih poslancev do ubogega kmeta . . . Ker je pa slučajno pri tem občnem zbora zgubil tajniški mandat mestni učitelj Cepoder, ki je postal iz same gole dobičkarije «Sloniakar», je le ta značaj objavil v »Slovencu* vest, da ustanove »SlomSkarjU svojo »Narodno šolo*. — Odkritosrčno rečeno, da nas ta izjava veseli Pričakujemo, da ne ostane ta beseda le v »Slovencu*, temveč, da se uresniči še ob letošnji desetletnici »Slomškove zveze* in da bo delovanje te nove »narodne šole* tako dobrodejno, da bo dobivala vsa šolska deca našega kmeta vsa šolska učila zastonj. Potem bo blagoslavljal naš revni kmet dan 29. marca... Izjava ostane v preglede.
Krasj&ki delala! odbor — prijatelj očiteljstva in pospeševateij izobrazbe našega obrtnega naraščaja. — Na c kr. obrtni šoli v Ljubljani se vrši tudi letos tečaj za izobrazbo ljudskošolskega uči-teljstva v risanju na obrtno-nadalj. šolah, ki traja od 15. aprila do 15. julija. Ko se je vršil prvi tak tečaj pred tremi leti, so dobivali udeleženci tega tečaia po 40 kron mesečne podpore (prav po učiteljsko P1 Op. stavčeva) in plačevalo se jim je namestnika iz deželne blagajne. Letos se pa čuje, da je naš slavni deželni odbor rekel: kdor hoče iti v tečaj, plačaj sam svojega snplenta. Sedaj pa računajmo: Večina učiteljstva, ki se misli udeležiti tega tečaja, ima mesečno plače do 86 K, iz tega naj plačuje: 1. suplentu 66 K; 2. stanovanje v svojem službenem kraju, kajti odpovedati ga za 3 mesece nikakor ne more; 3. in preživlja naj se potem še v Ljubljani; 4. ako je pa še slučajno poročen — no potem — preneha naš razum. — In prišel bo visoki c kr. deželni šolski svet ter se bo jezil na učiteljstvo, ako se brsni takih tečajev...
Starti, varujte tvoje otroke. Velikonočno sredo se je dogodila v Lescah grozna nesreča. 2ena Stef. Bonte je šla na delo ter pustila svojo 3 V, letno hčerko Anico, spečo samo doma. Ko se vrne mati po preteku par nr domov, najde svojo hčerko mrtvo pri vratih, v sobi pa polno dima. Ko se je otrok prebudil, je prišel do žveplenic, se nžgal ter je zgorel. Ko je pričela goreti, je imela še toliko moči, da se je priplazila do vrat, a tu je onemogla in našla smrt Pogled na otroka je bil grozen. Kos spečenega mesa.
Elektrarna eb Zavrtnicl se najbrž postavi še to leto. Pripravljalna dela so v svoji večini skoro dovršena, in treba bo še nekaj malih del izvršiti — is s zgradbo se bo lahko pričelo takoj.
Oaillao društvo v Begunjah ponovi v ponedeljek, 4. aprila 1910 v Gasilnem domu gledališko predstavo s petjem. Spored: 1. Petje. 2. Nemški ne znajo. 3. Starinarica. Začetek ob pol 8. uri zvečer, vstopnina; Sedeži I. vrste 1. K, sedeži II. vrste 70 vin., stojišča 40 vin. Čisti dohodek je namenjen za društveno blagajno. K obilni udeležbi vabi odbor.
Na Jesenicah priredi" dne 4. aprila v gostilniških prostorih »pri Sokolu" gorenjska sokolska župa prvdavanje. Predavata brata: Miroslav Am-brožič in prof. Makso Pirnat iz Kranja. Vstop je vsakomur prost.
Pod oakrbo je prišel Ivan Albreht, ključavničarski mojster ter bivši trgovec in hišni posestnik v Kamniku, radi zapravljivosti in slaboumnosti. Za skrbnika mu je sodnija postavila čevljarja Pogačarja v Kamniku.
