PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
O ~4 r/i P	je)
o- g >
O O c £ o w rn S ji r v
m x z	23
585^	,
SE's* o
*a £ §
t_ w _
m **
z >
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 125 (12.757)
Trst, četrtek, 28. maja 198
Nezadovoljni šolniki pozivajo k bojkotu ocenjevalnih sej
Nove zahteve po odstopu Falcuccijeve O šolstvu bo razpravljala tudi vlada
Fanfani sprejme jutri zastopnike CGIL-CISL-UIL in SNALS
RIM Ministrski svet bo del jutrišnje seje posvetil problemu neurejenih razmer v šolstvu. Poročilu Falcuccijeve bo sledila razprava, govor -pa bo tudi o tem, kaj naj pove Fanfani predstavnikom stanovskih organizacij šolnikov, ki šo organizirane v sindikatih CGIL, CISL in UIL, ter zastopstvu avtonomnega sindikata SNALS, s katerimi se bo sešel popoldne. Sestanek pač ne bo lahek, saj je Falcuccijeva s svojo zloglasno okrožnico samo še zaostrila položaj, namesto da bi počakala povratek Fanfanija iz tujine in se tako z njim kot s parlamentarci lepo pomenila, kaj ukreniti. Tudi zato, ker smo na pragu volitev, kar narekuje vladi nagel nastop: »temeljni šolski odbori« (COBAS), ki jih je zaenkrat v vsej državi uradno prijavljenih 1.184, niso sicer noben- sindikat, toda desettisoči, ki so demonstrirali v Rimu, pomenijo tudi več desettisoč glasov...
No, ti organizmi so včeraj pozvali vse učne moči, naj se uprejo komisarskemu imenovanju ad acta in bojkotirajo ocenjevalne seje. Ko bi to dosegli, bi morali študente ocenjevati sami ravnatelji, v najboljšem primeru pa bi se lahko zgodilo, da bi nalogo iz matematike ocenil, recimo, profesor zgodovine! Sicer pa so »odbori« zagrozili,
kot vemo, tudi z »belo stavko«, ki bi onemogočila reden konec šolskega leta. Mudi se torej »pogasiti ogenj v šoli«, kot je vzkliknil neki politik, toda kako? Predsednik senatne komisije za šolstvo Valitutti je pod pritiskom KPI in PSI zaprosil predsednika senata Malagodija, naj mu dovoli izredno sklicanje komisije, pripravljenost na to pa je izrazil tudi predsednik šolske komisije pri poslanski zbornici Casati: »Bojkot ocenjevanj gre odločno zavrniti, ukrep Falcuccijeve je povsem zakonit, vsekakor pa je nujna temeljita izmenjava mnenj, drugače bomo obstali na slepem tiru.« Naj to pomeni dialog z »odbori«? Ti se hočejo na vsak način sestati s Fanfanijem, od katerega zahtevajo, da v smislu člena 95 ustave prevzame v lastne roke vso šolsko problematiko, hkrati pa pozivajo vse stranke, naj zavzamejo jasno stališče.
Altissimo (PLI) se je pridružil zahtevi sindikatov SNALS, SNADAS in GONFSAL po odstopu Falcuccijeve ter naprtil krivdo za nastale razmere na KD. Parlamentarci DP so pozvali Fanfanija, naj razveljavi »žaljivo«
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slaba kri zaradi predvolilne raziskave: ali je v prid KD?
RIM Kakor vselej na pragu volitev tako se tudi tokrat vtihotapljajo v predvolilne polemike poizvedovalci o javnem mnenju, ti nevidni manipulanti ljudske volje in želja, ki so kot taki tudi sami subjekti političnega boja. Kakšno vrednost in kakšno verodostojnost pripisati izidom takšnih raziskav? Vprašanje smo si vnovič zastavili ob včerajšnji objavi rezultatov telefonske poizvedbe o volilnih težnjah 2.000 državljanov, ki so jih vzeli raziskovalci za vzor.
Ti rezultati, ki jih je priobčil znan dnevnik, so v resnici izzvali v političnem svetu dokajšnje kritike in skeptične pripombe. Prevečkrat se je zgodilo, pravijo politiki, da so si bili izidi tovrstnih poizvedovanj in rezultati volitev čisto navzkriž; to pa le še utrjuje sum, da gre pri tem za nekakšno usmerjanje volivcev v korist rešitev, ki
so bile prikazane kot porazne, oziroma za »sponsorizacijo tekme za zmago«. V sedanjem primeru je marsikateri politični predstavnik posumil, da hoče kdo prikazati KD kot poraženko in s tem spodbuditi omahljive volivce, da jo podprejo.
No, vse' kaže, da to tezo vsaj deloma potrjuje sam šef tiskovnega urada KD Clemente Mastella. Potem ko je izrazil prepričanje, da bi se bilo treba v predvolilnem obdobju izogniti napovedim o tem, kako ljudje mislijo glasovati, je rekel, da je bilo-poizvedova-nje po njegovem izpeljano s temu primernimi kriteriji; to pa pomeni, kot je pripomnil, da obstaja resnična nevarnost, da komunisti prehitijo demokristjane.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z
Stt

M
O
O
o
M
O
O
pozorja
MARIJ ČUK
NOVI SAD. V središču in srcu Vojvodine, ki je bila nekoč žitarica Evrope, potekajo te dni 32. jugoslovanske gledališke igre, festival, ki je bolje poznan pod imenom Sterijevo pozorje. Gre za nemara največjo in najbolj reprezentativno gledališko dejanje v sosednji državi, ki pritegne v Novi Sad cele trume kritikov, teatrologov, novinarjev in seveda gledališčnikov, ki tu prikažejo tisto, kar je bilo v sezoni najbolj vznemirljivega na odrskih deskah po vsej federaciji. Zaradi kakovosti samega festivala, je v tekmovalnem sporedu Sterijevega pozorja lahko največ le osem predstav in prav toliko jih je letos zbral glavni selektor srečanja - slovenski gledališki kritik Vasja Predan. Razveseljivo je vsekakor, da je v tej konkurenci tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Letošnje Pozorje se je začelo v torek s slovesnostjo v prostorih razkošnega in velikega Srbskega narodnega gledališča, kjer so bili na sporedu pozdravni nagovori in prva tekmovalna predstava. Gostovalo je Hrvaško gledališče iz Osijeka s Krleževo »Potjo v raj«. Že ta prvi večer smo imeli priložnost soočanja z izredno heterogeno novosadsko publiko (v Vojvodini in njenem glavnem mestu živijo namreč številne narodnosti), ki pa je obenem tudi zelo kompetentna in navezana na svoj festival. Ta namreč predstav-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gorbačov pripravlja nova »presenečenja«?
BONN Bonski diplomatski krogi ne izključujejo možnosti, da bo dvodnevno vrhunsko zasedanje varšavske zveze v Vzhodnem Berlinu - začelo se je včeraj- razširilo razo-rožitveno pahljačo z novimi predlogi v prid zmanjšanju konvencionalne oborožitve. ■-
Te vrste pričakovanja je okrepil nedavni predlog voditelja poljske partije in države generala Jaruzelskega, ki se je zavzel za obojestranski in postopen umik vseh tujih čet iz devetih evropskih držav, med katere je vključil tudi obe nemški državi.
Vzhodni Berlin je bil doslej privlačno mesto za. objavljanje predlogov, katerih cilj je bil olajšati na Evropo naloženo breme orožja: leta 1979 je Brežnjev napovedal umik 20.000 mož in 1000 sovjetskih tankov iz NDR, prav pred letom dni pa se je Gorbačov v Berlinu zavzel za celovite ukrepe v prid zmanjšanju konvencionalne oborožitve v Evropi.
SZ ima na ozemlju NDR 380.000 mož in okoli 6500 tankov, med katerimi so tudi najbolj sodobni T-80. Na njenih letalskih oporiščih so letala mig-29, ki so namenjena prestrezanju nizko letečih manevrirnih raket. Po sodbi zahodnih strokovnjakov naj bi imela SZ samo v prostoru velikega Berlina okoli 47.000 vojakov. V skupini-sovjetskih vojska .v NDR (poveljstvo je v Zossen-Wunsdorfu pri Berlinu) sodijo najbolj elitne enote, med njimi druga udarna armada, ki je stacionirana v Magdenburgu, osma gardna oklepna armada v Erfurtu in druga gardna armada na severu NDR. Zahodni opazovalci doslej niso zaznali znamenj, ki bi pričala o tem, da se SZ pripravlja na postopen umik teh enot iz NDR.
Marjan Sedmak
Američani stopnjujejo svojo vojaško prisotnost v Zalivu
Nobeden noče multinacionalnih sil v zalivskem kotlu pa se nekaj kuha
BRUSELJ Včeraj je novinarje v Zahodni Evropi in ZDA zasul plaz zanikanj v zvezi z ugibanjem o ustanovitvi nove multinacionalne pomorske sile, ki naj bi odslej dalje skrbela za patruljiranje Zaliva.
Kot znano je ameriški obrambni minister Caspar VVeinberger zahteval sodelovanje evropskih zaveznikov v skrbi za varea promet v tem, za Zahod, izredno pomembnem območju. Očitno meri Reaganova administracija predvsem na Italijo in Španijo. Francoske in britanke vojaške enote so namreč že več časa stacionirane v tej regiji, Nemci po sklepu mirovne pogodbe ne smejo sodelovati v takih akcijah, vojske drugih držav pa itak niso omembe vredne. Opazovalci na zasedanju obrambnih ministrov NATO v Bruslju omenjajo tudi možnost, da bi se Američani zaenkrat zadovoljili tudi z večjim sodelovanjem italijanskih in španskih ladij pri nadzorovanju Sredozemskega morja.
Težko je povedati, če imajo Američani resnično v mislih ustanovitev nove multinacionalne enote, dejstvo pa je, da so Italijani in Španci za to
zaenkrat nezainteresirani. Verjetno bo Reaganova administracija zahtevala ustanovitev enotnega ameriško-britan-sko-francoskega poveljstva, ki bi dalo več jamstev od sedanjih fragmentifa-nih enot treh držav.
Včeraj se je vrnil s krajše turneje po državah Zaliva demokratski senator James Sasser, ki je potrdil sklep ameriške vlade, da bodo kuvajtski tankerji pluli pod ameriško zastavo in bodo tako deležni kritja ameriških vojaških enot. Nedvomno je to izredno nevarna poteza, posebno pa, če upoštevamo dejstvo, da so iranske, sile v zadnjih sedmih mesecih napadle kar 21 kuvajtskih ladij. Ameriško namero po ojačenju svoje vojaške prisotnosti v Zalivu potrjuje tudi vest, da bo Rega-nova administracija prosila dovoljenje za uporabo vojaških baz Kuvajta, Bah-raina in Saudske Arabije. Te države bi lahko tej porošnji tudi ugodile, ko jim bo voda silila v grlo.
Domneve novinarjev po ustanovitvi novih multinacionalnih enot so torej vsi vidni predstavniki zahodnih zaveznikov zanikali, nekaj pa se v zalivskem kotlu le kuha...
Fanfani v ZDA
Pred skorajšnjim beneškim vrhom se je italijanski ministrski predsednik Faniani srečal z ameriškim državnim tajnikom Shultzem in s predsednikom ZDA Reaganom	(AP)
Križi in naslade
Križ in naslada, tako je zunanji minister Giulio Andreotti v svoji rubriki Black notes na tedniku Euro-peo naslovil poglavje, ki ga je posvetil pornoigralki lloni Staller, ki je v Italiji splošno znana kot Ciccioli-na. Znana, predvsem pa slečena igralka madžarskega porekla je s svojo kampanjo vzbudila toliko pozornosti medijev, da ji tudi pikri, čeravno kurialni Andreotti ni mogel odreči »posvetila«.
Pa saj, mashilistično rečeno, mati narava je bila s punco dovolj radodarna, da je vredna pogleda. In Cic-ciolina, ki si je utrla pot v svetu spektakla z razkazovanjem naravnih darov, tudi v volilni kampanji s svojimi oblinami nič ne skopari. Ji bo uspelo vzbuditi pozornost Italijanov, jih prepričati, naj ji dajo svoj glas,
da se bo v parlamentu borila proti seksofobiji? Odgovor bodo dale volilne žare 15. junija, že sedaj pa lahko ugotovimo, da je vzbudila pozornost časopisov in... ekologistov.
. »Prijatelji zemlje« so namreč protestirali, ker so Cicciolina in njeni pristaši preplavili zidove z volilnimi lepaki. Lepak sodi le na pločevinaste table, ki jih za to namenja občina, so strogo menili ekologisti in pisali svetlolasi kandidatki: »Poznavajoč Italijane boš nedvomno dobila več preferenc kot številni politični veljaki, četudi ne boš onesnaževala zidov z lepaki.« Andreotti v svoji rubriki ne gre v te podrobnosti, vendar ugotavlja, da pojem predstavništva ne diskriminira nikogar. »Volivci imajo isto pravico, da si izberejo to gospo kot predstavnico - meni minister -
kot so jo imeli tisti, ki so v prvi zakonodajni dobi izvolili Benedetta Croceja.« Seveda pa se Andreotti ne more odpovedati svoji naravni težnji po posredovanju. »Kvečjemu - pripominja - bi predsedstvo zbornice lahko sklenilo sporazum z gospo: ona bi se obvezala, da hodi v zbornico v neizzivajoči obleki, v zameno pa je ne bi titulirali z gospo Staller pač pa s Cicciolino, vsaj dokler ne bo dosegla dovolj častitljive starosti.«
Do tod zunanji minister. K njegovemu razmišljanju bi lahko dodali še kvalunkvistično ugotovitev: če bodo stranke in državne inštitucije nadaljevale po dosedanji poti, o čemer se časopisi razpisujejo, tudi Cicciolina v parlamentu ne bo raz...gla-šena struna.
V. T.
Nogomet: pokal prvakov
Porto presenetil proti Bayernu
□ □ □
Prijateljska tekma
Italija danes proti Norveški
□ □ □
Po 6. etapi »Gira«
Argentin in Saronni zelo zaostala
Davčna prijava do ponedeljka
RIM Italijansko zakladno ministrstvo je izjavilo, da bo možno oddati davčno prijavo do ponedeljka, 1. junija, ker zadnji dan v maju pade letos na nedeljo. Tudi plačila davkov IRPEF in ILOR bodo banke in poštni uradi sprejemali še v ponedeljek.
Država vrača superglobe
RIM — Prometne kazni, ki so jih vnovčili na podlagi zapadlega odloka, bo država morala vračati, ker je senat včeraj proglasil za protiustaven 7. člen novega odloka, s katerim je vlada skušala preprečiti to nevšečnost.
• Falcuccijeva
Beneški proces postaja vedno bolj zagoneten in zapleten
NADALJEVANJE S 1. STRANI
okrožnico in sprejme predstavništvo odborov COBAS. ZKMI-FGCI je razmnožila med mlade volivce 20.000 dopisnic, s katerimi jih poziva, naj ne volijo v senat Falcuccijeve, »kajti prva šolska reforma bo v tem, da ostane sovražnica mladih doma«. Komunistični študentje se hočejo sestati z nezadovoljnimi šolniki in zasnovati z njimi takšne oblike protesta, ki ne bi še bolj oškodovale dijakov in staršev.
Čisto drugače pa piše v današnjem glasilu KD II Popolo njegov glavni urednik Cabras. »Temeljne šolske odbore« obtožuje radikalizma in korporativizma, ker zahtevajo "egalitaristič-no" razdelitev tistih 530 milijard lir, potem ko so se egalitarizmu odrekli celo kovinarji.« Cabras nato napada socialiste, češ da so zaradi nekega absurdnega pridržka preprečili uresničitev reforme višje srednje šole. Skratka: nova poslastica za vse, ki bi jim med volilno kampanjo zmanjkalo argumentov, napetosti pa ni ublažil niti račum ski dvor z delno registracijo nove delovne pogodbe, kar omogoča izplačilo plačnih zaostankov oziroma zvišanje prejemkov, (dg)
• Slaba kri
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vsi drugi so nasprotnega mnenja. Podpredsednica senata Giglia Tedes-co (KPI) je skeptična in trdi, da »volivcev ne sestavljajo vzorci«. Načelnik političnega tajništva PSDI Emilio De Rose naglaša, da ni zdajšnje poizvedovanje nič drugega kot »usluga demokristjanom«. Socialist Spano opozarja na problem »velikega števila volivcev, ki- še ne vedo, komu bodo oddali svoj glas«. Republikanec Meranzetti pa je še pred objavo vzorčne raziskave ironično izjavil, da vsak trenutek pričakuje »novo raziskavo, ki naj pove, da bo KPI prekosila KD«. Sicer pa se republikanci bojijo predvsem tega, da se veliko število ljudi ne bi odzvalo volilni dolžnosti zaradi kreganja med KD in PSI, kot je zaskrbljeno rekel njihov tajnik Spadolini.
O spopadu med socialisti in demokristjani je spregovoril včeraj tudi Ales-sandro Natta in pozval PSI, naj vendar pojasni, kaj pravzaprav namerava po 14. juniju. Tajnik KPI je ponovno zavrnil hipotezo o začasni rešitvi oziroma o poletni vladi pa tudi spet obsodil socialdemokratski predlog o »konzularni vladi«.
Kaj pa Craxi? Tajnik PSI zatrjuje, da je že jasno odgovoril tako demokristjanom, ki so zahtevali zase vodstvo vlade skozi vso novo zakonodajno dobo, kakor »zmedenemu alternativiz-mu komunistov«, ki je po njegovem kot nalašč, da se ga zavrne. In še De Mita: stare zaveznike spodbuja k »enotni obvezi za racionalnost in ravnovesje med volilno kampanjo«, da se že zdaj pred vso javnostjo razčistijo vsi predlogi in programi. »Prisiljenost in vneti toni« po njegovem ne sodijo »v tradicijo in običaje KD«.
G. R.
Med razpravo o petoveljskem atentatu aretirali bivšega poročnika Spazianija
BENETKE Nekdanjega poročnika Francesca Spazianija, ki je bil leta 1972 na goriškem karabini-jerškem poveljstvu v Ul. Sauro dodeljen vodenju preiskovalnega oddelka (Spaziani je služil navadni vojaški rok), je včeraj pozno popoldne predsednik porotnega sodišča v Benetkah Gavanin dal aretirati. To je zahteval javni tožilec Ferrari, ki je Spazianija obtožil, da je krivo pričal o takratnih dogodkih na včerajšnji razpravi sodišča, kjer sodijo krivcem atentata v Petovljah in tistim, ki so hote preiskavo speljali v napačno sled.
Takratni poročnik je namreč podpisal nekatere zapisnike o preiskavi, iz katerih izhaja, da je v njej sodeloval. V resnici pa pri njej sploh ni bil soudeležen. Zapisnike je podpisal, tako je sam povedal, ker je zaupal podoficirjem preiskovalnega oddelka in ker je dokumente moral podpisati kak oficir. Spaziani se ni spominjal takratnega dogajanja. Ugotovil pa
je, da podpis na nekem zapisniku ni njegov. Nekdo mu ga je podtaknil. V zapisnikih je bilo govora o preiskavi na licu mesta, o dveh tulcih samokresa in podobnem. Spazianiju so včeraj pozno zvečer sodili po hitrem postopku.
Dopoldne je karabinjerski poročnik Angelo Tag-liari, ki je bil hudo ranjen v roko na atentatu, v katerem so bili ubiti trije karabinjerji, povedal kako so čuvarji reda prihiteli na lice mesta. Podrobno je povedal, da je videl v dveh ali treh krajih prestreljeno steklo fiata 500.
Več ur je včeraj trajalo soočenje med podčastniki Giuseppom Napolijem, Francescom Valeriom in Ginom Zazzarom, ki so svoj čas bili v' preiskovalnem oddelku karabinjerskega poveljstva in vodili preiskavo o Petovljah po navodilih polkovnika Mingarel-lija in kapetana Sirica. Kot je znano, so Mingarelli, Chirico in Napoli obtoženi, da so hote speljali preis-
kavo na napačno sled. Valerio in Zazzaro pa sta le priči.
Do izraza je prišlo dejstvo, da so v juniju 1972, v dneh takoj po atentatu vodili preiskavo na nejasen način. Govora je bilo o zapisnikih, ki da so bili spremenjeni, o podpisih, ki jih nekateri ne priznavajo za svoje, o dveh tulcih samokresa, ki so bili vneseni v zapisnik, pa čeprav ta ali oni sploh da ni vedel o njih. Skratka, na soočenju je vsakdo dajal drugačne izjave. Končno, na zahtevo javnega tožilca, je sodišče sklenilo, da akte o zaslišanju danes že upokojenega marešala Francesca Valeria preda preiskovalnemu sodniku. Valeria bodo obtožili istih nepravilnosti, za katere so na sedanjem procesu obtoženi Mingarelli, Chirico in Napoli.
Po dveh mesecih razprav postaja proces o Petovljah vedno bolj zapleten.
MARKO WALTRITSCH
Preiskave proti terorizmu v Parizu Olivieri in Mazzocchi pred sodniki
PARIZ — Mednarodni terorizem, predvsem pa grožnje islamskih teroristov proti Italiji in Franciji bodo glavna vprašanja, o katerih bodo razpravljali notranji ministri devetih držav, ki se bodo danes sestali v Parizu.
Izredno zasedanje ministrov sovpada s posebnim pariškim »terorističnim« trenutkom, kjer se najdbe 8,8 kilograma razstreliva exogen in 6,5 kilograma nitratu podobne snovi med koreninami nekega drevesa v Fontainebleaujskem gozdu križajo z zapleteno preiskavo o italijanskih domnevnih teroristih, ki so. živeli v Franciji. Včeraj sta se morala javiti pred pariško »chambre d'acusation« (preiskovalno sekcijo prizivnega sodišča) Vincenzo Olivieri in Guglielmo Mazzocchi. Obema so nadeli lisice v sklopu verižnih aretacij domnevnih italijanskih teroristov, ki so se skrivali v Parizu. Oba bi morali izročiti Italiji, čeprav se odvetniki
trudijo, da bi Mazzocchija zadržali v Franciji. Prav zaradi njegovega pripora — Mazzocchi je namreč moral enkrat na teden na policijske urade - so odvetniki podvomili v »izrednost« francoske protiterostične akcije.
Težje bo braniti Vincenza Olivierija, ki je v Italiji obtožen namernega umora in ugrabitve (v zvezi z ugrabitvijo demokrščanskega odbornika Čira Cirilla). Olivieri je tudi osumljen sodelovanja pri napadu 14. februarja letos na poštni kombi v Ul. Nomentana v Rimu. Njegovi odvetniki so vsekakor izjavili, da razpolagajo s pričami, ki naj bi z njim praznovali dan sv. Valentina v Parizu in ne v Rimu. V kratkem bi moralo pariško sodišče vzeti v pretres tudi primera Paola Cerianija Sebregondija in Paole de Luče. On je bil v Italiji obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora, njej pa bi moralo soditi rimsko prizivno sodišče.
Irska se je odločila za Evropo
DUBLIN Navzlic običajni volilni brezbrižnosti, Irci se ji namreč redkokdaj odrečejo, saj se je lanskega referenduma o razporoki udeležilo le bornih 63 odstotkov volilnih upravičencev, so tokrat trumoma šli na volišča. Opredeliti so se morali za ali zoper sprejetje Ustanovne listine EGS. Po včerajšnjih izidih so torej očitno soglašali z vladnim stališčem in so se množično izrekli v prid sodelovanju z ostalimi članicami EGS.
Vodje vseh političnih strank ne prikrivajo navdušenja nad volilnim izidom, ki tako omogoča irskemu znatno načetemu gospodarstvu nadaljnje upanje v sicer izjemno težaven preporod. Ni bržkone naključje, da so vladno pobudo brezpogojno podprli zlasti po-
ljedelci, ki so deležni precejšnjih subvencij EGS. Nakazila znašajo za dobršen del 900 milijonov funtov, ki se vsako leto stečejo v žepe irskih kmetovalcev.
Prvi minister Charles Haughey je vzneseno izjavil, da je irsko ljudstvo dozorelo in se je naposled sprijaznilo s svojo usodno povezanostjo z Evropo.
Irska odobritev Ustanovne listine EGS je dokončno sprožila ratifikacijo navedenega sporazuma v vseh ostalih 13 članicah EGS, ki šo sicer akt že sprejele, ne da bi se bile prisiljene zateči k ljudskemu posvetovanju. Irska je doslej s svojim dvoumnim zadržanjem onemogočala sleherno uskladitev stališč znotraj EGS.
V Jugoslaviji delegacija EGS
BEOGRAD - V Jugoslavijo je včeraj dopotovala delegacija Evropske gospodarske skupnosti, ki jo vodi E. Rain, direktor za zunanje zadeve komisije EGS. Predstavniki skupnosti bodo jugoslovanskemu vodstvu pojasnili sklepe, sprejete na ministrskem sestanku članic skupnosti 24. in 25. maja v Bruslju.
Ti sklepi se nanašajo na pogovore z Jugoslavijo o drugem finančnem protokolu in novem trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in EGS.
V imenu SEZ se bosta z delegacijo pogovarjala pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Ranko Radulovič, in pomočnik zveznega sekretarja za finance Boris Škapin, (dd)
Spet atentat v Južni Tirolski
BOČEN Delovni obisk notranjega ministra Scalfara, ki se je po nedavnih atentatih in zlasti po streljanju proti pročelju neke karabinjerske postaje, nemudoma napotil v bocensko pokrajino, kjer se je sestal s krajevnimi oblastmi, kot kaže ni zalegel. Predsinočnjim je namreč prišlo do sicer po učinku manj odmevnega atentata, ki pa nikakor ne obeta pomiritve med večinsko nemško in italijansko narodno komponento. V bližini postalske želežniške postaje so se neznanci z motorno žago znesli nad električnim drogom, ga podrli in tako povzročili prekinitev dobave električnega toka celotnemu železniškemu omrežju med Bocnom in Meranom. Preiskovalci, ki so sprva menili, da gre za posledico vzdrževalnih del na progi, so v neposredni bližini podrtega droga naleteli na pečino z napisom »Loss von R.«. Južnotirol-ski separatisti se često poslužujejo omenjenega gesla, ki naj bi izpostavljalo zahtevo celotne nemško govoreče skupnosti po samoodločbi in posledični odcepitvi od Italije.
Naj navedemo, da se je pokrajinsko tajništvo tamkajšnje MSI dokaj ostro odzvalo Scalfarovemu obisku in pozvalo vsedržavno javnost ter varnostne sile, naj se naposled le streznijo in naj slednjič priznajo, da netenja narodnostne mržnje ne gre pripisovati desnim skrajnežem italijanske narodnosti. Magnago je namreč predvčerajšnjim izjavil, da ti atentati koristijo le neofašistom.
• Začetek Sterijevega pozorja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Ija prav gotovo višek kulturnega dela v mestu, je pa tudi zelo odmeven po vsej Jugoslaviji in celo v tujini. In v to gledališko mravljišče, v to gledališko vnemo se je vključil tudi naš teater, ki je bil v Novem Sadu prisrčno sprejet.
