79 NATAŠA OBLAK JAPELJ VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA INTERVJU S TONETOM ROŽMANCEM V prispevku – intervjuju se vračamo v leto 1946, ko so na temeljih Kalinove usnjar- ne1 pričeli graditi Industrijo usnja Vrhni- ka (IUV). Tone Rožmanc, takrat še otrok, nam slikovito opisuje specifične pogoje dela, povezane s časom po končani voj- ni. Vsem težavam, povezanimi z vsesplo- šnim pomanjkanjem navkljub, je vladalo v kolektivu optimistično delovno vzdušje. Med drugim izvemo, kako je s»kovaškimi koncerti« njegov oče – sicer cenjeni kovač, popestril naporne delavnike v usnjarni. V nadaljevanju sledimo sogovornikovi po- klicni poti in šolanju; od vajenca, strojne- ga ključavničarja in strojnega tehnika do referenta za rezervne dele in na koncu vodje vzdrževalnih služb v IUV. Natančni so opisi dela, povezanega z vzdrževanjem strojev in opreme, iskanja inovativnih re- šitev, prilagajanja prostora in načina dela zaradi hitrega razvoja usnjarske tehnolo- gije. Izvemo, kateri oddelki so sestavljali vzdrževalne službe, koliko ljudi je delalo in kateri profili delavcev so to bili. In kako je do tega intervjuja sploh prišlo? Gospod Rožmanc je prišel jeseni leta 2016 v domoznanski oddelek Cankarjeve knji- žnice Vrhnika in predlagal, da bi pred- stavil delo in pomen vzdrževalnih služb IUV. S tem je želel izraziti priznanje za strokovno izredno zahtevno in odgovorno delo vsem vzdrževalcem – tako tistim, ki so delali pred njim, svojim sodelavcem kot tistim, ki so delali v IUV po njegovi upoko- jitvi, vse do zaprtja tovarne leta 2008. ----------------------- Povedali ste, da se še dobro spomnite, kako so takoj po končani vojni gradili IUV. V tem času, že leta 1945, se je na Vrhniko, svoj rojstni kraj, vrnil tudi moj stari oče Anton Oblak. Pred tem je kot strojnik delal v Kalinovi usnjarni v Mokronogu, ki jo je leta 1943 zbombar- dirala nemška vojska2. Verjetno je de- lal v istem oddelku IUV kot kasneje vi? VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 80 Vrhniški razgledi Ja, kar nekaj delavcev je takrat prišlo iz Mo- kronoga skupaj s Kalinom3. Vaš stari oče je delal predvsem v kotlovnici4. Izvajal je montaže, delal pa je tudi v strojni delavnici. Precej je sodeloval z mojim očetom5 - enim prvih delavcev, ki so začeli z vzdrževanjem. Moj oče je bil na začetku sicer zaposlen v Gradisu, ki je gradil novo fabrko6, nato pa se je direktno prezaposlil v usnjarno. Industrijo usnja Vrhnika je torej gradil Gradis? Tako je. Takoj po nacionalizaciji7 se je zače- lo graditi po načrtih, narejenih v Ljubljani. Posredoval jih je Kalin sam. Gradnjo je vo- dil arhitekt Ferjan.8 Znani so Ferjanovi no- silci, ki jih je prvič vgradil prav v usnjarno. Sta se pa vaš stari oče in moj oče dobro ra- zumela. In prav onadva sta stopila skupaj in vodstvu predlagala, da kovača v usnjar- ni nujno potrebujejo. Vedeti moramo, da je bilo takrat vse delo ročno; niso poznali drugega kot samokolnico pa kakšen vozi- ček. So premetavali tiste kože iz lužilnih jam! V pomoč so jim bile posebne dolge klešče s kljuko, ki jih je izdeloval moj oče. Potem so imeli pa lesene, dolge kole – cule- gerji9 so jim rekli. Na koncu so bili ošpiče- ni, pa tako štuco (kline) so imeli in s tisti- mi so kože v lužilnih jamah mešali in jih prestavljali iz jame v jamo. V jamah je bilo apno, kože so nabrekale, ščetine so odpa- dale. Potem so šle kože na cepilni stroj, kjer so jih v celoti precepili na določene debeline. Šele potem so šle kože naprej, na strojenje. Na začetku se je delalo naravno, samo s čreslovinami, kasneje se je začel pa krom uvajati. Ste letnik rojstva 1940 in zelo natančno opisujete tehnologijo dela takoj na za- četku delovanja IUV, leta 1946? Vsega tega se zato tako zelo dobro spo- mnim, ker sem kot mlad mulc vsak dan v času malice nosil očetu kosilo. Živeli smo namreč blizu fabrke10, gor na Drči, v tisti zadnji hiši na skalah, ki je danes že skoraj podrta. Takrat se je delalo devet ur, vse do petih popoldne. Od 12-ih do 13-ih je bil čas za malico ali kosilo. Mama me je poslala k očetu z nečim toplim za pojest. Pot ni bila nevarna, saj sploh ni bilo avtomobilov, morda največ trije na dan. Spomnim se še vseh tistih ljudi, ki so takrat tam delali. Približno koliko delavcev je to bilo? Ja, samo ključavničarjev je bilo tam od 10 do 12. 60. Dokument, s katerim je Tvrdka S. Kalin, tovarna usnja družba z o. z. na Vrhniki 20. 2. 1946 prešla v last Vlade ljudske republike Slo- venije. Avtorica fotografije Jelena Cvetković. September 2017. Domoznanski oddelek CKV. 81 61. Načrt culegerja po navodilih (spominu) Toneta Rožmanca narisal njegov sin Simon Rož- manc avgusta 2017. Kako pa je potekalo delo drugje v usnjarni? Na to vam pa težko odgovorim, ker je bila v tistih časih stroga prepoved vstopa v tovarno. Jaz sem prišel samo do svojega očeta. Predstavljajte si: nikjer se ni dalo ničesar dobiti, tam na dvorišču pa ogro- mno gradbenega materiala, železa! Vse je bilo na prostem. Seveda je bilo treba vse skupaj zavarovati, zaščititi pred krajo. Po- leg vratarjev so bili tam tudi stražarji, in to s puško! To pomeni, da je gradbišče stražila pra- va vojska? Ne, stražili so civili. Na dvorišču je bilo ogromno miz, zbitih iz plohov. Te so bile za železokrivce. Vso armaturo so namreč delali na mestu, dolžinsko, točno po načr- tu. Dobri železokrivci so bili tisti fantje. Spomnim se tudi, da je bil tam samo en velik, 500-litrski mešalec. Manjših takrat sploh še ni bilo. Moj oče je bil pa zraven, ker so rabili različno orodje, pa kakšno sa- mokolnico je bilo treba popraviti … In kakšne pogoje za delo je imel vaš oče? Sprašujete kako je izgledala njegova kova- ška delavnica? To je bil iz plohov zbit nad- strešek, pod njim pa feldšmitna11 pa nekaj kovaškega orodja: klešče, macole, kladiva ... In ko sem očetu prinesel kosilo, so vsi tisti fantje sedeli kar tam, na dvorišču, ob tistih mizah iz plohov. Eni sploh niso ime- li nič za jest. Ne predstavljam si, kako so zmogli tako težko delo brez hrane.12 Takrat še ni bilo organizirane prehra- ne? Kaj ni bila v Koreji13 menza za de- lavce iz usnjarne? Takrat še ne. To je bilo kasneje – tam, po VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 82 Vrhniški razgledi 63. Gradbišče IUV z dragocenim gradbenim materialom in 500-litrskim mešalcem za beton. Avtor fotografije neznan. Leto 1946. Domoznanski oddelek CKV. 62. Gradnja oddelka za strojenje svinjskih kož. Desno spredaj delavci izdelujejo opaž za Ferja- nove nosilce. Avtor fotografije neznan. Leto 1946. Domoznanski oddelek CKV. 83 letu 1950.14 Mi pa zdaj govorimo o letih 47, 48 (op. 20. stoletja). Je bilo pa območje usnjarne in gradbišča ob njej res močno zavarovano. Za vstop si potreboval po- sebno dovolilnico. Z mano je bilo pa tako: moj oče je vse poznal, jaz sem bil pa le še otrok. Pa kdo je včasih na kakšno oko za- mižal … Kako se mi je fajn zdelo, ko sem lahko firbcal naokrog, medtem ko je oče jedel! Potem je prišla