ir
V WoU,n
7> j+tJVJii, kJr. AmT Aij ?Jt
četrtek 28, avgusta
T
Ijl*
leto.
r LjubSjemi m pas poiti:
tete	«	«	-	K S4*—
3** teta	-	.	.	> 42—
V*-trt Jat«	.	.	,
*®	i	.	.	.	*
'm	itvo:
S« nete 5*t® B*j»r«|	K35—
*» |n»! teta	a	.	30*-"
55 getti iti*	,	.	38*™
** ai»sw	„	.	8*“»
iev,“ wtttre* toar« žtinr. 18. reteloH
at.v. 860. ■— Upraailžtve je ee ftteurtjtiteiM tryu ===== Štev, 8. — Metan (ter. M.
.<*9
V-» pismene nnr»fibe brea vuJtiJatre ienarj* »e ■•
moremo oairjUi,
Ksnitnikl naj pntiijaj« KHrcenine SPST s?» niikatnloi.-T«
Oglasi s* računajo po porabljenem prostoru in sicer i mm visok ter 45 mn širok prostor sa enkrat 40 vin., za večkrat popast.
Izhaja vsak dan zjutraj.
posamezna Številka velja 40 vinarjev.
^prjj\s*j«n g J ene ipsersteT i, dr* se naj priloži m. »e-javor dopianles sli snsnks. — ftoplRi auj *s maklrsjo, — KofcopM se ne vrstijo.
Dr. Milan Vidmar:
Naša strojna industrija.
Kakor je za življenje posameznika vsakdanje delo najvažnejši del življenja, tako odloča tudi v življenju vsakega naroda njega celokupno delo, njega trud in stremljenje za blagostanjem *»viduševnim razvojem. Le malo ljudi živi brez vsakega dela in brez dvoma žive te posamezniki popolnoma brez vsake božje in človeške pravice, brez napora, od truda drugih. Ti izjemni slučaji so mogoči le v velikem številu človeštva, predstavljajo nain iakorekoč igro iz narave, ki poskuša vse dobro in slabo, da si more izbrati najboljše.
Število narodov, število držav kot bitij višje vrste je veliko premajhno, da bi dovolilo naravi nečuveno igro naroda, ki živi brez vsakega dela, ki zlvi od truda in napora ostalih skupin Človeštva. Vsak narod velik ali majhen mora delati, vsak narod si mora zaslužiti sam svoj vsakdanji kruh. aakor ima vsak posameznik svoje ^ 20lc,s1podarstvo> v katerem mo-h!« .? k°t plod dela vedno
L 5.ay.notež!u * izdatki, kot potrebam življenja.
i., Zemlja, ki je redila pred tisoči k, ,.8v°ie prebivalce postaja v naših •turnih krajih počasi premajhna in Žf preživljenje naroda, ki živi na n|i. t"elo rok ne zadostuje več, delo obdelovalca zemlje teče prepočasno, hrtreje se dviguje število glav zdravih razvijajočih se narodov.
Naravni razvoj vsakega naroda p.°J(8Ban tem pot od dela kmeta SLI rokodelca in naposled do urtetnega deja stroja, ki nadomesti
tek lir JS0Ce rok’ ki kriie nedosta-
n-LJSarodneSa gospodarstva in na-°^ogoči narodu življenje. In-austnja kot organizacija umetnega 1 j neobhodno potreben faktor vsake države, vsakega naroda.
V industriji sami stoji brez dvo-** na Prvem mestu strojna indusrija. fl5radi tega* ker ne dela več di-iw 0 .za P°trebe vsakdanjega živ-3 nja, temveč ker omegočuje obstoj vsem drugim industrijam s tem, da gradi stroje. Strojna industrija si
vortu««2* g*Ura,l ,Se na drug način rnrtnln. * ^esniee kot žile načrte, avtomobtlne ^zveze in^Sjoaled zrakoplovne črte so neml^ k strojnih industrij. Stroj je bSL dvo* ma duša modernega gospSrS^a" strojne tovarne so toraj najvažnejše institucije naroda.
Jugoslavija je prišla že do istega viška, pri katerem se pojavljajo prve »trojne tovarne. Za našo narodno gc-„f°darstvo smo si že začeli graditi 3«« Umetne delavce. Brez dvoma
času opremili
hrnL	železnice, paro-
brotse, avtomob le in eroplane z vsem , potrebnim. Tej važni naiogi pa bo naše narodno gospodarstvo kos le takrat, če prodre tudi v SirSe kroge Pravilno razumevanje važnosti stro-terstva, četudi širša javnost začne Pravilno ceniti to prvovrstno tehnično delo.
Razvoj vsake industrije, toraj tudi strojna industrija, je odvisen od cele vrste faktorjev. Država mora s Pravilno trgovinsko politiko pred vsem omogočiti začetek strojne industrije.
Država mora s pomočjo temeljito premišljenih trgovinskih pogodb omogočiti obrat strojnih tovarn. Omogočiti jim mora nemoten dovoz surovin, s pravilno carinsko politiko jih mora braniti pred tujo konkurenco, s pravilno davčno, politiko jim mora olajšati razvoj.
Socijalni problemi posegajo ravno dandanes z veliko silo tudi v življenje strojne industrije. Velikega pomena so za njen razvoj, za njen procvit. Tako posega notranja politika države tudi na ta način v delokrog najvažnejšega dela narodnega gospodarstva.
Inženjer, ki je v preteklem stoletju postal bolj in bolj prvi delavec, ima pred seboj vedno težavno nalogo, spojiti rezultate svojih ved s težavami vsakdanjega življenja. Strojni in-žener že dolgo ni več samo konstruktor, postati je moral počasi tudi trgovec in socijalni politik. Njegova naloga je, ne samo graditi dobre stroje, vplivati mora tudi na državo, kadar sklepa trgovsko pogodbo, kazati ji mora pot, kadar določa carino, posredovati mora med strankami, kadar posega notranja politika v njegov delokrog.
Brez vsakega dvoma mora inženir stati vedno nad strankami. Zastopnikom kapitala mora svetovati pri uporabi denarja, delavcu mora biti pravi voditelj, ne voditelj, ki išče osebnih koristi, ampak voditelj, ki gleda v pri-hodnjost, ki skrbi za celo narodno gospodarstvo.
Naša stroj *.a industrija pričakuje s precejšnjo skrbjo prve usodne trgovinske pcgcdbe. V naših burnih časih odločujejo v važnih gospodarskih vprašanjih veliko preveč splošni politični pomisleki, v naši mladi državi pride strokovnjak veliko premalo do odločilne besede.
Naravno bi bilo, da si v važnih vprašanjih naša narodna plemena razdelijo vloge po svojih dosedanjih skušnjah.Eden naših najboljših narodnih delavcev je piscu prav dobro in kratko zarisal program našega javnega deta. Vprašanja industrije in finance so brez dvoma naloga Slovencev, vprašanja državnih obiasti so naloga Srbov, vprašanja trgovine in politike naloga Hrvatov. Usodo industrije mora odločiti Slovenija in slovenski strojni inženirji morajo postati najvažnejši sodelavci pri težkih gospodarskih vprašanjih, ki bodo odločila o razvoju naše industrije.
Strojni inženir, ki mora stati nad strankami, pride nehote v socijabih bojih v sredo med stranke. To je neizogibno, to je zanj bridko, tooa potrebno je in valed tega mora poklicani posredovalec trdno stati, da izpolni svojo dolžnost.