Slovensko stalno gledališče je Cankarjev »Za narodov blagor« v režiji Dušana Jovanoviča odigralo sinoči. O odmevnosti predstave ne moremo še poročati, saj se je zaključila pozno. Zaradi tega bomo o tem izčrpneje pisali jutri, kot tudi o tiskovni konferenci, ki bo danes ob 11. uri, in na kateri bodo obravnavali uprizoritev Sloven-
skega stalnega gledališča. Tradicija je namreč, da se oblikovalci posameznih predstav naslednjega dne srečajo z občinstvom ter odgovarjajo na vprašanja in kritike. Prav te odprte tribune so ena izmed poudarka vrednih značilnosti Sterijevega pozorja. Na tem mestu pa moramo še zapisati, da se naš ansambel danes odpravlja v Beograd, kjer bo Cankarjevo delo predstavil tamkajšnjim ljubiteljem odrske umetnosti, in sicer v Drami.
Sterijevo pozorje se bo nadaljevalo do 3. junija. Takrat bodo znane tudi odločitve žirije, ki bo, kot vsakič, podelila vrsto nagrad za najboljše dosežke.
Vodja jugoslovanske diplomacije Dizdarevič o blokovski konfrontaciji v Sredozemlju
BEOGRAD — »Poglavitno obeležje današnjega položaja v Sredozemlju je po mojem mnenju vse bolj navzoče spoznanje, da so možna prizadevanja za zaustavitev ogrožanja varnosti skoraj vseh sredozemskih držav, da je potrebno in možno marsikaj narediti za postopno odpravljanje nevarnega stanja, ki se je ustvarilo v tem delu sveta in traja že več deset let. To stanje pa je, glede tega vsi soglašamo, zelo nevarno za mir in varnost v svetu.«
To je izjavil vodja jugoslovanske diplomacije Raif Dizdarevič v pogovoru z direktorjem »Medunarodne politike« dr. Rankom Petkovičem.
Sredozemlje je postalo tesno za dve veliki vojaški floti, ki nenehno plujeta vzdolž njegovih obal. Postalo je eno največjih skladišč jedrskega in drugega orožja, območje
tekmovanja med velikimi v vojaški moči. V Sredozemlju so vse prepogoste demonstracije sile in grožnje s silo, videli pa smo ne le enkrat tudi uporabo sile.«
V odgovoru na vprašanje, kaj bi morali storiti, da bi se Sredozemlje spremenilo v območje miru in sodelovanja, je Raif Dizdarevič med drugim dejal:
»Ne vem, ali je mogoče govoriti o bolj ali manj pomembnih prodorih, ko gre za prizadevanja, da bi se Sredozemlje spremenilo v območje miru in sodelovanja. Vsak korak, ki vodi v to smer, je in bo zelo pomemben. Pri tem moramo biti realisti. Potrebno je vztrajno in strpno razvijanje sodelovanja med sredozemskimi državami v najširšem smislu.«(dd)
Raziskava med srbsko mladino »Slovence je treba ukiniti«
LJUBLJANA Če bi izbrali teme, o katerih se te dni v Sloveniji največ pogovarjajo, bi se na prvem mestu zanesljivo znašel članek iz Nedeljskega dnevnika z naslovom »Slovence je treba ukiniti«. Gre za komentar ob pisanju beograjskega mladinskega glasila Non, ki se je lotilo raziskovanja nacionalnih stereotipov in prvo nadaljevanje posvetilo Slovencem. V anketi, ki so jo naredili med beograjskimi srednješolci, so dobili tako grozljive odgovore, da so osuple reakcije v slovenski javnosti več kot razumljive.
»Mislim, da so Slovenci politično nevarni in domišljavi. Šovinisti so in imajo se za posebneže,« se glasi eno od mnenj o narodu s severozahoda Jugoslavije.
»Postrelil bi vse tiste, ki so proti enotnosti in socializmu.« »Slovence je potrebno preprosto ukiniti... so narod zase.«
»Kako naj jih imam rad, ko pa Križaj, ki zna srbohrvaško, govori po jugoslovanski televiziji slovensko.«
»Potrebna nam je bratomorilska vojna, dokler jih ne iztrebimo.« »Občudujem njihovo organiziranost in slogo, toda ne maram njihovih fašistoidnih idej, ki lahko slabo vplivajo na mladino.« »Slovenci so večinoma pedri.«.
Človek sprva ne verjame očem in mora prebrati še enkrat. Toda ne gre za kakšne straniščne napise ali za medvojne kvizlinške letake, temveč za »raziskavo«, ki jo objavlja NON, glasilo mladih Srbije leta 1987.
Povode za tolikšno mržnjo je mogoče slutiti: radikalne pobude slovenskih mladincev (od civilnega služenja vojaš-'čine pa do drugačnega vrednotenja štafete mladosti) so marsikje naletele na zid nerazumevanja.
Seveda pa so anketarji dobili tudi nekaj posameznikov, ki so izrazili simpatijo s slovenskimi vrstniki:
»Ni dobro, da ljudje smatrajo Slovence za nacionaliste.« Je tako povedala neka dijakinja. »Niso vse njihove ideje dobre, toda posamezne so, ker so pritegnile pozornost in prisilile ljudi, da mislijo o njih.«
»Popolnoma odobravam. Hvala bogu, da se nekdo spomni in se zdrami iz stereotipnosti. Toda vse, kar je hitro in napredno, se že v startu zavrača.«
Žal pa so bile takšne trezne, umirjene izjave kot glasovi v puščavi primitivizma (kar priznava tudi avtor članka v NON).
Od kod mladim takšen besednjak, se sprašuje komentator Nedeljskega. Iz kakšnega vodnjaka pijejo nekateri tako umazano vodo? Kakšno je »razmerje sil« in iskreno prizadevanje tistih, ki so najprej poklicani, da mladim objektivno, z vseh plati pojasnjujejo sedanja dogajanja, razlagajo razmere in predloge, jih strpno in trezno analizirajo, zavračajo ali pa sprejemajo? kakšni so vzgojitelji teh mladih - ki ne znajo razložiti, da na primer Janezov predlog še ni predlog Slovencev. Ali so po objavi mnenj dovolj glasno zazvonili zvonci v šolah za začetek pouka o strpnosti in razumevanju. In o zavračanju zlaganih, nezaslišano grozljivih mnenj, v vseh razsežnostih izredno nevarnih...
Odgovorov na ta vprašanja še ni. Članek iz Nedeljskega so ponatisnile le Večernje novosti (brez komentarja), kar je pravzaprav presenetljivo, saj beograjski in drugi dopisniki zelo radi povzemajo takšne zapise iz slovenskih časopisov, ki bi utegnili zbuditi polemiko.
Ostal je tako, za zdaj le mučen občutek začudenja in osuplosti... (dd)
Prizivno sodišče je občutno znižalo kazen Terrv Broome
Terry Broome
MILAN —- Po peturni razpravi je včeraj milansko prizivno sodišče znižalo obsodbo prvostopenjskega sodišča na račun bivše ameriške manekenke Terry Broome, ki je 26. junija 1984 z revolverjem ubila Francesca D'Ales-sia.
Sodišče je tako delno sprejelo zahtevo obrambnega sodnika, češ da je bila Terry v trenutku umora, zaradi obilnega užitja kokaina in alkohola, delno neprištevna. Prizivno sodišče je znižalo prvostopenjsko obsodbo za leto in pol, nadaljnje leto pa so ji oprostili. Skupno naj bi torej Terry Broome odsedela enajst let in šest mesecev. Kot znano lahko vsak obsojenec prosi za pomilostitev, ko je prestal polovico kazni, to pa bo Terry lahko storila čez približno dve leti. Po razsodbi sodišča je Terry Broome, ob prisotnosti sestre Donne, izjavila novinarjem svoje veselje nad sklepom, ki ji bo nedvomno olajšal vključitev v normalno življenje.
Sodniki so včeraj potrdili prvostopenjsko obsodbo za Carla Cabassija in Carla Rottija, ki pa sta bila obsojena na pogojno kazen in sta torej na prostosti.
Obnova Furlanije gre proti koncu
Del porušenega Barda takoj po potresu
TRST — Deželni odbornik za obnovo Furlanije Roberto Dominici je včeraj poročal v pristojni deželni komisiji, ki ji predseduje Ivano Ben-venuti, o stanju del na potresnem območju. Seje so se udeležili še svetovalci Cruder in Floramo (oba KD), Lanzerotti, Magrini in Tarondo (vsi KPI) in Puppini (Furlansko gibanje).
Odbornik Dominici je ob tej priložnosti spomnil, da finančne razpoložljivosti na osnovi državnega zakona štev. 879/87 znašajo 835 milijard lir na račun kapitala za obdobje 1986-1990. Nekatere sporne točke zadevajo probleme, za rešitev katerih niso potrebni novi zakonski ukrepi kakor tudi probleme, ki jih je možno rešiti le z novimi normami.
Odbornik Dominici je nato navedel vrsto konkretnih primerov. Vsekakor pa je razvidno, da se obnova potresnega območja počasi bliža koncu, za dokončno obnovo manjka še rešitev najbolj zapletenih problemov.
V Čedadu
SSk predstavila kandidate in program
ČEDAD — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na torkovi tiskovni konferenci v Čedadu predstavilo svoj volilni program in svoje kandidate za poslansko zbornico v volilnem okrožju Gorica, Videm, Pordenon in Bellu-no ter za senatna okrožja v Furlaniji, Čedadu in Karniji. Tiskovne konference, ki jo je vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar, so se udeležili Rafko Dolhar, Aleš Lokar, Marija Češčut in Marij Maver. Predstavništvo SSk je v pogovoru s časnikarji obrazložilo pomen volilnega zavezništva s Sardinsko akcijsko stranko ter politične cilje manjšinske liste, beseda pa je tekla tudi o nekaterih specifičnih problemih, ki od blizu zadevajo življenje in dejavnost Slovencev v videmski pokrajini. Delegacija SSk se je v Čedadu srečala tudi s teritorialnim odborom SKGZ za videmsko pokrajino.
TRST Danes se bo sestal deželni svet Furlanije — Julijske krajine. Po odgovorih na vprašanja in interpelacije (med drugimi o problemih Aguile in Alto Adriatica), bo skupščina razpravljala o vrsti vprašanj, med drugim pa bi morala izvoliti tudi novega deželnega odbornika.
Včeraj v kongresnem centru v Trstu
CGIL o turizmu v F-JK
Dežela mora vložiti veliko več truda in novih zamisli
TRST — V kongresnem centru je bil včeraj posvet o turističnih dejavnostih v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je priredil deželni odbor sindikalne organizacije CGIL. Glavna točka posveta, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število turističnih operaterjev, je bila vsekakor obravnava posebne študije, ki jo je po naročilu CGIL izvedel deželni zavod IRES in se nanaša v glavnem na desetletje 1970/80.
Prof. Forner, ki je študijo obravnaval, je izdelal zelo podrobno dokumentacijo o turistični dejavnosti v naših krajih, iz celotnega šopka podatkov in številk pa lahko sklepamo, da je deželni turizem inačica velikega poslovnega kaosa in prispodoba nekoordiniranega dela. Največjo krivdo za to nosi deželna uprava, ki sicer v turizem nalaga znatne vsote, vendar se pri tem bolj malo ozira na dejanske potrebe posameznih področij, zlasti gorskega predela, na deželnem teritoriju pa ne obstajajo specifične šolske ustanove, ki bi bodočim (in nemalokrat priložnostnim) turističnim delavcem nudile temeljito izobrazbo in profesionalnost.
Furlanija-Julijska krajina je skoraj v celoti razdeljena na nekakšne turistične pole: razpolaga z zelo raznolično obalo, od skalnate do peščene, zato javne uprave usmerjajo svoje načrte v razvoj teh krajev, ki so že od konca druge svetovne vojne največkrat prenasičeni s sezonskimi turisti. Dovolj je pomisliti, da je v Gradežu in Lignanu v poletnih mesecih 5- do 10-krat več prebivalstva kot v normalnih pogojih. Tolikšna nasičenost pa ne more drugega kot škodovati turistični ponudbi, pa naj bo le-ta kulturnega, trgovskega ali gostinskega značaja. V gorskem območju je porast tujih in domačih turistov v poletnem času skorajda neopazna, zato pa so zimski turistični centri in smučišča nabito polni le v dveh ali treh zimskih mesecih. Nadalje, turizem je nekakšen monopol zasebnikov, saj stalno narašča število zasebnih stanovanjskih hiš, ki jih lastniki dajejo v najem, prav tako pa tudi manjše hotele vse bolj privatizirajo. Res pa je tudi, da bo zasebnik vselej poskrbel, da se bodo stranke redno vračale k njemu, medtem ko ni mogoče istega trditi za hotele.
Veliko vlogo pri vsem tem igra tudi kultura turizma, ki se pač vselej ne more istovetiti z gostoljubnostjo. Na včerajšnjem posvetu so na ta račun govorniki, ki so posegli v razpravo, postregli tudi z nekaterimi cvetkami. Če pa poročila in posege strnemo pod skupni zaključek postane razvidno, da so krajevne uprave, in na prvem mestru Dežela, tiste, ki bi morale v takšno gospodarsko panogo, kakršna je turizem, vložiti veliko več truda in novih zamisli. Že dejstvo, da deželna uprava stalno odlaša z napovedano deželno konferenco o turizmu priča, da ne zna ali ne more, oziroma noče, zaigrati asa, ki ga geografsko, kulturno in zgodovinsko bogastvo Furlanije-Julijske krajine predstavlja. Da pa se o turizmu razpravlja samo tik pred uradnim začetkom turistične sezone, je tudi samo po sebi zelo zgovorno dejstvo, (mi)
Jože Ciuha danes
v Beneški galeriji
ŠPETER Danes bodo v Beneški galeriji v Špetru, ob 18.30, predstavili razstavo znanega in mnogostranskega slikarja Jožeta Ciuhe, ki se je na svoji ustvarjalni poti preizkusil z najrazličnejšimi likovnimi tehnikami. V Špetru predstavlja Ciuha akvarele, ki so pred nekaj leti zavzeli pomembno mesto v njegovem likovnem ustvarjanju. Najprej je bila to intimna potreba po neposrednej-šem izražanju, po zabeleževanju hipnih razpoloženj, nato pa je slikanje v vodeni barvi pridobilo centralen položaj v Ciuhovem snovanju.
duhovi akvareli so izredno izčiščeni in prefinjeni likovni izdelki, ki po eni strani premišljeno izkoriščajo znane in tradicionalne lastnosti in uporabne prednosti akvarela, po drugi pa uvajajo res nenavadne . elemente: tenke črte, ki niso obrisne linije, temveč samostojni elementi, likovno učinkovitost črk in koncentrira-nost na gornji horizont.
Listi pričajo o drzni igri zrelega umetnika in o njegovem premišljenem izzivu nepredvidevnosti, ki pa jo vendar vselej ujame v mrežo hotenega in na ta način ustvari notranje uravnovešene podobe. Razstava bo odprta do 20. junija.
od četrtka do četrtka - od četrtka do četrtka - od četrtka do četrtka
Nedeljski dopoldanski obisk predsednika vlade Amintora Fanfanija v Trstu prav gotovo ni bil dogodek za Slovence v Italiji. Toda gre za državnika, ki je poleg pokojnega De Gas-perija - 8 vlad - predsedoval po vojni doslej največjemu številu vlad, tako da je sedanja že kar šesta. Zato smo imeli Slovenci z njim izmed vseh predsednikov najbrž še največ opravka in kar poučno je, vsaj bežno pogledati, kako so se ti opravki začeli pred davnimi 26 leti in se nadaljevali vse do lanskega obiska naše enotne delegacije v Rimu skoraj točno pred enim letom - 23. maja 1986, ko je bil še predsednik senata. No, tudi letos, prav tako 23. maja, je bilo v Trstu pripravljeno zanj, kot predsednika vlade opozorilo, da smo še vedno tukaj. »Odbor za mir in sožitje« in »Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture« sta mu naslovila pismo, s katerim sta ga opozaorila na nezaslišane manevre - kot sta poročala naš dnevnik in Radio Trst A - »samozvanega odbora za italijanstvo Trsta, ki izvaja negativen pritisk na nekatere politične stranke in jih ščuva k protislovenski mržnji«. V pismu se vabi predsednika vlade, naj v svoji pristojnosti onemogoči takšno odborovo delovanje, ker ogroža zlasti dobre mednarodne odnose na tem področju.
S stiki s sedanjim vladnim predsednikom se je začelo 25. oktobra leta 1960. Kar 18 slovenskih političnih in osrednjih kulturnih skupin mu je poslalo pismo, ki nosi podpis od Avtonomne tržaške federacije KPI pa do Zveze slovenskih katoliških organizacij v Gorici. Vsebovalo pa je kritiko vladnega osnutka za ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom, predvsem zato, ker ni upošteval ustanovitve slovenskih šol tudi za Slovence v videmski pokrajini, ki jih še danes čakajo - zaman. Kot je zapisano v »Dokumentih borbe za narodnostne pravice Slovencev pod Italijo« v Jadranskem koledarju za leto 1961, je tedanji pokojni vladni komisar dr. G. Paloma-
SE PREGLEDUJEJO
Stanislav Renko
ra že šesti dan po tem pismu - 24. oktobra 1960 prepovedal - že tretjič -slovenski govor na Trgu Unita. Do prvega osebnega stika s Fanfanijem, kot predsednikom njegove tretje vlade pa je prišlo, ko je sprejel med svojim obiskom v Trstu pred četrt stoletja - takrat mu je bilo komaj 53 let - kar dve slovenski delegaciji, vsako po četrt ure. Najprej šest županov (Češčuta in Jarca z Goriškega in Furlana, Pirca, Bizjaka in Lovriho s Tržaškega), nato pa še pet delegatov »Slovenske demokratske zveze« ter slovenskih viso-košolcev in »Slovenske katoliške skupnosti«. Župani so mu izročili posebno dvojezično »Spomenico« z zahtevami, strnjenimi v sedmih točkah. Prva je seveda že takrat vsebovala zahtevo po zakonodaji za izvajanje določb, predvidenih v členih 3 in 6 republiške ustave in londonske Spomenice o soglasju. Fanfani je županom med drugim odgovoril, naj bi »predstavniki manjšine urejali svoja vprašanja na krajevnih pristojnih mestih«. Delegaciji petih (Simčič, Sosič, Udovič, Bratina in Makuc) - goriš-ka delegata sta predložila posebno spomenico - je predsednik vlade »obljubil, da se bodo glavna vprašanja v zvezi s slovensko manjšino pozitivno uredila«. Oba sprejema sta bila dne 18. junija leta 1961 dopoldne na tržaški prefekturi.
Odveč bi bilo seveda dodajati ugotovitev, da je tudi med lanskim sprejemom v senatu obljubil - zelo prijazno in prepričevalno - da bo storil vse, kar bo mogel. Prav tako prijazno pa je ugodil lani prošnji uredništva Jadranskega koledarja, naj zanj - poleg izja-
ve predsednice poslanske zbornice -sporoči za koledar svoje misli ob 40-letnici republiške ustaje. Izjava je bila objavljena v letošnjem koledarju in ne omenja naše skupnosti, pač pa ugotavlja, da se je »ustava lotila vseh glavnih vprašanj...« in poudarja:
»Zakonodajalec se je medtem obvezal, da poišče primerne normativne rešitve za še nerešene vozle. In danes še pregledujejo izbire, ki so bile tedaj sprejete...«
Zakonodajalec torej pregleduje že samo 40 let in še ni vsega pregledal.
Pri tem - za tolažbo? - pa ne moremo mimo tako popolnega ignoriranja našega obstoja med vsem tržaškim obiskom vladnega predsednika, pa čeprav je bil namenjen skoraj izključno protislovenskemu tržaškemu dnevniku, ki je sicer svoj ponedeljski uvodnik s komentarjem obiska in gostovim priporočilom Trstu, naj bo »meja in most«, naslovil: »MOST -BOLJ KOT MEJA«. Kako radi bi pohvalili uvodničarja - samega novega odgovornega urednika - če ne bi morali vnovič pripomniti, da se niti tokrat geslo ne strinja z urednikovo najnovejšo potuho sovražnikom »mosta«:
z zamolčevanjem pisma obeh omenjenih organizacij glede protislovenskega odbora in prav takim zamolčevanjem tistih štirih ali petih besed, ki so med obiskom obstoj naše skupnosti vsaj omenile, pa čeprav le zelo, zelo mimogrede;
z objavo pisma - v nedeljo - leader-ja liberalca, ki se je edini doslej - odzval rasističnemu vabilu pritiska in se celo zelo pomenljivo dotaknil obstoja naših šol, kar dovolj zgovorno kaže, v katero smer se bo rasistična preštevalna in temu podobna proti-zaščitna hajka nadaljevala;
z objavo pisma, v katerem se izenačujejo protifašistični borci s pokončanimi zločinskimi nacifašističnimi podrepniki v imenu »obrambe itali-janstva« zaključen...
Medtem pa fanfanijevski zakonodajalci že 14.600 dni in noči »pregledujejo izbire, ki so bile sprejete pred 40 leti«. In prav je, da pomanjkanja te obljubljene tolažbe nismo bili deležni, tudi v nedeljo v Trstu. Pokvarile bi nam prelep majski pomladanski dan. Ponedeljkov protestni pohod 40.000 šolnikov v Rimu nas zato navdaja z zaupanjem, čeprav je malokateri med njimi seznanjen z našimi križi in težavami. Tudi ponedeljski obisk »najvišjega« liberalca v Trstu ni menda nikogar osrečil.
»Rasti, grenki oreh!« je zapisal Srečko Kosovel na koncu tiste tako trpke pesmi o starem Torkarju. Osem let pred njim pa Župančič v »Zeleni čeladi«: »Od juga so sape vse vlažne, vse slane...«
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
62.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Bil je izreden človek. Najbolj krut med umrljivimi za-mljemi, da celo njegov lastni morilec bi mu težko odrekel tako neomajno in skromno prošnjo kot je bila ta, preveč preroška in zaklinjujoča, da bi bila lahko uslišana. Toda tu je vmes poseglo naključje in preokrenilo sceno, zelo podobno tisti, ki si jo je zamišljal zaljubljenec ravno v nasprotno smer, le vlogi sta bili zapobrnjeni. In tako je bil zadnji nesmešek njegove izvoljenke, tokrat zadete v ogledalu lastne lepote, namenjen njemu.
Trupla žrtev se niso še dobro ohladila, ko so že začeli plesti domneve o tem, kdo je odgovoren za trojni umor. A do danes še niso našli odgovora, ki bi zadovoljil vse strani. Policija ni sprožila presikave, tudi ni dala v javnost izida o meritvah na kraju uboja. V arhivih je primer registriran, toda ustrezni fascikel je danes prazen. Časopisi o umoru sploh niso poročali, ljudje so izvedeli zanj iz družinske osmrtnice.
Da so bila mnenja neenotna, je nemalo doprinesel tudi tujec, ki je bil vpleten v to temačno zadevo, in vloga, ki naj bi jo pri tem odigral. Kakorkoli že, po mnenju večine je
padel notri kot Pilat v vero, kajti cilj ubijalec sta bila na vsak način Vukova zakonca in ne obratno. O tej zadnji trditvi sem tudi sam prepričan, če že ne drugo jo potrjuje neposredna grožnja s strani omenjenega Jazbeca. Toda nekaj drugega mi vzbuja dvome: ali begunec Zajc v resnici ni imel prav nobene zveze s tem primerom? Gospod Božo Milanovič nam ga je predstavil kot človeka, ki beži pred »rdečimi«. Okoliščina, ki naj bi podkrepila hipotezo, da mož ni imel ničesar opraviti s tem. Ali bi morilci, denimo, da so bili beli, se pravi antikomunisti, kar tako brez pomislekov apravili na onisvet enega svojih, četudi bi s tem opravili svojo nalogo? Če so torej streljali oni, pomeni, da so mislili, da je zgolj vrinjen ali pa rdeč kot onadva.
Obstajajo pa neizpodbitni dokazi, ki vsaj deloma zanikujejo razlago gospoda Milanoviča. Zajc ni le malo pred tem pribežal iz Ljubljane, bil je v Trstu že več kot eno leto in je čisto redno najel stanovanje v ulici Tivarnella, kakih sto metrov od železniške postaje. Po pričevanju jugoslovanskih oblasti kot tudi njegovih družinskih članov se je že od leta 1941 politično udejstvoval kot pripadnik Osvobodilne fronte. Samo nekaj dni po njegovi smrti je prišlo posredno potrdilo za imenjeni položaj: žena je vložila plačano osmrtnico u uradnem ljubljanskem dnevniku in nanizala, da je moža v Trstu usmrtila zločinska roka; uredniki koloboraci-onističnega časopisa so se čutili dolžne, da odgovorijo na prikrito obdolžitev in dodali so pridevnik »komunistična«.
Konservativno krilo slovenske manjšine v Trstu in Gorici se skoraj v celoti strinja z obdolžitvijo, ki so jo s prirejenim oglasom izrekli zgoraj omenjeni novinarji. Obdolži-
tev sloni na sveh indicih: ekstremistična skupina je v zaporih v Coroneu še pred procesom grozila, da bo Stanka Vuka ubila, kakor hitro bo na svobodi. In slednjič, dan po pokolu je nekdo iz »rdečega« mestnega okraja pri sv. Jakobu pripisal svoji stranki likvidacijo treh »belih« v ulici Rossetti. Če pustim ob strani uradne reakcije nekaterih časopisov Osvobodilne fronte, v katerih so se s spoštovanjem spominjali podobe pesnika in antifašista, ki je bil pred nekaj dnevi priševd iz zapora in so ga kolaboracijonisti že pokončali ter mu tako preprečili da bi vstopil v vrste borcev za svobodo, se nam znova vrača postavljeno vprašanje: če je bil cilj sovražnega napada izločiti Stanka Vuka, ali bi komunistični eksekutorji, ki bi si bili le s težavo preskrbeli bele dežne plašče in ki so verjetno do skrajnosti pretehtali operacije v tako močno zastraženem mestu, kjer je bil prostor še za kakšno drugoi tarčo, šli tako daleč, da bi v krvi pokončali še dva druga svoja aktivista, od katerih je eden imel za brata heroja Pina Tomažiča.
Prvi trezni sklep, ki je bil žal tudi edini in ni našel odgovora, je prišel iz ust papana Tomažiča, brž ko si je revež toliko opomogel, da je lahko začel misliti. Ugotovil je, da bi zakonca, ki sta v tistih dneh živela v nenehnem preplahu, zagotovo ne bila odprla vrat stanovanja, opremljenih povrhu vsega še z varnostno verižico, če ne b bila zaslišala znanega glasu ugotovitev, ki bi ji težko oporekali.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
V Križu se nadaljujejo pobude v počastitev velikega slikarja
Dragocen prispevek vaške osnovne šole ob 100-letnici rojstva Alberta Sirka
_______pogovori s kandidati__
Lokar (SSk): Vztrajati v naporih za zaščito
V Križu so se v torek s prisrčno kulturno prireditvijo dostojno spomnili 100-letnice rojstva domačega slikarja in ilustratorja Alberta Sirka. Osnovna šola, ki nosi ime po umetniku, je poskrbela za gledališki recital, zelo dobro obiskani večer pa je popestril nastop dekliškega zbora Vesna, ki bo jutri v Celju nastopil na zveznem zborovskem tekmovanju. V rojstni vasi se bodo Alberta Sirka spomnili še z nekaterimi drugimi pobudami, ki jih bo v teku leta uresničilo domače KD Vesna, med ustanovitelji katerega je bil tudi slikar, istočasno pa razmišljajo, da bi po Sirku poimenovali eno izmed kriških ulic, morda odsek pokrajinske ceste, ki povezuje Križ z Nabrežino. S tem v zvezi so se vaški kulturni delavci že neformalno povezali z devinsko-nabrežinskim županom, ki jim je zagotovil vso podporo tamkajšnje uprave za uresničitev te pobude.