pa komanda: Zdaj pa domov! Zelo rad sem nosil malico očetu, ker sem vedno kaj novega videl, mene je pa vse tako zanimalo. Tovarna se je počasi le zgradila in pogoji dela izboljšali … Ja, in moj oče je začel delati v delavni- ci. Delavnica se je držala kotlovnice. V njenem nadaljevanju so imeli v pritličju manjši prostor še električarji, naprej sta bili ključavničarska delavnica in še naprej mizarska. Zidarji so imeli manjši skladišč- ni prostor za orodje kar pod stopnicami. V prvem nadstropju so bile pisarne vezane na delavnice in skladišče rezervnih delov. Pa prva oprema, stroji v usnjarni? Kalin je iz Mokronoga pripeljal tudi nekaj strojev. Dveh lepih Turnerjevih stiskal- nic – letnik 1938, se dobro spomnim, saj sem ju kasneje sam vzdrževal. Kalinova sta bila tudi cepilna stroja. En je bil letnik 1938 – Moenus, drugi je bil Turner. Ka- lin je na Vrhniki prevzel staro, Pollakovo usnjarno. Enemu manjšemu kosu smo še veliko kasneje rekli stari del fabrke. Smo imeli pa težave, ker je bil to izredno nizek prostor, zgrajen za ročno delo. Že ko sem se jaz prišel v fabrko učit, to je bilo leta 1955, se je težko delalo v tistih prostorih. Če smo hoteli tam postaviti kakšno novo mašino, smo jo morali najprej vso raz- staviti in prenesti po kosih noter. Pri teh transportih je bil ta glavni moj oče. Ker je bil kovač, je imel močan glas. Šefi so rekli: Rožmanc, ti boš fural, da bo čim prej notri! In potem: okrogle cevi na tla, gor smo po- stavili stroj, imeli smo 5, 6 rezervnih cevi in potem smo celo kompozicijo pomikali s pajsarji15 počasi naprej. Eden je cevi od zadaj pobiral in jih nosil naprej ter spet polagal. Kot mlad, priden, hiter vajenec sem to večkrat delal. Stroji so bili v glavnem nemški? Nemški, zelo dobri. Vsi so delali tam, do leta 1965. Ampak tehnologija se je ves čas spreminjala in rabili smo natančnej- še stroje. To je bilo pomembno predvsem pri obdelavi debelih kož, ki so prišle iz lužilnice. Na začetku smo v usnjarni de- lali predvsem usnje za galanterijo; za ruk- zake, torbe, ženske torbice. Šele kasneje je šel naš razvoj v smer tanjšega usnja. Svinjsko usnje namreč zahteva več obde- lave v primerjavi z govejim in tudi trše je. Kasneje, ko smo se združili s Šoštanjem in Šmartnim, so goveje kože obdelovali tam, v Šmartnem pa dodatno še krzno. Na Vrhniki ste se ukvarjali izključno s svinjskim usnjem? Tako je. Ampak na začetku smo delali za galanterijo debelejše, to pomeni od 1,2 mi- limetra pa navzgor. Kasneje, ko smo prešli na oblačilno usnje, je moralo biti pa čim tanjše od 0,5 do 0,6 milimetra, drugače bi bile obleke pretežke. Ja, se spomnim, tam okrog 54. leta (op. 20. stoletja) so naredili take velike plašče! VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 84 Vrhniški razgledi 64. Notranjost Pollakove usnjarne na Vrhniki okrog leta 1930. Na levi Turnerjev cepilni stroj, desno lužilne jame s culegerjem, v ozadju usnjarji med delom. Avtor fotografije neznan. Muzej- sko društvo Vrhnika. 65. Okrog leta 1950 so v IUV iz Rusije pripeljali čuparco – stroj za odstranjevanje ščetin iz svinj- skih kož. Avtor fotografije neznan. Domoznanski oddelek CKV. 85 To pomeni, da so leta 1954 v IUV tudi že šivali? Za tiste plašče vem, da so jih takrat sešili. Mislim, da so bili narejeni za v Rusijo. V glavnem, nekam je bilo to namenjeno, pa ni šlo. In moj oče je enega prinesel domov. Kovač je bil, pa je komaj hodil oblečen v tisti dolg plašč! Bil je kot James Bond! (smeh) Potem sem ga pa še jaz oblekel, pa me je kar dol potegnilo, tako težko je bilo! Buhvar, da je bilo to mokro! Nismo mogli nič tisto nositi. Slišala sem, da so v IUV takoj po vojni delali tudi nemški vojni ujetniki. Veste kaj o tem? Seveda so delali. En ujetnik je delal tudi v strojni delavnici. Poznal sem ga, saj mi ga je oče predstavil. Ime mu je bilo Hans16, priimka se pa ne spomnim. Bil je strojnik, tehnik iz Nemčije. Bil je izreden, ogromno je znal. Vpeljal je tak sistem dela, ki ga ta- krat mi sploh še nismo poznali. Vojna je kljub vsemu prinesla tudi nekaj dobrega. Razvoj tehnologije v primerjavi s časi pred njo je bil skokovit. Ta Nemec je izrisal v projekciji načrte nožev za struženje in jih dal mojemu očetu. Takrat se je še vse nože kovalo, ker še ni bilo brzoreznih, kot jim pravimo, ki jih lahko brusiš. Nemec je očetu tudi pokazal, kako mora te nože narediti. Bili so različni: za notranjo ob- delavo, zunanjo … Oče je nože skoval in potem so jih po teh modelih delali naprej naši fantje. Četudi so bili nekateri starejši, izkušeni strugarji, tega znanja preprosto niso imeli. To je bilo nekaj čisto novega za vse. Kako dolgo so delali nemški ujetniki v usnjarni, več let? Tam do leta 1952, 1953 … Kako je bilo sicer z izobrazbo tehnične- ga kadra v IUV? Naša fabrka je dala kar nekaj kvalificira- nih strojnikov in električarjev; bi rekel – tako na pamet, vsako leto tri do pet. Tisto leto, ko sem se jaz učil, sva bila samo dva vajenca. Učili smo se na obrtni šoli na Vrh- niki.17 Šolanje je bilo zastonj. Vsako leto po končani šoli si moral narediti izdelek, ki je šel na razstavo, kjer so ga ocenili. Če si dobil dobro oceno, si dobil tudi denar- no nagrado v višini mesečne plače. Mi, ki smo delali v fabrki, smo dobili vsak mesec nekaj malega denarja, po domače tringel- ta.18 Kje so se izobraževali pa prej, na sa- mem začetku delovanja IUV? Še prej so se fantje, ki so delali v fabrki, učili pri mojem očetu v njegovi kovačiji.19 Krasni fantje so bili, očeta so zelo spošto- vali. Šli so čez vse: od kovačije do varje- nja. Dobro, niso bili super specialisti, ker takega takrat niti nisi mogel dobiti, am- pak kamorkoli so kasneje odšli, povsod so bili priznani kot odlični delavci. Ja, na žalost so precej odhajali. In zakaj? Delo je bilo težko, vse se je dvigalo na roko. Bil je smrad pa umazanija.20 Pa malo tudi – kako moderno danes rečemo temu, ko ti malo po živčkih hodijo? Mobing? Ja, ja takrat se temu seveda ni tako reklo, a mobinga je bilo res veliko. In so odhajali. Ampak vse, ki so bili tu celo slabo ocenje- ni, vedno smo bili tako bolj – stranski, so drugje z veseljem sprejeli. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 86 Vrhniški razgledi Očitno so na oddelku vladala visoka strokovna merila. So. Seveda je včasih tudi kdo kakšno ne- umnost naredil. Vajenci, mladi fantje hi- tro kaj ušpičijo. Takim je bilo odrejeno pa KPD - kazensko poboljševalno delo, tako so temu takrat rekli. K ta starem Rožman- cu pojdi! Moj oče je bil tisti, ki jih je umiril In to kako? Dvanajst kilsko macolo je dal takemu v roke, potem pa: Dub, dub, dub, … Že prvi dan je bil fant čisto miren! Drugi dan se je postopek ponovil in tako naprej, cel teden. Oče je garantiral, da bo prevzgo- ja držala najmanj en mesec! (smeh) ki so ga takrat opravljali. Oče je imel pripra- vljeno železo in pobje so že tolkli z macolo. Nebesedna komunikacija … Nobenega vpitja, nič – samo zazvonilo je in so bili pri očetu. Po navadi je bil še kakšen viška! Še to bi rad povedal – tega ne bomo nikoli več slišali, ker teh kovačev danes ni. Smo včasih udarili v štirih. En je imel dvanajstkilsko macolo, drugi osem- kilsko, tretji štirikilsko: tup tup tup. Oče je pa vmes z železom in lažjim kladivom potrkaval, drobil, kot se reče. On je čisto malo udarjal, ampak slišalo se je pa kot zvonjenje zvonov. So hodili delavci iz fa- brke ven poslušat, kako to lepo zveni! Na vašo izbiro poklicne poti je brez dvo- ma najbolj vplival oče in njegovo delo. Sigurno. Poleg tega sem imel denarne pro- bleme. Pa prevoz v Ljubljano; zjutraj bi mo- ral iti ob petih, zvečer ob šestih bi prišel pa domov. Tukaj, na Vrhniki sem bil pa ta- koj doma in lahko celo popoldne pomagal mami pri delu. Preživljali smo se na različ- ne načine. Na Vrhniki je bila Pišlerjeva de- stilarna za smrekovo olje in s konjičkom, ki smo ga imeli, smo hodili v gozd po smre- čje pa po praprot za vence … tudi maline za prodajo smo nabirali. Ste si želeli čim prej osamosvojiti? Res je, nisem hotel obremenjevati staršev. Mama mi je rekla, naj se grem čim prej učiti, da bom prišel do svojega denarja. Moj oče je vedno govoril: Če bi rad kdaj kaj bil, moraš znati narediti in moraš zna- ti ukazati! On je hotel, da bi bil kovač, mama pa ne. In sem se šel učit za strojne- ga ključavničarja. 66. Upokojenci IUV na izletu v Velenju okrog leta 1978. V sredini sedi Tone Rožmanc sta- rejši. Avtor fotografije neznan. Muzejsko dru- štvo Vrhnika. Vaš oče je torej znal vzpostaviti red in disciplino na oddelku21? To pa! Vladalo je nenapisano hierarhič- no pravilo. Ko je oče potrkal po nakovalu – tam na koncu, po špici – to je bil en po- seben glas, so bili takoj mladi vajenci pri njem. Pritekli so, ker so vedeli, da je treba nekaj na hitro narediti. Ko so zaslišali ta zvon, jim ni bilo treba nikogar nič spraše- vati za dovoljenje, če lahko zapustijo delo, 87 Koliko let ste imeli, ko ste začeli delati v usnjarni? Petnajst. Oče je vprašal šefa, če se lahko pridem učit in tako sem začel takoj po končani osnovni šoli, septembra 55. leta. Vajeniška doba je trajala tri leta. Kako je potekalo delo in šolanje? Dopoldne smo delali, popoldne šli v šolo. Takrat smo delali tudi ob sobotah. Pouk je bil pa samo od ponedeljka do petka; od treh popoldne naprej. Mi, ki smo bili v dr- žavnih firmah, smo lahko že ob dvanaj- stih ali enih končali in se šli domov pripra- vit za v šolo. Tisti, od privatnikov, so prišli pa direktno iz delavnice. Mi smo imeli ve- 67. Tone Rožmanc, slikan leta 1956 v ključav- ničarski delavnici ob Kalinovem vrtalnem stroju. Avtor fotografije neznan. Fotografijo hrani Tone Rožmanc. liko prednosti; vedno smo imeli tudi nekaj denarja pa delovne obleke so nam dali. Ste v usnjarni spoznavali tudi delo na oddelkih, kjer se je strojilo usnje? Ne, samo vzdrževanje. Prvi teden so me dali k očetu, potem sem šel pa po posa- meznih fazah: od kleparjev, strugarjev do varilcev. Kot spremljevalec si po potrebi sodeloval in se s pozornim opazovanjem učil. Če si imel interes, si lahko tudi sam kaj naredil. Jaz sem bil bolj slab za ročna dela, nisem imel pravega grifa. Meni je ves čas bolj strojni del dišal. In sem se potem toliko bolj s struženjem ukvarjal. Par let sem stružil. Bil sem namreč hud levičar! In takrat ni bilo orodja za levo roko, na pri- mer škarij. Saj je logično: ker kot levičar niste ime- li ustreznega orodja, niste mogli biti dober v ročnih delih! Bom povedal primer: čopiče za nanašanje kisline pri cinjenju smo delali sami. Hitro so šli, ker jih je razžirala kislina. Delali smo jih iz pocinkane pločevine. Odrezali smo ene vrste trapez, ga skrivili, da je bil lepo okrogel, notri smo dali pa ščetine iz ščetinarne. Potem smo vse skupaj zabili, na vogalu posekali in nastal je krasen čo- pič. In to je bilo treba striči. Ampak kako?! Res sem bil hud levičar, z desno roko ni- sem mogel praktično nič delati. Ustreznih škarij ni bilo pa je mojster Kukec, ki je bil klepar, vztrajal, da strižem. In sem. Z de- sno roko, ampak kako težko! En teden po tistem nisem mogel pokrčit prstov, to je tako bolelo! Pa sem šel tudi čez to. Sem se tako navadil, da danes lahko strižem z levo ali desno, ni nobenega problema. Pa ne misliti, da je bilo to kakšno maltretiranje. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 88 Vrhniški razgledi Ne, tak sistem je takrat bil. Imam sina, ki je tudi levičar. Nikoli ga ni- sem poskušal spremeniti v desničarja, ker vem, kakšne travme so to, koliko življenj- ske moči to pobere! Šolo ste verjetno delali brez težav? Vse je potekalo normalno. Po treh letih smo imeli izpite v Litostroju v Ljubljani. So bili pa precej zahtevni. Dali so načrt in naročili, naj ga prerišemo. Nič niso po- vedali, zakaj. Jaz sem imel pa že od prej to navado, da sem načrt, ki sem ga dobil, temeljito predelal – zmeraj je bil kakšen hakelc. Dali so nam eno uro časa, nekateri so se v tem času dolgočasili in zafrkavali. Potem so načrte pobrali, nam dali mate- rial in samo ročno orodje in naročili, naj začnemo z delom. Jih je takoj pet zavpilo, da nimajo mer. Odgovorili so jim, da so imeli dovolj časa, da bi jih dobili. Tisti so potem čakali tri mesece, da so prišli spet na vrsto za nov izpit. Jaz sem ga naredil v prvi rundi. Ja, je bila kar blamaža, pa tudi delovna doba se ti ni začela, dokler nisi imel narejenega izpita. Katere predmete ste imeli v šoli? Imeli smo vse predmete: slovenščino, ma- tematiko, strokovne predmete. Za vsak strokovni predmet je bil drug učitelj. Če ti ni šlo, si imel popravni izpit. Če tega nisi naredil, si moral ponavljati razred. No, pa po navadi je kar šlo. Takrat je bila tudi še kriza za kader, pa so malo pomagali. Za katere poklice si se lahko izučil v vrhniški obrtni šoli? Poleg strojne smeri je bila še lesna – za mi- zarje. Električarji so hodili v Gorico ali v Ljubljano, za pleskarje in peke je bila šola v Kranju. Kaj pa usnjarji? Pred vojno so se lahko učili na Vrhniki. A tako? Možno, ampak v mojem času so bili usnjarji v Domžalah. Koliko vas je bilo v posameznem letni- ku? Ko sem jaz hodil, nas je bilo recimo pet- najst. Eno leto prej je bilo samo pet strojni- kov. Tako IUV kot parketarna22 sta ogromno vlagali v znanje svojih ljudi. Za izobraževa- nje ni bilo nikoli nobenega problema. Kakšen naziv ste pridobili po zaklju- čeni obrtni šoli oziroma opravljenem zaključnem izpitu? Postal sem kvalificiran strojni ključavni- čar. Papirje23 smo dobili iz Ljubljane, za- vedeno je bilo v Zbornico.24 Potem smo ta dokazila prinesli pokazat v fabrko in od tega dne naprej je veljala kvalifikacija. Pri meni se je pa še tako zgodilo, da kar dva 68. Tone Rožmanc, slikan leta 1957 med me- njavo nožev na stružnici Turner v oddelku struženja. Zadaj Polde Rapuš. Avtor fotogra- fije neznan. Fotografijo hrani Tone Rožmanc. 