Velikokrat bodo pljuskali čez njega valovi malenkostnega vsakdanjega razburjenja. Velikokrat bo njegovo delo zelo trpko kritiko od vseh strani. Dolžnost mu kaže kot edino možno stališče, stališče neomajanega vztrajanja, nevstrašnega izpolnjevanja dolžnosti svojega prepričanja.
Strojni inženir bo moral neizprosno vladi očitati napako trgovskih pogodb. Strojni inženir bo moral ostati neizprosen kritik carinskih ta-rifov. Strojni inženir mora ostati neizprosen pri socijalnih vprašanjih, na obe strani, kadar se gre za obstoj strojne Industrije, za obstoj Industrije
sploh, za ravnotežje v narodnem gospodarstvu. Naša mlada strojna industrija trpi neznosno pod neokretnimi naredbaml prvih mesecev narodne samovlade. Dobava surovin ima pred seboj velikanske ovire starega birokratizma. Dobava surovin je biia več kot enkrat igračica neizkušenih oblast-venikov. Težke napake mora očitati vsled tega strojni inženir domači vladi, čeprav ravno on bolj kot kdo drugi pozna začetne težave vsakega organiziranja in vsled tega trdno upa na skorajšnje zboljšanje.
Naša Jugoslavija ima brez dvoma veliko premalo strojne industrije, dela je veliko več, kot ga morajo dovrše-vati obstoječe tovarne. Smoter vsake ve.čje strojne tovarne je, izdelovanje velikj enovrstnega dela. S tem se hrani denar, s tem se izrabljajo zmožnosti delavca, s tem se omogočuje kvalificirano delo inženirja. Vsaka večja tovarna mora poskušati odriniti vsa mala zamudna dela. Vsaka velika strojna tovarna si direktno želi sodelovanja majhne tovarne, ki ji ni konkurent kakor misli preprosti neveščak, ampak sodelavec. Strojna industrija mora z vsemi sredstvi delati na to, da vzgoji naraščaj.
Ravno stremljenje za enovrstnim delom kaže mogoče najbolje, kako da inžener lahko uspešno posreduje med kapitalom in delavcem. Kapital dobi zaslužek, če se mu odpre možnost fa-bricirati v velikem Stilu. Delavec na drugi strani lahko dovrši veliko več dela, če ima pred seboj vedno ipto nalogo. Akordno plačilo je brezdvomno najpravičuejše, delavcu obeta najboljši zaslužek, delodajalcu povzroča najmanj skrbi.
Socijalno vprašanje ki dandanes dela industriji največje težave, je le navidezno za inženirja majhna stvar. Neveščak pravzaprav ne razume, zakaj se inženir na vodilnem mestu ustavlja proti rastočim mezdam, še manj razumljivo mu je, da se mora inženir včasih bolj boriti proti dv!ganju mezd, kakor podjetnik sam. In vendar je tako in mora biti tako.
Podjetnik, ki misli le na svoj žep, včasih poviša mezde z mirnim srcem. Njegov račun je enostaven, njegovo stališče lahko. Če se mu zvišajo mezde, povzdigne enostavno cene fedel-k°v* V Časih, kakor so sedanji, ko izdelkov ni veliko, * ne igra velikokrat cena izdelkov nikake vloge. Lahkomiselno dviganje mezd velikokrat ka-rakterizira brezvestnega kapitalista, Čeprav navidezno kaže čisto drugačen izraz.
Inženir, kateremu leži na vesti usoda narodnega gospodarstva in ž njo vse bodoče blagostanje naroda, mora skrbno gledati okoli sebe. Njegov pogled mora segati čez meje njegovega obrata, celo čez meje države. Naši sosedje, s katerimi ravnamo sedaj velikokrat kakor kcčemo, bodo svojčas sklenili z nami trgovske pogodbe, odpreti jim bomo morali svoje meje, živeti bomo morali zraven njih kakor živ miren narod zraven mirnega naroda. Ti naši sosedje, ki so pove-činoraa veliko močnejši, veliko bogatejši in bolj razviti, kakor mi, nam bodo le preveč rezali vsakdanji kruh. Strojni inženir, ki vodi domačo industrijo, sme pustiti, blatiti se od kratkovidnih dnevnih politikov, sovraštvo nerazsodnih posameznikov mora
vzeti na svoje rame, ustavljati se mora političnim ambicijam, toda zoper svojo vest ne sme ravnati, narodno korist mora varovati vsepovsod, ker jo vidi po svojih izkušnjah in s pomočjo svojega znanja, jasnejše kakor veščak.
Naš tisočletni sovražnik, Nemec, nas je tlačil s kruto politično silo, dokler ga ni vrgla svetovna vojna. V bližnji bodočnosti bo poskušal brez vsakega dvoma tlačiti nas gospodarsko. Ogromna industrija Nemčije deja, nemški delavec je priden, nemški inženir visoko izobražen. Neverjetno smisel za resno in vestno delo nemškega delavca stoji pred nami kot velikanska nevarnost, kateri ne bomo usli drugače, kakor le s pomočjo istega sredstva. Naš delavec rabi strokovne izobrazbe, domačih inženirjev ne manjka. Celo naše ljudstvo pa mora seda), ko je postalo gospodar na lastni zemlji, zavedati se potrebe dela z vsemi močmi. Spcijalno gibanje delavstva naše industrije mora počasi priti pod vpliv inženirja, ki bo ostal nad strankami in ki mora kazati edino možno pet: pridno delo, pošteno delo, organizacija enovrstnega dela, razvoj strojne industrije in končno kot socijalni uspeh intenzivno delo deiavca po akordnih cenah, ki bodo omogočile podjeinikom obstanek, delavcem pa izdaten zaslužek.
Fr. Zelenik.
Posledice visoke carine.
(Konec.)
Agrarci so pri sestavljanju nove carinske tarife trdili, da se vpliv visoke carine na zrnje nikoli ne bode kazal v cenah za zrnje v vsej svoji veljavi, ker je nemogoče ustvariti v poljedelstvu kartele, kfkor jih ima industrija, in kateri bi narekovali cene. Poljedelci torej ne morejo dvigniti cen svojim pridelkom do importne meje. V tej trditvi leži res nekaj res-jtice. Karteli v poljedelstvu niso mogoči v tistem smislu kot jih ima industrija, ali organizacije veleposestnikov so delovale ravnotako kot karteli. Veleposestniki so hitro spt>znali ugodnost, katero jim nudi visoka carina, kreditne organizacije so jim preskrbovale zadostni kredit in tako so diktirale cene zrnju, kakor Kestranek cene žeiezu.
Da ni padla cena zrnju, privažali ?o ogrski magnatje le majhne množine na trg. Izgovorov so imeli vse polno. Enkrat so slabe ceste, drugič obilo dela, tretjič mraz, potem zopet slaba letina, rja itd. Z izgovori niso bili v zad: egi. Židov-prekupcev ogrski magnatje seveda niso potrebovali več, začeli so sami obiskovati borze in tam to vpili in mešetarili ravno tako kot zadnji Sid. Torej so bile visoke cene res posledice špekulacije, a pri tej špekulaciji 30 biti udeleženi agrarci. Ogrskim veleposestnikom je prinašala visoka carina mastne dobičke.