Torkovo prireditev je pripravila kriška osnovna šola, ki je poskrbela za res prijetno kulturno doživetje. Šolarji so iznajdljivo in samozavestno izvedli recital na podlagi Sirkovega bogatega življenjepisa, težkih razmer, v katerih je slikar delal in ustvarjal ter tudi zanimivih in šaljivih anekdot, ki jih je umetnik zbral zlasti med pogovori s starejšimi ribiči. Recital govori tudi o Sirkovem prijateljstvu z nabrežinskim pesnikom Igom Grudnom, ki je bil podobno kot on zelo vezan na morje in na ribiško kulturo nasploh. Gradivo za recital so zbrale učiteljice na osnovi
Slovesnost pred rojstno hišo Alberta Sirka
pisanih dokumentov in prispevkov, ki so jih zbrali šolarji na podlagi pripovedovanj dedov in babic ter vaškega ustnega izročila, ki je še danes v glavnem močno povezano z morjem. Nastop so učenci in učenke popestrili s petjem.
Pred proslavo so šolarji in predstavniki kulturnega društva položili spominski venec na Sirkovo rojstno hišo, na katero so vaščani pred leti vklesali kamnito tablo. Ponedeljkov večer je obogatil še nastop dekliškega zbora Vesna, ki je pod taktirko Bogdana Kralja temperamentno za-
pel venček motivov, ki jih bo izvajal na jutrišnjem zborovskem tekmovanju v Celju, kjer se bodo pevke med drugim tudi poklonile Sirkovemu spominu. Umetnik je, kot znano, dolgo let živel v tem mestu, kjer je tudi
uspela, za kar nosi v prvi vrsti zaslugo krajevna osnovna šola, ki se je za to priložnost res potrudila. Upati je, da je bil to prvi korak na poti širšega sodelovanja med šolsko stvarnostjo in vaškimi komponentami, posebno pa s kulturnim društvom.
umrl in je zato tam pokopan. Kriška prireditev je torej lepo
Danes in jutri seminar IRRSAE v Boljuncu
Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju
Deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje FJK (IRRSAE) prireja danes in jutri, 28. in 29. maja, v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu drugi seminar Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju.
Danes ob 15. uri bo predavala prof. Olga Gnamuš-Kunst s Pedagoškega Inštituta v Ljubljani o temi Razvijanje zmožnosti razumevanja in tvorjenja besedil ter skrb za besedni zaklad. Prof. Jože Toporišič, docent na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelj v Ljubljani, bo govoril o jeziku v večinskem drugojezičnem okolju.
V petek, 29. maja, ob 15. uri bo prof. Ludvik Horvat s Filozofske fakultete ljubljanske univerze razvil tematiko Vloga predšolske vzgoje v dvojezičnem okolju; prof. Riccar-do Luccio s Filozofske fakultete tržaške univerze bo govoril o dvojezičnosti na razpotju med mentalno obogatitvijo in asimilacijo. Prof. Darko Bratina, docent na fakulteti političnih ved pri univerzi v Trstu bo podal nekaj misli na temo Jezikovni dualizem kot oprema za dvojezičnost.
Delovalo bo simultano prevajanje.
Makedonski književniki gostje Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Včeraj zjutraj se je delegacija makedonskega PEN kluba, ki je gost Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, srečala s predstavniki SKGZ, in sicer s tajnikom Dušanom Udovičem, predsednikom Odbora za kulturo Fi-libertom Benedetičem in predsednikom teritorialnega odbora SKGZ za Tržaško Klavdijem Palčičem.
Beseda je tekla o bojih Slovencev za dosego globalne-ga zaščitnega žakona in o tem, kako se Slovenci kot manjšina organiziramo na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih.
Seveda je bil govor tudi o makedonski stvarnosti, poseben poudarek pa je šel tistim makedonskima manjšinama, ki živita v Bolgariji in Grčiji. Tamkajšnji položaj makedonskih manjšin je skrajno težak, saj manjšini občutita totalno represijo držav, v katerih živita. V pogovoru je prišlo tudi do zamisli trajnejšega sodelovanja. Predstavniki makedonskega PEN kluba in SKGZ so ugotovili, da bi bilo potrebnih več medsebojnih informacij. Potrebne bi bile tudi izmenjave izkušenj, ti stalni stiki pa naj bi privedli do oblikovanja reportaž oziroma skupnih publikacij, kjer bi se soočali in izrazili vtis.e in poglede na dve sorodni, a hkrati različni stvarnosti.
ALEŠ LOKAR se je rodil v Ajdovščini 10.11.1935, nečak pisatelja Danila Lokarja, Prešernovega nagrajenca. Osnovnošolska leta je preživel v Gorici, od 1947 pa v Trstu, kjer je potem maturiral na slovenski realni gimnaziji in trgovski akademiji. Na tržaški univerzi je diplomiral iz kemije, bil do leta 1975 asistent, potem je dobil katedro za blagoznanstvo na univerzi v Anconi, nakar je bil redni profesor v Urbinu, od leta 1986 pa poučuje kot predstojnik inštituta notranjo in mednarodno trgovino na vseučilišču v Vidmu. Na kulturnem področju se udejstvuje kot urednik revije »Most«, od leta 1978 je tržaški občinski svetovalec, od leta 1982 pa odbornik za finance in davke. Poročen je in ima 3 otroke, z družino živi v Barkovljah. Kot kandidatu Slovenske skupnosti na listi Sardinske akcijske stranke v prvem tržaškem senatnem volilnem okrožju smo mu v pogovoru postavili nekaj vprašanj.
Kako se je Slovenska skupnost vključila v to volilno kampanjo?
SSk je s premišljenim sklepom svojih pristojnih organov sklenila, da na teh volitvah nastopi v koaliciji z drugimi manjšinskimi skupinami v Italiji, med katerimi je najmočnejša Sardinska akcijska stranka in torej nastopamo pod njenim znakom. Presodili smo namreč, da SSk ni imela pogojev, da bi sama izvolila svoje parlamentarce, medtem ko koalicija to možnost ima, Slovenci pa bomo na tak način lahko vplivali na odločitve. Mi upamo, da bomo na tak, čeprav posreden, način, lahko nekaj dosegli v parlamentu tudi kar zadeva manjšinsko zaščito. Za zgled smo vzeli avstrijsko Koroško, kjer se je del Slovencev združil z listo zelenih in dosegel zastopstvo v parlamentu.
Katere so glavne teme vaše osebne volilne kampanje?
Zavzel se bom na splošno za obrambo slovenskih interesov, za politiko ustvarjanja ugodnejšega ozračja sodelovanja in razumevanja med Slovenci in italijansko večino. V tem duhu je namreč tolmačiti tudi moje sodelovanje v koaliciji, ki vodi tržaško Občino. V njej vsekakor ohranjam svojo avtonomijo, kot dokazuje moje glasovanje proti sinhrotronu v Bazovici in predložitev resolucije o zaščiti slovenske manjšine. Govoril bom tudi o stvareh, ki so povezane z mojo Upravno izkušnjo: kmalu bo občinski odbor predložil proračun, s tem v zvezi pa bo govor tudi o povišanju nekaterih občinskih davščin. Že takoj povem, da sem kot pristojni odbornik nasproten večjim poviškom dajatev za odnašanje smeti, ki so itak v Trstu višje kot drugod, pri nas pa je še treba upoštevati,
da je mnogo starejših občanov, ki jih ni mogoče še nadalje obremenjevati.
Kakšne so po vašem mnenju perspektive glede volilnih izidov in kakšna pričakovanja za prihodnjo zakonodajno dobo?
Mnenja sem, da je sedanji hud spor med PSI in KD predvsem predvolilnega značaja in da bo zato po volitvah nastopila sprava ter bo prišlo ponovno do sestave petstrankarske vlade. Ne verjamem pa, da bo na čelu vlade spet socialist. Politična dialektika bo po mojem potekala še vedno med socialisti in demokristjani, ob upoštevanju seveda tudi za Italijo značilnega »faktorja K«, to se pravi močne prisotnosti komunistov.
Kako menite, da se bo v novi zakonodaji reševalo vprašanje globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Italiji?
Mislim, da se bo treba, tudi v sodelovanju z drugimi manjšinskimi skupnostmi in njihovimi parlamentarnimi zastopstvi, potruditi za oživitev razprave in postopka o našem zaščitnem zakonu, ki se je v zadnjem času v parlamentu »zablokiral«. Akcijo bi bilo treba začeti na neki nov način, da bi občutljivost za to problematiko razširili na večji krog političnih sil. Pri tem bi znala biti dragocena neka »nova levica«, ki bi ob problemih zaščite okolja in državljanskih pravic znala vključiti tudi reševanje tako pomembnih družbenih vprašanj, kot so ravno manjšinska. Vsekakor ne smemo omagati, še krepiti moramo prizadevanja, da bo vsaj v novi zakonodajni dobi naša zaščita uzakonjena.
Pogovor zapisal
LUCIJAN VOLK
Bodoči društveni sedež pod streho
Po dvomesečnem trdem delu so pri Banih imeli »likof«
»Likof«, vzklikajo v teh dneh Banovci, ko z zadoščenjem dvigajo pogled na komaj postavljeno strešno kritino bodočega sedeža. Po dvomesečnem neprekinjenem delu za preureditev starega poslopja se stvarno uresničuje to, kar so v zadnjih letih vaščani skrbno načrtovali in mrzlično pričakovali. Zunanji videz pokrite hiše že krasijo stesani strešni tramovi, bakreni žlebovi in kamnito stopnišče, ki vodi v nedokončano zgornje nadstropje.
Ob napitnici in splošnem zadovoljstvu nad doseženim pa ostaja kopica dvomov in skrbi, predvsem pa čaka člane vaške zadruge in manjšo skupino poklicnih zidarjev veliko dela. »Res je, da je stavba krita,« pravijo v vasi, »sedaj pa moramo kriti še stroške!« In to niso mačje solze, kot bi sicer lahko podvomili, kajti tovrstna obnova, ki bi docela upoštevala značilnosti kraške-ga stavbarstva in poslopju povrnila nekdanjo podobo, je vse prej kot enostavna in lahko izvedljiva ter z denarnega vidika cenena.
V ta namen se ožji odbor in prostovoljci redno sestajajo v prostorih vaške gostilne, kjer odločajo, spremljajo in sprotno načrtujejo dela. Iz vsakodnevnega žrtvovanja, iskanja ustreznih rešitev, iz tveganj in upanj raste in se začenja izoblikovati prostor, ki predstavlja res zavidljiv uspeh, ki ga premore še tako majhna skupnost. Cilj je na dlani in z njim so dane možnosti za nadaljnje dolovanje.
Zato pričakovani »likof« pomeni Banovcem ne le delni dosežek, marveč začetno postavitev trdnih temeljev za zajetno bodoče delovanje, ki bo v dobršni meri obogatilo naše kulturno in gospodarsko življenje.
K. K.
• Novoizvoljeni predsednik tržaških industrijcev Piero Torresella je bil včeraj na predstavitvenem obisku pri predsedniku pokrajinske uprave Loc-chiju. V središču pogovora so bili veliki problemi tržaškega gospodarstva s posebnim poudarkom na industrijskem sektorju, govor pa je bil tudi o vprašanjih v zvezi s paketom za Trst.
Torkov večer v S K tokrat skupno z Z SKD
Srečanje z makedonskimi književniki
Ugledni in priznani književniki — Slavko Janevski, Meto Jovanovski in Vlada Uroševič, člani makedonskega PEN centra, so bili v torek gostje Slovenskega kluba. Občinstvu so spregovorili o makedonski umetnosti, ki se je predvsem po drugi svetovni vojni povzpela do zavidljive, lahko bi rekli evropske višine, del večera pa so posvetili razlagi nacionalne problematike.
Pomen PEN kluba, organizacije, ki se je porodila v Angliji leta 1920 in se od tod razširila v več kot 50 dežel, je na torkovem srečanju obrazložil Marko Kravos. Združenje se je vse od svojega nastanka dalje zavzemalo za preganjane književnike in se borilo za pravico do svobodnega ustvarjanja. .PEN Center je za Makedonijo izredna pomembna ustanova, predvsem zato, ker prispeva k uveljavitvi makedonskega naroda ha področju umetnosti tudi izven meja jugoslovanske republike.
Gostje so se publiki najprej predstavili s svojimi deli: Uroševič in Janevski s poezijo, Meto Jovanovski, predsednik makedonskega literarnega centra, pa s krajšo novelo. V slovenskem prevodu sta besedila posredovala Marinka Počkaj in Andrej Pisani. Umetniškemu uvodu, ki je dokazal nesporno kvaliteto in nadarjenost treh ustvarjalcev, je sledil nič manj zanimiv del večera: razgovor z občinstvom. Vprašanja prisotnih so zadevala najvidnejše probleme, ki izvirajo iz makedonske zgodovinske usode in nacionalne pripadnosti. Že od časa balkanskih vojn dalje je bila Ma-
kedonija razkosana na štiri države: Srbijo, Bolgarijo, Grčijo in Albanijo. NOB v drugi svetovni vojni je priznala državnost delu Makedonije na jugoslovanskem teritoriju, ostale države, celo Grčija s svojo tisočletno »demokratično« tradicijo, pa makedonski manjšini še danes ne priznavajo njene narodnostne identitete in jo skušajo nasilno asimilirati.
Današnja Makedonija si prizadeva, da bi vzpostavila duhovne vezi s svojimi odseljenimi sonarodnjaki, raztresenimi po vsem svetu. Pri tem jo seveda obremenjuje dejstvo, da ima kot država vse premalo izkušenj. V tem smislu so gostje izrazili svoje občudovanje do Slovencev, ki so z zamislijo o enotnem prostoru dosegli takšno idejno in kulturno povezavo.
Makedonski književniki so dokazali, da je tudi njihov jezik povsem uporabljiv za ustvarjanje besednih umetnin. Vlado Uroševiča, ki sicer po izvoru ni Makedonec, je zamikal ta novi, literarno še povsem »neraziskan« jezik — zato je sklenil, da postane pisatelj številčno manjšega naroda. Eden izmed prisotnih je opozoril na ogromno razliko med »zunanjim videzom« celotne Makedonije in med književnostjo, ki se po svoji genialnosti in modernosti lahko brez kompleksa primerja z evropsko literaturo. Jovanovski je na to ugotovitev pribil: »Ni mi žal, da je naša književnost tri korake pred ekonomskim razvojem, obžalujem pa, da gospodarstveniki še niso ujeli koraka z intelektualnim razmahom...«
Še nekaj zaključnih koncertov Glasbene matice
Šola Glasbene matice, je imela v preteklih dneh še tri interne zaključene nastope, ki jih je bilo v letošnjem šolskem letu skupno kar okrog 30.
Pretekli petek je bil v Gallusovi dvorani nastop gojencev iz klavirskega razreda prof. Aleksandra Rojca. Nastopilo je 12 gojencev, od pripravnice do devetega razreda, in sicer Be-atrice Zonta, Valentina Sancin, Marko Verri, Tatjana Dolhar, Sara Strnad, Tatjana Siviz, Marko Sancin, Varka Kozlovič, Jana Radovič, Tatjana Svetina, Luisa Antoni in Vesna Zuppin. Razveseljiva je ugotovitev, da so se vsi gojenci lepo izkazali ter se predstavili s kar zahtevnim programom.
V ponedeljek sta bila na programu kar dva nastopa. Ob 18. uri je bil interni nastop v Gallusovi dvorani. Nastopilo je 14 gojencev iz razredov profesorjev Aleksandre. Pertot, Beatrice Zonta, Jagode Kjuder, Ravla Kodriča, Tee Košuta in Gojmira Demšarja. Na violini so nastopili Luisa Vigini, Vanja Saksida, Igor Gvardiančič, Enrico La-pel, Katerina Pečar, Andrej Pertot, David Sfarcich in Vesna Kranjec. Pri klavirju so jih spremljali Aleksandra Pertot, Aljoša Saksida in Tea Košuta. Nastopili so še gojenci, ki se učijo klavirja, in sicer Raffaella Petronio, Matej Rolich, Matejka Grgič, Sara Brezigar, Smiljana Gruden in Pavel Furlani.
Tudi tu so nastopili gojenci iz pripravnice, vse do šestega razreda.
V ponedeljek zvečer je bil zaključni nastop še v Finžgarjevem domu na Opčinah. Nastopilo je 13 gojencev in pa kvintet harmonik, ki ga vodi Lore-dana Coceani. Pri klavirju so nastopili Loris Jerman, Martina Hrovatin, Milena Kovačič, Martina Bogateč, Aljoša Starc, Nataša Stopar, Tamara Ražem; na harmoniki so nastopili Manuela Budal, Damjana Križmančič, Igor Malalan, in še kvintet, ki ga sestavljajo Igor Cahte, Boris Dolliani, Aleksander Ipavec, Dario Savron in Daniela Stefani. Na klarinet sta zaigrala še Mitja Stocca in Mario Ukmar.
Drevi prva zaključna akademija GM
Z nastopom, ki bo drevi ob 20.30 v evangeličanski cerkvi (Trg Panfili), začenja Glasbena Matica z zaključnimi akademijami, ki bodo, kot je že v tradiciji, zajele delo glasbene šole v tem šolskem letu in prikazale uspeh in napredek posameznih gojencev ter vokalnih in instrumentalnih skupin.
Drevi se bodo predstavili gojenci klavirja, violončela, flavte, klarineta in kitare. Skupno bo nastopilo 11 gojencev, klavirsko spremljavo pa bosta imela Aljoša Starc in prof. Mojca Siškovič.
Temu prvemu nastopu bo nato sledilo še šest akademij, ki bodo na programu 4. junija, 9. junija, 11. junija, 13. junija (ta bo v italijanskem krožku za kulturo in umetnost), 16. junija, zadnja pa 18. junija.
Program zaključnih prireditev je letos izredno pester in bogat ter predstavlja lepo priložnost za gojence, da pokažejo svoje znanje. Hkrati pa je lepa priložnost tudi za občinstvo, da sodoživlja ustvarjalnost naših mladih umetnikov.
Drevi bodo nastopili Maja Grgič, Janja Šuligoj in Vesna Zupin (klavir), Corrado Rojac (violončelo), Miran Košuta in Mitja Stocca (klarinet), Massimiliano Viola (kitara), Erika Buzečan in Metka Zeriali (duo flavt), Barbara Briščik, Marjan Milič (duo kitar).
Vrsta sestankov in nastopov med volilno kampanjo
Cuffaro (KPI) o problemih univerze Brezigar (SSk) na državni televiziji
Krajevni kandidati za poslansko zbornico in senat nadaljujejo volilno kampanjo, ki jo vmes oživljajo tudi prihodi vidnejših strankarskih voditeljev iz Rima. Kot je znano, so krajevni socialisti že napovedali prihod vsedržavnega tajnika Craxija, ki bo imel volilni shod v našem mestu 3. junija, prihod svojega najvišjega voditelja De Mite pa napovedujejo tudi demokristjani, datum pa še ni določen. Včeraj so se nadaljevali manjši volilni sestanki kandidatov iz tržaškega volilnega okrožja s somišljeniki, na katerih so obravnavali razne specifične teme.
Na srečanju z volivci je kandidat KPI za senat Stojan Spetič opozoril na nevarnost razpršitve glasov, kar je še posebej nevarno pri volitvah za senat, kjer se ostanki obračunavajo samo na deželni ravni. Glasovi, oddani strankam, ki v naši deželi ne morejo zbrati vsaj 70.000 glasov, je poudaril Spetič, so zgrešena investicija. Za primer je navedel Sardinsko akcijsko stranko, ki bo lahko izkoristila ostanke samo za poslansko zbornico, kjer bodo njej oddani glasovi okrepili levo opozicijo. V izbiri za senat pa se po Spetiče-vem mnenju izplača vsem Slovencem podpreti KPI, kar bo omogočilo izvolitev slovenskega senatorja, ki bo tudi poslej zastopal enotne zahteve in stališča naše manjšine. S tem v zvezi je omenil izkušnjo Cassandrove komisije, kjer je bila dosežena pomembna stopnja politične enotnosti med zastopniki strank in organizacij slovenske manjšine. Ta izkušnja je lahko vodilo za bodoče delo v parlamentu, je naglasil Spetič, vendar bo še naprej potrebna borbena enotnost naše skupnosti ter podpora italijanskih demokratov, pri nas in na vsedržavni ravni.
Za komuniste je včeraj nastopil tudi nosilec liste KPI za poslansko zbornico Antonino Cuffaro, ki je spregovoril o problemih univerze. Bistveno je, je dejal, močno kvalificirati in ovrednotiti univerzitetni študij, odpreti profesionalne izhode diplomatom, krepko okrepiti vlogo raziskovanja. KPI je v tem smislu že mnogo storila v prejšnjem parlamentu, mnogo pa je treba še storiti. Znanost je velik adut za
Trst, je poudaril Cuffaro, toda ni dovolj graditi sinhrotron ali center za biotehnologijo, pač pa je treba v našem mestu ustvariti novo klimo, nov splošen kulturni napredek, ki naj bo temelj obnove produktivnega ustroja in okrepitve zaposlovanja zlasti mladih visokokvalificiranih sil.
Posebne omembe v kroniki volilne kampanje je vreden nastop kandidata Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja na listi Sardinske akcijske stranke za poslansko zbornico na prvi državni televizijski mreži, kjer je spregovoril tudi v slovenščini in izrekel ostro kritiko vladam in RAI, ker še niso uvedli televizijskih oddaj v slovenščini. Danes prireja SSk javno zborovanje ob 21. uri v Bubničevem domu v Repnu, ob 19.40 bo njen kandidat za senat v Gorici Bratuž spregovoril po 3. TV mreži, ob 22.15 pa kandidat SSk Ma-molo na 2. televizijski mreži.
Zabeležiti je tudi svojevrsten »volilni shod« Liste za Trst sinoči na Trgu Ponterošo, kjer so njeni veljaki pozivali volivce, naj oddajo glasove kandidatom LpT na listah PSI in PLI, za senat pa podprli socialističnega kandidata Agnellija. Ta je včeraj imel srečanje z operaterji s področja športa in prostega časa, katerim je tolmačil zasluge Craxijeve vlade za večjo podporo tem dejavnostim, obljubil pa je večjo zavzetost za napredek teh dejavnosti v prihodnji zakonodajni dobi. Danes pa bo Agnelli spregovoril o filozofski misli in politični akciji med federalizmom in odporništvom v klubu Rosselli.
V soboto bo nastopil v našem mestu bivši socialistični minister in evropski poslanec Antonio Giolitti, ki kandidira kot neodvisen na listah KPI. Govoril bo ob 17. uri na Pomorski postaji in bo obrazložil stališča vidnih bivših članov PSI, ki so sprejeli ponudba KPI za kandidaturo, vsebovano v dokumentu, ki so ga podpisali tudi bivši evropski, poslanec Arfe in tržaški umetnik Giorgio Strehler. V njem tolmačijo svojo odločitev kot namen prispevati za oblikovanje nove združene levice, avtonomne in pluralistične, ki naj prispeva k resničnemu uvajanju reform.
Tržaški oktet odpotoval na festival v Clusone
Tržaški oktet je danes v zgodnjih jutranjih urah odpotoval v Clusone, prijazno turistično središče v pokrajini Bergamo, ki bo te dni prizorišče 4. mednarodnega festivala pevskih zborov. Festival. prireja tamkajšnji zbor IDICA, ki praznuje letos 30. obletnico ustanovitve, pokrovitelj Festivala je predsednik republike Francesco Cos-siga. Jubilejna proslava zbora IDICA je bila že sinoči v mestnem kulturnem centru, danes pa se bodo v Clusone pripeljali zbori iz vseh strani sveta. Ob 15. uri bo povorka po Bergamu, zvečer pa se bodo po vsej pokrajini zvrstile številne revije, na katerih bo nastopilo pet do šest zborov. Tržaški oktet se bo nocoj predstavil izbranemu občinstvu v samem Clusoneju na sprejemu v srednjeveški palači Fogac-cia.
Na Festivalu v Clusoneju nastopa tudi mešani zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Slosar in ki je na prizorišče velike pevske manifestacije prispel že včeraj.
Nova delovna mesta pri astronomski opazovalnici
Tržaška astronomska opazovalnica je razpisala natečaj za petnajst delovnih mest. Razpis je bil že objavljen v Uradnem listu. Gre za trinajst delovnih mest 3., 4., in 5. stopnje, za katera je potrebna diploma srednje šole. Gre za mesta šoferjev, telefonistov, uradnikov, tehnikov, programerjev računal-
nikov itd. Razpis predvideva tudi dve delovni mesti 8. stopnje, za kateri je potrebna univerzitetna izobrazba. Interesenti lahko prosijo za podrobnejše informacije v uradu za osebje Tržaške astronomske opazovalnice.
Dr. Giorgio Sedmak, direktor opazovalnice, je izjavil, da se ta inštitut razvija in bo zato lahko zaposlil vsako leto po dve osebi z univerzitetno izobrazbo. V okviru razvojnega plana opazovalnice se bo v prihodnje povečalo tudi število ostalega zaposlenega osebja. To pomeni, da bo v bodoče še vsaj 30 do 50 delovnih mest vseh stopenj in vrst.
Barkovljanska šola praznuje petletnico svojega poimenovanja
Osnovna šola v Barkovljah, ki se je pred petimi leti poimenovala v šolo Fran Šaleški Finžgar, se že pridno pripravlja, da bo to pomembno obletnico čim lepše počastila.
Tako bo v soboto v prostorih bar-kovljanskega kulturnega društva ob 10.30 zaključna šolska prireditev, posvečena prav petletnici poimenovanja šole. Na prireditvi bodo sodelovali učenci osnovne šole in otroci iz domačega vrtca, ki so, kot smo povedali, pripravili izredno lep in privlačen program.
Ob 10.15 bo v veži šolskega poslopja še kratka svečanost pred Finžgarje-vim obeležjem. V domačem društvu pa bodo vsem na ogled likovni in ročni izdelki učencev ter staro orodje.