89 meseca po opravljenem izpitu nisem dobil papirja iz Ljubljane. Kasneje pa gledam v delavsko knjižnico in vidim, da mi dva meseca manjkata! Na koncu ti vsaka ura narobe hodi, ko imaš že vsega dovolj. Ste uradno začeli delati osemnajstleten? Kot mladega, hitrega poba so me vrgli po obratih. Bil sem tako imenovani obratni ključavničar. Ukvarjali smo se z raznimi nastavitvami strojev, menjavami plošč – recimo na prešah25. Za vse take hitre, manjše stvari smo mi poskrbeli. Obratni ključavničarji so morali izvajati dežur- stva v vseh treh izmenah. Z remonti so se ukvarjali pa starejši delavci. Pri našem delu je bila največja težava ta, da si moral vse narediti na mestu. In to vse na roko - stroji pa težki! Dvigovali smo jih z rokami, saj takrat še ni bilo viličarjev ali česa po- dobnega. Mi, ta mladi, smo ves čas hodili po obratih. Koliko strojnikov vas je bilo? Če nas je bilo 20 pa tja do 22, nas je bilo že kar veliko. Do kdaj ste težke stroje dvigovali z ro- kami? Prvi viličar Indos, s katerim smo si poma- gali pri dvigovanju, je bil kupljen leta 1957. Je povzročil pa nove težave: povečati je bilo potrebno odprtine vseh vrat, narediti platoje, ki so viličarju omogočali dviganje tovora. Kasneje ste delali še dopisno šolo. Kako je potekalo pa to šolanje? Leta 1967 sem začel, ko sem odslužil vo- jaški rok. Na predavanja v Ljubljano smo hodili ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne z avtobusom, včasih tudi s ko- lesi. Predavali so redni profesorji s srednje tehnične šole. Tako sem naredil srednjo šolo ob delu in postal strojni tehnik.26 Ta- krat smo bili strojni tehniki kot danes in- ženirji! Ste z izobrazbo dobili v tovarni tudi ustrezen status, ste napredovali? Kje pa! Dva nova tehnika sva bila takrat, še Martin Merlak, stric pilota Tonija Mer- laka, ki so ga v osamosvojitveni vojni se- strelili. Izredno dober risar je bil, delal je v konstrukciji. Kar je on narisal, je znal čisto vsak prebrati. Sva bila pa oba že pre- več domača v fabrki. Domač nima pa niko- li nobene prave veljave. Niso nama hoteli upoštevati nove izobrazbe in jo ovrednoti- ti. Zmenila sva se in si poiskala novi služ- bi v Fenolitu27 – takrat ni bilo problema za službo. Jaz bi šel v proizvodnjo, on pa v nabavo. Ko sva dala odpoved, so pa hitro skupaj šefi stopili, ker so videli, da gre za- res. Merlak je šel v konstrukcijo, mene so pa za rezervne dele zadolžili. In kakšne so bile vaše delovne naloge? V tistem času, v začetku 70-ih let, se je začela čisto nova doba na področju stroj- ništva – skokovit razvoj! V stroje je začela prihajati hidravlika, zračne komande. Tudi sistem v fabrki je bil čisto spremenjen. Vse je šlo na sode, odpadlo je ročno polnjenje. Vse so opravljali viličarji. Neprimerljivo s prejšnjim delom – obrat za 360 stopinj! No, in jaz sem skrbel za rezervne dele za kompletni strojni oddelek. Za elektro del je bil zadolžen električar, ker je to čisto dru- go, zelo specifično področje. Je bilo pa ob VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 90 Vrhniški razgledi 69. Toneta Rožmanca so predstavili v oktobrski številki Usnjarja leta 1969 zaradi njegove mar- ljivosti in vztrajnosti. Usnjar, avgust 1969. Domoznanski oddelek CKV. 91 skrbi za rezervne dele še ogromno drugega dela. Ker nismo imeli ustreznih strojev in opreme, nismo mogli vsega sami narediti, popraviti. Tako sem iskal in se dogovarjal z raznimi podizvajalci, ki so delali za nas. Pa ste imeli pri delu kakšnega pomoč- nika? Nihče mi ni bistveno pomagal, sem se moral kar sam znajti. Sreča je bila, da se nihče niti ni vtikal v moje delo. Pomaga- lo mi je dobro poznavanje strojev. Vedel sem, kakšne težave so nam povzročali že prej. V začetku še nismo imeli računalni- ka v skladišču. Tako so mi pri postavitvi sistema najbolj pomagali katalogi posa- meznega proizvajalca. V njih sem ozna- čil, kaj imamo, kaj ne, koliko česa. Dobro sem vse uredil. Najbolj pozoren sem bil na problem tesnjenja. V času, ko sem še sam popravljal stroje, je to povzročalo velike težave. Bi moral določen del predihtat28, pa nisi mogel, ker ni bilo ustreznega tesni- la. Ves material je prihajal iz tujine, saj so bili od tam tudi stroji. Problem so bili izre- dno dolgi dobavni roki, pa razne državne prepovedi, včasih tudi denarja ni bilo. Že stari ljudje so rekli, da je vsakih sedem let kriza. Z veliko pozornostjo sem vse spre- mljal in tako sem vedno pravočasno zago- tovil vse potrebne dele, kriznim obdobjem navkljub. Veljalo je, da me morajo vedno poklicati, ko se je odkrila kakšna napaka na stroju. Takrat sem preveril, če ni še kaj drugega narobe. Vedel sem, kaj lahko mi sami doma29 naredimo. Tako smo sproti delali posnetke – načrte posameznih de- lov, da smo jih kasneje v delavnici lahko naredili za vnaprej. Koliko smo posnema- li! Načrtov smo imeli še pa še! Ko smo pre- šli na računalniški sistem, smo pa vse pre- tvorili v računalniške zapise. Točno se je vedelo, kateri deli sestavljajo posamezen stroj in kje so spravljeni. Res sem se trudil, da je bilo dovolj rezervnih delov. Ne spo- mnim se, da bi proizvodnja kdaj stala, ker česa ne bi imeli. 70. Načrt valja, del stiskalnice blata Klein. L. 2002 narisal in hrani Marko Garafolj. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 92 Vrhniški razgledi Ste celoten postopek nabave rezervnih delov izvedli sami? Jaz sem izpolnil naročilnico in jo predal v nabavo Marinki Jurjevčičevi in ona je ure- dila vse naprej. Po tem je bilo še ogromno dela: poizvedovanja, preverjanja, iskanja. Ko je roba prihajala, sem bil zraven, in to zato, ker sem stvari poznal, vedel sem, kaj sem naročil. Skladiščnik vsega tega ni mo- gel poznati. Tudi pospravljati sem mu jaz pomagal. Ali to pomeni, da ste imeli posebno skladišče za rezervne dele? Tako je. Ločeno je bilo skladišče manjših strojnih rezervnih delov – ti so bili gor, v nadstropju. Večje rezervne dele smo imeli pa drugje, tudi po dvorišču. Kako so nas preganjali, naj stvari pospravimo! Tudi stran smo morali marsikaj zmetati, pa ves čas smo jih prestavljali, odmikali … Kdo pa je bil skladiščnik? Ban Žirovnikov je bil vodja, poleg njega sta bila pa še Korel Turk in Anton Buček. Francka Borčič je vodila vse stroškovne stvari, seveda z računalnikom. Kar dobro je bilo urejeno vse skupaj. Kasneje je to delo prevzela Marija Fortuna. Do kdaj ste delali kot referent za re- zervne dele? Do leta 1985. Takrat so objavili razpis za novega vodjo vzdrževanja. Dotedanji, Pe- ter Kobal, je namreč prestopil v Skupne službe. To je bila posebna investicijska skupina strokovnjakov z različnih po- dročij. Njihova naloga je bila prenašanje tehnologij iz vrhniške usnjarne v obrata usnjarne v Šoštanj in Šmartno, s ciljem poenotenja proizvodnje in uvajanja tehno- loških izboljšav. In tako ste leta 1985 vi postali vodja vzdrževanja. Koliko oddelkov je sesta- vljalo enoto vzdrževalne službe? Bil je energetski obrat pa ključavničar- ska delavnica, elektro delavnica, avto- mehanična in mizarska delavnica. Ta je združevala mizarje, zidarje, pleskarje in čevljarje. Imeli smo tudi svojo administra- cijo za vodenje materialnih stroškov, pa še transport so nam priključili. Kar 30 šofer- jev smo imeli! Toliko šoferjev? Ja, najmanj toliko. To so bili šoferji oseb- nih avtomobilov in tovornjakov. Imeli smo ogromno transporta. So fantje vozili po Italiji, po celi Jugoslaviji – od Makedonije, Srbije, Bosne, Hrvaške … Na srečo nismo imeli nikoli kakšne večje, hujše prometne nesreče. 