Vprašati se moramo sedaj, kako je pa z avsirijskim poljedelcem. Razni takozvanl osrečevdei 'in varuhi kmetskih koristi imeli 3o grozno polna usta hvale, kako se trudijo in delajo za kmetske koristi, zabavljajo čez ubogo delavstvo in meščanstvo, katero heče baje pogin ubogega kmeta, ki pofem res smatra te sloje za svoje sovražnike in goji neko mržnjo do delavstva 3n meščanstva.
Ali ni treba nobenih s trudom privlečenih dokazov, da visoka carina ne samo na razne industrijske predmete ampak tudi ona na zrnje jako škoduje malemu kmetovalcu. Izvzeti so veliki posestniki, kateri pa tvorijo le nekaj odstotkov vsega kmetovalstva.
Do tega zaključka je prišlo s/ojčas tudi avstrijsko poljedelsko minfster-stvo, saj so to pokazali preveč jasno podatki, katere je nabral po nalogu poljedelskega ministrstva in s pomočjo kmetijske družbe na Dur.aju mlniste-rijalni tajnik dr. Karol Hoffmeistef. Raziskovanja so pokazala, kako veliko škodo je trpel avstrijski kmetski stan vsled visoke carine na zrnje, in pri enketi je Hoffmelster tudi natančno orisal vso to škodo. Agrarce je resnica grozno bodla v oči, znali so preprečiti publikacijo uspeha teh raziskovanj, zaletavali so se v Hoffmai-stra kot zbesneli in bi mu bili skoraj snedli kruh. In mož je le delal po naročilu, je poročal na enketi resnico. Ministrstvo je naročilo pobirati podatke le za to, da z njimi dokaže opravičenost visoke carine na zrnje, da je visoka carina znatno povzdignila avstrijsko poljedelstvo itd. Ali iz nabranih podatkov in raziskovanj so razvideli čisto kaj drugega, videli so to, česar niso hoteli videti in znati. Zato agrarci tudi niso hoteli podati pri sestavljanju tarifnih postavk nobenih podatkov, s katerimi bi dokazali upravičenost ‘svojih zahtev. Veleposestnikom je šio le za njihov žep in vlada je pa tudi gledala, da po možnosti zadovolji »zveste* Madžare in avstrijske aristokratske kmetovalce.
Sicer pa raziskovanja niso mogla imeti drugega uspeha. Avstrija se je pečala v prvi vrsti z živinorejo. Značaj dežel je gorat, imamo večinoma pašnike ln so dani vsi pogoji za živinorejo. S poljedelstvom se kmetovalec v alpskih deželah ukvarja veliko manj kot z živinorejo. Tudi zahteva poljedelstvo več delavnih moči kot živinoreja. In delavne moči se bile vedno jako drage. Zato pa tudi dohodki iz Živinoreje daleč presegajo dohodke iz poljedelstva.
Iz podatkov, katere je nabralo avstrijsko ministrstvo, je razvidno, da kmetovalec, kateri nima nad 15 oralov zemlje, sploh ne more prodajati nobenih pridelkov iz rastlinstva, da je imelo od visoke carine na zrnje le 5 do 10 odst. avstrijskega kmetskega prebivalstva korist.
Ostalo kmetsko prebivalstvo Avstrije pa je bilo vsled visoke cairine na slabšem. Navesti hočem le primer iz svoje ožje domovine, iz Slovenskih goric na štajerskem. Ti kraji se smatrajo za najbogatejše in najrodovitnejše na Slovenskem in vendar se tu pridela zrnja komaj za lastne potrebe. Kvečjemu se proda kaj ajde, adokupujejo pa vedno koruzo ln otrobe. Glavni predmet prodaje je seno, živina in vino. Ti kraji torej niso imeli nobene koristi od visoke carine na zrnje, pač pa škodo. Veliki posestnik pridela zrnja za svojo potrebo in morda za svoje delavstvo, srednji posestnik zrnje že dokupuje, a delavec (viničar) pa mora sploh vse kupiti.
Na slabšem so bili bregovih kraji, Id niso pripravni za poljedelstvo, temveč le za živinorejo. Alpske dežele uvažajo stotine ali tisoče vagonov moke, koruze in otrobov, navezane so popoinpma na tuji pridelek. Še na slabšem pa so vinorejd. Vinoreja zahteva mnogo dela in mora vinore!ec potrošiti mnogo za delavne moči. Ne navajam za primer našega Krasa ali pa Istre, ki morata sploh kupovati skoraj ves živež.
Vsi ti so Imeli v korist avstrijskih ln madžarskih veleposestnikov visoke troške v svojem gospodarstvu, morali so svoj živež drago plačevali. Vrhtega vlada ni znala s svojimi kletarskimi nadzorniki preprečiti, da bi se v kleteh ne bilo pridelalo toliko vina, kot se ga pridela v vinogradih. Bog dela vino na trtah, fabrikantje vina pa kvarijo Bogu obrt in pridelujejo vino v kleteh brez božje pomoči.
Vsak mora uvideti, da je naš kmet bil na draginji tako nedolžen kot novorojeno deta. Saj naš kmet je sam
trpel lakoto ln mu višji dohodki iz živinoreje ali vinoreje nikakor niso donašali toliko več, kolikor je rnorai sam dajati več za svoj živež in svoje gospodarstvo..
Zato bi se bil moral odpor delavca in malega kmeta obrniti proti takim kmetom kakor je bil baron Hohenblutn. Po ustih tistim hujskačem, ki se lažejo, da zastopajo in ščitijo kmetove koristi in hujskajo kmetsko ljudstvo proti delavstvu in meščanstvu. Kmet, delavec in obrtnik bi morali nastopiti složno proti veleposestnikom in njihovim podrepnikom.
Zagovorniki visoke carine so tudi trdili, da gredo cene zrnja in živine paralelno. Aii ta trditev nikakor ne odgovarja resnici, kajti vsakdanje življenje in izkušnja nas uči, da se pomikajo cene nasprotno. Kadar so zrnje in krmila poceni, se dviga cena živini, kajti živinorejec lažje redi živino, ni primoran prodajati za vsako ceno, ampak čaka ugodnega trenutka. Ce pa je zrnj ali krma draga, tedaj živinorejec težko redi živino, jo mora prodajati, in če se ponuja več blaga, nima dobre cene.
Z visoko carino na zrnje se torej dela le za žep veleposestnikov, nikakor pa ne v korist malega kmetovalca.
To pa je gotova krivica, da je moralo trpeti pomanjkanje in revščino milijone prebivalstva, ker to je zahtevalo majhno število privilegirancev, avstrijskih plemenitih kmetov in pa madžarski magnatje in Židje.
Vprašali bodete, zakaj sem toliko govoril o carinski politiki pokojne Avstrije, katera naj spava večno spanje. Zato, da iz zgodovine črpamo smernice svojemu bodočemu delovanju. Sedaj si bomo morali ustvariti carinsko tarifo in na jasnem si moramo biti, kakšen vpliv ima carina in kakšna mora biti, da bo res v našo korist Težko je vprašanje carine, težnie in zahteve raznih slojev so tako različne, da prizadeva rešitev tega vprašanja mnogo skrbi in truda.