Kdaj bo rešen rokari o prepovedi „Mladoti?" Z Jesenic nam pišejo: Naši diletantje so vložili že pred dokaj časom rekurs zoper prepoved prireditve »Mladosti", ki so jo nameravali vprizoriti v Radovljici. Rešitve še danes ni. Ne vemo, ali se je rekurs izgubil, ali ga je založil mogoče radovljiški okrajni glavar med svoje načrte, ali sedi na njem kak c kr. poročevalec pri naši visoki c. kr. deželni vladi. Gosp. barona Švarca uljudno prosimo —■ da preskrbi kmalu to rešitev, drugače bomo preskrbeli, da bo govoril o naglem poslovanju kranjskih c. kr. oblastev državni zbor.
Iz ognjenika Etna teče lava v treh tokih v dolino. Najmočnejši tok je širok 400 m, oddaljen je 7 km od človeških stanovanj. Ta teče proti S. Leo, drogi pa proti Nikolisi, tretji proti Borellijn, oddaljena sta 2, oziroma 3 km od stanovanj. Kamenje in gosti pepel pada na široko iz Etne. Vse polno tujcev je prihitelo gledat bljuvanje Etne.
335 oseb zgorelo prt plesu. V nekem skednju v OiOntu na Ogrskem so imeli v nedeljo ples. Zaprli so vhode. Udeležba je bila velika. Proti polnoči je izbruhnil požar. Ven niso mogli, borili so se s smrtjo, goreča streha jih je pokopala. Le nekaj se jih je rešilo, ker so naredili luknje v stransko steno. Pogled na mrliče je bil strašanski. Pravijo, da so se fantje skregali, nekateri odšli ter zažgali is maščevanja 1
t Bavarska sodišča iščejo dvoje duhovnikov: i Schauerja in Mu asterja, ki sta pobegnila. Prvi je župnik; iz Kolbermoora, ki je zapeljal mnogo ljudi na krivo prisego in sam po krivem prisegel. Drugi je Munsterer is Pondorfa, ki je ukradel iz raifaiznovke 120 000 If. Za obema je izdala bavarska policija tiralnice. Govori se, da sta oba dobila zavetje v italijanskih samostanih, kamor ne sega roka pravice.
t Velika ■ šareča. Na vvisbeški križadi sta trčila londonski ekapresni vlak in en avtomobil skupaj. Avtomobil je popolnoma razdejan. Lastnik njegov, Pahner, mrtev, šofer pa teško ranjen. Velike planka so zakrivile, da ni videl ne ekspresni vlak avtomobila, ne ta ekspresnega vlaka.
Svarilo
pred »*r ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžlval
Ne bil bi bolan 1
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana.
liter K 2*40. . „4-80.
Postavno varovano.
Darili.
Iskaa daril, oziroma prispevkov, poslanih na Dijaško kuhinjo od 20. septembra 1909 do 81. marca 1910: Kaz. zadeva Sluga-Novak 10 K (po dr. Stempiharju); volilo Jož. Boncelja, trg. v Železnikih 100 K; kaz. zadeva Dežman-Vidmar (po dr. Kušarju) 10 K; župnik Jem. Ramoveš v Poljanah za leto 1909/10 60 K; prof. kolegij za okiober 7 K; kaz. zadeva Al. Jezeršek-Ant. Kobal 10 K in Mar. Engelman-Ign. Dovžan 6 K (oboje po sodniku AnUogi); župnik Anton Dolinar, Lučine 10 K; kaz. zadeva Gregorc-Grašič 10 K (po dr. Stempiharju); kaz. zadeva Hel. Ket-Fr. Letnar 10 K (po sodniku AnUogi); poravnava v kaz. zadevi zoper Fr. Demšarja 20 K (po sodniku O. Devu v Skofji Loki); kaz. poravnava Gašperlin-Fende 10 K (po dr. Stempiharju); mesto venca na krsto g. K. Puppo: Avg. Drukar, c. kr. notar