71. Pogled na energetski obrat z nizom delavnic vzdrževalne dejavnosti na severovzhodnem delu kompleksa IUV. Okrog leta 1985. Avtor fo- tografije neznan. Domoznanski oddelek CKV. 93 Močan je bil tudi energetski obrat, v kate- rem je bilo zaposlenih približno 12 ljudi. Seveda, pokrivati so morali triizmensko proizvodnjo. Po letu 1970, ko smo dobili nove stroje, je bilo treba imeti kotlovni- čarja, stikalničarja, strojnik je bil pa na stroju – vodil je sinhronizacijo, usklaje- val je lastni električni tok IUV in zunanji. Torej vsaj trije v eni izmeni; tri krat tri je devet, pa še kakšna rezerva mora biti, če kdo zboli. Za vodenje vsega dela so morali biti vsi papirji urejeni, vsa dokumentacija je morala biti vodena. Če tega ne bi bilo, bi šel lahko sedet30, če bi bilo kaj narobe. Koliko ljudi vse skupaj ste pravzaprav vodili? Ko sem začel, je bilo 146 ljudi pod mojo komando. Seveda je bilo vse to sistem- sko urejeno; vsak oddelek je imel svojega mojstra. Ko smo imeli sestanke, na kate- 73. Pogled na pisarniški del IUV s Tržaške ceste. V ospredju sta dve cisterni za mazut in dve za toplo vodo. Kmalu po letu 1970. Avtor fotografije neznan. Domoznanski oddelek CKV. 72. Energetski obrat IUV s Tržaške ceste, ko se je še kurilo s premogom. Avtor fotografije ne- znan, pred l. 1970. Domoznanski oddelek CKV. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 94 Vrhniški razgledi rih smo načrtovali delo za naprej, se nas je zbralo 10 ali 12. Vedno se nismo mogli držati planov. Delo smo sproti prilagajali težavam, ki so se pojavljale. V veliko po- moč sta mi bila tehnika Marko Garafolj in Brane Malneršič, oba fina strojnika, in električar Stane Matičič. Krasna ekipa smo bili. Precej zahtevna služba – biti odgovo- ren za toliko različnih področij … Res je. Največji problem je bilo sodelova- nje s proizvodnjo. Karkoli je bilo narobe, vedno smo bili mi vsega krivi. Pomožna so rekli! Pomožna ali pa stran- ske dejavnosti … Kakšna pomožna! Kot da bi bili tumpasti! Pa tako zahtevno delo, na katerem je temeljil potek celotne proizvo- dnje, smo opravljali! Srce se mi je odprlo, ko so nas uradno preimenovali v vzdrže- valne službe. Do katerega leta ste bili v službi? So se takrat v IUV že pojavljale kakšne izrazi- te težave? Že dvajset let prej sem govoril:»Pobje, če boste tako delali, bomo skrahiral!« Apri- la 1999 sem odšel v pokoj. Čez devet let pa: Pof, fabrke ni več … Kakšne travme so bile to! Mi smo živeli za fabrko, mi nismo luftal! Prepričan sem, da do zaprtja tovar- ne ne bi prišlo, če bi vsi delali tako, kot smo mi na vzdrževanju. Bi za konec morda še kaj povedali? Kar sem povedal, je moj pogled na čas, ki sem ga preživel v usnjarni. Mi, doma- čini, smo bili verjetno še posebej močno predani podjetju. Nikoli se nisem hotel z nikomer kregat in s tem po nepotreb- nem izgubljati energije. Mene je zanimalo samo dobro opravljeno delo, saj smo imeli od tega vsi največ. Prepričan sem, da se v pozitivnem delovnem vzdušju, v katerem imajo vsi zaposleni veljavo, vsako delo iz- pelje najboljše. ----------------------- Intervjuju, ki je bil posnet 7. novembra 2016 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, sledi še nekaj razlag in opisov dela, s katerimi Tone Rožmanc zaokroži predstavitev od- delka, v katerem je leta 1955 začel delati in od tu 1999. odšel v zaslužen pokoj. 74. Kovačija v ključavničarski delavnici IUV z nakovalom Toneta Rožmanca starejšega. Fotografija posneta v času stečaja podjetja, po letu 2008. Avtor fotografije: Dušan Strlekar. Fotografijo hrani Tone Rožmanc. Ko sva se dogovarjala za ta prispevek, ste izpostavili prav to: da ste bili pod- cenjena enota v sistemu IUV? 95 ORGANIZACIJA VZDRŽEVALNIH SLUŽB V IUV Vodje: Franc Okrajšek 1947–1953 Viktor Klobučar – Kragulj 1953–1971 Tine Justin 1971 Peter Kobal 1971–1985 Tone Rožmanc 1985–1999 Peter Petrovčič 1999 Dušan De Gleria 1999–2008 Vzdrževalne službe je sestavljalo sedem oddelkov: KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA Oddelek so sestavljale tri delovne skupine strojnikov: 1. investicijska skupina (10 zaposlenih) je bila zadolžena za izdelavo in mon- tažo nove opreme, razne predelave ter izboljšave. Sestavljali so jo sledeči pro- fili delavcev: • strugarji; obvladovanje obdeloval- nih strojev, delo po načrtih in de- lavniških risbah. • kleparji; izdelava žlebov, nadstre- škov, obrob, izolacije cevovodov (voda, plin), vodovodna in sanitar- na dela, kontrola in popravilo plin- skih naprav. Za vsa dela, povezana s plinskimi napravami, je moral imeti klepar pridobljen A-test31 v Plinarni Ljubljana. • varilci; vse vrste varjenj: elektro, avtogeno, PVC, nerjaveče jeklo (prokron). Delovna področja: cevo- vodi (para, voda, kisline, posode pod tlakom – rezervoarji), železne konstrukcije, podesti, gredi. Za vsa dela, povezana z varjenjem, je mo- ral imeti varilec pridobljen A-test. Certifikat za uspešno opravljen izpit je izdajal Zavod za varjenje v Ljubljani. • nabijalec strugalnih nožev in ba- lanser rotirajočih strojnih delov (ventilatorji, jermenice …). Delo je opravljal za vse tri enote IUV: Vrh- nika, TUŠ, Šmartno pa tudi za dru- ga podjetja (KLI Logatec, Valkarton, LIKO Vrhnika). • specialist – vzdrževalec usnjarskih strojev; delavec z večletno prakso, odlično poznavanje strojev, hidra- vlike, pnevmatike. 2. remontna skupina (14 zaposlenih) je izvajala redne preglede, popravila, za- menjave dotrajanih delov, strojev in napeljav. V skupini so bili: • ključavničarji–vzdrževalci z večle- tno prakso in dobrim poznavanjem delovanja strojev. • vzdrževalci klima naprav z opravlje- nim A-testom za vzdrževanje klima naprav v Klima Celje. • mazalec: mazanje strojev, menjava olj, kontrola, vodenje evidenc. 3. obratni ključavničarji (14 zaposle- nih). Zadolženi so bili za vzdrževanje usnjarskih strojev, hitre nastavitve, odpravo manjših napak, dežurstva. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 96 Vrhniški razgledi ENERGETSKI OBRAT V oddelku je bilo zaposlenih do 15 delav- cev. To so bili kurjači, kotlovničarji, sti- kalničarji in strojniki. Glede na različne energetske vire, ki so jih v IUV uporabljali v različnih časovnih ob- dobjih, se je spreminjala tudi struktura in delo zaposlenih v energetskem obratu. Na začetku so v IUV s kurjenjem premoga proizvajali lastno toplotno energijo z ge- neratorjem manjše moči. Zaradi vsesplo- šne energetske krize, ki je bila stalnica v takratni Jugoslaviji, so se v začetku 70-ih let odločili za kurjenje z mazutom in s tem za proizvodnjo lastne električne energije. Visokotlačna para je preko parnega stroja poganjala Spiling (parni batni stroj), ki je preko generatorja proizvajal električni tok. S koncem energetske krize so v IUV opu- stili proizvodnjo lastne električne energi- je, saj je bila zunanja cenovno ugodnejša. V IUV so proizvajali samo še visokotlačno paro, nizkotlačno paro za ogrevanje in to- plo vodo. Leta 1986 je postal v IUV glavni vir ener- gije plin. Omeniti velja še, da so na začetku vse stroje v energetskem obratu servisirali to- varniški (uradni) vzdrževalci, ki so priha- jali iz Nemčije, kasneje pa so vse naprave vzdrževali strojniki iz IUV. 77. Varjenje paletnega viličarja. Leto 1985. Av- tor fotografije neznan. Domoznanski oddelek CKV. 75. Energetik, dipl. ing. Tone Mali, ob»Spillingu« – agregatu za proizvodnjo elek- trične energije v energetskem obratu IUV. Leto 1970. Avtor fotografije neznan. Domoznanski oddelek CKV. 76. Da so lahko vgradili nov parni kotel Stan- dard Kessel, so odstranili streho nad energet- skim obratom. Okrog leta 1986. Avtor fotogra- fije neznan. Domoznanski oddelek CKV. 97 MIZARSKE DELAVNICE Poleg mizarjev je ta oddelek vključeval še mojstre zidarske, pleskarske in čevljarske stroke. V oddelku je bilo do 15 zaposlenih. 1. Mizarji (do 5 zaposlenih) so opravljali vsa splošna mizarska dela, izdelovali lesene vozičke – šrogle, palete, platoje, pisarniško pohištvo, skladiščne regale, sode, opaže. 2. Zidarji (do 3 zaposleni) so zidali in ob- navljali vse zidane konstrukcije: tlake, stene, odprtine. Sodelovali so s komu- nalno službo pri vzdrževanju vseh na- peljav, cevovodov. 3. Pleskarji (do 4 zaposleni) so imeli ves čas ogromno dela z odstranjevanjem uničenega, umazanega opleska (uči- nek kislin, lugov in strojil) in nanaša- njem novega. Večja pleskarska dela so večkrat izvajali tudi zunanji pleskarji. 4. Čevljar. Na začetku delovanja IUV so trije čevljarji izdelovali delovne čevlje in škornje ter popravljali usnjene tran- smisijske ploščate jermene. Kasneje je (en) čevljar izdeloval predvsem zašči- tne rokavice in predpasnike. ELEKTRO DELAVNICA Električarji, zaposleni v elektro delavnici IUV, so bili razdeljeni na dve osnovni sku- pini: šibki in jaki tok. Na začetku je bilo zaposlenih okrog 10 električarjev, kasneje do 18. Glavne delovne naloge električar- jev so bile vezane na predelavo elektro ko- mand strojev. Elektro stroka v IUV je med vsemi tehničnimi smermi najbolj ažurno sledila novostim s svojega področja. 1. Električarji v remontni skupini; vzdr- ževanje vseh vrst elektro naprav in na- peljav, elektro razdelilcev, osvetljave. Znati so morali brati načrte, poznati stroje, odpravljanje napak. 2. Obratni električarji; odprava napak na električni opremi, dežurstva. 3. Večina električarjev je imela izpit»Ex naprav« (eksplozijsko nevarni motorji in napeljave). Izpit so opravljali v Var- nost Zagorje. 78. Mizar Peter Kenk v mizarski delavnici IUV. Okrog leta 1980. Avtor fotografije ne- znan. Domoznanski oddelek CKV. 79. Zidar Anton Marolt med popravilom be- tonskega tlaka. Okrog leta 1990. Avtor foto- grafije neznan. Domoznanski oddelek CKV. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 98 Vrhniški razgledi AVTOMEHANIČNA DELAVNICA V avtomehanični delavnici so bili zapo- sleni 3 mehaniki. Popravljali so predvsem viličarje in opravljali manjše servise: me- njave gum, olj. Večja popravila, predvsem na tovornjakih in osebnih vozilih, so iz- vajali zunanji avtomehaniki oziroma poo- blaščeni servisi. AVTO TRANSPORT Oddelek avto transporta je zaposloval okrog 30 šoferjev in 10 ostalih transpor- tnih delavcev. 1. šoferji: • Vozniki tovornjakov so vozili suro- ve kože, sredstva za predelavo, go- tovo usnje. Za prevoz konfekcije so imeli poseben tovornjak. Najpogo- stejše relacije so bile do Luke Koper, po Jugoslaviji, Italiji, v Šmartno in Šoštanj. S tovornjaki (v kontejner- jih) so na deponijo odvažali tudi vse odpadke, blato, ostružke. Za to delo so imeli do 6 kamionov. • Vozniki kombijev so prevažali manjše količine usnja in konfekcije v trgovine in strankam doma in v tujini (do 7 kombijev). • Vozniki osebnih avtomobilov so prevažali ljudi na odgovornih polo- žajih v posamezne TOZD32-e, stro- kovne delavce, na sejme, strokovna srečanja, poslovne sestanke. Pogo- sti so bili prevozi poslovnih par- tnerjev iz tujine. V voznem parku IUV je bilo do 7 osebnih avtomobi- lov. 2. Ostali transportni delavci so bili za- dolženi za prekladanje premoga, od- voz odpadkov, ostružkov, opravljanje zimske službe – pluženje snega na vseh lokacijah usnjarne. 80. Elektro razdelilne omare s stikali za izklapljanje in vklapljanje posameznih obratov v ener- getskem obratu IUV. Okrog leta 1990. Avtor fotografije neznan. Domoznanski oddelek CKV. 99 ADMINISTRACIJA Delovna enota vzdrževalne službe je za- poslovala 10 administrativnih delavcev. To so bili: vodja vzdrževalne enote, dva konstruktorja, dva zaposlena v knjigovod- stvu – vodila materialne stroške, referent za strojne rezervne dele, dva referenta za elektro rezervne dele ter trije zaposleni v skladišču rezervnih delov in ostalega ma- teriala. Pri skupnem številu zaposlenih v enoti vzdrževalne službe je potrebno upoštevati še dejstvo, da je imel vsak oddelek svoje- ga vodjo (mojstra); skupaj še dodatnih 6 zaposlenih. STROJI ZA OBDELAVO USNJA V IUV Hkrati z nakupom novih strojev se je spre- minjala tudi tehnologija obdelave usnja. Vzdrževalci strojev so seveda morali ves čas slediti razvoju tehnologije, da so lahko stroj ustrezno servisirali (izvajali ustre- zne nastavitve, odpravljali napake delova- nja …). Po navadi je skupaj s strojem prišel za kak dan tudi strokovnjak iz tovarne, v kateri je bil stroj nabavljen, da je razložil temeljni princip delovanja in vzdrževanja stroja. Do približno leta 1965 je proizvodnja v IUV temeljila na izključno nemških stro- jih. Večinoma so bili to stroji izpred 2. sve- tovne vojne (Turner, Moenus). Kasneje so, predvsem zaradi ugodnejše nabavne cene, stroje največ kupovali v Ita- liji. Najpogostejše znamke: Valero (sodi), Rizzi (stružnice), Aletti (brusilni stroji), Poletto (brizgalni aparati), Tomboni (sti- skalnice usnja – reliefni vzorci). Edini domači proizvajalec strojev je bilo podjetje Kostroj iz Slovenskih Konjic. V IUV so imeli nekaj strojev tega proizvajal- ca (brusilni stroji, strugalni stroj, brizgal- ni stroji, ožemalke, sušilni stroji), ki pa se niso obnesli najbolje. Sicer so bili priznani proizvajalci usnjar- skih strojev še naprej tudi v Nemčiji in Franciji; Turner (stiskalnice), BMD (od- maščevalni stroj), Scimatic (francoski ce- pilni stroj). Največja tehnična sprememba novih stro- jev je bila njihova oprema; hidravlika, pnevmatika, elektro komande. Omeniti je treba še, da so se med obratovanjem po- kazale napake in pomanjkljivosti strojev. Tehnične napake so strojniki IUV ves čas odpravljali z ustreznimi izboljšavami. Od začetka obratovanja do konca so bili tako vsi stroji najmanj dva- do trikrat v celoti predelani. Največje predelave so bile na področju elektro-komand. Elektro stroka v IUV je tudi sicer najbolj ažurno sledila novostim s svojega področja. 