Zgodovina pa je najboljša učiteljica in zato je na mestu, da se seznanimo z zgodovino carine tiste države. v kateri so bila interesna na-sprotstva največja in katera nas je dolgo dobo izrabljala.
samo z ustvarami. Dopisnik zaključuje: Današnji incidenti so primorali Titto-nija, da je na koncu seje ponavljal svoje včerajšnje izjave: Z ozirom na škandal, ki bi nastal, ako bi se posvetovanja odgodila pred podpisom mirovne pogodbe z Avstrijo in pred izdajo drugih dveh pogodb, sem to hotel naglašati, da pokažem v kakšnem nesrečnem milieuju se razvija dobro ali slabo delo naših delegatov. Iz tega se more razvidetf, kako fantastne so vesti, katere že nekaj časa širi neki romunski list. Zadnja od teh vesti je trdila, da namerava Italijanska vlada vzdržati področja, ki jih ima še sedaj zasedena in katera ji pripušča Ion-' donski dogovor. Nasprotno je treba jasno poudariti, da bi bila v primeru neuspele pogodbe glede Beke odporna črta londonske pogodbe brezkoristna. Pogodba veže samo Anglijo in Francijo, dočim je Amerika absolutno noče priznati. Sedaj je za vsak sklep izza početka delovanja konference potrebna enoglasna privolitev sveta. Mi se takih sklepov nismo nikdar posluževali v svojo korist, pač pa so to storili drugi zoper nas. To sta dobro vedela Orlando in Sonnino tudi takrat, ko sta hotela prevarati ljudi z iluzijami o londonskem paktu. Sedanji položaj je ta: Rešiti jadransko vprašanje sporazumno z Ameriko ali priti do preloma; in ker mislimo, da odgovornost za to ne bi rad prevzel nihče v Italiji, je želeti, da se italijanski narod v drugič ne prevari s preuranjenim optimizmom brez podlage.
Sosedne države.
Nemčija.
Nobene splošne stavke, e Ldu. Nauen, 26. avg. (Brezžično.) Skupščina neodvisnih socialnodemokratskih in komunističnih poslovnih svetov, ki se je vršila 25. avgusta v Berlinu, Je zavrnita predlog komunistov, stopiti v splošno stavko, dalje tudi predlog začeti protestno stavko in predlog, staviti drž. vladi ultimat.
Mirovna konferenca.
Razdelitev bivše avstro-ogrske trgovske mornarice.
k Ldu. P a r i z, 26. avg. (DunKU.) Srbsko-hrvatsko-slovenska delegacija je predložila vprašanje glede razdelitve bivše avstro-ogrske trgovske mornarice. Zahteva, da mora pripasti del brodovja jugoslovanski kraljevini in se pritožuje, da se je del teh ladij, katerih lastniki so bili Jugoslovani ali pripadniki kraljevine SHS., zaplenil kot vojni plen.,	 ‘r,:	.
Odgodltev miru fatalna za Italijo. Jadransko vprašanje.
k Ldu. Split, 26. avg. »Secoloc priobčuje zanimiv dopis o sedanjem položaju na konferenci. Pravi, da je odgodltev miru posebno fatalna za državo, kakršna je Italija, in veli, da je Tittoni s svojimi energičnimi izjavami v zadnji seji opozoril konferenco na to realnost. Tittoni je na-glašal, da javno mnenje vseh dežel nestrpno pričakuje končni podpis miru, potem pa je opozarjal, da se konferenca, ako neče, da bo strogo sojena, ne sme v počitnicah oddaljiti prej, nego podpiše pogodbo z Avstrijo, reši jadransko vprašanje in poda pogodbo Bolgarski in Madžarski. Dopisnik dostavlja, da je konferenca podvržena posebnemu birokratizmu s svojim zavlačevanjem in s svojimi obstrukcijskimi metodami. Na današnji seji sveta je bil priča pravemu obstrukcijskemu manevru. Na seji je vprašal član komisije za uredbo, če na) se Avstrija smaira za sovražno državo. Nato je Tittoni odgovoril : »Vojevali smo se tri leta, imamo pol milijona mrtvih in 80 miljard dolga. Seda) pa nas bi radi uverili, da je bila vojna za nas samo Iluzija, da! sovražnika ni in da smo se borili
Politični pregled.
p Varstvo jugosldv. državljanov na Madžarskem. Ldu. Ljubljana, 27. avg. Glasom obvestila ministrstva v Belgradu varuje interese jugoslovanskih državljanov na Madžarskem zastopnik Španije.
p Kaj pomeni to? Varaždinskemu „SIob. Gradjaninu" pišejo iz Novega Marofa, da se tam od pristašev frankovca dr. Horvata pobirajo tajno podpisi za Karla IV. Ne vemo, kaj je na stvari, ako je pa kaj resnice na tem, je treba proti poneumnjevanju ljudstva energično nastopiti in zapeljivce občutno kaznovati.
p Splitska „Nova Doba“ prenehala izhajati. Radi pasivne resi-stence stavcev, je 25. t. m. prenehala Izhajati »Nova Doba“. Za osem dni se zaprejo vse tiskarne in prenehajo izhajati vsi časopisi.
p Belgrajske „Večernje Novosti* napadajo v daljšem članku ministra Pribičevlč-a, češ da igra nekako dvorezno igro. Pravijo: Pribičevič se je izrazil, da bo v borbi za ideje upotrebljeval samo legalna sredstva, a proti onim, ki se nelegalno bore, bo uporabljal represalije. Po sestavi kabineta pa smo videli nekaj interesantnega: v kabinet so vstopili socija-listi, ki so po verzijah stavili pogoj kot conditio sine qua non, da se spustijo vsi aretirani boljševikl in agitatorji nereda na svobodo. — List pravi nadalje, da je ta igra opasna, a da so še opasnejši pojmi, ki se vstvar-jajo pri ljudstvu države, katera je še v fazi vstvarjanja. — Po nadaljnera razmotrivanju, da g. Pribičevič smatra, da je komunizem in boljševizem tudi legalno sredstvo v borbi za ideje —• samo čudno se mu zdi, kako je mogel biti članek »Radničkih Novin* pod naslovom „Beli teror" zamenjen z belim praznim prostorom.
p Eden Izmed več pogojev vstopa socijalistov v vlado« Radikalna »Samouprava1* pravi, da so so-cijalisti stavili med drugimi tudi ta pogoj, da naj bodo za civilne zadeve kompetentna le civilna, a ne vojaška sodišča, in to zato, da rešijo prijete komuniste radi zveze z bivšo madžarsko boljševiško vlado.
p Ruski parlamentarci v Cetinju. Cetinjska »Narodna Riječ“ javlja. 19. t. m. \e dospelo v Cetinje preko Sarajeva, Mostara, Dubrovnika in Ko-tora osem ruskih parlamentarcev, ki že dalje časa potujejo po naši državi, da se upoznajo z našim narodom ii da mu objasnijo dogodke in današnje razmere v Rusiji. Visoke goste je pričakovalo cetinjsko meščanstvo pri vhodu v mesto in pozdravil jih je g. Novo Vugdelič, zastopnik predsednika cetinjske občine.
p Grof Karoly in Tiszln umor. Neki pariški list poroča, da se opaža v budimpeštanskih konzervativnih krogih močno gibanje za izročitev grofa Karoljr-ja, ker je bil baje upleten v Tiszin umor.
p Protiangieška propaganda Slnfajnovcev v Ameriki. Ldu. Amsterdam, 25. avg. (DunKU.) Glasom angieških listov, organizirajo Sinfaj-novci v Washingtonu protiangleško propagando, ki se razteza na vso Ameriko.