t Gornjem gradu 40 K; Vinko Majdjc, veleindustrijalec v Kranju in rodbina Tenente v Ljubljani po 20 K, skupaj 80 K; kaz. poravnava An. Homaa-Mar. Krmelj 6 K (po dr. Pocku v Ljubljani); sodni svetnik Iv. Pogačnik v Kranju za L 1900/10 20 K; dr. Val. Stempibar v spomin pok. K. Puppo 6 K; kaz. poravnava Kole-Berčič 5 K (po dr. Kušarju); prof. kolegij za november 6 K meščani za več mesecev skupaj 878 K; lv. Kokalj, c. kr. carinski revjdeot v Trstu tO K, ker se ni mogel radi bolezni udeležiti pogreba svoje preminule spoštovane mačehe Helene Kokalj; kaz. zadeva Danic-Pel to 10 K (po dr. Stempiharju); gospa Josipina Puppo v spomin na svojega umrlega soproga 200 K; Raf. Thaler v Skorji Loki 20 K, namesto venca na krsto g. K. Puppeta 20 K; tupnik V. Aljančič v Hrastju 20 K; ees. svetnik Iv. Murnik v Ljubljani 10 K; dijaki za oktober 160 K; Gričar in Mejač Ljubljani 10 kron; Fr. Peterim, c. kr. okr. sodnik v Kranjski gori 10 K; Fr, Okor-novec, zasebnik v Železnikih 8*10 K; kaz. poravnava J. Fuso-Marj. Šuštersič 10 kron (po sodniku AnUogi); Fran Majdi«, Jarie-Mengei 10 kron; sodnik O. Dev iz Škofje Loke 20 kron iz kaz. zadere Jan. Gaser; Hinko Suttner v Ljubljani 20 kron; kaz. poravnava Cebu|j-Puar 15 kron (po sodn. AnUogi); kaz. poravnava Podpeskar Ambrož -Bajželj 10 kron (po dr. Kušarju); občinski urad Mengeš 10 kron; Balt. Bartol, tupnik v pok. v Sp. Brniku 2 krom; v spomin na gospo Eliško Bloudekovo so darovali namesto venca: Al. Pavlin 20 kron; po 10 kron: dr. V. Stempibar, dr. J. Kušar, ces. svetnik in župan K. Savnik in dr. Edv. Savnik; po 5 kron: inženir Kfivanec, c. kr. komisar Steska in mag. pharm. Fr. Savnik; skupaj 75 kron; neimenovan 25 kron; kaz. zadeva Vehovc-Logar 10 kron (po dr. Kuterju); dr. Edv. Globočnik 10 kron mesto venca na krsto svojemu prijatelju g. Recherju; kaz. poravnava Wolaj-Sirc 5 kron (po sodniku AnUogi); pika v Podbrezjah APES 1 24 krone; kaz. poravnava Delov c Kuralt 10 krcn (po dr. Stempiharju); meščani za december 88 SO kron; dr. Kogoj na Jesenicah 8 krone; prof. kolegij sa december 6 kron j županstvo Stara Loka 20 kron; kaz. poravn. J. B. in J. H. v Skofji Loki 10 kron; slavni deželni odbor
kranjski 300 kron; Fr. Kalan, vulgo Neuwaiter, posestnik v Skofji Loki 10 kron v znak zahvale za gin^ive žalostinke, ki so jih peli loški pevci pred hišo in na grobu njegove žene France, zveste pevke Čitalnice (pošilja sodnik O. Dev); veleposestnik Al. Scbrey na Jesenicah 4 krone; županstvo trga Železniki 5 kron; Tomaž Potočnik, župnik na Breznici 4 krone; županstvo Lesce 10 kron:  Pavtl pi. del Negro v Solnogradu 20 kron; kaz. poravnava Predovic• Kuralt 10 kron (po dr. Kušarju); dijaki za november 115 kron; Bogomir Kreaner v Ljubhaai letni prispsvek 10 kron; mestno županstvo v Skofji Loki za 1910 50 kron;  župnik Nikolaj Križaj na Ovsišah 5 kron; kaz. zadeva Ferjan-Zan 10 kron (po dr. Kušarju); Rafael in Rezika Tftaler iz Škofje Loke povodom smrti preblage dobre matere, oz. tašče gospe M. Ju van 50 kron; iz istega namena tvrdka