Od 31. maja dalje prava revolucija na italijanskih železnicah
Veliko novosti v voznih redih vlakov
Italijanski supervlak ETR 500 bo dosegel najvišjo hitrost 300 km na uro. Po italijanskih železnicah bo po predvidevanjih začel brzeti leta 1991
Drevi v Šempolaju pesniški večer
V	gostilni Gruden v Šempolaju bo drevi ob 20.30 zanimiv kulturni večer. Domačemu občinstvu se bosta namreč predstavila zmagovalca letošnje nagrade za poezijo narodnosti »Nosside 1987« pesnika Giorgio De-pangher in Tatjana Rojc, ki .ju bo na kitaro spremljal Igor Starc. Prireditelj večera je devinsko-nabrežinska sekcija KPI »Enrico Berlinguer«.
Obvezno cepljenje proti steklini
Krajevna zdravstvena enota obvešča, da se bo 8. junija začelo obvezno cepljenje psov proti steklini. Cepiti je treba vse živali, ki imajo več kot tri mesece, za breje samice pa bo treba počakati, da skotijo in oddojijo. Vse mlajše pse, ki so predhodno dobili kako drugo cepivo, pa bo treba cepiti najkasneje 15-20 dni po zadnjem cepljenju in vsekakor potem, ko so dopolnili 3. mesec starosti. Za vse je med cepljenjem obvezen nagobčnik.
V	tržaški pokrajini bo cepljenje proti steklini potekalo na sledeč način:
Občina Trst - v občinskem pesjaku v Ul. Orsera vsak delavnik med 9. in 11. uro
v prostorih klavnice na Proseku vsak torek in petek med 9. in 11. uro
Občina Milje pred avtobusno postajo vsak torek in petek med 9. in 10. uro
Občina Dolina pred županstvom vsak torek in petek med 11. in 12. uro
Občina Devin-Nabrežina v prostorih klavnice vsak ponedeljek in vsako sredo med 11. in 12. uro
Občina Zgonik pred županstvom vsak torek in petek med 11. in 12. uro
Občina Repentabor pred županstvom vsak četrtek med 11. in 12 uro.
Italijanske železnice so pripravile pravcato revolucijo v voznih redih potniških vlakov. Novi vozni redi, ki bodo stopili v veljavo v nedeljo, 31. maja, ne bodo le minimalno prilagojeni, kot je bilo to v praksi že vrsto let, pač pa bodo vsaj kar zadeva najpomembnejša železniška vozlišča — skoraj popolnoma prenovljeni. Te novosti bodo v manjši meri veljale tudi za železniški promet na Tržaškem.
Novi vozni red vlakov je včeraj na tiskovni konferenci predstavil ravnatelj deželnega železniškega območja Ventre. Poudaril je, da je bila preureditev urnikov neobhodno potrebna za racionalizacijo in kvalitetno izboljšanje železniških uslug. Največjo novost v voznih redih predstavlja uvedba tako imenovanih odhodov vlakov iz večjih mest v eno- ali dvournih presledkih.
Ravnatelj je ilustriral novost s primerom. Doslej so popoldanski vlaki za Trst odpotovali iz Rima ob 13.25, ob 14. uri in ob 17.50. Po novem bodo odpeljali z rimske železniške postaje v enournih presledkih (na primer ob 14., 15., 16., 17., 18. uri). Vsi seveda ne bodo privozili do Trsta. Potniki bodo morali prestopiti (v Bologni, v Mestrah), kar jim bo v začetku gotovo povzročilo nekaj preglavic, imeli pa bodo več vlakov na razpolago za odhod iz Rima.
Italijanske železnice bodo uvedle tudi vrsto vlakov za hitre povezave med večjimi mesti (tako imenovani vlaki »intercity«). Eden od teh bo v naslednjih letih povezoval tudi Trst (»intercity« vlak Rim-Benetke-Videm-Trst). Te vlake bodo sestavljali komfortni vagoni 1. in 2. razreda, zanje bo treba poravnati doplačilo, ki je že v veljavi za brzce. Kompozicije (nove lokomotive in vagoni) bodo tako sestavljene, da bo vlak na najhitrejših predelih dosegel hitrost do 200 km na uro, na drugih pa do 160 do 180 km na
uro, kar naj bi omogočilo hitrejše železniške povezave med temi mesti.
Trst bo ostal zaenkrat odrezan od tega vsedržavnega omrežja hitrih vlakov. Skozi naše deželno železniško območje bo potoval le »eurocity« vlak Romulus, ki povezuje Dunaj z Rimom.
Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o položaju železnic v naši deželi. Anketa, ki so jo izvedli pri nas, je opozorila na skromen potniški promet v deželi. Le 10 odstotkov vlakov je zadovoljivo zasedenih (z nad 50 odstotki zasedenih sedežev), skoraj 20 odstotkov vlakov pa potuje z manj kot 10 odstotki zasedenih sedežev.
Bolj zadovoljivi so podatki o točnosti vlakov, ki je po mnenju ravnatelja Ventra boleča točka Italijanskih železnic. Mnogi vlaki, ki potujejo skozi našo deželo, zamujajo, v veliki večini primerov pa so zamudo nakopičili v drugih železniških območjih Italije ali v drugih državah (Jugoslaviji, Avstriji). Naše železniško območje je bilo pred leti med prvimi in celo na prvem mestu na vsedržavni lestvici točnosti vlakov. Lani sta imeli dve tretjini vla-
kov, ki sta potovali v našem železniškem območju, zamude v povprečju od 0 do 5 minut, kar je po mnenju ravnatelja Ventra navsezadnje zadovoljiv dosežek.
Omenjene so bile tudi nekatere bližnje novosti. Tako bodo na primer v prvi polovici junija spet odprli mira-marsko žčlezniško postajo (v dolgoročnem načrtu je tudi popolna prenovitev postaje). Pobuda-eksperiment bo trajala vse poletje, da bi omogočili železniško povezavo z miramarskim Centrom za teoretsko fiziko in z miramarskim parkom.
Na predstavitvi novega voznega reda, ki bo veljal do 26. septembra, so predstavitelji opozorili tudi na nekatere olajšave. Potniki, starejši od 60 let, si lahko nabavijo »srebrno karto«, ki jim omogoča 30 odstotni popust. Družine s tremi ali več člani bodo lahko tudi deležne 30-odstotnega popusta, če si bodo preskrbele »družinsko karto«. Potniki bodo lahko dobili vse dru-e potrebne informacije na železniš-ih postajah. Novi vozni redi, ki bodo od nedelje dalje razobešeni na postajah, so medtem že na prodaj v trafikah in kioskih. Zanje bo moral kupec odšteti 8 tisoč lir.
Od danes do sobote volitve v pristanišču
Od danes do sobote bodo v tržaškem pristanišču volitve za obnovo delegatov FILT-CGIL. Delavci Pristaniške ustanove bodo volili danes, delavci pristaniške kompanije pa jutri in pojutrišnjem.
Pokrajinsko tajništvo FILT-CGIL ob tej priliki poudarja poseben pomen teh volitev glede na sedanje množične predupokojitve, na uvedbo dopolnilne blagajne in na sklenitev važnih sporazumov, na reorganizacijo in večjo konkurenčnost pristanišča. Na žalost -pripominja tudi FILT-CGIL - obstajajo še težave v odnosih med sindikati, tako da ni bilo mogoče ustvariti skupne strukture CGIL-CISL-UIL, ki pa ostaja glavni cilj, ki bi ga bilo treba čim prej uresničiti.
Razstava del o Ljudski knjižnici
»Naj se knjižnica razcveti« je bil naslov slikarskega natečaja, ki ga je pred meseci razpisala Ljudska knjižnica. Jutri bodo v dvorani S. Maria Maggiore v Ul. Collegio 6 odprli razstavo slik s tega natečaja in tudi nagradili najboljša dela. nagrajevanje bo ob 17. uri.
■ V torek ponoči je na Ul. Udine prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodoval 33-letni Andrea De Mangini iz Ul. Giulia 90. Okrog 2. ure ponoči se je De Mangini z renaultom peljal po Ul. Pauliana, ko je v križišču z Ul. Udine trčil v golf z videmsko registracijo, ki ga je upravljal Massi-mo Granieri iz Ul. Pendice Scoglietto 9. De Manginija, ki se je hudo udaril po vsem telesu, je kar Granieri prepeljal v katinarsko bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da se bo zaradi zloma lopatice in udarcev v kolena ter ramo moral zdraviti 40 dni.
Ustanovila jo je na zasebni ravni skupina zdravnikov
Nova zdravniška služba za pomoč na domu
Izsiljevanje prednosti se je izrodilo v pretep
Prve dni junija bo tudi v Trstu začela delovati posebna zdravniška služba, ki bo v loku 24 ur skrbela za nujno zdravniško pomoč na domu. »Studio medico triestino« s sedežem v Ulici Ponch.ielli 3 je nastal po vzorcu podobnih služb, ki že dalj časa delujejo v večjih mestih, kot so Rim, Milan, Bologna, Firence. K nastanku te strukture je nedvomno botrovalo visoko število starejših oseb, ki bodo po vsej verjetnosti glavni porabniki nove službe.
Pobudo sta si zamislila zdravnika Antonio Zappi in Dario Bastiani. Dr. Zappi je takole označil novo iniciativo: »Z nama bo sodelovalo osem zdravnikov, ki so že zaposleni na oddelkih za prvo pomoč, oziroma pri Rdečem križu. Potemtakem imajo potrebne izkušnje iz splošne medicine, vsakdanjih nujnih posegov in oživljanja. Taka struktura, ki bo delovala tudi ob nedeljah in praznikih, bo zagotovila na področju cele pokrajine hitro nego, kratkoročno in dolgoročno zdravljenje na domu in po potrebi prevoz v bolnico.«
Studio medico triestino naj bi ne bil v konkurenci z Rdečim križem, oziroma z oddelki prve pomoči. Po zamisli obeh zdravnikov, naj bi deloval poleg že obstoječih struktur in zapolnil vrzeli, predvsem pri tistih posegih, ko ne moreš klicati Rdečega križa, ker ni 'neobhodne nujnosti.
»Naša struktura sodi po zamisli in naravi organizacije na področje zasebne iniciative. Toda kljub temu bo, ko-
likor je mogoče, nudila službo socialnega pomena. Zato smo predvideli tudi neko vrsto abonmaja, ki bo namenjen v prvi vrsti starejšim osebam,« pravi dr. Zappi.
Zelo gotovo bo taka pobuda žela uspeh v našem mestu, saj so javne strukture v marsikaterem aspektu pomanjkljive. Studio medico triestino naj bi zapolnil vrzeli, ki nastajajo v državni zdravstveni oskrbi in jih marsikateri državljan še predobro pozna.
Prenapetežu vse prav pride, da se spravi nad človeka. Dovolj je malenkost, če je ni, pa si izmisli pretvezo. Nekaj podobnega se je pripetilo v torek zvečer v Ul. Giulia, kjer je izsiljevanje prednosti porodilo kar fizično obračunavanje.
Nekaj po 22. uri se je 34-letni Giuli-ano D'Ambrosi, ob katerem je sedela 26-letna prijateljica Eleonora Polio, peljal speugeojem proti Sv. Ivanu. Po njegovem pričevanju naj bi iz Ulice Margherita naenkrat pripeljal fiat 127, mu prestregel pot in se ustavil sredi ceste. D'Ambrosi je ustavil avtomobil, medtem pa sta iz fiata izstopila moška, ki sta ga meni nič tebi nič začela pretepati. Napadeni se je skušal ubraniti, a eden od napadalcev je že pograbil iz avtomobila kladivo in z njim začel udrihati po D'Ambrosijevem hrbtu.
Zadeva pa se ni kar tako iztekla. Po naključju se je namreč prav v tistem trenutku peljal mimo načelnik letečega oddelka Padulano, ki je o pretepu takoj obvestil svoje agente. Le-ti so identificirali moška, ki sta se peljala s fiatom, za 36-letnega Daria Vittorja iz Ul. Levier 1 in za 42-letnega Giuseppa Santorellija s Scale Monticello 3. D'
Ambrosi je agentom povedal, da je fiat 127 upravljal Vittor, isti, ki ga je napadel s kladivom. Toda Vittor ne bi smel voziti avta, saj ni nikoli opravil vozniškega izpita. Razumljivo je, da je v celoti zanikal D Ambrosijevo pričevanje. Trdil je tudi, da D Ambrosi na križišču ni dal prednosti, pozneje pa naj bi bil izstopil iz avtomobila in brcnil fiat 127. O kladivu je Vittor naposled zatrjeval, da nič ne ve, o osebi, ki je upravljala volan, pa je trdil, da je to bil Santorelli. Vendar tudi slednji ni imel pri sebi vozniškega dovoljenja, ker ga je, kot je povedal agentom, pozabil doma. Kladivo so agenti našli v avtomobilu pod prednjim sedežem. Ker sta bila Vittor in Santorelli brez vozniškega dovoljenja, so jima zaplenili avtomobil. Zakonita lastnica avtomobila, Vittorjeva svakinja, ga bo lahko odpeljala šele, ko bo Santorelli pokazal vozniški dokument. Ker so bili vsi trije moški nekoliko potolčeni, so jih agenti pospremili do glavne bolnišnice, kjer so jim nudili prvo pomoč. Tako Vittor kot Santorelli sta že imela opravka s pravico zaradi pretepov in namernih poškodb.
Boldrini o mazaških akcijah
Te dni je dolinski župan Edvin Švab dobil odgovor na poziv, ki ga je preteklega aprila naslovil na tajništvo republike in sen. Arriga Boldrinija, predsednika ANPI-VZPI, v zvezi s skrunitvami spomenikov padlim.
Senator Boldrini v svojem odgovoru med drugim omenja, da so skrunitve spomenikov že stara navada iz časa fašizma in nacizma, obenem so tudi nesprejemljive provokacije proti vrednotam osvobodilnega boja in ustavi. »Združenje ANPI-VZPI zato odločno podpira in osvaja zahtevo po pravični kazni za krivce in izraža solidarnost z vsemi prizadetimi,« je še rečeno v pismu. Senator Boldrini se s pismom nadalje obvezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti posredoval pri odgovornih oblasteh in jih seznanil s takimi dogodki, ki kalijo bratsko sožitje med Italijo in Jugoslavijo ter med italijansko in slovensko govorečimi narodi ob meji.
Pevski večer v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini
V soboto zvečer je v nabrežinskem društvu Igo Gruden vladalo prijetno vzdušje, nastopila sta namreč mešani pevski zbor iz Barkovelj M. Pertot in dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Najprej so nastopila dekleta iz Nabrežine pod vodstvom Mirka Slo-sarja. Repertoar pesmi se je nanašal predvsem na skladbe, ki so nastale v tem stoletju in tako se je koncert vil mimo Gallusa in Srebotnjaka tja do Kogojevih skladb in njegove zbirke Otroške pesmi. Klavirsko spremljavo je k pesmim dopisal Jakob Jež, izvedla pa jo je nadarjena pianistka Beatri-ce Zonta, ki je letos prejela na mednarodnem tekmovanju v Stresi prvo nagrado. Publika je navdušeno spremljala tudi Barkovljane, ki imajo za seboj že 5-let neprekinjenega delovanja in so dokazali, da so iz leta v leto kvali-
tetno boljši; zasluga gre seveda mladim pevcem, predvsem pa Aleksandri Pertot, ki vodi omenjeni zbor že od samega začetka in si veliko prizadeva, da bi bili nastopi in izbire čimboljše in učinkovitejše.
Po koncertu so se vsi pevci in pevke obeh zborov zaustavili ob prijateljskem kramljanju in domači kapljici in preživeli vsekakor zanimiv večer, ki še enkrat potrjuje željo, da bi se ustvarilo čimvečje prijateljstvo in sožitje med raznimi številnimi zbori, ki delujejo na tem našem malem prostoru.
Naj mimogrede omenimo, da so že določili datum tudi za zaključni koncert dekliškega zbora Igo Gruden, ki bo v sredo, 17. junija. Ob tej predstavi, ki se bo odvijala v stari štivanski cerkvi, bomo vsekakor še poročali, (db).
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 28. t. m., ob 19.30 v Beogradu s predstavo I. Cankarja »ZA NARODOV BLAGOR«.
TABOR MLADIH - MG »KRESNA NOČ«
Mladinsko gledališče »Kresna noč« gostuje jutri, 29. maja, ob 23. uri v sklopu XXX. srečanje gledaliških skupin Slovenije v Titovem Velenju s predstavo »Samo malo jih zaide v te kraje«.
Mladinsko gledališče »Kresna noč« ponavlja na splošno povpraševanje in predvidoma zadnjič v tej sezoni predstavo »Samo malo jih zaide v te kraje« v Prosvetnem domu na Opčinah v dneh: torek, 2. junija, ob 20.30, četrtek, 4. junija, ob
20.30,	petek, 5. junija, ob 20.30, sobota, 6. junija, ob 20.30 in nedelja, 7. junija, ob
20.30.
razna obvestila
Odbor tržaškega pokrajinskega Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) s sedežem v Ul. Crispi 3 (tel. 730306) obvešča svoje člane in stranke, da bo od jutri, 29. t. m., dalje urad posloval samo v dopoldanskih urah in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 12. ure. Urada Združenja bivših deportirancev v nacistična taborišča (ANED) in Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih političnih preganjancev (ANPPIA) bosta poslovala kot doslej.
Odbor skupnosti borcev 30. divizije IX. korpusa NOV vabi vse nacionalno združenje partizanov Italije (ANPI), borce in borke 17., 18. in 19. brigade, tržaške brigade in jurišnega bataljona na občni zbor, ki bo v Sežani v občinski dvorani v soboto, 30. t. m., ob 10. uri. Sledilo bo srečanje v Triglavu ter obujanje spominov NOV. VABLJENI!
Zveza slovenskih kulturnih društev in Dijaški dom S. Kosovel obveščata, da bo nadaljevalno srečanje UVOD V PSI-HOMOTORIKO, ki ga vodi Anita Pres-tera, v dneh 29., 30. in 31. t. m. v Dijaškem domu s sledečim delovnim urnikom: jutri, 29. t. m., od 18. do 21. ure v soboto, 30. t. m., od 15. do 19. ure v nedeljo, 31. t. m., od 9.30 do 13. ure in od 14. do 17. ure
Sekcija KPI Josip Verginella prireja jutri, 29. 5., ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu javni shod s senatorko Jelko Gerb-čevo in s. kandidatko ZKMI na listi KPI za poslansko zbornico Nives Košuto, ki ju bo predstavil časnikar Sandor Tence.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 II grande imbroglio, kom.; ZDA 1986, 85'; r. John Cassavetes; i. Peter Falk, Alan Arkin, Beverly D'Angelo.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 La legge di Murphy, krim., ZDA 1986, 100’; r. Jack Lee Thompson; i. Charles Bron-son, Carrie Spodgress, □
NAZIONALE I - 17.45, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Willem Dafol.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Voglio far-lo con te, □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 II sergen-te di fuoco, i. F. Drjaer.
FENICE - 17.00, 22.15 The Barbarians, fant.-akc.; It. 1987, 89'; r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1'investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Sensi bollenti, porn.,
CAPITOL - 16.30, 22.00 Nessuna pieta, dram., ZDA 1986, 107'; r. Richard Pear-ce; i. Richard Gere.
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 Lui porta-va i tacchi a spillo, dram., Fr. 1986, 84'; r. Bertrand Blier; i. Gerard Depar-dieu, Michel Blanc.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 La ia-miglia, dram., It. 1986, 100'; r. Ettore Scola; i. Vittorio Gassman, Fanny Ar-dant.
RADIO - 15.30, 21.30 Sexy femme, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 28. maja EMIL
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 5.21 in zatone ob 22.09.
Jutri, PETEK, 29. maja
MAKS
PLIMOVANJE DANES: ob 4.45 naj-nižja -62 cm, ob 11.25 najvišja 25 cm, ob 16.13 najnižja -7 cm, ob 22.03 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,4 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb narašča, veter žahodnik 10 km na uro, vlaga 69-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Aliče Marinelli, Elisa Pototschnig.
UMRLI SO: 71-letni Umberto Bearzi, 87-letni Carlo Giunti, 81-letna Germana Chiorri vd. Knez, 79-letna Carla Krasna, 67-letna Carmen Semani Vd. Caselli, 80-letni Olivo Zupin, 78-letna Angela Siver vd. Codan, 63-letna Clelia Zuanni. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Via Mascagni 2.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
ŽAVLJE (tel. 274630), PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
ŽAVLJE (tel. 274630), PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Združenje staršev OŠ J. Ribičič prireja 31. t. m. avtobusni izlet v Dolino Trente. Prevoz stane 12.000 lir. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije na tel. 723009.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 31. t. m., strokovni izlet k izvirom Timave in k Dober-dobskemu jezeru. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu ali ob 8.30 v Stivanu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SPDT vabi člane, da se udeležijo izleta skupno s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, ki bo v nedeljo; zberejo naj se ob 10. uri v Cerovljah (pri gostilni). Pot bo vodila preko Grmade do Devina in nato po Rilkejevi peš poti. Popoldne (okrog 15. ure) bo družabnost v Katrni jami.
PD Kolonkovec organizira v nedeljo/ 7. junija, izlet v CASTELFRANCO. Ogledali si bomo stare beneške vile. Za informacije tel. na št. 812281 ali 813616.
šolske vesti
OŠ A. Gradnik - Repentabor priredi jutri, 29. t. m., ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu zaključno šolsko prireditev ter razstavo ročnih del in risb. Sodelovali bodo harmonikarji Glasbene matice pod vodstvom prof. Loredane Coceani. Vabljeni!
Učenci OŠ in otroškega vrtca v Bar-kovljah vabijo na zaključno prireditev ob 5. obletnici poimenovanja šole po Finžgarju. Prireditev bo v soboto, 30. t. m., ob 10.30 v prostorih barkovljanskega društva. Na ogled bo tudi razstava likovnih in ročnih izdelkov ter starega orodja.
Sindikat slovenske šole sporoča zainteresiranim, da lahko vložijo prošnjo za vključitev v pokrajinske lestvice, suplen-tov za upravno, tehnično in pomožno osebje (ATA). Rok zapade 20. junija. Ustrezni obrazci so na razpolago na Sindikatu slovenske šole, Ul. Filzi 8/1, vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure; v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Prispevajte
2a
»Dijaško matico«
a* SLOVENSKO p,STALNO „ „
I GLEDALIŠČE f V TRSTU
Rainer Maria Rilke
Devinska elegija
recital
v slovenščini, italijanščini, nemščini in hrvaščini
Izbor besedil: Niko Grafenauer Režija: Jože Babič
S sodelovanjem občine Devin-Nabrežina in Tržaške pokrajine Premiera v soboto, 30. t. m., ob 21. uri na gradu v Devinu, na dvorišču Zavoda združenega sveta.
Ponovitev v nedeljo, 31. t. m., ob 21. uri.
razne prireditve
ŠD Mladina - baletni odsek priredi v nedeljo, 31. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni!
Filatelistično-numizmatično društvo Lipica iz Sežane prireja 4. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV, NUMIZMATIKOV IN ZNAČKARJEV v hotelu Maestoso v Lipici v soboto, 6., ter V nedeljo, 7. junija'. Gostom priporočamo, da rezervirajo sobe v' hotelu Maestoso vsaj do 2. junija.
PD Mačkolje vabi na 25. PRAZNIK ČEŠENJ, ki bo v Mačkoljah v soboto, 30., v nedeljo, 31. t. m., in v ponedeljek, 1. junija. V nedeljo popoldne je na sporedu bogat kulturni program.
KD F. Venturini priredi zaključni večer danes, 28. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Nastopajo harmonikarji, otroški in moški pevski zbor. Vabljeni!
Mladinska skupina P. Tomažič vabi vse prijatelje, podporne člane in simpatizerje na krstno izvajanje recitala ŠPO-MIN NA BODOČNOST,, ki bo v dvorani krožka Che Gevara v Ul. Madonnina 19 v soboto, 30. t. m., ob 20. uri.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
v sodelovanju s pokrajinskim odborom prireja, ob 43. obletnici usmrtitve 10 talcev, tradicionalno žalno svečanost v nedeljo, 31. t. m., ob 10. uri pri' spomeniku na travniku blizu proseške postaje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk in člani amaterskega odra Jaka Štoka. Govorila bosta predstavnika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI.
IRRSAE priredi danes, 28. t. m., in jutri, 29. t. m., v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu zaključni seminar tečaja VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V VEČJEZIČNEM OKOLJU. Program: danes, 28. t. m., ob 15. uri - prof. Olga Gnamuš Kunst - Razvijanje možnosti in tvorjenja besedil ter skrb za besedni zaklad; prof. Jože Toporišič - Jezik v večinskem dru-gojezičnem okolju. Jutri, 29. t. m., ob 15. uri - prof. Ludvik Horvat - Vloga predšolske vzgoje v dvojezičnem okolju; prof. Riccardo Luccio - Dvojezičnost na razpotju med mentalno obogatitvijo in asimilacijo; prof. Darko Bratina - Jezikovni dualizem kot oprema okolja za dvojezičnost.
Glasbena matica - Trst - šolsko leto 1986/87 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE - prireja v četrtek, 4. junija, ob 20.30 v Evangeličansko-luteranski cerkvi (Trg Panfili) KLAVIRSKI VEČER - Gregor Bizjak, Maja Grgič, Marko Ozbič, David Puntel, Jana Radovič, Claudia Sedmach, Tatjana Siviz, Tanja Svetina, Tamara Zajec.
Vaška skupnost Trnovca vabi 6., 7. in 8. junija na 5. VAŠKI PRAZNIK. Toplo vabljeni!
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 9. RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo v soboto, 30., v nedeljo, 31. t. m., in v ponedeljek, 1. junija, v Ljudskem domu v Podlonjerju.
SEKCIJA KPI E. BERLINGUER
priredi danes, 28. L m., ob 20.30 v gostilni Gruden v Sempolaju.
Kulturni večer
Tatjana Rojc
in
Giorgio Depangher
Zmagovalca letošnje nagrade za poezijo narodnosti NOSSIDE 87 bosta prebrala svoje poezije.
Glasbena spremljava kitarista
Igorja Starca.
GLASBENA MATICA - TRST Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev glasbene matice
Danes, 28. t. m., ob 20.30
v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili Maja Grgič, Janja Šuligoj, Vesna Zuppin - klavir Corrado Rojac - violončelo Miran Košuta, Mitja Stocca -klarinet
Massimiliano Viola - kitara Erika Buzečan, Metka Zeriali -
duo flavt
Barbara Briščik, Marjan Milič -
duo kitar
Aljoša Starc, prof. Mojca Šiško-vič - klavirska spremljava
Vabljeni!
Taborniška organizacija ROD MODREGA VALA
vabi svoje člane na
DVODNEVNI
TABOR
v soboto, 30., ter v nedeljo, 31. t. m.
Zbirno mesto:
Prosvetni dom na Opčinah, v soboto, 30. t. m., ob 14.30
razstave
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja svoja dela slikar M ARI ANO ČERNE.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 - bo od 1. do 20. junija razstavljala slikarka LILI LUPIERI. Razstavo bodo odprli ob 18. uri.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese bodo v soboto, 30. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke LYNN UMLA-UF.