81. Soda za vlaženje usnja s predelano elektro- -omaro za upravljanje stroja. Avtor fotografije neznan. Okrog leta 1992. Fotografijo hrani Tone Rožmanc. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 100 Vrhniški razgledi VPLIV NABAVE NOVIH STROJEV NA PROIZVODNJO IUV Po letu 1965 so se zgodile največje spre- membe v proizvodnji IUV po vključitvi naslednjih novih strojev in opreme: • Izgradnja in oprema sodov v lužilnici – strojilnici; prehod z ročnega na avto- matsko polnjenje strojilnih materialov v sode. Delo je postalo bistveno lažje, varnejše in hitrejše. • 2 mezdrilna stroja sta nadomestila sto delovnih mest odmaščevalcev. Delavce so prerazporedili na druga delovna me- sta v proizvodnji. • Stroji za barvanje Coretani (po letu 1975). Delo je postalo lažje, varnejše, hitrejše, izdelki pa kvalitetnejši. • Sušilnice, pestingi. Napenjalni aparati so bistveno olajšali prej izredno napor- no ročno delo in hkrati povečali pro- duktivnost. • Brizgalni aparati so nadomestili prej ročno brizganje barv in lakov, pri kate- rem je bil delavec izpostavljen škodlji- vim vplivom kemikalij. Z uvajanjem strojnega barvanja se je ta vpliv bistve- no zmanjšal, tudi odpadnih barv je bilo manj, produktivnost pa se je povečala • Brusilni stroji so olajšali delo, ki je pred tem potekalo na manjših brusil- nih strojih na nožni pogon, hkrati se je povečala produktivnost kvalitetnejših izdelkov. 82. Robert Krašovec in Franc Pleskovič med brizganjem barv v IUV. Leto 1955. Avtor fotografije neznan. Muzejsko društvo Vrhnika. 101 PROBLEMI NAROČANJA REZERVNIH DELOV Večja, priznana podjetja so poleg strojev dobavljala tudi ustrezno dokumentacijo, ki je omogočala enostavno kasnejše naro- čanje potrebnih rezervnih delov. Manjši izdelovalci te podpore niso nudili. Italija kot velik proizvajalec in izvoznik usnjar- skih strojev se je hitro prilagajala razme- ram na trgu. V njihovi organiziranosti so za manjše količine specialnih strojev skr- bele manjše delavnice. Zaradi tega pa so v IUV ob naročanju rezervnih delov včasih naleteli na težave, saj je prišlo zaradi raz- ličnih serij izdelave (različnih posame- znih sklopov) do neujemanja z original- nimi deli. To je povzročalo kar precej težav nabav- ni službi. Zavedati se moramo, da je bil to čas brez računalniške podpore, fax-a … Težko si je predstavljati dejstvo, da si v tistem času čakal na telefonsko zvezo z Italijo tudi po nekaj ur. Problem je bil tudi jezik sporazumevanja. Referenti v nabav- nih službah na obeh straneh linije niso obvladali tehničnega strokovnega jezika in tako se je zataknilo že pri razlagi, ka- kšna napaka je nastala in kateri rezervni del točno je potreben. Tudi tu so spora- zumevanje zelo olajšali načrti strojev in ustrezne označitve problematičnih mest. Tudi razne birokratske ovire so bile stalni spremljevalec dela. Redna naročila rezerv- nih delov so potekala z vsemi ustreznimi podatki preko uvoznega oddelka z inter- no naročilnico. Povpraševanje je poteka- lo preko pošte v pisni obliki. Od naročila do prejete ponudbe je preteklo najmanj 20 do 30 dni. Po pregledu ponudbe je bilo potrebno preveriti ustreznost naročila. Po potrditvi naročila je začel teči dobavni rok, v povprečju dolg 20 dni. V tem času so v nabavni službi podjetja, preko finanč- nih služb, urejali devizno plačilo. Tudi na tem področju je lahko prihajalo do velikih težav. V tistem času (po letu 1976) so bila pogosta obdobja, ko deviznih sredstev ni bilo. Zaradi premajhnega izvoza je država blokirala finančni trg, carinske službe pa so dobile prepoved carinjenja blaga. Tudi sicer je carinjenje prispelega blaga vzelo veliko časa: pregled naročenega blaga, določitev carinske stopnje, preverjanje od kje blago prihaja, kam je namenjeno … Sledilo je čakanje, plačevanje ležarin. Ker so imeli v vseh treh enotah IUV (TOZD usnjarna Vrhnika, TOZD Šmartno, TOZD TUŠ – Šoštanj) enake stroje, je bil Tone Ro- žmanc zadolžen za usklajevanje skupnih naročil za rezervne dele. POSTOPEK DOMAČE IZDELAVE REZERVNIH DELOV Ob vsaki okvari stroja so le-tega razstavili, izdelali delavniški načrt, ugotovili vzrok okvare, po potrebi problematični del do- polnili; arhivirali risbo, popravili pokvar- jen del stroja, ga spet sestavili in zagnali. Po posnetem načrtu so izdelali dodatne rezervne dele. Za nove rezervne dele, ki so jih izdelovali na zalogo, so se odloča- li zato, ker bi remont pokvarjenega stro- ja lahko trajal tudi več kot 10 dni. V tem primeru bi grozila ustavitev proizvodnje. Zato je v tehničnih službah IUV veljalo na- čelo, da je najhitrejše popravilo posame- znega dela njegova takojšnja zamenjava. Po večkratnem odpravljanju poškodb ozi- roma popravilih je nastal celoten posnetek stroja in hkrati z njim rezervni deli za ce- loten stroj. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 102 Vrhniški razgledi DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Strojna smer v IUV si je pri seznanjanju s tehničnimi novostmi pomagala z vklju- čitvijo v Društvo vzdrževalcev Slovenije33. V društvu so organizirali različna preda- vanja s področja hidravlike, pnevmatike in drugih specifičnih tehničnih podro- čij. Usposabljanje za vzdrževanje novih strojev je temeljilo na praktičnih vajah. Strojniki iz IUV so se teh izobraževanj veliko udeleževali in se na ta način sproti usposabljali za samostojno delo. Društvo je organiziralo tudi oglede različnih pod- jetij po Sloveniji in tujini s poudarkom na specifiki njihovega načina vzdrževanja (Železarna Jesenice, Unior Zreče, Sava Kranj …). INOVACIJE V IUV V IUV je bil v 80-ih letih izdelan poseben pravilnik za nagrajevanje izumov, kori- stnih predlogov in inovacij. Bil je odlično izdelan, toda kmalu tudi ukinjen. Temu je verjetno botrovala nevoščljivost. Kasneje so dobre delavce nagrajevali z 10 % do 15 % dodatka k plačam. PROSTORSKI PROBLEMI IN NJIHOVO REŠEVANJE Gradbeni projekti za tovarno so bili izde- lani v času, ko je bilo v usnjarski industriji še vse delo ročno. Prostori niso bili pri- merni za opremo s stroji. Problematične so bile premajhne vratne odprtine, pre- 83. Menjava stare (originalne) stiskalnice blata z novo, izdelano v IUV. Leto 1992. Avtor Dušan Sterlekar. Fotografijo hrani Tone Rožmanc. 