Jos. Elger & Sohn, Reichenberg na Češkem 10 kron (pošilja g. R. Thaler); Fr. Krek, župnik na Vranji Peči 20 K; meščani za januar 44*80 kron; veleposestnik A. Treven na Jesenicah 10 kron ; prof. kolegij za januar 4 krone; neimenovan po Bolču 5 kron; občina Smlednik po Antonu Burgerju 80 kron; kaz. zadeva Potočnik-Fink 10 kron (po dr. Kušarju); županstvo Poljane nad Skofjo Loko 10 kron; županstvo Mošnje 20 kron;   dijaki za december 117 kron; cAdamič-Lunder* 8 krone:  krst pri Krennerju 5 kron; me ččani za februar 21*60 kron; prof. kolegij za februar 4 krone; dijaki za januar 114 kron; darilo Kreditnega društva v Kranju 50 kron; kaz. zadeva Koka|j-Petelin 10 kron (po dr. Kušarju); lekarnar Erv. Burdych v Skofji Loki letni prispevek 10 kron; Rud. Jeglič v Kranju iz sodne obravnave Ognnz-Lachnik mu prisojeno pristojbino za izvedeaiško mnenje 20 kron; Ana Dobida povodom smiti svojega nepozabnega soproga 20kron; koz. zadeva M. Jelene in J. Smiu 20 kron in kaz. razprava Jan. Trojar 5 kron (oboje po sodniku O. Devu); gospodična Marija Zhishmann letni prispevek 12 kron; hranilnica in posojil niča na Mirni 10 kron; dijaki za mene februar 106 K; meščani za marec 5 kron; prof. kolegij za mesec marec o kron; Fr. Luznar, nadučitelj na Primskovem letnih 10 kron; župnik Fr. Kušar v Mengšu 40 kron: županstvo Breznica namesto venca na krsto g. Antona Medveda 15 kron (pjšiija župan Finžgar); Alojzij Kummer, župnik v p. v Stari Loki 4 krone in kaz. zadeva Kuralt-Vidmar 40 K (po dr. Kušarju).
PREVIDNOST
skrbne gospodinje
temelji na tem, da pri nakupu U(athreiner dCneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče ŠKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja sUka župnika dineippa kot varstvena znamka in ime dCathreiner. jCe ti znaki jamčijo   za  pristnost SKathreinerja
V dvorani hotela •Nova Pošta4 v Kranju.
m.       V soboto la sredo nov spored.
^85» Sporoči os| S. do S. aprila i
UolaSka parada d tarifi!.
mala sooleglaoka. Balkanska kri Črnogorska.
Obramna domovine: Ali zmagati, ali umreti.
HlaCc Krenneflleoe.
•porod od 0. do 8. aprila t. t. s
Jeruzalem* Claims o pomaniievalnl podobi. Zgodba Iz žlol]en|a. Trdoglaoec kot boiilec
K obilni udeležbi vabi najuljudne,e
ravnateljstvo.
Zagrebška tovarna, tvrdke Keftrik Francka sinov* v vsakem o*iw novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le it najboljših sirovin.
V VaŠ prid bode, bodete II pri nakupovanju dajali prednost temu Izvrstnemu proizvodu
pravemu ;Franekovemi kavnem pridatku t mimokom, iz zagrebške tovarne,
SS.Sne.V.TU*i»ILV. terana*™**.
VI-
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče §1-oalne namene, z
Doke se v vsth naših prodajalnah.
SINOER Co.f akcijska družba šivalnih strojev.   85 42 3
Podružnice povgod. Podtuloice poviod.
Hrani It. 93, nasproti c. fer. poste.
Gorenjci! Zahtevajte »Gorenjca" po Vseh gostilnah in kaVsrnah!
Listnica uredništva.
Gospod C. H.: Vaš članek pride prihodnjič. — Gospod A. Aškerc, Ljubljana. Vašega poslanega to pot nismo še mogli priobčiti.