dn Zdravniki-specijalisti. Ministrstvo narodnog zdravja je sklenilo poslati v svrho specijaliziranja, šest zdravnikov na inozemska vseučilišča, in sicer dva za bakteriologijo, dva za venerologijo, jednega za tuberkulozo in jednega za šolsko hygieno. štlp**T pendija znaša za one zdravnike, niso v državni službi 10.000 dii, : za one pa, ki so v državni sluzD pa 5000 dinarjev.	„ , _
dn Zveza jugoslovanskih železničarjev naznanja vsem podružnicam, da se vrgl dne 3 . t. m. ob tO. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani zborovanje delegatov. Dnevni red: Osnutek službene pragmatike. Zborovanje se bo nadaljevalo popoldne.
dn Tretje porotno zasedanje
v letu 1919 se prične dne 22. septembra.
dn Zračna vožnja med Parizom ln Londonom. Dne 25. L m. se je otvoril redni letalski promet za osebe in zavoje med Londonom 1» Parizom. Dne 1. septembra se uved* tak promet tudi med Brusljem in Parizom, in začasno trikrat na teden-Zračna vožnja med Londonom in Parizom bo trajala tja in nazaj 53/4 ufe‘ Za vožnjo se prijavlja toliko udeležencev, da so do konca septembra že vse mesta oddana. Promet se bo razširi!.	.
dn Brzojav iz Ptuja v Vače
rabi 4 dni, da pride na nvoje mesto. Neki starši so zvedeli o sinovi smrti preje iz listov, nego po brzojavu. Ali je to zanikrnost poštne uprave ali kaj?
dn Zveza in organizacija voj' nih invalidov za slov. Štajersko priredi na podlagi centralnega odbora od dne 22. avgusta 1919 v nedeljo, dne 31.avg. 1919 v Hotelu Union v‘Celju ob 9. uri dopoldan izvan-redni občni zbor. Dnevni red občnega zbora je sledeči: 1.) Poročanje predsednika, 2.) tajnika, 3.) blagajnika j« kontrolorjev. 4.) poročanje izvoljeni*1 delegatov podružnic Zveze. 5.) razno* terosti. Vzrok sklicanja tega izvanred-nega občnega zbora je, na zahtevo denuncijantov, in raznih političnih n*' padov na Zvero. Vstop v občni zbO» ima vsaki invalid, kateri se izkaže 5 potrdilom, da je član Zveze.
dn Napad na železniški m0*»; Belgrajski listi poročajo, da je v flOg iz 18. na 19. t. m. zgorel 20 ra dolg železniški most med železniškim* P°' stajama Vranja in Vranjska Banj*-Preiskava je dosedaj dognala, da most zažgali najbrže Bolgari, ki * leta 1915 isti most z dinamitom ra*' strelih. Vsled sedanjega uničenja mo» je direktna zveza Solun—Niš ** ne dni pretrgana.
dn Odpuščen je strokovni uči- j telj na dekliški meščanski šoli v Celju, | Nemec Hermann Mauthner.
dn Celjska državna gimnazija se spremeni v realno gimnazijo.
dn Samomor generala. Iz Gradca poročajo: Pred nekaj dni je ustrelil generalmajor Franc Klaar svojo ženo *n potem sebe.
dn Vlaka sta trčila na progi NaŠice—-Osijek. Človeških žrtev ni in tudi materijalna škoda je neznatna.
dn Narodna čitalnica v Kamniku proslavi 50letnico svojega obstoja v dneh 6. in 7. septembra tl. z giasbeno-dramatično akademijo v društvenih prostorih in veliko ljudsko veselico v mestnem parku za gasilnim domom. Vabila za redko slavlje se razpošljejo bodoči teden bratskim vnanjim društvom, katera se naprošajo, da upoštevajo omenjeno slavnostno prireditev ter v obilnem številu prijavijo svojo udeležbo. Prijave sprejema odbor narodne čitalnice. Podrobnosti glede sporeda se pravočasno objavijo. Okoliška narodna društva pa prosimo, da cm en; ena dneva ne prirejajo veselic, marveč pohite v prijazni Kamnik k svoji posestrimi v goste.
dn Prijateljem akademiške mladine! V 3rnu nss je študiralo preteklo ieto okoli sto tehnikov, Jugoslovanov. V3led vojne odtrgani od započetih študij, pohiteli smo tisti, ki smo po Štfrib vojnih letih še ostali, v prijateljsko Čehosiovaško, da študije Čimpreje dovršimo. Ali težko je sedaj dijaku v tujini. Neznosna draginja in Polovična'vrednost naše krone napram Češki mu onemogočita najskromnejšo eksistenco. Da bi se pri takih razmerah vendar omogočila dovršitev študij, ustanovili 3mo »Jugoslovansko akademsko menzo v Brnu,« za katero »am pa primanjkuje sredstev. Prosimo torej vse one, ki so nam naklonjeni in ki pri teh težkih časih zamorejo nam priskočiti z denarnimi sredstvi na ®re za eksistenco tehnikov, večinoma v zadnjem in predzadnjem *etu m upamo, da nas naši prijatelji v najvecji sili ne zapusie. Prispevke Piosimo na »Obrtno banko v Zagrebu Za Jugoslovansko menzo v Brnu.« Odbor.
dn Društvo državnih računskih
uradnikov na slovenskem ozemlju vabi vse svoje člane k izredni občni skupščini, ki se vrši dne 30. t. m. j ob 20 uri v mestni posvetovalnici ' (ljublj. magistrat) z naslednjim dnev- j nun redom: 1. Čitanje zapisnika zad- i "I* glavne skupščine, 2. poročilo o ! delovanju in denarnem stanju društva, 1 rešitev stavljenih predlogov in 4. nova službena pragmatika.
dn Državni pisarniški uradniki Slovenskem. V sredo 13 t. m. IfrtK 1 zadnji sestanek pripravljalnega odbor* Na istem se je razpravljalo L^datih za novi odbor, ter se doioch©, da se vrši ustanovni občni zbor dne 7. septembra ob 16. uri v prostorih odpravništva deželne vlade na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. S tem a k Javno3t organizacija, ki se je sicer Sele pozno vendar pa iz zgolj potrebe stanovskega zboljšanja osnula *”*£?*, bo V2*ia pod svoje okrilje in 2	e raztresene ude, ki so
nafhri rUro8 j° P^d *vStfijsko vlado
najbridkejie in najtežje čase. V organizaciji je mdč; čim krepkejša tem izdatnejša je. To načelo naj bi prešinilo vse tovariše, da pristopijo do zadnjega k njej. Velika večina je itak že včlanjena, vendar so se nekateri, kojim se stvar ne zdi dovolj resna in W ne polagajo v njo iste važnosti, fcoje v resnici zasluži. Prepričani pa smo, da to store takoj, ko se bedo uvenii, da izven društva nič ne dosežejo.
dn Med virtemburškimi du-hovaik? se nahaja nad 200 organiziranih alkoholnih abstinentov. In pri
nas?
dn Več zanesljivih In spretnih kolporterjev sprejme podruž. uprav-ništva »Jugoslavije** v Mariboru.