V	galeriji Cartesius bo od 30. maja do 11. junija odprta razstava slikarke ANNE MOČA VERO.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja ciklus predavanj
Ekspresionizem na Slovenskem
3. predavanje STANE BERNIK Ekspresionistične tendence v slovenski arhitekturi in oblikovanju
Danes, 28. t. m., ob 18. uri Trst, Trgovinska zbornica Ul. S. Nicolo 5
__________prispevki_______________
V	spomin na Ivanko Starc in Katino Orel daruje Nada Kemperle 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Ivanke Starc daruje družina Kemperle 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujeta Olga in Stojan 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	isti namen darujeta Gička in Mario 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Rada Nakrsta daruje prof. Franjo Kosovel z družino 7.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Katino Sirol vd. Orel darujeta Laura in Ivan Ban 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Marija in Milka Milič darujejo sestre in bratje 50.000 lir za MPZ V. Mirk ter 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
mali oglasi
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
OSMICO so odprli pri Batkovih v Repnu št. 32. Točijo belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajta 69.
DEKLE, izučeno za šiviljo, z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljstva ali umetniške obrti. Tel. 211815.
OSMICO so odprli pri Goljevih pod Javo v Samatorci. Točijo belo in črno vino.
PLASTIČNI MOTORNI ČOLN 4 m, 70
kg, z motorjem ENVIRUDE 20 hp prodam za 2.500.000 lir z vodnimi smučmi in vsemi potrebščinami. Tel. 413576.
DOPUST na morju - hišo z vrtom na Cr-varju (JU) oddam julija in avgusta -tel. 0481/21711 med 8. in 14. uro.
ZAPESTNICO - drag spomin - sem izgubila v nedeljo na Opčinah, med Ul. Hermada in tramvajsko postajo. Pošte-
. nemu najditelju primerna nagrada. Tel. 212436 ob uri obedov.
PANDA 30, bele barve, v odličnem stanju, ugodno prodam za 3.600.000 lir. Tel. 52277 ob urah obedov.
SPREJEMAM naročila za izpolnitev prošenj za GRADBENI ODPUST. Tel. 231854 od 19. do 20. ure.
PODJETJE išče čistilke srednjih let za čiščenje stavb. Tel. ob urah urada na št. 69540.
PRODAM parcelo za vikend v bližini Novega mesta. Ponudbe na ADIT - p. p. 171 - 61001 LJUBLJANA.
19-LETNO DEKLE s slovensko vzgojiteljsko šolo išče zaposlitev pri slovenski družini kot negovalka in vzgojiteljica otrok. Upoštevam tudi druge primerne ponudbe. Tel. na št. 231819.
menjalnica
27. 5. 1987
Ameriški dolar			 1295. -	Japonski jen		8.50
Nemška marka 			 718,—	Švicarski frank 		876.
Francoski frank			 213,—	Avstrijski šiling		101.50
Holandski florint 			 638,-	Norveška krona 		191,
Belgijski frank 					 33.50	Švedska krona			203,—
Funt šterling			 2100,-	Portugalski eskudo		8.50
Irski šterling			 1900,	Španska peseta		9.50
Danska krona . I			 189,-	Avstralski dolar 		878.
Grška drahma 			 9,—	Debeli dinar		1.85
Kanadski dolar 				 957.—	Drobni dinar		1.85
D^li/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DlJlVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131

informacije SIP uporabnikom
Razdeljevanje novih telefonskih imenikov
1t

V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1987/88 naročnikov tržaške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski in po kategorijah — »pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino.
Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Citta 1987«.
Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo stari imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je dal funkcionar.
Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, ker stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.
Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz.
SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic).
GRUPPO /Pl ŠTET
Societa Italiana per TEsercizio detle Tetecomunicazionip.a.
Glasbeni lepotci na obisku v Italiji
I_________________sklad mitja čuk________jdka cvdbar |
Duševne motnje v razvojnem obdobju
Razgibano lah-koglasbeno morje je razburkano: v Italijo so pravkar dospeli priljubljeni Duran Duran in privlačni U2. Pravzaprav so priljubljeni in privlačni tako eni kot drugi, morda pa so v Italiji res nekoliko popularnejši Duran Duran, U2 si pa marljivo nabirajo vedno novih fan-sov.
Prihod irske skupine U2 spada med najvažnejše rock dogodke sezone.
Prišli so iž Dublina in bodo v naslednjih dneh nastopali v Rimu in Modeni. Kvartet sestavljajo pevec Bono, kitarist The Edge, basist Adam Clayton in bobnar Larry Muellen jr. Novi heroji rock scene so postali, ker se niso posluževali običajnih komercialnih sredstev. Spremlja jih 500 tehnikov, sedemnajst kamionov, nastopali bodo na na odru, ki bo meril 52 za 24 metrov, visok pa je 20 metorv.
Duran Duran zaključujejo svojo turnejo po Evropi z obiskom Italije: nastopali bodo v Palermu, nato v Bariju, Ca vi dei Tirreni, in še v prvem tednu junija v Rimu, Modeni, Milanu in Fi-
rencah. Predstavili so se tudi na tiskovni konferenci na Capriju, kjer se bodo zadržali nekaj dni pred začetkom turneje. Dospeli so z osebnim jumbom na neapeljsko letališče, potdo Caprija pa so nadaljevali z motornimi čolni. Na turneji jih bo spremljajo 28 kamionov in 400 menežerjev, tehnikov, nosačev, organizatorjev in spremljevalcev na sploh. Prodali so že 120 tisoč vstopnic.
Simpatični, zgovorni, včasih nekolio napadalni, sovjetskega looka - tako so jih označili novinarji - so Simon le Bon, John Taylor in Nick Rhodes odgovarjali na vprašanja in pojasnili, zakaj so se odločili za jug. "Našo publiko sestavljejo teen agersi, ki nam ne morejo slediti. Zato jih poiščemo mi..." Najbolj duhovito je odgovarjal Simon le Bon, ki je povedal, kako se vsako jutro pogleda v ogledalo in si reče, da je res lep. V-sako jutro mu Nick in John tudi potrdita, da je res čudovit...
Pri svojem terapevtskem delu v ljubljanskem Centru za mentalno zdravje se dr. Tomorijeva srečuje tudi z družinami mladostnikov. Kako pa pravzaprav poteka njeno delo? Kakšno je duševno zdravljenje? Tisti, ki se na to ne spoznamo, še vedno gledamo nanj kot na nekaj skrivnostnega in včasih celo krutega.
»Sodobno gledanje na duševno bolezen je celostno. Pri razumevanju razvoja duševnih bolezni kakršnekoli teže so, upoštevamo in moramo znati razumeti medsebojno igro različnih dejavnikov. Ne le bioloških, konstitucijskih, ne le psiholoških zakonitosti, ampak tudi socialnih dejavnikov.
Pri enih duševnih boleznih so pomembnejši eni, pri drugih drugi. Pri endogenih psihozah (nastalih iz notranjih vzrokov) so gotovo odločnejši biološki dejavniki, vendar na potek bolezni, pa tudi na možnosti zdravljenja, močno vplivajo socialni in psihološki faktorji.
Pri različnih oblikah vedenja, ki zrcalijo motnje v odnosu med posameznikom in širšim dogajanjem, v katerega je hočeš ali nočeš vključen, pa so pomembnejši socialni dejavniki. Ti oblikujejo, dajejo zunanji izraz tem motnjam; nanje vplivajo tudi konstitucijski dejavniki. Vemo, kako na isto socialno obremenitev ljudje z različno konstitucijo reagiramo različno. Eni z impulzivnostjo, z razburjenjem, s hitrim, akutnim reagiranjem, drugi pa tiščijo vase problem in napetost.«
Ali so te bolezni med otroki in mladostniki v porastu?
»Težko je reči. Tako zunanje obremenitve kot biološke danosti so vedno bile. Res pa je, da se duševne motnje in bolezni in problematika na tem področju danes nedvomno izražajo drugače kot včasih in da so te zunanje oblike duševne problematike različne kot pred časom.
Pa še nekaj lahko daje vtis, da je danes pri osebah v razvojnem obdobju več duševnih motenj kot nekoč: večja pozornost, več znanja o tem in večja občutljivost. Ta je pri nas prisotna, kar pa sicer še ne govori za neko psihiatrizacijo problemov, ki s psihiatrijo v resnici nimajo nobene zveze.«
Kaj pa o porastu depresij in samomorov?
»Dejstvo, je, da je vse več depresij in poskusov samomorov, pa tudi nevrotičnih, emocionalnih motenj, ki se kažejo na za današnji dan značilne načine.
Mogoče pa gre le za prej omenjeni drugačen izraz, za nekakšno prestrukturiranje istih izvorov problematike.
Tega je torej več in to moramo upoštevati tudi pri obravnavi teh motenj.«
Kako si lahko pomagamo?
»Čim več ljudi moramo naučiti prave senzibilnosti za prve izraze teh motenj. Čim več ljudi, posebno staršev, pedagogov moramo narediti občutljive za to, da reagirajo na pravi način takrat, ko je motnjo še mogoče preprečiti. To se pravi, da te spremembe v manifestaciji duševnih motenj kličejo k drugačni obravnavi in seveda tudi boljšajo prognozo teh težav pa tak način, da je čim več ljudi o tem seznanjenih in da so zato dovolj senzibilni, da znajo ustrezno ravnati, pa tudi razpoznavati te motnje in pokazati posluh za njihovo reševanje.«
Kje je danes težišče prizadevanj v psihiatriji?
»Drugačna je oblika zdravljenja. Metodike dela so drugačne, kot so bile pred časom. Nekaj zaradi drugačnega, bolj razširjenega znanja o razvoju duševnih motenj in bolezni, nekaj zaradi različnih kliničnih slik. V sodobni psihiatriji velja nekaj smernic: treba je pri razvoju bolezni in pri zdravljenju upoštevati faktorje okolja. Ne zdravimo več toliko posameznika, ampak se spodbujajo in razvijajo obrambne moči, možnosti pomoči in zdravega prilagajanja tudi pri osebah v najbljižjem okolju. Iz tega izhajajo različne oblike socioterapije, skupinske psiho-
terapije, družinske terapije, ki je v sodobni psihiatriji čedalje pomembnejša in se vedno bolj razvija. Kajti ni res, čeprav včasih govorimo tako, da družina svoj pomen izgublja. Te oblike sodobne psihiatrije, terapije v psihiatriji se seveda razvijajo tako, kot večina humanističnih ved. Vedno več je tudi potrditev sami kliniki, da so te oblike zdravljenja ustreznejše, posebno če so v skladu z ostalimi možnostmi. Včasih je seveda treba kombinirati z zdravljenjem z zdravili, kadar ne gre drugače. V razvojnem obdobju seveda z veliko previdnostjo.
Še zmeraj je tudi v obdobju odraščanja veliko duševnih motenj, ki jih je treba vsaj v akutni fazi zaznati in začeti zdraviti na povsem klasičen način; tudi na zaprtem psihiatričnem oddelku.«
Katere so te motnje?
»To so različne oblike motenj, pri katerih je oseba nevarna sama sebi, se ne orientira, se ne more uskladiti z okoljem, in so začasne. To je lahko shizofrenska psihoza ali neko organsko stanje - mlad epileptik v stanju zamračenosti. Zaradi njegove varnosti, zaradi tega, da se bo kasneje lahko vključil v druge oblike zdravljenja, se mu je treba približati s tem, čemur navadno rečemo klasična psihiatrija. Tako mu pomagamo, da bo šel na pot zdravljenja.«
Kaj pa menite o srečnem otroštvu kot o preventivi?
»Najprej bi morali ugotoviti, kaj je srečno otroštvo. Nekateri starši res mislijo, da je to tako otroštvo, v katerem otroku vse preskrbijo, pa ga mogoče naredijo invalida za kasneje. Drugi starši menijo, da je srečno otroštvo tisto obdobje v življenju, ko ima otrok, glede na svoje sposobnosti in svojo stopnjo zrelosti, optimalne spodbude za razvoj svoje avtonomije, osebnostne avtentičnosti, individualnosti, sposobnosti na posameznih področjih, spretnosti, razvijanja znanja... Srečno otroštvo je zelo kompleksen proces...«
In če je to srečno otroštvo osnova za najširše možnosti njegovega razvoja...
»Potem je srečno otroštvo le del zagotovila, da pri njem he bo prišlo do prehudih disfunkcij v odnosu do stvarnosti in do obremenitev te stvarnosti, ki niso nobenemu prihranjene. Ni pa to še celotno zagotovilo. Zelo veliko je stvari v življenju, ki jih niti močna osebnost ne more preiti brez različnih neviht v samem sebi.«
d
današnji televizijski in radijski sporedi
□L RA11_____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.00	Vreme in dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gigca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarna oddaja: Ouark ekonomija - Mentalna investici-, ja
15.05	Inf. odd'.: Kronike motorjev
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia (7. etapa Rieti-Roccarso)
17.00	Dokumentarna oddaja: Svet je tvoj
17.25	Informativna oddaja: Knjižna rubrika
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Risanka: Tao Tao
18.30	Kviz: La grande corsa
18.55	'Nogomet: Norveška-Italija, vmes (19.45) dnevnik
20.45	Volilna tribuna
21.35	Dnevnik
22.40	Informativna oddaja: Esplorando
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
4^ RAI 2	j
11.15	Izobraževalna oddaja: Monografije - Omeopatska medicina
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dnevi in zgodovina
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Dna misteriosa scomparsa
19.30	Vreme in dnevnik
'20.15 Športne vesti
20.30	Poklon princu komike: Viva Toto (vodi Nanni Loy)
22.15	Volilna tribuna
22.30	Dnevnik
22.45	Dnevnik - športne vesti: atletika Italija-SZ (prenos iz Turina), košarka (prenos iz Reggio Cala-brie), odbojka Italija-Nemčija (prenos iz Portugalske)
RAI 3___________________
11.30	Šport: rugby Argentina-Italija (prenos iz Christchurcha - Nova Zelandija)
13.00	Dokumentarna oddaja: Celice -Potovanje v center življenja
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaj: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.05	Informativna oddaja: Stiffelius
16.05	Aktualna oddaja: Vse o nas
17.25	Film: Gelosia (dram., It. 1942, r. Ferdinande M. Poggioli, i. Luisa Ferinda, Rolando Lupi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.10	Izob. odd.: Fare e disfare
20.30	Film: Gator (kom., ZDA 1976, r. Burt Reynolds, i. Burt Reynolds, Jack VVeston, Lauren Hutton, Jerry Reed)
22.15	Dnevnik
22.25	Informativna oddaja: Geo - Pustolovščine in odkritja
23.10	Filmske novosti
23.15	Dnevnik
23.40	Informativna oddaja: Stiffelius
JU ČARALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.50	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Missili in giardi-no (kom., ZDA 1958, r. L. Mc Carey, i. Paul Newman)
16.30	Nadalj.: Aliče, 17.00 L’-albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.10	Rubrika: Italia doman-da
0.10 Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
0.20 Filmske novosti
0.35 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.35 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-• re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppb vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlies Angels
20.30	Film: Vento di terre lontane (vestern, ZDA 1956, r. Delmer Daves,
i.	Glenn Ford)
22.20	Film: L'uomo perduto (krim., ZDA 1955, r. Robert A. Arthur, i. Sid-ney Poitier)
0.40 Nanizanki: Ironside,
1.30	Switch
Jl!j> ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: In corsa verso la vita (kom., ZDA 1976, r. Michael Landon)
11.00	Naniz.: La strana cop-pia, 11.30 Quincy, 12.30 TJ. Hooker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Tv film: Ferragosto O.K. (kom., It. 1986, r. Sergio Martino)
22.45	Film: In compagnia dei lupi (fant., VB 1984, r. Neil Jordan, i. Sarah Patterson, Angela Lansbury)
0.20 Nan.: Magnum P.I.
1 Buj TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper - God-zilla
14.00	Nadalj.: Flappyend
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyas-han il superman, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Il distributore piu sexy del mondo (kom., ZDA 1985, r. Yoel Bender, i. Kirsten Baker, Dennis Bower)
22.30	Šport: Catch
23.30	Film: A 007 sfida ai kil-lers (pust., ZDA 1966, r. Anthony Dawson, i. Richard Harrison, Susy Andersen)
1.00	Nanizanka: Alla con-guista dellOregon
^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: IL tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbeni oddaji: Musič Box, 17.25 Speciale LaGrotta
17.45	Variete: Fantastico
19.00	Dnevnik
20.00	Dok.: Lepote Italije
20.30	Športne vesti
21.30	Dokument.: Oceani
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: La signora e il fantasma
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
BTV Ljubljana______________
10.00	TV mozaik. Filmska vzgoja: Kaj je film - Uvod v filmske stile, nato slovenski kratki film Zmaga in razgovor Maka Sajka z avtorjem Milanom Ljubičem
11.00	Filmska matineja: Ubijalske ribe (ameriški filmj
16.35	TV mozaik - Šolska TV (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Pravljica: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - Sredina ceste
17.55, Bilo je...: Valvasor, Finžgar
18.25	Inf. odd.: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme, dnevnik in tednik
21.10	Nadaljevanka: Naraščajoče vode (po romanu Hermana de Mana, Niz., r. Bram van Erkel, prevod in priredba Helena Valentinčič,
2.	del)
22.00	Dokumentarne iveri: Beautiful Side Hard
22.15	Dnevnik
22.30	Dokumentarni esej v treh delih: Mehika, dežela realnega surrea-lizma - Tlalocan (3. del
RADiO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Dis-korama, 16.00 Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: Ljubljanski oktet in nemška skupina Altensteiger Vokal-sextet; 18.00 Četrtkova srečanja: Zgodbe revolucionarja Lipeta Kosca (ured. Lida Turk); 18.20 Glas. skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV-Lj; 18.15 Jezikovni pogovori;
18.30	Komorna literatura; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Lit. večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program.
I (SP) TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Naniz.: Un topolino amaranto 15.25 Otroški spored
17.00	Nan.: Legende kan. Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Stališče SKGZ o volitvah GORIČA — O razsodbi ustavnega sodišča glede izobešanja zastav TRST — CGIL o turizmu v F-JK ŠTIVAN — Ureditev prostora ob izlivu Timave
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere 20.25 TV novice
20.30	Film: La ragazza con gli stivali rossi (fant., r. Juan Bunuel, i. Catherine Deneuve)
22.15	TV Vsedanes
22.20	Nad.: Il minestrone (3. del)
23.45	TV festival v Portorožu
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14,30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o; 17.35 Z violino in bajsom od vasi do vasi; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otr. oddaja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po uličicah; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casa-dei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Zdravniški nasveti; 14.35 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zmaj; 15J5 Počitnice po Jugoslaviji; 19.00 Čudovitih sedem; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 15.30 Ekološka oddaja; 17.00 Skavtska oddaja -Jamboree; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; 20.30 Posnetki koncerta ob 100-letnici delovanja moškega pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka-Kon-tovela; oddaje povezuje glasba.
V socialnem centru odprta zanimiva razstava ročnih del
Na ogled tudi lutke iz blaga zadruge La mota
Občina odobrila najem posojila za slovensko šolsko središče
S pomisleki sprejet načrt za nogometno igrišče v Standrežu
Občinski svet je v torek po krajši razpravi in brez dodatnih zamud odobril sklep o najemu posojila v višini 5 milijard 600 milijonov lir pri državni blagajni Cassa Depositi e Prestiti za kritje stroškov pri uresničevanju slovenskega šolskega centra. Proti sklepu so glasovali misovci in liberalec, za najem posojila pa vsi ostali. Občina je tako naredila korak naprej v postopku za gradnjo šolskega centra, ki bi moral po znanih težavah v prejšnjih mesecih sedaj ubrati hitrejšo pot.
To seveda ni pogodu nekaterim političnim silam, ki so tudi odobritev formalnega akta izrabile, da so iznesle ves svoj (predvolivni) žolč proti Slovencem. Običajnim ugovorom misov-cev se je tokrat v iskanju italijanskih nacionalističnih glasov pridružil libe-' ralec Fornasir: šolsko središče lahko postane po njegovem mnenju »center slovenskega nacionalizma, faktor ločevanja in sovraštva«. Korektnejši je bil republikanec Drufuca, ki je potrdil nasprotovanje republikancev gradnji centra, a istočasno napovedal, da bo glasoval za sklep. Da se center sezida, je Občina že odločila, sedaj gre samo za izvajanje, pri katerem bi bile do-datmne zamude škodljive za vse.
S precejšnjimi pomisleki in nekaterimi odkritimi nasprotovanji je občin-
ski svet na torkovi seji odobril tudi načrt za obnovo nogometnega igrišča v Štandrežu. O tem posegu je govor že več let, saj je v sedanjih pogojih igrišče neuporabno. Načrt je izdelal arh. Jože Cej, ki ga je tudi v glavnih obrisih predstavil občinskim svetovalcem.
V načrtu je predvidena ohranitev sedanje velikosti igrišča, ki omogoča redne tekme vseh prvenstev (približno 104 x 58 m). Predvideni so posegi za uravnanje terena in izboljšanje travnate površine. Na novo bodo sezidali slačilnice s sanitarijami, napravo za ogrevanje, električno napeljavo in drugimi potrebnimi pritiklinami. Ob igrišču bodo sezidali tribuno za občinstvo s štirimi stopnicami v dolžini 66 metrov: na njej bo prostora za skoraj 500 gledalcev. V načrtu je tudi predvidena razsvetljava (štiri stebri s po šest 2.000-vatnimi lučmi) za nočne tekme. Skupni strošek dosega skoraj poldrugo milijardo, točneje 1.478 milijonov. V vsoti ni všteto parkirišče, ki naj bi ga naknadno uredili ob igrišču. Od začetka del naj bi poseg uresničili v enem letu.
Pomisleki številnih svetovalcev so kmalu prišli na dan. Mnogi so ugovarjali visokemu strošku. Odločno proti načrtu so bili misovci in liberalec,
ugovore pa je postavil tudi demokristjan Polmonari, ker da Občina ni še predvidela prav tako potrebne ureditve igrišča v Ločniku. Drugi svetovalci (Paulin, Cicuttin, Leardi, Lutman, Bat-tello, Drufuca, Baresi) so se izrekli za načrt, čeprav so nekateri postavili pomisleke glede umestnosti nočne razsvetljave (za katero je predvidenih več kot 200 milijonov).
Odgovoril je odbornik Del Ben, ki je dejal, da je strošek res visok, a potreben. Štandrež je že plačal drago ceno razvoju mesta, zato mu nekaj dolgujemo. Ločnik, kjer je Občina potrosila izdatna sredstva za javno razsvetljavo, socialni center, podvoze in druge posege, se nima kaj pritoževati. Predvideni strošek bi lahko zmanjšali z namestitvijo razsvetljave, ki bi zadoščala večernim treningom, ne pa uradnim tekmam. Manjšo razsvetljavo, s kakršno razpolaga na primer podgorsko igrišče, bi lahko uresničili z 10-15 milijoni.
Za sklep so glasovali vsi svetovalci razen Polmonarija, zelenega Fiorellija, liberalca in misovcev (proti) in ločniš-kega demokristjana Sdrauliga, ki se je vzdržal.
Občinski svet je z glasovi večinskih strank imenoval v odbor goriške hranilnice Vittoria Olivo.
V ponedeljek so v javnem večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici odprli zanimivo razstavo keramičnih izdelkov, slik, risb in drugih ročnih izdelkov. V prijetnem, lahko bi rekli skoraj domačem ambientu so razstavljena dela, ki so jih izoblikovali člani interesnih skupin, ki delujejo v okviru centra.
Tako je na ogled lepo število slik oziroma risb, ki so jih odrasli udeleženci slikarskega natečaja — teh je bilo kar dvanajst pod vodstvom Donatelle Demarchi — naslikali z raznovrstnimi slikarskimi tehnikami na papir, blago ali na les. Veliko je tudi natančno in prav umetniško poslikanih steklenih posod, od kozarcev pa do steklenic in vsakovrstnih vaz. Obiskovalec si lahko ogleda tudi lepo oblikovane in okrašene blazine in nekaj lesenih izdelkov raznobarvni polž bo gotovo pritegnil pozornost marsikaterega mlajšega obiskovalca —, ki so jih izoblikovali pod nadzorstvom osebja centra fizično ali duševno prizadeti otroci.
Takoj ob vhodu se boste srečali z raznovrstnimi maskami iz papirja, vrsta fotografij pa prikazuje, kako se pravzaprav te maske delajo. Maske in drugi izdelki so sad dela precej števil-
ne skupine otrok, starih od 9 do 15 let, ki so v nekajmesečnem tečaju pod vodstvom Fabiane Morgia, Giustine Susterini in Cristine Visintini dosegli prav lepe uspehe.
Na ogled so tudi lutke iz blaga, izdelek članov zadruge La mota iz Gorice. Razstava bo odprta do vključno 13. junija vsak dan, in sicer po sledečem urniku: ob delavnikih od 8. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure.
Razprava o izkušnjah s podaljšanim poukom na nižji srednji šoli
Danes s pričetkom ob 18. uri bo v Avditoriju v Ulici Roma zanimiva okrogla miza na temo »Izkušnje in perspektive podaljšanega šolskega pouka na nižji srednji šoli«. Predavala bosta prof. Olga Cattaruzza Fraschini, ravnateljica državne nižje srednje šole v Casalpusterlengu in sodelavka revije »Scuola e didattica« ter prof. Gior-gio Nogherotto, ki poučuje na državni nižji srednji šoli s podaljšanim poukom v Pierisu.
Na Goriškem je bilo konec lanskega leta nad 46 tisoč telefonskih naročnikov
Na sto prebivalcev jih 35 razpolaga s telefonom
Jutri oratorij »Amor vincit« spev sožitja in miru med narodi
Na tiskovni konferenci v centru Stella Matutina so včeraj predstavili oratorij Avgusta Ipavca, ki ga bodo jutri ob 20.30 uprizorili v cerkvi Srca Jezusovega.
Opero, ki je krstno uprizoritev doživela pred poldrugim letom na Sveti gori, bodo v soboto ponovili v Gradcu, v nedeljo pa na Dunaju. Nastopilo bo kar 400 izvajalcev: orkester RTV Ljubljana pod taktirko Antona Nanuta, solisti Irena Vremšak Bar, Franjo Petrušanac, Neven Belamarič in Jurij Reja, otroški zbor Marija Regina z Dunaja, mešani zbor Audite nova iz Štarancana, dekliški zbor Tolmin-Ljubljana, mešani zbor iz Slovenije (sestavljajo ga pevci devetih zborov), okteta Mengeš in Domžale ter dramska skupina iz Kirchschlaega v Avstriji.
Na predstavitvi so sodelovali predstavniki raznih soorganizatorjev. Na italijanski strani sta to zahtevno nalogo prevzela Svet slovenskih organizacij in zbor iz Štarancana, odločilno pomoč pa so dobili pri ZKO in Kulturni skupnosti Slovenije, ki je organizacijsko in finančno podprla pobudo. Veliko manifestacijo kulture in sožitja so podprle tudi deželna in krajevne uprave ter verska in politična oblast treh sosednih dežel.
Skladatelj Avgust Ipavec, Goričan po rodu, se je zahvalil vsem za pozornost. Izrazil je posebno zadovoljstvo za uprizoritev v teh krajih, kjer so se odvijali nekoč kruti boji in kjer zdaj pripadniki treh različnih narodnosti dokazujejo, da je resnična izpoved Ane Franck: »Vsi ljudje so v srcu dobri«.