"I
Zahvala,
Za ljubeznive dokate iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, brata i. t. d., gospoda 96
Jožefa Šilerja
trgovca s deželnimi pridelki
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se še zahval ju emo za častno spremstvo slavn. »Veteranskega društva v Kranju, predvsem njega načelniku g. Ferdinandu Hlebšu, častiti duhovščini, mnogim znancem in prijateljem z Jesenic, kakor tudi vsem drugim, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku.
V Kranju, dne 31. marca 1910,
Žalujoči ostali.
ki je zelo pripraven za stavbišče, nasproti gostilne Grajzar pri Kranju. 95 Več se izve v upravništvu ,Gorenjca".
rT)«a$tir)
doktorja pl. Trnk6czyja knni'no varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln* Previdni kmetovalec ga pri* meša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z nsastinom.
Tovarniška zaloga:     26 12—28 Lekarnar* Tr«k6osy, Ljubljana.
5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kalserjevo   &s 24-6 prsne karamele
a tremi Jelkami
•kašelj*
hripavoat, naaliaenoet, katar, krčeviti in hripavi kaialj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se pri H. Bobe k,  ekaraa. Trftid.
Prano Om»r«a -v Kranju prods j. 01 «.>!>«•(• tn po o o mi S. selesno in. *i*o-o«rij»i*:<» blaao, vlite kotle zvcearla. 35«*ii» orodjexa obrt, aoapodlnjatvo
in Umetljatvo
»«t*to, detelje
1 vaoerne ,
trav« In    <f o-
97 1
Trgovsko-abrtna banka v Ljubljani
registrirana zadruga z omejenim jamstvom.
Uradni prostori: Šelenbnrgova nlica (pri »Mallču").
Vplačani deleži K I0I.8B0.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4'/,%; rent ni davek plača zadruga sama.
Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi
stranka čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine.
Ravnotam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne
vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptira trgovske menica. Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov
i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—12
Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni.
Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5.
Lepo meblirana mesečna
soba
z lepim razgledom na ulico se takoj odda. even-tuelno tudi z dobro hrano.
Kje, pove upravniitvo .Gorenjca". 97
Tonnies
v Ljubljani V*
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost sage in vse stroja ta obdelovanje leta. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
a a a
BBBBBBBB
i J A
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Lastni isdelki     76 is-2
oljnatih barv, lakov
firnežev In »tekleraktga kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barve za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna poatrsiba, oeae nlake.
Za obilna naročila se priporoča
Premrl & Jančar
trgovina oljnatih barv na drobno in na debelo.
»2£* bays 5ebiller^
L
Ijitibliana 5* ?ctr«c-31 Pr|p°ro** leP° ,3b«ro
J       J    J d«n>5kib,  dcklfckib \r> otročjih klobukom. ^opraUilei tocr?o ir> c«r>o. 3«lr>i klobuki - ' Uedrjo O jeilogl.
najboljši lak za tla i« mehkega laaa
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za
umivalne mize 90 v. Keil-ova pasta za čevlje po 80 v. 88 6—S
Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 v. Keil-ovo leščilo za pode 90 v. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
ima vedno v zalogi tvrdka
Franc Dolenz v Iranjii.
Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Lapsjne. Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje; Franc Ley.
Ljubljana: Leskovic &
Meden. Novo mesto: I. Picek.
Postojna: Anton Ditrich, Radovljica: O. Homann. Skorja Loka: M. Žigon. Zagorje: Rih. E. Mihelčič.
Matija Ažman    : *****123
nasproti   klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnean občinstva, da je prevzel otort Mihaela Paritarja v Kranju
vtr za Izdelovanje uirtvašltlh krst
ker |e bila hiia onega prodana. 92 4-2
Krste se dobe vsakovrstne in po najnlijin cenah.
9509
VeliKatisHa zaloga
5lamniHo4
vsake vrste po tovarniški ceni
prodaja
43 1810
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
10-20 mark temo
in več 73s'užijn pri na« dame in gospodje vsakega stanu. Nikako pismeno delo.      94 3—2
Bančna trgovina .Confidenlta1 Lugano »Ilagllaso, Švloa.