103 nizki in majhni prostori, odsotnost dvigal. Prostorski problemi so zahtevali nepresta- no iskanje novih tehničnih rešitev. Okrog leta 1970 sta bili temeljito preure- jeni lužilnica in strojilnica. Strojenje se je preusmerilo iz strojilnih jam v sode. Ker se je transport začel odvijati izključno z viličarji, je bilo potrebno ustrezno po- večati vse vratne odprtine. Za nemoten transport pa je bilo potrebno zagotoviti še druge tehnične rešitve: gradnja platojev, izdelava zabojev za stresanje, kadi. Pri vožnji viličarjev je težave povzročalo nenehno odpiranje in zapiranje vrat, po- sebno v zimskem času. Strojniki v IUV so sami izdelali vrata s posebnim vodilom (strmino). Vrata so se ob vožnji v notra- njost odrivala-odprla, potem pa sama za- prla. Krila vrat so bila izdelana iz 8 mm debele PVC plošče. Morala so biti prozor- na, da so omogočala preglednost prometa na drugi strani vrat. PVC plošče so sčaso- ma postale umazane in vidnost je postala vprašljiva. Kasneje so v IUV nabavili vrata italijanskega proizvajalca. Ta so se odpi- 84. V IUV izdelan hidravlični dvižni voziček. Transport usnja med različnimi fazami predelave se je izvajal na paletah in platonih (dvignjene palete). Da bi olajšali delavcem delo, da jim ne bi bilo potrebno več pobirati kož s tal, so po idejni zasnovi Toneta Rožmanca naredili 3 testne vozičke. Na voziček so postavili plato in višino le-tega kasneje spreminjali z dviganjem oz. spu- ščanjem ročice. Po dobrem odzivu zaposlenih so izdelali okrog 100 vozičkov – tudi za usnjarni v Šoštanju in Šmartnem. Kolesa so izdelovali v LIV Postojna. Avtor fotografije neznan. Leto 1992. Fotografijo hrani Tone Rožmanc. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA 104 Vrhniški razgledi rala s potegom PVC vrvice, speljane preko preklopnega ventila na zračni cilinder, ki je potisnil krilo v ustrezno smer. V zim- skem času naj bi imela vsa vrata med po- sameznimi oddelki zračno komoro, ki pa je v veliki večini, zaradi premalo prostora, ni bilo mogoče izvesti. Problem vdiranja hladnega zraka je bil tako stalno prisoten. Specifični proizvodnji pogoji; veliko vlage, soli in kislin so intenzivno uničevali (rja) železno konstrukcijo vrat. Tako so s kopi- ranjem načrtov spet prišli do veljave doma- či mojstri – vzdrževalci IUV, ki so potem izdelali nova vrata iz nerjavečega jekla. Prispevek je bil prvič predstavljen na 5. znanstvenem simpoziju Usnjarstvo na Slovenskem, ki je potekal 25. septembra 2017 v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. V Cankarjevi knjižnici Vrh- nika smo s predstavitvijo vzdrževalnih služb IUV 20. februarja 2018 obeležili pra- znovanje 72. obletnice ustanovitve IUV. Članek je v skrajšani obliki objavljen tudi na spletnemu portalu Kamra. Opombe 1 O. Pivk: Usnjarstvo na področju okrajnih gla- varstev Logatec in Ljubljana okolica, Usnjar- stvo v gospodarstvu trgov in mest na Sloven- skem, Zbornik referatov simpozija 4, Šoštanj, 2011, str. 139–140. 2 F. Okrajšek: Nastanek usnjarne Savel Kalin v Mokronogu in preselitev na Vrhniko po kon- čani drugi svetovni vojni, VR št. 4, 2003, str. 166–167. 3 "Delovni kolektiv naše tovarne se je razvi- jal skupno z razvojem naše tovarne. Majhno število kvalificiranih delavcev smo dobili od bivših tovarn iz Mokronoga, Ptuja in vrhni- ških usnjarn, medtem, ko smo večino de- 85. Tone Rožmanc in Nataša Oblak Japelj predstavljata vzdrževalne službe IUV v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, 20. februar 2018. Avtor fotografije Katja Gotvajn. 105 lovne sile morali pridobiti iz vrst kmečkih delavcev in polproletariata." Glej članek: Kvalitetna komisija in njene naloge; Usnjar, Vrhnika, 1951, str. 2. 4 Anton Oblak (1901–1991) je bil v IUV vodja kalorične centrale, kasneje preimenovana v energetski obrat. Vir: glej op. 2. 5 Tone Rožmanc starejši, (1908–1986). Kot ko- vač je najprej delal v domači kovačiji na Stari cesti na Vrhniki. V IUV je bil zaposlen od 1947 do 1967. Naš portret, Usnjar, julij 1975. 6 Savel Kalin je začel graditi nov oddelek za strojenje svinjskih kož že leta 1945. V: Ceni- tev tovarniškega kompleksa last tov. S. Kali- na-a, industrijalca v usnjarski stroki na Vrh- niki, ob priliki Podaritve istega v občo ljud- sko last v roke države. Izdelala stalno sodno zaprisežena cenilca: Ing. Accetto Viktor, Ljubljana, Kavškova 15 in ing. arch. Medved Ivo, Ljubljana, Gajeva 8/VI, 28. januar 1946. Dosje hrani domoznanski oddelek Cankar- jeve knjižnice Vrhnika (CKV). 7 Lastnik usnjarne Savel Kalin je tovarno ura- dno podaril državi z izročilno pogodbo, dne 18. 2. 1946. Glej opombo 6. 8 Marjan Ferjan (1912–1993); gradbenik, med letoma 1945 in 1947 zaposlen v Gradisu. Kot projektant statik in raziskovalec materialov je uvajal montažno gradnjo objektov v Jugo- slaviji. Je avtor 21 patentov. Vir: Osebnosti, Veliki slov. biogr. leksikon 2008, str. 242. 9 Iz nemščine: legen (gl.) - položiti, dati, vloži- ti, postaviti; zu (predlog) - k, h. Neprevedeno. 10 Industrija usnja Vrhnika. 11 Poljska kovačnica – tj. ognjišče, kurišče z ventilatorjem za podpih zraka z nožnim ali ročnim pogonom. 12 Bil je to povojni čas, ko je primanjkovalo hrane. Primerjaj: M. Oblak Čarni: 15 deka- gramov sladkorja na odrezek 410, VR št.: 9, 2008, str. 258–268. 13 N. Oblak Japelj, Knjižnica industrije usnja Vrhnika, Usnjarstvo na Slovenskem, Zbor- nik referatov simpozija 5, 2013, str. 159. 14 V soboto 10. novembra bo ob 20. uri v Dela- vsko uslužbenski restavraciji Industrije usnja svečana objava rezultatov gospodarnostnega tekmovanja s podelitvijo nagrad. V: Vesti, Usnjar, 1951, str. 6. 15 Pajsar je orodje, železen drog za dviganje težkih predmetov. 16 Hans Thiery, Nemec iz Alzacije, med 2. sve- tovno vojno mobiliziran v nemški Wehrma- cht. Po vojni se je poročil z Marijo Podobnik iz Sinje Gorice pri Vrhniki. Z družino je ka- sneje živel v Wiesbadnu v Nemčiji, hišo pa je z ženo zgradil tudi v Sinji Gorici. Ustni vir: Katja Oblak, 2017. 17 Bežen pregled učnih uspehov vajencev na obrtni šoli je pokazal, da se med nami naha- ja vrsta takih, ki so učenje v šoli popolnoma zanemarili. V: Dobri učenci – dobri mojstri, Usnjar, 1951, str. 5. 18 Žepnina. 19 Na Stari cesti na Vrhniki. 20 Strugarji predlagajo, naj se pri njih upošte- va prah pri delu. Predlog je bil odbit z ute- meljitvijo, da po tem ne bi bilo sorazmerja z delovnimi mesti, kjer se dejansko zelo praši, in da se ob pravilnem delu ne bi smelo pra- šiti. Ključavničarji so predlagali, naj se sma- tra njihovo delo za umazano. Predlog je bil sprejet. V: Delavski svet je sprejel pravilnik o plačah, Usnjar, 1951, str. 3. 21 Anton Rožmanc je na predlog Upravnega od- bora podjetja imenovan za člana disciplin- skega sodišča I. stopnje. To sodišče je obrav- navalo disciplinske prekrške in nerednosti v podjetju. V: Disciplinsko sodišče, Usnjar, 1952. 22 Parketarna Verd, kasneje LIKO Vrhnika. 23 Spričevalo, potrdilo o opravljenem izpitu. 24 Obrtna zbornica. 25 Stiskalnicah. 26 Leta 1963 so na Delavski univerzi v Ljubljani ustanovili dopisno srednjo tehniško šolo. T. Rožmanc se je vpisal na strojni oddelek in šolanje uspešno zaključil 19. junija 1969. V: Naš portret (Tone Rožmanc) Usnjar, 1969. 27 Fenolit, tovarna sintetičnih smol in mas na Bregu pri Borovnici. 28 Na novo zatesniti. 29 V IUV. 30 V zapor. 31 A-test je testiranje nekega opravila (npr. var- jenje), dela ali izdelka z namenom, da dose- ga cilje po tehničnih predpisih. 32 TOZD - temeljna organizacija združenega dela. 33 Sedež društva (danes): Stegne 21 c, 1000 Lju- bljana. VZDRŽEVALNE SLUŽBE V INDUSTRIJI USNJA VRHNIKA