Ljubljanske vesti,
1 Danes ob 6. zvečer se vrši revanž-tekma med S. K. Ilirija in češkim Levom iz Piznja. — Ob vsakem vremenu.
1 G. Milan Skrbinšek je podpisal angažma na Hrvatskem narodnem kazalištu v Sarajevu kot prvi karakterni igralec in režiser.
1 Poziv ljubljanskemu dijaštvu. Javljamo vsem tovarišem, ki so se priglasili, da se udeleže I. jugoslov. dij. srednješolskega svobodomiselnega shoda v Celju, ki se vrši tam v dneh 31. avg., 1. in 2. sept., da odhajamo vsi skupno in sicer v soboto, dne 30. avgusta z vlakom, k! odhaja iz Ljubljane ob 17 55. Zbirališče naglavnem kolodvoru!	J.	D. Z.
1 Streljanje iz pisarne. Načel-ništvo signalne delavnice na drž. kolodvoru se uljudiio prosi, da se opusti v času delavnih ur streljanje iz pisarne. Za uslužbence, ki imajo opraviti v delavnici, bi lahko postalo to streljanje usodepolno. Dotični gospod naj si izvoli v to neprimerno zabavo dela prosti Čas, ali pa primernejši kraj.	Uslužbenec.
1 Prekoračenje policijske ure in motenje nočnega miru. Goiova nemškutarska družba se opetovano shaja v^ skrivališču starega * strelišča pod Rožnikom, kjer hajla do jutranjih ur. Vračajoč se proti domu pa tuhjo kot bedaki, da spravijo vse ijudstvo iz mirnega spanja v celi prizadeti okolici. Enak ponavljajoč slučaj seje vprizoril v noči od 24. na 25. t. m. med 1. in 2. uro. — Kje so nadzorovalni organi?!
1 Užigalice za zavode in obrtnike, ki rabijo pri svoji obrti ogenj, se nakazujejo na magistratu, Galetova hiša, pritličje. Škatljica užigalic 3tane 30 vin.
1 Urad voj. superijorata se preseli dne 26. t. m. iz obrtne šole v Sodno ulico 13, il. nadstr.
Dopisi.
Narodno-socijal. stranka.
Zborovanje zaupnikov iz Ljubljane se vrši, kakor že javljeno, danes ob poi osmi uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Zaupnike poziv-ljemo, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. Pripravljalni odbor.
JSatitevajte .Jugoslavijo" po usmk gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajta novih naročnikov J
Razne vesti.
Angleži zasedli Odeso.
r Ldu. Moskva, 26. avg. (Dku. Brezžično.) Po tridnevnem ljutem obstreljevanju iz vojnih ladij se je posrečilo angleškim četam izkrcati se in zasesti Odeso.
Kitajske čete se združile z ruskimi boljševiki. r Ldu. Moskva, 26.avgusta. (Dku. Brezžično.) Vesti iz Sibirije se glase, da so se kitaj site čete v amur-skem ozemlju združile z boljševiki, da se bore skupno proti Japonski.
Proti naseljevanju v Zedinjenih državah.
r Ldu. Washington, 26.avg. (Dku.) Reuterjev urad poroča: Da za-brani naseljevanje tujcev v Zedinjene države po sklepu miru, je predsednik Wilson v posebni poslanici na kongresu zahteval, da najemninski zakoni, velJa,I raed vojno, ohranijo svojo moč leto po podpisu miru.
Škotska zahteva samoodločbo.
/r».	Amsterdam,	26.	avg.
(Dku.) Pressbureau Radio javlja, da je zastopnik škotskega narodnega odseka brzojavil senatorju Lodgeju, da zahteva tudi Škotska zase samoodločbo. Senatni odsek za zunanje stvari na to brzojavko ni ničesar odredi!.
Upor angleških polkoT.
Ldu. St. Germain, 26. avgusta. (DunKU.) ..Populatre« javlja iz Londona, da sta se v Southamptonu dva angleška polka uprla, ko su ju hoteli vkrcati za v Južno Rusijo. Vse se je izvršilo mirno.
d Škofjaloka. Aretirali so glavnega založnika tobaka M. Žigona radi veriženja s tobakom, nakupovanja ukradenih eraričnlh stvari in še drugih nerodnosti. Vrednost nakupljenega ukradenega blaga znaša baje nad milijon kron. Našli so pri njem 14 motorjev, ki so bili večinoma ukradeni po vojaških skladiščih in m iogo drugega blaga.
d Rimske toplice. Ni še dolgo tega, odkar so se razmere v Rimskih toplicah nekoliko ožigosale. Je li sd kaj pomagale v splošne] upravi topiic, nam ni znano. Znano nam je pa, da oddaje tam porazmerne kopeli go3tom in izletnikom neka oseba stara, prav malo prijazna žena. Če se pelje danes cela obitelj iz Celja nalašč zato v Rimske toplice, da se porabi tam kopeli, so gotovo to v današnjih razmerah precejšnji izdajki. Toda zgodi se, da odurnost takšnih uslužbencev goste naravnost odpodi, da se toraj vračajo brez zaželjenih kopeli. Nadzorništvu toplic bi na-nasvetovali, naj dotično osebo pouči v nastopanju napram strankam in ji pove, da so kabine za nas Slovence iz bližnje in daljne okolice kakor za one švabski čebljajoče Židove iz hr-vatake in drugod.
d Celje. Naše dram. društvo nam je 14. t. m. priredilo z uprizoritvijo »Volkašina* prav prijeten večer. Ne vem, ali je to zaupnica celjsk, dram. društvu, ali je hotelo celjsko občinstvo popraviti proslula dva »prazna večera*: gledišče je bilo polno do zadnjega kotička. Vsekakor je bila v Celju že skrajna potreba po dobri gled. predstavi, kajti razne prikazni na ceijskem odru so umetnost gojile po zelo slabem receptu. Uprizoritev „Volkašlna“ je bila pod vodstvom režiserja gosp. Povheta, ki je kot gost sijajno nastopil v ulogi siavejšine, na višku. Škoda, da o godbi ne moremo istega trdit5. G. Povhe je z veščo roko in globokim umevanjem najmanjše in največje uloge dvignil vso igro tako, da nikjer nismo opazili mučnih pavz, nikjer dolgočasnosti, na odru je bilo živo in zabavno, kakor na pravi staroslovenski svatbi, ki je bila, čim daljša, tem zabavnejša. Vse uloge — tudi najmanjše, ki se zde diletantu še posebno nehvaležne — so bile markantno izigrane, kar je nedvomno največja zasluga g. Povheta za naš diletantski oder. Za to šolo smo mu iskreno hvaležni občinstvo in gotovo tudi naši igralci. G. Povhetu prisrčno čestitamo k njegovi igri in režiji — želimo le, da bi ostal še dolgo med nami, ker smo tudi Celjani potrebni višje umetnosti, kot nam jo proizvajajo nekaternikl iz zgolj samoljubja in osebne častihlepnosti.