Moli V«!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-lili j i no m le č o o m i lo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko.. TeSin ob L., ker je edino lo milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor' tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega Uinta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-8
w*~ Pozor! -m
Izftla ie hnlfllca »Cerkoene prlitoiblne aH Itolnlna" z dodatkom „Kako se določa kot?-ornaT44 Cena 30 vin.; po pošti 40 oln. Dobi se o tiskarni m. Pr. Lam-preta ti Kranja.
5Kg žgane KaVe
fransto na VsaKo postaje
za kilogram
Brasil • mešanice, jako dobre......K 3*—
Zajutrek-Melange, fini okus.......340
Central, nežne, fine........• . „ 3 60
Karlsbader-Melange, močne, fin aroma   . , 4 Dunajske Arabia-Spezialitete, jako priljubljene mešanice...........4*40
razpošilja po povzatju
,Arabla(, Import kave In čaja Dunaj 111/2, Untere Viaduktgasse Nr. 35.
Kavarne, restavranti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponudbo
41 10-9
MmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000 K.        Stritarjeva Olioa ŠtOV. 2 Rezervni fond K 400.000.
- Podružnice v Spljeto, Celovcu, Trstu in Sarajevu —
Priporoča promese na 4°|one Tiske srečke po 8 kron, žrebanje dne 1.aprila ti., glavni dobitek 180.000 K. Sprejema vloge na knjižice iu na tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 f|« °|o. 7352-4
li
Ii g
1 I
Ljubljana
Prešernova ulica st. 9
Gricar $ jfojac
LJubljana
Prešernova ulica ^i. 9
uljudno naznanjata, da je zaloga za pomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
71 6—4
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okrajni!
jlflestna hranilnica 4 Kranjn
obrestuje hranilne vloge po
7 26—8
SploSni rezervni zaklad j (lastno premoženje) nad
246.000 kron.
********************************* *
Koncem leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na semljlšča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron.
Ta najstarejši denarni savod v Kranju uraduje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjlh in tržnih dneh pa tudi ed 2. do 4. ure popoldne.
iiMiiiiiitit»t»iHiiiiti»tiimpinHiiiiii'miiiiiiiitiiiiit»iiinimi!Hn
4
imrniminHiimiHUHim
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje b kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici.
V
ga varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega reiervnega zaklada mestna občina Kranj »vsem svojim premoženjem in a vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnlača oerkveni denar.
f
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na lato in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Bprajomajo se tudi vloino knjižico drugih hrani In lo in posojilnlo kot : gotov denar, ne da bi se prekinilo obreatovanjo. ::
67
1
Slovenci, n« zabite družbe f SW. CIRILA IN METOPAI J
Samo
| je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne j industrije, gospod dr. K- DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč,
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perilo.      32 14—101
kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje
bliftrfo btloto Ur)c popolnoma brez duha.
Zavitek y, kg stane samo 30 vin.
Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. iV« debeloi
L. Minlos, Dona], I. Molkerbastei 3.
Zlate sf ctlnjc: Berlin, Pariz, \\m \\i./¿?
Jzdelovateij \^
0. Ssydl
Ljubljana, Spltot.-SMtar.ut. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        49 52-9
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Glinaste peči
188 52 41
štedilnike, banje m kopeli, kakor tudi kipe, vase In drage glinaste isdelke v vseh barvali, trpežne in eeoe priporoča
Avgust Drelse
prva in ntsjveoja tovarna po6i in glinastih izdelkov v LJubljani.
■■■■■■■■■■
uuuuuuuuDu
■ ■   Električna gonilna ali*,   sj g
Tovarna oljnatih bari, lata is tirne ia
Brata Vm\1
crkoslikarja, iakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
fltififisfll Miklošičeve ulice 6, &JllVlJ#sia nasproti kot.,Union«
Ustanovljeno 1842. a Telefon 154. .68-30
Í1DÜ0Ü0D0DQ
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londona i n v Pariza s prvim darilo«: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloge- angleškega, francoskega in bmskega sukna. — Naročila ae izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
specijalist t izdelovanju frakov li salonski! sokeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si teli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevan ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—4
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-17
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
209 52-32
Majvečja trgovina m jjjMjja.