Predstavitev brošure o priimkih
Mladinska sekcija SSk in SMReKK prirejata drevi ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici predstavitev brošure »Navodila za spremembo poitalijančenih imen in priimkov«. Brošuro sta pripravila študenta prava in obenem deželni tajnik oz. predsednik mladinske sekcije Damijan Terpin in Andrej Berdon. Na nocojšnji predstavitvi (v Trstu so brošuro predstavili pred enim mesecem) bosta spregovorila Terpin in pokrajinski tajnik mladih SSk Renco Frandolič, večer pa bo uvedel predsatvnik SMReKKa.
Problem vračanja priimkov in imen v izvirno slovensko obliko je že dolgo časa odprt. Lahko spomnimo na vrsto pobud, s katerimi so naše organizacije skušale seznaniti posameznike z možnostjo povrnitve k slovenski obliki. Mladim ska sekcija SSk želi s to pobudo' dati svoj prispevek - predvsem v smislu praktične pomoči v postopku - s tem da nakaže konkretno možnost uveljavljanja naših narodonostnih pravic v današnji situaciji.
Danes zaključek procesa zaradi množičnega pretepa
Goriški »zeleni« z radikalci
Predstavniki zelenih list v Gorici, Gradišču in Krminu so včeraj na tiskovni konferenci izjavili, da bodo ob bližnjih volitvah podprli radikalno stranko. Pod znakom PR kandidira za zbornico njihov predstavnik in "zeleni" občinski svetovalec v Gorici Fio-relli, pod trojnim znakom PSI-PSDI-PR pa skupni kandidat radikalec iz Gradišča Ugo Raza. To so poudarili, da ne bi bilo zmešnjav zaradi prisotnosti Zelene liste na vsedržavni ravni, s katero se ne istovetijo zelene liste, ki so tukaj nastopile na občinskih volitvah pred dvema letoma. Poleg večinske radikalne komponente sestavlja goriško zeleno zavezništvo komponenta, ki se bo ob bližnjih volitvah vzdržala, v Krminu pa komponenta, ki podpira Proletarsko demokracijo ali KPI.
Občni zbor upokojencev
V soboto ob 17. uri se bodo člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško zbrali na 2. rednem občnem zboru. Skupščina bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. S poročili predsednika, tajnika in blagajnika in razpravo bodo pregledali delovanje društva v zadnjem dveletju. Društvo, ki je včlanilo več kot 500 slovenskih upokojencev na Goriškem, je v tem obdobju izvedlo številne družabne, rekreativne in izletniške pobude, v zadnjem času pa širi svoje delovanje še na druga področja: Na občnem zboru bodo izvolili nov odbor, ki bo v prihodnje nadaljeval z delom po začrtanih smernicah.
Šele danes se bo predvidoma zaključil proces zaradi množičnega pretepa v Moši ob prazniku Unita. Na zatožni klopi je devet nadebudnih mladeničev, ki jih dolžijo, da so sodelovali v množični kazenski ekspediciji proti skupini domačinov, ki naj bi teden preje pretepli nekatere med njimi oz. njihove prijatelje. Kot smo poročali, je skupian več kot sto mladih iz Vidma prišla v Mošo oborožena z debelimi palicami, noži in drugim "orožjem", da bi se maščevala. Najprej so se znašli nad avtomobili, nekaj je bilo tudi lažje ranjenih, končno pa je orožnikom - ki so spričo razmer posegli z vsemi razpoložljivimi možmi in sredstvi - uspelo pomiriti duhove in aretirati nekaj med najbolj razgretimi.
Včeraj je bila druga obravnava dolgega procesa v celoti posvečena zasliševanju prič, pretežno orožnikov. Sodniki so skušali do podrobnosti rekonstruirati potek dogodkov. Zdi se,' da je skupina Videmčanov po prvem približevanju proti prireditvenemu prostoru, kjer se je odvijal 'praznik, nazadovala. Nato so se spet strnili v organizirano skupino in se spopadli tako z domačini kot z orožniki.
Zasliševanja so se precej zavlekla tudi zaradi poskusov odvetnikov, da bi postavili v dvom kaznivo obnašanje svojih varovancev.
Proces se bo nadaljeval danes ob 9. uri. Najprej bo spregovoril javni tožilec dr. Trotta, ki bo glede na obtožbe (sodelovanje pri pretepu, povzročitev škode, združevanje v zločinske name-
Že v prihodnjih dneh bodo telefonskim naročnikom izročili nov telefonski imenik, ki je, kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, skupen za naročnike na območju goriške in tržaške pokrajine. Razdeljevanje novega imenika pa je seveda tudi priložnost za objavo obračuna delovanja javne telefonske službe in za seznanitev občinstva z načrti na področju telefonije.
O tem je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical ravnatelj SIP za goriško pokrajino inž. Giuseppe Piovesana, skupaj s sodelavci.
Obračun je za leto 1986 ugoden, podobno usmeritev pa napovedujejo za tekoče leto, zlasti na področju investicij (v skupni vrednosti okrog 10 milijard lir ).
Število telefonskih naročnikov se je v lanskem letu povečalo za nadaljnjih 1811. Tako je bilo ob koncu leta v pokrajini, razen Gradeža, ki je vključen v videmsko omrežje, 46.629 telefonskih naročnikov. Torej 35,4% naročnikov na vsakih 100 prebivalcev, ali približno 3,5% več kakor znaša vsedržavno poprečje.
Približno enak, ali celo rahlo višji porast novih naročnikov pričakujejo letos, ko naj bi do konca leta število
ne, nedovoljena posest palic in nožev, nasilje nad orožniki) zahteval primerne kazni. Sledili bodo posegi branilcev in predvidoma v popoldanskih urah razsodba.
Dva ranjena v nesrečah
Dva mlada motorista so sprejeli v goriško oz. tržiško bolnišnico zaradi poškodb, ki sta jih dobila v dveh prometnih nesrečah.
Na Majnici se je predsinočnjim ponesrečil 18-letni Stefano Baradel iz Fare. Peljal se je z vespo, ko je v še nepojasnjenih okoliščinah izgubil nadzorstvo nad prevoznim sredstvom in zavozil s ceste. Ugotovili so mu pretres možganov in udarce, zaradi katerih sč bo zdravil deset dni.
V 30 dneh bo v Tržiču okreval 15-letni motorni kolesar Luca Radioni. Ponesrečil se je včeraj zjutraj v Drevoredu San Marco v Tržiču. Na križišču je v se nepojasnjenih okoliščinah prišlo do trčenja z avtomobilom volksvva-gen, ki ga je upravljal 29-letni Sergio Claudio Papa iz Gorice, Ul. Diaz 7.
prispevki
Namesto cvetja na grob Valerije Tavčar roj. Batagelj darujejo člani goriškega uredništva in uprave Primorskega dnevnika 60 tisoč lir za Kulturno in športno središče na Vrhu.
aktivnih naročnikov doseglo 48.500, število telefonskih aparatov pa 71.600.
Telefonija je torej v stalnem razvoju, kakor je mogoče razbrati iz številk, čeprav se občasno pojavljajo tudi težave in, po drugi strani, tudi presenečenja, seveda v pozitivnem smislu. Sem nedvomno sodi skokovit porast popraševanja novih naročnikov v raznih vejah gospodarstva.
Vrednost investicij v letu 1987 se bo z lanskih • približno sedmih milijard povzpela na 10 milijard lir. Na prvem mestu je prenova stavbe ravnateljstva v Crispijevi ulici in urejanje nove telefonske centrale, za kar je predviden strošek okrog 4,5 milijarde lir. Ostale investicije se nanašajo na različne posege na telefonskem omrežju, bodisi da gre za prenovo posameznih območij, kakor tudi za napeljavo novih telefonskih zvez.
Poseg za preureditev centrale v Crispijevi ulici se bo pričel že čez nekaj tednov. Prva neposredna posledica pa bo zamenjava telefonskih številk za okrog 700 naročnikov na ožjem območju mesta. Te številke so že vključene v imenik in jih bodo predvidoma priključili 16. junija. Konec leta bodo zamenjali telefonske številke nadaljnjim 400 naročnikom na območju Gorice. Do podobnih zamenjav bo prišlo tudi v raznih drugih krajih: v Tržiču in Štarancanu, Ronkah, Romansu.
V primerjavi s starim imenikom obsega novi kakih 2500 več imen.
Inž. Piovesana je novinarjem povedal tudi, da so v vsedržavnem merilu sprejeli smernice, po katerih naj bi imenike v prihodnje tiskali za vsako pokrajino posebej.
Srečanje z ravnateljem javne telefonske službe je bilo tudi priložnost za izmenjavo mnenj o novostih pri organizaciji posameznih služb in tudi novih tehničnih dosežkov. Tako naj bi v doglednem času 80 javnih telefonskih aparatov opremili s posebno napravo rotorl, prizadevajo pa si, čeprav tu načrti'nekoliko zaostajajo, za uvajanje v promet posebnih telefonskih aparatov za magnetsko odčitavanje.
Novost, za katero je doslej vedelo le bolj malo občanov: družba SIP, ki je doslej različne aparate (ponudba je zelo široka) s področja telefonije dajala v najem, bo le-te zdaj lahko tudi prodajala in bi kupec, oziroma naročnik lahko izbiral. To seveda ne velja za osnovni, tradicionalni telefonski aparat.
Prijava zaradi ukradene listnice
Zaradi tatvine z obtežilnimi okoliščinami se bo moral na preturi zagovarjati 23-letni jugoslovanski državljan Muharem Shala, doma nekje s Kosova. Fanta je ustavila policijska obhodnica prejšnjo soboto, nekaj po 13. uri v Ulici Angiolina. Pri njem so našli davčni kodeks Marie Zanelli iz Gorice in prav zaradi tega so Muhare-ma pospremili na kvesturo, kjer se je nekaj zatem zglasila tudi Zanellijeva
ter prijavila krajo listnice, v kateri so bili osebni dokumenti in približno 140 tisoč lir. Povedala je, da sta se v soboto dopoldne v njeni tobakarni v Ulici Brigata Pavia zglasila dva moška. V Shali je menda prepoznala enega od dveh. Shalo so prijavili sodišču, medtem ko se je za njegovim pajdašem menda izgubila sled.
Vest o prijavi oziroma o dogodku so sporočili z zamudo, ker so na kvesturi imeli težave s sporazumevanjem, ker menda obtoženec govori samo albansko.
razstave
V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
bodo danes ob 19.30 odprli razstavo grafik Janeza Mateliča iz Kopra. Na otvoritvi bo igralka PDG iz Nove Gorice Mira Lampe brala prozo Milana Kleča.
razna obvestila
Slovensko poletno središče v Gorici
bo odprto od 29. junija do 10. julija. Prijave sprejemajo v Dijaškem domu ob delavnikih, razen sobot, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Informacije tudi po telefonu 83495.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Cronaca di una mor-te annunciata«. O. Muti in G. M. Vo-lonte.
CORSO 17.30-22.00 »Figli di un dio mi-nore«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Marina una bes-tia in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Canarie, isole del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.30 »Hei-mat«. Ponovitev 2. dela.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Impotenca«. DESKLE 19.30 »Top gun«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Egone Peric iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 11. uri Angela Ferianc iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 11.40 Domenica Dandolo iz samostana uršulink v Ul. Palladio na glavno pokopališče.
Zbirka novel Franja Frančiča Ne
Svet delinkventov in prestopnikov
Tudi v svoji najnovejši knjigi - gre za deset novel, novelic ali izostrenih poetičnih izsekov - nas mladi pisatelj Franjo Frančič nepreklicno vrže v drastični svet svoje metaforike in nemara tudi resničnega življenja. Da gre pri njegovih posegih za avtentiko bivanja in neposredne, žive in krute izkušnje, o tem ne more biti nobenega dvoma. Svet delinkventov, mladostnih prestopnikov vseh vrst, tatičev, malih roparjev in vlomilcev, preprodajalcev droge, žeparjev in vsakršnih »upornikov«, katerih življenje se brezprizivno vrti okrog kaznilnic, poboljševalnic -to je prav gotovo, tudi v umetniškem smislu, svet brez lažne fasade, brez olepotičenih nasmehov, ki so pravzaprav nasilje na višjem nivoju, to je svet v vsej svoji lepoti neposrednosti, krut in grob, neusmiljen, neusmiljen navzven in navznoter, svet, ki je ena sama borba za obstoj, preživetje, oziroma stremenje nekam v svetlobo, ki se kaže v svoji resnični obstojnosti seveda daleč, sila daleč. V teh nenavadnih, »policijskih« zgodbah, ni zatiskanja oči, avtor zaradi lastne izukušnje ali širšega prepričanja zavrača pot sumljivo lepe civilizacije in prijaznosti ter laži-kulturnosti, takoj in nemudoma ponudi bralcu drastično zgodbo resnice in resničnosti, češ »ukvarjaj se raje z življenjem takšnim, kakršno je, in ne izpopolnjuj pretirano idealiziranih zamisli, ki te bodo privedle v dvojnost, odtrganost, izumetničenost in posledično v veliko in škodljivo laž.«
»Ljudje in angeli«, uvodna novela govori o Žanu in Janu, prvi je kot mladoletniški vlomilec in pridanič obsojen na nekajletno prisilno zdravljenje, kjer ga umirijo z insulinom, drugi pa si je končno uredil življenje, vendar na prijateljev poziv pusti vse in ga gre obiskat, mu pomaga zbežati, skupaj s človekom svoje rane mladosti križari v izsiljeni svobodi, dokler ne bo seveda zasledovanje zakona pritisnilo tragični pečat na poslednji delin-kventni izlet dveh iztirjencev. Zgodba je boleča, polna iskrene globine prijateljstva, polna neizrečenega hrepenenja pb drugačnem svetu, ki sicer seveda funkcionira brezhibno in bo neusmiljeno pokončal vsakogar, ki v tem ak onem imenu maže popolno podobo novega časa in njegovih dosežkov. Tudi v tej zgodbi, čeprav sicer v manjši meri, se Frančič poslužuje ostrega, mestoma tudi prostaškega žargona, toda čuteč bralec bo takoj začutil, od kod ti besedni ekscesi, ki kaj hitro vzbujajo uradno ali neuradno zgražanje, ne glede na kontekst, iz katerega iz-
hajajo: stiska Frančičevih junakov je silovita, življenje jih stiska za vrat, življenje, ki jim ni ničesar dalo, le ves čas jemalo, življenje, ki ga izbrani junaki preprosto, tako,rekoč že v zibelki, niso bili pripravljeni slepo sprejeti in se vanj vključiti.
To je knjiga, ki je v bistvu osvetljevanje teme, terapija, ki navadno ni priljubljena, je pa utemeljena, iskrena in plačana s krvavo izkušnjo in bridko nujo. Novela »Ne«, po kateri knjiga nosi naslov, v tem smislu dokaj simptomatično združuje avtorjeve izkustvene, miselne in umetniške vozle, saj je govora o inšpektorju, specialistu za mladostno prestopništvo, človeku, ki je bolestno ljubosumen na ženo, grob v dejanjih in grob v mislih, človek, ki kot črna senca plava nad vsemi tistimi, ki bodo stopili iz kroga dogovorjene, bleščeče civilizacije in dobrega počutja. Ima prijatelja, ki ima dve hčeri, obe bosta šli študirat oziroma pohajkovat v Ljubljano, kjer Frančič razvije svojo znano fresko pravzaprav grozljivih doživetij dozorevajočih mladih ljudi, za katere je ravno študentska Ljubljana priložnost za nove in nove izkušnje, hlastno telesnost, navadno pa - vsaj v primeru obravnavanega avtorja - razlog velikega razočaranja, izpraznjenosti in pogleda, ki se je enkrat za vselej razprl v smer zres-njenosti, po svoje tudi maščevalnosti za vse tisto, kar se pač dogaja. Toda uradnega krivca ni, mladi ljudje morajo pač končno ugotoviti, da jim ostane le račun in obračun s samim sabo, kar utegne biti prehuda kazen za nehoteno krivdo. V tem pol-svetu, ki se krčevito oklepa svoje biološke vitalnosti, je tudi poezija posebne vrste: oglata in trda je, njene podobe so krute, pravzaprav zakulisne, toda junaki v nekem smislu ne odnehajo prej, preden dobesedno ne obnemorejo, ali pa jih strpajo v kakšno poboljševalnico. Toda (umetniška) resničnost ima tudi svoje bogato plačilo: govor je o doživetju ljubezni, izjemoma tiste prave, mlada ljubimca strmita drug v drugega, se dotikata drug drugega, iz sicer suhih oči tečejo leta stare solze, vse se lomi v njuni notranjosti, postajata človeka, nekaj drugega, nekaj novega, njuno vodenje ni posedovalno ampak nežno, tiho, gledata in gledata in strmita nad čudežem. In siceršnje groze in grozovitosti sveta in življenja je vzklila nepopisna lepota, nepopisna sreča, do kraja resnična in čista, tam, kjer je strogo spodobno oko ne opazi in tudi noče opaziti.
JANEZ POVŠE
Tržaški umetniki v Piacenzi
V Muzeju moderne umetnosti Ricci Oddi v Piacenzi so v prejšnjih dneh odprli razstavo 14 tržaških umetnikov, ki jih je predstavil kritik Carlo Milic. Razstava sodi v okvir izmenjav s Piacenzo, za katere je poskrbela tržaška občinska galerija. Razstava je vzbudila veliko pozornosti
Ob stoletnici rojstva skladatelja Heitora Villa-Lobosa
Bil je tolmač govorice in običajev svojega naroda
T etos bodo širom po svetu obe-I ležili 100-letnico rojstva zna-I— I menitega brazilskega skladatelja svetovnega slovesa Heitora Villa-Lobosa, rojenega leta 1887 v Riu de Janeiru. Študiral je pri Nascimentu, Sragi in Franci, vendar ni bil zadovoljen z akademskim študijem na Konservatoriju v Riu de Janeiru, zato je šolanje nadaljeval samostojno. Že leta 1912 se je odpravil v notranjost dežele in pričel raziskovati brazilsko ljudsko glasbo, ki jo je potem temeljito študiral. Prav ta ljudska glasba je kasneje odločilno vplivala na njegovo umetniško usmeritev oziroma glasbeno ustvarjalnost. Izjemna skladateljska nadarjenost mu je omogočila, da je leta 1922 prejel državno štipendijo, nakar je za tri leta odpotoval v Francijo. S pomočjo Mihauda, ki je takrat nekaj časa bival v Riu, je obdobje od leta 1923 do 1926 prebil v Parizu, kjer so ga navdušila dela Debussyja, Ravela in Stravinskega. To je bilo njegovo prvo srečanje z evropsko glasbeno umetnostjo, ki je močno vplivala nanj, ni pa zadušila njegove izrazite individualnosti. Po vrnitvi v domovino se je odlikoval kot odličen pedagog, dirigent in skladatelj. Umrl je leta 1959 v Riu de Janeiru.
Villa-Lobos je bil vodilen južnoameriški skladatelj in ena najizvirnejših in najbolj izzivalnih osebnosti v glasbi dvajsetega stoletja. Bil je izredno plodovit skladatelj, saj je napisal okoli 2 tisoč del. V njegovih številnih delih prihaja do izraza kombinacija elementov brazilske ljudske glasbe s tehniko evropske umetniške glasbe v širokem razponu od J.S. Bacha do impresionizma. Njegove glasbe, njene divjosti, neodvisnosti od sloga, edinstvenega izrazja - ni mogoče razumeti, ne da bi razumeli njegovo domovino Brazilijo. Ekonomska odvisnost dežel »tretjega sveta« (med katerimi je tudi Brazilija), je na določen način zasenčila dejstvo, da se te dežele prav tako, če ne še bolj zagrizeno borijo tudi za svojo kulturno izvirnost in neodvisnost, kot za vsakdanji kos kruha.
Vpliv evropske kulture, ki je v preteklosti v precejšnji meri oblikoval razvoj književnosti, glasbe in likovne umetnosti Južne Amerike, je bil vse do prvih desetletij 20. stoletja smatran kot naravni temelj iz katerega se razvija domača kreativnost.
Ta proces asimilacije je v novejših časih dobil neomajnega nasprotnika - novo umetnost, ki tako v Južni Ameriki, kot pri drugih deželah »tretjega sveta« temelji na osnovah avtohtone folklore, etnologije in socioloških dogajanj. V obdobju, ki zajema leta od skladateljevega rojstva (1887) do smrti (1959), je prišlo do naglega pojemanja evropskega vpliva v kulturnih sferah, to pa je hkrati omogočilo ponovni razcvet izvirne umetnosti Latinske Amerike. »Villa Lo-bos je pod močnim vplivom svoje-
ga naroda in dežele,« je zapisal Mario Pedrosa. »In zaradi tega ne more biti izbran ali pretanjen, temveč mora biti nasilen in silovit, čuten in čustven, gostobeseden in neobrzdan. Brazilija je nova etnična tvorba, še vedno na primitivni stopnji, bliže naravi kot sodobni tehnični civilizaciji. V njeni sedanji kulturi se še vedno zrcali trčenje ras, ki so se spopadle na tem ozemlju... Villa-Lobos nam v svoji glasbi daje prvi primer pravega individualnega ustvarjanja v zgodovini te kulture.« Kot rečeno je nanj močno vplivala brazilska ljudska glasba, ki jo je dolga leta temeljito študiral.
V svojih najboljših delih je uporabil lastnosti, poteze in celo fiziognomijo brazilske ljudske pesmi. V ta namen je ustvaril novo glasbeno obliko, ki jo je poimenoval choros in v kateri je napisal štirinajst raznih del. Ta so v raznih kombinacijah instrumentov od solo kitare (številka 1) prek raznih skupin komornoglasbenih instrumentov in zborovske glasbe do glasbe za veliki simfonični orkester. Sam je pojasnil, da je njegov choros mišljen kot neke vrste serenada (izvaja se praviloma na odprti sceni), v kateri so združene razne modalitete brazilske, indijanske in ljudske glasbe, njihov princip pa je ritem in kakršnakoli tipična melodija ljudskega značaja. Najbolj znan je choros številka 7. To je virtuozna skladba za orkester, zvočno razkošna, vsa bleščeča od pirotehničnih učinkov. Skladba vsebuje prvine njegove dežele, še najbolj pride tukaj do izraza delirični duh brazilskega karnevala. Skladatelj je sprostil svoje prirojeno nagnjenje k elektri-zirajočim ritmom (ki so po značaju kot iz džungle), eksplozivni dinamiki, briljantni instrumentaciji.
To delo lahko označimo kot orgijo zvoka in barve, Herberta Wein-stocka spominja na Pomladno obredje Stravinskega - zlasti v rabi zapletenih ritmov, vendar dodaja, da so pri Villa-Lobosu melodične možnosti bolj izrabljene. »Med vsemi južnoameriškimi skladatelji,« je zapisal lrwing Schwerke, »ni bil nobeden pogumnejši, drznejši in domiselnejši od Villa-Lobosa. To je ustvarjalec okolij, duhovitih prividov.
Razumsko in čustveno je povezan s svetom, z naravo. V njegovi naravi se srečujejo in prepletajo lastnosti divjih ras in civiliziranih narodov, ta zveza pa odlično prispeva k njegovi izredni rahločutnosti... Predvsem je mojster sloga. Njegova dela pričajo, da je bil popolnoma doma v vsakem izraznem načinu, od klasičnega do najbolj neustrašnega sodobnega. Ne glede na to, kako se izraža, vedno daje pravo bistvo obrazca, vendar nikoli na račun lastne individualnosti.«
Villa-Lobos je ob priliki dejal: »Komponiram v ljudskem slogu. Tematske značilnosti uporabljam na svoj način in jih podrejam lastni izpeljavi. Umetnik mora tako
ravnati. Mora izbirati in prenašati gradivo, ki mu ga daje njegovo ljudstvo. Napraviti potpuri iz ljudskih napevov in misliti, da je na ta način nastala glasba, je brezupno početje. Toda samo narava in človeštvo lahko pripeljeta umetnika do resnice... Preučujem zgodovino, deželo, govorico, običaje, ozadje naroda. To sem vedno delal in iz teh virov, tako duhovnih kot stvarnih, sem oblikoval svojo umetnost.« Tudi ob poslušanju njegovega Brazilskega kvarteta velja misliti na te besede. Ta glasba, ki izvira iz brazilske umetnosti, v resnici nikoli ne citira iz ljudske pesmi. Kot choros številka 7 je to virtuozna glasba, v kateri so slepeči zvočni učinki, presenetljive harmonske kombinacije in bahave zvočne gmote. Skladatelj je razširil barvne zmožnosti vsakega instrumenta. Vendar tukaj ni pomemben učinek, temveč razpoloženje. In razpoloženje se menjava od veselosti do otožne žalosti, od surove moči do hrepenenja. Villa-Lobos je napisal devet suit »v hudu Johanna Sebastiana Bacha« in jih imenoval Bachianas Brasileiras. To je posebna vrsta skladbe, ki temelji na dobrem poznavanju velikih del ■J.S. Bacha in na upoštevanju harmoničnega, kontrapunktičnega in melodičnega vzdušja folklore severovzhodnega dela Brazilije.
Skladatelj je imel J.S. Bacha za vesoljen in bogat folklorni vir, globoko ukoreninjen v ljudski glasbi vseh dežel sveta. Tako naj bi bil Bach nekakšen posrednik med rasami. Čeprav je skladatelj zavestno posnemal Bacha v rabi oblik, kot so preludij, aria, toccata itn., je v teh delih duh, bistven za Villa-Lobosa in sicer: groba moč in silovitost, raba ljudskih izraznih značilnosti in instrumentov. Že tedaj ko je prekinil študij na Konservatoriju v Riu de Janeiru je Villa-Lobos prišel v tesen stik z izvajalci brazilske ljudske glasbe ob katerih je spoznal improvizacijo spremljave na kitari. Žato tudi ne preseneča, da je kasneje komponiral mnoga dela za kitaro in violončelo, torej instrumente, ki jih je obvladal že v času študija na Konservatoriju. Njegova njabolj znana kitarska dela so »Suite popular brasiliera« (1912), dvanajst etud (1929) in pet preludijev (1940). Za izvajanje teh skladb je potrebna vrhunska tehnika obeh rok, ki jo obvladajo Ig redki mojstri, kot npr. Andre Segovia ali Narciso Vepes oziroma vnovej-šem času Raco de Lucia. Villa-Lobos je eden redkih skladateljev dvajsetega stoletja, ki mu je v popolnosti uspela sinteza (folklorno izročilo Latinske Amerike) in novega v glasbeni umetnosti, kot rečeno pa se je odlikoval tudi kot vrhunski glasbeni pedagog, dirigent in neutrudni »ambasador« brazilske glasbe doma in v tujini. Med drugim je leta 1942 osnoval Konservatorij za študij zborovod-stva, leta 1945 pa Glasbeno akademijo v Riu de Janeiru.