Kulturni pregled.
ki V založbi »Narodne knjižnice* je izšla povest odličnega pisatelja in priljubljenega pripovedovalca VI. Levstika, »Gadje gnezdo«, povest jz dni trpljenja in nad. Snov je zajeta iz onih težkih časov, ko se je bližala vojna, ko se je vnel boj na severu •n jugu in ko je naš slovenski rod trpel toliko krivic in preganjanja, da je skoro omagal pod težkim križem, ki so mu ga sovražniki naložili na njegove nedolžne rame. Z mojstrsko roko oriše pisatelj v osebi matere Ka* stelke, slovenske žene, kremenitega, jeklenega značaja in neizkončne ljubezni do svojih otrok in svoje zemlje značaj žilavega slovenskega rodu, ki je v svoji neskončni Veri, neomajnem Upanju in iskreni Ljubezni, ter oprt na svojo sveto Pravico-Resnico, izvo-jeval zmago. Pričujoča povest ni suhoparno pisana zgodovina, nego je umetniško tako dovršena, da jo brez pomisleka lahko postavimo ob stran Cankarjevim »Podobam iz sanj«. Knjiga, ki stane broš. 8 K, vez. 10 K se naroča pri Zvezni tiskarni v Ljubljani ter se dobiva po vseh slov. knjigarnah in podružnicah upravnlštva »Jugoslavije«.
- Zadnje vesti.
Izvirna telefonska in brzojavna poročila Jugoslaviji*. Vrhovni svet odbil vse teritorialne zahteve Nemške Avstrije.
Ljubljana, 27. avg. ob 22. uri.
Z merodajne strani se nam poroča, da je prišlo od naše mirovne delegacije brzojavno poro Sil o, da je mirovna konferenca odbila vse te-ritorijalne zahteve Nemške Avstrije.
Novo žigosanje bankovcev.
Zagreb, 27. avg. Današnji listi poročajo, da namerava vlada v kratkem odrediti novo žigosanje bankovcev, k> se bo izvršilo na drugačni podlagi kakor pa prvo.
Wilson Franeiji in Italiji.
St. G e r m a i n, 27. avg. »Chicago Tribune« poroča, da je Wil3on vsled vedno bolj naraščajočega odpora v Zedinjenih državah proti mirovni konferenci poslal^ Franciji in Italiji apel, naj te dve državi pospešite ratifikacijo versailske mirovne pogodbe.
Zveza Petljure s Poljaki.
St. Germain, 27. avg. Kakor poroča » Temps«, je sklenil Petljura (ukrajinski narodni socljalist) zvezo s Poljaki proti boijševikom in se končno odpovedal Vvhodni Galiciji.
Romuni v Budimpešti.
Budimpešta, 27. avgusta. Poveljnik romunske vojske v Budimpešti je izjavil, da bo romunska armada zapustila mesto tavcoj po konstituiranju nove od ljudstva izbrane vlade.
Nemški delavci proti reakciji.
Berlin, 27.avgusta. Včeraj so imeli neodvisni socijalisti nad 50 zborovanj, na katerih so zavzeli stališče proti razpustitvi izvršilnega sveta neodvisnih komunističnih delavcev. Izdali so dolg razglas o protirevoluciji junkerjev in monarhistov. Nemški delavci se pozivajo na boj proti reakci-| jonarnirn elementom.
(Od našega belgrajskega poročevalca,) Narodno predstavništvo.
Belgrad, 27. avgusta. Današnja seja Narodnega predstavništva je bila sklicana za 16. uro. — Ob 16. uri pa je bilo navzočih v zbornici samo en del demokratskih in socialističnih poslancev in od opozicijonalcev n« bilo nikogar. Zato se seja ni mogla otvoriti. Šele na predsednikovo intervencijo so prišli v zbornico tudi ostali poslanci, tako da se je začela seja okrog polu 18. uro.
Današnja razprava o porotni debati je bila pod vtiBom včerajšnih dogodkov precej viharna, vendar je potekla veliko bolj mirno, kakor prejšnja seja. Prihodnja seja bo v petek z dnevnim rodom: razprava o dvanajstinah. Do tekrat se pričakuje zopet važna in burna politična debata.
Belgrad, 26. avg. V parlamentarnih krogih se razpravlja o vprašanju, kakšno stališče bodo zavzele opozicijatne stranke proti vladnemu predlogu o dvanajstinah. Do sedaj se ve samo toliko, da so radikalci slej ko prej odločeni, nadaljevati brezobziren boj proti vladi. Zaradi tega bodo nadaljevali tudi pogajanja za ustvaritev enotnega pod radikalnim vodstvom stoječega opozicijonaluega kluba.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urada.
Diplomatičen manever.
.Dunaj, 27. avgusta. (ČTU.) „Neue Freie Presse“ poroča iz Ženeve: Kljub formalno umerjenem nastopnem govoru ministrskega predsednika Da-vidoviča je čutiti, da bo sedanja vlada dala svojim pariškim pooblaščencem nova, prav energična navodila v banatskem vprašanju. Vest, ki jo priobčuje „Echo de Paris“ da je namreč Davidovič zagrozil s splošno mobilizacijo jugoslovanske armade, pa se smatra začasno kot diplomatičen manever.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pca«:k.
Tiska „ Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
firats 4
WJU00SLAVI1A“ dne 28, avgusta 1919.
207. lit*.
Proda
ip (£u *.
V**~   - ■ -	- -. -	- ■ l-!*•'>
Škotski poni z vozom in opremo vred pripraven za otroke na prodaj. Ogleda se lahko v hlevu ga. Frana Mikliča hotel Južni kolodvor v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
Težka krava s tel čboim težko 670 kg, teliček star 14 dni; krava ima po teličku 15 litrov mleka na dan se proda pri Ivanu Bulc, posestniku v Mirni, Dolenjsko.
_	1239
Priporoča sc partija damskih nogavic, bel in črn sukanec znamka pismo in veriga pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana.
H
{gl K. \3v p j. s «&: g
Knpnjem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel aii rezan. Lene za les naložen v vagon se naj naznanijo r>« V. SCAGNETi, parna žaga zs dri. kolodvorom v Ljubljani.	4	it)
Rezan in okrogel les, oglje, tramove, drva, kupu-L. Re-1167
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nikogar, katerikoli bi na moje ime delal dolgove.
Ivan Kreč, krojač,
Ljubljana, Dunajska cesta
Prodam že rabljen
bilard (Seifert)
za obračati in potrebne priprave.
Neuhold Konrad, Hotel v Slov. Bistrici.
Motorno kolo
(Nekarsolm), 2 konjski sili, na en cilinder, lahki tip, ceno prodam. Na vpogled v hotelu WILSON pri portirju- Pneumatika še skoro nova.
Sprejmem
takoj
koncipijenta
če tudi začetnika. Pismene ponudbe se naj vpošljejo naravnost na moj naslov: Advokat dr. Vladimir Žitek f No-vemmestu, Dolenjsko.
,,GAD)£ GNEZDO".
Spisal Vlad. JLcustik- Jzdala 2vczna tiskarna v Ajubljanl. Cenabroš. S ){, vtgano tO }{• G*2)J£ G//2D0 ja ng/lepša povest, kar jih je izšlo 3adnja leta.
2 skoraj nova
bilarda
sistema Seyfert (za zaobrniti) se po nizki ceni prodasta. Na željo pošljem slike. Ponudbe na kavarno »Drau«, Maribor.
jem vsako množino, bolj, Kranj.