Rudolf Rus
urar v
Ravnokar Je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno
UstuoVlJcn leti 1885.
Martinova oesta 20 O   £ann Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne SflOOOOvOa      železnice pri šentpeterskf cerkvi. 126—86
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drž. uradnikov.
Bogata zaloga pohištva vsako mte v vseh oenah. Ogledala, stike v vseh velikostih.
Popolne oprava za rile. Špeotjallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki
000/.
Modrool iz Učna-toga omrežja, afrh čanake travo ali žime, prve trate vedno v zalogi.
ra spalno tobo od 180 gtd. naprej. Dlvan t okraski,
{Opravo ta Jedilne laobe, salone, pred-\aobe,oele garniture.
da oooo; postelja, nočna omarica, o* mlvalna miza, obešalnik, mita, stensko oglodaio.
Speeljalltete v nevestinih halah. Ve-IM prostori, pritlično In v I. nadstropju, Čudovito pomni ta hotelo, vilo In ta letovišča 62 g/d.
78
ci i m ru i Rull ( ii'iMiüHi.ut.dcccncm '
[^Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in 1 pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojzijo Vodnik;«
kamenarskem mojstru
Ljubljana
Kolodvorska = nllca =
		! 1.) 1: 1: 1:1 ( :l (	II		1 HI !					m
										
Konc. zobarski atelje
tri M V Kranju
od sedaj nadalje samo v Konc. zobotehnični atelje
Oo Seydl
76 26-4- prva tovarna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Školjo Loko in Tržič pri gosp.
F.
y
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice za pokalo j a so po 40 vin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
Novost!
Izšla je zelo zanimiva brošura:
Schul- und Kulturelend in Krain.
Ein Beitrag zur Frage der slovenlschen Universität. — Von einem Slovenen
Cena 60 vin., po pošti 70 vin. — Dobiva se v tiskarni v Kranju.
JOS. WEIBL
J. Spr eitzer j ev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkova   txlioa   *t. 4.
stavbcio-ometio li touMsko kiliftriliintro.
Žične omrežje na stroj, ograje na miredvom, obmejno omresje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpno križe, štedilnike 1.1, d
Špecij ali teta: 83 52 3
valjiöni zastori (Rollbalken).
Loterijska srečka dne 27. marca 1.1.
Tr«t    44   47   90   69 27
Av»trlJ«icf» äpeolallteta
I. vrste so svetovnozoani       87 12—3
Maršoerjevi snmeči limonada! bonboni
(z okusom malin, citrone, jagod, češnje in Waldmeister) v svrho priprave izvrstne brezalkoholne pijače.
Dobe se povsod, kjer so nalepljeni lepak' s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Letna poraba več nego 60 milijonov komadov. Lu-sin, parfinira dihanje. Klairon, najfinejša delikatesj svetâ. Bouchées à la Reine. Peppermint-Losen-družba. Vseh vrst mleka in čokolad za kuhanje izvrsUO kakovosti priporoča Prva češka akc. dr. orient, sladkornih in čokoladnih tovarn na Kraljevih Vinogradih prej =   A.  MARŠNER =
Glavna zaloga na Dunaju : Josip Katz, vi., Theoaaldgasse 4.
zobozdraunlSbi in zobotehniSbi
Edini : atelje
u Kranju GloboCnik
u isti hiši, hjer je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacijo vsak dan, tudi ob nodoljah.
220 52—30
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenla poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Roservna saklada iznaša:
i
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«% ali z 1 % amortizacijo, na menice pa po 6Vo:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
97—1
Denarni promet ▼ lotu 1908:
I I
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. are dopoldne
in od
2.-6. are pop. izvzemši
nedelje in praznike.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Isdsja konto rcij « Gorenjca*.
OJgovorni urednik Miroslav Ambrožič. O
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lana prêta ? Kranju.