SLAVKO GABERC
v trgovini
LIMESI
je oblačenje užitek
4
m
Ul. Carducci 4 — TRST
Nogomet: v finalni tekmi pokala evropskih prvakov
Presenetljivo, a zasluženo Porto
PORTO - BAVERN 2:1 (0:1)
STRELCI: v 25. min. Koegl, v 78. min. Madjer, v 80. min. Juary PORTO: Mlinarczyk, Joao Pinto, Luis, Celso, Ignacio (v 66. min. Frasco), Sousa, Onim (v 46. min. Juary), Jaime Magalhaes, Andre, Madjer, Futre.
BAVERN: Pfaff, Eder, Nachtweih, Pfluegler, Winklhofer, Flick (v 82. min. Lunde), Mattheus, Brehme, Rummenigge, Hoeness, Koegl.
SODNIK: Ponnet (Bel.). GLEDALCEV: 56 tisoč. OPOMIN: Megelhaes, Cel-
Nogomet: drevi v Oslu prijateljska tekma
Norveška - Italija
so, VVinklhoier, Sousa.
DUNAJ Presenečenje na Dunaju! Portugalska ekipa Porta iz Oporta je presenetljivo, a povsem zasluženo, osvojila pokal evropskih prvakov. Veliki favorit te tekme, mitični Bayern in Miinchna, ki je ta pokal osvojil že trikrat, je povsem razočaral, tako da so na koncu tekme v nepopisnem veselju slavili portugalski igralci, ki so seveda prvič v svoji zgodovini osvojili tako prestižni naslov.
V	prvem polčasu so bili Zahodni Nemci boljši in so tudi zasluženo povedli s Koeglom, ki je po še precej nedolžni akciji premagal poljskega vratarja Porta Mlinarczyka. Kmalu nato bi lahko Rummenigge dokončno zapečatil usodo Portugalcev, vendar je za las zgrešil nasprotnikovo mrežo.
V	drugem delu igre je bivši igralec Avellina, Interja, Ascolija in Cremone-seja Brazilec Juary, katerega niso v Italiji nikdar znali dovolj ceniti, stopil
na igrišče namesto Quima ter skupno z odličnima Alžircem Madjerom in Futrejem povedel svojo ekipo k zmagi. Ti trije napadalci portugalske ekipe so s svojo fantazijo in nezadržnim preigravanjem popolnoma zmedli nemške napadalce.
Proti koncu tekme je namreč neustavljivi Futre preigral vso obrambo Bayerna ter sam pred vratarjem za las zgrešil zadetek. Malo kasneje pa odločitev: Juary je neustavljivo prodrl po desni strani ter podal Madjeru, ki je, s hrbtom obrnjen proti nasprotnikovim vratom, s peto (!) premagal vratarja belgijske reprezentance Pfaffa. Le dve minuti kasneje je Madjer na levi strani spet neustavljivo prodrl ter podal Juaryju, ki je v voleju spet spravil na kolena začudenega vratarja Bayema. To je bila prava apoteoza za Portugalce, ki bi lahko dosegli še kak zadetek.
Nogomet: Voller že pri Romi?
RIM - Napadalec Werdera iz Bremna in zahodnonemške državne reprezentance Rudi W611er je »skoraj« prestopil k Romi. Glasnik Rome je namreč izjavil, da se bosta Werder in Roma prav kmalu domenila za prestop.
Nogomet: Bora Milutinovič v Argentino
BUENOS AIRES - Bivši nogometni trener mehiške državne reprezentance, Jugoslovan Bora Milutinovič, bo v prihodnji sezoni treniral argentinsko ekipo San Lorenzo.
OSLO Drevi bo v norveškem glavnem mestu ob 19. uri (tudi po RAI1) prijateljska tekma med Norveško in Italijo. To bo odličen trening za Vicinijeve varovance pred kvalifikacijsko tekmo za evropski pokal proti Švedski, ki bo čez teden dni.
Italija bo nastopila v naslednji postavi: Zenga, Bergomi, Francini, De Napoli, Ferri, Tricella, Mancini, Gian-nini, Altobelli, Dossena, Vialli. Rezerve bodo Tacconi, Ferrara, Renica, De .Agostini, Matteoli, Donadoni, Serena.
Kot vidimo, je italijanska reprezentanca uravnovešena mešanica starega in novega, iz postave pa je razvidno, da ne uvršča mnogo igralcev s svetov-
no klaso, temveč prav mnogo »garačev«. Kako lahko drugače imenujemo igralce kot so Bergomi, Francini, De Napoli, Ferri, Giannini? Trenerja sta se zmenila, da lahko med tekmo menjata tri igralce. Gotovo je, da bo Vici-ni v drugem polčasu vključil De Agos-tinija, na igrišče pa bo prav gotovo stopil še kdo.
V zadnjem srečanju med obema reprezentancama je pred dvema letoma v Lecceju Norveška presenetljivo premagala Italijo. Prav ta tekma je napovedala dokončni zaton svetovnih prvakov, ki se nato na lanskem svetovnem prvenstvu prav gotovo niso izkazali. S tiste tekme sta ostala le Altobelli in Bergomi.
Na prijateljski nogometni tekmi
Poraz mlade Italije
SALO (HELSINKI) — V prijateljski nogometni tekmi med reprezentancama under 21 Finske in Italije so presenetljivo zmagali domačini z 1:0. Zadetek je v 54. min. dosegel Vuorela. Finci so bili vseskozi boljši nasprotniki in so povsem zasluženo premagali Mal-dinijeve varovance. Italijanski mladinci so delovali nepovezano, tako da so domači amaterji brez težav ugnali »milijonarje« Bertija, Desiderija, Gal-derisija, Scarafonija in ostale.
Nogomet: prva polfinala italijanskega pokala
Zmagi Atalante in Napolija
ATALANTA - CREMONESE 2:0 (0:0)
STRELEC: Incocciati v 76. in 81. min.
Atalanta je v bistvu stalno napadala, a šele ko se je ekipa iz Cremone, ki se v drugoligaškem prvenstvu bori za prestop v A ligo, v zadnjem delu tekme odkrila ter cčlo začela napadati, je dosegla oba zadetka.
CAGLIARI - NAPOLI 0:1 (0:0)
STRELEC: Maradona v 77. min.
Domačini, ki so v drugoligaškem prvenstvu že obsojeni na nazadovanje v tretjo ligo, so sicer dosti napadali, vendar pa so bili novopečeni državni prvaki zanje premočni.
»Giro«: na včerajšnji gorski etapi na Terminillu
Argentin in Saronni zaostala
Ray Sugar Leonard spet zapušča ring
WASHINGTON - Ametriški boksar Ray Sugar Leonar, svetovni prvak v srednji kategoriji, je včeraj sporočil, da zapušča agonistično dejavnost. Leonard (sedaj ima 31 let), je pred dvema mesecema po točkah v 12 krogih premagal Marvina Haglerja.
V preteklosti je bil Leonard svetovni prvak v velter in supervelter kategoriji (WBA), sedaj pa se umika, ker naj ne bi bilo nobenega nasprotnika več, ki bi mu lahko vlival novih motivacij.
Leonard je med profesionalce prestopil leta 1877, med drugimi pa je premagal tudi Durana, Haglerja, He-arnsa, Beniteza. V 35 dvobojih je dosegel 34 zmag (24 pred koncem srečanja), doživel pa je en sam poraz, po točkah proti Duranu leta 1980. Doslej se je že dvakrat umaknil, in sicer zaradi težav z očesom (maja 1982 in maja 1984). Potem ko je v. 35 mesecih opravil en sam dvoboj, se je pred kratkim spet vrnil na ring in nepričakovano premagal Haglerja. V svoji karieri je Leonard zaslužil 55 milijonov dolarjev (več kot 66 milijard lir).
MONTE TERMINILLO — Včerajšnja gorska etapa s ciljem na Terminillu je prinesla vrsto novosti na skupni lestvici. Irec Roche je res ohranil roza majico, vendar pa sta z začelja razpredelnice izginila Argentin in Saronni, ki sedaj zaostajata za skoraj pet minut. Italijanski kolesarski navijači lahko sedaj računajo le na Visentinija, ki je trenutno na odličnem drugem mestu lestvice ter še morda na Pagni-na, Giupponija in Cassanija (!), ki so pač edini italijanski kolesarji na tem »Giru« (poleg Visentinija seveda), ki še niso brezupno potonili na skupni razpredelnici.
Včerajšnja etapa se je seveda razživela v zadnjih kilometrih zelo strmega vzpona na Terminillo. Takoj sta pobegnila Francoz Bagot, ki je etapo tudi osvojil, in Belgijec Schepers, ki sta zdržala prav do konca vzpona, za njima je v kratki razdalji sledil Pag-
nin, nižje pa se je formirala skupina desetih kolesarjev, med katerimi so bili od najboljših le Roche, Visentini in Breukink. Ostali pa so zelo zaostali.
Vrstni red včerajšnje etape: 1. Bagot (Fra.), ki je 134 km dolgo progo prevozil v 3.52T6" s poprečno hitrostjo 34,615 km na uro; 2. Schepers (Bel.) isti čas; 3. Pagnin (It.) po 12"; 4. Mujiča (Šp.) po TOT; 5. Breukink (Niz.); 6. Ro-minger (Švi.); 7. Lejarreta (Šp.) 8. Mil-lar (VB); 9. Roche (Ir.); 10. Munoz (Šp.) vsi v Mujicavem času.
Skupna lestvica: 1. Roche (Ir.) 22.29'03"; 2. Visentini (It.) po 32"; 3. Breukink (Niz.) po T10"; 4. Pagnin (It.) po T22"; 5. Giupponi (It.) po 2T4"; 6. Cassani (It.) po 2T7"; 7. Millard (VB) po 2T8"; 8. Rominger (Švi.) po 2'2T'; 9. Anderson (Avstr.) po 2'30"; 10. Schepers (Bel.) po 2'35”.
Doyle poskuša rekord
RIM — Svetovni kolesarski prvak v zasledovalni vožnji, Britanec Tony Doyle, bo v soboto dopotoval v Rim, od koder bo krenil v Rieti, kjer bo v okviru priprav na svetovno prvenstvo poskušal potolči svetovni rekord na 5.000 metrov.
Italija slabo začela
ESPINHO (Portugalska) — Na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem odbojkarskem prvenstvu je Italija že v prvi tekmi doživela poraz, in sicer proti Švedski. Slednja je zmagala s 3:1 (15:9, 15:11, 9:15, 16:14). Trajanje setov: 26', 32', 35', 37’. Za »azzurre« bo odločilno današnje srečanje proti Zahodni Nemčiji, ki se prav tako kot Italija in Švedska poteguje za eno od dveh mest, ki zagotavljata nastop na evropskem prvenstvu.
Košarka: v Reggiu Calabrii
Italija zlahka premagala Providence
REGGIO CALABRIA — Na košarkarskem turnirju v Reggio Calabrii, ki sodi v okvir priprav na bližnje evropsko prvenstvo, je Italija v prvem srečanju sinoči s 102:78 (57:38) premagala ameriško univerzitetno ekipo Providence.
Italija je igrala v naslednji postavi: Montecchi 2, Gentile 3, Magnifico 15, Tonut 13, lacopini 10, Villalta 8, Riva 19, Morandotti 12, Costa 3, Carera 13, Gracis 4, Gilardi. Pri Providenceju sta bila najuspešnejša Brooks (29) in Shamsid (13).
Sinočnje srečanje pa vsekakor ni verodostojni pokazatelj trenutne forme Bianchinijevega moštva. Nasprotnik je bil namreč dokaj skromen, saj je bil brez nekaterih solidnih igralcev, kot na primer playa Donovana. Italijanski trener pa je le izkoristil priložnost in dal možnost vsem, da so stopi-liu na igrišče (izjema je bil le Bruna-monti, ki je iz previdnosti ostal na klopi).
Tenis: mednarodno prvenstvo Francije
Tudi nekaj presenečenj
PARIZ - V prekinjenih srečanjih iz prvega kola sta po predvidevanjih zmagala Becker in Connors, lanski finalist tega turnirja Pernfors pa je bil presenetljivo izločen. V drugem kolu so vsi nosilci skupin, razen Edberga, preskočili oviro.
(Avstr.) 6:2, 6:0; Sabatini (Arg.) - Fer-rando jlt.) 6:2, 6:4; Graf (ZRN) - Buda-rova (CSSR) 6:1, 6:1; Herreman (Fr.) -Mandlikova (ČSSR) 6:4, 7:6; Reggi (It.) - Gomer (VB) 6:3, 6:3; Kelesi (Kan.) -Lindgvist (Šve.) 7:5, 7:5; Krapi (Švi.) -Ružiči (Rom.) 7:5, 5:7, 6:4.
Moški: Benhabiles (Fra.) - Pernfors (Šve.) 4:6, 6:3, 6:3, 4:6, 6:0; Connors (ZDA) - Nelson (ZDA) 7:5, 6:2, 6:2; Becker (ZRN) - Perez (Urug.) 6:0, 6:1, 7:5; Gilbert (ZDA) - Orešar (Jug.) 1:6, 7:5, 2J>, 6:4, 6:4; Winogradsky (Fr.) - Edberg (Šve.) 7:6, 7:6, 7:5; Courteau (Fr.) - Šmid (ČSSR) 7:5, 6:2, 6:3; Nystrdm (Šve.) -Vajda (ČSSR) 6:3, 6:3, 6:1; Jaite (Arg.) -Pham (Fr.) 6:4, 6:2, 6:2; Lendl (ČSSR) -Canter (ZDA) 3:6, 6:1, 6:1, 6:2; Gomez (Ekv.) - Champion (Fr.) 7:5, 6:2, 6:2; Sanchez (Šp.) - McNamee (Avstr.) 6:3, 6:1, 6:1; De la Pena (Arg.) - Purcell (ZDA) 6:3, 6:4, 6:3.
Ženske: Rinaldi (ZDA) - Halard (Fr.) 3:6, 6:1, 7:5; Maleeva (Bol.) - Balestrat
Atletika: Italija - SZ
TURIN — Danes bo na občinskem stadionu v Turinu atletsko srečanje med reprezentancama Italije in Sov-, jetske zveze, katerega pa se bodu udeležili tudi nekateri drugi vodilni atleti. Zanimiv bo boj v skoku v daljino med Evangelistijem in Emmianom, pa tudi teki Smitha, Glanceja in Auitaja.
Boks: Kalambay evropski prvak
LONDON - Italijan zairskega porekla Sumbu Kalambay je v Londonu osvojil evropski naslov v srednji kategoriji. Po točkah je v dvanajstih krogih premagal Angleža Grahama.
Nogomet: v zaostali tekmi 2. amaterske lige
Poraz zdesetkane ekipe Zarje
S. Sergio - Zarja	2:0 (1:0)
ZARJA: Racman, Damjan Fonda, Grgič, Franco, Borelli, Vojko Križman-čič, Gotti, Kalc, Egon Fonda, Vojko Ražem in Fabio Ražem.
STRELCA: Cocolutto v 24. min., Ca-lamita v 57. min.
Zarja je v okrnjeni postavi (manjkala je več kot polovica standardne postave) izgubila' v zaostali tekmi s S. Sergiom. Čeprav je manjkalo toliko standardnih igralcev, zarjani niso igrali podrejene vloge, saj so bili na trenutke povsem enakovredni domačinom. Toda dve neverjetni napaki obrambe sta preprečili, da bi se tokrat vrnili s prepotrebno točko.
V začetku so domačini izvajali rahel pritisk, a niso bili nikoli nevarni, saj so rdeči lepo pokrivali sredino terena in napadalce S. Sergia. Toda edina velika napaka v obrambi je tokrat pokopala vse upe Bazovcev, da bi iztržili vsaj neodločen izid. Strelec za gostitelje pa je bil Cocolutto v 24. min. V nadaljevanju je Zarja sicer imela izredno priložnost z Borellijem, vendar
K
Tokrat je bila Zarja zaradi poškodb in izključitev tako v težavah, da je moral na igrišče sam trener Vojko Križman-čič (levo)
ga je branilec v kazenskem prostoru zrušil, a sodnik je dosodil le indirekten strel v vrata.
V drugem polčasu pa so domačini takoj pritisnili in v 57T min. podvojili.
Disciplinski ukrepi
Strappa izključen
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v zvezi s kvalifikacijsko tekmo za pokal UEFA med Sampdorio in Milanom za eno kolo izključila Vierchowoda.
V B ligi so bili za eno kolo izključeni: Re in Rubino (Modena(), Levanto in Pas-culli (Lecce), Bencina (Cremonese), Cir-piani in Policano (Genoa), Donatelli (Ta-ranto), Ferri (Bari), Goretti in Perrone (Campobasso), Strappa (Triestina) in Tor-ri (Cremonese). Do 3. junija bo počival trener Lecceja Mazzone. ^
Braziliji pokal
GLASGOVV — Z zmago z 2:0 (strelca Rai v 50. min. in Valdo v 60. min.) proti Škotski je Brazilija osvojila 1. mesto na 2. izvedbi nogometnega pokala Stanley Rous. V prejšnjih tekmah so tako igrali: Brazilija - Anglija 1:1, Škotska - Anglija 0:0. Brazilija bo svojo evropsko turnejo nadaljevala na Finskem, kjer se bo danes pomerila z domačo državno reprezentanco.
Nogometni turnir za osnovne in nižje srednje šole se izteka
Potek letošnjega medšolskega nogometnega turnirja je povem zadovoljiv, saj je udeležba zelo visoka kot je tudi zelo veliko zanimanje mladih za podobne pobude. Naši osnovnošolci in nižjesrednješolci so se pošteno trudili, da bi pokazali svoje še »nedokazane sposobnosti«. V glavnem so se tekme redno odvijale (bilo je nekaj preložitev, da so lahko zadovoljili potrebe posameznih šol). To je krajši pregled v posameznih kategorijah.
CICIBANI
V Trebčah bo danes zadnje kvalifikacijsko srečanje, po katerem bosta znana finalista za 1. oz. 3. mesto. Med cicibani je nekaj več od ostalih pokazala ekipa Bazovica, Skedenj, Donadoni, Sv. Ivan, Katinara, Sv. Frančišek, kar pa še ne pomeni, da je vnaprej že vse odločeno. Gotovo pa so predstave takih »junakov« najprivlačnejše.
DANAŠNJI SPORED: 18.00 Opčine, Gropada, Trebče - Križ, Prosek; 18.45 Bazovica, Skedenj, Donadoni, Sv. Ivan, Sv. Frančišek, Katinara - Dolina, Bo-Ijunec; FINALA (1. 6.): za 3. mesto ob 18.00, za 1. mesto ob 18.45.
ZAČETNIKI
V tej kategoriji so se izločilna srečanja končala, tako da bodo danes na vrsti že polfinalni boji, in sicer na igrišču v Bazovici.
DANAŠNJI SPORED: 18.00 Bolju-nec, Boršt, Pesek - Opčine; 18.45 Sv. Ivan, Sv. Frančišek, Donadoni - Slivno, Šempolaj; FINALA (1. 6.): 18.00 za 3. mesto, 18.45 za 1. mesto.
DEČKI
ROJAN: Maver, Giacomini, Bajc, Turk, Majcen, B. Vremec, G. Vremec, Filipčič, Vodopivec, Capellli STRELCI: Sardoč 3, Kante 1, B. Vremec 2
V tej skupini sta bili samo dve ekipi, Rojan in Nabrežina, slednja pa je zmagala v obeh srečanjih.
MLADINCI
Nabrežina - Rojan	4:2 (3:1)
NABREŽINA: Gerli, Peric, Gruden, Čerin, Legiša, Pertot, Sardoč, Kante, Gerin
Na Padričah je turnir mladincev v polnem teku. Zadnja srečanja bodo tudi na tem igrišču odigrali v ponedeljek.
-SPORED - JUTRI, 29. 5.: 18.00 Prosek - Sv. Jakob, 18.45 Opčine - Sv. Ivan; počitek Dolina; PONEDELJEK (1. 6.): 18.00 Opčine - Sv. Jakob, 18.45 Dolina - Sv. Ivan, počitek Prosek.
Kot napovedano, bo zaključna slovesnost v ponedeljek na nogometnem igrišču v Bazovici. Vsi udeleženci turnirja so ob koncu finalnih tekmovanj vabljeni na nagrajevanje, ki se bo začelo ob 19.30.
S tem je bilo vseh upanj Bazovcev, da bi prišli do izenačenja, konec. Zastonj so bili vsi sicer negotovi napadi, da bi vsaj zmanjšali zaostanek. Tokrat je bil S. Šergio premočan. Ob koncu pa moramo pohvaliti Vojka Križmančiča in j Vojka Ražma, ki sta bila mlajšim igralcem za zgled, da se s srčnostjo da marsikaj nadoknaditi, tudi daljšo obdobje aktivne igre. (Big)
		
	iiliiii	.
rezultati

		
::		
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
ZAOSTALI TEKMI
S. Sergio - Zarja Zaule - Olimpia
2:0
0:0
Primorje	LESTVICA 29 14 11			4	33:17 39
San Sergio	29	12	12	5	37:21 37
Zaule	29	12	11	6	28:17 35
Kras	29	10	11	8	32:24 31
Staranzano	29	8	14	7	27:28 30
Čampi Elisi	29	8	14	7	33:33 30
Opicina	28	9	10	9	27:23 28
Vesna	29	9	10	10	30:30 28
Giarizzole	29	7	14	8	31:36 28
Stock	29	7	13	9	26:33 27
Supercalfe	.29	9	11	11	36:37 27
Zarja	29	4	17	8	27:37 25
L’Architrave	29	6	13	10	33:42 25
Muggesana	28	4	16	8	34:35 24
San Luigi	29	7	10	12	26:36 24
Olimpia	29	6	12	11	22:33 24
Tudi nekaj igralcev naših ekip izključenih
PRIHODNJE KOLO (31. 5.) Vesna - Olimpia, Opicina - Primorje, San Sergio - Muggesana, Staranzano - Zarja, Zaule - Stock, Giarizzole -Op. Supercalfe, Kras - Čampi Elisi Prisco, L’Architrave - San Luigi Vi-vai Busa
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za eno kolo izključila tudi nekaj igralcev naših moštev. Počivali bodo: Demetrij Žagar (Zarja), Fulvio Pichierri (Vesna), Renato Demeglio (Kras) in Paolo Tognetti (Zarja).
Jutri v telovadnici gonškega Kulturnega doma
Sklepna akademija
.2.9. KPvD 1987
Jutri bo v telovadnici goriškega Kulturnega doma zaključna akademija sekcij za športni vrtec, ritmiko in orodno telovadbo pri ŠZ Dom iz Gorice. Z nastopom, ki se bo pričel ob 20.30, bo skupina 60 fantov in deklet sklenila letošnje vadbeno leto, ki ga je opravila pod vodstvom Dušana Furlana, Miloša Figlja, Mitje Rupla, Bojana Makuca ter Mije in Damjane Češčut. Prostovoljne prispevke, ki bodo zbrali na prireditvi, pa bodo namenili v Sklad Mitje Čuka.
Na sporedu bo kakih 20 točk, od polžev in cvetk otrok iz športnega vrteča, do šaljive akrobatike orodnih telovadcev ter prizoru pajacki deklet za športno ritmično gimanstiko. Bogat in zanimiv spored, ki si ga velja ogledati tudi zaradi namembnosti prostovoljnih prispevkov.
V okviru tovrstne dejavnosti pri ŠZ Dom gre omeniti tekmovanje v otroškem poligonu za športni vrtec, ki je potekalo v telovadnici Kulturnega doma. Ob koncu spretnostnih vaj, je prvo mesto zasedla Erika Sfiligoj pred Martino Fabris, Erikom Devetakom, Markom Baradelom, Katjo Batistič, Pi-erom Settominijem, Manuelom Caz-zuccolom in Margojem Tomažičem.
Kar zadeva naslednjih nastopov naših telovadcev in ritmičark, naj povemo, da bosta 2 ekipi Doma sodelovali 31. maja na Partizanskem mnogoboju v Novi Gorici.
Košarka: drevi ob 21.00 v okviru turnirja Don Bosca
Veliki finale Jadran - Stefanel
V okviru košarkarskega turnirja »Don Giacomo Sarti«, v organizaciji tržaškega športnega društva Don Bosco, bo drevi ob 21. uri na sporedu veliki finale med tržaškim Stefane-lom in Jadranom. Kot je znano, so jadranovci v polfinalu zanesljivo premagali ljubljansko mešano moštvo, ki je nastopilo pod imenom Ag. Ippica Monti, okrnjena postava Ste-fanela pa je le z dokajšnjo težavo in šele po enem podaljšku odpravila moštvo Servolane Leasest.
Jadranovci bi lahko drevi posegli celo po prvem mestu, saj bodo košarkarji Stefanela spet nastopili okrnjeni, saj se mudijo na turneji po Jugoslaviji in se bodo vrnili v Trst proti koncu tedna.
Pred tem srečanjem (ob 19.00) bo na sporedu finale za tretje mesto, v katerem si bosta stali nasproti postavi Servolane Leasest in Ag. Ippice Monti. Obe tekmi bosta v telovadnici pri Salezijancih, Ul. DellTstria.
Medtem vlada v tržaških košarkarskih krogih veliko zanimanje za mednarodni turnir, ki bo na sporedu v ponedeljek, 1., oz. v torek, 2. junija, in na katerem bosta nastopili tudi moštvi beograjskega Partizana, ki je letos osvojil naslov državnega
prvaka, in vseučilišča Notre Dame, ki ga vodi slavni trener Phelps. Organizator tega turnirja je ŠZ Jadran v sodelovanju tržaškega Stefanela. Na tej prireditvi bosta seveda nastopili tudi ekipi omenjenih društev.
Na turnirju Don Bosca
Borovi naraščajniki osvojili prvo mesto
Borovi naraščajniki so brez težav osvojili prvo mesto na turnirju, ki ga je organiziral Don Bosco. V finalu so premagali prav Don Bosco, tržaški Stefanel in videmski Fantoni pa sta si delila 3. in 4. mesto.
V prvi polfinalni tekmi so naši zasluženo visoko premagali Stefanel. Skozi vso tekmo so borovci s conskim »pressingom« prestregali veliko število žog in zaključevali akcije z lahkimi meti. Nedvomno sta se najbolj izkazala Arena in presenetljivi Miloni, ki je poleg običajne borbenosti v obrambi pokazal, da zna solidno odigrati tudi v napadu. Naj omenimo še, da je Don
Bosco v drugi polfinalni tekmi brez težav premagal Fantoni. Finalna tekma je bila nekoliko bolj zanimiva, saj so borovci po desetih minutah igre prišli v vodstvo za dvajset točk. Nasprotniki so se nekajkrat približali na deset pik, naši pa so vodstvo spretno obdržali do konca tekme. Tokrat moramo omeniti Prelca, ki je izredno dobro igral v obrambi in Ažmana za točnost pri metih iz razdalje. Zopet pa je treba pohvaliti vse igralce za še en uspeh.
Polfinale
BOR - STEFANEL	97:51 (43:20)
BOR: Prelec 6, Daneu 2, Berdon 2, Milone 8,. Arena 32 (6:6), Oberdan 5 (1:2), Prešel, Bajc 10 (2:4), Debeljuh 5 (1:2), Ažman 23 (2:3), Pavlica 4. 3 TOČKE: Ažman 1.