Kupi se srednjovelika kopalna banja. Ponudbe s ceno na upravo pod P. J.
aapeke imajo oglasi v A ^3 Ž4jj O V# IJ SC’ dnevniku „ Jugoslavija* 1
Ako iščete slu-2^«+« kaj naprodaj ozi-ibe, ali pa že	roma hočete kaj
kupiti ali zameniti tedaj inserirajte
v Jugoslaviji'
8Ž
wi?..
iu&b*
inteligentna gospodične, ki ima res ljubezen tio otrok z znanjem klavirja, se takoj sprejme samo cez dan ali tudi s popolno oskrbo k otrokom. Cenj. ponudbe na P. Majdič, Ljubljana. 1255
Sobarica, izurjena tudi v šivanju se takoj sprejme. — Dobra plača in hraua zasi-gurana. P. M;.jdič, Ljubljana.
1C54
Prodajalko in učenko
se takoj sprejme v trgovsko hišo. Ponudbe na Ferdinand Skof, Mislinje.	1253
Popolno trgovsko izobražena starejša moč, večletni trg. potnik, vodja cele trgovine in knjigovodja, želi službe bot vodja trgovine, skladiščnik, expeditor ali kaj enacega, najsibo v katerikoli stroki. Nastop s 1. septembrom. Ponudbe »Starejša moč 37“ na upravništvo. 1231
Dobro vpeljan trgovsfei potnik, kateri je potoval skozi 14 let sedanjo Jugoslavijo v manufakturni in ga-lautaiski stroki, išče mesta. Nastop s 1. septembrom in najsibode v katerikoli stroki. Ponudbe rDobro vpeljan 30“ na upravništvo.	1232
Kontorlstlnjo, popolno izurjeno v slov. in nemški stenografiji in strojepisju, ki ima tudi veselje ro sodelovanja v trgovini z mešanim blagom, sprejme tvrdka N. Zanier & sin v Sv. Petru v Sav. dolini.	1844
Izšel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS‘ poslovenil dr. J. Glonar; cena K 6~— in 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo „GADJE GNEZDO" povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8—,
 —- - okusno vezani K 10*—. :===
V založbi »Zvezne tiskarne** so izšle izvirne pesnitve Iv. Albrehta »SLUTNJE** in Janko Glaserja »POHORSKE POTI**. Cena
vsaki knjigi K 4‘-
KONCERT	|
se vrši danes, dne 28. t. m. ob 8. uri pop. *
v restavraciji »Zlatorog" j
zraven »Narodne kavarne“ v Gosposki ul. 3, j na kojem svira »Prvi jugoslovanski tambu- j
raški klub .Ljubljana*". Vstop prost.
Za obilen obisk se najtopleje priporočata	j
Ivan in Nežika Kočevar.
v Smledniku pri Medvodah z gospodarskimi poslopji in zemljišči
se odda v najem.
Pismene ponudbe je nasloviti na Papirnico Goričane, p. Medvode, Gor.
= Več =
zidarjev
za Ljubljano, Javornik, Trbovlje išče mestni stavbenik
Jaroslav BREUER in drug V Ljubljani.
Zglasiti se je v pisarni Slomškova ulica št. 19.
Žveplalne
trakove
na tkanini, za žveplanje sodov in kadi izdeluje „KRISTAL“-tvornica kemičnih proizvodov ZAGREB, Gunduličeva ul. štev. 5.
vešča stenografije in strojepisja se takoj sprejme. — Znanje hrvaščine in drugih jezikov daje prednost. Cgla-ind. d. d. »CROATIA", Marije
siti se je pri gozdni Terezije cesta 2, popoldne od 3. do 4. ure.
se dobe na vagone iz skladišča ob prostem izvozu.
tovarna za železnino
Tvrdka Fr. Čuden
Ljubljana, Prešernova ulica št. 1 naznanja slav. občinstvu, da o-stane trgovina od 26. avgusta do 6. septembra zaprta.
A A A A AAAAAAAAAAAAAAA
Odvetnik dr. JVf. Pirc Cigaletova ulica št-1
m
od n—17.
Brivski pomočnik, Išče službe v Ljubljani ali v okolici s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na Anonč-no ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
1251
Dopisovanj«) in I ženitne poiir.rilm
I
v vsaki množini strojilna tovarna
Samsa & Co. v Ljubljani,
Marije Terezije cesta 2.
Ženitna penudbal Mestni čevljarski mojster, begunec, Slovenec, želi znanja z gospodično ali vdovo z neuaj premoženjem- Pri dnost imajo Kranjice. Resne ponudbe s sliko na upravništvo ..Jugoslavije" Celje pod šifro »Primorec".	1252
DRUfl
trda ali mehka, vsako količino kupim za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe do 29. t. m. na »Adriawoodex“ Ljubljana. HotelUnlon.
Prostovoljna sodna dražba.
posestva pod vi. št. 147 k. o. Udmat 8 hišo šte- ; vilka 158 v Udmatu se vrši vsled sklega okrajnega sodišča v Ljubljani i dne 6, avgusta 1919 P VIII 76/24/58 na prošnjo lastnikov dedičev Avgusta Heuflel iz Udmata št. 158 dne 29. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Udmatu Št. 158.
Izklicna cena znaša K ICO 000 in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejmejo. Prodajalci si pridržijo pravico pomisleka 8 cini glede odobrenfa prodaje. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo* njihove sestavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo po odbitku prevzetih tabularnih dolgov se poravna v 8 dneh od dražbenega potrdila.
Ostale dražbene pogoje je megrče vpogledati v pisarni podpisanega sodnega komisarja, Slovenski trg št. 2.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1919.
notarski namestnik kot sodni komisar, dr. Fran Pristan 1. r.
z steklenino in porcelanom ter steklarskim obratom v Mariboru se takoj
proda.
Dobro vpeljano. Trgovina ima veliko in lepo pročelje, ter kompletno trgovsko in skladiščno opravo.
Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta 10.
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in piačuje najbolje trg. firma
j. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
uraduje zopet od 8—12. ure
ure (2.—5. ure pop.)
▼VTVVVVVVVTVTVVVVVV
Za lovce! Ugoden nakup1
2200 prima lovskih patron, kaliber 12, 16, 20 napolnjenih z brezdimnim smodnikom in svincem st. 6, 8, 10 in 12, prodam takoj. Pismene ih ustmene ponudbe na Iv. Tomfžič-«, Ljubljana VII. CelovSfca cesta Sl /11 (ustmeno med 1.— 2. uro popoldan).
tl
Fran Kratnar
davčni upravitelj
Tončka Kratnar, roj.
poročena. Kamnik, 28. avgusta 1919
m
Kenda
Brez posebnih obvestil.
se.
7®i-
RAZGLAS.
Štev. 131.
Javni vodovod za mesto Kranj in okolic0 v Kranju razpisuje službo
vodovodnega monterja.
Mesečna plača 200 K, drag. doklada 250 K in dnevnine za dela izven Kranja po 3 K ter 15% od čistega dobička pri hišnih inštalacijah. Službo je nastopiti 1. oktobra 1919.
Prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju, spričevala sposobnosti itd. je predložiti vodovodnemu odboru v Kranju do 15. septembra 1919.
Javni vodovod za Kranj in okolico v Kranju,
dne 23. avgusta 1919.
Predsednik:
F. POLAK s. r
mmmmm
HoDncl^or dcjla ueliRa množina raznebaruanega Stilna, Klcta, eefirja, Ijlačeuine, plauc tisKemne (BloodracK) i. t. d.
prui kronj5ki razpcjiljalnici --
Jejjuiab $ Bizjak Ljubljana
t>ucrni trg |t. 3.	?cd porodno kaPflrn®‘