Finale za 1. mesto
BOR - DON BOSCO	82:69 (45:28)
BOR: Prelec 8 (2:8), Daneu 2, Berdon 1 (1:4), Arena 24 (8:12), Oberdan 16 (2:2), Prešel, Bajc 6 (0:1), Debeljuh 2, Ažman 16, Pavlica 7 (5:9).
Končni vrstni red: 1. Bor, 2. Don Bosco, 3. Stefanel, 4. Fantoni.
Luka Furlan
V soboto in nedeljo na Opčinah ob 20-letnici ŠD Polet
Košarka: kadetski turnir prijateljstva
Začetek praznovanj s košarko
Dvojen poraz v Zagrebu za reprezentanco ZSŠDI
ŠD Polet praznuje letos 20-letnico. obstoja.
Ob tej obletnici bo opensko društvo priredilo vrsto tekmovanj in manifestacij, ki jih bodo organizirale sedanje sekcije, ki delujejo v okviru ŠD Polet. Košarkarska sekcija je od trenutno obstoječih, najstarejša, saj bo prav v teh dneh minilo točno 19 let, odkar se je prva skupina nadebudnih fantkov zbrala na dvorišču Prosvetnega doma in se prvič spoprijela z neznanim predmetom - košarkarsko žogo (med njimi sta bila, mimogrede rečeno, sedanji Jadranov predsednik Edi Kraus ter dolgoletni Jadranov kapetan Adri-jan Sosič).
In prav košarkarska sekcija bo prva na vrsti v prireditvi svoje manifestacije. V soboto in nedeljo bo namreč na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah (seveda!) turnir, ki se ga bo udeležilo vse najboljše, kar lahko nudi v tem trenutku (upoštevajoč, žal, tudi
poškodbe in bolezni) slovenska zamejska članska košarka. Organizator je na turnir povabil, poleg seveda ekipe ŠD Polet, SZ Bor, ŠD Kontovel ter reprezentanco ostalih društev, ki v zamejstvu gojijo košarko (Breg, Sokol, Dom Gorica). Nastopanje v posameznih ekipah je odprto, edina pogoja sta ta, da so igralci Slovenci in da so pričeli s športno dejavnostjo v društvu, za katerega bodo nastopili. To pomeni, da se, na primer, turnirja lahko udeležijo vsi jadranovci, s tem da igrajo za matična društva. Žal, ali pravzaprav k sreči, je Bor v nedeljo zaposlen s tretjo odločilno tekmo promocijskega prvenstva, vodstvo tržaškega združenja pa je vseeno obljubilo organizatorjem, da se bo udeležilo turnirja, pa čeprav z rezervno postavo.
Turnir pa ne bo vse, kar se bo dogajalo konec tedna v Prosvetnem domu. V soboto bo ob 20. uri v dvorani proglasitev športnika sezone Radia Opči-
ne, prireditev, ki je že tradicionalno zanimiva in programsko posrečena.
V nedeljo zjutraj in zgodnjih popoldanskih urah pa se bo odvijal sklepni turnir štirih kadetskih ekip za trofejo prijateljstva. Naj samo Spomnimo, da bo na tem turnirju sodelovala, poleg selekcije ZSŠDI, še odlična postava zagrebške Gibone.
Ob koncu vsega bosta še prosta zabava in ples z ansamblom Times. Za ves čas turnirja bo povrh tega še bogato postreženo z jedačo in pijačo v kiosku, _ki ga bo imela košarkarska sekcija ŠD Polet.
URNIK: SOBOTA, 30. 5.: 18.00: Bor -Polet; 20.00. Proglasitev športnika sezone (dvorana); 21.00: Kontovel - reprezentanca. NEDELJA, 31. 5.: 10.00, 11.30, 14.30, 16.00: tekme za trofejo prijateljstva; 18.00: finale za 3. mesto; 19.45: finale za 1. mesto; 21.15: nagrajevanje.
Sergij Tavčar
Kadeti ZSŠDI so na obeh tekmah v tretjem kolu turnirja prijateljstva v Zagrebu izgubili. Poraz proti slovenskim prvakom kranjskega Triglava, ki je tokrat nastopil v popolni postavi, je bil neizbežen, čeprav so se naši eha-kovredno upirali višjemu in fizično močnejšemu nasprotniku skozi ves prvi polčas. V drugi tekmi proti ljubljanskemu Slovanu so imeli naši vse možnosti, da ponovno premagajo tega nasprotnika, vendar zaradi izredno slabe igre pod košem, predvsem v napadu, kjer je bilo zgrešenih neverjetno število metov, so morali prav na koncu prepustiti zmago Ljubljančanom. Treba je omeniti, da sta bila tokrat odsotna dva ključna igralca, Arena in Bajc. Na Opčinah bo v nedeljo zaključek turnirja z dopoldanskimi srečanji
med ZSŠDI in Cibono ter Triglavom in Slovanom.
Izida 3. kola
TRIGLAV KRANJ - ZSŠDI 85:63 (46:38)
ZSŠDI: Vodopivec 2, Lippolis, A. Škrk 2, Lisica 5, Krasna 6, R. Škrk 12 (1:2), Sterni 15 (2:5), Pertot 6 (2:2), Gruden 4 (2:3), Paulina 4 (2:4), Smotlak 7 (1:2).
SLOVAN - ZSŠDI 85:63 (46:45)
ZSŠDI: Vodopivec, LippoIis_ 6 (2:2), A. Škrk, Lisica, Krasna, R. Škrk 31 (5:8), Sterni 22 (2:8), Pertot 6, Gruden 6, Paolina 5 (1:2), Smotlak 4.
Lestvica: Gibona Zagreb 12, Triglav Kranj, Slovan Ljubljana in ZSŠDI Trst 4. (Vato)
Skirolke: v Pescari za italijanski pokal
Grmada na odličnem 3. mestu
ŠD Grmada se je v nedeljo v Pescari udeležilo 3. preizkušnje za italijanski pokal.. Proga ni bila zgolj ravninska, a je bila dobro izpeljana, kot tudi samo tekmovanje.
Zaradi oddaljenosti kraja tekmovanja so naši atleti odpotovali že v soboto, prireditelji, društvi Sirio in Acam, pa so jih lepo pogostili in poskrbeli za prenočišče in zajtrk.
ŠD Grmada se je med 21 društvi uvrstilo na odlično tretje mesto, čeprav se je nekaterih atletov držala smola. V kategoriji cicibank (2.800 m) sta se Elizabeta Antonič in Valentina Le-giša uvrstili na 2., oziroma 3. mesto, med članicami pa je Roberta Sardoč dosegla odlično drugo mesto. Vsi ostali so z zelo dobrimi uvrstitvami pripomogli k ekipnemu uspehu.
REZULTATI
Cicibanke (2.800 m): 1. K. Nones (GS Unicars L2) 8'38"02; 2. Elizabeta
Antonič 9'39,'02; 3. Valentina Legiša (obe Grmada) 9'41"04.
Cicibani (2.800 m): 1. N. Manzoni (Lanzo Intelvi) 8'24"04; 4. Dean Peric 8'25"01; 6. Andrej Legiša 8'39"06; 7. Erik lori 8'55"02; 8. Andrej Mervič (vsi Grmada) 9 09''05.
Mlajši začetniki (6.800 m): 1. F.
Berlendis (Spiri šport) 19'21 "04; 4. Andrej Antonič 20'55 "09; 12. Rajko Zeče-vič (oba Grmada) 24'47 "00.
Članice (6.800 m): 1. M. Giacomelli (Unicars L2) 23'22"04; 2. Roberta Sardoč (Grmada) 23'26'04.
Mladinci (11.800 m): 1. P. Zampieri (Forestale Roma) 31 15 05; 10. Ervin lori (Grmada) 45'21"05.
Društvena lestvica: 1. GS Unicars Le 1.160 točk; 2. GS Supermercati Be-rico 442 točk,- 3. ŠD Grmada 360 točk.
(E. lori)
Sto let organiziranega kolesarstva
Več prireditev
Letos poteka sto let, odkar smo se Slovenci organizirano začeli ukvarjati s kolesarstvom. V ta namen se že zvrščajo in se bodo še zvrstile širom po Sloveniji in tudi pri nas, saj segajo prvi začetki organiziranega kolesarjenja prav v naše kraje, številne kolesarske prireditve tako agonističnega kot rekreativnega značaja.
Pokrovitelj vsega je Kolesarska zveza Slovenije, ki je na svoji zadnji seji tudi potrdila spored manifestacij za proslavljanje tega pomembnega jubileja, kot tudi imenovala častni odbor, ki ga bo vodil France Popit in v katerem smo predstavljeni tudi zamejski Slovenci v Italiji.
Odbor sestavljajo še: Jože Smole, Miran Potrč, Miha Ravnik, Tone Anderlič, Dušan Šinigoj, Janez Bohorič, Franci Pivec, Marijan Rožič, Nuša Kerševan, Andrej Brvar, Ivo Zorzič, Jože Mozetič, Djoko Kuzmanovski, Radivoj Pečar, Janez Žirovnik, Franc Gartner in Lojze Šavron.
Občni zbor KK Nova Gorica
V Novi Gorici so se na izrednem občnem zboru zbrali člani Kolesarskega kluba Nova Gorica. Pripravljalni odbor za izvedbo občnega zbora je podrobno pripravil okvirni program dela za letošnje leto z izključnim poudarkom z začetnim delom pri najmlajših. Med večje pobude kluba bi poudarili izvedbo prvega kriterija mesta Nova Gorica v juniju, 3. maraton IX. korpusa v septembru, ter sodelovanje na Kolesarjenju prijateljstva v oktobru. (R. K.)
Turnir v malem nogometu
V Opatjem selu se je v nedeljo sklenil prvi obmejni turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile ekipe z Vrha, Vogrskega, Steverjana-Oslavja, Opatjega sela (1. skupina), Dola-Poljan, Kostanjevice, Vojščice in Temnice (2. skupina). V finalnem srečanju je ekipa Temnice z 2:1 premagala postavo iz Opatjega sela in si tako zagotovila mesto na velikem finalu, ki bo 29. in 30. avgusta na igrišču gluhonemih v Gorici. Naj povemo, da bodo podobne turnirje pripravili še na Peči (od 7. do 13. junija), v Vojščici (od 14. do 28. junija) ter v Dolu (od 4. do 19. julija).
IZIDI
KVALIFIKACIJSKA SREČANJA A SKUPINE: Vogrsko - Vrh 2:lt Opatje selo - Števerjan/Oslavje 5:4, Opatje selo -Vrh 7:2, Števerjan/Oslavje - Vogrsko 2:1, Opatje selo - Vogrsko 3:2, Števerjan/Oslavje - Vrh 3:0.
KVALIFIKACIJŠKA SREČANJA B SKUPINE: Kostanjevica - Dol/Poljane 10:2, Vojščica - Temnica 2:2, Temnica -Dol/Poljane 6:3, Vojščica - Kostanjevica 7:4, Temnica - Kostanjevica 2:2, Dol/Poljane - Vojščica 1:1.
POLFINALNI TEKMI: Temnica - Števerjan/Oslavje 3:2, Opatje selo - Vojščica 3:0.
FINALE ZA 3. MESTO: Števerjan/Oslavje - Vojščica 3:2.
FINALE ZA 1. MESTO: Temnica - Opatje selo 2:1.
POSTAVE
ŠTEVERJAN/OSLAVJE: Bensa, Sošol, Bevčar, Falcic-chia, Vogrič, Komjanc, Kodermac, Klanjšček, Buzzinelli, D. Klanjšček, Šuligoj.
VRH: Grillo, C. Grillo, Vižintin, Devetak, V., M. in Z. Černič, Frandolič.
DOL/POLJANE: Peric, C. in S. Vižintin, Milani, Košič, Šuligoj, Frandolič, Krulc, Šalinas.
Atletika: v mnogoboju za kadete in na kvalifikacijah za ekipno državno prvenstvo
Dve tretji mesti in »poprečna sredina« naših predstavnikov
Na sobotnem prvenstvu v mnogoboju za kadete in dečke sta predstavnika Bora Infordata osvojila dve bronasti medalji.
V kategoriji dečkov je Roberto Pavlica v troboju z 803 točkami osvojil tretje mesto (na 80 m 1T"8,. v daljini 3,76 m, v metu žogice 40,72 m), v kategoriji deklic je bila Ivana Marc tudi tretja z 893 točkami (na 60 m 9"9, v daljini 3,02 m, v metu žogice 26,70 m). V posameznih disciplinah sta oba naša tekmovalca zasedla drugo mesto v metu žogice. V isti disciplini je Igor Zoch z 29,80 m osvojil tretje mesto. Ostali naši tekmovalci so tekmovali Po svojih sposobnostih in se uvrstili v sredino. (L P.)
Že v napovedi za nastop atletov Bora Infordata na kvalifikacijah za ekipno državno prvenstvo skupine B smo izrazili misel, da bo to za našo
ekipo predvsem nabiranje izkušenj -in natanko tako je tudi bilo! Na tovrstna ekipna tekmovanja visokega ranga, ki jih uvaja ta generacija bolj ali manj tekmovalno dozorelih atletov, niti tekmovalci sami niti vodstvena garnitura niso še pripravljeni. Obojim, tako tekmovalcem kot vodstvu, mora, biti to šola za v bodoče. Da gre za čisto nepripravljenost - pri tekmovalcih gre za psihološko obdelavo, pri vodstvu pa za administrativno tehnično neizkušenost - zgovorno priča podatek, da smo zaradi nepotrebnega odstopa tekmovalca na 110 z ovirami in nepokrito disciplino meta krogle bili ob približno 1400 točk. Vsiljuje se misel, da so pri našem društvu dozorele razmere za to, da se tudi v atletiki uvede funkcija tehničnega vodje, ki bi. v takih primerih držal vse niti v svojih rokah. Ker tega ni, nesmiselno izgub-
ljamo mukoma pridobljene pozicije. V še ne tako daljni preteklosti bi bil to čisti nesmisel ali bolje rečeno koristni nesmisel, v zdajšnjih razmerah relativno visoke stopnje kohezije v vseh pomembnih vprašanjih obstoja naše atletike pa zelo smiselna pobuda. Zapravljene točke bi sicer ekipi pomagale do mesta više - do 5. - vendar bi razmerja med ekipami iz naše pokrajine slej ko prej ostala ista: tržaška CUS in Preve-nire, ki zasedata 3. oziroma 4. mesto, sta pred našim društvom, drugi dve, Maraton in Fiamma, pa ostajata za nami. Torej gre za nekakšno sredino, ki bi se ji naša ekipa morala izogniti po mnogo bolj ugodnem proporcu zlatega reza. Glede na vse povedano, je ocena našega moštva naslednja: povprečno.
Bilanca naših atletov je taka: dve prvi mesti (Gabrijel Sedmak v kopju
in Igor Sedmak v troskoku), en društveni rekord (troskok) in trije osebni rekordi.-
REZULTATI
100 m: 7. Mitja Mužina (117"), 8. Marjan Guštinčič (1T9"); 400 m! 10. France Beorchia (59T); 1500 m: 19. Jaro Kozlovič (4'38"4); troskok: 1. Igor Sedmak (13,70); višina: 8. Luciano Li-pollis (1,70 m); kopje: 1. Gabrijel Sedmak (58,44 m), 6. Alan Oberdan (47,00 m), 11. Borut Race (39,78 m); 4x100: 5. Bor Infordata 45'0"; 4x400: 6. Bor Infordata (3'55"0).
Razvrstitev ekip v tej deželni fazi kvalifikacij je naslednja: 1. Atletica Gorizia 8532, 2. Nuova atletica Friuli 8394, 3. CUS Trst 8383, 4. Prevenire Trst 6423, 5. Silvam Pordenone 6299, 6. Bor Infordata 4932, 7. CUS Udine 3625, 8. CSI Friuli 1777, 9. Maraton Trst 714, 10. Fiamma Trst 643 točk. (I. P.)
obvestila
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sklicuje v ponedeljek, 8. junija 1987, v mali dvorani Borovega športnega centra svoj REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. predsedniško poročilo o delovanju Združenja; 4. razprava o poročilu; 5. razno. Začetek v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30 uri.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA prireja začetniški tečaj za odrasle, ki bo obsegal deset lekcij. Organiziran bo tudi izpopolnjevalni tečaj za člane. Vpisovanje bo v ponedeljek, 1. 6., ob 20. uri na teniških igriščih na Padri-čah, kjer bodo zainteresirani dobili tudi vsa pojasnila, ali po tel. 226115.
PLAVALNI KLUB BOR vabi osnovnošolske otroke, da se udeležijo tekmovanja v plavanju, ki bo v bazenu pri Alturi v soboto, 30. t. m., ob 17. uri. Predvidene so naslednje discipline posebej za deklice in dečke: 50 m hrbtno, 50 m prsno, 50 m kravl in štafeta 4 x 25 m kravl, vsakdo se lahko prijavi za največ dve disciplini in štafeto. Prijave sprejemamo do jutri po telefonu na štev. 823293.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montečchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
28. maja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
zn
Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
V agenciji zavoda Banco di Santo Spirito znotraj rimske bolnišnice
Fašistična organizacija NAR naplenila pol milijarde lir
RIM Domnevni pripadniki skrajno desničarske prevratniške organizacije NAR (Nuclei Armati Rivoluzionari) so izropali agencijo denarnega zavoda Banco di Santo Spirito: plen znaša kar 570 milijonov lir. Da gre za neofašiste, je povedal neznan- mladenič med telefonskim pozivom dnevniku Messaggero, sicer pa preiskovalci niso prepričani o verodostojnosti njegovih besed.
Zgodilo se je včeraj okrog 8.20 v notranjosti rimske bolnišnice San Filippo Neri, kjer je sedež omenjene bančne agencije. Štirje moški, od katerih je bil eden oblečen v karabinjerja, so s pištolami v rokah najprej pretepli, razorožili in onesposobili tri zaprisežene stražnike. Imeli so jih na muhi do prihoda blindiranega dostavnega vozila podjetja Brink's Securmark, ki je specializirano v prevažanju denarja in dragocenosti in ki je pripeljalo denar za plače bolniš-niških uslužbencev. Tedaj sta dva roparja krenila do blagajniškega okenca in si dala izročiti dobre pol milijarde lir, nato pa skupaj s pajdašema odšla peš do mrtvašnice, kjer je tudi stranski izhod iz bolnišnice; z vrtnimi škarjami so roparji prerezali verigo s ključavnico in se oddaljili v smeri podeželja, kjer jih je gotovo čakal avto.
Po ropu je četverica pretrgala telefonske kable, tako da bančno osebje ni moglo poklicati na pomoč policije in karabinjerjev, Dostop v bolnišnico in v banko jim je seveda
olajšalo dejstvo, da je imel eden od napadalcev na sebi, kot rečeno, karabinjersko opravo. Policija je kmalu nato postavila cestne zapore, vendar je bilo menda prepozno, saj so imeli roparji na razpolago več kot dovolj časa za beg. Za njihovo izsleditev so policisti uporabili tudi helikopter, čeprav sploh niso vedeli, s kakšnim avtomobilom je tolpa izginila. Priče vedo povedati, da je lažni karabinjer star okrog 35 let in da je ukazoval drugim trem, ki naj bi se jim starost sukala med 25. in 30. letom. Oblečeni so bili zelo -elegantno.
Dobre tri ure pozneje je uredništvo rimskega časopisa Messaggero dobilo anonimen telefonski poziv: »Mi, pripadniki NAR, Smo izvedli rop, da bi se financirali in nadaljevali naš boj proti sistemu.« Neznani moški je tudi napovedal daljšo izjavo te prevratniške organizacije, ki je v preteklosti izvršila številne politične umore in v katero sodi na primer tudi zloglasni Fioravanti, zdaj v zaporu in obtožen sodelovanja pri množičnih pokolih.
Leteči oddelek kvesture, Digos (politični oddelek) in karabinjerji zaenkrat niso hoteli komentirati anonimnega telefonskega poziva: »Počakati moramo na napovedano izjavo, šele potem bomo lahko ugotovili, ali gre res za rop iz političnih nagibov ali pa ne.«
Lov za rumenim kolesom
Milančani se niso izkazali za poštene, saj so v pičlih nekaj dneh pokradli in uničili dobršen del »rumenih koles«, ki jim jih je občina dala na razpolago (AP)
Cecilia naj lepša v v s emirju
Zelenooko Čilenko Cecilio Bolocco so v Singapurju proglasili za miss vse-mirja 1987. Drugo mesto si je prislužila Italijanka Roberta Capua	(AP)
Na Poljskem obesili človeka ki je moril ženske na plažah
VARŠAVA — »Gdanska zver« ne straši več. 39-letnega Pawla Alojzyja Tuchlina so obesili včeraj. Tako se je končalo tragično življenje elektrikarja, ki je posilil in umoril 9 žensk in si tako priboril vzdevek »gdanske zveri«. Poljsko prizivno sodišče je Tuchlinu potrdilo smrtno kazen prav zaradi okrutnosti, s katero se je spravljal na svoje ženske žrtve.
Ženske je napadal najraje na plažah. Poleg tistih, ki jih je po posilstvu pobil, jih je deset hudo pohabil. Napadal je tako mlade kot starejše ženske. Tuchlin je bil poročen in ima tudi dva otroka, po prvi razsodbi si je najprej hotel vzeti življenje, nato pa je skušal preprositi sodnike, naj mu dovolijo, da spremeni spol.
Pes ugriznil konservativca
LONDON — Volilna kampanja v Veliki Britaniji ima svojo prvo žrtev. Gre za zunanjega ministra sira Geoffreya Howeja, ki ga je ugriznil... pes neke politične somišljenice. H6we je vodil predvolilni shod konservativcev v Yor-kshiru. Po svojem govoru se je približal poslušalcem in se zaklepetal z neko damo. Pred TV-kamerami BBC se je tudi sklonil, da bi pobožal njenega psička, ki pa je biločitno drugega političnega prepričanja, saj je svoje zobke krepko zasadil v dlan konservativnega kandidata. In to v neposrednem televizijskem prenosu.
Z ledolomilcem do severnega tečaja
MOSKVA — Sovjetski ledolomilec na jedrski pogon Sibir, ki že nekaj mesecev pluje po Severnem ledenem morju si je utrl pot do severnega tečaja, kjer so člani posadke Sibira zasadili sovjetsko zastavo. K uspehu izrednega podviga je pripomoglo sodelovanje s satelitom, ki je ledolomilcu »kazal« pot.
V Rio de Janeiru vlada nasilje
RIO DE JANEIRO Prejšnji konec tedna je bil eden izmed najbolj krutih v zgodovini Rio de Janeira, saj so neznanci zagrešili kar 30 umorov.
Primer, ki je najbolj pretresel brazilsko javnost, se je pripetil v kraju Caxias, kjer so običajni neznanci zverinsko umorili zakonca VValterja in Sonio Souza. To sO storili pred očmi vseh petih otrok, od katerih je najstarejši dopolnil deseto leto starosti. Otroci nesrečnih staršev bodo odslej dalje živeli z očetovimi in maminimi Starši, najstarejšemu pa preti huda nevarnost, saj je baje sposoben, da prepozna morilce.
Najhujši pokol v predmestju Ria se je zgodil septembra 1985, ko- so na enem samem mestu umorili devet oseb, taki' primeri pa so žalosten vsakdan ne le samo Ria, ampak tudi drugih brazilskih velemest. Novi guverner Ria Franco Moreira VVellington je večkrat obtožil svojega predhodnika, da je dopustil naraščanje kriminala in je obljubil, da se bodo organi javne varnosti temu v bodoče bolj energično zoperstavljali.
Kako naj bi dostojno praznovali obletnico?
PARIZ Družba, ki upravlja Eifflov stolp bi rada proslavila stoletnico obstoja kar na najbolj originalen način. Radi bi se spomnili stoletnice gradnje ogromne jeklene konstrukcije s tem, da bi poslali v zemeljsko krožnico »vesoljski Eifflov stolp«. Načrt je sprožil v mednarodnih znanstvenih krogih hud razkol, družba pa še išče tistega, ki bi finansiral zanimivo zamisel (40 milijard lir). '
Projekt o vesoljskem stolpu si je zamislila ekipa narodnega inštituta za vesoljske raziskave pod vodstvom Jeari-Pierra Pommereaua. Ekipa je zmagala na posebnem natečaju z naslovom »moramo dostojno otvoriti 21. stoletje, tako kot je Eifflov stolp otvoril 20. stoletje«.
Okrog načrta se najbolj krešejo iskre, v kolikor bo svetlobni kolobar s premerom 24 kilometrov, ki ga bo sestavljalo več stotin plastičnih balonov, zelo verjetno motil astronome. Po mnenju direktorja inštituta za astrofiziko in znanstvene raziskave Laurenta bodo najbolj oškodovani tisti astronomi, ki opazujejo vesolje z najbolj modernimi teleskopi. Ti namreč lahko opazujejo ozvezdja, ki so od Zemlje odda-. Ijena več milijard svetlobnih let in bi jih prisotnost vesoljskega stolpa lahko zelo hudo motila.
Kitajci končno ukrotili ognjeno stihijo
PEKING Po 22-dnevnih prizadevanjih so oddelki kitajske vojske in enote prostovoljcev, ob sicer odločilni pomoči umetno »izzvanega« dežja le ugnali ognjeno stihijo, ki je upepelila 650.000 hektarov gozdov severovzhodr nih področij države nedaleč od kitaj-sko-sovjetske meje. Namestnik ministra za gozdarstvo Liu Guangyun je časnikarjem posredoval začasni obračun škode, ki jo je povzročil doslej najbolj uničujoči požar v kitajski novejši zgodovini: smrtnih žrtev so našteli 191, hudo ranjenih pa 221. Brez strehe nad glavo je ostalo kar 56.092 ljudi.
Liu Guangyun je nadalje razkril javnosti prve izsledke preiskave, ki skorajda neizpodbitno dokazujejo, da je šlo za nenamerno podtaknjen požar: krivca naj bi bila mladeniča, ki sta neprevidno odvrgla še tleča cigaretna ogorka, ter sezonski gozdar, ki se mu
je vnela motorna žaga. Liu je sicer navedel kar pet žarišč požara, ostalim trem pa preiskovalci še niso našli vzroka. Kaže pa, da so krivce že izsledili in priprli.
Omenili smo že s kemikalijami povzročene padavine, ki so dokončno ukrotile ognjeno ujmo. Sipanje oblakov s kemijskimi preparati se je, po mnogih neuspelih poskusih, slednjič obneslo, zlasti zavoljo vlage, ki se jepo večtedenski odsotnosti vendarle pojavila in kitajskim znanstvenikom postregla s pravcatim neurjem.
Razmere pa nikakor niso razveseljive na področju onkraj mejne reke Amur, kjer se sovjetsko vojaštvo zaenkrat neuspešno spoprijema z besnečim požarom dokajšnjih razsežnosti, ki preti tudi območjem okrog reke Er-gun, ki je le 3 kilometre oddaljena od kitajsko-sovjetske meje.
Namestnik ministra za gozdarstvo Liu Guangyun je na tiskovni konferenci pokazal satelitski posnetek prizadetega območja	(Telefoto AP)